l.hsjs vsak d.« r%ien .obot, aedelj
!..ucd d»ily	8»turd*Jri»
Sund»y« and Holi<Uy.. .......................


Ursdniiki In uprsvniiki prostori: 8467 S. LawndaU Av«.
GLASIL O SLOVENSKENARODNE PODPORNE JEDNOTE
p« J m ..	«	----
. Offico or Publlcstlon: •26M South LawndaU Av«. TtUphon«, Rockvvell 4904
, ETO-VEAR XXVIII.
Cena lista je 96.00
mUUt JftBMur 1«. lMI. t Um paS-offto* •I CktaM«. lUiAoto. unStr th« Act W Omitm mi M«reh I. 117«.
CHICAGO. ILL., TOREK 5. FEBRUARJA (FEB. 5), 1935.
SubtcrloUon 96.00 Yesriy. STE V.—NUMBER 25
Accoptenee for msilinf et specisl rete of poitege provided for ln aection 1108, Act of Oct. 3, 1017, euthorised on Junp 14, MWS.
V senatu se kuha revolta proti Roo-I seveltovemu načrtu relifnega dela
Mnogo demokratskih in republikanskih senatorjev predloži amendmente in boj bo hud. V nižji zbornici se je kongresnik Connery junaš-ko boril proti "kulijski" plači $50 mesečno, a je pogorel in Roosevelt je zmagal. Connery je dokazal, da ta mezda je le povprečna in minimalna mezda pri relifnih delih bo morda $20 ali celo $10 na mesec
VVashington, D. C., 4. febr.— Rooseveltov zakon relifnega dela s proračunom štirih milijard in 880 milijonov dolarjev bo vsekakor zadržan v senatni zbornici. Mnogo demokratskih in republikanskih senatorjev je pripravilo amendmente, ki bodo predloženi čim pride načrt relifnega dela pred zbornico. Načrt je še vedno v senatnem odseku za apropriacije in danes se vrši tajno zasliševanje.
Načrt relifnega dela, na temelju katerega namerava predsednik Roosevelt uposliti tri in |H)I milijona brezposelnih delavcev pri raznih javnih delih po "kulijski mezdi" $50 mesečno, določa med drugim tudi to, da privatne družbe sodelujejo pri teh delih. Družbe, ki grade ceste, pristanišča in regulirajo reke. imajo dati vladi svoje inženirje in delovodje ter gradbeno strojno opremo seveda proti majhni odškodnini; nekatera javna dela bodo oddana privatnim družbam na podlagi kon-traktov.
VVashington. — (FP) — Pri
prvem spopadu v nižji zbornic;1 kongresa o "kulijski" plači pri javnih relifnih delih, ki bo znašala mesečno okrog $50, so zmagale odministracijske sile.
Administracijski načrt javnih del je skušal amendirati kongresnik Connery iz Massa-chusettsa, ki je predlagal dodatek, po katerem bi plače pri kontraktnih javnih delih ne .smele biti nižje kot obstoječe (prevailing) ali unijske. Na svoji strani je pri glasovanju imel 181 kongresn^kov, admi-ui*tracijske sile, ki so pobijale dodatek, češ, da je predsednik Roosevelt "odločno proti temu, da l>i bile plače pri teh delih «'»iake plačam v privatnih industrijah" — so imele pa 159 glasov.
Po tej debati je nižja zbornica s :;2H proti 78 glasovom sprejela načrt, ki določa štiri mili-jarde 880 milijonov za javna dela in relif. Zdaj je načrt l»r«-d senatno zbornico.
Connery ne je odločno boril proti kulijski plači pri javnih delih. Navedel je dejstvo, da bi bila plača $50 na mesec le povprečna, kar pomeni, da bo najnižja plača lahko znašala le
««li pa celo $10 na mesec. To nn-«lo je pravilno označil za 'tradalno plačo.
Edini argument proti moje-mtt amrndmentu je, da bi delavci ne hoteli delati v privatnih
lh,d i< t jih, če jim plačate več ko
"vzglednih ameriških državljanih," ki jih bo baje napravila ta plača.
Njega je prijel kongresnik Wood iz Missourija, ki je rekel, da prvič v svojem življenju sliši, da je s povprečno plačo $50 na mesec mogoče napraviti iz ameriškega delavstva "vzgledne državljane."
"Jaz se bojim, ako sprejmemo ta načrt brez zavarovanja obstoječih plač, da ne bomo kreirali le peonaže v tej deželi, marveč bomo tudi uničili mezdno strukturo v ameriških industrijah." Pokazal je, kaj se je zgodilo, ko je relif na administracija ukinila minimalno plačo 30c na uro pri relifnih delih. V mnogih krajih je bila ta plača. takoj reducirana na 16 centov na uro.
Ce tudi senat odobri administracijski načrt in potrdi $50-sko mesečno plačo, ni nobenega dvoma, da bo vlada s tem dala privatnim podjetnikom i-niciativo za splošno redukcijo plač in za oslabitev unijskega gibanja.
Penzije, ki za stare reveže ne
lo penzije
Administracijski načrt ima v vidiku le "porelifanje

^ ak izurjen delavec, ki pobija mostove ali kaj drugega prejema $1.20 na uro, je vre-t«- in tudi večje plače. Za <> o»ebo ne maram pomagati Steel ali kateri drugi ve-korporaeiji reducirati pla-*ar i-ankcionira vlada s tem vzgl« dom.
n l'r*\ to smo storili (pole-1 v,-'> s sprejetjem postave '••«r»evan je. Isti dan, ko »nižali plače vladnim usJuž-." m, je tudr U. 8. Steel kor r i< 0a • naznanila redukcijo
^	zagovornik kulij-
P .u. j,. t/iri jski kongres-■inton iz |T«-xMsa, ki ob i Priliki pobija delavske in "n *e jt širokoustil o
WaHhington. — (FP) — Prvi del administracijskega načrta za starostno zavarovanje daje malo upanja starčkom in starkam, ki so odvisni od drugih, da se bo njih položaj kaj ali pa dosti izpremenil po uzakonitvi-ji tega programa.
Vse iluzije je razpršil dr. Edvvin E. VVitte, načelnik Rose veltove komisije za socialno osiguranje. Pred poslovnim odsekom nižje zborice, ki ima v rokah ta program, je odprto rekel, da ne bo pod ta načrt prišel nikdo, če ima otroke ali pa druge svojce, ki ga zdaj podpirajo. To bo njih dolžnost tudi v bodoče.
Ta administracijska skrivnost — Roosevelt se je izkazal za najspretnejšega umetnika pri kreiranju iluzij med masami — tudi pojasni postavko, ki določa le 50 milijonov letne apropriacije za penzije.
In tisti, ki bodo deležni "penzije", smejo od zvezne vlade pričakovati največ $15 na mesec in prav toliko (»d države. To se bo zgodilo v državah, ki imajo svoje penzijske zakone ali pa jih bodo sprejele. In v najbolj liberalih državah ho pen-zija znašala največ $30 na mesec. V pretežni večini držav ho znašala dokaj manj, povprečno najbrže toliko kot sedaj, okrog $20 na mesec. Približno toliko znaAa tudi relif.
Iz vsega tega sledi, kar se prve kategorije "pensionistov" tiče, to je tistih, ki so prekoračili srednjo starost in ne bodo prispeval i v sklad radi brezdelja, bo njih "penzija" — kjer to sploh bo — nek*k*«»n gforifiei-ran relif.
Domače vesti
Nov grob v Si. Lotileu
St. Louis, Mo.—Dne 1. febr. je umrla Frances Sušin, članica društva 107 SNPJ. Njena smrt je prišla naglo. Ves dan je delala, po večerji je pa naglo zbolela in y nekaj urah je bila mrtva. Doma je bila od Kamnika in tu zapušča moža, tri sinove in hčer.
Mož ustrelil ženo
Pueblo, Colo__Daniei FiŠma,
brivec po poklicu in star 46 let, je zadnje dni v družinskem prepiru ustrelil svojo 40^-letno ženo Milko. Oddal je na njo pet strelov in iena je bila na mestu mrtva. Oba sta iz Like na Hrvaškem. Moža so zaprli. Ostalo je devet otrok.
Sin nadel očeta mrtvega Pueblo, Colo.—Zadnje dni je umrl Martin Novak, star naseljenec. Njegov sin John Novak iz Sharona, Pa., ki je bil pozvan brzojavno, je prišel prepozno. Našel je očeta mrtvega. Sin je bil star tri leta, ko je oče odšel v-2 Ameriko—in zdaj ga je videl prvič po 45 letih, toda mrtvega.
Dva nova grobova v Clevelandu
Cleveland.—Umrla je Mary Mikulič, roj. Košmerl, stara 40 let in doma iz Malega loga pri Loškem potoku. Pobrala jo je pljučnica. Tu zapušča moža in štiri otroke. — Dalje je umrl mladenič Anton Kožel, star 18 let, edini sin Antona in Mary Kožel. Podlegel je pljučnici. Smrtna koaa v starem kraju Jerome, Pa.-—John Junca je bil obveščen po svoji sestri v Trauniku, Mich., da je v Cerk niči pri Rakeku umrl njegov o-če Tomaž Jurca v visoki starosti 94 let. V Ameriki zapušča sina in tri hčere (dve v Clevelandu).
Cleveland.—Rose Cesnik je prejela žalostno vest, da je pri Ložu na Notranjskem umrl njen oče Jožef Martinčič v starosti 76 let. V Ameriki zapušča sina in dve hčeri.
Italijanke čete
pobijajo revolto
Atene, Grško, 4. febr.--Tu-kajšnji konservativni list "Proda" je objavil vest, da so italijanske čete okupirale Dodeka-neške otoke v Egejskem morju, kjer se je pojavila nevarnost izbruha revolte.
Vest se glasi, da je neki italijanski rušilec potopil neko ladjico, na kateri so se nahajali beguni z otoka Kalimos, toda število žrtev ni znano. Prebivalci tega otoka, ki je last Italije, so večinoma Grki. Potop ladje je razburil prebivalstvo.
Italijanska politika na omenjenih otokih je izzvala proti-italijanski sentiment v Grčiji frt uprizorjenih je bilo že več <!<•-monstracij proti rimskemu re-žimu. . ^^^^^^^
Velika vročina
v Južni Ameriki
Kuenos Aires, 4. febr. — Ves južni del južnoameriškega kontinenta se kuha v silni vročini. V vseh letoviščih, kamor se je čez nedeljo zateklo na tisoče ljudi. da se izognejo valu vročine, je bila temperatura 102 stopinj v senci in 111 na solncu. Ta letovišča so Montrvideo, Uradvaj, in Cordoba ter Mar del Plata v Argentiniji.
V Bueno« Airesu se je vsled Velike vročine onesvestilo veliko število oseb, ko je temperatura dosegla 101 stopnjo v senci.
Se izgredi v Franciji
Pariz, 4 febr. — Spopadi med fašisti in radikale! no se včeraj obnovili in e*lm faAist je bil u« hit v Saint <**rmain en l*ayu Krvavi ulični boji m bili tudi v Llllu. kjer je Mlo 10 o«eb ran je. nih.
SENDERJEVA 5VA-R1 PRED HITLERJEVIM PACIFIZMOM*
Chicago. — Toni Sender je zadnjo nedeljo na predavanju v Ženskem mestnem klubu svarila pred Hitlerjevim "pacifizmom", ki je oborožen do sob. Izvajala je, da «i naciji danes ne žele vojne, ker nieo še dovolj pripravljeni. Ni pa nobenega dvoma, da je predvsem nemški fašizem največja vojna nevarnost. Kljub vtrsajski pogodbi, ki dovoljuje Nemčiji armado 100,000 mož, jo je Hitler zvišal na 300,000 mol dobro oborožene in izvežbane sile.
V Nemčiji ae najslabše godi ženam, ki niso izgubile le vseh političnih pravic z delavci vred, nego tudi pravico do dela. Sistematično jih naciji mečejo is vseh poklicev, tudi tovarniških. Odmerili so jim le prostor v kuhinji in na — postelji.
Edini poklic, ki jim je še ostal poleg kuhinje in materinstva, je prostitucija. Vsa druga polja kulturnega in gospodarskega udejstvovanja so skrajno o-mejena ali pa fte uničena. Zdaj se bodo morale umakniti tudi iz tekstilne industrije, njih mesta pa zavzamejo brezposelni delavci za isto plačo.
O podzemskem gibanju ni hotela dosti govoriti. Poudarjala je le, da je to gibanje edina sila v Nemčiji, ki vodi opozicijo proti nacljskemu režimu, ker je vsaka javna kritika zatrta, ln kljub temu, da ae vsak Član tega gibanja prav dobro zaveda izpostavljeni nevarnosti, je vsaka vrzel takoj zamašena, ker so revolucionarji prišli do zaključka, da se je treba za zgraditev nove, delavske Nemčije tudi osebno žrtvovati.
Predavanje fea Senderjevo, katero je Hitler razdriavljanil, je aranžiral ženski odbor okrajne socialistične stranke.
