Uto XLVII - št. 4 - CENA 80 SIT
GLAS
Kranj, petek, 14. januarja 1994
Inštitut za varovanje zdravja Slovenije je odkril
Škofjeloški novorojenčki nič bolj ogroženi
Ljubljana, 10. januarja - Novembra so škofjeloški zdravstveni delavci opozorili javnost, da tamkajšnji prebivalci, zlasti otroci, plačujejo visoko ceno zaradi onesnaženja okolja. Občinska skupščina se je na opozorila, ki so se med drugim nanašala tudi na prirojene napake otrok, tedaj odzvala z odločitvijo, da naročijo raziskavo, ki bo zdravstveno stanje prebivalcev iz te občine primerjala z drugimi okolji. S podatki o pojavnosti prirojenih napak na Gorenjskem in v Sloveniji je ta teden na novinarski konferenci slovenskega ministrstva za zdravstvo postregel Inštitut za varovanje zdravja Slovenije.
Ta strokovna institucija se ne spušča v presojo, ali je škofjeloško prebivalstvo res ogroženo in se tam rodi več otrok s prirojeno napako kot drugje, ali pa tamkajšnji zdravniki ženejo lažni alarm. Opiraje se na metodologijo EUROCAT, evropskega registra za beleženje prirojenih napak, so prikazali podatke o številu otrok s prirojenimi napakami, rojenimi v slovenskih porodnišnicah v letih od 1987 do 1992. Primerjava iz tega obdobja je pokazala, da se na Gorenjskem rodi 13 otrok s prirojeno okvaro na tisoč rojstev, od tega največ v jeseniški (18 otrok na tisoč rojstev) in ne v škofjeloški občini (11 otrok s prirojeno napako na tisoč rojstev). Za Slovenijo v enakem obdobju velja, da se je rodilo 14,4 otroka na tisoč rojstev s prirojeno napako: najbolj so izstopale novogoriška, celjska in koprska regija, prva kar s 23,1 otroka s prirojenimi napakami na tisoč prebivalcev. V nekaterih primerih na pnrojeno napako stroka posumi že pred rojstvom in jo dokaže z
Če še ostanemo pri govorici številk: leta 1992 se je v Sloveniji na tisoč iivorojenih otrok rodilo 5,47 mrtvih. Po mrtvorojenosti sta najbolj izstopali novogoriška in novomeška regija z 9,93 in 9,09 mrtvorojenimi otroki Na Gorenjskem je bila ta številka 6,26 mrtvorojenih na tisoč iivorojenih in je bila med ostalimi pokrajinami na šestem mestu.
ustrezno preiskavo. Na Gorenjskem so v obravnavanih petih letih ugotovili prirojene napake sedemkrat manj kot v ljubljanski in dvakrat manj kot v novomeški regiji. Za pravočasno odkrivanje tovrstnih motenj je nujen pregled pri ginekologu, še preden se otrok rodi. V Sloveniji nosečnice povprečno sedemkrat obiščejo nosečniške posvetovalnice. Primerjava med regijami pa pokaže, da so po številu obiskov na zadnjih mestih celjska, mariborska in
gorenjska regija. Na Gorenjskem nosečnice v povprečju najpogosteje obiščejo zdravnika Jeseničanke, najmanjkrat pa Tržičanke, medtem ko so Skofjeločanke s povprečno šestimi obiski nekje v sredi.
Sodeč po zbranih podatkih Inštitut za varovanje zdravja Slovenije sklepa, da Gorenjska v zadnjih šestih letih ne izstopa po pojavnosti prirojenih napak, ki so zabeležene takoj ob rojstvu. Dopuščajo sicer možnost, da je ocena napačna, saj ob rojstvu zdravniki ne odkrijejo vseh prirojenih napak, za tiste, ki se ugotovijo po prvem tednu starosti, pa nimajo podatkov. Zanesljive podatke o tem, pa tudi vzroke, o katerih tokrat ne govorijo, bi dal doberreg-ister, ki ga v Sloveniji se nimamo. Tokrat izračunani kazalci so zgolj ocene. Raziskovalci epidemiologije prirojenih napak še opozarjajo, da je pri vrednotenju vplivov okolja treba vedeti, da vplivi okolja na manjši populaciji ne povečajo pojavnosti, ki bi jo bilo moč zaznati s takšnim sistemom registriranja. • D.Z.Žlebir
Homanovo hišo naj bi kupila občina
Nova knjižnica ali občinski posel
Škofjeloški izvršni svet se je odločil, da bo pri prodaji Homanove hiše uveljavljal predkupno pravico. Ni še natančno znano, s katerimi sredstvi.
Škoija Loka, 13. januarja - Obrazložitev, da bo občina uveljavljala predkupno pravico ob prodaji Homanove hiše na Mestnem trgu v Skofji Loki le v primeru, če bi kazalo, da bi jo kupil nekdo z neprimernim programom oziroma načrti za to hiš«, ki je bila povedana na zadnjem zasedanju občinske skupščine, se ni potrdila. Na torkovi seji občinskega izvršnega ■veta so se namreč za tak korak odločili ne glede na znane kupce. Zadnjo besedo bo imela občinska skupščina.
Da je Homanova hiša eden najznačilnejših objektov na Mestnem trgu v Skofji Loki, za katerega je vsekakor zaželeno, da vsaj delno ohrani javni značaj, ter da se pri tem spoštuje tradicijo in navade mesta, je zagotovo ugotovitev,
ki ji ne kaže oporekati, saj nenazadnje o tem govori tudi zazidalni načrt prenove starega mestnega jedra. Zato je razpis dedičev nekdanjega lastnika o prodaji te hiše na občini, pa tudi med Ločani vzbudil precejšnje zanimanje.
Dodatni vzrok za to pa je v dejstvu, da je bila v pritličju te hiše in "vrtu" pred njo slaščičarna, v prvem nadstropju pa lepo urejena gostilna, oba lokala pa sta že nekaj časa zaprta, niša pa, kljub prenovi pred desetletji, kaže znake
Eropadanja. Novi lastnik jo o moral obnoviti in z vdihom novega življenja poskrbeti, da ostane vsaj delno tudi v "službi" tisočletnega mesta.
Odločitev izvršnega sveta je presenetljiva vsaj iz treh razlogov: ker je znano, da so se za nakup zanimali štirje kupci, za
katere je s precejšnjo gotovostjo mogoče trditi, da bi težnje mesta po spoštovanju tradicije ter občutljivost tega objekta vsekakor spoštovali, ker ni znano od kod bo občina zagotovila potreben denar za nakup (in nujno adaptacijo) in ker se občina s tem podaja na pot poslovnosti, gospodarjenja z nepremičninami, kar pa je že večkrat dokazala, da ne zna. To odločitev bo morala v ponedeljek potrditi občinska skupščina.
Več na 3. strani. • S. Žargi
Vprašanje iz radovljiške skupščine:
Kaj bo s proračunom, če bo občina razpadla
Ker so se predsedniki krajevnih skupnosti le en dan pred skupščinsko sejo dogovorili o tem, da se bodo občani zadnjo nedeljo v marcu na referendumu odločali o novih občinah, je na seji zbora krajevnih skupnosti "padlo" tudi vprašanje: kaj se bo zgodilo s proračunom, če bo občina razpadla.
Radovljica, 11. januarja -
Ker se zbori radovljiške občinske skupščine na decembrskem skupnem zasedanju niso mogli sporazumeti o tem, da bi zasedanja namesto predsednika
Vladimirja Černeta izmenično vodili predsedniki zborov, so se zbori - hoteli ali ne - odločili za ločene seje. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela sta se skozi štirinajst točk
Vabimo vas na Javno tribuno, ki bo v sredo, 19. januarja, ob 18. uri v dvorani 14 na kranjski ekupSčini
POT V JAVNO SLOVENIJO
General Janez Slapar, mag. Pavle Čelik, mag. Andrej Anlič in general Rudolf HribernikSvarun vam bodo predstavili svoje ocene in, poglede na koncept varnosti in obrambe.
Ženski forum združene liste _
obsežni dnevni red "prebila" že 22. decembra, zbor krajevnih skupnosti je to storil v torek. Že prve izkušnje z ločenimi sejami kažejo, da trije skupščinski mlini meljejo hitreje kot eden in da je prestižnega strankarskega "može vanj a" manj, kot ga je bilo prej. Zbor krajevnih skupnosti je v torek končal sejo v treh urah, medtem ko so skupna zasedanja trajala ponavadi več kot pet ur - ah še precej dlje (tudi do desetih zvečer).
Zanimivo je, da na torkovi seji na dopolnjen osnutek sprememb družbenega načrta ob-
čine, ki opredeljuje koridorja blejskih razbremenilnih cest, delegati niso imeli pripomb, medtem ko je še isti dan zvečer osemdeset krajanov Rečice na sestanku z občinskimi možmi predvsem nasprotovalo temu, da bi se severna obvoznica priključila na sedanjo cesto pri trgovini na Rečici. Iz skupščinske razprave o proračunu je še najbolj zanimiv predlog predsednika zbora kra-
ievnih skupnosti Antona Glo-»očnika, da bi vzeli nekaj denarja političnim strankam in ;a dah krajevnim skupnostim. Več na 3. strani). »CZ.
(^©M^HJj^IEI! GLAS UREDNIŠTVO, NAROČNINE, KOMERCIAU 064/223 111 NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE MAUOGUSI(odsle|naZol8Ovi1):064/223111,223 444
Gorenjska ^ Banka
d.d. Krati)
VARNOST ZA ZAUPANJE
Danes premiera v Prešernovem gledališču
Ivo Ban v Dosjeju
Kranj, 14. januarja - Danes zvečer bodo v Prešernovem
fledališču premierno uprizorili delo Matije Logarja )osje. Druga krstna uprizoritev slovenskega dramskega besedila v letošnji sezoni je monolog za igralca, ki ga avtor imenuje tudi aforizem v šestih slikah. Delo je iivahno, komično, pa tudi resno, v predstavi pa poleg Iva Bana sodelujejo še reiiser Primoi Bebler, drama-turginja Mojca Kranjc in lektor Jote Faganel. • M.A.
Decembra so se plače povečale za 20,9 odstotka
Poskočne plače
Javna poraba je imela lani v domačem bruto proizvodu kar 55-odstotni delež, računali pa so na 49-odstotnega.
Ljubljana, 12. januarja - Decembra sta se zgoditi dve grozljivi •tvari, saj so čute plače v primerjavi z novembrom poskočile za 20,9 odstotka, javna poraba pa je bila večja za 11,3 odstotka, je na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije povedal njen predsednik Dag mar Suster.
Pogajanja o tarifnem delu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo v letošnjem letu so zastala, saj so si svobodni sindikati izsilili nekaj časa, računajo pa, da bo krog pogajanj sklenjen 21. januarja. Pogajalci pa se seveda strinjajo, da se do sporazuma podaljša veljavnost lanske tarifne priloge. Hkrati je seveda prišlo do blokade tudi pri socialnem paktu, dodatno ga je otežkoči! novi zakon o dobičku, ki je popolnoma blokiral panožne pogodbe, je dejal Suster.
Več na 7. strani ML Volčjak
STRAN 11
Pričevanja o zvestobi (in zmoti)
GRAFIČNO PODJETJE več na strani 9
SLOVENIJA IN SVET
Jedrska elektrarna Krško razburja Avstrijce
Zaprite jo
Koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto je napovedal posebno pismo koroške vlade predsedniku slovenske dr. Janezu Drnovšku.
Poročilo mednarodne komisije o varnosti jedrske elektrarne v Krškem, v katerem je naštetih 72 pomanjkljivosti, ki bi jih morala elektrarna odstraniti, je razburilo Koroško in v precejšnji meri tudi celotno Avstrijo. Koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto je napovedal pismo koroške deželne vlade predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku, s katerim bodo zahtevali takojšnje zaprtje krške elektrarne ali takojšnjo uresničitev 72 sanacijskih ukrepov. Korošci bodo s svojimi zahtevami seznanili tudi avstrijskega zveznega kanclerja dr. Franza Vranvtzkega in zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka. Korošci ob tem poudarjajo, da ne gre za nikakršno izsiljevanje, ampak za resno opozorilo, da Slovenija na tem področju nekaj stori.
