Številka 165 TRST, v torek 16. junija 1908 ■ 1IJILII IZHAJA VSAKI DAN tod) ob nedeljah in praznikih ob 5., §b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajsjo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstn Ln okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabvežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edmosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Tečaj XXXIII NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlna na netoljsko ladanja ,,EDIHOSTI" atan«: ©•!•-- letno K 5 30, pol leta 3 60 ■ ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa 6iorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoJtno-hranHnttnl ra?un 5t. 841 652. TELEFON Jt 11-57. Politično društvo „EDINOST" sklicuje na četrtek, dne 18. t. m. ob 4. uri popoludne dva javna shoda in sicer v Skednju v dvorano Sancin-Čeniotovo in pri Sv. Ivanu v dvorano ,, Narodnega doma". Na dnevnem redu je : Tržaška volilna reforma. BRZOJAVNE VESTI. Kranjski deželni zbor sklican. DUNAJ 15. Jutršnja „Wiener Zeitung" obiavi cesarski patent, s katerim se deželni zbcr kranjski sklicale na 19. t. m. na kratko zasedanje, da reši deželnozbor*ko volilno reformo. Konferenca rektorjev. Wahrmund na Dunaju. DUNAJ 15. — Profesor Wahrmund je danes zjutraj na brzojavni poziv naučnega ministra Marcheta prispel iz Inomosta. Po razgovoru z ministrom, se je Wahrmund vdeležil konferenco rektorjev, Konferenca traja radi tega toliko časa, ker niso rektorji edini v tem. se imajo-li vseučilišča odpreti, ali imajo ostali zaprt«. Dočim je prej bila večina rektorjev zato, da se jih v poletnem semestru več ne cdpie, je sedaj zato, da so zopet prično predavanja. Kongres eksportnih društev. PRAGA 15. Danes in jutri E9 vrži tukaj kongres eksportnih dnište*-. Na kongre3 je prišel tudi minister clr, Gessmann. Cesar ne poj de v Prago. PRAGA 15. „Union" poroča, da se v po§lan-kih krogih govori, da cesar ne obišče češke jubilejne razetave, ker se čuti prevrč atrnjenega. Cesar se koncem t. m. poda v 151. Francoski socijalisti proti carju. PARIZ 15. Narodni svet stranke združenih Bocijalistov je vsprejel resolucijo, v kateri protestira proti temu, da predsednik Ful lieres poseti carja. Obletnica smrti cesarja Friderika. POTSDAM 15. Cesar ia cesarica st danes zjutraj obiskala mavsolej in sta pok-žila venec na krsto cesarja Friderika. Ob 10. uri je cesar v novi palači vsprejel državno mini3terstvo in generale, ki so mu čestitali povodom obletnice vladanja. Maroko. TANGER 15. Iz Elksara je dospela vest, da je v sobato mehala Abdul Aziza, ki je imela oditi v Fez, proglasila Mulej Hafida sultanom. Mesto Eiksar in okolica sta 6e izjavila za Mulej Hafida. Načelniki mehale in druge osebe, ki so bile proti proglašenju Mulej Hafida, so ujeli in odvedli v Fez. PODLISTEK. Godba in živali. (Naravoslovna črtica.) Zanimive podatke o čutu živali za godbo priobčuje francoski naravoslovec H. Daubresse v „Reviji". Pri najnižjih živalih, polžih in črvih, ne nahajamo nikakega čuta za godbo; treba se že drigniti do glist, da moremo konstatirati početke glasbenega posluha. Višje razvit je glasbeni čut Sele pri pajkih, katerim — kakor znano — pripisujejo izredno veliko dovzetnost za tcne. Mnogo zgodb smo že čitali o zaprtih godcih, ki so ei izlmšali krajšati samoto svoje ječe z go-slareiijem in ki so imeli za edinega poslušalca pajka, prisluškavajočega z največjo pozornostjo. O nekem Rubinsteinovem koncertu v Bruslju pripoveduje očividec sledečo zanimivo anekdoto. Na odru stare koncertne dvorane, takisto zelo starem in nepremičnem cdfu, je bilo videli, kako se je pri Beethovnovi točki koncerta spustil s stropa dol na klavir velikanski pajek, ki je potem na koncu kcmada med apjavzom občinstva izginil v široki špranji ta1. V treh koncertih se je ponovil ta prizor. TANGER 15. Buhta ben Brgdadi je dospel v Fez in je imel dolg razgovor z Mulej Hafidom. PARIZ 15. Privatne brzojavke iz Tan gerja potrjujejo, da je 2000 mož močna mehala, ki je pod poveljstvom Abdul Malika odšla v Fez, da ojači čete Abdul Aziza, pri Alkasarju proglasila Mulej Hatida sultanom. Dva francoska vojaka, ki sta bila prideljena mehali kakor inštruktorja, so zaprli. Poveljnik Abdul Malik, ki se nahaja pod irancoskim varstom, je hotel zbežiti, a je bil pri tem s strelom iz puške ranjen in ujet. Bati se je, da je v nevarnosti življenje Francozov in drugih prebivalcev, ki se nahajajo pod francoskim varstvom. Glasom drugih vesti, je udrlo v šoto-višče Abdul Malika več stotin jezdecev, ki so istega prisilili, da se je podvrgel Mulej Hafidu. „Petit Psriseen" pravi, da je skoraj neverjetno, kako izredno hitro se je tudi v tem severnem delu razširil vpliv Mulej Hafida. — Zdi se, da je Tanger v resni nevarnosti. TANGER 15. Iz Laraša se potrjuje poročilo, da je mehala Mulej Hafida prišla v Eiksar. Govori se, da je ujela dva urojenca, ki sta služila pri alžirskih strelcih. PARIZ 14. Vesti iz Tangerja potrjujejo da se je Rogi Bubamara nspotil s četami proti Fezu; toda ne kakor 6e jo prvobno govorilo, da se pridruži Mulaj Hatidu, ampak baje, da se proti njemu bojuje. Iz Perzije. LONDON 15. „Times" poroča iz Teherana : Šahova stranka narašča od dne do dne. Iz pokrajin pa prihajajo mnoge brzo javke, v katerih se obljublja parlamentu pomoč. Včeraj so parlamentarne skupine pred lcžile šahu pomenico, v kateri mu naštevajo elučaie, da je kršil ustavo, a ga ob enem poživljajo, naj pomaga parlamentu, da se za-dobi zopet zaupanje ljudstva. V slučajo, da šah to odkloni, se p&rlamenat raziđe in pre pusti Sfihu, naj se sam sporazume : ljudstvom. Nov ruski konzulat. CARIGRAD 15. V Serresu se vstanovi čim prej ruski podkonzulat. Dunaj 15. Glasom brzojavnega poročila je vojna „Cesar Fran Josip I.u danes prispela v Č.fu, kjer ostane tri tedne. Budimpešta 15. (Ogr. biro). Poročilo raznih listov, da je v Karlovih varih umrl ogrski politik in časnikar dr. Maks Falk, ni resnično; pač pa je včeraj umrla njegova soproga. Rim 15. Stanje Rudinijevo se je poslabšalo. Sofija 15. Vojvoda in vojvodkinja Saško-Koburg Gotaška sta danes v spremstvu princa Filipa in bolgarskega diplomatičnega agentav Berolinu, generala Nikiborova dospela semkaj. — Na kolodvoru sta jih vsprejela knez in kneginja. Krisfijanija 15. Kralj Hakon je danes vsprejel v slovesni avdijenci avstro-ogrskega poslanika grefa Szechenyi-ja, ki je kralju izročil svoje poverilno pismo. Vag-Ujhely 15. (Ogr. biro). Kustarajo-sijska tovarna za pohištvo je popolnoma pogorela. Škode je 200.000 K. Tržaška volilna reforma. II. Aktivna in pasivna volilna pravica. Aktivno volilno pravico ini3jo : V I. mestnem volilnem razredu: med avstrijskimi državljani moškega spola, ki so dovršili 24. leto in imajo redno bivališče v Trstu 1) častmi meščani tržaški, 2) oni, katerim je bilo odmerjeno v tržaški občini vsaj od enega leta sem, najmanj letnih 400 Kron splošnega obrtnega davka, osebne dohodarine, davka na večje plače ali rentnega davka ali pa najmanj letnih 200 Kron direktnih zemljiščnih davkov, ne vštevši občinske doklade. V II. mestnem volilnem razredu med avstrijskimi državljani moškega leta, ki so dovršili 24 leto in imajo vBaj od enega leta s e m stalno bivališče v občini : 1) dušni pastirji krš lanskih veroizpove-danj in rabini, 2) stabilni dvorni, državni in občinski uradniki, stabilni uradniki javnih ustanov ter državnih in občinskih industrijal-nih podjetij, bodisi aktivni ali umirovljen*, izvzemši pa pcduradnike in državne sluge ; nadalje umirovljeni Častniki in vojaški kurati; vojaški uradniki, bodisi aktivni ali umirovljeni ; slednjič profesorji, in učitelji na javnih srednjih šolah in istim izjednačenih šolab, bodisi aktivni ali umirovljeni; — 3) odvetniki in notarji; 4) doktorji ; 5) lekarji, živino-zdravniki, agronomi, gozdarski ekonomi, zem-Ijemerci in inženirji raznih strok, ki jih zakon imenoma navaja, ako so vsi napravili dotične izpite v državi ali pa ako so bili izpiti na izvendržavnih zavodih nostrificirani; 6) ladijski stavbeniki; 7) kapitani dolge vožnje; 8) ravnatelji in učitelji javnih ljudskih in meščanskih šol, kakor tudi privatnih šol a pravico javnosti v okrožju občine, ba-diii aktivni ali umirovljeni ; 9) brodolastniki avstrijskih ladij dolge vožnje, ki imajo najmanje 300 ton registra, in lastniki temu enakih deležev, katerim vsem je bil v občini odmerjen vsaj od enega leta sem kak obrtni davek; 10) slednjič vsi oni, katerim je bilo odmerjeno v tržaški občini vsaj od enega leta sem najmanj letnih 100 Kron sploš nfga obrtnega davka, osebne dohodarine, davi a na višje plače ali rentnega davka ali pa najmanj letnih 50 Kron direktnih zem ljiščnih davkov, ne vštevši občinske doklade. (Za zadnji dve kategoriji zahteva zakon ozi-rom na odmerjeni davek le redno bivališče v občini). V III. mestnem volilnem razredu med avstrijskimi državljani moškega spola, ki so dovršili 24. leto in imajo redno bivališče v občini: 1) vsi oni, katerim je bilo odmerjeno v tržaški občini vsai od enega leta sem najmanj letnih 20 Kron splošnega obrtnega davka, osebne dohodarine ali rentnega davka ali pa najmanj letnih 10 Kron direktnih zemljiščnih davkov, ne vštevši občinske doklade ; 2) brodolastniki avstrijskih ladij, ki imajo od 150 do 300 ton registra, in lastniki temu enakih deležev, katerim vsem je bil v občini odmerjen vsaj od enega leta sem kak obrtni davek ; 3) tržaški meščani („cittadini"), katerim je bilo podeljeno „meščanstvo" pred 1. januarjem 190«. Saj je med žuželkami vrsta „izvršujočih muzikov", kobilic, cvičkov itd. Čebele, kadar so v panju, brenče s tihim, dolgotrajnim, blagoglasnim brenčanjem. Jako nemuzikahčne so, kakor znano, ribe, in poročila nekega naravoslovca, da so karpi jako občutljivi za glasove fiavte, treba V8prejeti s previdnostjo. Veliko zanimivejše so kače, o katerih vemo, da se dado ukrotiti ob zvokih piščali. Saj poročajo celo o nekaterih indijanskih rodovih, da privabljajo kače, katerih okusno meso ljubijo, s petjem k sebi in jih na tak način ulove. Celo želvo splaši piskanje iz njenega počitka. Med ptiči, gozdnimi pevci, jih ima mnogo izvrsten talent za godbo. Na prvem mestu stoje tu papige in kanarčki, ki jih je jako lahko naučiti raznih melodij. Tudi škorci so jako nadarjeni pevci. Tako je naučil francoski naravoslovec Dureau de la Malle škorca marseKzo in ta jo je načil potem, ko je prišel v drug kraj, vse škorce po soseski. Med višjimi živalmi so prežvekovalci najmanje dovzetni za glasbo. Vseeno eleđć voli na deželi z veseljem petju kmetov in monotonno zategnjena pesem Arabčeva je velblodu naj prijetnejša, spremljevalka na dolgi poti skoz puščavo. Švicarske krave znajo natanko razločevati glas zvonca, ki ga nosi njih krava vodnica, od glasu drugih zvoncev. Dovzetnost konja za tone je izredno ve- V IV. mestnem volilnem razredu imajo slednjič aktivno volilno pravico vsi avstrijski državljani moškega spola, ki onega dne, ko se razpišejo volitve, stanujejo najmanje tri leta v Trstu, ki so dovršili 24. leto in nimajo volilne pravice v enem prvih treh mestnih volilnih razredov, i V okolici imajo aktivno volilno pravico izmed avstrijskih državljanov moškega spola, ki so dovršili 24. leto in imajo tam svoje I red'io birališče : v I. volilnem razredu one 1 osebe, ki bi imele v mestu volilno pravico v I., II. ali III. razredu; v II. volilnem razredu ooe osebe, ki bi imele v mestu volilno pravico v IV. razredu. j V volilnem razredu trgovske in obrtne zbornice imajo volilno pravico vsi njeni efek-. tivni členi, ki so avstrijski državljani, i Glede odmerjenja davkov določa zakon, da se ima vsakemu zaračuniti ves davek iste j kategorije, ki ga plačuje v vsej občini. Obrtni davek, ki je bil odmerjen trgovski tvrdki, se zaračuni lastniku iste ali skupnim lastnikom po enakih deležih ; glede delniških družb pa osebno odgovornim členom pou ena-| kih deležih. Ravno tako se zaračuni zemljiščni davek za realiteto, ki spada več lastnikom, i vsem solastnikom v razmerju deleža. Direktni j davek, odmerjeni nedoletnim sinom, gre v j prilog očeta in v prilog moža davek, odmerjeni njegovi žtni. Vsakdo ima volilno pravico le v enem volilnem okraju in sicer v onem, kje je imel redno bivališče onega dne, ko se razpišejo volitve. Nimajo volilne pravice 1) vse osebe pod očetovsko oblastjo, varuštvom ali skrbništvom, 2) vsi oni, ki uživajo, ne pa začasno, oskrbo iz javnih sredstev. Ni smatrati za oskrbovanje ubožcev : rente za nszgode, starost in invaliditeto, podpore bolniških blagajn, brezplačne oskrbe v javnih bolnišnicah, opro-ščenje od šolnine in štipendije. 