FRANCIJA IN ANGLUA SKLE | NIL1 NOV PAKT
Dogovor določa, da pomagata druga drugi v slučaju napada iz zraka
NEMČIJA VZTRAJA
ZMRZNIL PRED fOR-DOVO TOVARNO
DetroR. — (FP) — Sedem in-tridesetletnemu Johnu Korcha-ku (Slovenec?) ne bo treba biti več brez dela, niti ga iskati. Oni dan, ko je vso deželo objemal silen mraz, je šel John že ob eni ponoči 4,štapat" pred Fordovo tovarno v Dearbonu. Bil je prvi v liniji in imel najbrže veliko upanje, da dobi delo, ko zjutraj prično najemati.
Bil Je alabo oblečen — v po-nošeni suknji, katero je kupil "second hand" pred tremi leti. John Je čakal in čakal. Čakal, da napoči jutranja zarja in čakal, da se odpro vrata Fordove uposlevalnice. V tem čakanju v silnem mrazu se Je John naslonil ob zid in — čakal. Z zbujanjem dneva so se mu pridružili drugi deloiskalci — dolga, skoraj nepregledna vrsta brezposelnih.
Ko so se zjutraj odprla vrata delodajalnice, je John še vedno slonel ob zidu. Zgledalo je kot bi spal. "Ali bo* spal tukaj? Naprej," so se oglasili delavci za njim, ko so se odprla vrata uposlevalnice.
Ker se John ni zmenil za besede tovarišev v bedi, ga je nekdo porinil. Toda j se Je premaknil. Padel Je na tla trd ko kamen, Zmrznjen! Od tedaj Je pred Fordovo tovarno eden delavec manj. Armada brezposelnih se je skrčila za .TMetnega Johna K oreha k s / . .
1/ondon, 4. febr.—Predstavniki Francije in Velike Britanije so včeraj sklenili dogovor, ki se nanaša na orožno enakopravnost Nemčije in predvideva rešitev vseh problemov, da se odvrne nevarnost nove vojne v Evropi. Zaeno sta obe državi skovali vo» jaško-letalski pakt, ki določa, da mora Anglija ali Francija priskočiti druga drugi na pomoč v primeru, da je prva ali druga žrtev sovražnega napada is srpka.
Britska vlada je tudi odobrila francoftko-italijanskl sporazum, ki je bil nedavno sklonjen v Rimu, in ponovno poudarila svoje stališče, da se bo posvetovala s reprezentantl drugih evropskih velesil v slučaju, da bi bila neodvisnost ln integralnost Avstrije v nevarnosti. Nov francoako-angloškl godovor se smatra sa e-nega najbolj važnih, kar jih Je bilo sklenjenih po svetovni vojni. Izjema so morda le tajni pakti, ki so bili sklenjeni med evropskimi državami v sadinjih letih.
Dogovor določa medsebojno pomoč držav vzhodne Evrope in onih centralne Evrope, o katerih govori rimski sporazum. Vsa vprašanja, ki se tičejo oborodke-vanja, morajo basirati na deklaraciji« ki j« bila objavljen* V decembru 1. 1932 ln katero je delno odobrila ameriška vlada in ki naj bi ~ nadomestila provislje veren j ske pogodbe, katere omejujejo oboroženo silo Nemčije. Tretjil pogoj dogovora določa vr nitev Nemčije v Ligo narodov.
Plerre Lav al, francoski suna-nji minister, je po končani*konferenci podal Isjavo, v kateri ls-raža upanje, da bo Nemčija simpatično sprejela dogovor, ki sta ga Francija in Anglija sklenili v Ix>ndonu v interesu evropskega miru. Predstavniki obeh dr ž%v so mnenja, da je dogovor ta ko popoln In razumljiv, da bo morala Nemčija dati direkten odgovor, da II ga odobrava al I ne. Poudarili so, da bi vsak drugačen odgovor Berlina pomenil, da namerava Hitlerjev režim nadaljevati s oboroževanjem Nemčije ln da se pri tem rve bo oziral na ovire, ki mu Jih stavijo druge države.
Berlin, 4. febr,—Uradniki zunanjega urada so odklonili, ko mentar o pravkar sklenjenem francosko-angleškem dogovoru, čigar cilj Je ugladiti pot zs vr nitev Nemčije v Ligo narodov. Izjava bo |>odana Šele, ko bodo natančno proučili detajle dogovo ra. "Nemčija ne bo popustila niti zj* palec od svoje zahtve, da mora biti rt jena enakoprav nost uveljavljena v praksi In te oretlčno", Je dejal reprezentant zunanjega urada. "Kadar se bo to zgodilo, se bo Nemčija vrnila v Ligo nanidov, ne prej. To Je naša zadnja beseda."
UNIJE ZAHTEVAJO RICHBER. COVO OSTAVKO
i
U aahingloct. D. C,. 4 febr.->-V« si i tel j i Ameriške delavske federacije izjavljajo, da je Oonald R. Richberg. izvrševalni direktor NKA. v glavnem odgovoren za Roufteteitov odlok, da je bil pravilnik avtne .industrije podaljšan do 16 junija Unijski voditelji zdaj zahtevajo, da Richberf odstopi/
Ogr»ka zahteva revizijo
liudim|H*ta, 4. Mir. - <>ur ska, ignorirana v rimskem pak tu med Francijo in Italijo in prav tako v londonskem paktu ki se je zadnji terhm skuhal ' Londonu med Anglijo in Fran cljo, Je včejaJ zagnala obupen klic za revizijo meja. Premier Gombo* je izjavil, da Ogrska ne sme biti pozabi Jena v nov lh pak tih in sporazumih.
Madžar »h i rudarji
izvojevali priboljhek
IWuh, Ogrska. 4. febr.—Tukajšnji rudarji, ki so zadnji teden drugič začeli "smrtno" gladovno stavko |sid zemljo, so dobili 10% zvišanja me*d«.
TERORIZIRA-I NJE HAUPTMAN-NOVIH PRIC
Flemlngton, N. J.. 4. febr.--Hauptmannov glavni branitelj Reillv je povedal reporterjem, da se je pojavila "teroristična kampanja" proti Hauptmanno-vlm pričam. Sedem oseb, ki so bile pri volji pričati v prid Hauptmannu, je is nesnanih virov prejelo grožnjo, da bo selo dobro za nje, če ae drže proč od sodišča.
Hauptmannov proces se bliža h koncu, dasi se lahko še zavleče dva tedna. Državni tožilci so zdaj na delu, da diskreditirajo Hauptmannove priče. Tajni detektivi zasledujejo njihovo pro-šlost in kakor vse kaže, bodo pri vsaki priči našli kaj, da Jo toil-teljstvo pokate v slabi luči. Doslej so v dveh pričah odkrili dva bivša butlegarja, v tretji pa bivšega kaznjenca.
Danea se nadaljuje navskrlž-no (spraševanje Petra H. Som-merja. ki je sadnjl petek pričal, da je videl v noči 1. marca 198ti Izidorja Ftscha in Lindberghovo služkinjo Violet Sharpe, ki sta se peljala iz New Jerseyja v New York in Imela s seboj o-troka zavitega v kocu. Glavni tožilec WllenU pravi, da ne bo miroval, dokler popolnoma ne rastrga Sommerjevu "stoi-lje".
Kanadske politične stranke v veliki zagati
Bennettov program socialna zakonodaje je presenetil nasprotnike
()ttawa, Kanada. — Izgleda, da bo Kanada kmalu dobila napredno socijilno In delavsko sa konodajo — brezposelnostmi za varovanje, izboljšan pensijski sistem, vladno regulacijo mini malnih mesd in delovnih ur ter večjo kontrolo nad Industrijami.
Premier Bennett se Je isrekel za ta program ln s tem napravil veliko konfusijo v oposicional nih strankah, ki se ne upajo pobijati predlaganih reform. Sta lišče kanadske liberalne stranke Je te dni objavil njen voditelj Mackensie King v parlamentu.
Klng Je ostro kritisiral Ren nettovo vlado, ker Je tako dolgo odlašala z reformami. Zahteval Je, da se vse zadeve manjše važnosti porinejo na stran in tako ugladi pot za sprejetje predloženih reform. Njegova stranka bo podpirala Bennettov socialni program, toda prldržu Je si pravico razmotrlvatl vsa kega načrta, ki pride pred par lament.
Konservativci so sprejeli K in govo Izjavo z veseljem na znanje. Smatrajo jo za priznanje da je Bennett izigral liberalce s svojim nepričakovanim programom socialne zakonodaje in ta ko povečal svoj politični vpliv.
Dokler ni Bennett javno raz glasil svojega programa, Je prevladovalo mnenje, da bodo konservativci porateni na vse črti pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Lilieralci so s bili svesti zmage, Uida politična situacija Je danen povsem dru gačna.
Premier Bennett Je v svojem govoru, ki Je bil odgovor K in gu, bičal liberalce i ra namignil, da ne mara ponudene koo|iera-elje, Dejal je, da njih rekord v prvih letih depresije, ko so bili na vladnem krmilu, doka* zuje, da Je liberalna stranka skupina, ki lic ve, kaj hote.
James \H. W«*»d*worth, vodja stranke delavcev in farmarjev, ki je v zadnjih mesecih Isvoje-vala večje število tmag v kanadskih provincah In njen vpliy stalno narašča. Je sarkastično -čestital voditeljem obeh starih strank, ker so kon/no spregl«-dali in s|Hrznall potrebo socialne zakonodaje.
KALININZA DEMOKRATI ZACUORUSUE
Sovjetski državljani bodo dobili tajne volitve
PRAVDA NAGLASA POTREBO JREVIZIJE
Moakva. 4. febr.—Načrt sa revlsijo ustave Sovjetske unije je bil na včerajšnji seji vseunij-skega kongresa uključen v program in pričakuje se, da bo u-veljavi jen pred saključkom kongresa. To se je sgodilo v soglasju s sugestijo Mihaela Kallnina, predsednika Sovjetske unije.
Spremembe, ki jih predvidu-je načrt, uključujejo enakopravno representacljo mest in podeželskih krajev, direktne volitve delegatov na vse vseunljske kongrese in tajne volitve. Doslej so bile vse te pravice sanikane državljanom sovjetske Rusije.
List Pravda naglaSa v svoji diskusiji ustavnih sprememb, da jo bila sovjetska konstltuclja sprejeta 1. 1918, v dobi civilne vojne, ko Rusija še ni Imela ras-vitih industrij niti kolektivnih kmetij ln ko so bili kapitalisti še mogočen faktor v trgovskem življenju Rusije, Takrat nI bilo vprašanje socialistične lastnine tako važno kakor je poatalo pozneje, ko je komunistična stranka pod Stalinovim vodstvom vstopila v dobo praktičnega so-clalisma. Konsekventno, pravi Pravda, je sedaj prišel čas, ki zahteva revlsijo ustave, da bo odgovarjala novi ekonomiji.
Glasilo sovjetskih Industrij tudi vidi potrebo llberallslranja ustave in volilnih sakonov, zaeno pa poudarja, da sovrstniki ne smejo pričakovati,-da bi jim tajne volitve omogočile vneli, skozi katere bi lahko širili antlso-vjetske Ideje In postavili na od-govorna mesta ljudi, ki ne odobravajo borlio sa uveljavljanje socializma. "Delavsko ljudstvo je že davno šlo čes politična telesa svojih sovražnikov," pravi list. "Demokratlsaclja volilnega sistema bo le vspodbujala in razvijala diktaturo proletaria-ta."
Vse sovjetsko časopisje nagla-ša veliko rasllko med demokracijo v Sovjetski uniji in demokracijo v kapitalističnih državah. Demokracija v slednjih, pravi sovjetski tisk, Je ustvarila ugodna tla za fašisem in diktature najslabše vrste.
Drugoverci dobili
konceaije v Turčiji
Istanbul, Turčija, 4. febr. — •Konferenca turške republikanske stranke, ki se Je včersj vršila In kateri Je predsedoval diktator Kemal paša, je odločila, da lahko Grki, Armenci in žldje kandidirajo za |ioslance v novem parlamentu, ki se otvori L marca. To Je prva koncesija »»»muslimanom, odkar Je Kemal prl-Ael na krmilo Turčije.
Relif ne oblaati za-pojavljajo Btavkarje
('hattanooga, Temi. —. Frank VVard, Vislja nogavlčsrjev, ki so /astavkaJi proti Rlchniond Ho siery < o. v llossvillu, Ga., je olnlolilil relifne oblasti, da odrekajo |simoč stavkarjem In jih silijo, naj »e vrnejo na delo. Chat-tanooga je na oni strani meje «*1 Rossvllla tu mnogo stavkarjev biva v državi Tennessee
VVard pravi, da Je rellfna ad-minstracija v sveži s upravo to< , varne, v kateri Je izbruhnila i »tavka in da hoče s stradanjem prisiliti *tavkarje na kapltoia* cljo, O stvari je bil obveščen tudi llo|ikitis, načelnik fe leralne relifne administracije, ki Je pred nekaj t««Jnl javno naglasll da relifne avtoritete rut smejo xa|MMitavlJati stavkarjev pri na* i ka/ovanju podpore.
nos VET A
H

prosveta
THE KNLIGHTENMKNT
Otmtm W aad hUM iw NUtmm Naliaaal
Narof AIb*: h IdnUnm «triava H»fu Cbl«-aea| Kanada |4 0' na Uut |I M M pol M«. II M M «Mrt . u OMaa«* t« Ctearu V M m »ki lat*. M H m pol lata, »a .w/**«al'«
fa.at.