Obisk pri predsedniku Kučanu
Predsednik republike Milan Kučan je v torek sprejel delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo je vodil predsednik dr. Matevž Grilc. Koroški Slovenci so slovenskega predsednika seznanili z aktualnimi problemi, Milan Kučan pa je med drugim menil, da morajo Slovenci na Koroškem nastopati čim bolj enotno pri uveljavljanju svojih pravic.
Koroški knjižni dar
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je tudi letos pripravila knjižni dar, ki je predvsem koroški. Izdala je četrto knjigo Vinka Moederndorferja Koroške ljudske pravljice in pripovedke. Mirko Bogataj, glavni urednik slovenskega oddelka pri avstrijskem radiu, je v okviru knjižnega daru izdal izvirno literarno delo Lepota velike praznine. V njem opisuje svoje dolgo potovanjepo Afriki. Izšla je tudi knjiga Na poti v vas. ki združuje ugotovitve raziskovalcev o kulturi v Šentjanžu m Bilčovsu. V okviru letošnje zbirke je izšel tudi Koroški koledar, tradicionalna publikacija. Mešani pevski zbor Danica iz Št. Primoža pa je izdala kaseto z naslovom Pa se sliš... Poje pomlajeni zbor pod vodstvom Stanka Polzerja.
Oglasili so se tudi nekateri drugi koroški politiki. Socialdemokratski poslanec v koroškem deželnem zboru Peter Kaiser je dejal, da poročilo mednarodne komisije upravičeno vzbuja dvome o varnosti Krškega, saj seizmoloških izvidov še vedno ni. Franz Richau iz Ljudske stranke, ki je zadolžen za varnostna vprašanja, je tudi terjal zaprtje krške elektrarne, ki je stalna grožnja za Koroško. Koroški in avstrijski Zeleni so manj ostri. Predlagajo energetsko kooperacijo s Slovenijo in pomoč Avstrije pri reševanju energetskih vprašanj. Treba pa bi bilo izdelati tudi analizo gospodarske rentabilnosti jedrske elektrarne v Krškem. • J. Košnjek
Zgodba o mariborskem in drugem orožju se nadaljuje
Tožilec sumi obrambnega ministra
Mariborski javni tožilec Dušan Požar je sporočil, da je obrambni minister Janez Janša osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnih pravic. Minister Janez Janša, obrambno ministrstvo in Socialdemokratska stranka obtožbe zavračajo.
Ljubljana, 14. januarja - Višji javni tožilec Dušan Požar sumi, da naj bi obrambno ministrstvo in minister v času, ko je bila Slovenija že članica Organizacije združenih narodov, kršila njene resolucije o embargu na uvoz orožja v države bivše Jugoslavije. Mariborski tožilec je povedal, da bo zadevo predal krajevno pristojnemu javnemu tožilcu, ljubljanskemu javnemu tožilci Tomažu Miklavčiču.
Prizadeti so reagirali. Najprej predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije, katere predsednik je Janez Janša. Zapisali so, da je to, kar je storilo mariborsko tožilstvo, nekaj posebnega v demokratičnih državah in je zato reforma sodstva in tožilstva nujna. Kako je mogoče, da Slovenija priznava organom tuje države, da pooblastijo tuje državljane za promet z orožjem v Republiki Sloveniji. Socialdemokrati se čudijo, da je dal mariborski tožilec v javnost vest prej, preden je dobil gradivo ljubljanski tožilec. Obrambno ministrstvo ni bilo seznanjeno z vsemi stiki med Hasanom Čengičem, predstavnikom Bosne in Hercegovine, in predsednikom predsedstva Milanom Kučanom. Tožilstvu očitajo, da ne ve, da je bila Slovenija sprejeta v OZN šele spomladi leta 1992, pred tem pa io embargo ni obvezoval. Enaki očitki mariborskemu tožilstvu so navedeni tudi v odgovoru Janše in obrambnega ministrstva. Tožilec ni upošteval vseh predlaganih prič, ni jim zagotovil varnosti, Cengič pa je dobil pooblastilo naknadno. Ovadba je pristransko dejanje, Slovenija pa je morala od maja leta 1990 dalje skrbeti za svojo varnost. • J.K.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor se pripravlja na prvo letošnje zasedanje
Komu bodo odgovorni državni tožilci
Vlada in pravosodni minister Miha Kozinc menita, da je državno tožilstvo podrejeno vladi, državni tožilec Anton Drobnič pa je mnenja, da mora biti tožilstvo povsem samostojno in da je zanj najvišji organ državni zbor.
Ljubljana, 12. januarja - V
državnem zboru je konec bo-žično-novoletnih počitnic. Začenja se drugo leto delovanja najvišjega zakonodajnega organa v tej sestavi. Prvo letošnje zasedanje državnega zbora se bo začelo v torek, 25. januarja, na dnevnem redu pa se bo znašlo blizu 40 točk. Kaj lahko se znajde na dnevnem redu še kakšna dodatna točka. Po seji kolegija predsednika državnega zbora v ponedeljek pa je jasno, da bo na dnevni red uvrščen tudi zakon za podaljšanje veljavnosti ustavnega zakona, okrog katerega je že nekaj časa prepir, za njegovo sprejetje pa je potrebna dvotretjinska večina.
Pred zasedanjem državnega zbora so se ta teden začele seje delovnih teles. Odbor za pravosodje in notranjo politiko je obravnaval predlog zakona o državnem tožilstvu, ki gre v prvo obravnavo. Tu se je vnel spor med predstavniki vlade in državnim tožilcem, komu bo v prihodnje tožilstvo odgovorno. V glasovanju je bil močnejši predlog, da bo tožilstvo v pristojnosti izvršne veje oblasti, predlog zakona pa je primeren za prvo obravnavo. Dogovorili so se tudi, da bodo za strokovno pomoč prosili
ustavne sodnike in strokovnjake za ustavno pravo. Največ polemike je bilo med pravosodnim ministrom Mihom Kozincem, ki je zagovarjal stališče vlade, da je državno tožilstvo mogoče uvrstiti v izvršilno vejo oblasti, katere vrh je vlada, in državnim tožilcem Antonom Drobničem, ki je menil, da je državno tožilstvo pri nas ustavna kategorija, zato bi moralo biti neodvisno od drugih državnih organov. Če bi postalo tožilstvo del izvršne oblasti,
katere vrh je vlada, bi se ta nadzor razširil nad celotno sodstvo, saj sodišča ne sodijo brez tožilcev. Za razpravo o zakonu bo v vseh treh zakonodajnih postopkih, ki ga še čakajo, dovolj priložnosti.
Sedaj imamo v Sloveniji javno tožilstvo, štiri višja javna tožilstva in osem temeljnih javnih tožilstev z 19 enotami. V Sloveniji opravlja funkcijo javnih tožilstev 111 temeljnih javnih tožilcev in njihovih namestnikov, 15 višjih javnih
Spremenjen državljanski zakon
V telesih državnega zbora poteka tudi razprava o novi pobudi za spremembo zakona o državljanstvu. Pred novim letom je spremembo zakona državni svet zavrnil, po drugem glasovanju pa tudi državni zbor. Novi predlog ne razlikuje več med Slovenci po rodu in drugimi državljani Slovenije. Naturalizacija je možna, če posameznik živi v Sloveniji najmanj IS let, tujec, ki se poroči s slovensko državljanko ali državljanom, pa bi lahko dobil državljanstvo z naturalizacijo le, če živi pri nas neprekinjeno 5 let. Vlada je za milejše pogoje. Meni, da je za pridobitev državljanstva z naturalizacijo dovolj, če prebiva tujec pri nas 10 let. Ta doba velja tudi sedaj, po mnenju vlade pa je dovolj, da se posameznik vživi v okolje. Daljšo dobo imata le Švica (12 let) in Makedonija (15 let), večina drugih držav pa ima kot pogoj 10 ali manj let. Madžari imajo kot pogoj tri leta. Za tistega, ki se poroči s slovenskim državljanom ali državljanko, pa je za državljanstvo na osnovi naturalizacije dovolj, če je dve leti poročen s Slovencem in živi vsaj eno leto neprekinjeno v Sloveniji.
tožilcev in njihovih namestnikov ter razen javnega tožilca Slovenije še šest njegovih namestnikov.
Predlog novega zakona o državnem tožilstvu uvaja državno in nič več javno tožilstvo in tožilce. Funkcija javnega tožilca naj bi bila trajna. Dobili naj bi generalnega državnega tožilca, ki naj bi imel skupaj z ministrstvom za pravosodje glavno besedo na tem področju. Državne tožilce naj bi imenovala vlada, generalnega državnega tožilca pa državni zbor na predlog vlade. Državni tožilci bodo prisegali pred predsednikom vladem generalni državni tožilec pa pred predsednikom državnega zbora. Državnemu tožilstvu prenega funkcija z upokojitvijo, ko dopolni 70 let, če se odpove službi, če ni sposoben več opravljati naloge ali če se pregreši zoper zakone. Po predlogu novega zakona naj bi imeli v Sloveniji Državno tožilstvo Republike Slovenije, višja javna tožilstva v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru ter okrožna državna tožilstva v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. • J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Stranke vladne koalicije
Dodatek k pogodbi podpisan
Ljubljana, 12. januarja - Slovenski krščanski demokrati, Liberalno-demokratska stranka in Združena lista socialnih demokratov so že pretekli teden podpisali dodatek h koalicijski pogodbi. Socialni demokrati so s podpisom odlašali. Drugi Koalicijski partnerji so jim dali rok ta teden, sicer bodo menili, da socialdemokrati izstopajo iz vladne koalicije. Organi te stranke so očitno dolgo tehtali, ali je podpis dodatka sploh smiseln, ker se že sedanje pogodbe nihče ni držal. V sredo pa so sporočili, da je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša
dodatek h koalicijski pogodbi podpisal. Tako bo vladna koalicija začela obravnavo letošnjega proračuna v polni sestavi. • J. K.
Združena lista socialnih demokratov Kranj
Pot v varno Slovenijo
Kranj, 14. januarja - Ženski forum Združene liste socialnih demokratov Kranj meni, da potrebuje Slovenija, če želi ostati mirna in varna, dober obrambni sistem. O poti v varno Slovenijo se bodo pogovarjali na javni tribuni, ki bo v sredo, 19. januarja, ob 18. uri v sejni dvorani 14 kranjske skupščinc.Gostje na tribuni bodo general Janez Slapar, magister Pavle Čelik, magister Andrej Anžič in general Rudolf Hribernik - Svarun. • J. K.
Pred petimi leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza
Prva organizirana politična opozicija
Leta 1991 je zveza razpadla, nastali sta dve novi stranki, ki pa se sedaj še naprej povezujeta z drugimi. Demokratična zveza je bila pred petimi leti pomembno gibanje za demokracijo.
Ljubljana, 11. januarja -
Tega dne leta 1989 je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza. Bila je politična stranka, obenem pa tudi znotraj raznoliko gibanje, ki je skupaj vzdržalo dve leti. Leta 1991 so se začela uradna razhajanja. Slovenija se je lotevala pomembnih procesov in stališča do njih so bila različna. Nastali sta dve samostojni stranki: Narodni demokrati in Demokratska stranka. Vzporedno s tem so se začela razhajanja tudi v Demosu. Tudi ta je razpadel. Stranki, ki sta nastali iz Slovenske demokratične zveze, sta tudi iskali samega sebe. Narodni demokrati so se kmalu razdelili na dva dela. Del pod vodstvom dr. Rajka Pirnata se je preselil h Krščanskim demokratom, drugi del pa na to ni pristal in sedaj deluje
naprej kot Narodna demokratska stranka v okviru Slovenske desnice. Demokrati na zadnjih volitvah niso bili pretirano uspešni. Vendar še naprej želijo ostati izvirni in spremembam naklonjena politična skupina, vendar spoznavajo, da imajo kot samostojna stranka premalo moči.
Zato so med pobudniki združevanja sredinskih strank (Demokrati, socialisti, Zeleni - ekološko socialna stranka) in oblikovanja skupne sredinske stranke z Liberalnimi demokrati. Za zdaj še ni znano, ali bo šlo združevanje v dveh etapah (najprej združitev treh strank nato pa združitveni kongres z liberalnimi demokrati) ali v eni etapi, ko bi se na združitvenem kongresu zbrali predstavniki vseh štirih strank. • J. Košnjek
< t.NA M»] din - l«io XIII -  »l 31
PRVIČ   NA   OSMIH STRANEH"
DEMOKRNCUN^
POMEN DEMOKRACIJE
OSVOBODI ZDRUŽEVANJA
F
0RENJC 0RMUI
^9"
Glava prve številke Demokracije, ki je izšla pri Gorenjskem glasu.
