lahnjajo 1. in 15. vwcega nteftec». Cena jim ^ »a cdo let» uajtrej 2 K, sh pol let« I K- ~ Dopiňe aprejetna nrednik, naroùuitio in otnanita tiskarua J. Erajf^c nasl. v Novem mest«. OannnLla m pt&Sajeja od dvoitopue petit-y»te za enkrat za dvakrat 24 in za trikrat 30 vinarjer. Gospodarske stvari. Kmetijska âol» iiti Grma. (Ponatis u „Slovenca. ") Oziraje se po nasi domovini opazujemo, da Bt vsi sloji prebivalstva trudijo za svoj obstanek; VBÍ zastavljajo vse svoje sile, da se vzdržujejo na površini. Povsod se upeljujejo nove iznajdbe in naprave, ki uspešno uplivajo na napredek. V zadnjih desetletjih pretecenega stoletja začelo se je tudi pri kmetijskem stanu z vzgledom in podukom od strani države, dežele is naprednih gospodarjev uplivati, da bi se kmetijstvo zbolj-salo in da bi veè donasalo. Za vzgled omenimo le obnovljenje po trtni usi uničenih vinogradov, snovanje raznih kmetijskih zadrug, vpeljavo pri-kladnejših pasem goveje iivine, konj, praàiëev, intenzivno obdelovanje travnikov, vinogradov in gnojenje z umetnimi gnojili, povečano pridelovanje krmskih rastlin, ekonomično ravnanje z gnojem i. t. d. Biseri tz Suhe Krajine. Nabral Uinjaki. 3. Pesem o smrti. Bo/Zcr le en čas cveto TiČki le en Ěas pojo Hitro pride zima, mrnz Tićki zbegnej» od nas. Še liujši kakor ziiiiica Je od amrti «tirnica, Ko na vrata poterklja: „Mluda Micka, si doma?" Micka se mo6no přestraš' Ko od smrti sliši glas, Smil' se lavieDkrat Bogu Kakšen glas je neki to. „Mlada Micka, 86 ne boi, Danes pojdeš ti z menoj. Bog ce rajtengo imet' Od tvojih dva in dvajset let." Pri vseli stanovih opažamo, da se polaga, na strokovno izobrazbo mladine za njen prihodnji pokliu največja važnost in pozornost. Samo ob sebi je umevno, da napno stariši vse sile, da morejo svojega sina, namenjenega n. pr. za uradniški, kupčijski ali obrtniški stan, tako izobraziti, da bode v izvoljenem poklicu in stanu zadobil ne le obstanek, ampak da bode v njem napredoval in se čutil zadovoljnega, srečnega ter bode hvaležen roditeljem za skrb in žrtve, ki so jili imeli ž njim. Če velja to pravilo za te stanove, velja to dandanes àe več za kmetijski stan. Z gospodarstvom na kmetijskem posestvu je združeno precejšno premoženje. Ne le da je treba njive, polja, travnike, vinograde obdelovati, ampak skrbeti se mora za živino, pridelke, poslopja, gozd i. t. d. V varstvu gospodarjev so : družina, starisi, delavci in drugi posli. Od pravega gospodarja je odvisna bolj ali manj srečna izvršitev raznih del in njihova kakovost ; od bolj ali manj paznega gospodarja zavisi marsi- „„Smrt, pojdi po širokem svet', Pobeti bolne, stare pred, Ker že komaj čakajo In po tebi praSajo."" „Mene poSle zdaj Bog les, Znaiia mi je vsaka vas. Kar je Adamovih otrok Meni je izrodil Bog. Sodnjj dan ne bo popřed, Da končala binn cel svet. Če je kdo star ali ralwd, Ni mi treba popras'vat'. Jaz prehodim v en' minul' Več ko tičica a peruť Se ne ognem svetlih kron, Seženi y cesarski tron." „„Moj Bog, če je pa tako, Pnsti vzeti riii bIoto Od ljube moje matere, Ki preliyajo solze .... Zdaj vas kušnem oče, mať, Meni ni več pomagať Smrt mi kaže že koso. Da me pokosila bo. katera nesreča pri hiai, pri živini, na polja, travnikih, v vinogfradih in gozdu; od njega razumnosti je odvisno bolj alt manj ugodno spečavanje naturalnih pridelkov, pridelkov na posestvu ; na njegovi previdnosti je ležeče, da marsikatero ne-priliko odvrne od hiie glede tožba, prepirov itd. Z eno besedo, kakor je pri vsakem drugem stanu potrebna strokovna in obÉna omika, pazljivost, marljivost in dnige čednosti, se bolj potrebne so te laatttosti pri kmetovalcu-poseat-niku, kjer se pomanjkljivost ene ali druge teh lastnosti tem bolj čuti in opazi. Čim obširneje je gospodarstvo in čim neugodniae leži. Da se potrebna izobraženost za umno gospodarstvo obairnejega kmetijskega posestva v navadnih razmerah ne da veČ doseči le na očetovem domu pod vodstvom starišev, o tem se je omikani svet že davno prepričal in zato so začele države in dežele kakor tu ustanavljati za to strokovno izobrazbo potrebne sole, kjer se mladina teoretično ia praktično izvežba za svoj prihodnji poklic. Tako imamo dandanes v Avstriji, in sicer samo v Cislitaniji : 2 visoki kmetijski soli, 12 srednjih kmetijskih Šol, 5 srednjih gozdarskih sol, 2 srednji soli za vinarstvo in sadjarstvo, I srednjo solo za pivovarje, 40 nižjih kmetijskih sol, 63 nižjih zimskih kmetijskih sol in 47 drugih specijalnih nižjih kmetijskih in gospodinjskih sol, skupaj 172 kmetijakih sol, katere je v preteČenem aolskem letu obiskovalo 6176 učencev, ki so se namenili, da bodo v raznih strokah kmetijstva delovali v praktičnem življenju. Od vseh teh sol ste na kranjskem samo dve in sicer kmetijska sola na Grmu in gospodinjska sola v Ljubljani. Mrzlo vam podam mko, Da slovo vzamem ž njo, Od smrti ste mi pripor'Aval', Ko . me v zibelki zibal., 0(1 s isedov vseh vnukih, Od ženskih in oil moških. In od fantov, od dftklet Danes moi-am slovo vzet. Zapustim vas, ljuba mať, Zdaj si moram drugo zbrať, Katera vé za pravo pot. Da bom veďla hodit' kod, O Kraljica ti nebes, Tebi se bora dala Ěez, Sem častila te vsak' đan Z angeljskim počeňčenjem."" — Micka, rada g taboj grem, V imen' 3! krsĚena mojem Ni potreba se niC bať Jest bom većno troja mať. — Prvo vzdržuje dežela Kranjska in ima glavni namen, da dobivajo v njej mladeniči, ki so dovršili vsaj ljudsko solo in se hočejo posvetiti kmetijskemu stanu, strokovno izobrazbo. Z ozirom na razne potrebe v deželi se i tu pod-učuje v raznih panogah kmetijstva, in sicer : poljedelstvo, živinoreja, živinozdravnistvo, vinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo i. t. d. In da dobi ves poduk popoln vspeh in obliko, poduČuje se tudi v splošno izobraževalnih predmetih., kakor: slovenski jezik, računstvo, risanje, naravoslovje, petje in verouk. Učenci stanujejo skupno v zračnih in obširnih solskih prostorih ; ves njihvo poduk se deli v dva dela: v teoretični, pri šolskem podnku, in praktični, pri izvrševanju raznih praktičnih del na šolskem posestvu, ki meri z gozdi in vinogradi vred blizu 100 oralov, ki tedaj reprezentuje precej obsežno gospodarsko posestvo, na katerem se izvršujejo vse v deželi nahajajoče