SutMcrlpU»n nt«l for th« Ualtad IUU ltw»|rt CMeaa*J iihI Cacada M M P*r )nr, Chf •«« »».4 Ctetf« |7.i0 H' foraiaa cvui.iriM 0V.M par »»r
Ca*a ««U«/v po 4u#uvor«4—KufcopM 40»l«>v I" rva»aro4a»ia dlaak«* m im vr»*4>o. 'f>u> litamrna vaafclaa 11 nit*, po-»naO 4r«m». pa. m l »U.J aa »"»«*> po4.Jj.Ullu W v »lu*aj». )a pftloiil podtalno
ASaartiali« ralaa o« a«r.. ^•nt.- lla*«*«rlpU of ro«»ui.l tati«*, aad uhtojfellad artlclaa wlll r.ol b« murna«. OtSar UPaarrtrli »«rh m aU/Oaa. plava, poam«, aU., a-lll ka ratumaM ia Mrn4»r otiljf wkan ac«*wj,a».iad ky a*Jfa<i4ra«aad al,d >Urnpa4
Kaaiov m im, kar ima atlk i llilora i
PKokVKTA
I«i7-Jt IU. U»a4ala A »a., Ckiraca. llllaala MKMHRH Of TMK I KUKKATKO PKUI
J
138
Datum v ufctepaiu, aa pr.mar (Da*. ti, l»M>, pola« »a*a«a tm.ni> m naalovu poananl. 4a vam I« • Vi* datumom poUlila nm-ro/nlna l'ono>i«a K* pra»oaaa».o, da M vam liat aa uaUvl.
Odločna beseda v Angliji
N* Angleškem ho delavci drugače organizirani politično, strokovno in zadružno kakor v Ameriki. Angleške delavske organizacije ne zapravljajo časa s pričkanjem o diktaturi, ker so si na jasnem, da morajo prodreti z demokratično taktiko. Zato pa je v Angliji komunistično gi lian je jako revno in tudi fašistični jjoskusi so zelo revni.
Angleška delavska stranka pričakuje, da bo v enem l« f u prevzela vlado in za to veliko odgovornost so že v teku velike priprave. Stranka ima jasen program, in če zmaga pri prihodnjih volitvah ter prevzame vlado, bo izvajala ta program korakoma. Med tem pa delavska stranka, ko je še v manjšini v parlamentu, stoji krepko na straži za pravice delavcev., V angleški zbornici je okrog 60 labo-ritov, toda to številce odvaga vse delavske "prijatelje" — in še par sto za nameček — v ameriškem kongresu.
Pred nekaj dnevi je bil v angleški zbornici hud boj zaradi znižanja fMaipore brezposelnim dlavcem. Torijska vlada bi rada znižala to |iod-poro, da primora brezposelne k rellfnemu delu, ki je namenjeno tudi za brezposelne poljedelske težake. Izboriti pobijajo ta načrt. George Buchanan, vodja socialistične skupine v zlair-nici, je tole povedal ministrskemu predsedniku, katerega pa ni bilo zraven:
"Ministru drla, ki je nin lorda Perbgja, ne bom nit rekel, kajti o ti ne p<t:na drla v* ki h raz-mer in ne razume delavcev, Toda ministm/ci jtrednednik Uamsag MurDonald je zraste! v drlavnkem nihanju in pospcl ne je v vlado na junijih reveiev, {'Suni ne je boril za brezposelne delavce, a dane.s, ko predseduje vladi bogatinov, j/o ni navuttega, da bi rekel kakhto dobro benedo za dela vet. Ministrski predsednik je danm muzat, Se tdabAi je. On je nvinja — najgrti, curek, kateremu bi treba naivrkati s k on ju k itn bitem in vreti iz javnega iivljenja. ... To ur zgodi prej ali alej."
Tako delavski vodja pove na javni tribuni svojemu bivšemu smirugu. MacDonald je pa molčal . . . Tako je v Angliji, kjer se še ne manjka zvestih delavskih voditeljev!
Pet krav za groi
± Slovenski krščeni Jud — slovenski David
Goldskin — je zadnje dni v svojem organu, v katerega je investiral nekaj denarja In kateremu pomaga pri kramarako-možnarakl kampanji, |M»akusil a svojimi mističnimi sposobnostmi. To Je magija one vrste, ko nekaj kle-(Mčeš ljudem, ki te ne poslušajo, slišijo te pa ljudje, katerim tvoje kle|»ctanje n«* velja. Jasno? Ce ni, ne moremo pomagati. Nam tudi ni! Toda nekaj se nam sanja . . .
Torej naš (ioldstein zaklinja stoodstotne katolike — to ao po njegovem — naj nikar ne naročajo Prosvete. — Jasno? Majaš t glavo, brate Mi tudi. Nekaj je narobe. Nič čudnega. ko je toliko konfuzije V tej depresiji.
Kakt pa je, da naš Goldstein zaklinja "honeat-to-goodneas" katolike, naj dobro izbirajo. Kajti pred sabo imajo samo dva lista: njegov organ iu Proaveto . . . Pomisli, brate! Glasa Naroda ni ve^, K na kop ravnost i ni več in —• for the love .»f Mike! — tudi Pičeve "domovine" ni več! Vae se je nekam )»ogre/nilo, le ProsveU se živi in Goldateinov organ. In stopro-centni katoliki' ao zaklinjali, naj ne naročajo Prosvete, temveč le njegov organ —- torej oni, ki ao te naročeni na organ in ki drugega ne Čitajo in — po Goldsteinovem — imajo Isto •odbo u P n »a veti kako on! — Jasno! Maješ z glavo, brate? Itogme mi tudi; resnično Je nekaj naroiie
Ponavljamo: naš Goldatein kampanjira po judovako in motnarako t strelja v zrak in strel •se v zraku raskadl. v nič), adresira one, ki ie imajo njegov organ in jih zaklinja* naj naro-če njegov organ in ne Prosvete, o kateri vedo le toliko, kolikor jim on |K»ve. Adresira one, ki ao njegovi — on vsaj tako misli — in pomaga z vsemi štirimi, da jih privleče za laae k naročbi ca organ — da Jih kupi za organ . . , Od pete do glave ao njegovi in — še jih je treba vleči in zaklinjati! Ae Jih Je trel« podkupovati in zagiušiti t možharjit
Jasno? Maje* z glavo. Mi tudi. T kaj takega kakor talija volna, ptičje Klafev iegen in sveta trojica, ki ir ni
o je ne-, i—i, „
razi gro
to
nekaj takega kakor pet krai
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke iz raznih krajev
fte nekaj Iz metropole
Cleveland. — December in je-nuar sta meseca letnih sej in konferenc društev in delniških podjetij. Torej to gre h kraju. In da ni brez prepirov in polemik po takih zborovanjih, to vemo vsi. Je pač stara pesem. Zdi se mi pa, da je te robe več ko dovolj.
Sprevidel sem, da je pri pretežni večini takih zborovanj 90 odstotkov trezno mislečih ljudi, ki se ne marajo vtikati v vsako malo in brezpomembno stvarco. Na drugi strani je pa nekaj ljudi, ki vidijo vse črno okrog ss-be. In ker stvar tako tudi drugim tolmačijo ln še mogoče pravijo, da jo hočejo nasprotniki pobasati v žep, navadno pride do razburjenja duhov in prepirov. Končen rezultat je, da nima ni-kdo koristi. Ne rečem, da ni kritika na mestu ali koristna v gotovih slučajih, toda je treba premisleka in se človek ne sme preveč razburjati pri takih stvsreh, ker razburjenost ga spravrf s tira. Lepa beseda le|io mesto naj
Zadnja proslava pri otvoritvi novih prostorov v SDD na St. Clairju je bila velik uspeh. Delničarji in drugi ljudje so se odzvali v velikem številu, in to popoldan in zvečer. Veliko kritike je bilo radi godbe, ki je igrala v pretežni večini le za mladino. Drugič ob taki priliki je treba tako urediti, da bodo tudi starejši posestniki imeli plesno zabavo — vsi, ki jih srbe pete.
Anton JankovUrh (147), zastopnik Prosvete.
Nekaj misli o današnjem polo-. žaju
Ilellaire, O.—Citam dnevnik Proaveto in razmišljam bedni položaj delavstva širom sveta. Noben dopisnik se v Prosveti ne pohvali z delom, oziroma zaslužkom. Ugodnega poročila iščeš zaman. Vsa poročila govore o velikem'brezdelju in slabem zaslužku.
no mislečega delavstva je nasprotnega mnenja. Vzemimo demokrate in republikance, ki iz-
In zakaj ne bi delavstvo, ki tvori veliko večino, glasovalo za kandidate socialistične stranke, namesto, da glasuje za republikance in demokrate?
Ce se to zgodi v bližnji bodočnosti, smo lahko prepričani, da pride preobrat brez rušenja ih uničevanja in, kar je glavno, brez prelivanja krvi. Takrat gotovo odpadejo razne miloščine, moledovanje za delo ln razne ši-kanekane, katerih je delavstvo deležno pod današnjim krivičnim sistemom širom sveta.
Delavec sotrpin! Ne zanašaj se, da ti bo drugi izboljšal tvoj bedni položaj. Za to se moraš potruditi sam. Pridruži se armadi, ki v resnici deluje v tvojem interesu za vso človeško družbo. Prijatelj, ne oziraj se na ime, ampak na delo in program aocializma.
Ix>uis Pavlinich (258).
de. Ta pregovor je še vedno na	~ ™'	^ Ne-
mestu. Toliko o tem.	' kat*ri M0 dob,l, d*,c n* nočnem
Sanje o povečanju nebes
_ .. . . ,	„	HermlnJe, Pa. — Tudi pri nas
Tudi tukaj se nam večinoma gre z de|o|T1 bolj ^^ ZaM,uži
ne godi nič bolje. Kompanija ^ komaj za 8kromno preživljan-nas je že 26. okt. 1. I vrgla na j)^ ^ Je par dni v te<lnu
Dne 28. prošlega decembra
rsiu. i uuau o wm.	i «,U4l. . ,	i, , , , i sem dobil na svojo grbo pečat 50
V državi Ohio smo dobili Prav ^^;^^	Danes, dne 29. januLrja, pa
te dni pravo godlo. Ta godla je v, aK J go^aria vprašaš si- m°j Kod Moj 'mtron Fr*nil' prodajni ali nakupni davek, kate«; ^ ^a^^Tti ^vor I	k*ko, *<*>™ vem za
je vse zkčL. KV0J€«a Perona kajne? no". Greš drugič, tretjič. Zmi-I . Na moj imendan se mi je sarv-rij ista pesem; Se ni nič. In>l0' d,a J® ^iM k meni neki a. končno obupaš ter sediš pri peči.1 ?ent' kl He mi J? Prilizoval ter .....	. i, i j lepo pripovedoval. Nato me je
povsbll, naj grem z njim. Sla
borih 17 let nazaj — v vojni čas.
sesula škrlovina. Treba je očistiti, podstaviti podpore, da gre jutri delo naprej.
Danes pa jočejo vse vprek, da
družbo in za istega delovodjo, je
drugo se ne briga. Posebno se ne
prodajni al. nakupni ^veg Kave- n - ^ ^ rega nam servirajo naši demo-krati, na čelu jim prejšnji go-' MuJ nl nič' verner White, mož, ki je za delavce In farmarje prežalostnega spomina. To rečem radi tega, ker je s to postavo storil delavcem in farmarjem največjo škodo. Da je bila |x>stava sprejeta, je bil tega največ kriv Whit«. Za delovno ljudstvo |Kxmenl veliko novo breme.
Zdaj se lahko ponovno razvidi, kdo Je za delovno ljudatvo. Go-sopdje kapitalisti se lahko pošteno smejejo v pest ali bolje: direktno v obraz delavski masi, kl izvoli poslance, ki služijo odprto kapitalistom. Enkrat presedlajo demokratov na republikance, drugič z republikancev na demokrate. Drugega ne znajo. Posledice take ignorance plačujemo vsi skupaj iz naših žepov in tudi moralno v razočaranju.
Naša slavna Nat'1 American banka, ki je bila nedavno reorganizirana, posluje prav tiho. Tudi njeno glasilo ne zine ne črne ne bele. Kaj pomeni ta molk, ne vem. AH se še spominjate kako se je v prejšnjih letih dnevno pisalo in bobnalo v svet, da je "naša" banka najlepša, najzanesljivejša, najbolj močna, najbolj kreditna ln najbolj poštena? Da v njej hrani mesto, okraj, poštna hranilnica In celo naš slavni govemment? No, izkazalo se je |>a, da Je Imela vlada in tudi poštna hranilnica |msojene velike vsote v tej banki. Nekateri vložniki pričakujejo dan na dan. da dobe še tistih 80% ven. Pravijo, da so jim to obljubili. Sur, Majk. obljubili. Toda ali nam nl tudi mr. Hoover obljubil, da la>mo pekli kokoši v vsaki peči in da bomo imeli dva krasim avtomobila v vsaki garaži? No, sedaj imamo povsod le paj-čevino. Kj, obljube so v Ameriki l»occni — i »oceni vsm rečem. Pa
sva. Korakala sva med gorov-
Dal mi je kladivo in žeblje, da bom pomagal pri delu.