Gorenjski glas je bil zraven
Takrat, ko je nastajala in nastala Slovenska demokratična zveza, so njeni voditelji iskali časopisno hišo, ki bi bila pripravljena (oziroma bi imela toliko poguma) izdajati njihov časopis Demokracija. Našli so Gorenjski glas in 13. januarja, leta 1989 smo na Odprtih straneh objavili vse o novi stranki vključno s takrat za nekatere še sporno Programsko izjavo. Naklonjeni demokraciji smo sodelovanje s Slovensko demokratično zvezo nadaljevali in 21. aprila izdali v okviru Gorenjskega glasa prvo številko Demokracije. Takratni predsednik SDZ dr. Dimitrij Rupel je v uvodniku zapisal, da "demokracija prihaja na svetlobo v skromni obliki in zaradi dobre volje kolektiva Gorenjskega glasa." Druga številka Demokracije je izšla 12. maja. Gorenjski glas bo peto obletnico izida prve številke Demokracije obeležil 22. aprila letos.
f\tl IT IVI ICIfT       ¥ A C Uredniška politika: neodvisni nestrankarski pohtično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko
V* i J Sx tLIN J i3fVl VjrJLiA J Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik,
. .   , Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava u tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana
Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefaz: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po
KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
Homanovo hišo v Škofji Loki želi kupiti občina
Nezaupanje, poslovnost ali le nagajanje
Dobra naložba naj bi bil edini motiv za občinski nakup, čeprav poslovno ekonomskega vidika sploh niso obravnavali.
Škofja Loka, 13. januarja • V ponedeljek naj bi na zasedanju škofjeloške občinske skupščine kot izredno oziroma naknadno točko dnevnega reda potrjevali odločitev izvršnega sveta, da uveljavi z zakonom določeno možnost predkupne pravice za Homanovo hišo - ene najdominantnejših hiš na Mestnem trgu, s tem pa v samem najožjem starem mestnem jedru Škofje Loke. Ker drugim kupcem, ki so se javili na razpis za prodajo, m mogoče očitati, da ne bi spoštovali posebnega pomena te hiše za mesto, je edini možni uradni razlog za uveljavljanje predkupne pravice možnost dobre naložbe. Kateri denar naj bi pn tem naložili, se na seji niso mogli odločiti.
Homanova hiša je za stare in manj stare Škofjeločane vsekakor pojem, na katerega so tudi nekako čustveno vezani, saj je bila v tej hiši, poleg njene lege na čelni strani osrednjega Mestnega trga, njene enkratne arhitekture, že dobro stoletje in pol (natančneje od leta 1822) stara tradicija pekarstva in gostinstva. Tudi po nacionalizaciji, se je ta tradicija nadaljevala v obliki slaščičarne (običajno sicer vse prej kot primerno urejene), dobro desetletje pa je bila v prvem nadstropju tudi lepo urejena gostilna, ki pa se, kljub izbrani ponudbi, v utesnjenih prostorih ni najbolje "obnesla". Zunanjost hiše je bila v sklopu prenove fasad ob tisočletnici škofje Loke obnovljena, danes pa se že kažejo znaki propadanja. Ni težko ugotoviti, da je hiša potrebna, ne glede na bodoči poslovni namen, precejšnjih vlaganj.
Dediči nekdanjih lastnikov so se po denacionalizaciji hiše odločili hišo prodati in za nakup sta se, poleg dveh interesentov (Škofjeločana, ki je že dalj časa v tujini, žena pa je likovna umetnica, ter zasebnega gostinca iz Žirov), ki sta se za nakup zanimala bolj informativno, resno ogrela tudi znana akademska slikarka Dora Plestenjak in g. Ambrožič za firmo Benetton (ki ima v delu pritličja tudi svojo prodajalnol Odvetnica dedičevje v skladu z zakonom obvestila pristojni občinski organ o ponudbi v prednostni nakup v vrednosti 380.000 nemških mark (v tolarski protivrednosti), na občini pa je, da se odloči, ali bo izkoristila predkupno pravico. Dosedanje razlage - taka je bila dana tudi ob delegatskem
vprašanju na zadnjem zasedanju občinske skupščine, so bile, da bo občina predkupno pravico uveljavila samo v primeru, če bo obstajala resen sum, da bi novi lastnik ne spoštoval tradicij te hiše v mestu.
Na torkovi seji izvršnega sveta pa so se mnenja spremenila: velika večina članov je bila, brez posebnega argumentiranja, za to, da občina predkupno pravico uveljavi. Pri tem je zanimivo, da so člani občinske vlade kot gradivo k tej točki dnevnega reda dobili le obrazložitev vrednosti te hiše z zgodovinskega, likovno prostorskega, tehničnega in vsebinskega vidika, medtem ko je bilo gradivo z naslovom: Poslovno - ekonomski vidik nakupa Homanove hiše razdeljeno na seji, zahteva za čas, ki bi ga gradivo potrebovalo za branje, pa zavrnjena. Tako tudi ni bilo posebne razprave o treh ključnih vprašanjih, ki jih gradivo v uvodu postavlja: ali naj se občina odloči za naložbo, ki naj bi bila v prihodnje, ko bodo oblikovane nove majhne občine, pomemben vir dohodkov, ali je to začetek politike nalaganja razpoložljivih finančnih sredstev v nepremičnine kot možne kapitalske naložbe in, ali se občina s tem odloča za aktivno trženje z nepremičninami, ki so v njeni lasti. Tudi uvodni izračun, po katerem naj bi se vložek (brez obresti!) povrnil z najemninami v 7 letih in 3 mesecih je bil deležen le površne opazke, da so spregledana potrebna vlaganja v adaptacijo. Izražen pomislek o tem, da se občina kot gospodar nepremičnin doslej ni najbolje izkazala (neuspešnost pri gospodarjenju z
Ker je prvo novico o tem, da so se za nakup Homanove hiše pojavih primerni kupci na novoletnem sprejemu za novinarje sporočil župan Peter Havvlina, smo ga ob odločitvi izvršnega sveta, da kljub temu uveljavi predkupno pravico, poprosili za mnenje:
"Res so se name obrnili kar štirje možni kupci Homanove hiše, pri čemer menim, da sta vsaj dva o tem nakupu zelo resno razmišljala. Nikomer sicer ne bi želel dajati prednosti, lahko pa povem svoje mnenje, da so, po razgovorih z njimi sodeč, vsi interesenti taki, da s svojimi načrti v tej hiši ne bi ogrožali pomena in pričakovane vloge tega objekta na Mestnem trgu. Predlog izvršnega sveta, ki ga bomo v ponedeljek obravnavali kot izredno točko na zasedanju občinske skupščine me zelo čudi, saj ne vidim razloga in potrebnosti v intervenciji s predkupno pravico, še bolj pa me skrbi, kako bo občina, v primeru, da se to uresniči, s tem gospodarila. Že sem omenil dejstvo, da znamo od občinskega premoženja popisati stole, omare in drug drobni inventar, pravega pregleda nad občinskim premoženjem - stavbami in zemljišči pa nimamo, kaj šele, da bi lahko govorili o kakršnemkoli gospodarjenju. Upravičeno se moramo spomniti na Visoko, kjer nam že vrsto let, vsako leto propade pol milijona mark, ali pa na Kaščo in vse težave pri njenem urejevanju. Tudi Žigonova hiša, s katero se hvalimo, ki naj bi postala mestna hiša, je samo primer nesmotrnega početja, saj smo v ta ugledni objekt, k čevljem in kozmetiki v pritličju naselili preoblikovane SlS-e. Tipičen, do absurdnosti prignan, je sklep, da je za boljše gospodarjenje potrebno le zaposliti enega delavca. Zelo zgovorno je tudi gradivo, ki sem ga dobil iz izvršnega sveta (Poslovno ekonomski vidik nakupa Homanove hiše) in ki je čisto navadno slepilo. Gradivo ne zdrži prav nikakršne strokovne presoje in po mojem mnenju bi morali delavca, ki ga je podpisal, takoj odpustiti. Dvomim, ali je to primerna dota novi občini, in bojim se, da se bodo ponovile že omenjene zgodbe, ki nam niso v čast. Ta primer dokazuje, kako zelo je zakoreninjena stara socialistična miselnost, da lahko le država rešuje objekte, ki so širšega pomena, in to v času vsesplošne privatizacije, ki jo očitno nekateri ne razumejo. Tega ne morem razložiti drugače kot namero po nagajanju."
Visokim ter velike in dolgotrajne težave pri urejanju Kašče), je bil zavrnjen z ugotovitvijo, da bo potrebno zaposliti komercialista, ki se bo s tem ukvarjal, več besed je bilo samo o tem, od kod vzeti potrebni denar. Pristojni zaob-činski proračun je omenil dve postavki: denar za odškodnine za nepravično odvzete objekte, denar namenjen za ureditev knjižnice v prostorih TVD Partizan, prisotni pa so predlagali tudi proučitev možnosti zadolžitve proračuna. Kljub razmišljanjem o tem, kako bi o tem sami dokončno odločili, so le ugotovili, da mora o nakupu Homanove hiše razpravljati občinska
skupščina, saj bo imela v ponedeljek na dnevnem redu predlog proračuna za to leto. Kaj pomeni tak nakup z vidika odgovornosti le nekaj mesecev pred potekom mandata, kako se bo to skupno občinsko premoženje ob bližnji delitvi na nove majhne občine delilo in koliko bo to vplivalo zaradi vloženih sredstev na zaostajanje izgradnje ostale infrastrukture (v gradivu so ploge že omenjene knjižnice naštete, kot možne "oškodovanke" tudi plinifikacija in ceste), o tem ni bilo razprave. Sklenili so le, da se za obravnavo na skupščini pripravi posebna obrazložitev. x „
• S. Žargi
Z GORENJSKIH PARLAMENTOV
Delegati o občinskem proračunu
Gorenjska varčnost se ne obnese
"Vzemimo političnim strankam in dajmo krajevnim skupnostim."
Radovljica, 11. januarja - Zbor krajevnih skupnosti občinske čimveč (denarja) "potegnila"
skupščine je na torkovi seji obravnaval tisto, o čemer sta z republike. Lado Eržen (KS
družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti sklepala Radovljica) je menil, da je v
že 22. decembra lani. Ker je sprejel enake odločitve kot pred proračunu premalo denarja njim ostala zbora, je prvo ločeno "sejanje" minilo brez (zapletenega) medzborovskega usklajevanja.
Kot je bilo pričakovati, je bilo še največ razprave o osnutku občinskega proračuna. Predsednik izvršnega sveta Jože Resman se je sicer pohvalil, da je radovljiška občina najbolj varčna in gospodarna in po javni porabi na prebivalca na zadnjem mestu v Sloveniji, nekateri delegati
Jaso o tem menili drugače, anez Cengle (Kamna Gorica) je, na primer, dejal, da je Politika, kakršno vodi radovljiška občina, načelno pravilna, vendar se gorenjska varčnost in skrbnost za racionalno gospodarjenje ne ob-
za proslavljanje Linhartovih obletnic, za spodbujanje razvoja malega gospodarstva in za delovanje krajevnih skup-nese v razmerah, ko vsaka nosti; vsaj nekaj sredstev pa občina gleda na to, da bi bi morah nameniti tudi za
Občinske obveznice
Občina bo letos iz proračuna namenila za izplačilo kuponov obveznic in za program lastninjenja namenila nekaj več kot 74 milijonov tolarjev. Doslej je poravnavala obveznosti za štiri kupone, peti zapade v plačilo 1. februarja letos, šesti pol leta kasneje. S tem bo dve tretjini obveznosti £e poravnanih.