se kmetijske panoge. V ve-dnem nadzorstvu živijo tu učenci s svojimi učitelji ia navoditelji praktičnih del v enem poslopju kakor jedna velika rodbina ter se vse delovanje šole koncentrira v tem, da se vzgoje učenci v skrbne, strokovno izobražene gospodarje, sposobne za praktično kmetijsko življenje in sistematično delo. Ker ima šola nadaljni namen, da razširja v deželi sadna in trsna plemena, žitno in drugo seme, dobre pasme goveje živine in prašičev, da B vzglednim obdelovanjem gospodarski)! kultur ia z umnim oskrbovanjem posestva, s potovalnim podukom in prirejanjem specijelnih gospodarskih tečajev, z raznimi poskusi in vpeljavami novih vrst, s podukom strokovuih spisov v strokovnih in dnevnih časopisih zbuja k posnemanju sedaj delujoče gospodarje, zato imajo učenci i v tem ,„„Primi zdaj me za roko. Da po poť me atrab ne bo, Ker st-opim pred aodnji stol, Da me b«) tvoj Srn spoznal. Grob i« čuden in teman, Ne bom viďla noČ n« dan, Med mrtvimi vse tiho spi. To se žalostno mi zdi. Tam BO znanci, tam s» drug^ Vsak leii v svoji trng'. Tam ga ni ve^/ za poznat' Naj bo star al' naj bo mlad. Tukaj bo zdaj moj kvartir, Bog mL daj ta večni mir, Dokler pride sodoji dan, Ko bo celi syet končan,"" Bog nam daj, da tisti dan Pridemo na desno stran, Med izvoljene Bog daj Tebe uživať vekomaj. pogledu prav veliko ugodne prilike, da si po-poluijo svoje znanje. Kakor vsako leto, tako sprejema šola tudi letos nove učence, in sicer plačujoče, ki za jako nizko ceno dobivajo poduk, brano in stanovanje T zavodu, in učence z ustanovami, kateri so teh stroškov prosti. Nadalje dobivajo nekateri denarne podpore od vis. c. kr. poljedelskega ministerstva. Cas za vlaganje prošenj za sprejem plačnjočim in štipendovanim učencem je določen do dne 16. septembra t. 1.; poduk se prične 4. novembra. Z ozirom na to, da se v deželi širi kmetijska veda, da se povzdignejo nje razne panoge na višjo stopinjo dohodkov in se s tem zboljsa materijelni položaj kmetijskega stan«, da narašča vedno večje število strokovno izobraženih gospodarjev, ki naj v praktičnem življenju delujejo sebi na korist, v posnemo svoje okolice, in se 8 tem zboljša umno gospodarstvo največjega sloja našega prebivalstva, ki zavzema do 90 odstotkov vseli stanovnikov, ki se pečajo izključno ali postransko s kmetijatvom, nadalje upoštevaje blagi namen aole in v spodbudo k vstrajnemu delovanju učiteljstva te šole priporočamo, da bi se za vstop oglasilo prav mnogo mladeničev iz dobrih, poštenih hiŠ, kateri bodo nekdaj gospodarili na domovih svojih starišcv. Vzlic vedno težavnejšemu boju, ki ga bije za svoj obstanek ravno sredni kmetijski stan, iz katere srede izide pri nas na Slovenskem največ inteligence, kateri stan jc naša največja opora v boju za za ves naš obstanek, želimo, da bi naši gospodarji te naše besede posebno premišljevali in da bi našle odmev v njih srcih — v občni blagor in v prid povzdige našega narodnega na dvojno. Prvič na to, da ni nikakor priporočljivo, v svetu, kateri je že skoraj celo leto ali pa se dlje časa prerigolan ležal, trte v posamezne luknje ali kakor se pravi s pomočjo kola (stange) zasajati. Taka zasaditev sponaša se le v ravno prerigolanem svetu prav dobro in se tam le tedaj, ako je prav pazljivo izvršena. V že pred daljšim Časom prerigolanem svetu zasajati se mora toraj trte vedno ali v jamce ali pa v jarke, nikoli pa v luknje. Drugič gre paziti pri jesenskem zasajanji trt na to, da se jih čez zimo prav dobro z zemljo obsuje, da po zimi nikakor pozehsti ne morejo. Tako na jesen izvršene zasaditve trt, spo-našajo se potem navadno, ravno tako, kakor na jesen izvršene zasaditve sadnega drevja veliko boljši kakor spomladanje zasaditve. To že telo, ako je spomlad sulia, kakoršna je ravno letošnja bila. Kdor ima toraj že prerigolan svét in trte ter potreben čas, zasaja naj kar v jeseni in naj ne čaka spomladi. Posebno priporočljivo je, vse v tekočem letu na zeleno ceplene trte na jesen že zagrubati, in ne sele na spomlad. Ali je mogoče tudi t jeseni nove vinograde zasajutl? Marsikateri vinogradnik prerigolal je že v prošli to je lanski zimi za nov vinograd namenjeni svet, ne da hi ga bil v spomladi zasadil. Opustil je znahiti spomladanjo zasaditev zato, ker se mu je prerigolani laporasti svet se dosti premalo razpadel, toraj se prekamnit videl. liav-no to se primeri pa tudi lahko v tako zvaném belem skolkastem svetu, kakorsen se okolo liele cerkve, itd. nahaja. Prav mogoče je tudi, da je kdo šele v poletnem času rigolai, ko je za to delo ravno čas in ljudi imel. Vpraša se, ali je mogoče, oziroma ali kaŽe tak svét že v letošnji jeseni s pridom s trtami zasaditi ali ne. Odgovoriti zamoremo na to vprašanje, da je to prav mogoče, in še celo prav priporočljivo. Vendar gre pa opozoriti pri takih jesenskih zasaditvah Kako se mora nor sod za rlno pripraviti ali oviniti. Ako se nalije v nov sod mošta ali pa že dovršenega vina, zadobi, ako se ni poprej sod pravilno pripravil ali kakor se strokovnjaški reče ovinil, mošt, zlasti pa vino kaj neprijeten okus in duh po lesu, barva postane mu pa tudi kaj grdo rujava. Ovlni se pa nov sod najpraktič-nejsi takole. Na vsak hektoliter vsebine vzemi eno veliko perišče živega apna. To ugasi v sodu 8 primerno množino vrele vodé. Vode vzeti moraš pač toliko, da bode v sodu iz živega apna redki belež ne pa gosti močnik nastal. S takim beleiem kotaj potem sod, to je vali ga po dvorišču toliko časa sem ter tje, da se soparica v njemu pomiri. Potem postavi sod za nekaj časa na eno, pozneje na drugo dno. Ko se sod popolnoma ohladi, operi ga s čisto mrzlo vodo tako, da ne bode čisto nič beleža v njemu ostalo. Ko-neČno moraš pa še tak sod ali s kuhanim, kalnim, nikakor pa ne cikastimvinom sko-tati, ali pa moraš to storiti z vročo zakiihalico, napravljeno s pomočjo pokipclih grozdniii tropin. Tako zakuhalico napraviš, ako deneš pokipele grozdne tropine na vodo v kotel kuhat, in kadar prav dobro zavró, odcediš vodo s pomočjo lija in rešeta v sod, katerega potem prav dobro kotaš. Bodi si pa da si napravil zakuhalico iz kalnega vina ali pa grozdnih pokipelili tropin, vselej moraš sod prej ko ga z vinom napolniš se a čisto mrzlo vodo izplahniti. Da se pa pri tem delu nesreča