3) Oficirji, vojaški duhovniki, možtvo armade in žandarmerije za časa aktivne službe. Izključeni so is volilne pravice 1) oni, ki so bili obsojeni radi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverjenja in goljufije, so« vodstva iu drugih prestopkov, ki jih načrt posebej imenuje, za ono dobo, ki jo določajo obstoječe kazenske postave ; 2) oni, ki so bili obsojeni radi prestopka proti svobodi volitev v zmislu zakona od 1. 1907 ; 3) oni, ki so bili dvakrat obsojeni radi pijanosti v zmislu splošnega kazenskega zakonika ali kake prihodnje postave, in to za dobo treh let od prestane kazni račuuaje. Načrt izključuje nadalje od volilne pravice one, nad čigar imetjem je bil odprt konkurz ; one, ki niso v določenem času položili računa o upravi občine, občinskih zavodov ali ustanov, njim poverjenih ; one, ki se nahajajo pod policijskim nadzorstvom ali v kaki prisilni delavnici, in sicer do preteka treh let potem, ko je bil dotičnik oproščen policijskega nadzorstva ali izpuščen iz prisilne delavnice. Volilno pravico treba izvršiti osebno. Pasivno volilno pravico ima t. j. izvoljen more biti členom mestnega sveta vsakdo, ki ima aktivno volilno pravico, je dovršil 30. leto onega dne, ko se razpišejo volitve, in ni izključen iz gori navedenih razlogov. Izključeni pa so še posebej iz pasivne volilne pravice: a) uradniki, sluge in drugi uslužbenci občine, izvzemši šolske uslužbence; lika, saj nčinkuje že zvok človeškega glasa v vseh svojih nijansah na to žival; konj razloči glas svojega gospodarja od vseh drugih in čuti takoi, ali zveni prijazno ali jezno. Zivi-nozdravnik Guenon je preštudiral konjski sluh in opazoval različne vzgibe, ki jih prov-zroča godba pri konjih. Dočim so bili nekateri nepremični, se je polastil drugih nervozen nemir; a vsi kažejo največjo pazljivost, poslušajo z vso napetostjo. V splošnem so jim nečisti glasovi neprijetni, in da se konjski sluh tudi izvežbati, tako da razločuje še bolj fino harmonije. Konj ima rajši fiaoto nego gosli, najbolj pa ljubi trvbento. So med konji rojeni „melomani", ki jih vleče neodoljivo hrepenenje k vsaki glasbi in ki so za vse drugo neporabni, kadar slišijo godbo; so tudi taki konji, ki začno ob godbi skakati in plesati, ki začno takoj hoditi po taktu in posnemati ritem zvokov. — Tudi osla spravi godba „pokoncu" čeprav ne v taki meri ko konja. Strasten ljubitelj glasba ie slon, in različne melodije učinkujejo povsem različno na njegovo čutenje. Nekoč so v Parizu priredili ' dvema slonoma koncert, a tako da nista mogla videti svirajočo godbe. Slona sta pri prvih akordih prenehala jesti slaščice, ki jima jih je podajal čuvaj, hlastno iskala po zraku, odkod da prihajajo zvoki, in bila videti začudena, radovedna, da prestrašena. A kmalu se je polegel njijn nemir, in ko je zasvirala godba melodijo iz Gluckove „Ifigenije na Ta-vridi", sta sledila taktu z zibanjem glave in 6e vsa vdajala glasovom. Mehki, božajoči glasovi so ju nekako začarali, a na nemirne, razburljive takte sta začela glasno trobiti in divje skakati. Podgane in miši so tudi dvovozetne za glasbo, četudi ne v toliki meri, kakor jim hočejo pripisati razne bajke. Volku pa se godba naravnost gnusi in on zbeži, čim zasliši gosli ali pastirska piščal. Tudi medvedi so, kljubu temu da plešejo, jako nemuzika-lični. Bolj nadarjen za zvoke je lev in sila fin posluh ima mačka, kakor dokazujejo mnogoštevilne pripovedke o muzikalićnih mačkah. Najbolj muzikalične živali pa so psi in opice. V glasbi izkušen pes bo takoj spoznal disharmonijo v kakem glasbenem komadu ; neki pes ni mogel poslušati nikdar „andante"-a neke Bonate, ne da bi bil lajal in tulil. Kazimir Colobmbm pripoveduje o lovskem psu, ki je imel rad le gotove glasbenike; pri Mozartu je či3to mirno poslušal, pri Beethovnu in Scbubertu je začel bevskati in pri Chopinu je tako glasno tulil, da je prevpil glavir. Pes ogrskega skladatelja Erkla je zalajal med gotovo koračnico vedno na vsaki četrti takt. Posluh opic je ustvarjen še finejše: one znajo dajati od sebe prave muzikalične glasove in so edine med sesalci, ki znajo „peti", čimpanzi imajo celo v gozdovih svoje „pevske zbore". K. Stran II »EDINOST« štv. 165 V Trstn, dne 16. junija 1908 b) zakupniki občin-,kih dohodkov; c) zamudni dolžniki občine, proti katerim se sodno postopa ; d) oni, ki eo bili odslovljeni od javne služba radi službenega pregreška, storjenega iz dobičkaželjnosti, za dobo treh let od od-slovljenja, ___ flvsfrijska poslanska zbornica. DUNAJ 15. Med došlimi ulogami se nahaja interpelacija posl. dr. Rybara na trgovinskega ministra in ministra za notranje stvari glede nabiranja in postopanja z izseljenci od strani Avstro-Američane. Ko so bile prečitane došle uloge, je minister za poljedelstvo dr. Ebenhoch odgovoril na interpela cijo posl. dr. Bugatto, dr. Faidutti-ja in tov. glede varstva furlanskih kolonov proti neopravičenim odpovedim. Rekel je, da so že zaključena preiskovanja v deželah, v katerih obstoja kolonat, izlasti na Goriškem, Gra diščanskem in v Dalmaciji in da se tozadevno toliko v interesu kolonov kolikor v interesu posestnikov urede vrsta reform. — Zbornica je nato nadaljevala specijalno debato o proračuna. Madjarski načrti ozirom na Balkan. Madjar dr. A. Niraljy je napisal brošuro, v kateri govori o izseljevanju iz Ogrske. Pisec pravi, da ako vlada ne bo mogla pre-prečavati izseljevanje, naj saj deluje na to, da da neko smer izseljevanju. Glavna točka izseljevanja bi morala biti Bosna. Tja bi morali obrniti Had j ari svoje oči in ustvariti v Bosni vse pogoje za izseljence, in tem potom ustvariti v Bosni kolonijo, ki bi imela nalogo, da to deželo tudi politično osvaja. Madjarski imperializem prehaja že v stadij blaznosti, čemur pa se ni čuditi, saj je vedno isti Dunaj sam, ki podžiga to madjar-sko megalomanijo in podkopuje s tem temelje svojim lastnim interesom, svoji bodočnosti. Maojarska pohlepnost na slovanskem Balkanu more le kompromitirati avstrijske aspiracije. Madjarsko nadvladje na Balkanu je utopija vspričo dejstva, da se narodi na tem poluotoku vedno intenzivneje vzbujajo k samozavesti, k samosvojemu narodnemu življenju. Avstrijska balkanska politika je itak že dobila veleresen memento po sestanku med angležkim kraljem in ruskim carjem, ki je — na tem ni dvomiti — dozorel dogovorov, ki so pokopali miirzteški dogovor med Avstrijo in Rusijo. Sedaj ne manjka nič več druzega, nego da Avstrija dopusti, da jo Ma-djari se svojimi blaznimi načrti kompromi* tujejo in ubijejo med narodi na Balkanu sim-tije do naše države, ki so se itak že — nevarno skrčile. Madjarizacija na Balkanu je tako blazna misel, da se mora zgražati nad Dnevne vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil dvornemu svetniku najvišjega sodišča Mateju Ter-novcu, ki je stopil v pokoj, viteški križec Leopoldovega reda. Iz trgovskih krogov. V nedeljo ob 10. uri predpoludne je imela zadruga trgovcev s svinjino svoj občni zbor. Predsednik Albino Botteri je v svojem nagovoru priobčil, da namestništvo vzlic opetovani obljubi, da se ta zadruga ne utelesi ▼ zadrugo jestvinčarjev, sedaj naznanja, da se zadruga trgovce v s svinj s k im mesom čimprej spoji v zadrugo jestvinčarjev. Tej nameri se prvo imenovana zadruga vpira slej ko prej, češ, da bi to nje zadružnike močno obremenilo in jim vzelo vsako svobodo. „Poleg tega — je rekel govorniko — zadruga jestvinčarjev označa nas kakor neomi-kane, da-si smo dokazali v kratkem času obstanka naše zadruge, da smo brez tolikih zborovanj in polemik znali dovoliti in — vzdržati mnoga ne ravno mala olajšanja našim pomočnikom. Nadalje je naglašal predsednik Botteri da njihova lastna zadruga brani svoje stanovske koristi bolje nego bi znala katera druga. Zaključil je ob živahnem odobravanju s protestom proti označeni uameri ter je otvoril debato. Zadružnik Ivan Tisi je naglašal, da zadruga jestvinčarjev hoče inkorporacijo pod pretvezo, da trgovci s svinjino prodajajo tudi sir in oljke, ali njihov namen je ves drugi, nego bi se zdelo v prvi hip. Ta namen pa je konkretno označil zadružnik Dellagiacoma, ki je med drugim stavil resolucijo v kateri se izraža za slučaj, da pride do združenja obeh zadrug vzlic energične opozicije, da bodo členi zadruge trgovcev z svinjino, v vsem in povsodi podpirali [manjšino (slovensko) v zadrugi jestvinčarjev. To pa je protest proti nepravičnemu združenju, zahtevanemu od sedanjega vodstva jestvinčarjev. Neki drugi zadružnik je menil: „Bodimo odkritosrčni: vodstvo jestvinčarjev hoče združenje iz političnih ozirov, to je, da si zajam-čijo v zadrugi laško večino. Mi pa nočemo politike v zadrugah, trgovci so internacijonalni. Ce pa nas vendar prisilijo v pristop k zadrugi jestvinčarjev, bo naše postopanje nepričakovano in nezaželjeno (od jestvinčarjev). Prodajali bomo potem vse predmete, ki jih prodajajo jestvinčarji. Pridruževali se bomo Slovencem in jih energično podpirali, ker se nadejamo tam več podpore in človekoljubja nego pri sedanjem vodstvu zadruge jestvinčarjev." Predlog Dellagiacoma je bil vsprejet enoglasno. Ta debata v zadrugi trgovcev s svinjino njo, kdor ima le najmanjši smisel za realnost . , ____• „„- - . sttari. Madjarski toponim na Balkan«^™ ^ ^»SL-Mt radad1h6m.C»k.J fctaSS ZinS^* ^ iestvinfiarje, v&o le res, aa jm maajsrsaa Diaznobt potegne za po j i t j č n j n a m e n i ^ da s tem izzivlja : efekte, ki so direktno škodljivi interesom jestvinčarjev. Koliko časa še se bodo italijanski zadružniki te zadruge puščali zlorabljati od Og seboj v propad ? ! rsk a. Poletne počitnice državnega zbora prično bržkone 25. t. m. Vlada se nadeja, da jej bo do tega dne možno zvršiti vse zakonske načrte, o katerih ima zbornica še razpravljati. Državna zbornica. BUDIMPEŠTA 15. Zakonski načrti, odobreni na zadnji seji, so bili vsprejeti v tretjem čitanju. Zbornica je nato nadaljevala generalno debato o brezplačnosti ljudskošolskega pouka. Posl. Lindner (Sas) je izjavil, da odklanja predlogo. Grof Emil De3sewffy (ustavna stranka) je predlogo pozdravil kakor jamstvo za razširjenje kulture. Posl. Gresskowicz (Sas) je rekel, da zakonski načrt ni sposoben, da zniža veliko število analfabetov. Kar se S asov tiče, ostanejo i3ti neomajeno zvesti sinovi domovine. Posl. Goldis (Romun) se je izrekel proti temu, da se tako važen zakonski načrt razpravlja brez vsake priprave. Posl. Leitner (demokrat) je rekel, da bi bilo prej želeti popolno podržavljenje ljudskošolskega pouka. Stavil je resolucijo, kaj se predlogo vrne ministru. Posl. Bozoky (neodvisna levica) je očrtal pomanjkljivosti prddloge ter isto odklonil. Razprava je bila nato prekinjena. Pri odnja seja jutri. Drobne politične vesti. Uradni jezik v Dalmaciji. Ta sedanjega vodstva ?! Sedaj Se resno besedo na adreso vlade, ki hoče na vsaki način pomagati sedanjemu vodstvu zadruge jestvinčarjev, ki mu ni noben drug namen, nego to, da ohrani svoje gospodarstvo in da sledi le svojim narodnopolitičnim namenom, če tudi je to na očitno škodo zadružnikov. Vladi pa bi moralo biti v edino skrb, da v takih zadrugah ščiti stanovske interese zadružnikov, ne pa da skuša ustrezati iz Testnim političnim strankam! ! Laški pajaci. Prejeli smo : Te dni je videti po raznih tržaških ulicah s črnilom namazane lepake. Da laški pobalini mažejo vladarjevo podobo, nas ne briga, ker so tu drugi, ki imajo paziti na take stvari — da si pa ta druhal privošča ob enem tudi nedolžne slovenske lepake, je to znak, da lahonsku zagriženost ni in ne izgine tako lemalo. Kaj je na potu vam/tržaški pajaci, lepak s katerim padričansko pevsko pruštvo „Slo vanM vabi nas tržaške Slovence na svojo nedeljsko slavnost ? Mislite-li, da ste z maza njem slovenskega lepaka rešili italijanstvo Trsta ? ! Marameo !! Razmere na telefonični centrali. Prejeli smo : Že nad mesec dni opazujemo, da se na centrali telefona kljubuje onim strankam, ki kličejo številke slovenski. Dne 13. t. m. ob 10 uri zjutraj so podpisani vprašali zvezo. Prišle so zaporedoma tri gospice, katerih nobena ni umela niti številk v slovenskem teden se sestanejo na Dunaju italijanski in jeziku. Ko smo se po nad 5 minutnem čaka-socijalno-demokratski državni poslanci na nju, podpisani jezili in preklinjali red, ki vlada konf erenco, na kateri bodo razpravljali o no- 1 pri centrali telefonov, je prišla k telefonu neka tranjem uradnem jeziku v Dalmaciji. ! gospica, ki je sicer umela hrvatski, a je, ko Bolgarski knez Ferdinand in je slišala se baš laskave naše tožbe, izjavila, njegova soproga namerata meseca avgusta da nas ne zveže! obiskati Avstro-Ogrsko. Knez se poda v So-botico, da inšpicira polk, katerega imejitelj je in nato pojde bržkone ▼ Išl, da čestita cesarju in predstavi svojo soprogo. Brunsviški r e g e n t, vojvoda Al-breeht je oficijozno naznanil, da odloži meseca aprila 1909 vladarstvo dežele. Sodi se, da bo potem proglašen vojvoda princ Ernest Avgust kumberlanJski. Dvajsetletnica vladanja cesarja Viljema. Včeraj je minulo 20 let, Ko smo jej povedali, da je za ta c. kr. urad sramota, da drži v službi ljudi, ki ne poznajo deželnih jezikov in niti slovenskih številk, nam je odgovorila: Mi nismo ob vezani znati, nego le nemški in itali j a n s k i. Na ponosno naše vprašanje, da-li je dobro premislila kar je rekla — je potr' dila prvo izjavo !!! Ako je slovenski denar dober in čim je slovenski jezik tu deželni jezik — zahtevamo, da se za naše denarje govori z nami v našem jeziku in da se nam odkar je stopil na prestolje nemški cesar in ne kljubuje. pruski kralj Viljem. Čudno, da ni cesar po-j Mi uvažujemo dejstvo, da so gospice zval za to priliko nemške zvezne kneze v vsled napornega dela nervozne, a pravico biti Berolin, da mu čestitajo ! nervozni imamo menda tudi mi, ki slano pla čujemo zato (kakor stvari stoje sedaj) polževo napravo. Od ravnateljstva zahtevamo, naj nastavlja v službe, v katerih uradne osebe prihajajo v dotiko se strankami, le ljudi, ki so sposobni ki poznajo deželne jezike. To smemo zahtevati in to tudi zahtevano z vso odločnostjo. Ako se že pripeti, da bo ta ali oni c. kr. organ kljuboval, ko bo imel posla z nami, pošljemo pritožbe našim državnim poslancem, da se ooi prepričajo, kako da stoji stvar se slovenskim jezikom c. kr, na centrali telefonov v Trstu 1! Prizadeti. Žvižganje vlakov je železnično minister-stvo omejilo za poskušnjo s 15./5. oziroma s 1./6. 1. 1., in sicer, ker na eni strani železniško osobje veled pogoste raba strojne parne piščali za taka znamenja otopi, na drugi strani pa žvižg posebno po noči potnike in železnične mejaše občutljivo nadleguje, in ker žvižganje pri osebnih in brzo-vlakib, ki im ijo parno prehodno ovoro iz varnostnih in prometnih ozirov ni več potrebno. Zato sedaj osebni in brzovlaki molče prihajajo in odhajajo s postaj in se tudi na progi le redko oglašajo. — Tudi pri premikanju voz tovornih vlakov je žvižganje omejeno, ker navzoče osobje že itak po svojih znamenjih zahteva premikanje. Prepuščeno pa je razsodnosti strojevodje, da žvižga tedaj, kadar je potrebno iz varnostnih ozirov. Železniški uradnik. Iz Trebič. Iz verojetnih virov zagoto-tovilo se mi je, da bi bilo veče število poštenih in narodno mislečih mož v naši vasi pripravljenih prispevati s primerno podpor-nino, ako bi začelo „Pevsko in bralno društvo „Primorec" zopet delovati na pevskem in izobraževalnem polju. Dalje so pripravljeni, pod vplivom istih oseb, vstopiti k omenjenemu društvu kakor delujoči udje nad trideset naprednih in petje ljubečih mladeničev in mladih mož, katerih želja je, da se „Primorec" že enkrat vzbudi iz večletnega spanja in začne zopet vršiti svojo nalogo. VpoŠtevaje te okolnosti, obračam se še enkrat (Vide št. 33 „Edinosti" t. 1.) do slavnega odbora tega pevskega društva, s prošnjo, da blagovoli čim preje sklicati občni zbor, na katerem naj se za trdno sklene, da začne „Pevsko in bralno društvo Primorec" v Trebčah" v najkrajšem času zopet delovati na pevskem in izobraževalnem polju in da se ob enem premotriva vprašanja glede ▼8tanovitve čitalnice v področju tega društva. Dajmo torej Trebenci: zavzemimo se, da se naša želja uresniči! Pokažimo javnosti, da amejemo pomen in korist pevskih društev in z njimi združenih čitalnic, da se zavedamo svojih narodnih dolžnostij in da se ne nahajamo več v oni malobrižnosti naših pradedov, temveč, da hočemo stopiti tudi mi v vrsto narodnih boriteljev. A. M. Shod voznikov tržaške okolice skličeta dr. Josip M a n d i ć in g. Andrej K r i ž-m a n č i č prihodnji četrtek, dne 13. t. m. ob 5 uri pop. v Padričah v gostilni g. Martina Grgič a z edino točko dnevnega reda: Vstanovitev zadruge voznikov za tržaško okolico. Na ta shod so povabljeni vsi vozniki iz okolice in mesta, posebno pa vozniki iz Bazovice, Lonjera, Padrič, Gropade in Trebč, katerim je ta shod v prvi vrsti na menjen. „Divji lovec". Kakor že objavljeno upri zori „Čitalnica" pri sv. Jakobu v nedeljo 21. t. m* to krasno nar. igro s petjem v 4 dejanjih na vrtu „Kons. dr." pri sv. Jakobu. Sodeluje društveni popolni orkester in društveni mešani zbor. Ta igra je ena najlepših narodnih iger naših in je žela po vseh odrih velik uspeh. „Čitalnica" je uprizorila to igro lansko leto dvakrat z velikim uspehom. Letos bo igra še v marsičem izpopolnjena in ker gostuje g, M. Veble, člen trž. el, gledališča, nam obeta obilega užitka. Zato v nedeljo 20, t. m. vsi k 8~. Jakobu, k predstavi „Divjega lovca". Začetek točno ob 6 uri pop. Tržaška mala kronika. K nedeljski grozoviti tragediji. Strahoviti nedeljski zločin je napravil na občinstvo grozen, uničujoč vtis. Vsa grozovita tragedija in okolnosti, ki jo spremljajo in ji sledijo, ima v sebi toli nenavadnega in neverjetnega, da se je občinstvo prašalo: Je-li kaj takega sploh mogoče ? More li tak zločin sploh imeti svoj izvir v človeški duši, v človeški volji? Da ne obu-pajmo nad tem človeškim rodom, instiktivno Čutimo neko tajno moč, ki tu deluje, ki goni človeka. In ta zla sila je bolezen duše, ki razvivši se iz starodavnih podedovanih in lastnih hib, ustvarja tip degeneriranega, per-veznega človeka! In še one okolščine, ki so okvir grozodejstva! Najbolj pokvarjena fantazija kakega pisača grozotnih, kolportažnih romanov bi si ne mogla predstavljati kaj grozovitejša, da bi čitatelje obšla kurja polt. Pomislimo : Oče, ki spolno ljubi svojo hčer, jo privede sredi noči v mrtvaško kapelo. Jo hoče posiliti; nastane med njima obupen boj ; oče v blaznem hipu ljubosumnosti in zavržene ljubezni odseka glavo svoji hčeri. Vrne se na dom mirno in se zapre v svojo sobo. Mati in sestra najdeta umorjeno hčer. Mati izpere kri, ki se je zlila na pod iz strašne rane. Gre potem domov in dozdevno mirna prazniško obleče vvojega sinčka, ki ima ta dan eno najlepših slavnosti v mlade-niški dobi — birmo. Ona, ki ob prvem po- gledu na umorjeno hčer je takoj uganila mo rilca, se bliža zaprtim durim, za katerimi leži on. „Morilec" mu zakliče; ,,molči baba* za-godrnja oni notri s skrajnim cinizmom. Tu pridejo redarji, trkajo na vrata ; on izpijo strup in streli proti sebi z revolverjem. Umre ! ... Kakor je vse nenavadno | in nepojmljivo, tako čudne so tudi nekatere postranske okoliščine. Mati, ki sluti neko nesrečo ; ki zagledavši umorjeno hčer ugane takoj morilca; ki po prvem osupnjenju ne zna storiti bol sega nego izprati potok krvi, ki je umazal pod mrtvaške kapele; ki potem prišedši takoj domev oblaki mirne in skrbno svojega sina za birma ...» koliko interesantih študij za psihologa ! — Truplo umorjenke je včeraj ležalo ves dan v mrtvaški kapeli pokopališča. Brez nikake pogrebne slavnosti so truplo pokopali davi ob prvi zori. Glede trupla očeta morilca ni bilo še nič ukren]eno. Demonstracije proti laški n vdeležgncem jubilejnega sprevoda na Dunaju. Sinoči so se povrnili v Trst z vlakom državne železnice oni členi tržaške „Gioventu patriotica", ki so se vdeležili dunajskega jubilejnega spre .-oda. Vsled pretepov na Dunaju z laškimi dij iki so je pričakovalo včeraj velikih demonstracij ob prihodu „patrijotičev". Policija pa jo razvila pri postaji državne železnico velik varstveni aparat in kljubu precej mnogoštevilni množici demonstracijoželjnega občinstva irrcden-tovskega kova ni prišlo do ničesar hudega. Sa le na velikem trgu so je razvila mala d?-monstračica po tržaškem žanru z: Kvviva Trieste italiana, Kvviva TAustria, Abbasso itd. Policija je tri aretirala. Nesrečni pad. Feliks Štrekelj, star 31 let, kmetovalec na Gorjan&kem, je padel tako nesrečno, da se mu jo zvinila desna hrbtenica. Sprejeli so ga v IV. oddelek bolnišnice. Delavec padel iz zidarskega mostu. Fran Ferri, star 16 let, podajač pri gradnji novo hiše v Istrski ulici, je padel vččraj s tramovja in si zlomil desno golenico in dobil težko rane na licu. Zdravniška postaja ga je dala prenesti v bolnišnico. Poulični roparji. Nikolo Jorki, star 27 let, in Fran Petešić, Dalmatinca stanujoča v zagati Pancogole št. 1, sta bila včeraj aretirana na zahtevo krojača Petra Čepić, starega 20 let iz Kopra, stanujočega v isti hiši. Cepič je povedal, da sta ga omenjena dva človeka predsinočnjem, ko se je vračal domov, napadla pri hišnih durih. Eden mu je zakričal pod nos : „Vun kar imaš !" in drugi: „Ca ne, te ubijeva". Čepič je zakričal in dvojica je zbežala. — Regnikoiarstvc 1 Dninar Paskval Cangiari iz provincije Pe3aro (Italija), star 40 let, jo bil predvčerajšnjem aretiran radi poskušenega izsiljevanja po grožnji. Zahteval je v sobota od svojega delavskega voditelja Benedikta Cesarini 10 kron čez običajno mezdo. V podpiranje tega svojega zahtevka je prijel svojega predstojnika za grlo in davil ga, preteč mu s smrtjo. In ša kronika regnicolov! Brez isto ni mogoče shajati niti en dan ! To pa je žo odveč 1 — Zidar Andrej Mecarol iz Verdele. ki dela ni gradnji neve pakče „Credita", je pred par dnevi zapazil, da so mu zmanjkale iz žepa cigarete in nekaj denarja. Zvedel je, da se je to zgodilo vsled tatinske operacijc nekega poclajača, Frana Gentile (!) iz Bari. Predvčerajšnjem je JMacarol celo zasačil, a oni ga je Še povrh priiel za vrat in mu celo za-žugal maščevanje (!) Redarji se ga vtaknili pod ključ. Nedeljski pivci-pevci! Predsinočnjem je policija pohrustala 15 ponočnih kosov! Smeinloa. Poročnik : Zakaj si pa tako žalosten Janez? — Sluga: Moja ljubca mi je postala nezvesta ! — Poročnik: No, pa sijvzerai drugo ! — Sluga: Da, gospod poročnik, saj je bila ta 2o druga! Koledar fn vreme. — Danes : Iteg -p. — Jutii: Adolf škof. — Temperatura: včerjj ob 2. uri popoludne + 27" Oals. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved na Primorskem Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vreme .stanovitno. Društvene vesti. Odbor društva „Narodni Dom" ima nocoj svojo sejo ob 7 uri zvečer v pisarni odvetnikov gg. dr. Gregorina in dr. Slavika. Klub „Boljša bodočnost" vabi ni G sestanek, ki se vrši nocoj ob 8 uri v Ciril-Met. šoli pri iv. Jakobu. Na dnevnem redu je r proslava 20 letnice obstanka te naše Sole'4 Vde-ležite se v velikem Številu 1 „Učiteljsko društvo za Trst in okolico 4 naznanja skupno pevsko vajo za jutri 17. t. m. ob 6. in to mesto četrtka, ker je ta dan praznik. Prihodnje vaje ostanejo kako po navadi vsak četrtek ob navadni uri. Priporoča se točnost. — Društveni prostori (uuj.i Galatti 12) so odprti vsak dan od 10 — 11 in ob sredah od 5—6. Nar. delav. organizacija vabi vse zaupnike in odbornike skupino zasebnih težakov na važen sestanek za v četrtek dne 18. t. m. ob 10 uri zjutraj v društvenih prostorih. Urad za posredovanje služeb naznanja brezposelnim tovarišem, da se išče nujnim potom slugo za nek tržaški zavod in dva hlapca za Ajdovščino. Posebno ti zadnji dve mesti jo treba oddati čimpreje. Pogoji zelo povoljni. Intereienti naj se zgla-sijo v uradu N. D. N. (ulica Lavatoio št, 1 L V Trstu, dne 10. junija 1908 »EDIKOST« štv. 165 Stran III Književnost in umetnost K jubileju Tolstega. V Kijevu se je sestavil poseben odbor za proslavo 80-letnega jubileja grofa Tolstega. Odbor priredi vrsto predavanj o Tolstem, toliko v mestu, kolikor na deželi in posebej Se za otroke. Dan 31. avgusta (po starem stilu) je določen za Tolstojevo slavje. Darovi. Izkupilo licitacije na narodni slavnosti v Padričah v korist moški podružnici Sv. Cir. in Metoda v Trstu znaša K 1T10. Denar hrani uprava našega lista. Vesti iz Goriške. 0 umoru vipavskega dekana, kanonika Erjavca poročajo nadalje: V nedeljo med deseto mašo je prišel v Vipavo mlad človek, srednje velikosti v sinji obleki. Izpraševal je ljudi, kje da je župnišče. Ne da bi ga kdo opazil, podal se je v dekanovo stanovanje, ki se nahaja v drugem nadstropju župnišča. Ne ve se tudi, odkod da je prišel. Prinesel je seboj debel oster kamen. Kolikor se more presoditi, je morilec dekana najprej udaril s kamnom po glavi in ga smrtonosno ranil na glavi. Nato je vzel b pisalne mize velike Škarje, jih raztrgal na dvoje in navalil na dekana. Zadal mu jo na telesu okolu 50 ran. Rana na vratu je bila smrtna. V kuhinji pod dekanovim stanovanjem je čula dekanova nečakinja močan ropot. Ker je g. dekan že več časa bolehal, je mislila, da mu je postalo slabo. A ko je prišla v sobo, je našla strica bropečega na tleh v lastni krvi. S prva je mislila, da se jo dekanu vdrla kri. Ker je še hropel, je nečakinja dala poklicati kapelana, ki je prekinil pridigo in hitel v župnišče. — Toda bilo je že prepozno, dekan je med tem že izdibnib. Vse kaže na to, da je dejanje roparski umor in ne čin maščevalnosti. V blagajni navidezno ne manjka nič. Razburjenje med prebivalstvom je veliko. Orožniki in tržani so skupno iskali morilca, toda brez vspela. Brzojavno se je obvestilo vse orožniške postaje blizu in dale*. Neka ženska je videla baje morilca, ko je odhajal iz župnišča. Bil je baje ranjen na roki in je močno krvavel. Odhajal je baje proti Trstu. Drugi zatrjujejo da so ga videli iti proti Ljubljani. Pok. dekan Matija Erjavec bil rojen leta 1836 v županiji Višnjagora. Dober sad laških demonstracij v Gorici. Goriški Slovenci so na žalitve laških fanatikov odgovorili z bojkotom, trdno se držaje gesla „Svoji k svojim!" Kdor pozna le količkaj goriške razmere, ve, kaj pomenja za goriške Lahe slovenski bojkot! Dobro pamteč, da treba v tem boju nastopati racijonalno, trdno in — skupno, je bil izvoljen odbor, v katerem sedijo slovenski liberalci in klerikalci. Bravo ! Tako je prav ! Skupno za skupno stvar proti skupnemu nasprotniku ! Bodi to na Goriškem znak začetka boljše in pametnejše dobe; pot<*m bomo še blegoslovljali roko, ki nas tepe. Laška demonstracijomanija! V nedeljo se je okolu 2000 Slovencev zbralo na goriškem dirkališču in prisostvovalo vajam kolesarjev. Tudi to priliko so porabili Labi za šaljive demonstracije. Več jutri! Postaja Št. Maver. Državna železnica napravi novo postajo, ki bo stala pri Dolgi njivi za Solkanom, ime pa bo imela Št. Marer. Iz Dolenjevasi pri Senožečah. Veselica Izobraževalnega društva na binkoštno nedeljo se je izvršila nad vse pričakovanje dobro. Kljub skrajno neugodnemu vremenu in strastnemu nasprotovanju krijejo dohodki stroške. Preplačila so dali oziroma uposlali gg. Fer-fila iz Gorice, dr. GregoriČ, Fr. pl. Garzarolli, dr. Hrašovec, Viktor Magajna, Mlakar, ofic., A. Novak notar, Poznik not. kand. Suša, trg. A. Suša in Hinko Suša. Vstopnino so uposlale g.ce učiteljice, Dežman, Lapajne in Smerdu ter g. Thoransch, pivovar, vsi iz Senožeč. Oa je kdo pomotoma izpuščen, naj blagovoli oprostiti! Vsem naštetim in drugim udeležencem srčna hvala, kakor tudi gg. Juliju Cenčiču iz Vrem in Albinu Stritarju iz Postojne za prijazno sodelovanje. Siov. „N. D. 0." v Sv. Andrež-u. Prihodnjo nedeljo pop. se bo torej vršil napovedani shod „N. D. O." v Sv. Andrež-u pri Gorisi. Za ta shod se kaže veliko zanimanje, tudi iz mesta Gorice. — Podrobnosti prinesemo prihodnje dni. Slov. .,N. D. 0." v Repentabro. V nedeljo, dne 28. t. m. bo veliki shod „N, D. O.'' v Repentibru. Na ta shod priredejo delavci in domačini iz vseh bližnjih va9i. Napovedan ie tudi prihod Opencev. Iz Dutovelj se nam piše: Pevsko društvo ,.liirija" iz Trsta priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne svojo gozdno veselico pod milim nebom v gozdu g. Štefana Ž vaba. Senco nam bodo delali stari kostanji, izmed drevja se bodo slišale mile pesmice drobnih ptičič, bošnjaški godci bodo igrali krasne slovanske komade, pevsko društvo ..Ilirija" bo pelo več krasnih za gozd primernih pesnil, pipčarji bodo predstavljali neko prav smešno šaloigro, vinarsko društvo bo pa močilo žejnim grla in napravljalo mrzle jedi lačnim in onemoglim. Mlad svet bo pa plesal, da se bo kar kadilo izpod peta. Tisti pa, ki smo bolj pametni in bolj v letih, bomo pa sedeli za mizo in bomo pili tri-Ietnega terana. Mislim, da nas pride kakor listja in trave, če bo vse to res, tedaj bo pa Dutov-ljanom in Ilirijašom srce poskakovalo od samega vaselja. Tolminski politični okraj zvezan z goriškim — s sorobotom! Kako to ? Tako le le: Nova, sedem km dolga, po načrtu ceste izdelana steza iz Dolenje v Gorenj o Trebušo vodi črez mnoge globoke potoke in korita; med temi se nahaja tudi deroči potok Gač-nik, ki služi obenem za mejo med tolminskim in goriškim pol. okrajem. Črez vse potoke in korita so napravljene potrebne brvi, 14 (štirinajst) po številu, in dva lesena mostova za kolovoz, tako, da je ta steza vint-garsko romantična; le v Gačniku je ostalo pri starem „mostu", ki je pa še celo zasebna last! Gačnikov sosed Smodin namreč ima tudi na goriški okraj se raztezajoče pose3tvo ; da bi mu bilo pa možno goniti koze na pa=>3 črez Gačnik, postavil je za koze primeren „most", t. j. eno 20 cm široko in 6 m dolgo bruno. Ker pa je Gačnik visokega kranjskega izvora, — svoje nemirno življenje začenja pod cerkvijo na Vojskem 1090 m nad morjem, — in ker nam Primorcem po mnenju nerazsodnih (?) politikov marsikaj „kranjskega" škoduje, tako je dosledno tudi Gačnik o povodnjih odnašal proti morju Smodinov „most", dokler ni konečno Smodin po večkratni izkušnji privezal na tolminskem bregu svoje bruno ob skalo s sorobotom! In ta „most" rabimo po Smodinovi dobroti vsi, ki smo siljeni živeti v Trebuški dolini, ljudje in koze; in ta most je, ki veže tolminski pol. okraj z goriškim s — sorobotom I Namen tega objavljenega pojava pa ni smeh, ampak opozoriti p. n. merodajne kroge : po človeški pameti bi že bil ča3, da se prične a prepotrebno gradnjo ceste iz Dolenje v Gorenjo Trebušo 1 Kos podobčine Djlenja Trebuha in vsa občina Gorenja Trebuša, katerih kataster obsega okoli 70 (reci: sedemdeset) štiri-jaških kilometrov — za en lep kosFurlanije! —, sta dosedaj brez vsake cestein brez kolovozain brez steza, izvzemši letošnjo zimo na novo po Trebuški dolini izdelano stezo, ki je pa nepopolna ravno po sorobotni zvezi v Gačniku. Skrajno ž a 1 o s t n o j e, da si mora občina v XX. stoletju delati še le stezo v s vet! Ta steza je stala občino Gorenja Trebuša nad šest tisoč K, a delo se lahko ceni na 10.000 K, ker se je delalo večinoma v robote; uboga steza pa še ni dovršena, ker je zmanjkal denar; občina si je sicer dolžila 2000 (dva tisoč) K, a to je bilo za stezo premalo, a za občino pa skoraj preveč ; podpor se je ponovno prosilo, a dobilo se ni niti vinarja! Gorenja Trebuša, ki je zaradi svoje prestranosti tako silno bogata na vsakovrstnem lesu, na sadju in vodni moči, ne more ničesar izvažati, ker nima cestne zveze s sosednimi občinami, in trpi zaradi tega vsako leto ogromno škodo 1 — Povsodi se po nepotrebnem že širijo in gradijo tudi ne posebno potrebne ceste, zakaj bi se torej ne začelo enkrat z gradnjo neobhodno potrebne ceste skozi šestnajst kilometrov dolgo Trebuško dolino ? Sliši se, da se bo delal nepotrebni tramvaj v Furlanijo! Ali ne bi bilo bolj ume9tno in človekoljubno, da se izdela prej potrebna cesta v Trebuški dolini ? Na to vprašanje naj nam blagovoli odgovoriti p. n. merodajna gospoda, ki hoče med nami kaj veljati! Visoka vlada je cenila to cesto na 145.000 (145 tisoč) K ; sama vlada obljublja 5°/o prispevka; občina da zastonj zemljišče, hoče prispevati z materjalom in robotami ter prevzeti cesto v oskrbo — torej ? ?! O izvoljeni v razne odbore I 1 1 Vesti iz Istre. Konstituiranje občinskega zastopa v Piranu. Dna 30. maja je bil novoizvoljeni občinski zastop v Piranu sklican vnovič, da izvoli župana in svetovalce. Novoizvoljeni občinski zastopnik in državni poslanec Spa-daro, vodja takozvane krš čanako-soci-jalne stranke, je izjavil, da bo njegova stranka složno glasovala z italijanskimi liberalci. Tako se je tudi zgodilo. Županom je bil izvoljen odvetnik dr. Ventrella, bivši deželni poslanec In eden najhujših naših narodnih nasprotnikov. Svetovalci so bili izvoljeni večinoma italijanski liberalci. — „Naša Sloga" pripominja: Ta enoglasna izvolitev potr j a če enkrat staro trditev, da nam ni kaj izbirati mej italijanskimi liberalci in — nazovi - krščani. Iz Podgrada v Istri. Bolje malo pozno nego sploh ne ! Da-si je minolo mej tem že nekaj dnij in poteklo dokaj vode, vendar nam je vtis nastopa dramatičnega odseka čitalnice iz Trnovega še tako živ, da moram dati še javno duška svojemu priznanju na tako dovršenem nastopu v „Šivilji", kakor smo ga vživali 31. maja t. 1. Igralo se je že tako narsvno in spretno, da si bil prestavljen na oder dovršenih mestnih igralcev z le takim lastno rutino in eleganco • vsak posamičnih in vsi skupaj so bili do cela kos svoji nalogi in s tem pripomogli igri do popolnega vspeha. Da-si velja priznavanje ▼ vsem obsegu vsakemu posebej, moram pa vendar 6e posebno poviariti gospico Marijo Zore, ki je igrala klepetuljo fldepetec) tako živo, da je bilo človeka kar strah tacega jezička. Ravnotako častno sta izvedli svoji vlogi gospice Rozalija Hrvatin in Tooica Kranjec v Velika m vsakovrstnega pohištva navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. SUKNA I Dr. ERNEST MENZEL in modno blago :: za obleke :: priporoča firma f! * 1C Karel Kom tvornica za sukno v Humpolcu TVORNISKE CENE. na Češkem. VZORCI FRANKO. r V H specijalist za otroške bolezni prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5. pop. : : TRST :: Trg Sv. Caterina štev. 2. bU Velika izbera Pohištva Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške pontards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. UMETNI ZOBJE > Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Dr. J. Čermak»jj. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadsi I ■ Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne H sobe, divani, obeiala, pi3alne mize, železne H posteljo, olike zroala, oiolice, popolno pohištvo H za knhinje in tudi posamezni komadi. H Trst, via Chiozza 8 H (Rudeče table) B VITTORIO DOPLICHER S Najnižje cene. Za birmo 1 POSEBNI DOHODI Zlate In srebrne ure „ „ verižice Prstani uhani tfKKS! Najzmernejše, že napravljene cene. Kupuje ae in tudi menjava. NOVA FBODAJALNICA TrtST :::: CORSO 23 (i Kehlayon a m sonano in e Pohištvo^ solidno in elegantno cenah Italia TR8T — Via Maloanton 7 Prodajo se plodonosna jajca :: (za podlaganje) velikih kokoši, ukusnega me3a ter dobrih nosilk. Na razpolago so sledeče pasme: Plymouth, Koks eueoli, Arpingston Fulvae, lele Wyan~ dottes, jerebieaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod št. 637. Vekoslav Plesničar ulica Giulia štev. 29 Zastopstvo testenin „Pekatete" vžigalic dr. sv. Cir. in Metodija ter raznih drugih predmetov. trgovina jestvin, najtočneja postrežba. — RazpoSiljam blago po po vsej Avstro-Ogrski od 5 kg naprej. — Zahtevajte cenik. ::::: V pekarni in sladčičarni VINKO SKERK, Trst uia ncqciedoifo 15 n v podružnici via Miramar 6 to dobi ovož kruh, najfinej&e moke, čokolade fina dezertBarriera "cchiaštji Novi dohodi blaga. Pajčolani od g!d. 1-80 naprej, cvetlice in vse potrebno za birmo, po najnižjih cenah. ===== >m»i»I /v Pozor! Proda se Pozor! Hotel Vega - Spodnja Šiška ob glavni cesti, 18 minut od glavne pošte ljubljanske, z vrtom v obsegu 1600 m1, zasajenim z 2o'kostanji, 10 let davka prost, na jako lepem razglednem kraju. V neposredni bližini se bodo zidale delavnice drž. železnic, kamor pride 1500 delavcev. Prostor je tudi izredno pripraven za kavarno, ker Šteje že sama Šiška 4373 prebivalcev in nima nobene kavarne. Proda se radi bolezni v rodbini takoj .n po ugodni ceni. Potrebni kapital 3000 gld., ostalo se lahko obrestuje s 5% »n glavnica odplačuje na obroke. — Eventuelno se da hotel v najem za več let z vso opravo pod ugodnim pogojem Več pove lastnik ANTON MAVER, Ljubljana, Metelkove ulice it. 19. »»»»g I Originalni francoski aparati svetovne tovarne V. Vermorel di Viilefranche (Rhone) so najboljši in priznani od vseh vinogradnikov. Posebno priporočljivi so : brizgalnice „ECLAIR" proti peronospori, žveplalnica „TORPILLE", proti oidiju ; injettor „EXCEL8IOR" proti filokseri; acetilenska svetilka „MEDU8A" proti trtnim črvom. Kakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi modre galice in apna je hipna zmes Eclair-vermorel komodna, uspešna ter se drži peres. JT Predmeti za »enjavo vseh »piratih. 'Ceniki in opisi na željo zastonj in poštnine prosto pri izključnem zastopniku za Avstro-Ograko ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Reiningfhans in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquell" ===== v Plznu ■ T^feS*; v Hodčekili kakor tudi v buteljkah. ^^ IŠGiessbublep vedno aveže kisle vode pri ANTONIO DEJAK, junior TRST, via degli Artisti št. 9 in 11 TELEFON Ste v. 505 Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana sr. in 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. Odprla se je v ul. Gasparš Gozzl i MESNICA s prodajo katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnicah. UERINO ulica Tivarneila štev. 3. :: Priporoča svojo oglja m drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 Skladišče pohištva ¥!TT0BJ0 VOS IL L A preseljeno iz Lipskega trga 7 v ttlico Sanii& š!. 3 vogal ul. Pornorells nasproti kavarne Fedel Triestino Je bogato založeno z novim neprenosljivim aolidnim in eleg, pohištvom CENE ZMERNE. TOVARNA ZRCAL ATTILIO PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vasari. - Telef. 687. Ogledala navadna in oglajena. — Posrebrenje starib zrcal. — Skladifče krititnavadnega in delunega stekla. — Zaloga navadnih in ogiajenih fip za kočije Oglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrcala z ure Šipe z vsakovrstnimi risbami — A paniranje iJp ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje. TRST — ulica Farneto 45. Hotel Balkan Doswald, Trst Piazza Lipsia št 6. ^ 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji ffotCl llStl liSHl 25 Giuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giacomo in Monte 6 Prvo podjetje za navadna in fina teracerarska deta ====== obstoječe od leta 1852 Sprejme ac tudi popravljanja. Sbsjališče v Mroflilnici lizraff. Giacomo) S. Jtttt Restavracija ' AURORA" Trst, ulica Giusue Carduci 15 ln ul. S. CHovaanl 13 HrY. taniMr. dr. „Mila" v narodnih nošah. Svira glazbeni in drugi instrument vsaki dan -do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 4 ure popoludne do 12. zvečer. Osne «m»rne, Počkaj&Kogl, Priloga ,EDINOSTI" št. 165 z dne 16. junija 1908. GOVOR f v državnega poslanca (l.ra OI'OKAR-ja RYBAiS-a v seji zbornice poslancev dne 29. maja 1908. Visoka zbornica ! Navada ie v tej visoki zbornici, <11 zastopniki nenrmškili narodnosti svoje govore zf čeujajo v sto; eni nmterinskem jeziku. Temu primeru hočem slediti tudi jaz in se torej v uvodu svojega go\ora posluževati svo tjca slov. m terinskega jezika. S tem mi zastopniki n nemških narodnosti nikakrr nočemo oteževati razpravljanj v tej visoki zbornici, temveč hočemo le naglašati svojo pravico do jednakopravnosti. Posebno veselje pa navdaja pri tem mene, zastopnika okolice tržaške, ker mi je mo/no tu v prestolnici naše države posluževati se svojega jezika, mej tem ko se mi to brani v domovini, kjer se nas slovenske zastopnike napada in zlostavlja, ako v svojem domačem občinskem zastopu povzdigamo svoj glas v slovenskem jeziku, (pritrjevanje in hambaklici.) Na to je govornik nadaljeval nemški: V prvo vidimo in moramo priznati, da so v tej vladi zastopani tudi slovanski narodi; vidimo dva zastupnika češkega in dva poljskega naroda v ministerstvu in zato si moramo reči: če bi proti tej vladi stopili v opozicijo, bi slabili s tem pozicijo tistim ministrom, ki imajo v tei vladi itak že težko stanje in jako težko pozicijo. Ne more biti naša naloga, da bi jim še 1 oblj oteževali stališče, in to tem manje, ker bo sedanji sestavi zbornice poslancev na pod Iftgi sedaj veljavnega volilnega reda, žal, nimamo nade, da bi postalo bolje, da bi mogli I slovansko većino privesti v to zbornico. Moramo računati z danimi razmerami. Saj poli- _ _ tika je stremljenje po moči in svrha politike . ni iz našega Primorja, ampak iz Trentioa, in je: dosega moči! Vsaka politična stranka, kij sicer gosp. tov. Malfutti, napravil o neki pri hoče, da se jo tincev, je znano, da ljubijo in negujejo italijanski jezik in literaturo kakor svojo lastno. Ali mi se branimo z vsemi močmi proti tistim italijanskim politikom, strankam in uradnikom, ki nam po šolah in uradih usi-Ijujejo svoj jezik, ki nas hočejo preparirati za izvestne viši ideja-e, kakoc se navadno g'asi v dotičnih govorih. Mi pa se kratkom do ne puščamo več raznarodov.iti, mi smo se vzbu dili k življenju in imamo tudi pravi co do življenj a. Teorija dvsh duš. Gospoda moja ! V tem pogledu ee spominjam pripombe, ki jo je neki Italijan, ki smatra resno, mora stremiti ali Ali za ali proti vladi ? Visoka zbornica ! Vsaka razprava o državnem proračunu stavlja politične pred vprašanje, da li naj se izjavijo za ali proti vladi, kajti po starem parlamentaričnem običaju odobrenje proračuna ni le dovcljenje denarnih sredstev, potrebnih za nadaljnje vodstvo državnih poslov, ampak v njem se zav-zemlje tudi stališče ali za ali proti vladi, to je ob enem tudi vprašanje zaupanja ali nezaupanja nasproti obstoječi vladi. Nu. ta nastop je lahek povsodi tam, kjer vlada stopa pred parlament z jasnim in odkritim verolzpovedanjem, kjer ie vlada, kakor resnično parlamentarizma, homogenna vlada, eksekutivni organ politične stranke, ki tvori večino dotičnega parlamenta. Težko pa je to zavzetje stališča pri nas v Avstriji, kjer imamo posla z vlado, eestoječo iz najrazličnejših elementov, ki si ravno zato ne upa niti ne sme upati, da bi v kakem spornem političnem, naroduem ali socijalnem vprašanju podala iskreno, jasno izpoved, ki je marveč politično brezbarvnost — rekel bi skorej: politično brez- boriti se po moči. Te moči mi ne moremo doseči gledati moramo, da ob danih razmerah dose-zamo to, kar je dosegljivo, gledati moramo, da vpliv naših ministrov — ker te slovanske stranke | ministre smatramo tudi kakor svoje ministre, ker nam ni možno imeti svojih sorojakov kakor ministre — kolikor možno podkrepljamo in da zbiramo vse moči proti pritisku naših narodnih nasprotnikov. Ali tudi iz nekega drugega razloga, ki je bolj materijelne naravi, smo se doslej pričakovaje vedli nasproti vladi, in to je: obljuba vlade, da za jug monarhije, ki je obljuden večinoma od slovanskih narodov in ki ga mi zastopamo, uvede gospodarsko akcijo. V koliko da vlada tudi izpolui dano obljubo, to je morda drugo vprašanje. Dosedtfj so le čisto mali prvi začetki k temu : sosebno v Primorju nismo se čisto nič občutili od vse te akcije. Če prav iz teh razlogov zavzemljeno nasproti vladi stališče pričakovanja, moramo vendar izjaviti, da bo morala vlada ubrati vse drugačne poti, če bo hotela računati na našo trajno podporo in če si hoče — kar je še veliko važneje — pri- lik-, v minolem letu, &ko se ne mo'.im. Pritoževal se je namreč kakor Italijan radi tega, da Nemci Tirola nočejo privoliti Italijanom avtonomije za Trentin in da jih tlačijo v na- ; rodnem pogledu. Oa je t-jrej p:oti narcdaemu tlačenju. V istem govoru pase je pote-zal za italijansko nadvladje v nase m P r i m o r j u To se je označa!o kakor teorijo dveh duš, ki je karakteristična za iz