Ločeno mnenje
Ko so delegati razpravljali o spremembah zazidalnega načrta za osrednje območje Radovljice, je za skupščinske razmere nenavadno izvršni svet "nastopil" s svojim predlogom, član izvršnega sveta Janko Jan pa z ločenim mnenjem.
obnovo radovljiškega kopališča, iz katerega vsak dan odteče 50 kubičnih metrov vode. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Anton GIo-bočnik (KS Lesce) je predlagal, da bi nekaj vzeli političnim strankam, ki jim osnutek proračuna namenja šest milijonov tolarjev, m dali krajevnim skupnostim, za katere je predvideno nekaj več kot 14 milijonov tolarjev. Predlog je utemeljil s tem, da bo ob gospodarskem dvigu krajev tudi politično razpoloženje boljše. Anton Poklukar (KS Gorje) se je vprašal, ali samoupravljanja ni konec, da občina še vedno predvideva za letos 3,3 milijona tolarjev za družbenega pravobranilca samoupravljanja; zanimalo pa ga je tudi, kaj bo s proračunom, če bo sedanja občina razpadla na več manjših. Sredstva za veteranske organizacije in žrtve vojne se v primerjavi z lani povečujejo enako kot za krajevne skupnosti, čeprav naj bi bilo po Poklukarjevem mnenju v KS vse več ljudi, v veteranskih organizacijah pa čedalje manj. • C. Zaplotmk
Druga uskladitev lanskega proračuna
Šole dobijo več
Kranj, 14. januarja - Občinski izvršni svet je v sredo sprejel drugo uskladitev (renominacijo) lanskega proračuna, ki je tako večji za 35 milijonov tolarjev ali 1,8 odstotka glede na prvi usklajeni plan oziroma skoraj 16 odstotkov glede na osnovni plan. Razlika gre večidel za izobraževanje, kjer je denarna stiska najhujša.
Tako bodo šole dobile za materialne stroške 16 dodatnih milijonov tolarjev in za amortizacijo sedem milijonov. Dva milijona tolarjev je izvršni svet namenil za razsvetljavo v nekaterih križiščih, ki so zaradi zapore kokrškega mostu oziroma obvoza opremljena z novo svetlobno signalizacijo, poltretji milijon tolarjev za naložbe v kmetijska zemljišča in 7,5 milijona tolarjev za obnovo in gradnjo cest.
Hkrati s povečanjem proračunske porabe v minulem letu na okrogli dve milijardi tolarjev je občinski izvršni svet uskladil tudi mesečno porabo za letos. Dokler občinska skupščina ne bo sprejela proračuna za leto 1994, bo porabo krojil lanski, in sicer v višini 166,6 milijona tolarjev na mesec.
Izvršni svet je v sredo opravil tudi nekaj selitev denarja znotraj lanskega proračuna. Gre za skupaj 22,6 milijona tolarjev neporabljene rezerve, denarja za subvencije in transfere ter za investicijsko vzdrževanje, ki jih je preusmeril na nekatere izvajalske organizacije na področju t.i. družbenih dejavnosti in za plačilo storitev na področju gospodarske infrastrukture. Ob tem so se člani občinske vlade še najdlje zadržali pri stroških polnjenja plavalnega bazena v osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini. Stanislav Rupnik je namreč menil, da je račun (skoraj 400.000 tolarjev) za dvakratno polnjenje v minulem letu previsok, medtem ko se je večina po razlagi Ferdinanda Rauterja strinjala, da je - upoštevaje ceno vode in dodanih kemičmh sestavin za njeno čiščenje - realen. Šolski bazen uporabljajo učenci treh šol na Planini, bazen se polni mesec in pol, zaradi prepuščajoče strehe se v vodo steka umazanija (rja ipd.). Letos naj bi streho obnovili. • H. Jelovčan
Nova lokalna samouprava v sedanji radovljiški občini
Konec marca referendum o novih občinah
Radovljica, 13. januarja - Prav nobenih razlogov, Se manj potrebe, ni, da bi se odločali za volitve, razmišljanje in zavlačevanje, kar zadeva novo lokalno samoupravo. Stvari se je treba lotiti racionalno in nenazadnje pospešeno ter učinkovito. Zato naj bo konec marca referendum o novih občinah.
Za takšno opredelitev, ki jo bodo zdaj obravnavali tudi po svetih krajevnih skupnosti v sedanji radovljiški občini, so se opredelili predsedniki svetov KS na posvetu s predsednikom izvršnega sveta občine Jože-tom Resmanom v ponedeljek. Vendar pa to ne pomeni, da se bodo priprav na odločitev, ki bo zadnjo nedeljo v marcu, ko bo referendum, lotili zgolj formalno. Že na posvetu so kot osnovno za najmanj tri ali več bodočih občin na območju sedanje radovljiške občine poudarili ekonomske, prostorske in druge pogoje in danosti za bodoče občine. Nekako prevladalo je tudi prepričanje z oceno, da tam, kjer ni pogojev za novo občino, najbrž ne gre delati vztrajati pri tem, da bi jo za vsako ceno opredeljevali.
Sicer pa, kot je poudaril predsednik izvršnega sveta Jože Resman, je prav posvet predsednikov KS v ponedeljek z opredelitvijo za referendum o novih občinah imel zgodovinski pomen, čeprav so preneka-tere funkcije in organiziranost, kar zadeva lokalno oziroma krajevno samoupravo s statutom in prakso v občini urejati tako, da so imele krajevne skupnosti v precejšnji meri že zdaj takšno vlogo, kot jo bodo imele nove KS ali vaške skupnosti. Pred referedumom konec marca bodo od začetka do sredine februarja v sedanji radovljiški občini tudi zbori krajanov, na katerih se bodo seznanili o oblikovanju novih občin predvsem pa o tem, kaj bi to pomenilo na finančnem, gospodarskem, prostorskem, organizacijskem in drugih področjih. * A. Žalar
Rečičani o blejski obvoznici
Severna še bolj proti severu
Rečica, 11. januarja - Krajevna skupnost Bled je na pobudo delegatke družbenopolitičnega zbora radovljiške občinske skupščine Anice Svetine sklicala v torek zvečer v gasilskem domu na Rečici zbor krajanov, na katerem so se pogovarjali o načrtovanih blejskih razbremenilnih cestah, še zlasti o severni obvoznici. Rečičani (na zboru jih je bilo približno osemdeset) podpirajo reševanje blejske prometne problematike, ki so jo ponovno občutili zadnji dan novoletnih praznikov, ko je bil na rečiški cesti pravi "prometni infarkt", ne želijo pa biti le opazovalci, ampak tudi sooblikovalci primernih rešitev. V kraju so proti temu, da bi trasa severne obvoznice potekala skozi naselje po sedanji cesti; še bolj pa nasprotujejo temu, da bi se na že obstoječo cesto priključila pri trgovini na Rečici. Na zboru (udeležil se ga je tudi predsednik izvršnega sveta Jože Resman) so predlagali, naj bi pristojne službe ponovno preverile možnost, da bi severna obvoznica potekala od vstopa na Bled do Podhoma, severneje od zdaj predlaganega koridorja. • C. Z.
TRGOVINA S POHIŠTVOM
Sp. Besnica 81
V JANUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
Pokličite ^064/403-871
Obrtna cona v Spodnjih Gorjah
Odbor za kmetijstvo soglaša s pozidavo
Radovljica, 10. januarja - Občinska vlada je začela postopek, da bi v srednjeročni družbeni načrt občine vnesli tudi obrtno cono Spodnje Gorje, ki je dolgoročni družbeni načrt sicer že predvideva. Cona je načrtovana na 2,4 hektarja velikem zemljišču, ki je na vzhodu omejeno z lokalno cesto in z železniško progo, na severu s cesto, Elmontom in Gozdnim gospodarstvom Bled, na zahodu in jugu pa s pašniki in njivami. V coni naj bi zgradili več proizvodnih in poslovnih prostorov za obrtno dejavnost in za malo gospodarstvo, stanovanja pa niso predvidena.
Ko je izvršni svet na ponedeljkovi seji obravnaval osnutek sprememb srednjeročnega družbenega načrta, je soglašal z mnenjema odbora za kmetijstvo in krajevne skupnosti Gorje. Za obrtno cono je pripravljena že tudi krajinska presoja, vendar jo bosta še pred izvršnim svetom obravnavala svet za prostor in svet krajevne skupnosti Gorje. Ker je obrtna cona v dolgoročnem občinskem načrtu in predvidena na kmetijskih zemljiščih, ki sodijo v drugo območje, odbor za kmetijstvo soglaša s spremembo namembnosti zemljišč; nasprotuje pa temu, da bi zemljišča razvrstili v nižje bonitetne razrede, kar bi investitorju omogočilo manjše plačilo odškodnine za spremembo namembnosti. Odbor še meni, da ureditev obrtne cone ob veliki razdrobljenosti kmetijskih zemljišč ne bo vplivala na celovitost obdelave na ostalih površinah in da v coni ne bi smeh razvijati dejavnosti, ki bi povzročale onesnaževanje okolja in še posebej kmetijskih zemljišč. V krajevni skupnosti Gorje ocenjujejo, da okoliški gospodarski programi in za stanovanjsko gradnjo neugoden teren in lega izključujeta morebitno širitev vaškega jedra na zemljišče, ki je predvideno za obrtno cono. Z ureditvijo cone bi tudi oživili neurejene prometnice in okrepili cestne povezave med Spodnjimi Gorjami in Rečico, predvsem pa med železniško postajo Bled-Jezero in Blejskim jezerom. Krajevna skupnost podpira izgradnjo obrtne cone tudi zaradi odpiranja delovnih mest čimbližje domu, z umestitvijo obrti zunaj naselja pa bi ustvarili še boljše možnosti za razvoj turizma. • C. Zaplotnik
O zapiranju rudnika urana še ni odgovorov
Potrpljenje Poljancev se izteka
Stanje na neurejenih odlagališčih jalovine čimprejšnjo sanacijo.
Škofja Loka, 13. januarja - Namesto ureditve jalovišč, ld bi zmanjšala sevanje, zaposleni v nekdanjem rudniku urana v Žirovskem vrhu vzdržujejo le jamske rove, ugotavljajo prebivalci nekaterih vasi v krajevni skupnosti Poljane. Zato so se odločili, da na ministra za okolje in prostor naslovijo protest proti odlašanju z zapiralnimi deli in ukrepi za odpravljanje posledic rudarjenja in predelave uranove rude. Škofjeloška občinska vlada protest podpira in dodaja, da bo o takem stanju obvestila mednarodne organizacije.
skrbi okoličane, zato zahtevajo pojasnila in
Krajane Vinharij, Bačna, Kremenka in Zadobja je v začetku decembra zlasti vznemirila trditev objavljena na televiziji, da je sevanje, ki ga povzroča radon nad j al o v išči opuščenega rudnika urana Žirovski vrh tako močno, da odrasel človek že v 200 urah dobi letno dovoljeno dozo radioaktivnega sevanja. Na sestanku prebivalcev naštetih vasi iz bližnje okolice nekdanjega rudnika so se vpraša-li, kaj to pomeni za prebivalce, ki so stalno izpostavljeni tem radioaktivnim vplivom. Zaposleni v rudniku so povedali, da so edina dela, ki jih izvajajo, vzdrževanje jamskih rovov, nepokrita jalovišča pa so pod vplivom
KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93
Tel.: 064/21 1 336. 21 1 324, 2 1 5 563
Fax: 064/215 570
Enota TRŽIČ, Predilmška 6
Tel  064/51 1 93 Fax 064/50 190
Enota JESENICE, Maršala Tita 20
Tel   064/8 1 141, .nt   2 1 8
Žiro račun 5 1 500 - 601 - 53690
INFORMACIJA št. 1
o vprašanjih v zvezi z lastninjenjem, lastninskopravnimi razmerji in upravljanjem v večstanovanjskih hišah
Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj v zadnjem času prejema mnoga vprašanja in obvestila, ki jih posredujejo lastniki stanovanj in ki se tičejo njihovih solastninskih deležev in njihove vrednosti na stanovanjskih stavbah, vknjižbe v zemljiško knjigo, skupnih prostorov, delov, objektov in naprav, njihove uporabe, oddaje v najem, odprodaje, spremembe namembnosti, toplotne oskrbe iz skupnih kotlovnic, cene ogrevanja in drugega.
Zadruga kot nosilec zadružne stanovanjske gradnje na Gorenjskem in upravnik večstanovanjskih hiš, daje lastnikom stanovanj naslednje prvo pojasnilo. Potrebna obvestila in pojasnila pa bo dajala tudi kasneje z namenom, da lastnike stanovanj z vsem čim bolje seznani in tako pripomore k ravnanju njihovih pravic in interesov. Vsega v enem sestavku ni možno zajeti.