ne pripeti, pazi ua sledeče. Prvič, kadar vlivaš vrelo vodo na živo apno v sodu, ne iraej cevi lija v vébno luknjo soda zataknjeno, atnpak položi na vsako stran véline luknje po eno poleno aH pa kamen, tako da ne bode cev lija cisto nič v véhno hik-njo sej^ala. Dnigic, kadar vališ oziroma kotas aod z beležem ali pa z vročim kalnim vinom oziroma tropinako zakulialico ; ne imej vćhe nikoli trdau zabite, marveč zatakni jo le z velio, katera dopušča sopara delno izpuačenje. ée boljši pa storiš, ako zatakneš vélio se snopičem slame ali mrve, obdane s kako redko cunjo. Kdor tako previdno ne postopa, utegne se mu sod razleteli. jih dela strniščna detelja pri naši živini se Eme-raj od leta do leta. Pomikaj si sam in Bog ti bode pomagal ! Paâii po Htrni§čni detelji in njene neTarnostl. Splob je znano, kako nevarna je paša po strniščni detelji in koliko škode je že povzročila po naših krajih in veodar se dogajajo še zmeraj slučaji, da nam živinčeta poginejo, ali pa da jih moramo v sili zaklati, ker so se preobjela na taki detelji. Vsako jesen se sUšijo take tožbe, dasiravno bi se dale take nesreče zlahka odvrniti. Hodimo tedaj previdni s pašo po strniščni detelji, saj imamo že doati bogate izkušnje, kako nevarna je naši goveji živini! Ne gonimo lačne Živine na mlado strniščno deteljo, kajti v takih »lučajih se napenjanje rado prikaže. Ako hočemo porabiti strniščno deteljo za pašo, potem naj se živina drugod napase, saj na pol, in potem — ko ni več tako laćua — naj se žene na deteljlsče. Samo ob sebi je umevno, da mora biti de-teljiŠce suho, ne pa po dežju zmočeno ali rosno. Strniščna detelja naj se rabi zaradi-tega za pašo le ob suhem vremenu in o popolu-danskem času. Zjutraj, ko je rosa, in ob mokrem vremenu se je je pa ogibati kakor — strupa. Najmanj nam strniščna detelja škoduje pozneje, kedar jo je že slaua (mraz) nekoliko oparila, ko postane tedaj nekoliko starikava, a tudi takrat jo je izkoriščati za pašo le ob suhem vremenu in popoludanskem času. Važno je tudi, da živine ne napajamo takoj, ko se napase, ampak dobre pol ure ali eno uro poznej. Če je prilika naj se živina raje napoji predno pride na deteljišče, potem ko se je pasla že nekaj časa po travniku. Ako bodemo na vse to pazili in ako ne bodemo prepustili živine nedoraslim otrokom v oskrb, ki nimajo potrebne pameti niti skrbi za odvračanje živine od nevarne detelje, potem se bodemo laliko izognili takim nesrečam, kakor Zaradi pomanjkaitja krme. Letošnja zima bo zopet dolga in trda za naše živinorejce, ker bo manjkalo krme. Sena smo letos dosti manj pridelali ko lani in tudi pridelek otave ni tako izdaten, da bi se poravnal ta nedostatek, Četudi je otava po nekaterih legah lepa iti gosta. Za naše razmere je pomanjkanje krme zmeraj velik udarec. ]*o naših krajih dobi živina v dobrih letih premalo krme, nikar pa v letih, ko krme sploh primanjkuje. V takih letih nam pretrpi živina toliko gladu čez zimo, da mora shujšati in lia nam ne daje nobenih pravih koristi. Naše gospodarje že sedaj skrbi, kako bodo izhajali Čez zimo, in zato jih hočemo daues na sledeče opozoriti. Letos bo treba izkoriščati jesensko pašo dlje ko mogoče, noter do snega. Porabi naj se za zeleno krmo in za pašo vse, kar se da. Previdni gospodarji so sejali letos veČ zelene turščioe, da jo bodo polagali še pozno jeseni in hranili na ta način suho krmo za zimo. Kakor sedaj bo treba tudi po zimi največje varčnosti s krmo. Vse kar se da s pridom p()-rabiti za krmo n. pr. razno slamo, pleve itd., vse to naj se tudi porabi za krmo in meša s suho deteljo, seuom ali otavo. Ko spravimo otavo, bo treba izračunati, kako bodemo izhajali s suho krmo čez zimo. Ako imamo preveč živine, bo treba njeno Število skrčiti in nadštevilno živino pravočasno prodati- če se nam pa prilika ponudi, da lahko dokupimo potrebno krmo, naj se ta prilika prej ko mogoče porabi in dokupi primanjkujoča krma. 1 ^a bodemo s suho krmo lažje varčevali, jo moramo rezati. Pokladauje rezanice ima tudi to prednost, dajo laliko mešamo z drugo manj tečno in manj okusno krmo. Prav tako bo treba gledati tudi na to, da se ne bodo delale zjedi, ki odpadejo v gnoj, dasi bi nam lahko zalegle za krmo. Neokusno, slabo krmo bo treba okusnejo narediti s soljenjem, poparjeujem ali pa kisanjem. Ze sedaj moramo skrbeti tudi za to, da bodemo imeli v zgodnji spomladi prej ko mogoče zeleno krmo. Prav zgodnjo krmo nam daje rudeča detelja, katero po naših krajih radi sejemo, še zgodnejo krmo nam daje pa zelena rež, če jo bodemo sedaj jeseni sejali. Pri njej je edino ta nedostatek, da po zimi rada pognije in ne daje povsod varnih košenj. V kljub temu se pa vendar priporoča, da jo v takih letili sejemo. Zelena rež daje prav tečoo krmo, ki se đa dobro rezati in s slamo mešati. Posebno veliko zaleiic po krajih, kjer jo scjejo skupaj z zimsko grasico. Politični jtregled. Umrl je bivši íinanŘni minister dr. Kaizi kar nagloma za zastrupljcnjem krvi. Óeěki narod je izgubil vrlega sina, ki mu je s svojo učenostjo in prevdarnostjo mnogo koristil. Potegoval se je zato, da bi imeli slovanski jeziki v uradih isto veljavo, kakor nemški. Ker je bil odločen Slovan, ga Nemci niso marali. Umrl je previden s sv, zakramenti. Nemci hočejo imeti v avstrijskem ministerstvu svojega posebnega nemškega ministra, ki bi zastopal koristi Nemcev. Kakor <)a bi ae Nemecm godile krivita pri nas, ko infajo vendar oni vso vlado v rokah in bi danes raji ko jutri Slovane kar vse spravili v nemško kožo. No, tudi nemškega napuha bo enkrat v Avstriji konec ! Nemci sami so sprevideli,, da bi visoka colnina, s katero hočejo zabraniti uvoz avstrijskih pridelkov in izdelkov, škodila njim samim največ. Zato so se trgovci in obrtniki odločno postavili zoper te naredbe nemške vlade. Mnogo je našemu vinstvu škodila trgovska pogodba z Italijo, na podlagi katere je laška nase kraje preplavila s svojim vinom, a plačala le majhno carino. V Avstriji so se že pripravljali, da uvoz laških vin preprečijo z višjo carino in tako povzdignejo domaČe vinstvo. A komaj 80 Italijani to zvohali, že nam kažejo roge. Pravijo, da drugače ne obnove trgovske pogodbe z Avstrijo, ko da postavi zopet majhno carino na laška vina. Zoper te „zaveznike" bodo pač naši