vestne italijanske politike. A ža', da je ta teorija dveh duš tudi teorija naše vlade. V Dalmaciji, kjer je komaj 2°/> Ic«li:a-nov — prav za prav poitalijaačenih Slovanov — \lada še dandanes notranji italijanski uradni jezik. Isfcotako imamj tudi v našem Primoriu, v Istri, v Trs'.u iu v velikem delu Goriške notran;i italijanski uradni jezik — tudi v čisto slovanskih okrajih — dočim je v druzih okrajih z naredbami dolo čen nemški uradni jezik, čeprav v vsem Pri-morju ni nikakih avtohtonuih Nemce/. js narodnostna Avstrija ni narodna, ampak država. značajnost — morala določiti v svo] program in ie tudi v resnici določila. Iz tega razloga je bilo pač marsikomu v tej visoki zbornici težko odločiti se med pro in contra in posebno velja to za nas Jugoslovane. to tem bolj, ker mi tudi po osebnih odnošajih nnrao vezani na to vlado. Ako bi hoteli slušati glas svojih volilcev in njihovi želji, bi morali stopiti v ost rejo opozicijo trjevanje.) Priznavam sicer, da selišč razmerje vladnih še m u slovenskemu in srbskemu narodu ni tako severu našega narodnega zaupanje na- roda, ki ga Več pažnje zaupanje naših volilcev. mi zastopamo. jugu monarhije! Zistem se mora spremeniti!! Z nami more nevolja volilcev pomesti, ali narodi ostajajo in morejo poslati semkaj drugačnih zastopnikov, ki bodo morda radi-ugoditi kalneje in ostreje nastopali proti vladi. V lana j-i da mora torej posebno računati z Gospoda moja! Povspeševaoje italijanskega elementa je bilo uma^no, dokler }e Avstrija aspirirala ni vlogo prve italijanske sile v Itulij1. Zaačiln j je namreč, da se je Avstrija, čiroma vladar ika hiša — istotnko, kakor je z ozirom na s voje nemške dedne dežele hotela v nemški zvezi držav nastopati kakor nmška sila prednjačica — z-oz^roaa na tedanje svoje — bilo je pred letoma 1866 in 1859 — italijanska provincije in z ozirom oa hvestne sorodniške oduošaje do vladarjev proti vladi. (Pri-|jugom monarhije; saj more — ker je gotovih malih italijanskih držav v Italiji, ho-vpliv naše monarhije v Nemčiji odpravljen in tela gerirati kakor italijanska siU-prednja-v južnih krajih naših' ker so nas iz Italije ven vrgli — obračati čica. organov nasproti na- svoj pogled le na Balkan, ker na Balkanu so Ali, gospoda moja, te aspiracije so do-hrvatskemu oziroma tla za naše gospodarsko ruzpečavanje, po- bile prvi udarec v letu 1859 ia so bile potem hudo, kakor je na sebno pa za našo trgovino. v letu 1866 pjpohnma pokopane na obe teritorija. Tu so,! Ali na Balkanu si vlada ne pri-; strani. Avstrija ni danes ne nemška ne itali-sosebno na južnem Štajerskem in južnem Ko- dobi simpatij prebivalstva, dokler jan^ka sila prednjačica in tudi ne sme biči. roškem, razmere v zadnjem času postale take, svoje lastne Slovane pritiska ob Tudi ne 3:no sploh nastopati kakir nemška da trdijo od mnogih strani, da se celo pod steno! (Odobravanje.) narodna d.žava, kajti dve narodni džavi ne najhujšimi nemškoliberalnimi vladami ni tako Izjavljam tu takoj, da tu hudo zanemarjalo in tlačilo naših sorojakov, za privoljenje posamičnih gospodarskih po-kakor se to dogaja danes. boljškov, za kakoršnje bi bili sicer vladi tudi hvaležni, ako bi jih dobili; ampak gre marveč za spremembo političnega zistem a. (Odobravanje.) Ako si hoče vlada pridobiti naše zau anje, ako hoće, da se bomo v Austriji čuti si k .kor na svojem domu, potem ne sme nastopati proti nam kakor tujinski nasilnik — skoro bi rekel — kakor tujinski osvojitelj. Dokler vlada na našem teritoriju po svojih oblastih in svojih uradnikih nastopa tudi tu včasih do prerekanja, ki pa ni proti ram kakor nemški in italijanski nasilnik, d »kler tudi na gospodarskem popu pod pira le ptuja narodna podjetja, dotlej ne moremo smatrai sebe kakor jednakopravne Avstrijca, marveč le kakor pod re-jene in tlačene Slovane (Pesi. Si-Iin^er : Sužnje !) Ssoraj ! Moram pa takoj povdariti, da mi nismo sovražniki nemškega naroda; mi ni- To tudi ni nikako čudo. Ako si ogledujemo sestavo današnje vlade, opažamo, da se v njej, posebno, kar se tiče nemškega naroda, nahajajo stranke, ki so se doslej pobijale do noža. Tu sede takozvani svobodomiselni poleg krščanskosocijalnili in starokonservativnih zastopnikov nemških strank. Nemške stranke so morale na kakov način obmejiti svoje sfere iuteresov in svoj delokrog; sicer bi bilo v ministerstvu samem doš o do bojev, kakor prihaja resne naravi. Jaz dobivam utis, da se je ta ločitev delokroga sfere interesov zgodila na ta način, da se je krščanskosocijalni, oziroma staro-konservativni nemški stranki prepustilo čisto nemške kronovine, dočim so jezikovno mešane, izlasti pa naše slovenske dežele prepustili takozvanim nemško-svobodomiselnim strankam ne gre samo moreta obstajati jedna poleg druge, ker mora priti do rivalitet in končno mora priti do absorbiranja c-ne države po drugi. Katera dr žava bi bila v našem slučaju absorb rana — o tem pač ne treba nadalje razpravljati na tem mestu. Dobro bi bilo, ako bi tudi gospodje i/, nemško narodnih strank imeli pred | očmi, da je Avstrija pač država narodnosti, da pa nikdar ne more biti nemško-narodna jed notna država. V tem pogledu so Vsenemci nekoliko konsekventneji. Oni priznavajo, da Avstrija kakor nemška država ne more ostati samostojna država; oni so dosledneji in morda tudi edkrito-srčneji. hoče vzdrževati žavl an-.v nemšktga jezika, tudi ne nemških priseljencev, uradnikov in trgovcev. Nasprotno: o slovanskih narodih je znano, da so jako slovansko gostoljubje obče in jih puščajo, da tam gospodarijo, kakor se I kakor n3 sovražimo med nsini živečih sodr-jim lzljublja, da le ne motijo krščanskih so-cijalcev v čisto nemških deželah. Vzlic temu je v pred večeraj š nji seji gospod poslanec za Solnograd, dr. Stolzel, izjavil, da je celo med Nemci nepopularno glasovati za vlado, ali se je celo udeleževati. Če to velja za Nemce, ki so vedno in tudi danes še pri-vilegovan narod, koliko težje in nepopularneje je to za nas, ki se sploh ne udeležujemo na vladi in nas ta poslednja zanemarja v vsakem pogledu, posebno v narodnem, kulturnem, in do najnovejega časa tudi v gospodarskem nosledu. pa nemške prisvojevatelje, iz Italije — morali ohraniti vsaj fikcijo, da tistim ptujcem, ki hočejo je Avstrija še vodno deloma italijanska dr- naši domovini usi'iti nam toleranmi ; saj je znano. Sovražimo branimo se proti na naših tleh, v svoj jezik. Mi tudi nismo proti učenju ptujih jezikov ; narobe : mi se radi učimo ptuie jezike. Ali zahtevamo, da naša mladina vsaj v za četkih dobiva pouk v materinem jeziku, da se naša mladina najprej temeljito nauči svo- Avstrija hoče vzdrževati fikcije. Avstrija pa se še vedno ni odpovedala svojim aspiracija«), posebno pa ne aspiraciji, da se na jugu kaže kakor italijanska država. Hrepenenje p 3 Italiji je bilo namreč etaro svojstvo nemških cesarjev; Italija jo bila prva ljubezen Habsburžanov, a prva ljubezen ne zarjavi (Veselost). Posled ca temu je bila in ie, da so — ko je bila Avstrija izrinjera Vlada ne nastopa proti nam kakor naša jega jezika in da se še le potem lotuje učenja vlada. Po vseh svojih organih, od centralnih ptujili jezikov. Dogaja pa 8evravno nasprotno, pa do najnižih oblasti nastopa proti nam kakor Pokazati treba le na južno Štajersko in Ko- kako ptuje gospodstvo, poslužuje se večinoma roško. ptujega jezika in je tudi ob najboljih inten- Ali celo v našem Primorju, ki je tako cijah, ki eventuelno vodijo vlado, neizogibno, oddaljeno od nemškega ozemlja, skuša se s da kmet, da naš sorojak, ki jezika vlade ne umeje, to vlado smatra kakor ptujo in da nje gospodstvo občuti in smatra kakor ptuje gospodstvo. Da pa nismo mi, gospoda moja, vzlic temu zavzeli strogoopozicijonalnega stališčaj in smo v minolem letu glasovali za proračunski poaemče manjem, troši država — kar se more dokazati — tisoče in tisoče za nemške šole dočim ne daja za naše niti novčića. (P03I. dr. Markov: Nemška marka!) Ne. to so naši avstrijski davki, ki se izdavajo za germanizacijo. Istotako nismo sovražniki italijanskega provizorij, se je to zgodilo iz dveh razlogov, ; naroda; narobe. Posebno, kar se tiče Dalma- zava, oziroma, da ima italijanske kronovine. Toda, sedaj nimajo nobenih čisto italijanskih kronovin. Narobe : kjer bivajo dane Italijani, so Slovani v večini ; a da bi vzdrs žali to fikcijo o talijanskih kronovinah, moralo se je vsemu dati vsaj italijansko označje, moralo se je upravljati v italijanskem smislu, moralo se je vse vsaj na zunaj prikaza/ati kakor italijansko, da bi se še dalje ohranjale aspiracije do goto?ih provinci!, ki so nam bile vzete. Politika v Primorju — posledica trozveze. K temu je prišla, gospođa moja, vsaj za nas Slovane nesrečna trozveza in vsled iste oziri na Italijo. Ti o?iri na občutljivost gotovih gospodov v Italiji so bili krivi, da se je nas Slovane v Primorju pritiskalo ob steno, da se je pod gotovimi vladami skoraj do zadnjega časa Italijane celo bolj protežiralo — to povem tukaj povsem odkrito in hočem to tuli dokazati — nego se je protežiralo Nemca v jezikovno mešanih kronovinah. Italiian* posedujejo nimreč privilegijev, ki jih celo Nemci nimajo. Mi »mamo n. pr. v Trs^u — gospodje so to m >rda vid sli, že na zunaj pada to v oči — viša dežahio sodišče, kateregi delokrog se razteza na vse Primorje, v katerem Primor;u je, kakor sem prej omenil, v nekaterih okrajih nemški jezk uradoi jenk, a vkljubu temu ne najdete na vsem poslopju ne le slovenskih, m irveč niti nemških napisov, ampak le italijanske napise. Naše namestništvo — ko so vendar na-msstnistva skoraj poviob. pravzaprav več a'i manje zastopniki nemškega birokratizmf — naše namestoišt/o si ni u m'o napraviti sploh kak napis, le da se s tem ne žali občutl i-vosti Italijanov. Ntanjtništvo je torei pri na3 v Prim>rju povsem brezjezično. (Pos!. Nnumann: V G>r!ci ie tudi brezjezično !) Okrajno solišSe v Kipm jo tudi bre'ijezičio. Tuli v drug:h o^irih je tiko. Tak i se poštne tiskovine, da no ž t'' Italijanov, da se ne /ali njihove občutij vjsti, ne izdajajo trojezično, dočim se izlaj*)D v Galiciji trojezične, in če se ne motim v Dilmaciji tudi trojezičae tiskovine. Pri nas ne sme slovenski jezik priti tia tiskovine, kajti to bi bilo žaljenje narodnega čuta Italijanov in zato jih niti in dob'varno, o:iroma, ako jih zahtevam), dobivamo nemško s!ovenske tiskovine, toda te je treba posebej zahtevati. Tako je tuli v irnogih drugih ozirih. Vk'jub temu trdijo vsaj zastopniki itili-janJso-liberalne strauke v naši deželi, da so zatirani, da 30 v narodnem pogledu z.anemur-jeni in utemeljujejo to s tem, da nimajo vseučilišča. Torej dobro; jaz jim privoščam vseučilišče ; izjavljam odkrito, da nisem nikdar nastopil proti zahtevam po itali,»nskom vseučilišču. Prav tako odkrito pa mjram reči, da je ta italijansko-liberalna stranka uporabljala vseučiliščni postulat kar naprosto kakor agiticijsko sredstvo, kajti izjavila je „Trieste o nulla", to se pravi, vseučilišče mora v Trst, ali pa sploh nočemo vseučilišča. Ako se kdo tako kapricira, ako se na tak način odklanja ponudbo vlade — hotela jim je dati vseučilišče — tedaj dokazuje to dovolj, da mu ni za vseučilišče, marveč da hoče jednjst.tvno imeti agitacij sko sredstvo. Taka je stvar tudi glede srednjih šol. Na lanski proračunski debati je kolega Pittoni omenil in to tudi označal kakor oškodovanje Italijanov, da