Skupni prostori, deli, objekti in naprave ter objekti zunanje ureditve na funkcionalnem zemljišču, funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše in skupno funkcionalno zemljišče so po stanovanjskem zakonu v solastnini etažnih lastnikov, pri čemer je solastninski delež vsakega etažnega lastnika sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja v primerjavi s skupno vrednostjo etažne lastnine ali funkcionalnega zemljišča.
Za kakršnokoli razpolaganje s skupnimi deli, napravami ali objekti je nujno soglasje vseh etažnih lastnikov ne glede na višino oziroma vrednost njihovih deležev in vsi morajo biti sklenitelji in podpisniki potrebnih pismenih pogodb. Etažnim lastnikom proti njihovi volji ne more nihče odvzeti uporabe ali lastnine na omenjenih stvareh.
Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu iz leta 1981 so stanovanjske skupnosti bile dolžne izvesti točkovanje stanovanj in stanovanjskih hiš in s podatki iz točkovanja nastaviti evidence za potrebe vzdrževanja in obratovanja stanovanjskih hiš oz. gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. Podatki iz točkovanja so se uporabljali tudi kot osnova za določitev deleža (%) oz. solastnine etažnega lastnika na skupnih prostorih, delih objektih in napravah ter hišniškega stanovanja, katerih solastniki so bili etažni lastniki dveh ali več stanovanjskih hiš in sicer zaradi pravic in obveznosti, ki so posledica solastnine v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem te solastnine.
V nekaterih občinah na Gorenjskem ni narejene evidence o skupnih prostorih, delih, objektih in napravah ter hišniških stanovanjih, katerih solastniki so etažni lastniki dveh ali več stanovanjskih hiš, zato ni na razpolago osnov za vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo, realnih osnov za promet z nepremičninami, kakor tudi osnov za urejanje medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše.
Zakon je določal, da so za upravljanje in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami odgovoren skupnosti stanovalcev. Strokovne nalogo v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami, so skupnosti stanovalcev izvajale s svojo strokovno službo ali pogodbeno s pooblaščeno organizacijo. V občinah je naloge skupnosti stanovalcev izvajala strokovna služba pooblaščene organizacije, ki je strokovno opravila izvajala tudi za stanovanjsko skupnost. Medsebojna razmerja med skupnostjo stanovalcev in izvajalcem strokovnih nalog, bi morala biti urejena s pogodbo. Ta vprašanja v nekaterih občinah žal niso bila urejena. Naloge za skupnosti stanovalcev so se izvajale brez pooblastil in pogodb s skupnostmi stanovalcev. Nepoznavanje predpisov in zmedo na področju stanovanjskega gospodarstva s prenosom stanovanj in stanovanjskih hiš v upravljanje skupnostim stanovalcev je izkoristila strokovna služba in si postopoma prisvajala tudi pristojnosti skupnosti stanovalcev predvsem pa odločanje. Tipičen primer za navedene je npr. toplotna oskrba iz skupnih kotlovnic, ki spadajo med objekte in naprave več stanovanjskih hiš oz. so lastnina etažnih lastnikov, z njimi pa upravlja pooblaščena organizacija s strani občine.
Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj, že dalj časa opozarja predstavnike občin in njene pristojen upravne organe na neurejenost stanja in težave v tej zvezi, kakor tudi na težave v zvezi s primopredajo dokumentacije za stanovanjske hiše, katerih lastniki so stanovanjsko zadrugo določili za upravnika. Dano je bilo več zagotovil o večjem sodelovanju med nosilci nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v občinah pri uveljavljanju stanovanjskega zakona in izvajanju stanovanjske politike, bistvenih premikov oz. rezultatov pa še ni bilo doseženih.
STANOVANJSKA ZADRUGA GORENJSKE, z.o.o. Kranj, Mladinska 2
Predsednik zadruge Franci Teran
vseh vremenskih razmer: poleti so opazili, kako veter raznaša večje količine prahu, ob deževjih pa vode iz jalovišča brez kontrole odtekajo v vodotoke. Znano je tudi, da je jalovišče Boršt na plazu, ki milimeter na dan drsi v dolino, in nikakršnih ukre-
{>ov ni opaziti, ki bi prepreči-i v primeru večjega deževja, da se večji plaz ne utrga. Ali je res mogoče, da minister Jazbinšek še vedno razmišlja o odlaganju nevarnih odpadkov v rudnik, čeprav se je zelo jasno pokazalo, da je proti temu celotna občina Skofja Loka, so se še vprašali prizadeti krajani.
Ko je predsednik sveta KS Poljane Roman Dolenc seznanjal občinski izvršni svet o zaskrbljenosti ljudi na tem sestanku, je zlasti opozoril na vprašanja, ki so jih sklenili poslati na Ministrstvo za okolje in prostor: koliko neurejene razmere na jaloviš-ču povečujejo sevanje, zakaj se s sanacijo jalovišč, kljub temu, da je denar zagotovljen, odlaša, s kakšnim name-
nom se vzdržujejo jamski rovi ter kdaj se bo naposled začel izvajati zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja. Različne strokovne razlage krajane begajo, zato želijo, da se jim rezultati meritev na primerno razumljiv način obrazložijo.
Člani škofjeloške vlade so se z zahtevami prebivalcev KS Poljane strinjali in ob tem ugotovili, da se osebna zagotovila ministra Jazbinš-ka, dana na izrednem zase-
danju občinske skupščine, o tem, da bo način snacije rudnika urana znan pred izdajo državnega proračuna, ne uresničujejo. Ponovili so zahtevo o tem, da se predstavi na primerno razumljiv način poročilo o vseh vplivih rudnika urana na okolje in sklenili, da bodo, če tej zahtevi ne bo ugodeno do konca februarja, o tej problematiki seznanili komisijo za varstvo okolja inkomisijo za varstvo človekovih Dravic pri Svetu Evrope. • S. Žargi
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Izvršni svet Radovljica, Gorenjska cesta 19
Na podlagi 2. člena odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica (Ur. I. RS, št 1/92) objavljamo revalorizirano vrednost točke, ki znaša od 1.1.1994 4,70 $IT Vrednost je določena na podlagi trimesečne rasti cen na drobno, ki jo je objavil zavod RS za statistiko
NOVO - PROGRAMI .VIDEOKASETE ZA NATDRAITE
NAKUPI BRNO 20. 1. - 2 dni NAKUPI MUNCHEN 5., 7. 2. KARNEVAL V BENETKAH 12., 13. 2. RIM 22.-25. 3. 94. TEL: 064/621 773, 682 562
BtVOB H STOKM tu
Izumitelj Peter Papič z Jesenic:
»Nočem, da je moj patent v Beogradu«
Kako je s slovenskimi patenti, ki so se še pred dvema letoma obvezno pošiljala v Beograd?
Jesenice, 13. januarja - V nekdanji Jugoslaviji so iz Ljubljane pošiljali vse patentne prijave na zvezni patentni urad v Beograd, zdaj pa je nemogoče v ZRJ plačevati zaščitne takse. Peter Papič z Jesenic se kljub prijaznemu pismu iz Beograda ni odločil, da si za svoj prijavljeni patent v Beogradu izbere zastopnika. Slovenski izumitelji morajo slovenski urad za zaščito industrijske lastnine pooblastiti, da v Sloveniji nadaljuje s postopkom.
Zdaj že upokojeni strojni ključavničar Peter Papič s Koroške Bele je bil v času, ko je bil zaposlen v remontnih delavnicah jeseniške Železarne, med najuspešnejšimi inovatorji in avtorji tehničnih izboljšav. Prejel je zlato ino-vatorsko značko, saj so mu poleg predloga za patent priznali kar okoli 25 inovacij. Najbolj se je izkazal s tako imenovanimi »žepki« - orodjem za natančno obdelavo izvrtin v hidravličnih krmilnih ventilih in drugih zahtevnih strojnih elementih.
»V obratih niso imeli rezervnih delov, jaz pa sem ventile tako usposobil, da so delali kot novi, v več obratih in pri več napravah. Tedaj so mi izračunali kar precejšen prihranek in na prigovarjanje številnih strokovnjakov sem se odločil, da tako imenovane »žepke« prijavim kot patent,« pravi Peter Papič.
Njegovo nukropovrtalo je kot prijavo patenta P 66/ 91 februarja leta 1991 sprejel
Eatentni urad v Beogradu, ajti vse slovenske patente je Patentna pisarna iz Ljubljane v takratni Jugoslaviji pač morala poslati v Beograd. Ko pa se je Slovenija osamosvojila, se je pojavilo za slovenske izumitelje in tudi za Slovenijo zanimivo vprašanje: kaj bo zdaj s patentnimi prijavami iz Slovenije? Kako jih dobiti iz Beograda in kako preprečiti morebitne zlorabe? Predvsem
Peter Papič
pa: kako naj tisti Slovenci, ki so prijavili patente, plačujejo obvezne vsakoletne takse, kajti za vsak prijavljeni patent je treba kar precej plačati?
Peter Papič je želel, da se njegov patent na vsak način vrne v Slovenijo - ne le zaradi taks, ki bi bile danes zaradi inflacije v tako imenovani Zvezni republiki Jugoslaviji najbrž astronomske, ampak zato, ker je patent njegov in zatorej slovenski.
Zanimivo je, da je lani prišlo iz Beograda pismo, v Katerem ga lepo prosijo, naj si iz priloženega seznama imen priznanih strokovnjakov iz Beograda po lastni želji izbere zastopnika, ki bi ga še naprej zastopal pred beograjsko patentno institucijo. V tem pismu tudi pišejo, da je lahko brez skrbi: da je beograjsko
zvezno ustanovo za zaščito industrijske lastnine ali na kratko zvezni patetntni urad priznala tudi ustava ZRJ iz leta 1992 in je urad še vedno vključen v vse mednarodne institucije, ki se ukvarjajo s
Eatenti in njihovo zaščito, eograjski patentni urad naj bi torej bil se naprej mednarodno priznan. Čeprav je bilo pismo zelo vljudno, se slehernemu porodi umestni pomislek: kako naj bo priznan urad, če še država ZRJ ni priznana?
Peter Papič si zastopnika v Beogradu ni izbral, čeprav so bili med imeni zastopnikov tudi Slovenci. Iz Urada Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine pa je ob koncu lanskega leta dobil sporočilo, naj zaradi onemogočenega plačevanja taks v ZRJ za patentno prijavo pošlje nalog za nadaljevanje postopka v Sloveniji in če želi predmet obdržati v veljavi, naj nakaže akontacijo. Papičev
Eatentni predlog je v Sloveniji rez problemov in z vso strokovno odobritvijo dobil ru-brum - se pravi, da za njegovo mikropovrtalo ni nobenih ovir več, da ne bi bilo sprejeto kot patent.
Peter Papič patent torej ima in samo od njega je odvisno, kako ga bo zmogel in znal ponuditi tistim, ki bi ga koristno uporabili. Pravi, da v slovenski Patentni pisarni zagotavljajo, da kljub vsem oviram z beograjskim uradom še kar dobro sodelujejo in da bodo tudi od drugih slovenskih izumiteljev, ki so prijavili patente, dobili nalog, da nadaljujejo postopek za pridobitev patenta v Sloveniji. • D. Sedej
Hribernikovi so posvojili dečka iz Bosne
Dejanje krščanske ljubezni
Pri Hribernikovih v Preddvoru, kjer imajo že sedem otrok, starih od dvajset let do sedmih mesecev, so sklenili na daljavo posvojiti otroka iz Bosne.
Preddvor, 12. januarja - Ne moremo se več sprenevedati, da se v vojni trpečim ljudem ne da več pomagati. Eden od načinov je tudi materialna pomoč in skrb, kakrkšno so Hribernikovi namenili 9-letnemu Zlatku Suljiću iz Tuzle. Dr. Tomaž Hribernik je to človekoljubno dejanje pojasnil s preprostimi besedami, češ z ženo sva kristjana in z dejanji izražena ljubezen do bližnjega ena temeljnih krščanskih vrednot.