V tistem trenotku sem se zbudil. Moja žena je namreč že vstala in se oblačila, jaz sem pa Nato me jeTtiščal odejo okrog vratu, misleč, da držim za ono kladivo, ki mi
Takrat so baroni imeli škarj^ ^ u <jd dft|<rf wm ^ sukno ln po svoji volj, krojili klaftrilk|l drv|t PriAla HVU v profite Takrat je bilo geslo:j iumAo k Tam je bilo tudi Ikdaj, ali pa v vojno! Ce si. izo- več velikttn8kih vreč> -Kar na de-stal od dela leendan, je pnšel!l0,.	mm «„ |nlmo
boss v hišo in moledoval: Pojdij j|hr Pj| če Mj amo nakIada|ff nazaj v rov. Tam in tam se je rUja je bjla	Pri tem Hem
se spomnil na stari kraj, ko smo suho listje nakladali v mreže.
Takrat je posijalo nolnce. Moj spremljevalec st mi je predstav
nimujo profil« In teb« delavca, vj, je on Fnim.e SaloAki. Brt
Sp^t de"1PM°» lat
Vrečo vred, v oblake, in že sva se znašla pred nebeškimi vrati.
vse zaman. Izčrpal ti je moč, za £raUr Petep ^ je grepo oSinii
s svojimi grdimi očmi in velel:
bnga zate, če Imaš preko 504e .	^ c>d tu! Tukaj ni pro-
Kapitahzem hoče mladih moči,	Mtora Mter, Nato Be je možakar
čeprav si ti pri 50 letih prav ta-	okreni, jn , ini) y ob|akjh
ko aposoben zaslužiti si borni ob-	•
stanek kakor mladenič pri 20 letih.
Tako je, dragi delavec trpin.
V istem momentu, ko me je nebeški vratar na tako grob način odslovil, sem se domislil, da je morda bral v Prosveti o neki
Baronom premoga ni čisto nič idI , y kat6rJ je nekj W| vreči ^t do šest sto delavcev na pripovfdoval HVojim vernikom, cesto. Za njih družine se ne zme- i d jf y nebe,ih ^^ Ae 2a več n jo. Rad. pičlega zaslužka je mi„jwnov du^ kf morajo bi. bilo že prej pomanjkanje, z brez- t( fj Mne
poselnostjo očeta postane položaj pa skoraj obupen.
Vprašaš za delo pri drugem rovu iste družbe. "Vprašaj su-perintendenta", ti svetuje delovodja. Stopiš k superintendentu in ponoviš svojo željo. "Zdaj ni nič. Bo mogoče drugič", mu pride i& ust, oči pa so uprte v daljavo. Tako se ponavlja dan za dnevom.
Premogarji smo industrijsko večinoma organizirani. Delavec trpin, sveta dolžnost nas veže, da se organiziramo tudi politično. Tu pa tam slišiš, da brez revolucije ne bo preobrata pod da naš-
ne aa
saj je |>otrpljenje božja mast ... nJim sistemom. Stotisočp trez-
Kaj pa pri naši S.D.Z.? Be sliši,da hoče Iti glavni odbor kar, na svojo pest preko konvenčnih zaključkov, Ako je to res, upam, i da društva in članstvo tega ne t bo dopustilo. Hodimo pocornl, ker to ao naši, članski interesi.
Naš koncilman mr. Anton Ve-hovec je zadnje čase vihtel veliko metlo |m» .'t!, vvardi. Koliko je I »očistil — bomo videli, Je rekel j sle|hm'. Angleški listi brlJrjo norca iz njega, kar Je menda vtrok, da je te potihnilo o tem čiščenju. Čistiti hlev, ki se ne da očistiti, Je telo nehvaležno delo. To Je s (Kitna I te vsak. ki Je invd take Iluzije. Kadi tega so padli že močnejši Američani. Nam je še znan alu^aj koncil-mana VV. Potterja, ki je bil pred! leti uatreljen. ko Je hotel raz-1 krlnkati neke velike goapode.
Pri današnji roparski korupciji, je tako: če |»oaekaš » no korenino, zraate na istem mestu l»et novih, ker je \m zvezano ln| te |»ride v urad meii te korup-r ion tate |Mišten človek, ae Jim mora podvreči ali se pa odstraniti, ker za vao igro ao velike glavi«' Tonetu Vehovt ti vs«rno želimo velikega uspeha. Ampak naj gre tja čiatiii naj prvo, kjer je korupcija največja, ne aamo med revežr !
Vsekakor se je vratar Peter keaal svojega neotesanega nasto. pa napram meni, kajti kot bi trenil se je sj»et znašel pred menoj. Vprašal me je za ime in od kod prihajam. Ko sem mu povedal, da sem prišeJ z zemlje in da je moj patron France Šaleški, je pritisnil na gumb in že je predme prifrčal angel. V pričo tega sem bil precej iznenaden. Iz daljave je bilo slišati glas žage in klanliva. Takrat pa me je ie angel pograbil za roko in me odvede! v prostrano delavnico. Tam sem videl čudne stvari, vsake vrste rokodelstva. Brž ml je angel pojasnil, da nebesa večajo!
—Fedarated P letu raa
Tom Mooney, ki ae bori ie 18 let, da ga izpuste iz ječe Sen Quentin, ( al., kamor je bil poslan kot žrtev omreženja.
TOREK, 5. FEBRTadt^
Elektrika v možganih
Jene sporočil, da mu je uspelo1 beležiti\ * trične toke v možganih, je ta vest v znanllj nih in tudi v širših krogih zbudila velikT"1 zornost. Culi smo trditve,- da bo mog, ,-^doglednem £asu z možganskim elektrog^Sz! ugotavljati na nezmotljiv način pra\o ^J* , kovo duševno in telesno stanje, posebno J
vsakovrstne bolezni, kakor se je to <]o , ipeje posrečilo z beleženjem električnih t(S! v delujočem srcu.
Prvi Bergerjevi poskusi so bili še dovoH ^ nlžni in so se omejevali na osebe, ki so i morali v zvezi s kakšno operacijo odpreti lohl nje. Za odvajanje električnih tokov Je UpJ t rabljal zelo drobne klorirane srebrne fc jih je polagal na razgaljeno možganjsko «kor jo. V progo tokov je vključeval zelo ob** Ijive galvanometre. 2e ti prvi poskusi ho p* kazali, da dajejo možgani kakor srce značiE elektrograme, s kakšnimi desetimi glavnim vali v sekundi. Takšen normalen elektrodni je nastajal vedno v bdečem stanju. A vij} čut dražljaj, ki je zbudil pacientovo pozorno* svetlobni blisk, rahel dotik, tudi vsako razbus jenje in duševni napor so "povzročili v jKiteki elektrograma takojšnje spremembe.
V	kloroformiranem stanju so glavni valovi možganske električne krivulje izginili kakor?
, naravni nezavesti in so se pokazali sunkoviti šele pri prebujenju. Berger je iz tega sklep< da
je smatrati glavne valove za izraz zavest-l nih dogajanj, šibkejši valovi manjše frekv«. ce pa se nanašajo na delovanje v možganih, ki ne prestopajo praga zavesti.
V	neki novejši knjigi je Berger to naziranjt zavrgel kot zmotno. Njegovi lastni poskusi w namreč pokazali, da glavni valovi ne izgineje po rabi nekih drugih uspavil, ki ne vsebujej« kloroforma (n. pr. evipan, pernaton), temvd se jim moč in frekvenca celo zviša. To kaže,d« so možgani po teh uspavilih navzlic nezavesti zelo razburjeni. Berger govoril zato o dvek vrstah nezavesti: o takšni, ki jo povzroča omr-
ga je dal angel. Pred očmi je bilo vse megleno. Zato sem pa tej tvičenje velikih možganov (narkoza po kloro-
__I _____i _ Jt _____•___f__i i. i__ f/iemn nrviii/lloifino \ vrt /lenrvi *\m!
moje nanje že prej napisal, tako da, če bi me tista megla vzela, da bi moji ljudje vedeli, da sem šel nt besa povečat.
Frank Vozelj (87).
Madkeradna v ene lica v Detroitu Detroit, Mich. — Socialistični klub št. 114 in njegov mladinski .odsek sta sklenila prirediti maškeradno veselico v soboto dne 9. februarja, začetek ob 7. zvečer, na 242 Victor ave., v dvorani Victor na vogalu Oakland ave., H. P.\
Najlepše in najgrše maske dobe nagrado. Igrala bo najboljša godba. Vabimo vse sodruge in rojake, da se udeleže te veselice. Naše blagajne so prazne in če hočemo nadaljevati z našim organ izatoričnim delom, pač p<s-trebujemo financ.
Nadalje priredi klub št. 114 skupno s klubom št. 115 "Rdeče rože" 3. marca v S. I). domu na Livernois aVe. Ker je to delavska drama, ki nam slika življenje in borbo delavstva! je potrebno, da jo vsi vidite. Nekateri kritiki so nas kritizirali, da je na naših odrih vse preveč hU-morističnih in buržvaznih stvari. Zdaj se jim bo želja izpolnila, da vidijo nekaj delavskega.
Veaelični odbor.
Governer Severne
Dakote odstavljen
Bismarck, N. D. — Vrhovno državno sodišče Severne Dakote je odstavilo governerja Thoma-sa H. Moodicja. ki je bil izvoljen zadnjo jesen. Vzrok odetavitve je, ker Moodie ni bival neprestano |>et let v državi kakor določa ustava. Moodie se je podal in njegovo službo je prevzel podgo-verner VValter II. VVelford.
"Father" Coughlin zahteva denar
Detroit, Mich. — "Father" Coughlin Je v nedeljo v svojem govoru v radiu pozval člane svoje "Unije za socialno pravičnost", naj brž prispevajo $40,-000. kajti toliko znaša deficit "fathrove" kampanje proti vstopu Združenih držav v mednarodno razaodišče.
formu, omedlevica), in drugi, pri kateri ost* ne partija velikih možganov delujoča. Se vd-nejše pa je spoznanje, da glavni valovi nikakor niso telesni izraz povsem duševnih dogajanj, kakor je menil prvotno. To se pravi z drugi, mi besedami, da tudi z električno beležno me-todo nismo prišli doslej do spoznanja, kakšu sovisnost je med telesom ih "duševnostjo. Tudi za diagnostične svrhe se to beleženje, ki a vrši danes brez odpiranja lobanje in vsakegi drugega operativnega postopka, doslej ni it kazalo. Gotovo je, da povzročajo vsako telo-no neugodje, bolezen, poškodba neke spremen, be v normalnem poteku glavnih valov, toda te spremembe so tako zamotane, da nam n. pr, ni mogoče ločiti možganskih elektrogramov, ki jih povzroča kakšna oteklina v možganih, od elektrogramov vročičnega stanja, duševne bo. lezni itd. Toenniss je pred kratkim pokaul da so celo med elektrogrami poedincev velib; razlike, ki nimajo nobene zveze s starostjo ii spolom in ki se ne dado spraviti v red niti i kakšnega drugega vidika. Normalnega elektrograma, ki bi veljal za vse ljudi in ki.fci bi merilo za ugotavljanje značilnih spremembi nenormalnih in bolnih stanjih, do danes, žal še niso mogli fiksirati. Diagnostik za sedaj nima elektrobiološke metode, ki bi mu omogo-čevala iz samih krlvujj razlikovati med bolnim in zdravim.
Umobol in genialnost
Angleški strokovni in dnevni tisk i>orofcj obširno o zanimivem primeru, ki ga je obravnaval londonski Zavod za medicinsko psihologijo in ki ponovno dokazuje, kako blizka soro* nika sta si umobol in genij.
•Pred letom dni so oddali v ta zavod mladt | šiviljo, ki je imela težke histerične napade Diagnoza je pokazala, da je bila mladenka vedno slaboumna, zaostala in na izredno nitki, stopnji inteligence. Sistematično zdravljenje na kliniki pa je imelo čudežne uspehe. Te dn so jo izpustili popolnoma ozdravljeno, pri če-1 mer so morali še ugotoviti, da raapolaga »i®-1 teligenco, ki bi delala čast vsakemu vseučilii-; kemu profesorju. Njena nadarjenost je nad normalo, uči se izredno hitro, ima čudovi dar za miselne kombinacije, rešuje težke mate| matične probleme z lahkoto, nje spomin, ki P pred letom dni dozdevno skoraj tu imel*. P« je tolikšen, da je sposobna na pamet |H»vediti celo knjigo, ki jo je sumo enkrat, prebrala b slaboumnega, hiateričnega dekleta s«' je r a* vila v enem samem letu osebnoat z genialni«! potezami. Brez vsake druge priprave lahko študirat na univerzo in ker je "ffl4 družina ubožna. poskrbi zavod sam. da * ko z us|H>hom razvije vse svoje sile.
VVashingt sednik Rooaevelt Je zadnje dni predložil kongresu sugestijo za ustanovitev nove federalne a-genture, ki bo centralizirala, povi-zala in kontrolirala vse oblike transportacije, uključiv-ši zrakoplovstvo.