v Trstu ne vzdržuje občinskih srednjih sol država, marveč občina. To je res ; toda vlada je že ponovno ponudila italijanski večini mestnega sveta, da lioee vsprejeti te šole v lastno režijo ; italijanska večina je p 1 to ponudbo vselej z ogorčenjem odbila. (Posl. Weidenhotf'er: Zakaj ?) Ker se boji, da ne bi avstrijska vlada vodila teh šol v duhu, kakor jih vodi sedaj italijanska večina. Torej čisto politični vzroki. Dočim se druga mesta in druge narodnosti obračajo na vlado ter jo prosijo, naj jim odpre srednjih šol, je tukaj vlada pripravljena, te šole prevzeti, toda večina tega noče, ker bi p »tern nad temi šolami ne plaval več dotični italijanski duh, marveč avstrijski duh. Menim, da je to dovolj v dokaz, da vsaj v Primorju Italijani nimajo nikakega vzroka, da se pritožujejo o tlačenju; nasprotno, da imamo mi vzroka dovolj za pritožbe, ker se smatramo oškodovane, kar ho< em še dokazati. Kajti, dočim zahtevajo Italijani od vlade celo vseučilišče, nočejo dovoliti nam v Trstu, kjer smo tudi doma, kjer imamo svoje zastopnike v mestnem svetu — gotov dokaz, da imamo tam tudi politične moči — niti priproste ljudske šole (čujte, čujte!), da ne govorim o vladi, kajti vlada se vede nam nasproti prav tako kakor italijanska večina: ne da nam ljudskih šol (kar konečno sicer ni nje naloga), ali nam ne da tudi srednjih in strokovnih šol, o čemer hočem še nekoliko govoriti. Temu zistemu mora biti konec. Mi ne zahtevamo nikakega nadvladja, mi zahtevamo le enakopravnost. Sploh je povsem neumljivo, kako se more v Austriji in sicer v avstrijskem Primorju še imeti interes na tem, da se vodi italijansko politiko. Prav v najnovejem času se ob italijanski meji gradijo trdnjave, nameščijo se batalijoni v krajih, kjtr ni bilo prej nikdar posadke, očevidno z namenom, da se našo mejo ojači nasproti ljubemu zavezniku. To utegne biti s strategičnega stališča prav lepo in dobro, ako se tu že naprej skrbi; toda jaz sem prepričam, da ne bodo koristile ni trdnjave ni topovi, ako ne bo dotično prebivalstvo zvesto Avstriji. Zakaj smo izgubili italijanske provincije?! Tudi leta 1859 in 1866 nismo na bojiščih izgubili italijanskih pokrajin. Na bojiščih in I na morju 6ta naša armada in naša mornarica i zmagali, ali vzlic temu smo te pokrajine iz gubili, jednostavno po plebiscitu. Kd »r je bil v Benetkah, je zamogel videti rezultat glaso- vanja na plebiscitu. Za Italijo je bilo tedaj oddanih nad 600.000 glasov, za Avstrijo 49. In tako bo tudi v Primorju, ako se bo napredovalo po potu, na katerem se nahajamo sedaj. Avstrija bo imela zopet vojake, morda bo tudi zmagovala, ali vse to ne bo nič pomagalo, ako bo enkrat prebivalstvo raznorodjeno, ki je bilo dozdaj vedno zvesto Avstriji. Kako naj se reši narodno vprašanje! Seveda je težko pokazati sre Istvo, kako naj reši to narodno vprašanje. Od različnih strani se je že stavljalo predloge. Jaz izjavljam povsem odkrito — in vem, da se s tem morda stavljam v nasprotje s kolegi iz različnih prijateljskih klubov, da, morda celo s kolegi iz srojega lastnega kluba —, da absolutno ne soglašam z načinom, kakorje hotel to stvar rešiti gc-s p o d ministerski predsednik. Že kolega Roblek je izjavil, da mi absolutno ne moretr.o vsprejeti načina, da bi se narodna in jezikovna vprašanja rešila po deželah. Ministerski predsednik je lani omenil, da smatra za edino primerno, da se to vprašanje reši kosoma in pri tem se je skliceval na izgled Anglije. Toda ravno, kar se tiče narodnega vprašanja, je izbral tu zelo nesrečen izgled; kajti irsko vprašanje dane* še vedno ni rešeno, riti kosoma, niti po deželah, niti jednotno. Sploh ne gre, da se hoče tako važno vprašanje, ki se tiče nas vseh, ki bivamo v v Avstriji, reševati po kosih, oziroma po deželah. Dokler imamo jednotno avstrijsko državljan tvo, inora imeti isto tudi jednotno vsebino. Mi moramo imeti, kakor Avstrijci, v eni kror.ovini Lte pravice, ki jih vživamo v drugi kronovini. Nikakor ne gre, da se za različne dežele izdaja ra lične zakone, in izla-sti mi Slove ci — to moram reči povsem odkrito — ne bi mogli vsprejeti ureditve po deželnih zborih. Kajti, iz-vzetnši Kranjsko, smo v vsili deželah v manjšini ; in kaj da imamo pričakovati od nemške večine, o tem li treba da govorim dalje. Mi privoščamo drugim narodnostim njihove državre pravice, ali tega mi absolutno ne moramo vsprejeti. Tudi pri drugih narodnostih, n. pr. pri Slovanih v Slezji, bi ne bilo izvedljivo, da se jezikovno vprašanje uredi na načio, po katerem bi prav za prav prišla do besede le večina. Mi stojimo — to izjavljam povsem odkrito — na stališču, da pridejo narodi le j tedaj do enakopravnosti, ako se jim da samodoločba, samouprava, narodna avtonomija. Meje kronovin za-morejo obstajati vzlic narodni avtonomiji; proti temu ni prav ničesar prigovarjati. Ako tudi se 11. pr. Čehi navdaŠu ejo za svojo kraljevino — ob slavni zgodovini, ki jo ima za seboj češki nnrod, ima pravico, da zahteva jednotnost svojega kraljestva — zamorejo vendar obstajati meje kronovin ; toda v kronovinah samih je možno rešiti jezikovno vprašanje le potom narodne avtonomije. Kajti, dokler ostane stvar tako kakor je sedij, da narodni nasprotniki, ki se nam nasproti nahajajo v ve čini, odločajo tudi o naših k-ilturel ih in narodnih vprašanjih, se ne moremo nikdar sklicevati na kako jiravo, na kak ampak pojde vedno le za vprašanje Za vsako šolo moramo prositi, in se b jevati, vsako šolo, ki se nam jo je dovolilo od strani naših narodnih nasprotnikov. ali pa od strani vlade, smatra se kakor 1 politično koncesijo, da, celo glasovanja kupujejo s tem. da se eni ali dragi narodnosti dovoljuje kaka šola. (Posl. Neumann: Mi potrebujemo zakonito pravno varstvo za manjšine !) S trni ne pridemo daleč. Dokler si ne bo posamični narod svoje šole sam plačeval, mu bodo njegovi narodni nasprotniki vedno očitali, da vzdržujejo tujo Šolo sredstev. To je sramotilno za posamičen narod ; sramotilno je za nas, ako nam Italijani očitajo : Mi vam ne damo šole, ker ne plačujete toliko davkov kakor mi. To ni res; da naj se nam narodno avtonomijo, mi že dobimo potrebni denar, da bomo mogli vzdrževati svoje šole. Tudi iz drugih vzrokov je to potrebno. Kako naj se konstituirajo narodnosti! Dandanes nastopamo v tej zbornici kakor zastopniki te ali one narodnosti — toda na podlagi katerega zakona smo pooblaščeni, da se smatramo kakor zastopnike, recimo slovenskega naroda, ali gospodje na moji desni strani kakor zastopniki nemškega naroda?! Trebalo bi tudi vprašati: so-li nemški svobodomiselni poslanci zastopniki nemškega naroda, ali so to krščanski socijalci ? So-li češki agrarci zastopniki češkega naroda, ali so Mladočehi, oziroma morda radikalni Čehi ? ! Človek bi prišel v naj več o zadrego, ako bi tu hotel odgovoriti, in gotovo bi prišlo do konkuience med posamičnimi strankami. Narodnosti bi se moralo jednostavno juri-dično konstituirati, imeti bi morale zastopstvo, organ, ki bi b:l potem opravičen nastopati ob vprašanjih, tičočih se narodnosti, in konečno bi se moralo to zaključiti in imeti svoj konec v narodnem niinistru-roiaku. Zahtevamo ministra-rojaka. Mi imamo sedaj tudi ministre-rojake. Toda, kuko so navstali ministri-rojaki? Prvi minister-rojak ni bil pravzaprav minister-rojak v današnjem smislu. Bil je to minister za kronovino Galicijo. Pozneje se je prelevil v poljskega ministra-rojaka. Prav tako so tudi drugi ministri-rojaki postali kakor taki, Kak pa je njihov delo- zakon, milosti, beračiti krog? Imamo li zakon o tem, kak delokrog da ima minister-rojak ? Vsaki ima toliko pravice, kolikor si jo sam jemlje, oziroma, kolikor mu jo dovoljujejo drugi. In prav čudno je, da imajo ministre-rojake prav tisti narodi — ako izvzamemo češki narod, ki potrebuje v resnici močnejega zastopstva — ki imajo itak že upravo v svojih rokah : kakor nemški in poljski. Vsa birokracija je nemška, izvzemši Galicije. Nemci imajo resortne ministre, vse gori do vladarske hiše je vse nemško in napolnjeno z nemškim duhom. Sedaj imajo ministra-rojaka, ki jih ščili, res ne vem proti komu ; mali narodi pa, ki so v resnici tla ceni, ki so povsem zanemarjeni, nimajo nobenega ministra-rojaka, nimajo nobenega, ki bijih branil. Ko smo se svoječasno obrnili na njegovo ekscelenco ministerskega predsednika ter smo se tozadevno pritožili, nam je le rekel: Saj sem jaz vaš minister-rojak! Vsa čast njegovi ekscelenci, minirterskemu predsedniku, t o d a jugoslovansskega ministra-rojaka si vendar le nekako drugače predstavljamo! Nekaj podatkov o šolstvu. Sedaj bi rad — ker mi je odmerjeno le palo časa — na kratko dokazal po nekih, modatkih, kako se za nas v Primorski skrbi kar se tiče šolstva. Tukaj sem si sestavil nekoliko podatkov, da tudi pritožbe Italijanov, češ, da so glede šolstva zanemarjeni, spravim v pravo mero. Pri naslovu visoke šole ni postavljen za Slovence niti en krajce r, za Italijane pavšal 24.830 K. K temu prihajajo še plače onih italijanskih profesorjev, ki so imenovani za inomoško vseučilišče. Srednje šole: Za vse Slovence je postavljeno 427.000 K, za Italijane, ki jih je polovica manje, nego Slovencev — to se nanaša na vse Slovence, ne le na one v Primorski — pa 293.462 K. Za slovensko realko ni sploh postavljen uiti krajcar, ker slovenske realke ni — in tudi ni nobene čisto slovenske gimnazije, marveč le nemško-slovenske, kakor je to že omenil kolega Roblek — pač pa je postavljena podpora 5000 K za slovensko spodnjo realko v Idriji, dočim je postavljeno za Italijane 61.986 "K. Za podporo učiteljskih kandidatov ni za Slovence vseh dežel postavljen niti kraj cer, dočim je postavljeno za Italijane 6000 K. Za obrtne šole je za eno obrtno šolo v Ljubljani postavljen znesek 114,363 K, za Italijane 454.860 K. Za trgovske šole, navtične šole itd. za Slovence niti krajcarja, za Italijane 250.967 K. Gospoda moja! Ne da bi jaz tega ne privoščal Italijanom. Narobe ! Jaz hočem calo priznati, da bi se za njih moglo in tudi moralo več storiti, toda, ako se nam, izlasti na Primorskem, često predbaciva, da nam vlada daja prednost, pa dokazujejo te Številke, da temu ni tako. Na Primorskem je stvar še mnogo hujša in tu pridodajem še one zneske, ki se izdajajo za nemške šole, da si je na vsem Primorskem le 19.000 Nemcev, in sicer v Trstu 8880, večinoma uradniki in nekoliko trgovcev, v Gorici 3000 in v Istri, namreč v Puli in Opatiji, 7000. Za srednje šolstvo, in sicer za gimnazije, se na Primorskem ne izdaie za Slovence niti vinar, za Italijane 69.836 K, za Nemce 318 000 K. (Čujte! Ču,te!) Za realke se ne izdaja za Slovence niti vinar in za Italijane i tudi nič — v tem pogledu smo enakopravni (Veselost in m?jklici) — za Nemce 252.000 | K. (Čujte! Čujte!) Glede obrtnih in prej omenjal, da ne dobivamo na Primorskem dira in mora slovenska de ca., ljudskih šol, in dece. (Poslanec tako se morajo v prvi vrsti študirati naša ko nima v Trstu dovenskih potem tudi mnogo italijanske pl. Stransky: To je dobro, priučiti nemščini!) Jaz sem se hočemo učiti tujih jezikov, se hočemo napoteni drugih že povdaril, da na narodni podlagi. Najprej učiti svoje materinščine in jezikov. Kam se prihaja s takim s takimi pedagogskimi načeli, klasifikacija na nemški gimnaziji v Trstu prvi semester. Tu so Štirje razredi, kjer načinom pouka, to naj dokaže za je Tukaj sta enakopravna