Mnogo let sem bil kot številni drugi zgolj formalno kristjan, ki praznuje tri glavne praznike in gre vsako nedeljo k maši, živi ps povsem drugače, kot veleva evangeli," priznava dr. Tomaž Hribernik, ki je naposled po zaslugi medicine našel pot tudi k duh ovnim vrednotam. "Ko nisem našel utehe samo v pristopih zahodne medicine, sem jo iskal v naravni medicini. Očarali so me vzhodnjaški pristopi v medicini in vzhodna filozofija sploh. Bolj ko sem ju študiral, bolj sem spoznaval, da je naša naravna medicina pravšnja, v tamkajšnji filozofiji
Ea sem odkril veliko elementov rščanstva. Ta ovinek prek medicine me je pripeljal nazaj k duhovnim vrednotam krščanstva. V krščanski kariz-matični skupnosti Marijino delo, ki mu z družino pripadam, skušamo živeti po načelih krščanstva, ki pravi, imej rad drugega kakor samega sebe. Niso dovolj samo besede, po-trebna so dejanja. S tem, ko življenje živiš tako, da delaš soljudem dobro, sam duhovno pridobivaš."
Hribernikovi skušajo živeti v
Pri Hribernikovih je sedem domačih otrok, pa staršem ni odveč prevzeti skrbi in odgovornosti (čeprav na daljavo) še za osmega. In devetega. Ko namreč najmlajši otroci (Matej, Miha in Anamarija, stari
Redka priložnost: vsi Hribernikovi.
duhu teh vrednot. Ni jim težko z manj srečnimi od sebe dehti svoje brunarice in kombija. V brunarici že več let zapored gostijo ljudi, ki si ne morejo privoščiti počitnic, ponudili so
to že albanskim, hrvaškim, »osanskim beguncem. Njihov družinski kombi, ki je za domače potrebe vajen krajših relacij od Preddvora do Kranja in Ljubljane, je bil že petkrat v Rimu, Hribernikovi še nikoli.
tri in dve leti ter sedem mesecev) malce odrastejo, bodo enega posvojili. Ni nujno, da bo ravno iz Bosne, kjer otroci ta čas hudo trpijo. Dr. Tomaž Hribernik bi dal dom tudi otroku iz vzgojnega doma. "V vzgojnih domovih, kjer je zbranih toliko rizičnih otrok, nehote vzgajajo bodoče prestopnike. Tamkajšnji otroci se drug od drugega nauče, da je v življenju najlažje uspeti z močjo, zvitost-
jo in denarjem. Če imaš to, lahko postaneš glavni. Če pa bi živeli v družbenem okolju, kjer bi jih imeli radi in bi jih vzgajali, bi ti otroci ob drugih spoznali, da lahko postanejo drugačni ljudje. Ljudje, ki so jim vzgojitelji le za sedem ur, tega ne zmorejo, kajti otrokom se je treba povsem posveti-ti."Po današnjem pojmovanju družine pri Slovencih so Hribernikovi res nadštevilni. Toda več jih je, lepše se imajo, pravi družinski oče. Vsega materialnega, .kar imajo družine z enim ali dvema otrokoma, jim seveda ne more nuditi, vendar pravi, da bi jim s tem tako ali tako samo škodoval. To ilustrira s prispodobo o drevesu, ki v trdih razmerah zraste na Jezerskem in je iz njegovega plemenitega lesa Stradivari lahko izdelal violino, česar o smreki s Sorskega polja ni mogoče reči. Odločitev za veliko družino pa ima še en vzrok. Pred leti, ko so bili pri Hribernikovih šele prvi štirje otroci, sta starša popustila prevladujočemu prepričanju (tudi zdravnikov), da večje družine ne bi mogli preživeti in da bi bil peti otrok za mater preveliko breme. Krivda, da otroka niso sprejeli, je starša hudo bremenila, zato sta sklenila greh popraviti. Za Majo, Markom, Alenko in Marjetico so se rodili še trije otroci, družino (sicer na daljavo) zdaj dopolnjuje tudi Zlatko, za njim pride še kateri...
Ničesar jim ne manjka, sicer pa pri Hribernikovih o materialnem tako ali tako ne izgubljajo veliko besed. O njihovem duhovnem iskanju pa obiskovalcu najočitneje pričajo glasbeni darovi otrok. Maja igra violino, Marko klavir, Alenka prečno flavto in Marjetka čelo, tako da lahko sestavijo pravcati družinski orkester. • D.Z.ŽIe-bir, foto: G. Sinik
Mama bolne Petre Divjak pravi:
»Zaupam samo japonskim zdravnikom«
Petri pomagalo na tisoč Slovencev, najbolj pa nekdanji slovenski smučarji.
Jesenice, 13. januarja - Dijakinja jeseniške gimnazije Petra Divjak odhaja na novo operacijo na Japonsko. Petri so pomagali japonski skakalci, ki so bili v Planici, največ pa si za njeno zdravljenje prizadevajo Boštjan Gasar, Bojan Križaj in Grega Benedik. Petra bo sama potovala, za njo pa bo kmalu odšla tudi njena mama Zvonka.
Po zdaj znanih podatkih imata v Sloveniji le dva otroka bolezen, ki so jo odkrili na Japonskem, in ki jo poznajo kot sindrom moya moya. Bolezen, ki naj bi se na Japonskem bolj pogosto pojavljala kot drugod po svetu, japonski zdravniki tudi uspešno zdravijo. Ozdravitev je toliko bolj zanesljiva, če sindrom pravočasno odkrijejo.
Ko je bila stara tri leta, je za motnjami v pretoku krvi v možganskih arterijah zbolela danes osemnajstletna dijakinja jeseniške gimnazije Petra Divjak. Naši zdravniki so seveda odkrili, da gre po vsej verjetnosti za sindrom mova moya, niso pa mogli pomagati, saj nimajo tovrstnih izkušenj. Ko pa je njena mama Zvonka izvedela, da se bolezen vendarle da pozdraviti - bolezen po evropskih zdravstvenih merilih velja za neozdravljivo - se je začela boriti za hčerino življenje.
Kako do japonskih zdravnikov in dragih japonskih bolnišnic?
Obupana mati je zaprosila za Pomoč vse, ki bi hčerki zmogli
Eomagati. Najbolj odmevna je da akcija jeseniškega Radia Triglav, saj so zbrali neverjetnih 120 tisoč mark in tako omogočili Petri, da je potovala na prvo operacijo na Japonsko, na posebnem žiro računu Rdečega križa Jesenice s številko: 51530 - 678 - 81482 pa so se tudi zbrali prostovoljni prispevki več tisoč Jeseničanov in drugih ljudi z vse Slovenije. Petra je skupaj z mamo odpotovala na operacijo, ki je veljala 3,8 milijona jenov, hudo visoki pa so bili tudi oskrbni stroški. Slovenci, ki *'vijo na Japonskem, so Petrini
mami omogočili, da je v času, ko je bila Petra v bolnišnici, stanovala v sicer nekoliko oddaljenem, vendar cenejšem stanovanju na Japonskem. In tudi
Boštjan Gasar, Bojan Križaj in Grega Benedik!
Naši smučarji, ki imajo na Japonskem prijatelje, ki poznajo najboljše kirurge in specialiste - le tem pa Petra in mama Zvonka tudi najbolj in povsem zaupata. Povsem ju je treba razumeti, kajti japonski nevrokirurgi so že ob prvem pregledu kar naravnost povedali, da bi Petro lahko kaj hitro pozdravili,
stane okoli 1300 nemških mark. S Petro sva morali v teh dneh z vlakom še po vizo v Muenchen. Ko sva bili zadnjič na Japonskem, sva imeli turistično vizo za 3 mesece. Najino bivanje je trajalo nekoliko dalj časa, zato sva morali za dva dni v Seul. Zahvaljujem se vsem tistim firmam in posameznikom, ki so Petri omogočili novo operacijo, seveda pa najbolj Boštjanu Gasarju, Bojanu Križaju in Gregu Benediku. Petra bo potovala z direktno linijo z Brnika. Prav nič se ne bojim, da potuje sama, kajti le sam moraš doživeti, kako izredno vljudni in gostoljubni so Japonci in kako dobri so s Petro Slovenci, ki živijo na Japonskemu • D. Sedej
Omejitev v aktivni politiki zaposlovanja veljajo naprej
Pripravniki še
dva meseca na suhem
Kranj, 14. januarja - Sofinanciranje pripravništva je eden od ukrepov aktivne politike zaposlovanja, s katerim je država do lanskega novembra spodbujala zaposlovanje mladih. Zadnja dva meseca minulega leta pa je nekatere teh ukrepov zaradi denarnega primanjkljaja omejila, omejitve pa podaljšala še do konca februarja.
Med dejavnostmi zavodov za zaposlovanje, ki jih je zaradi suše v blagajni zadela omenjena omejitev, so poleg pripravništva tudi sofinanciranje samozaposlovanja, rehabilitacijski inženiring za invalide, finančna pomoč pri reševanju presežnih delavcev, svetovanje pri samozaposlit-vi, priprava brezposelnih za zaposlitev in novi programi javnih del. Vsi pred lanskim novembrom sklenjeni programi sicer nemoteno tečejo naprej, medtem ko jih nanovo ne sklepajo do konca februarja. Naknadno so enako omenjili tudi možnost kapitalizacije nadomestil, se pravi možnost, da odvečni delavci, ki bi določeno obdobje prejemali nadomestilo na zavodu za zaposlovanje, tega dvignejo v enkratnem znesku, če želijo denimo začeti s samostojno dejavnostjo. • D. Z.
Država pomagala
nad tisoč odvečnim delavcem
Kranj, 12. januarja - Lani je Republiški zavod za zaposlovanje sofinanciral dokup delovne dobe in preuspo-sabljanje 1147 odvečnim delavcem v 49 gorenjskih podjetjih. 200 presežnih delavcev, ki so delali v 38 gorenjskih podjetij, je z dokupom delovne dobe "trajno rešenih". V 11 podjetjih pa so ugotovljenim 947 odvečnim delavcem s pomočjo države zagotovili usposobitev za drugo delo. Poleg kranjske občine, kjer je ugotovljenih največ presežnih delavcev, so največ dokupov delovne dobe lani zabeležili v treh tržiških podjetjih, najmanj pa na Jesenicah. Pač pa jeseniška občina (poleg kranjske seveda) prednjači pri drugem ukrepu aktivne politike zaposlovanja, preuspo-sabljanju, pišejo v zadnjih lanskih informacijah območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju. Z doplačilom pre usposabljanj a so namreč na Jesenicah pomagali 202 delavcema iz dveh podjetij, v Kranju pa 642 delavcem iz šestih podjetij. • D. Ž.
Polovica brezposelnih ima nadomestilo ali pomoč
Kranj, 12. januarja - Med 11.881 brezposelnimi, kolikor jih je bilo prijavljenih na borzi dela konec oktobra, jih je več kot polovica deležnih nadomestila ali denarne pomoči. Za november je te vrste socialne varnosti 6064 dobilo brezposelnih. Število prejemnikov denarnega nadomestila se je povečalo na 3582, kar gre pripisati stečajema v tržiškem Zlitu in Sky Westu v Otočah, pa tudi dotoku presežnih delavcev in tistih, ki so bili zaposleni samo za določen čas. Kot poročajo informacije kranjske enote zavoda za zaposlovanje, se povečuje tudi število denarnih pomoči, ki pripada brezposelnim, potem ko jim usahnejo pravice do nadomestila. Do pomoči je bilo novembra upravičenih 2482 brezposelnih. O tistih, ki s pogodbenim delom ali delom na črno sami poskrbijo za socialno varnost, z zavoda za zaposlovanje ne poročajo. • D.Z.Ž.
sicer so bili Slovenci na Japonskem Petri in Zvonki vedno pripravljeni pomagati.
Ko sta se vrnili, je morala Petra redno dobivati zdravila, na redne kontrole pa je po nasvetu japonskih zdravnikov hodila v sosednjo Avstrijo. Spet je začela obiskovati gimnazijo, vendar se ji je v zadnjem času zdravstveno stanje poslabšalo, tako da je bilo očitno, da bo morala na novo operacijo na Japonsko. Ker mama Zvonka zaradi takih in drugačnih izkušenj z našimi kirurgi specialisti ni želela na preglede v Univerzitetni klinični center v Ljubljano - zdravstvena skupnost pa je ocenila, da je bilo zdravljenje v tujini opravljeno mimo predpisanega postopka in je povrnila le 22 tisoč mark stroškov v tolarski protivrednosti - so pomagali tisti, ki so Petri pomagali že od vsega začetka.
če bi prišla prej. K našim zdravnikom pa se je Petra zatekala po pomoč kar trinajst let!