Kako te obvarujemo prehlad*
Dunajski laringolog prof. dr. Heinrah je govoril te dni v radiu o nevarni«® prehladnih bolezni in je dejal, da obstoji U* fzanje tako zvana "dispozicija", nagnjenje l*
usn»
mann
Roosevelt pred' laga centralizacijo
ir	i ''m .ianJ' l<1*0 zvana aispozicija , nagiij*«'.'
r r it rtu pori nr t jO pokaaali poskusi, pri katerih posku«n
on. D. C. — Pred-T be navzlic namenoma povzročenemu pre^M1
efciftdlil
Podpirdoednik Združenih držav Ganter in njegova žena. ki Nsjrane«!ji%ejie dnevne dela v-i ats pred kratkim priredila banket, katerega ae je udeležil tudi «*e *e*tl no v dnevniku "Pronve-Uill Kogem (de*no), smrriškt hsmorUt.	r	ti.** Ali jih Čllate vaak dan?
niso obolele. V prvi borbi prot boleznim ima pravočasna zaščita najvsšsiP (vlogo, z drugo besedo se to imeruje l*rv'"J utrjevanje. Veselje do *p°rta % nešlh * bo prihodnje pokolenje napravilo Zelo zanimivi so poskusi, da bi to odp0''** dvignili tudi z brambnimi snovmi, k
delujejo iz bakterij obolelih ljudi sa' ponavljajočih se nahodih si moram«' *4 ari ravniku preiskati noa. grlo In aoaediK ne. Jier. rnso ieključene težke posledic« vf dobi drugih bolezni.
uh t
t- PB-
TOREKJJ225S2B
jazne stike s sosedi, tudi n Mak) antanto seveda. Razmere v srednji Evropi bi se s tem ne-
(Izvirna poročila ia JurnelaviJa.)
JnSlfERBNCA MALE AN-I ANTE V LJUBLJANI
Zadovoljni smo z rimskimi *po-razumi
Nenadoma, skoraj na tihem so
Male
antante konferenco v Ljubljani
sklicali z u nanj J ministri
in sicer zato, da se pogovore o svojem stališču do francoskoj-i-Ulijsnskega sporazuma. S sKie-nitvijo tega sporazuma je na-tal v Evropi precej nov položaj in zunanji ministri Male antante so se morali takoj sestati, da se pogovore glede rimskega sporazuma, saj so s tem sporazumom prizadtete predvsem države Male antante, najbolj pač Jugoslavija in Češkoslovaška.
Sicer ni prišla v javnost nobena novica o tem, da bi bila Mussolini iri Laval govorila o Primorju in Istri, o čemer sta pa gotovo govorila. V komunikeju, ki je bil po rimskem sporazumu izdan, tudi ni nič jasnosti glede tega. Mussolini je najbrže zahteval med drugim tudi, da se mora Jugoslavija enkrat za zmerom odreči Primorju in Istri. Ta nevarnost je razburjala Jugoslavijo in razne ,organizacije so o-pozarjale jugosl. vlado na to, da je treba za vsako ceno zahtevati zaščito manjšin v Italiji, hkratu pa tudi nakazale s tem, da se Primorju in Istri za vedno odre-(i ne smemo in se tudi ne bomo.
V sporazumu v Rimu pa se govori le O ne vmešavanju v zadeve druge države in podobne neodločne besede, ki niso nikjer pojasnjene in jih lahko ralagaš tako ali tako. Direktnih besed o Primorju in Istri ni nikjer in zato je ta napetost popustila, nikakor pa ne bojazen.
Zunanji ministri Male antante so se dogovorili za sestanek dne 11. januarja in določili so Ljubljano za kraj konference, ker leži vsem trem najbolj pri roki: Titulescu je prišel iz Švice, kjer biva v nekem letovišču, Be-neš je prišel iz Prage, Jevtič iz Beograda. Prvi se je pripeljal v svojem spalnem vagonu češkoslovaški zunanji minister Beneš s spremljevalci zjutraj ob 6. uri, ,Qb 8. uri se je pripeljal z brzo-vlakom Jevtič, naš vladni predsednik in zunanji minister, pred II. pa se je pripeljal iz Švice ru-munski zunanji minister Titulescu. Benešov in Titulescov salonski voz so na ljubljanski postaji odklopili in postavili na stranski tir. Enako Jevtičev salonski voz, v katerem se je potem po 9. uri začela konferenca, ki je trajala do opoldneva, potem pa so odšli v bansko palačo na kosilo in sestavitev komunikeja. V Ljubljano je prispelo že prejšnji dan mnogo inozemskih časnikarjev, znamenje, da se je ves tisk zelo zanimal za izid te konference,———■ ■ ■ '-—
Komunike priznava, da so se ministri sestali zaradi sklenitve francosko-italijanske pogodbe in ocenitve sporazumov. Dalje pravi: "Zunanji ministri Male an •tante s«) izrazili svoje zadovoljivo z rezultati, doseženimi v razgovorih, ki sta jih imela g*. Mussolini in Laval. Smatrajoč, da ti razgovori morejo v znatni meri okrepiti ohranitev in organizacijo mini, so sklenili sodelovati v najiskrenejštm duhu z \*enii zainteresiranimi silami za praktično izvedbo načel rimskih <P«r»iZumov, ob istem času ps TRMIjo tudi na zavarovanje svojih nacionalnih interesov in splo--nih interesov, katerih zvesta bran i tel j ica je bila Mala antan-ta pri vsaki priliki."
Je ves komunike. _ SvHa pa nam bodo šele pri-b<*lriji mex«»ci pokazali, ali sta "» kako sta ae pogodila I^aval in M i-mlini gled*. Primorja in I-re. Potem utegne priti do no-nagl< ga zasedanja Male an-,r in do novega komunikeja! Snefnl viharji po vnej drtavl. Ko ji- pred nekaj dnevi, rav '"» za pravoslavni božič, začelo ■*<ti v Sloveniji, je začelo bkrati po vaej urednji V*a Jugoslavija je ne-dobila k nega, ponekod •obilju. Medtem ko v »i in na Gorenjskem ni e kako močno, je '"va na črti Merilce. In zdaj vae dni po *neži t majhnimi pre-/apadlo »negn po niti
nah v Sloveniji še ni mnogo. Niti za ped ga še ni. Brila pa je prvi dan huda burja in toplomer je padel pod ničlo. Mnogo huje so od snežnih žametov trpele južnejše pokrajine. V hrvatskem Primorju, v Liki ga je zapadlo precej in vihar je zame-tal ceste fn proge, da je bil ves promet ustavljen in da so morali z vso vnemo čistiti progo, pa vendar je bil promet za nekaj Časa prekinjen. Prav tako v Bosni in Srbiji. Zelo trpeli pa so Beograjčani, ki so dobili prvi sneg ravno za božič, ko se vse obiskuje in je vse na cestah. 'Dobili so sneg s staro spremljevalko, ki se pojavi tako pogosto nad Beogradom, nad ste-kališčem Save in Donave, z viharjem, ki mu pravijo "koša-va". Poleti prihrumi košava v hipu, zapodi se po beograjskih ulicah, dvigne prah, da je zrak tako poln, da ne vidiš čez cesto, lomi drevje in prevrača mize na prostem in tudi slabe barake. Pozimi pride pogosto s snegom in zavija in mete po ulicah, da se živ krst ne upa na cesto. Taka košava je bila v Beogradu prav za božič. Vse ceste so bile prazne, vsi so ostali doma in jedli mrzlo, zmrznjeno pečeno prase, srbsko božično jed posebne sorte. Tramvaj prav tako na mnogih progah ni mogel o-bratovati zaradi poledenelih tračnic.
. Madžarski odgovor. — Na
zadnjem zasedanju Društva narodov (pravilneje bi se imenovala to Zveza držav!) je na jugoslovansko spomenico glede marseillskega atentata dobila Madžarska nalog, da preišče in dožene morebitne nepravilnosti v poslovanju madžarskih oblasti. Kakor poročajo zdaj listi, je Madžarska v teh nekaj tednih že preiskala vse te zadeve ter tudi sestavila poročilo, v katerem navaja, kaj je ugotovila preiskava in kaj je vlada ukrenila proti krivcem, kolikor jih je našla. Ko smo pisali o tem, smo že napovedali, da bo Madžarska najbrže priznala krivdo kakega okrajnega glavarja ali drugega upravnega u-radnika in ga bo premestila ali upokojila. In res je baje v spomenici, ki še ni objavljena, naštetih nekaj uradnikov, ki so zagrešili to ali ono v zvezi s teroristi, in so jih zdaj za kazen upokojili oz. suspendirali. Spr va je hotela ' baje Madžarska predložiti Zvezi narodov le kratko, zelo skopo poročilo brez kakršnihkoli imen. Zdaj pa, kakor poročajo, bo predložila zelo obširen odgovor z natančnimi imeni kaznovanih uradnikov. Odkod ta izprememba? Prvič najbrže zato, ker so nekateri francoski listi objavili med tem natančna imena krivih uradnikov na Madžarskem in bilo bi torej nespametno prikrivati imena s strani Madžarske. Drugič pa je Madžarska sestavila obširno poročilo najbrže na Mussolinijev nasvet tik po pogovoru z I^avalom, pač v želji, da se zadeva marseillskega odgovora končno veljavno spravi z dnevnega reda. Madžarska tudi ni bila dolžna sestaviti to poročilo do januarskega zasedanja Društva narodov, a ga je sestavila in ga bo predložila Društvu s prošnjo, da pride že pri tem zasedanju na dnevni red, kar bo gotovo sprejeto. Pod Mussolini jem vplivom bo nastopila Madžarska pomirljivo in bo po Mussolinije-vem naročilu najbrže skušala tudi ustvariti vsaj začasne prl-
razmerij posameznih držav med,.—«	.....-..... .^-.j,
sabo. — Zaradi rimskih *pog*-W pa zelo nevaren. Kljub vsem janjvin sporazumov med Lava-[težnjam, vsiliti naši mladini fa-lom in Mussolini jem pa bo ime-1 etične ideje in približati jo ita-la Mala antanta H. januarja jlijanstvu, so dosegli tako neana-konferenco v Ljubljani. Sesta-Iten usP«h' d« " enkrat ne more
PR08TETA
ni proti Jugoslaviji, imeli drugačne namene. Navzoči so ob-
rtrmell. Vedno so se ga iaogibali, 1 ••	i i/ j«
- ir—v-, *4 akinaMgg v Raaadi~
velik »upnik f »»t,stilnih vodij.
Razgaljeaje kulij-
nejo se vsi trije zunanji ministri Male antante: jugoslovanski Jevtič, češkoslovaški Beneš in rumunski Titulescu. 1 Razpravljali bodo o mednarodni politiki zlasti glede na francosko-italijanski sporazum in izpre-menjeno madžarsko zunanjo politiko.
1 • jk+H. "'i .F M* t "tli ti t
17 *• • ffc i*1'- r a <
Vesti u Primorja
ŽRTVE TERORJA VRHU
V ČRNEM
V koprskih zaporih je baje znorel Rejc Prane
Postojna, januarja 1986.—Poglavje o Črnovrških aretacijah in progonih še ni končano. Veliko število fantov in mož preživlja v koprskih zaporih najtežje dneve fašističnega nasilja. Poročali smo ie o žrtvi starega Plešnarja iz Zadloga, ki no ga poslali iz zaporov duševno bolnega in vsega izmaličenega, da so v resnih skrbeh za njegovo življenje. Sedaj pa nam poročajo, da je vsled pretepanja in mučenja v koprskih zaporih zblaznel 28-letni Rejc Franc, doma iz Lomov, ki je bil zaposlen v čr-novrški mlekarni. Rejc je bil a-retiran med prvimi in že takoj prvi dan so ga tako pretepli, da so ga domači, ko se je vrnil v spremstvu karabinjerjev k hišni preiskavi, komaj spoznali. 2c iz teh dveh žrtev lahko sklepamo, kakšen mora biti položaj ostalih aretirancev.
I.	Zadel iz 11. Bistrice konfiniran
na pet let
II. Bistrica, januarja 19815. — V zadnjem številu smo poročali o konfinaciji nekega čevljarja iz
II.	Bistrice, za katerega pa še nismo vedeli imena. Ta Čevljar je zgoraj omenjeni Zadel, po domač Smajev iz II. Biatrice. Mož je bil odpeljan po zelo hitri kon finacijski proceduri na Llparske otoke. Doma je pustil majhnega otroka brez matere, ki mu je pred kratkim umrla. Otroka so sprejeli dobri ljudje, ker mu o-Če ni zapustil prav ničesar, saj je bil zelo reven. Ta primer kon-finaerje nam odkriva ogromno tragedijo posameznikov v odporu proti fašizmu.