poslanci nam na korist vedeli iiastopiti odločno. Pred dobrimi štiristo leti so osnovali v liimu bivajoči Hrvatjd zavetišče svojim rojakom-romarjem, ki so obiskali grob sv. Petra, Papež Sikat V. je přidělil zavetišču tudi nekaj kanonikov. Sedaj je pa sv. Oče dovolil^ da se ta zavod spremeni v kolegij SV. Jeronima v katerega se bodejo sprejemali nadarjeni hrvaški duhovniki radi nadaljne izobrazbe. Pravico pošiljati v ta kolegij svoje gojence imajo: nad-nadskof zagrebški, škofje sremski, senjski in križevaki zjeđinjeiiih grških obredov, potem rimsko-katoliški nadškofe zaderski, vrhbosanski in barski ter škofje: dubrovniški, splitski, šibe-niski, hvarski, kotorski, trebinjskî, mostarski, banjaluški, ter krški tržaški in poreški. Sedaj je ves laski Izrael po koncu, ker je sv. Oče s to odreditvijo tudi Trst in istro pritegnil v na- rodno skupino Jugoslovanov, pa pomagalo ne bo nič. Lahi so hoteli to staro slovansko ustanovo za-se imeti, a sv. Oče je iz ljubezni do Slovanov pravično prisodil ta zavod Slovanom. Zato ga sedaj laški listi napadajo kakor naj-grje znajo in morejo. Ruski car in carica dojdeta 17. t. m. na Francosko k velikim vojaškim vajam. Delajo se za vsprejem visokih gostov obsežne priprave in francoski narod bo z navdušenjem pozdravil mogočnega zaveznika. Predsednik burake države Kriiger si obeta od tega obiska pomoči zoper nasilnost Angležev, llusom in řVancozom bi bilo pač mogoče ustrahovati krivične angleške mogotce ter narediti konec te vojske, ki je prava sramota za evropske omikane narode, kojim se usta vedno kar cede bratoljnbja in svobode. Na Turškem gospodarijo prav „po turško." Raznovrstni uradniki že veČ mesecev niso dobili plače. Ko so pa prosili sultana, naj jim pomaga, sicer morajo z družinami vred poginiti gladu, so začeli zoper nje preiskavo ! Ko, pa se tudi sultanu samemu ne godi dosti bolje. Da nima lastnega velicega premoženja, bi bil pravi revček, ker iz državulh blagajn že davno ni prejel beliča. Angleži so vjeli prav veliko burskih žena in otrok ter jih zaprli v velika taborišča. V teh taboriščih davi smrt grozno. Zlasti otroci umirajo trumoma. Junija je umrlo med 1000 otroci 334 otrok, v juliju še več, Angleži nalašč ne store nič zoper kužne bolezni, da tako pomrje veliko žensk in otrok, ter na ta način narod burski popolnoma oslabi. Vse to samo zaradi — zlata, ki je skrito pod zemljo vrlih Bnrov. Katoliško-narodnim volivccfii v taeči občinah. Osrednji odbor katoliSko-narod ne stranke je iz vseh volivnili okrajev sklical zaupnike, da si sami izbero in določijo kandidate za deželni zbor kranjski. Zaupni možje so se zedinili in soglasno izrekli za naslednje gg. kandidate, katere priporoča osrednji odbor: 1. Za ljubljansko okolico in sodni okraj Vrhnika : Fran Povjie, državtii poslanec v Ljubljuni, Dr. Ivan âusterâîc, državni puslanec v Ljubljani, 2. Za okraj Kamnik-lirdo : Andrej IVlejač, posestnik v Kaplji vasi, xupan občine Komenda. 3. Za okraj Kranj-Tržič-Loka : Dr. Janko Brejc, kazenski zagoroinik in udvetniûki kandidat v Ljubljani. Oton pl. Oetela, deželni glavar v Ljubljani. 4. Za okraj Uadovljica-Kranjflka gora: Josip Pogačnik, državni poslanec in posestnik v Podnartn. 5. Za okraj Postojina-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cirknica : Franc Drobniř, posestnik v Novi vasi pri Blokah h. št. 4. Dr. Janez Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani. 6. Za okraj Vipava-Idrija : Franc Habe, posestnik na Goćah. 7. Za okraj Novo mesto - Kostanjevica-Krsko: Josip Dular, posestnik v Jurka vasi pri Novem mestu h, št. 7. 8. Za okraj Trebnje-Višnja gora (Zaticma)-Zuženiberk-jrokronog-Litija-Radeče: Franc Košak, župan in posestnik n:i Grosupljem. Dr. Viljem Schweitzer, odveL kand. in urednik „Narodn. Gosp." v Ljubljani. Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. Za okraj Kočevje-Ribnica-Vel. Lašiče: Franc Jakiić, uéitelj v Dobrepoljab. Primož Pakiž, posestnik v Zamostecu pri Sodražici. v 10. Za okraj Ornomelj-Metlika : Viljem Pfeifer, državni poslanec in posestnik v Krškem. Volivci! Volitve dné 12. septembra ne bodo mirne, ker v vseh volivnih okraj bodo našim kandidatom nasprotovali kandidatje liberalne „narodno-napredne" stranke, katera strastno zaničuje vse, kar je našemu narodu dragega in svetega. „Vse za vero, dom, cesarja!" To je geslo katolisko-narodne stranke. Pod to zastavo stopite v boj za dobro stvar in dne 12. sept, soglasno volite priporočene kandidate, kateri bodo modro ia nevstraseno delovali za blagor in pravice kmeta ter drage domovine! V Ljubljani, 20. avgusta 1901. Osrednji volilni odbor katoliiko-narodne stranke. Volivci! Važne ao volitve v deželni zbor. Za dolgih 6 let si imate izbrati može, ki bodo odločevali in sklepali kranjski deželi ter polovici slovenskega naroda v korist In srečo. Da, v srećo. Za ćasno, pozemsko srečo naj Vam skrbe ti možje z modrimi odredbami, dobrimi postayami. V tem smo pač vai edini, kar s« nas s ponosom imenuje Slovence: srečen bodi mjil nai narod, srečna rodna nam zemlja. Izdajica je osi, ki sreće ne želi naroda in ne dela zr\ njo ! Proć z njim I Edini smo y tem, pravim. A kakor liitro se vprašamo: kako doseči to srečo, se razdvojimo iii gremo narazen na dva tabora, ki si nasprotujeta, ki ju ni mogoče idruzlti. Eni pravijo, srećen bode narod slovenski tedaj, Če bode prast, svoboden, neidvisen. Svoboda je dragocen dar; zlata sv<»lif)da pravimo. Toda svoboda ne more biti neomejena, Irezmejna, Ako bi se Človek osvobodil vseh krvnih, Hoixxiovniskib, prijateljskih, družabnih, da Človeških vezij - ako bi bilo to mogoče —, kratko malo se ne more osvoboditi nasproti Bogu'^ vezij med Bogotn in sabv ne more pretrgati. Zato ao vsi ttati, ki ž«le svobnd^ brez Boga, svobode preko Boga, svobode proti Bogu, če ne naravnost zapetjivci pa vsaj zapeljani Take svobode in na podlagi te avobude napredka 1er sreče žele in iščejo možj«, ki se imenujejo svobodnjake, proatomislece, liberalce. Tabor ta je tabor naradno-naprednih narodno-liberalnih mož. Temu taboru nasproti stoji nas tab(>r, tabor katoliško-narodnih mož.. Mi hočemo slovenski nan>d časno osrečiti z Bogom, s Kristusom, z vero. Podlitga vse sreče in prizadevanja po sreči nam je Bog ter od