Ko se je Petri zdravstveno stanje poslabšalo, so bili o Petri in njeni bolezni ter njenem zdravljenju po zaslugi Boštjana Gasarja m Bojana Križaja obveščeni tudi japonski skakalci, ki so bili letos v Planici. Le - ti so iz svoje žepnine Petri takoj namenili 33 tisoč tolarjev, devet
Japonskih novinarjev pa je ob-j ubilo, da bodo na Japonskem ustanovili sklad za pomoč Petri in preko svojih medijev začeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov.
Petra bo zdaj odpotovala na Japonsko, njena mama pa pravi:
»Petra bo sama odpotovala na Japonsko, za njo pa bom morala še sama. Mora iti, kajti nova operacija je nujna. Vožnja
Avsenik vzor tudi za "štimungo"
Prva od letošnjih prireditev Turističnega društva Besnica, kijih načrtujejo ob praznovanju jubileja, bo v soboto, 22. januarja, koncert narodnozabavnega ansambla Mira Klinca v dvorani Doma v Spodnji Besnici. Vstopnice za koncert so v
Sredprodaji od danes (14. januarja) v trgovinah Kekec in ivila ter v Pizzeriji Pod Rovnikom v Besnici. Če bo veliko zanimanje za koncert, bo ansambel nastopil v soboto dvakrat. Da so se prireditelji odločili za koncert ansambla Mira Klinca, pa ni naključje. Vodja Ansambla Miro Kline je bil 1980. in 1981., ko se je v Ljubečni začela zlata harmonika, zmagovalec. Zdaj pa je Besnica prireditelj gorenjskega prvenstva na diatonični harmoniki za Ljubečno in letos bodo na tekmovanje, ki bo 5. junija, povabili tudi harmonikarje iz avstrijske Koroške.
Bi lahko v polki "V senci sem posedal" iskali začetek glasbe v vaši hiši?
"Morda mi je to besedilo res nekako napisano na kožo. V senci sem posedal, igrati se učil, očka me grdo je gledal in takole govoril.... No, začel sem pred 25 leti s frajtonarico, šel potem v glasbeno šolo in se učil klarinet; in tudi končal sem s klarinetom na nižji glasbeni."
Igrali ste že pri več ansamblih.
"Začel sem s svojim triom, prešel kasneje k ansamblu Savinjskih, pred petimi leti sem začel v Avstriji pri nekem show ansamblu. Nekaj časa sem potem "pavziral. Sicer pa, kot sem rekel, sem začel s triom, prešel potem na kvintet in potem spet nazaj na
trio. Mislim, da bo naslednji korak vendarle spet kvintet.." Koliko kaset ima ansambel Mira Klinca? "V tujini sem izdal tri, doma pa štiri domače in eno zabavno."
Običajno za ansambel pravimo, da vžge ali pa ne. Kako bi ocenili vaš ansambel?
"Mislim, da je v mojem repertoarju precej humorja. V tujini in doma brez tega ne gre. Sicer pa je tudi Avsenik že na samem začetku skrbel za "štimungo" tudi s šaljivimi besedili. Zgolj in samo glasbo nenazadnje lahko poslušamo tudi doma. Humor pa sodi v ansambel, v njegov repertorar in nastope."
Miro Kline, vi ste vodja ansambla s harmoniko. Nam predstavite še druge člane.
"Žena Milena poje, kitarist
je Vanč Juričan, bas pa igra Mitja Mastnak."
Načrti. Kateri ansambel jih pa nima.
"Da bi prodali čimveč kaset. Zdaj sta na policah dve; domača in zabavna kaseta, v kratkem pa bo izšla CD plošča. Mislim, da je kaseta z naslovom Na sodišču z narodnozabavno glasbo nekaj posebnega. Podobnega besedila se ni lotil še nihče. Naslov zabavne pa je Pleši z menoj. Rad bi naredil promocijo po vsej Sloveniji.sicer pa nastopamo v Avstriji, Nizozemski in Nemčji.
Je težko biti profesionalec v narodnozabavni glasbi?
"Preživljanje zgolj in samo z glasbo Je predvsem zares trdo delo. Zato si želim, da bi še naprej ostali zvesti načinu in delu, zdravja in da bi lahko pisal skladbe." • Po magnetogramu Janeza Fabijana pripravil A. Zate
NAGRADNO VPRAŠANJE Kakšen jubilej praznuje letos Turistično društvo Besnica. Odgovore pošljite na dopisnici z vašim naslovom na Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, (ali sporočite po telefonu 223-111) do vključno torka, 18. januarja, do 12. ure. Nagrada • štirikrat po ena vstopnica za sobotni koncert v Besnici.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 93. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava članov Likovnega društva Kranj. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava gorenjskih likovnikov.
JESENICE - V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in Jutri. V razstavnem salonu DOLI K je na ogled razstava likovnih del Lee Dežman in Zore Zalokar.
BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Joieta Ciuhe.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec slike na temo Sprehodi po Gorajtah..
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 2. del društvene razstave barvnih fotografij fotografskega društva Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled fotografska razstava Predpremiera avtorja Janeza Pelka. V galeriji Ivana Groharja so na stenah na ogled slikarije škofjeloških umetnikov.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo slike na temo Mamut kamniški likovni umetniki.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: PREMIERA - Prešernovo gledališče bo danes, 14. januarja, ob 19.30 uri premierno uprizorilo monodramo Dosje Matije Logarja.V monologu za igralca, ki ga avtor označuje z aforizmom v šestih slikah, do nastopil Ivo Ban.
KRANJ: LUTKE Na sobotni matineji v Ragtime Clubu na Sejmišču 2 bo jutri, 15. januarja, ob 10. uri, nastopilo lutkovno gledališče Kobanci s predstavo Jazbečar Tobija.
KRANJ: BOŽIČNO PETJE - V župnijski cerkvi v Kranju bo v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri, nastopil Mladinski mešani zbor Škrjančki, skupaj s skupino inštrumentalistov.
RADOVLJICA: FOTO RAZSTAVA - Foto društvo Radovljica vabi na otvoritev društvene razstave fotografij in diapozitivov Radovljica 93. Otvoritev s projekcijo diapozitivov bo danes, 14. januarja, ob 18. uri, v dvoranici knjižnice A. T. Linharta. ŠKOFJA LOKA: OTVORITEV RAZSTAVE - Danes ob 18. uri bo v Galeriji Fara otvoritev razstave fotografij Janeza Pelka z naslovom Predpremiera.
ŠKOFJA LOKA: MATINEJA - V soboto, 15. januarja, ob 10. uri se bo najmlajšim predstavil Loški oder z igrico Obuti Maček. Vstopnice po 200 tolarjev je moč dobiti pri gledališki blagajni uro pred predstavo.
JESENICE : POKVARJENO - V Gledališču Tone Čufar bodo v petek, 14. januarja, v soboto, 15., in nedeljo 16. januarja, ponavljali uspešnico sezone Pokvarjeno Rayja Cooneyja. Predstave bodo ob 19.30 uri.
JAVORNIK: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA - Danes, v petek, 14. januarja, bo ob 19. uri v razstavnem prostoru na Javorniku otvoritev razstave fotografij Marka Pogačnika. V kulturnem
grogramu bosta nastopila Melita Jelen in Primoža Kerštajn. azstava bo odprta do 21. januarja vsak dan od 17. do 19. ure, razen sobote in nedelje.
JESENICE: OTVORITEV RAZSTAVE - V razstavnem salonu Dolik bo danes, 14. januarja, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Lee Dežman in Zore Zalokar, članic Dolika. Otvoritev bo popestril krajši glasbeni program flavtista Matjaža Šurca in pianista Primoža Kerštajna.
KAMNIK: KOMEDIJA - Kulturno društvo Komenda bo v veliki dvorani kina Dom Kamnik v soboto, 15. januarja, ob 19. uri uprizorilo komedijo A. T. Linharta Ta veseli dan ah Matiček se ženi.
KAMNIK: OTVORITEV RAZSTAVE V kavarni Veronika bo jutri, 15. januarja, ob 18. uri otvoritev razstave kamniških likovnih umetnikov na temo Mamut.
ADERGAS: GOSTOVANJE - KUD Matija Valjavec Preddvor gostuje v soboto, 15. januarja, ob 19.30 uri v Adergasu s komedijo v treh dejanjih Zlati časi lepi Jenu/avtorja Pavla Lužana.
JESENICE: MATINEJA - V nedeljo, 16. januarja, bo ob 10. uri v Gledališču Tone Čufar v gosteh lutkovna skupina TRI z igrico O joj boli..
BLED: URA PRAVLJIC - Danes, 14. januarja, ob 17. uri bo v gradu Grimšče ura pravljic. Prisluhnili boste lahko pravljici Deklica z vžigalicami in si ogledali lutkovno igrico Kdo je napravil Vidku srajčico.
PRVA MONOGRAFIJA POP SKUPINE
Ljubljana, 12. januarja - V sredo so v ljubljanskem Accapulcu predstavili knjigo, ki je glede na zvrst prva tovrstna pri nas. Gre za monografski prikaz dela in vzpona ene trenutno najuspešnejših skupin popularne glasbe Pop Design pri nas.
Publikacija, kakršno zahodna potrošniška družba že dobro pozna, je narejena v tipičnem slogu te zvrsti: okoli stodvajset strani je napolnjenih s fotografijami, ki očrtujejo kariero skupine, s slikami iz družinskih albumov, avtor Mitja Ciuha pa je zbral in zapisal malone vse, kar je mogoče zvedeti o neki skupini: ob skupinski delovni biografiji še biografije posameznih članov, notne zapise desetih uspešnic, poročilo o klubu oboževalk in celo barvno analizo skupine.
V monografiji je tako zajeto vse, kar naj bi zanimalo najstnike iz družbe popularne kulture in morda še koga tudi pri nas. V skladu s trendom, ki ga predpostavlja že ime skupine, Pop Design, torej še ena izmed komercialnih akcij v anglo-ameriškem smislu, morda z malce zamude tako tudi pri nas.    • M. A.
OSNOVNA ŠOLA LUCIJANA SELJAKA
KRANJ
Šolska ulica 3
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Nastop dela 1. 2. 1994.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po
objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu.
Scenograf Jože Bedič je v Gledališču Tone Čufar že štirideset let
CILJI DAJEJO ENERGIJO
ZA DELO
Jesenice - Gledališče Tone čufar z Jesenic z letošnjo uspešnico Pokvarjeno Ravja Coonevja pridno polni dvorane. Duhovita komedija, ki jo pristno interpretirajo domači igralci in privlačno vzdušje uokvirja scena bogata scena, ki je tudi tokrat delo mojstra Jožeta Bedica. Ta je že štirideset let nepogrešljivi član gledališča. Kot scenograf in kašer,
kostumograf, glasbenik, in še kaj bi se našlo.
"Ob nastajanju scenografij je Jože vedno prisluhnil režiserju in avtorjevi sporočilnosti. Zato so bile njegove scenografije zelo različne glede na vzdušje odrskega dela. Tudi, če je izdelal na videz bogato sceno, je bila bogatija odraz njegove domiselnosti, ki je očitno neizčrpna. V Štiridesetih letih je poslikal dvesto triindvajstet scen, njegovih izvirnih osnutkov pa je bilo triinsedemdeset. Samo ob statističnem pregledu si komaj lahko predstavljamo, koliko ur je presedel ob prelistavanju najrazličnejšega gradiva, koliko ur je prebil v gledališki delavnici in koliko ur je "copral" ob izdelavi vseh mogočih in nemogočih predmetov. Eno od njegovih vodil je bilo in je še, naj se igralec na sceni dobro počuti. O Jožetu je krožila krilatica, da je človek, ki veliko ve, narediti zna pa vse. V štiridesetih letih so občudovale njegove scene različne generacije gledalcev. Starejši se spominjajo Ognjenega viharja, Lepe Vide m Samoroga, mlajšim pa je zagotovo ostala v spominu grozljiva apokalipsa atomske vojne v zadnjem prizoru Trgovine Jeannie VVorms," so o njem zapisali njegovi gledališki sodelavci, sam pa trdi: "Vse je odvisno od teksta in režiserjevega koncepta. Vzdušje scene je treba prilagoditi vzdušju dogajanja na odru. Scena je le vidna ilustracija dogajanja. Ni nujno, da je do
Jože Bedič
konca realna. Včasih je dovolj, da to vidno vzdušje ustvarijo posamezne malenkosti. Seveda veliko pripomore tudi glasbe in luč. In barve, ki ustvarjajo posebno duševno razpoloženje."