NaSa mladina v fašlatlčnlh unl formah
Trnovo, januarja 1936. — Vsa naša mladina je vpisana v fašističnih mladinskih organizacijah. Toda samo z vpisom se Italija ne zadovoljuje. Vsi člani morajo delovati v organizaciji, najmanj, kar zahtevajo, je, da se redno udeležujejo vaeh faAistič nih proslav in parad. Človek b mislil, da je naša mladina navdu šena za tako igračkanje. Vendar pa je to vse drugače. Naši mladini je tako odvratna fašistovaks uniforma kot vse ostalo, kar Je fašističnega. Upira se, kjer ae le more in kadar nanese prilika Najlepši dokaz za to je bila zadnja fašistična mladinska prosla va, na katero akoro nihče ni prišel. Takih dokazov imamo brez števila. Najznačilnejša pa Je Izjava mladega avangardlsta, k se Je kot priden in vesten sodelavec, sicer Slovenec, a vzgojen v italijanskih zavodih, udeleži' nekega društvenega izleta ns mejo. Ko se Je vrnil, je med drugim rekel, da bi bilo vse lep« in dobro, le ko je bil čisto na Jugoslovanski meji, si Je zaželel, dn bi vrgel obleko in orožje od nel* Ur pobegnil čez mejo, čeravno no v* i govori, ki ao jih vodite Iji priredili in ki so bili nnperje-
Oblasti silijo dekleta v fašistične organizacije
——. * ■
Gorica, januarja 1935.—.Pred nedavnim Je šolsko oblastvo v Prvačlni sklicalo na sestanek vsa dekleta iz vasi. Odzvalo se jih je e nekoliko in tem je bilo na sestanku predlagano, da naj se vpišejo v fašistično organizacijo "Giovani Italiane". Nekatere so na pritisk obljubile, da se bodo vpisale, a na prihodnjih seatanr dh je tudi teh zmanjkalo. To ni ostalo brez posledic. Politični tajnik Nardini, učitelj, in karabi-njerji so pričeli Iskati istega, ki ma vso vas pod svojim vplivom. Bistre glave so takoj našle krivca in so vso zadevo nekako tako-e speljale. Iimislill so si, da ; e bila ena mlajših deklet izmed i istih, ki so bile na sestanku, pri spovedi in da je tej rekel župnik, da ji ne da odveze, če se vpiše v to fašistično organizacijo. To so javili kvesturi, ki je dala ukaz za aretacijo župnika. Vsa njegova zatrjevanja in za gotavijanja o nedolžnosti in ne-jrizadetosti so bila brezuspešna. Preganjali so ga toliko časa, da je župnik, ki je že v visokih lenih, popolnoma onemogel.
FAfllSTlCEN "DOPOLAVORO' IN NASE GODBE
IJaoda godb. kl nočejo zastonj igrati na fašiatlčnih priredbah
K
m
iTO
im
nn
i
biti govora.
VEDNO ISTA METODA
.o Jum mm*ntj m -ion	»nmk,««««
1
Ta alika kale poraat šlealla starih oneh v 7Ar*t*nHi državah.
Gorica, januarja 193fi. — Ko so ob priliki fašističnega praznika pozvali domačo godbo iz Sem-pasa. da bi igrala na fašistični prireditvi, je ta vabilo odklonila Pred kratkim Je zato "Dopola-voro provinciale" v Gorici izda okrožnico na vse podružnice po deželi s pozivom, da ne smejo pri prireditvah, to so plesi in sa mo pleal, naročati te godbe. Ker je ta godba obenem lastnik ple sišča ali po domače brjarja, so pozvali svoje podružnice tudi, da ne sme nobeno najeti plesišča Prepoved je izdana za nedoločen čas.
Ista usoda je doletela godbo \i Vogersketfa, in sicer ob prilik zadnje obletnice "pohoda" na Rim. Vzrok tej odredbi Je v tem ker se niso hoteli udeležiti faši stične prireditve kot smo že o-menill in da bi tam zastonj Igra li. Godci so namreč zahtevali po 10 lir. Ko Je ta vest prispela v Dorenberg Je predsednik javi političnemu tajniku, da godba noče igrati za narodno prepriča nje, ampak za lire. Politični taj nik je odgovoril in izrekel sodbo da ne smejo na Vogerskem ne igrati in pleeati leto dni.
Fašist tčnI učitelji pretepajo Soli
Postojna, januarja 1906. — Hruševju, kjer je sedež župan stva, je učitelj nokl Bicllljan, " Je obenem tudi r>odešta hranov ske občine. Ta župan-pedagog je nekega osemletnega dečka v šol tako pretepel, zlasti po rokah da so revčku počrneli vsi prsti Radi tega barbarskega početja so se pritožili proti učitelju in podeštatu na pristojno mesto toda do sedaj se mofžu nI dogodilo ničesar.
Veliko število vojakov <4> mej
Hotedršlea, januarja 1UM
V	Novem »vetu, kl šteje komaj okoli to hiš, je nad 200 vojakov Nastanjeni so po privatnih hI šah. zavzeli so |sinekod vse prostore, tako da »o se nu>rali domačini. tudi ve/članske družine stisniti v en sam prostor. Vojaštvo je zapatleno pri utrjevanju meje, zlasti pri napravah žični ovir. Med ljudstvom vlada silno nezadovoljstvo in strah pred u-trj««vnnjem. kateremu ni ne konca ne kraja.
Nova oroftnftka paatais <>b me |l
Hotedršlea. jnnunrja )W>. —
V	Novem Hvetu no zarndi novih utrjevanj eli meji ustanovili no-vo karahinjersko postojank" kljub temu, 4s je komaj v pol ure oddaljenem G«idovi<*u vae polno Javnih organov. miličnikov, fmnncarjev in karahlnjer-jev — Karabinjerji Imajo sieer n*W>g. da poetij« domačine čim bolj na miru. vendar pn kot la-gleda, se ne držija U* navodil.
1 pohištveni industriji znašajo komaj $3 do $5 na tedan. Premier obljubil reforme
Ottawa, Kanada. — (ki lanske pomladi je bila kanadska javnost že precej poučena o brezmejnem izkoriščanju delavcev nekaterih industrijah kot posledica delovanja vladne komisije za preiskavo cen. Toda v nobeni induatriji ni ta komisija odkrila tako nizkih plač kakor pohištveni.
Celo izčučeni delavci zasluži-o komaj od $3 do na teden, mizarski vajenci pa $1.G8 sa vos teden dela. Komisija je dognala, da te nesramno nizke plače niso nobena izjema, ampak nekaj običajnega. Povprečna tedenska plača v 26 tovarnah, uključivši plače delovodij n upravnih uradnikov, je znašala komaj $9.94. Iz toga sledi, da je zaslužek ročnih delavcev polovico manjši.
Priče so pred komisijo izpovedale, da so mnoge družine teh delavcev prisiljene iskati vladne pomoči, čeprav dela eden ali več čianov družine.
Med glavnimi krivci pri trganju plač stu dve department-ni trgovini v Torontu — E. Ea-i;on Co. in Robert Simpson Co. Veletrgovci forsirajo tovarne na znižavanje cen, kar tovarnarji prelože na rame delavcev, ki niso organizirani. Proti organizaciji se bore tovarnarji prav s tako veliko energijo kakor ameriški openšapurji.
Bennettova vlada Je ob otvoritvi parlamenta obljubila nekakšne reforme proti nesramnemu izkoriščanju. Te reformo bodo v zakonu za minimalno plačo in maksimalni delovni teden. Premier Bennett je obljubil tudi zavarovanje proti brezposelnosti in bolniško zavarovanje. Obljubil je še več dru gih reform.
Ta razmeroma nagel zatek Bennettova vlade k reformlzmu ima svoje politično ozadje. Via da bo morala namreč itlti kma lu pred volilce, najbrž še letos Spoznala je pa, da bo sigurno poražena, če ne skuša porezat bul gnilega kapitalizma in de lavskim masam dati dozo zdra vil.
8 strani liberalne stranke, k tvori opozicijo, se kanadskemu kapitalizmu ni treba ničesar bati. Sploh je Bennettova vlada s svojim predloženim programom liberalce skoraj po|M>i noma razorožila. Večji strah ima kanadski kapitalizem prec delavsko stranko, Cooperative Commonwealth Federation, Je pri zadnjih volitvah v Torontu izvolila župana, prav tako v VVinnipegu in izšla zmagovita pri občinskih volitvah v v« drugih krajih. Delavska stran ka, ustanovljena pred dvema leti, ima socialistični program.
TEKSTILNA DRUŽBA SE JE PREMISLILA
Houthbridge, Maan. — (F1')—
Tukajšnja tekstilna družba Ha milton VVoJIon Co., pri kateri ho delavci v enem letu že tretjič zastavkali za priznanje unij« je naznanila, da se je "premi nlila" in ne bo opustila svoje Utvari)*. Na delo sprejme vse 000 atavkarjev.
"Haj smo -vam pravili, da je kompanija vas hotela le vleči za nos. da bi zdrobila stavko, zdaj pravijo unijski voditelji D i rek torij In nato tudi delni čar ji no namreč zaključili, da opuste obrat, češ. da so delavci pretrmnsti. Pa tudi s tem etra šilom Jih niso mogli zbegati
Na svoji strani mi imeli tudi časopiaje. ki je pisalo, da so ae delavci pričeli Militi trumoma. Organitatorica tekstilne unije Jenn (inutier prnvi. da so bila tudi ta (Kiročiln skovana, ker ni odšel niti eden stavkar.
In ker vsi. manevri nino nič pomagali, je družbe sds j naznanila. ds prične z "začaanim ' obratovanjem svoje dva milijonske tovarne Njen letni račun
Ruski jeklarski drlavci v paradi n nvojimi reprezentantl, katere no Izvolili v moskovski sov jetski nvel.
ŠIROKI ODMEVI STAVKE VOZNIKOV V FARGU
Fargo, N. D. — (FP) — Kadi neprovociranega napada in masne aretacije stavkajočih voznikov v tem mestu je med delavstvom in tudi med farmar-nastalo veliko ogorčenje. Z dežele so celo prišli glasovi o protestnem gibanju med farmarji, ki so zagrozili, da jih pride stotine v Fargo v znak so-idarnosti s stavkar ji.
Na to niso računuli ne bosje niti policijska oblast, kl ji' na stavkarje Izvršila enega najbolj provokatlvnih nnpadov. Na u-<az openšaparjev je navalila na unijsko dvorani s plinskimi »ombaml in aretirala 95 delavcev, med njimi tudi nekega 75 et starega učitelja, ki je za FERA predaval delavcem o zgodovini.
Edini .vzrok za tu napad je bilo piketlranje, ki je bilo |m>-vsem mirno. Pravi vzrok Jt bil seveda načrt bossov zu zdro-bitov unije- voznikov za vsako ceno. Ker so bili razvažovalci mleka pred nekaj meseci uspešni v stavki, so bossl prišli do zaključka, da je stavkam treba napraviti konec.
Za aretlrance Je bila določena kavcija »ftOO za vsakega, kar pomeni skoraj $60,000. Obrambo je prevzela CI vil Ll-bertles unija, s katero sodelujejo tudi organizirano delavstvo v Minneapolisu, od kjer sta pri šla predsednik In tajnik centralne unije in prav tako odvetnik Arthur l**ueur. Njegu je poslaln v Fargo Clvll Ubertles unija.
Tukajšnja centralna unija Je pa protestirala pri governer Ju in tudi pri obeh zveznih senatorjih Nyeju ln Frazlerju. Ob času napada «o bile v dvora nI tudi žene in otroci stavkarjev. En otrok je bil zadet od bombe ,in so ga morali odHJatl v bol-nico.	;
k e p o r t e r j i V
mezdnem gibanju
Boston. — Tukajšnja časnikarska unija je obnovila pogajanje z upravo lista Herald-Traveler za sklenitev kolektivne pogodba. Časnikarji zahtevajo petdnevni tednik, določitev minimalne plače, vzpostavitev mezdne redukcija in preferen-čno delavnico. Časnikarska u-riija Je stavkajočim kolegom pri Nevvark l^dgeiju poalala *i!7l stavkovne (»odpore.
fcLi
/mm
filirilit rut rrn
Delavka piketira prodajalito
Boj oblačilnih delavcev proti 'čizlerjem'
Znižani delovnik brez znižanja plač v industriji bombažne obleke ie zdaj ni v veljavi
New York. — Štiri mesece je že preteklo, odkar je Roosevelt odredil znižanje dolovnika v industriji iMimbažne obleke na Hti ur v tednu brez znižanja plač, toda stvar se Še zdaj ni izvršila.
Tej odredbi so se uprli podjetniki, ki so najprej dobili od-goditev skrajšanja delovnlHa od 1. oktobra do 1. decembra. V začetku decembra je šla pa skupina Ml podjetnikov na zvezno sodišče po injunkcijo proti en-forslranju modificiranega pravilnika.
Pozneje se je tej skupini pridružilo še okrog (Iti drugih podjetnikov, ostalim je pa pravll-niški odbor naznanil, da Jim s skrajšanjem delovniku od 40 do H(1 ur nu teden ni treba zvišati plač za 10%, kar je glavna sporna zadeva. Taka modifikacija pravilnika bi za delavce pomenila znižanje plač za 10'^ , to Je skrajšanje delovnika brez sorazmernega zvišanja plač,
"Začasna" Injunkclja je bila na sodišču skoraj dvu meseca. Te dni jo Je'pa distriktno sodišču v Wašhlngtunu, kjer Je 1)0« igdana, razveljavilo lu Jo odklonilo spremeniti v permanentno.
' V tam ozlru Je stvar zdaj razčiščena. Toda modificirani pravilnik še vedno ni v veljavi. Na predvečer razsodbe vvashlng-tonakega sodišča je Amalga-mated Ckithlng VVorkers v sporazumu z International Ladies G ar men t VVorkers in United Uarmunt VVorkers unijo zagrozila s splošno stavko v Industriji I k) m Lažne obleke.
KontraktorJI, ki izdelujejo srajce za tovarnarje, so Jo v tem pit prehiteli ln izprli nad 1 A,ooti delavcev v New Yorku. 1 lilija je Izpor spremenila v stavko In naznanila, da se noben delavec prej ne vrne na delo, dokler delodajalci ne sprejmejo modificiranega pravilnika.