njega poslani Odresenik in Učitelj Bog-ćiovek Jezua Kristus, mi zidamo srečo narodovo na oni vezi, ki nas veže z Bogom, in to je sv. katitliSka vera. Zato se naša za srečo narodovo p» katoliški veri prizadevajoča ai stranka imennje katoliško-nBrndna. Kdo ima prav? Kdo bo uresničil hrepenenje slovenskega naroda po sreči? Oni ali mi? Liberalci ali katoličani? Odgovor odločen je — brali ste ga že v zadnjih Novicah — : Edino katoliška vera nam more zagotoviti pravi narodov napredek. Brž ugovarja kdo: Kaj imajo pa postave n. pr. lovski zakon, naklada od žganja, gledališče, kaj iroa sploh javno življenje, ki se imenuje politika, kaj ima vse to z vero katolmko opraviti? Takoj dobiš odgovor, le trezno in pametno premisli to le. Bog je ustvaril človeka, človek ga moli, ga uboga v njegovih zapovedih, ga ljubi: to je vera. Vprašam te sedaj : Kako dolgo pa si dolžan izpolnovati Božje zapovedi? Vsaki dan samo pet minut? Vsak teden samo enkrat? Ali moraš Božje in cerkvene zapovedi izpolnovati samo doma v zapečku in v cerkvi, đnig(>d pa ne? Povej, smeš krasti in obrekovati, smeš goljufati in pobijati zunaj hiše? Glej, ni ga Časa, ni ga dela, ni ga kraja, ni ga poloitaja v tvojem življenja, ko bi bil ti prost Božjih zapovedi. In tudi Če si župan ali celo poslanec, da, tudi ko bi postal kralj ia cesar : Bog je nad teboj, ne smes ničesar storiti in govoriti tudi v politiki ne, kar je zoper vero in Boga. Ko greš na obiak, obleče» lepšo suknjo, ko bi te presvetli cesar povabil, praznično ae hoš napravil; a vere ne moreš spremeniti, kakor suknje; ker je Bog večen, ni spremenljiv, danes, utri ko včeraj. Po svoji vesli, po svoji veri moraš de ati za srečo narodovo. Ko bi mogel ukrasti miljone in miljone, ter jih porazdeliti med ubogo slovensko Ijndatvo, ki bi te potem slavilo s pesmi in spominki, ne smel bi tega storiti, ker krasti je greh. He ene zapovedi BaŽje in cerkvene ne smeš orelomiti narodu v prid; v politiki moraš biti istotako posten iu zvest, ko doma. Zato pa tudi^ dragi volivci, ne smete, po svoji vesti ne smete voliti poslanca, ki ne obljubi, da bo delal za srečo narodov» po Božjih in cerkvenih postavah, kakor nas jib uči katvica", ti iioslunci 8o s podpisom in s ■čaNttio moško lieaedo obljubili, da Jiočejo v javnem političnem življenju, pri kovanju postav in naredb y blagor naroda *edno imeti v oĚeh zapovedi Božje in cerkvene. Katoliška-narodni poslanci so, zato je Vais sveta dolžnost, da te volíte! Nasprotn», evobodiimiselna stranka vam obeta srećo — Lirez Bog:». Tukaj eno opazko. Res je, da stranka katoliški nasprotna tega oćitno še ne pripozna. Marsikdo se tega niti ne zaveda ne, da ta stranka p« vzgledu liberalcev drugih narodnostij proglaňnjoťS splošno svobodo torej tudi svobodo in neodvisnost od Boga proglaša. Ne misli ta ali oni tako daleč; saj je pa tudi rečeno, tako zapeljivo rečeno: vsestransko svobodo hoĎemo, tudi svobodo vesti. Knj pa je vest brez Baga? Nič. — Drugi zopet tega očitno po-veilati noÈe, ker poštuno vei'sko ljudstvo slovensko še vedno visoko ceni sv. vero, ki mn je globoko vko-reninjena v srce, za katero je prelival srčno kri. In naj kdo odločno in očitno nastopi in reče: Brez Boga hočemo biti, proč z vero, bi videl kaj bo iel! Vihar! Zato pa govore in deinjo z lepimi besedami in premotijo neukega človeka, kateremn je že od narave rojeao hrepenenje po svobodi in sreči. — Toraj srečne Vas hočejo storiti nasprotniki katoliškega imena brez Boga. To ni mogoče. Pamet, vera, zgodovina govori o tem. Kaj pravi pamet: trezno premislite «»mi, kaj vera, slišite v cerkvi, a čuite, kaj zgodovina. Velika mogočna Francoska propada, odkar se tam vlada brez Boga, Ima sicer lepe sole vseh vrst, obilo gledišč in uinfitnijskih zavodov, veliko olirt in trgovino, dosti vojakov in brodovja, smodnika in orožja na kupe, d», svet se čudi velikanskemu Častiemn napredku francoske, a pri vsem tem se število prebivalstva zmanSuje, če bi bili ljudje tako neizmerno srečni, se bi njih število vendar množilo; to uči skušnja in pamet. A tam ne marajo Boga in zapovedij, zato giiiejo. In hudobij vseh vrst, vseh vrst pregreh, pregieh storjenih s premišljenostjo, tam jih je v izobilju. Napredek strojev in elektrika ne vkroti nobenih Strastij. Na vrhu svetnega napredka stoječa Francija — projiada — brez Boga ! Kandidati se vam ponujajo vseh vrst. In morebiti ti možje in gospodje niso slabi ljudje; no, o t«m T listu sploh ne govorimo, naj so takšni ali takšni, dosti je, v javnosti v politiki nočejo delati in govoriti po načelih katoliških, po zapovedih Božjih in cerkvenih Ne volite jih I Volite vsi od kraja do konca naše inožel Pfvo je to, da so katoliáko-narodnega prepričanja. Priporočajo jih pa vrh tega še dobra lastnosti. Poslanec g. Pieifer je zadosti znan kot res dober, aki ben in vesten poslanec, Belokrajnci, lahko ste ga veseli! Mi drugi smo mu od sroa hvaležni za dosedanje delovanje. Na dveh krajih pa ne more biti. — Posestnik Jožef Dular je vaš mož, med vami živi, dela in trpi, nendvisen je, moder, dober gospodar, skoz in skoz pozna kmečke težave in potrebe. Kes kmečki poslanec. Kmetje, volite res kmeta Znal bo zastopati vaše koristi. — Kdor je videl dr. Schwei-tzerja in ga slišal govoriti, pač drugače ne more storiti tudi po svoji pameti ne, ko da ga voli. Ta bo Vaš dober, neutruiiljiv zagovornik. Dosedanja poslanca dr. Žitnika in Kosaka pa itak že poznate iz njiju dosedanjega uspešnega in požrtvovalnega delovanja. Možje volivci ! Veste dobro za kaj se gre ! Za arečo narodovo, nič več in niČ manj! Res je, kar čez noč sreča ne bo padla v naročje, a narod smo. ki ne delamo samo zase, marveč tudi za one, ki Irađa živeli za nami. Mi živimo desetletja, a narod stoletja, tisoćtetjal Sejajmo sedaj srečo, da jo bodo želi zanamci. Ali sreča je le mogoôa po naukih svete vere katoliške, Znto volite dne 13. septembra brez straha naše katoliške može. Volitev je tajna, nihče vas ne more in sme strahovati. Volite po vesti, bodite možjet Domai'.e vesti. (Osebne vesti.) V plemenitaški stan pov-zdignjen je blag. g. oberstlajtnant v. p. Anton Póll, s mridevkom pl. Fohrenau. (Duhovske spremembe.) Bivši vikar Č. ç. Jožef Benkovič, nazadnje kapelan v Komendů stopil je v red