slovenski in italijanski jezik in sta na enak način potisnjena nazaj ; mi pa moramo najodločneje nastopiti proti tem germanizatoričnim tendencam njegove ekscelence gospoda Derschatte. Popolnoma prav je, da je tudi kakor minister ostal nemški strankar, toda mi zahtevamo, da se nemški strankar kaže tam, kjer je na mestu, v nemških kronovinah, ne pa pri nas, kjer ni nobenih Nemcev. dijakov mali k 1 a- bilo do 70 odstotkov sificiranih z drugi redom. Gospođa moja! Evo, detailiranega opisa ! Ja;no je torej, da moramo mi iz pedagogskih in seveda tudi iz nacijonalnih ozirov zahtevati, državne da dobimo šole. s kratka na Gospodarske zasukale, da Nsše justične razmere Gospoda moja! Jaz bi imel še panogo govoriti o naših razmerah. Moram se pa omejiti, ker čas mi je kratko odmerjen. Rad bi še na kratko govoril o naših justičnih razmerah. Priznati moram, da so se justične razmere pri nas v zadnjem času izboljšale v jezikovnem pogledu. Ali imamo še vedno porotna sodišča, na katerih se morajo naši ljudje braniti s pomočjo tolmača. V obsežju deželnega sodišča tržaškega, h kateremu pripada šestero skoro čisto slovanskih in le en po večini italijanski okraj, namreč Trst z okolico, se liste porotnikov sestavljajo tako, da porotniki ne umejo obtoženca ; državni pravdnik, branitelj itd. govore le italijanski in dotičniku naznanjajo le na zaključku: Dobili ste pet mesecev! To je vse. Sicer se vrši vse s pomočjo tolmača Dalje imamo trgovsko in pomorsko sodišče s prisedniki-lajiki. Ti prisedniki so imenujejo po predlogu trgovske in obrtne zbornice. Nu, trgovska in obrtna zbornica se konsekventno brani predlagati prisednike, vešče slovenskemu jeziku. Tako se godi v trgovinskem mfistu, ki ima tri četrtine svoje trgovine na Balkanu, ki ima posla s slovanskimi klienti. V Trstu se torej branijo imenovati slovenski prisednike. Malo drugače je pri preiskovalnih sodnikih. Preiskovalni sodniki v Trstu sestavljajo konsekventno le italijanske zapisnike. Na tem mestu moram omenjati najviše sodišče. To sodišče napadajo od vseh strani, kar se tiče meritoričnega dela v razsodbah. Ni tu mesta, da bi govoril o tem. Ali nečesa bi omenjal tu. § 27, Statuta najvišega sodišča, patent od 7. avgusta 1850., pravi, da je sicer raz-pravni jezik najvišega sodišča nemški, če se je pa razprava vršila v drugem in ne v nemškem jeziku, mora najviše sodišče svojo sodbo z razlogi vred izdati v tistem v katerem se je vršila razprava v prvi instanci, in pa v nemškem jeziku. To veljii za vse narode in celo za Malo-ruse, ki se toliko pritožujejo ; le za nas Slovence to ne velja. V/lic tej zakoniti določbi 'lca ni najviše sodišče izdalo niti ene slovenske razsodbe. In tu, gospoda moja, se čudijo, da to zavetišče pravičnosti, ta čuvar zakona, izdaja meritorno nepravilne razsodbe, da krivo interpretira zakon. Saj ne spustu je niti jasnih zakonskih določil, čim se le-ta nanašajo na Povišanje pl č državnim uslužbencem v Trstu. Gospoda moja ! Zaključujem, Le prav na kratko, da zadostim svoji dolžnosti in ker tretjim sora prepričan, da je v materijelnem oziru potrebno potezati se za to, da se konečno vendar enkrat jemlje ozira na državne uradnike in državne služabnice, nameščence v Trstu, razmere so se tamkaj tako državni uslužbenec danes ne more izhajati s svojimi dohodki. Po štrajkovskem gibanju ali pravzaprav z zažugano pasivno resiatenco je bilo železniško ministerstvo prisiljeno dovoliti svojim uradnikom pristaniščno doklado. Ako je bilo to za uradnike železniškega ministerstva dobro in potrebno, je gotovo tudi potrebno za vse druge panoge uprave. Zato bi najtopleje in srčno prosil vlado, da stori vendar enkrat svojo dolžnost, in kakor je dovolila doklade v drugih mestih, da dovoli tudi za Trst pristaniščno doklado. Nadalje omenjam tukaj posamične kategorije, s katerimi se v resnici sramotno postopa. Tako niso kancelijski oficijanti in kancelijski pomočniki oziroma oficijantinje in pomočnice stabilne ; vzlic temu, da opravljajo pravzaprav uradniško službe, niso vendar v boljem položaju nego kak dninar : viaki tre-notek se jih lahko odpušča iz službe. Njihova zahteva gre za tem, da postanejo vendar enkrat stabilni ; želijo in so tozadevno že uložili spomenico, da se za njih ustanovi XII. činovni razred, in da pridejo po 15-letnem službovanju v XI. činovni razred. Tukaj mi je tudi omeniti, da so bile n. nr. pri policijskem ravnateljstvu vsprejete kancelijske pomočnice, oziroma praktikantinje, ki že nad 2leta služijo državi, ne da bi bile dobile zato niti krajcarja. (Čujte! Cujte! Mej klici. ) Naravnost sramotno je, kako nastopa država kakor delodajalka nasproti onim, ki se nahajajo v gospodarsko slabem položaju. (Pritrjevanje). Nujno potrebna je ureditev službenih od- - •___• ____^ .O n X ^m-^i-iili iilroolfllti »rif>V nošajev in povišanje plač davčnih eksekutorjev, sodnijskih eksekutorjev, pilotov, cestnih pometačev ; priporočam vladi, da vzame enkrat v obzir tozadevne spomenice. okolice. raz- Slovence. Tudi slovenski odnošajev zdelo, da nasprotno trgovinskih šol sem že iz svojih niti vjnarj^ dočim dobivajo Italijani skupaj za obrtno in trgovinsko šolstvo približno 500.000 K. Za ljudsko šolstvo ne dobivamo mi Slovenci seveda nič, Italijani tudi nič, ker ti imajo zadosti občin v svojih rokah, imajo de-želni šolski s-et itd., ki skrbi zanje. Zato pa | se izdaja za nemške ljudske šole na Primorskem. kjer Nemcev ni, 338.000 K. (Cujte! Čujte! — Mej klici.) gospoda to žele, omenim tako; Ker že tudi razmere v Trstu. V Trstu obstajati prvič dve nemški državni ljudski šoli, ena na Lip skem trgu, druga v ulici Fontana. Potem je dekliška ljudska in meščanska šola na Lip-skem trgu, nadalje državna ljudska šola v Puli. Razun tega dobiva tamošnja nemška mornariška ljudska šola tudi subvencijo in ee 1 izdaja še 16.620 K za nemški pouk v onih krajih, kjer ni nemških šol. Te nemške šole so nekaj posebnega. Te nemške ljudske šole v Trstu ozuačHjo Nemci neprestano kakor nemško posest, na katerih, kakor pravijo, imajo poučevati le nemške učne moči (Mej-klici.) Saj jaz ne nastopam — to povdarjam — proti nemškim šolam kakor takim, marceč hočem le povedati, kako skrbi država za j tendence, to Nemce in kako za nas! Za Nemce izdaja sto-tisocake kron, za nas nima niti vinarja. To sem hotel povedati, ne pa da bi jim ne 1 privoščal šol. Hcčem pa tu še omeniti, da te nemške ; šole, vsaj kar se tiče nemških otrok niso i č i s t o nič potrebne. Imam tu letna poročila, in sicer iz leta 1904—05, 1905—06; poslednje sem žalibog pozabil vzeti s seboj. Tu je razredov, — častita gospoda se to ogledajo, — kjer so nemški otroci paai po dveh, treh, štirih ali petih otrocih. O tem se lahko prepričate. Ali v teh nemških ljudskih šolah in nemških srednjih šolah štu- lahko zasto- moram tu kakor Slovenec in kakor jurist omenjati povsem neverjetnih na Koroškem. Nočemo, da bi se mi puščamo koroške Slovence same: moram povdarjati, da to, kar se godi s Slovenci na Koroškem, občutimo tudi mi, kakor da se godi na našem lastnem životu. Kar se tam dog .ja, to je v zasmeh vsakemu pravo vodstvu, v zasuieh justici. Ne ravnajo se več po naredbali. Poprej so govorili, da sloveuke stranke imijo pravico razpravljati pred sodiščem v slovenskem jeziku. Sedaj so to ne prakticira več tako, ampak, če je za nasprotno stranko, in če je to tudi slovenska stranka, prišel nemških odvetnik. se ne sme več slovenski razpra%Ijati. Še več. Za obe stranki sta prišla slovenska advokata. Čim gre za stvar, o kateri se razpravlja na mestnem delegiranem okra;nem sodišču v Celovcu, se niti slovenskemu odvet-proti slovenskemu odvetniku ne dovoljuje, da bi razpravljal v slovenskem jeziku. Prišlo je tako daleč, da se preiskava, d i-li je mati ali morda oče dotične slovenske stianke j nemškega pokoljenja (Veselost.), ker se potem takoj deducira: to ni več čisto slovenska strauka! In to se dogaja pod ministerstvom srednje črte, ki se sklicuje na svoj čut pravičnosti. Germanizacija po železniškem ministerstvu. Zelo germanizatorično nastopi pri nas tudi železniško ministerstvo. Nas se je osrečilo z drugo železniško zvezo z zaledjem in na tem smo prav hvaležni. Za kar pa ne moremo biti hvaležni, to so germanizatorične je, germanizacija, ki se jo izvršuje pri nas z vso močjo na vsej črti. Pri j nas ni nikake nemške postaje, v Primorski ni nikakega avtohtonega nemškega prebivalstva, a vzlic temu je večina postaj zasedena po nemških uradnikih. Da, na Jesenicah je bil nedavno imenovan nemški zdravnik in se je prezrlo vse slovenske prosilce ; ne vem, kako se bo oni zdravnik razumeval s slovenskimi bolniki. Nedavno je bil podnačelnikom za pro-j metni oddelek v Trstu imenovan Nemec z | Dunaja, in sicer se je mimoišlo šest viših revidentov in dva stareja revi d en ta, a omenjeni uradnik nima o tamošnjih deželnih jezikih niti pojma. Poljedelske potrebščine Dalje bi opozori! vlado, zlasti gospoda poljedelskega ministra, na okolico tržaško, ki jo imam čast zastopati. Naša okolica, tržaški teritorij, slovi po svojem vinu; proseško vino uživa dober glas do visoko sem gori. Danes je malone polo-vinogradov uničenih od trtne uši in opustošenih in ljudje si raji iščejo zaslužka v me tu, ker so bili jednostavno prepuščeni samim sebi. Imeli smo poljedelskega potovalnega učitelja ; premestili so ga v Sežano, in ta mora sedaj skrbeti za štiri okraje, dočim bi imel dovolj skrbi v enem samem; saj je vino edini poljedelski pridelek naše pokrajine. Stavil In za to prošnjo na vlada, naj preskrbi potovalnega učitelja za našo okolico, oziroma, če bi to ne bilo možno, za okolico in slovenski del Istre s sedežen v Trstu. Dalje bi tudi prosil, naj se dovoljujejo podpore slovenski kmetijski družbi, in sicer iz sledečih razlogov: V drugih vinorodnih deželah imajo takozvana brezobrestna posojila. Dovoljevanje teh posojil pa je vezano na dovoljevanje enakega zneska se strani dotičneg* deželnega 2bom. Nas tržaški deželni zbor pa, ki ni imel nikoli srca za okolico jednostavno ni sklenil tega zakona, ii mi ne dobivamo radi tega nikakih brezobrestnih posojil. Kdo je kriv naših razmer? Da so se razmere pri nas razvile tako hudo, da smo tako zanemarjeni v narodnem in tudi gospodarskem oziru, na tem je krivda na naših narodnih nasprotnikih; a je v velikem delu tudi krivda naše \lade, ki je jednostavno pozabila na nas. Ali majhen del krivdo imamo tudi mi sami. Mi ne vidimo še nevarnosti, ki nam preti, mi fce ne vidimo, kako naš narodni nasprotnik prodira se severa čim dalje bolj proti jugu — mi imamo boljšega in nujnejega opravila, nego da se r a z m e s a r j a m o radi nekaterih kulturnih in političnih vprašanj. Apel na složno3t! Jaz bi na tem mestu, predno apeliral na vse južne Slovane, da smo se mi združili svojimi brati iz in Istre, tudi naši drugi bratje, ki v enem ali drugem vprašanju drugega mnenja nego mi, pridružijo vam, da bi sledili izgledu Nemcev, ki so v zadnjih sejah ponovno in z raznih strani poudarjali, da hočejo pustiti na stran vse kulturno in politične razlike, da bodo složno nastopali za pravice in koristi svojega naroda. (Odobravanje.) Ako ta apel pada na rodovitna tla, mislim, da bodo tudi oni zadovoljni, ki me sedaj nočejo morda slušati. (Živahno odobra- zaključim, se, kakor Dalmacije so morda vanje in ploskanje, več strani.) Govorniku so čestitali od