Najbolj čudno v zvezi s tem izprtjem Je to, da Je naperjeno proti tovarnarjem. Kontrak-torji so menda pripravljeni zvišati plače za 10%, toda hočejo večjo ceno od lovarjnarJev.
Splošna stavka, v kateri bi bilo prizadetih nad 50,000 izdelovalcev «raJ<- In druge Ismibaž-ne obleke, visi v zraku. Itudi odloka vviiHhlngtonskega sodišča fe pa vsekakor upanje, da se bodo tovarnarji |K»dali in sprejeli modificirani pravilnik.
Pri Firettone Co.
ne bo §i a u he
Akron, O. — Na Izredni nejl federalne unije pri Flreatona Rublier kotupnniji ni predlog za takojšnjo najnived stavke dobil potrebne tričetrtinske večine. Manjkalo je 24 glasov.
Seja je bila sklicana te dni z namenom, da delavci odločijo, kakšno akcijo naj zavzamejo proti družbi radi njenega ignoriranja odloka delnvskegn od-Inira gleile tovarniških volitev. Večina Je bila za takojAnJo stavko, opozicija je pa argu-menfirala, da bi stavka samo pri tej drufcbi ne bila efektivna, mnrveč Je trelia delovati Za aplošno atavko v vaej kavčuknr »ki industriji > Pred glanova-njem je snatopnlk Ameriške de-
pokazuje. da hiania ni tako slel^JUlanik AVmctocJLs^	lavske federarije Coleman C.
leda kljub trem atavkam v ga a«wt, po/Iva ljudi,	an- Malini v iildiulill drlavcim^
enem ktu ne bodo delničarji o- pu*h Ude*«* Naibninl H^all moč osrednjega odbora, če pristali krst dlvldend.	'<	sa.ta%kali. | d* do atavkn.
PROSTETA
—	Prav. Ampak počakaj! — ga je ustavil Ribin. — Človeka je treba obnoviti — si mislim jaz! Ce se človeku izpušča — ga položi v banjo, — umij ga, obleci v snažno obleko — pa ozdravi! Kajne? In če je srce garjavo, snemi kožo ž njegs, četudi teče ^kri, umij ga, odeni v novo obleko — kajne? Kako se drugače odznotraj očisti človeka?
Pavel je govoril goreče in ostro o bogu, o carju, o oblastniji, o tovarni, o tem, kako za mejo delavci branijo svoje pravice. Ribin ae je od časa do časa zasmejal, časih pa je udaril s prstom po mizi, kakor da bi napravil piko. Pogosto je zaklical:
—	Tako je!
In enkrat je smehljaje potihoma dejal:
—	Ej, mlad si Ae . . . Malo poznaš ljudi! Pavel ae je ustavil pred njim in resnobno
pripomnil:
—	O starosti in o mladosti ne bomo govorili! Poglejmo raje, čigave misli so reanič-nejše.
—	To se pravi, po tvojem, so nas celo z bogom ogoljufali? Tako je. Tudi jaz mislim, da je naša vera kriva in škodljiva . . .
Tu se je vmešala mati. Kadar je sin govoril o bogu ali o čem drugem, kar je spajala s svojo vero vanj, kar ji je bilo drago in sveto, je zmerom iskala njegov pogled, molče ga je hotela prositi, da ji ne trga srca s ostrimi in rezkimi besedami svoje nevere. Ampak za njegovo nevero je čutila vero, in to jo je pomirilo.
Zdelo se ji je, da je tudi Ribinu, starejšemu človeku, prav tako neprijetno in žaljivo poslušati Pavlove besede. Ko pa je Ribin mirno stavil Pavlu svoje vprašanje, ni več strpcla, temveč Je odločno dejala:
—	Glede boga — bodita previdnejša! Sama bodita, kakor hočeta , . . — Globoko jc vzdihnila in še z večjo močjo nadaljevala: — Na kaj naj se jaz, starka, opiram, če mi vzamete boga . . .
V oči so ji stopile solze. Pomivala je posodo in prsti so se ji tresli.	f
—	Niste nas razumeli, mama! — je tiho in prijazno dejal Pavel.
—	Oprostite, mati! — je dostavil počasi Ribin in smehljaje pogledal Pavla.
—	Pozabil sem, da si prestara, da bi si dala porczati bradavice . , .
—	Nisem jaz govoril — je nadaljeval Pavel — o dobrem in milostljivem bogu, ki vanj verujete, temveč o bogu, ki nas popje ž njim straše kot s palico ... o bogu, v imenu katerega hočejo zasužnjiti vse ljudi zlobni volji ne-mnogih ljudi , . .
—	Tako Je, da! — Je vzkliknil Ribin in za-bobnal s prstmi po mizi. — Celo boga so nam podtaknili; vse, kar Imajo v rokah, izrabljajo proti nam! Spomni se, mati, da je bog ustvaril človeka po svoji spodobi —- to se pravi, bog je človeku podoben, če Je človek bogu. Mi pa nismo podobni bogu, ampak divjim zverinam. V cerkvi nam kažejo strašilo . . . Premenltl moramo boga, mati, očistiti ga! V laž in v kleveto so gs oblekli, popačili so mu obličje, da. ubijejo naše duše! . . .
Tiho Je govoril, ampak od sile prepričevalno, vsaka njegova bcseds je kskor mehak in težak udarec padala materi na glavo. In njegovo črno obrobljeno, veliko žalno obličje jo Je navdajalo s strahom. Temni blesk njegovih oči Je bil neznosen, žalost je budil in glodajoč strah v srcu.
—	Ne, rajše uldem! — Je dejala in odki-
mala z glavo. — Kdo bo to poslušal ... ne morem!
In urno je odšla v kuhinjo in za njo besede Ribinove:
—	Glej, Pavel, prav ima! Ne v glavi, temveč v srcu je začetek! ... To je kotiček v človeški duši, kjer ne zraste nič drugega . . .
—	Le razum! — je trdo dejal Pavel. — Le razum osvobodi človeka!
—	Razum ne daje moči! — je odgovoril Ribin glasno in trdovratno. — Srce daje moč — ne glava!
Mati se je slekla in legla spat, ne da bi molila. Hladno ji je bilo in neprijetno. In Ribin, ki se ji je spočetka zdel soliden in razumen, je zbujal v njej gluho aovraštvo.
—	Krivoverec! Puntar! — si je mislila poslušaje njegov enakomerni glas, ki se je glasno prelival v njegovih širokih prsih ... — Le tega je še . . . manjkalo!
A on je govoril uverjeno in mirno:
—	Svetišče ne sme oetati prazno. Tam, kjer prebiva bog — je bolno mesto ... in če izgine iz duše — ostane rana v njej — tako je. Pavel, treba je zamisliti novo vero . . . Novega boga je treba vstvariti — boga za vse, ne sodnika, ne vojščaka, temveč boga — pri« jatelja ljudi!
—	Glej, tak je bil Kristus! — je vzkliknil Pavel.
—	Čakaj! Kristus ni bil trden v duhu . . . Ce je mogoče, je dejal, naj gre kelih mimo mene ... In cesarja je priznaval . . . Bog ne more priznati človeške oblasti nad človekom, on je — vsa oblast! On ne deli svoje duše in -ne reče: to je — božje, to je — človeško . . . Cft je prišel utrdit božje — ne potrebuje nič človeškega. A on je priznaval — trgovino . . . in zakon je priznaval ... In smokvo je po krivici preklel . . . Ali je sama zakrivila, da ni rodila sadu? Tudi duša ni po lastni krivdi nerodovitna za vse dobro ... ali sem zlobo sam vanjo zasejal? Tako je!
_ V sobi sta neprenehoma zvenela dva glasova, kakor da bi se spoprijela in se v razburljivi tekmi borila drug z drugim. Urno je korakal Pavel in tla so škripala pod nogami. Kedar je on govoril, je ves šum tonil v njegovih besedah, a kedar je mirno in počasi tekel težki glas Ribina — je bilo slišati tiktakanje ure in tiho Škripanje mraza, praskajočega z ostrimi kremplji po steni.
—	Rečem ti po svoje, po kurjaško: bog je ognju podoben. Da! Nič ne utrjuje, ne more . . . topi in žge, kedar sveti . . . Cerkve sežiga, a jih ne postavlja. V srcu živi. Pravijo: bog je beseda, ampak beseda je duh . . .
—	Razum! — je trdovratno popravil Pavel.
—	Dobro! Bog je v srcu in v razumu, ampak ne v cerkvi! V tem je gorje in žalost in vsa nesreča ljudi — sami sebi smo postali tuji! Odtrgano je srce od razuma in razum je zginil ,. . Človek ni edin sam s seboj ... bog zedinjuje človeka in ga zaokrožuje . . . bog ustvarja samo zaokrožene stvari, zemljo in zvezde, in vse vidno . . . Kar je ostrega, robatega, je'— od človeka . . . Cerkev je božji grob in človekov rv ,----------------—---
Mati je zaspala in ni čula, kdaj je odšel Ribin.
Pogosto je prihajal, in če je bil pri Pavlu kdo izmed tovarišev, je Ribin sedel v kot in molčal, le redko je |>otrdil:
—	Tako je!
Nekoč je glasno dejal — in s temnim pogledom je pregledal vse —: (Dal)« prihodnjič.)
Frederlc Boutet:
LJUBEZEN IN NAČELA
Z osemindvajsetimi leti je prevzel Louis Dubourg po svojem očetu vodstvo tovarn v Pu-teau in se {»ženil.
Bil Je takrat čeden fant sigurnega nastopa, športne zunanjosti in energičnega, orlovskega obraza. Energija je bila sphdi v njegovih očeh najvažnejša lastnost modernega človeka in gojil jo je v sebi s tem večjo vnemo, ker je imel v svojem življenju trenutne slabosti, nerga-voalf in romantične občuti jivo-stl, ki so mu šle na živce. <
Premagoval jih Je vztrajno in jim kljuboval s |M»noenn žilavimi Jo.
11)4 Je vesten dečko, ki se je z enako vnemo učil in g«jll šport Ko je doraščal. ni zafiadel nobeni vrtoglavi izkušnjavi in bil je z*lo dot*r učenec na Kcole centrale Zdaj Je prevzel po očetu tovarne In ae ošenit. To Je bilo pravilno nadaljevanje aerknne-ga življenja, i»n|vrl«-nega krepki volji. Skrbno Je izbiral ženo. ki naj bi bila dostojna deliti t njim to vzorno živtjenj*. "Sem dobro vzgojen, omikan in Itob-ražen, ai je mislil brez domišljavosti in lažne skrommMti — moj (•oiošaj je sijajen in neodvisen.1 rveat in zancitljiv mož bom, ps-t rebujem družno, ki Ui
srečo skupnega življenja z menoj.
Izbral si je Alico Blanchardo-vo in k »reči je lahko združil svoja načela z globokimi čustv zaljubljenosti.
Vitko mlado dekle rusih las in črnih oči, sladkega, odkritega obraza, mu je bilo res Izredno všeč; vedel je. da Je resna, že 1m> naravi i>ožrtvovalna in vdana, in tako je upal, da mu bo prava družica.
Srce in razum sta soglašala.
Zaamibil Jo Je. Alice je vsa srečna pritrdila.
Prvo resnejše nesoglasje — a Ludovik ae ni zavedal, da gre za resno nesoglasje — se je pripe-tllo nekaj mesecev po poroki.
Nekega večera, ko se Je vračal domov k večerji, mu je prihitela AIk'e v predsolio naproti.
— lM>er večer, dragec — Je zaklicala veselo. — K sreči #c ne vračaš prejmcno/ Kestrlčna Ger-maina ima ložo za glavno skuš-njo v gledališču in i»ovahila Je naju Bila «rm pri nji na obinku. kakor veš, In povedala ml je, da Je namenjena v gledališče ... To To se liomo zabavali! Sedi brž za mizo, (Mitem se pa hitro oble-čeve.
Aličino navdušenje je bilo tako veliko, da je malo manikalo. da ni Ludovik pritrdil. Toda v naslednjem hipu ga Je baš to na-\*tušenj« ta praaen nič neprijetno dtrnilo Sa i je vendar Alt-
ireouj«m arutko, ki bi bila vred i..	da Je hotel tnfri de ne mM
Uh vrli« in ki bi razumela1 lat i. Vedela je tudi, da mu je . .. mu
upiralo hiteti z večerjo. In končno je tudi vedela, da je nerad hodil z doma dva večera zapored; n včeraj sta vendar oliedo-vala pri starših.
—	Draga moja — je dejal odločno — to ne gre. Saj vendar veš. da imam nujno delo. Poleg toga pa nimam rad nenadnih iz-prememb; utrujen sem in noče se mi oblačiti smoklnga za večer, ki se bo zavlekel — poznam tvojo sestrlčno in njenega moža — do pozne noči . . . Toda glavno je tu moje delo. zaradi katerega U moram odreči.
AJJcin obraz ni več žarel.
—	Ah, Ludvik, prosim te — mu je začela prigovarjati. — Ne veš, kako bi me veselilo .. , Tvoje delo pa ni tako nujno, saj si ml davi sam priznal. . .
AUce, proaim te, nikar mi ne prigovarjaj, dušica. Iz principa ne dovolim, da bi šla zabava pred delom.
Alice je |>omialila. da je zabava. ki jo <»n žrtvuje delu. njena zabava: tega p* ni povedala možu, temveč je samo ponovila svojo prošnjo.