čč, oo, cistercijanoy v Zatičini. Dno 18. m. m. je bil preoblečen in dobil redovno ime Bernard. C. g. Josip Hartman, vrli šmibelski kapelan, je prestavljen v Kopano na Notranjskem, na njegovo mesto je prišel i. g. Frančišek Vidmar, novomnšnik. (Malo pozno) naznanjamo sledeče novejše grobove : V Kamniku je umrla 5, avgusta gospa Matilda Chiaruttini roj. Terpin. v našem mestu dobro poznana dobrotnit^ obogih in podpornica dijaške kuhinje. — Umrla sta minoli mesec Kokalj Anton, kamnosek in posestnik v Bršlino ter Ivan Zobec, umirovljeni sodni sluga in posestnik v Novem mesto. Dne 7. avgusta s» pokopali Katarino Saje, aestro seotjernejskega nadučitelja, ki je nekaj let preživela v mestu kot skrbna dijaška gospodinja. N. v. m. p, (Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu) je priredilo v spomin 26 letnega obstanka vrtni koncert z vstopnino. Veliko število ude-leZnikov pripomoglo je društvu do lepega gmotnega uspeha, pa tudi pokaznlo, da se prebivalstvo hvaležno zanima za naše vrlo društvo. Prej ta večer napravila je goo služila le redovnikom, zidana bo v romanskem slogu ter bit 40 m dolga in široka. Kaj se ima zgoditi a staro krasna zidano gotsko cerkvijo, se ni gotovo. Želeti bi bilo pač na vso moč, da se ta spomenik starodavne umetnosti ohrani. (Gg, obrtnikom!) Ker je zelo važno, kdo naj zastopa obrtnike v davčni komisiji, da ne bodo obrtniki previsoko ohdačeni, priporoča obrtna zadrug» v Novem mestu sledsče ^spode za volivne može: Valentin Appe, pečar Kandija^ Davorin Frančič, klobučar, ,Takob Mikolič krojač, Gustav KUssel klepar, Fran Picelj čevljar, Jarij Gregorec dežnikar, Miba Mramor usnjar, Anton Weis3 krojaè, Fran Ciber po-dobar, Josip Jazbee mesar, Matko Maloviâ mizar, Fran Golaš umr, Frun Piiitar gostilniiar, Ivan Ka-stelic pekar, Fran Daiini trgovec, Vinko Uniek ini-aar, ysi iz Novega mesta î Matija Zamida gostilničar Cermoànice; Franc Fink tesar, PoUandl; Jožef Pet-schaver gostilničar, Fôllandl ; Peter Gompič kovač, Kajadija; Anton Vovk ključ&vnižar, Gotna vas; Fran Zupane tesar, Toplice; Fran Murn sveôar, Kanđija; Lenart Blažič Čevljar, Ivan Pintar slikar, Leopold Cigler čevljar, Andrej Doktorič zlatar, iz Novega meata ; Fran Štruiiibl krojač, Valtavas ; Anton Pràina mizar, Ločna; Fran Mořina gostilničar. Novo mesto; Ivan B<)janc mlinar, Šmihel; Jeief Šimc gostilničar, Stopiče; Franc Rorman gostilničar, Blatnik. (Nesreča.) I>ne 4. avg. t. 1. je pogorelo na Podlipi župnija Ajdovec osmero posestnikom 41 poslopij. Pri tem poiam se je ponesrečil tudi nastopen sedmoaolec Ignacij Pire, n» katerega je priletela voda i* flkafa. Prebladil se je, pazil ni na to, moral se je vleči drugi dan in peti d«« (9. avg ) se je preselil T večnost previden s sv. zakiamenti. — Po njem žalujejo starisi, kateri so si pritrgovali zadnje grižljeje, áa bi izSolali nadebudnega mladeniča, pričakujoč v svoji starosti njega podpore. Božja volja je hotela drugiiče in poklical je Bog nepričiikovano priljubljenega Načeta k sebi, Kako priljubljen je bil pokojnik celi župniji, piikiizal je reg velirtisten pogreb. Prišel je pokopat ranjcega njegov alojzniški prefekt dr. Jos. Gruden, priđostoval lau je dobrnižki kapelan Jerič in domaČ župnik, — štirje pevci so niu peli žaiostinke ]>ted rojstno liiiio, med potjo in na grobu. Sedem (lijakov domnćinov je spremljalo rajncega k vefnemu počilku, spremljali so ga tudi mladeniči iz Marijine družbe. Da bi pač bil ta slovesen sprei-od vsaj nekoliko v tolažbo žalostnim, osirotelim fitariĚem, da pač TSi enkrat vidimo v raju večnem se nad zvezdami! (Dobavni razpis.) C. kr. vojno miniateratvo namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravné predmete Med tfmi so: podloge in OTatnike iz kožnhovme, vse pritikline za vojaňke klobuke, čelade in čake, zaponke, gumbi in razni maki iz kovine, usnjene in volnene nikavif«, knhalne in jedilne priprave, žeblji, podkve, ostroge, strenipn», lopate, ko čki za šotore in privezovanje konj, vedra za vodo, spodnje hlače iz volnene tkanine i. t. d. Ponudbe je vpo.slati neposredno vložnému zapisniku vojnega ministerstva i» sieer najkasneje do 16. oktobra t- 1. 12. ure opoludne. Ponudbeni vzorci, dobavni razglas in natančni zaznamek predmetov, katere je dobaviti, so tudi v pisarni trgovske zbornice v Ljubljani na ogled. (Dobavni razpis.) C. in k. vojno ministerstvo namerava po javni konkurenci pri malih «brtnikih si zagotoviti Zii leto 1902 različne potrebščine iz usnja za vojtiško opravo. Dobaviti je vsakovrstne črevlje, jermena, tornistre, taSke 1.1, d. Vsak obrtnik se more sam ali kot ud kake obrtne aadruge udeležiti dobave vendar pa mora v obeh alu-iajih posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je ko-leko;ati s kolekom za 1 K in najkasneje do 15. septembra 1901 do la. ure opoludne vložiti pri oni trgovski in obrtniški zbornici, kjer ponudnik biva, na Kranjskem toraj v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov in cen se lahko »pogledajo v pisarni trgovske in obrtniňke zbornice v Ljubljani. (Današni list) obsega dvanajst strani. (K sklepu lista dobili smo to-le brzojavko:) — Gg. volivcem kmetijekih obč'n belokranjskih! Da se n« cepijo katoliško-na rodni glasovi izrekam, da odstopim od kandidature za deželni zbor in prosim vse svoje prijatelje in somišljenike, naj zdru- * žljo svoje glasove na jedinega katollško-narodnega kandidata, gosp. Viljem Pfeifer-ja, državnega poslanca v Krškem. Sramota bi bila za. našo lepo Belo Krajno, Če bi jo zastopal liberalec v deželnem zboru. Toraj, katoliški'-narodni možje, vsi na krov za sveto katoiiško-narodno stvar. Gre se za naš lastni ^ blagor! Na Lokvah, dné 31. avgusta lUOl. Josip Grahek, posestnik na Lokvah št. RHZg las <0 apr«|eniu gojenk v Bo^podinhko šolo c. kr. kmetiji^kc dru/be v I^jubijaiii. Meseca oktolira ře «t.vori ui^trti teĚai no^ptidiiijske Sok, ki bo trajal 13 iiietieoev. Gujeiike moraju ř taiii)v«ti v ssnvDdn, ki je pod vodstvom uć. gg. «ester it: reda ftv. Fruiiiiaka. HrvoiI je v posebnem, novu «iilaiiem jiiisluiiju polejf JiUrijauiiSa ua Spodnjih Poljanab v Ljatiljaui. Potik, ki je ilovenski in breniilačeii. îsavîieirifl pole^ verouka, vz^jeslovja, îdraTOslovja, ravnanja z btitaiki, sfiisja in računstva vse one predmt-t«, kt.fre tmira iimeti vpaka dolira (řo^jio-(linja, zladti se pa poituftuje teoretično in praktično o kuhanju, šlvaDju (roćnera in strojnem), pranju, tikanju, ilvinoreit, mltikar-stKU, vrtnarstvu i, t. d, Oitjenke se ietot.ik« vežbeju v Kuspo-dinjskem kbj i go vodstvu ter v tavnniijii f. bolniki iij l)oln.i živino. Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, plaËa na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsveť|nvo. perilo, t. J. sploii za vse 14 B'd.. ali la ves teôa] 168 gld. — Vsaka itojeiika mora t>rin«sti po možnosti nasteilnjo obleko ;; seboj: Ih'e nedfljski obleki, tri obleko t.». delo, dva para ćrevijev, nekaj belih in bar-vanib jopic in ponoči, Ětji barvana Hpiniiija krila, dv« beli řpoil-(iji krili, šest srajc, šest i.arov niigavic, 10—12 žfpnib robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v *avod« proti plačilu; ako ima katera veĚ obleke, jo sme jirinesti s seboj). Deklice, ktere iioieio vstopiti v ^jospodiujako Solo, morajo; 1.) dovršiti že IG, letn; le izjenioma, v pusebnej^a ozira vrednih slnĚajib se mora doi'oliti sprejem mlajSib učenk; 2.) znati ćitati, pisriti in rafmnati; 3.) predložiti zdrnvniiiko sptiievalo da so zdrave; 4.) predložiti obvezno pismo stariSev ali varuha, da plačajo vse fltroiSke; 5.) «aveiati se. da bodo natanino iii vestoo zvriScvalH vs» dela, ki se jim naloge, ter da se bodo strogo ravnale po bisaem, redo, I'roSnje za aprřjem, katerim je tr^ba priložiti Šolsko in ïdravniSko spriĚevaÍo t.er obvejino piiiuo stariSev, oziroma varuha, naj se poiiljejo v Škouijann" izvršil v tnHodnem zaiirninem reiriitrii 1. izbris oilboruikov ïlat. ja Kofl uaûeloika in Jaiiesa KovaĚič oílbiirnika, [raeeatnika v Geraiovljali. , 2, Tjiis ua nom kraljeueifn naíelnika AiitnD« Abram. kaplana y Skocijdnu íq (xibiirnika Petra Durjaía, posestnika in trgotca T Hkocijanu. C, kr, okroina «odnija v Rudolfovem, odd. 1. dne 23. av^nata 1901. Razpis! Oklic. Geu. L—65/1. Podpisana trgovska Bodtiija najnaiya, da se ,je pri obsto-jefti tvrrtki : „kmetijsko rtrnSivo v Srírtražini, resiatrovana Kadroga z omejeno zavezo" t zadriižiieni registru izvrSil 1. izbris utldKipivSega ùlniia tiaûelstva goap. Ivana Terblena in 2. vpis novoizvoljenega člaiia naielstva gosti. Aleia Oraiima posetnika iz Glnheli it. 16, ki se bo poilpisuval „Alekiij Oražem'. C. kr okrožno sodiSie v Rudolfovem oddelek I., dne 10, avE'tetft 1901. RîlZglilH. Podpisano županstvo proda iz svoje, blizo novo-meškii želtizniŇke postaje se iiiiliajajoće hoste v Cb-flonci ktikih 1000 hoj ali snnerBk, in sioer po kosih, katera drevesa so za prodajo že zaznamovana. Kazpisujfjo se toraj v to svrho ponudbe, ki naj se vložijo pn podpisanejn žijimiistvu dO 20. septembra 1901. Tem poinidbam priložiti je 10"/o varšiine v gotovini, v hranilnićnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjh. Vsakdor, ki hoće vložiti poniidbo, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnitn gozdnim invajem PaiiliĆem, ki stanuje v Cegonci. Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste romiđnike, ki hočejo kupiti vseh okolu 1000 dreves. Mestna ob-éina ni vezana, sprejeti najvišjo ponudbo, pać pa je vezan vaak ponudnik n-i. svojo poiiudbo do 5. oktobra 1901, kar se iroa v ponudbi opomniti. Pogoji glede plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste, k^kor tudi dnigi pogoji izvejo 8« v občinski pisarni v Iludolfovem ter ima vaak po-niulntk y evoji ponudbi izjaviti, da 3o mu v»i. pogoji znani in da se jim podvrže. Rudolfovo, dne 29. avgusta 1901. (237) Mestno županstvo v Rudolfovem. Izjava. podpisani izjavljam, da so vse moje obdoliitve proti goBp. Karlu Osternian po vsem neopravičene ter obžalujem, da sera istega v kriminalni zadevi neopravičeno ovadil. (M4>_Manek Matfja. Trije zanesljivi hlapci, po 10, 13 in 15 gold, niesflff.ne plače se takoj «prejmejo v službo pri Franc Klemen v Ďermošujicah prt Toplicah. (213-2) Zaradi mojega nenadnega odhoda v nor» slnžbn v Dalmacijo se tem potom priarCno poslavljana od vseh zuancev in prijateljev Sinj, dné 11, avgusta 1901. Anton Knez Í840) C. kr. ËOïâamki pomodnik. Na kranjski kmetijski ioli na Grmu pH Novem mettu, z dvoletnim pončevanjem in slovenskim učnim jezikom, so ]zpraznjt:;ne Štiri deželne ustanove za prihodnje šolsko leto 1901/1902, katero se prične 4 novembra 1901. Pravico do teh uataùov imajo sinovi kranjskih kmetoi^alcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim vspehom dovrňih ljudsko šolo. Prednost imajo taki ktoetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem »a svojem doma s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovnino dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v soli, obleko pa sî morajo sumi preskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi: 1. PlaÔujoËl učenci, kateri plačujejo po 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 40 K šolnine na leto, in 2. ekstfirnisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo dohiitio. Lastnoročno pisane slovenske proĚujf. ki nioraj« biti kolekovane s kolekom 1 K, se imajo gi^ do 17. septembra 1901 "^B^ izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grma pri Novem mestu. Prošnjam je priložiti rojstni 1'st, spričevalo de-vrfiene ljudske ali srednje Sole, zdravniško potrdilo o Čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Vsak učenec se mora podvreči vsprejemsema izpitu, ki se raxteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od vsega tega izpita je odvisno, ali se dotiČnik v Bolo sploh sprejme. Prošnjam za sprejem proti pbčilo je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma vamha zaradi vzdržavanja učenca. pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to Solo, le dve loti voja&ke preientne službe. 