-» Vem, da. vem, toda zaenkrat . . . tako prijetno bi pre-živela večer s telioj ., . |n obljubila sem (icrmame. da pri«le-v a . . .
—	To Jr bila nafiaka, da s| t»b-I j ubila, ne da bi «e bila poaveto-vaia t menoj, to je v«e
Torej naj ji telefoniram, da : t.udvikj: kaj tč s
—	Seveda, dušica ... Glej, ne bodi no neumna. Čudim ae ti.
Ni ji gledal v oči, ker se je bal. M-JUtikAbj^aai omehčal. Mislil je:
—	Ce popustim zdaj, bom moral vedno popuščati in vaem njenim muham ae bom moral ukloniti.
—	Na, telefonirati moram — je vzdihnila kakor nesrečen o-trok.
—	Seveda.
Počasnih korakov je stopila k telefonu. Ali ni ifoela solznih
oči?-
Odšel je v svojo sobo; malo je manjkalo, da se ni vrnil k Ali-ci in ji rekel, da poj deta v gle dal išče . .. Toda energično ae je premagal . . . Ne, ni smel popu stiti, zanj in za Alico je bila to napaka, ki bi omajala bodoče soglasje v hiši.
Sedeč nasproti mrke Alice je obedoval z dobrim tekom, dobre volje in o gledališču ni več govoril. Isto se je ponovilo v naslednjih mesecih. Alice ni razumela, da ji mož iz principa noče ugoditi, in ob raznih prilikah je znova prihajala s predlogi in zopet so bile njene prošnje zaman.
Pozneje so postali njeni pred-ogi redki, končno so pa povsem utihnili. Ludvik ai je čestital k svoji energiji. Alice je bila spoznala, kakšen dom hoče imeti. Vse je v redu. •
Nekega dne je pa »poznal, da se je motil. Bilo je po obedu. Alice je dejala tebi nič meni nič:
—	Sestrična Germaine mi je telefonirala, naj se odpeljem popoldne z njo v Versailles na ča-
anko.
—	Že zopet te neumnosti. Mislil sem, da je to že urejeno . . . Glej, dušica, saj vendar veš, da sprejema moja mati danes goste in da računa s teboj . . .
—	Saj sem vendar vedno na njenih čajankah, enkrat pa . . .
—	Kaj, Alice?
—	Torej ti nočeš! Ze dobro.
—	Nikar me ne sili.
—	Dobro. Vedela sem, kako boš odgovoril. Toda jaz ae odpeljem z Germaino v Versailles in se ne vrnem več k tebi. Nočem več živeti s teboj. Odkar sva se vzela, me neprestano ti-raniziraš. Neznosen si v svoji tiraniji. Zadovoljila bi se bila z najmanjšim popuščanjem, z najmanjšo svobodo, in bodi brez skrbi, ne bila bi je zlorabila Odidem, vrnem se k materi in dam se ločiti. Nikoli me nisi lju bil, jaz sem pa dolgo podlegala nespametni ljubezni do tebe. Zdaj ... te ne ljubim več. Pri tebi ne morem ostati. To bi se končalo s tem, da bi te varala, a tega nočem. Sem poštena, raje odidem .
Bila je povsem mirna. Poslušal jo je prestrašen in ves iz »e be, kajti ljubil jo je. Rad bi krik-nil, kako jo ljubil, rad bi jo bil prosil, naj ostane, obljubil bi ji bil, da se bo izpremenil . . . toda navada obvladati se in obvladati jo, ponos in samozavest sta ga zadržala, da je dejal samo:
-Ce me hočeš pregovoriti s svojimi smešnimi grožnjami, te moram opozoriti, da se ti ne bo posrečilo.
Skomignil je z rameni in odšel v tovarno prepričan, da je govorila tako samo v razburjenosti. Toda zvečer se je vrnil in ni našel Alice; spoznal je. da mu ni grozila samo na jeziku. Njegova žalost je bila globoka. Hotel ji je pisati, sestati se z njo, prositi jo lepo odpuščanja ... I Toda samoljubje. jeza in ogorčenje mu ni pustilo.
Tr|>er je hudo in če ni mogel j tega prikriti samemu sebi, je ho-| tel vsaj prikriti pred drugim pred starši, pred prijatelji zlasti |m pred njo. h da se bo čez nekaj dni n s|M»korjena vrnila
NAČRT ZA ZDRUŽITEV VSEH CEV-
Washington. D. C.—(FP)— Na konferenci, katere so se udeležili predstavniki petih unij čevljarskih delavcev, je bil predložen načrt za konsolidacijo vseh unij v čevljarski industriji v eni močni organizaciji. Unije, ki so bile reprezentirane na konferenci, imajo okrog sto tisoč članov.
Resolucija, ki je bila sprejeta, poudarja veliko škodo, ki jo povzročajo delavstvu unije, ki tekmujejo med seboj v eni industriji. Iz tega razloga je potrebna konsolidacija vseh v močni organizaciji, ki bo uključevala Čev-
TOREK, 5. FKBRi a^

Ijarske delavce v Združenih Lt žavah in Kanadi.	* *
UARSKUi ^//jj.gto^:^
&Shoe VVorkers, ki j* v Ameriški delavski £«1 JS Wm. J. Macksey od United & Leather Workers; ji?! Nolan. predsednik §ho* Wois Protective unije; J0hn " ^ od Brotherhood lied Craftsmen in stani«
od Brotherhood of Shoe 4*5 lied Craftsmen in Stanley > Mixon od American f?hoe W<rt
ar k nniio
ers unije.
A wi,!ir ,G,reen>
Ameriške delavske fedet* se je tudi udeležil konference, je osvojila sklep, da ekseta svet federacije sodeluje v janjih za združitev čevlja unij, ki bo v kratkem izveden
Naznanilo in zahvala
—r«4trsiM Pictom.
France« Perkins, načelnica zveznega delavskega depart menta.
Toda to pot je skrbel za to, da bi svojo srečo ohranil. V težk osamljenosti je mnogo razmiš j al o vzrokih svoje nesreče in priznal je, da je morda preveč u veljavljal svoja stroga načela na pram Alici. Bil je trdno odločen da ne bo ponovil te napake na pram dražestnemu bitju, s ka terim je znova začel svoje živ Ijenje. Vsako željo ji bo izpolni vso prostost ji da.
Navzlic pogostim notranjim bojem se je dosledno držal tega sklepa. Kakor je napenjal nekoč vso energijo, da bi nikoli ne pri trdil Alici in da bi se ne spozabi do nobene jiozabljivosti napram nji, tako je skušal zdaj z enako energijo na vse pritrditi in izpolniti vsako njeno željo.
— Izgubil sem svojo prvo sre čo, ker sem bil despotičen — s: je očital.' Bil sem krivičen in skrajno sebičen. Žena vendar nii sužnja . . . Bil bi smešen, če bi bil zopet tako trmast. Morda b me tudi zapustila.
Ta misel ga je zadrževala ljubos umnost i, ki jo je vzbujalo v njem ženino vedenje. Nikoli ji ni niti z besedico očital njene koketnosti, njenih pogostih flir-tov in njene vedno večje neodvisnosti.
- Katastrofa je prišla klasično enostavno. Nekega popoldneva ko je bil bas prt hlajen, je odše iz tovarne že ob štirih in vrnil se je domov, kamor je prihajal na vadno šele po sedmi. Vrata so se odpirala tiho, na preprogi se njegovi koraki niso slišali. Ludvik je odprl vrata v salon »kjer je bil pustil zjutraj svojo knji go . . . Bil je prepričan, tla Fany ni tam ... In vendar je bila tam, in sicer v naročju mladega, le-l>cga Ludvika Dubourga, ki je že prej vzbujal njegovo ljubosumnost.
Fant je urno odnesel pete po stopnicah za služinčad, ki jih je moral že dobro i>oznati. Ludvik je bil tako presenečen, da ni spravil iz sebe nobene besede; stal je nepremično in zrl na Fa-j ny.
— Sam si kriv — je vzklikni-j la in zaihtela. — Ljubila sem te. i Ludvik, toda tako se ne ravna z j ženo, kakor si ravnal ti z menoj. | Ne ljubiš me. Ljubil si svojo pr-icer pa, mor- vo *ono« n* nj<> si pazil, na njo skesana 1 ljubosumen. Vem. kako je I bilo. Mene pa ne ljubiš. Name ni-
Tem potom želimo naznaniti vsem našim prijateljem sorodnikom in znancem tijžno vest, da je preminul moj pre! ljubljeni soprog, oče in stari oče
HUBERT DULAR I
Umrl je dne 26. jan. 1935. Rojen je bil 3. nov. leta 187* v Vavta vasi pri Novem Mestu. Pogreb se je vršil 29. jan. t. I. iz domače hiše na tukajšnje pokopališče v La Sallu, IIL Na tem mestu se najsrčnejše zahvalimo vsem, ki ste nam na kakoršenkoli način pomagali in nas tolažili v uri žalosti Tebi, dragi soprog in oče, pa želimo, počivaj v miru.—2alu-joči ostali: Anna Dular, soproga; Anna Trdin, Olga MalH in Mary Dular, hčere; Joseph Dular, sin in Angela Zahrast-nik, sestra. La Salle, lil.
NŠROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
i ———_
Po sklepu 10. redne konvencija sa lahko naroči na list Promet, i. d šteje eden. dva. tri, štiri ali pet članov is ene druiine k eni aaročnini. U Prosveta stane ia rse enako, ia člane ali nečlaae $6.00 u eno letno mu nino. Ker pa člani ie plačajo pri »segmenta $1.20 sa tednik, se jim t« d šteje k naročnini. Torej aedaj nI Tsroka, reči. da je list predrag u lh ?: P'J\ 1Plavata Ja vaša lastnina in gotovo J« t vsaki družini k* ki bi rad či t al Hit vsak dan. Cena listu Prosveta je:
Za Združ. države in Kanado $6.00
1	tednik in................4.80
2	tednika in...............3.60
3	tednike in............... 2.40
4	tednike in............... 1.20
5	tednikov in.. nič
Za Ciearo in Chicago je.....$7.
1	tednik ia................ IJ
2	tednika la..............
S tednika Hi...............U
4	tednika in...............ti
5	tednikov la..., iTrmr.ii m
Za Evropo j«..............$9.00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Order v pismu in ai naročite Prosveto. list, ki je vaša lastnina.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti član S.VPl ali de se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, M moral tiati član iz dotične družine, ki je tako ikupno naročena na dnerd Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu listo, in obenem doplačati doltt vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo mita datum za to vaoto naročniku.
PROSVETA. SNPJ, 2657 80. Lawndale Ave., Chicago, III. Priloženo pošiljam naročnino aa Uat Prosveto vaoto $........
° ................................................društvs it.....
Nsslov ...........................................................
Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih članof a* druiine:
.Čl. druitva it......
.ČL drnitvs it......
.Čl. drnitvs it.........^
.ČL druitvs it......
M"to .............................. .Država ....................
Nov naročnik............................ .........................."i
aciti rajte za "prosveto

TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
Toda Alice se ni v rnila in Lud-T1 'Jubosumen. Vseeno ti je. kaj
>ram telefonirati}
vik Je ostal trden, čeprav ga je samota zelo telila Končno ju je oči te v zakona definitivno ločila. Nesrečen In zlniran *e j«, dolge meneče boril z vso energijo s svo-o trmo. t<nla spoznal je, da j« *e raman Sča^gna »e j«- pa rana zacelila in o*»| mu je samo spomin. Sklenil je pozabiti na A-lico in drugič oženiti «e.
To pot je bila njegova izvo-Ijenka enako dražeatna kakor Al »ce, toda čisto drugačnega značaja. ve«e!a. koketna. vrtoglava. Pi«ala »e je Fany !.angl«»i*. Ludvik «e je saljubil v njo s takim ognjem, da »e je 1 Ukrenim začudenjem^ vpraševal, kako jr moirH toliko trpeti zaradi drugt ten«ke Ko je Fany sprejela nje-' govo ponudbo, se je ves srvčer oženil t njo. 4
počnem. Neprestano sem sto|>-nievala svoje poekuse vrtoglavosti, da bt videla, kako daleč aega tvoja brezbrižnost, Potem pa. razočarana, brez opore, brez vod*t\ a . . *. sem , . . Toda*to je I tvoja krivda. Ti kriv! .'. ,
Ihtels je/Ludvik Dubois ae je 1 ves skrušen sesedal v naslanjač.
Z firnkim občutkom j«, mislil na 1 to, da za žensko ču«tvo niso pre-i trdna načela, pa naj bodo v tej j ali <>ni umeri
Ali ste ie naročili Proaveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To je edini dtr trajne vrednosti, ki ga za mnt flrnnr fnfoko počtjcte •vojcem ▼ domovino.
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, čaaaij knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvsUk« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drof*
VODSTVO TISK AHN K APKLIRA NA CLANS1 S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROfA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojaaaila daje vodstvo tiakarne Cene smerne, umjako delo prva vrata
Pttite po informacije na naslov:
S. N. P. J. PRINTER?!
2657-59 SO. I.AWNDAI.E AVENUE -Telefon Ročkwell 4*M ........................... CHICAgflV flla..........—
T»s sa dob« sa Ulje tudi vso as