0<1 At'želne^a odbora kranjskç^a. v Ljubljani, dné 28. julija 1903. (226-s> Naznanilo. Na C. kr. gimnajiji v Rudolfovem se začne šf>lskc» ieto 1901/02 18, septembra b slovesno službo božjo na čast av. Duhu, Sprejemali se bodo nčenci v I, razred 16. sefi-tembra v ostale razrede 16. In 17. septembra. Kdor želi vstopiti v I. razred, naj se f^îasi v spremstvu svojih slarišf.v ali ujib odgftvornih zastopnikov 16. septembra pri gimnazijskem ravnateljstva ter fl seboj prinese krstni list in obiskovalno izpričevalo Sprejemni izpiti se vrs« 17. septembra. Sprejemnica znaša 4 K 20 h, prinos za nakup učil 2 K. C. kr. girauazijeko ravnateljstvo. V Rudaifovam, 1. septembra 1901. ^-1) Za C. kr. ravnate^» Ig. Fajdjga. NajlioIjSe, umik in nailitrGjšB kosilo in večerjo napraTi vsak» gospoilinja iz „Ilirskih testenin" kakor s« nudeljni, reznDci, makarfini itd., ktere so pa le zanesljivo prave T škatlah po Va kg z napisoma Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Vaienčič JI. Bistrica. Zahtevajte jih v vseh prodajal-nicah jestvin. * * Ne pustite se varati, da so morda druge enako dohre kot nase. Ceniki trgovcem zastonj in iranko. (ifi8-3) na Trški gori eno éetrtinko íe na novo prerigolan, s kišo, kletjo, novimi sodi za 70 esterajhoT in z vsem orodjem za rigolanje, vse v najboljšem stHnu, je iz proste roke takoj na prodaj. — Natanfineje se izve pri Upravniatvu ,Dol. Novic.'' (234-1) Lepa vrtnarija proste roke na proda]. Kje, pove upravništvo „Dol. Novic'^. (232-1) v Kandiji pri Novem mestu na Dolen skem priporočata prečast. duhovščini in »1. občinstvu vsakovrstne lončene izdelke. v veliki izberi imata v zalogi raznovrstne lončene peči, štedilnike (Spfirlierde) s kahijtcami, izdelujeta kopelne kadi, nasade za dimnike itd. Vsi njihovi izdelki BO ognjeprotivno preizkušeni in izvršeni trpežno. — Preskrbljujeta postavljanje peči) in štedilnikov, istotako prenavljanje in popravljanje te po izurjenili, zanesljivih, dela veščili pomočnikih, po najnižji konkurenčni ceni. Vsaka kahljica, katera Tsled ognja tekom dveh let poči, nadomesti se z drugo. (191—4> — Po dogovoru plačuje «e tudi na obroke. — ■niiTiiBiiwiinwiirmîiw" m se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji pri (204-3) Jos. Hrovat ml. Žužemberk it. 7. Prave kranjske klobase velike po 18 kr., šunke brez kosti (Rdllschinken) pO' 90 kr., preaičje glave po 40 kr., šjieh in suho nicao )o 70 kr., salame po 80 kr. kilo, brinovec 1 gld, 20 kr. iter, pošilja proti povzetju J. Ev. Sire v Kranju. 1 h u u >l iz poštene dolenjske rodbine, 16— 16 let starega, vsprejme takoj pod ugodnimi adi preselitve e hiša na proda J Ti. pod prav «godnimi pogoji v Crnomlji na glavnem trgu na yoglu, pripravna za vsako trgovino in obrt. Natančneje se izve pri Davorin Franćiču v Novem mesta (1S9—i) obstoječe iz 3 sob, kuhinje, Čumnate in drvarnice v IL nadstropju, na glavnetn trgu 4t. 67 v Novem mestu je takoj za oddati. (238—1) P. n. (116-10) rij] Slavnemu občinstvu in gostilničarjem ^ uljudno naznanjam, da sem iz svoje že dobro znane zaloge pive v sodčkih letos začel prodajati tudi pîTO ¥ ste^Ienicab po pol litra. En zaboj s 25 steklenicami velja samo 4 krone. Imam tudi v zalogi Izvrstna istrska vina od 32 vinarjev liter napře] in ne 32 krajcarjev, kakor je bilo vedno po tiskarski pomoti tiskano. z odliinim spoitoTaniem Anton Jakaz, ^^aložnlk Steinfeldske pive bratov Reininghaus v Gradcu. NOVO MESTO, 14. aprila 1901. in rimar v Kranju. '909-3) muricodolakega plemena ima na prodaj Janez Sever^ posestnik pri Cužni vasi, pošta Trebelno (Dolenjsko). □ n I/PCIU jedna s teletom, druga breja, sta D J KIdV, na prodaj pri Andreju Šali, posestnik v Češči vasi. ^aai—a) 2 poštenih starišev in lepega ve-Pf denja, se takoj sprejma v trgovino z mešanim blagom (201-3) Franceta Pavlina, y St. líupertu Dolenjsko. notranja visokost in širokost 63X34 cm, primerna za kip Praifcki Jezus, sv. Anton itd. je ceno za dobiti v J. Krajec nasi, knjigarni v Novem mestu. (308-3) trgovec v Novem mestu priporoča svojo veliko zalogo raznega vina- Odda se najmanj 66 litrov. Kupim tudi zdrave sode ki drže 1 do 3 vedre. (181-4) XYAN SCHÏNDIcKK, >-< DUNAJ, III. Rrdbsrgatrassa fttOT, 12 >-< razpošilja gratis in franko kataloge v slovenskem jeziko z ve4 kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, ea obrtne in gospodarska namene. Cene nižje kakor drngod. 0 Za reelno postrežbo se garantira. # Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnika so iičs, (127^6) IVAN SCHINDLER, ces. kralj. DUNAJ, lil. priv. lastnik. Erdbergstr. št. 12. Navadnega pridnega delavca, kateri j« tudi lahko oženjen, 80 krajcerjev plače na dan, po zimi in po leti, se takoj sprejme v sliiiibo pri bratih Appe v Kandlji pri Novem mestu. (230-1) Hina v Mokronogu Št. 52. 8 Stranskimi poslopji in vrtom, z bliřnjimi njivami, trayiiiki in gozdom proda se pod prav ugodnimi pogoji. To posestvo je pripravno za strojarijo ali slično obrt. — Nataiičnej poizve se pri lastnici g. Mariji Strol v Mokranogu. (226-1) Jos. Međrcda na Drski se daje t najem. pripravna je za oženjene, ki imajo službo t mestu in žena oskrbuje gostiln«. Ki' •c v n "S M o S a-s - s « ë Cđ o ,s t- w C cs tjd O) I ^ rt oo C3L> «■3 = C3 «p^ bC>SJ £ â rt cs » bc cs s železnim in Ipecerijskim blagom sprejratita se takoj pri Adolf Gustinu v Novem m«stu. (222—2) anez Jax-a ^^^ najstarejša in naivečja ^ ^^^ ■ !^t[)Yar[ila zaloga šivalnih strojev T Ljubljani, Dunajska cesta ât 13. Zastopnik za Dolenjsko; Friderik Sknšek, trgovce v Metliki. (810-48) knjigarna, tiskarna in knjigoveznica v Novem mestu BC nljadno jjrÍporoĚaje v toĚuo, lično in moderno iavisevanjo vsakovrstnih tiskovin, kot BO : molitvene in drugo kiijifjr« v viakem obsegu, clolska i» dmHUena porodita, trgovski iii biega 51 snopičev po 40 vinarjev. Kdor vaame vse snopiče, dobi tno[iiČ po 3B vin. ÏCrflnJskft mcsts. ^ nekaterimi iiodobaiiii. Sestavil P. Florentin Hrovat, Cena trdo vezane Ml&dini. Qaem mičnih povestic za mladino. Trdo vesane po CO vin, eleg. rudeča vezava I K. Zgodovina farâ ljubljanske škofije, zgodovina ánsarješke fare na Dolenjskem. Cena CO vin. Karmeljska bratovščina, p Ladislav Hrovat, broširana 14 vin. Mati Božja Bistriška. Prestavil r.LaJiilav Hrovat, broširana so vin. TT«- .... I* -1 1 .Po sv.Alfonru Liguonkem. Priredil in poslo- Hisni miBljOn ali uahovne vaje. venll p. Marijan Široa o. t. av. FranČ V platno veaano 1 K GO vin,, v usnje 2 K 40 vin. Valvasor, Efire des Herzogtíiums Krain. Cena broâîranth knjig (štirje veliki zvezki s podobami) 50 kron^ vezanih v nsnJe 80 kron. (sie—2) V O^ovomi nrednik Fr. Sal. Watzl. Icdjyatelj in laloinik Urban Horvat. Tiik J. Krájen nad.