Kako to, da vas je življenjska pot zanesla prav na Jesenice?
Po služenju vojske v Kočevju sem sam pri sebi sklenil, da bom poskušal najti delo v kraju, kjer bom lahko tudi smučal. Tako sem prišel sem. Le da s smučanjem dolgo časa ni bilo nič posebnega. Toliko dela je bilo, da je za tovrstno rekreacijo zmanjkalo časa. V gledališču smo imeli osem do deset premier letno, takrat sem se dokaj intenzivno ukvarjal z glasbo in
če se je le dalo čimveč hodil v naravo. Poleg tega sem se v tistem času ukvarjal tudi z zbiranjem in vzrejo kaktej. Prebral sem ogormno strokovne literature, iskal in brskal za čimlepšimi in čimbolj nenavadnimi primerki in na koncu imel v zbirki več kot štiri tisoč kaktej. Žal sem kmalu ostal brez rastlinjaka, kjer sem jih hranil, pa sem jih počasi začel razprodaj ati. Tu in tam pa še danes predavam o tem.
Poznani ste tudi, če ne predvsem, kot strasten zbiralec fosilov in mineralov. Tako je. Veliko sem hodil v naravo, fotografiral, odkrival neznana področja. Profesor v nižji gimnaziji pa me je navdušil za mineralogijo in kemijo. Prebral sem ogromno literature in bil na začetku razočaran, ker so bila domača področja silno revno obravnavana. Potem sem si napravil spisek vseh rudnikov, ki so včasih delovali pri nas. Vse sem obiskal. Peš. V tuji literaturi sem našel mnogo zanimivih podatkov o nahajališčih mineralov. Prepotoval sem Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Najbolj mi je v spominu ostala Trebča, od koder prihajajo svetovno znani minerali. Imajo tudi edinstven muzej z zbirkami, po drugi strani pa ni tovrstnega muzeja na svetu, ki v svoji zbirki ne bi imel tudi mineralov iz Trebče. In na otok Elba imam lepe spomine. Večk-
Ukvarjate se z najrazličnejšimi stvarmi. Delate na področjih, ki se med seboj močno razlikujejo, povsod se težite k popolnosti in perfek-cionizmu. Kako vse to usklajujete med seboj, kje jemljete energijo za vse?
Možgani so računalnik, kjer je vse shranjeno. Treba je le skrbeti za to, da ničesar ne izgubiš. Rešitev: neprestano razmišljanje. Vsak trenutek življenja je treba porabiti za razmišljanje. Pa ne o banalnih stvareh. Sam imam posebno tehniko urjenja možganov. Ukvarjam se z etimologijo. Vsaka stvar ima svoje ime in jaz premislim o izvoru in prvotnem pomenu vsakega imena, ki ga uporabljam. Iščem odnose med stvarmi, odkrivam različne komponente, ki na koncu določajo eno semo stvar. Prepričan sem, da ni nujno, da bi se človek postaral. Senilnost je povsem nepotrebno stanje. Seveda, če živiš tako, da vsak trenutek kaj storiš zase. Uriš telo in um, živiš zdravo in aktivno. Veste, v tem se povsem strinjam s psihiatrom dr. Rugl-jem.
Zanima vas tudi kostumo-grafija. Katero stilno obdobje vam je najbližje?
S kostumi se ukvarjam z vidika različnih stilov in zgodovinskih obdobij. Edino vodilo pri tovrstnem delu mi je skladnost med sceno, kostumom in dramskim delom ter dejstvo, da
MAMUT SE VRAČA
Kamnik - Ob predstavitvi projekta MAMUT, 17. decembra 1993, v dvorani Matične knjižnice Kamnik, je bila tudi otvoritev razstave kamniških likovnikov na temo "mamut". Odziv na
Covabilo organizatorja, projektne skupine MAMUT /Urša enščak, Tomaž Schlegl, Iztok Čebašek/ je bil presenetljiv, odzvalo se je kar deset avtorjev. Tako si do 15. januarja lahko ogledamo lepo število eksponatov na to temo v različnih slogovnih in tehničnih izvedbah, od realističnih variant, do meja abstrakcije. Zanimiv je še podatek, da so vsi avtorji ustvarili svoj pogled na znamenito kamniško žival, v svojem sicer razpoznavnem in tipičnem likovnem stilu.
Boris Bratuž je prispeval konstruktivistično risbo s čopičem, s simbolno vsebino, ki nosi naslov "Zavesten samopropad ali beg pred oduro", kar aludira na politične dogodke naše polpreteklosti. Karel Hruza se ni izneveril svojim barvnim raziskavam v sferi abstrakcije in je v tehniki akvarela ustvaril barvno bogato abstraktno-simbolno kompozicijo. Malo plastiko, mamuta v žgani glini, edino skulpturo na razstavi, v solidni realistični izvedbi je prispeval Miha Kač. Dva gvaša na papirju, večjega formata, je prispeval Dušan Lipovec. Prvi je postavitev mamuta v tipično scenografijo s Starim gradom v ozadju, drugi pa večpomenski semantični in likovni rebus. "Moj sosed - neveljski mamut" je naslov akvarela kombiniranega s tušem Poldeta Miheliča. V svojem značilnem hudomušnem kmetskem realizmu je postavil mamuta v Neveljski ambient, najdišče mamutovih fosilov. Andrej Pečevnik si je zamislil mamuta kot simbol - grb. Izvedel ga je reliefno iz usnja in krzna. Tudi Peter Pečevnik je postavil svojo čredico mamutov v Neveljsko pokrajino s prepoznavnimi Kamniškimi planinami v ozadju. Eden izmed mamutov tone v močvirju, čez tisočletja bodo izkopali njegovo okostje ob regulaciji Nevljice... Na drugi sliki je postavil žival na kamniški Glavni trg pred Delikateso, kjer simbolično negira najnovejšo mestno pridobitev, nemogoč pivski kiosk imenovan tudi "napajalnik". Vse v realistični maniri in oljni tehniki. Bogdan Potnik je podal svojo realistično vizijo najdišča mamuta v Nevljah v kombinirani tehniki. V akvarel z vložki je tako vključil tudi mamuta izvedenega v tolčeni bakreni pločevini. Trije agitacijski plakati v značilnem fotorealističnem stilu Dušana Sterleta, s sloganom "Mamut, zbudi se", figuro mamuta in arhitekturo Malograjske kapele, nam da misliti, da bi bil mamut lahko tudi simbol mesta Kamnika. Najbolj zanimiv in dragocen eksponat na razstavi pa je brez dvoma slika-plakat, tempera na kartonu, delo kamniškega živinozdravnika, zbiratelja umetnin, ljubitelja umetnosti in tudi likovnika Josipa Nikolaja Sadnikarja, ki nosi datum 14. marca 1938 in je nastala verjetno ob najdbi mamutovega okostja. Podoba z mamutom, pralovcem, Kamniškimi planinami v ozadju in napisom "mamut", je naslikana, pravzaprav oblikovana v značilnem designu plakatov tistega časa in je tudi likovni dokument dobe. Sliko je žal delno poškodoval, kako simbolično, tank JLA, ki se je leta 1962 zaletel v vogal Sadnikarjeve hiše na Šutni in uničil tudi del dragocene zbirke. Na koncu omenimo še domiselno oblikovano celostno podobo projekta (vabila, plakati), ki jo je izdelala projektna skupina MAMUT. * Dušan Lipovec
Jože Bedič, scenografija za predstavo "Samorog" Gregorja Strniše, sezona 1982/83
rat sem bil tam, preden so ga popolnoma razprodali. Skoraj ves leži na železovi rudi, ki so jo kopali že stari Etruščani.
In potem so kmalu prišli na vrsto še fosili.
Nad fosili sem se navdušil ko sem v knjigi Jeklo in ljudje prebral članek dr. Ramovša o geološkem razvoju Karavank. Nisem si mogel misliti, da je tudi pri nas možno najti čudovite fosilne ostanke preteklosti, in da jih je tako lahko dobiti. Pa sem začel zbirati še to. Vzelo mi je ogromno časa, pa tudi denarja. Ne le, da sem ves prosti čas prebil pri iskanju fosilov, te je bilo treba nositi tudi na posvetovanje in določanje na fakulteto v Ljubljano, kjer so mi kasneje, ko se je zbirka vedno bolj povečevala, svetovali, da vse skupaj prodam Muzeju Jesenice, pravzaprav bivšemu Tehniškemu muzeju. Del zbirke je od oktobra naprej na ogled v mujzeju na Stari Savi.
se igralec v oblačilih udobno počuti. Sicer pa mi gre pretiravanje z modo neskončno na živce. Ne razumem, zakaj se ljudje ne oblačijo preprosto tako, kot je najbolj udobno in primerno zadoločeno delo. Jaz nikoli ne nosim kravate.
Po toliko letih dela, z ogromno izkušnjami in neštetimi stranmi preštudirane literature verjetno lahko poveste, če obstaja v scenografiji kakšna posebna prepoved, ki se jo mora scenograf absolutno držati.
Edina prepoved: scena se ne sme tepsti z vsebino in značajem dela, ki se izvaja. Sicer pa je lahko realistična, celo naturalistična, ali pa sestavljena samo iz nekaj najnujnejših elementov. Meni so bile med gledališkimi predstavami, ki sem jih scensko pripravljal, ne glede na stil najbolj všeč Plešasta pevka, Samorog, Razbiti vrč in Trgovina.
• M. Ahačič
GOSPODARSTVO
UREJA MARIJA VOLČJAK
Še ta mesec regijski posveti o ustanovitvi združenja delodajalcev Slovenije
Na Gorenjskem najmanj zanimanja
Na Gorenjskem se je doslej za ustanovitev združenja delodajalcev odločilo le 42 odstotkov podjetij.
Ljubljana 12. januarja - Od 24. do 26. januarja bodo pripravili Li regijskih posvetov, predvidoma sredi februarja pa bodo pripravili ustanovno skupščino združenja delodajalcev Slovenije. Do regijskih posvetov bodo prijave še sprejemali, povsod v Slovenije z izjemo kranjske, ljubljanske in dravograjske zbornice se je za ustanovitev združenja že odločila večina podjetij.
Zamisel o združenju delodajalcev je nastala pri Gospodarski zbornici Slovenije, vendar njegovo ustanovitev pripravlja poseben odbor. Ko bo združenje ustanovljeno, bo z gospodarsko zbornico delitev dela uredilo s posebno pogodbo.
Združenje je prostovoljno
Združenje bo torej delovalo povsem samostojno, seveda na svojem področju dela, ki bo z zbornico jasno razmejen, imelo bo seveda svoje vodstvo. Predsednik GZS Dagmar Suster je na seji upravnega odbora, ko je podal informacijo poteku priprav na ustanovitev združenja, jasno povedal, da ne bo predsednik združenja delodajalcev in da so kakršnakoli ugibanja nepotrebna. Politika ni v ničemer vpletena, podjetja se odločajo prostovoljno, v akcijo so šli brez podpore politike, parlamenta, vlade, javnosti in medijev. Skratka, ustanavljanja združenja delodajalcev niso obešali na veliki zvon, vendar je kljub temu zanimanje veliko.
Vključena bo večina podjetij
Doslej se ie prijavilo 1.447 podjetij, med njimi so družbe-na^asebna, mešana, skratka oblika lastnine pri tem ni igrala vloge. V teh podjetjih je zaposlenih 277.329 ljudi, kar je 58,5 odstotka vseh zaposle-
Ustanovna skupščina združenja delodajalcev Slovenije bo sredi februarja, povabljen je tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in predstavniki vseh sindikatov. Vlada in sindikati bodo potemtakem dobili kompetentnega pogajalca o kolektivnih pogodbah, plačah, socialnem paktu itd, saj zdaj pogosto slišimo pripombe, da gospodarska zbornica to ni.
nih v Sloveniji. Združenje bo torej večinsko, prijave pa še vedno prihajajo, sprejemali jih bodo tja do druge polovice januarja, ko bodo pripravili regijske posvete.
Prijave zbirajo po regijskih zbornicah, ki so dosegle različen odstotek vključenosti pod-jetij, seveda pa še ni dokončen. V desetih so že dosegli večino, v treh pa še ne, med slednjimi je tudi kranjska. Pri Območni zbornici v Kranju seje namreč doslej prijavilo 42 odstotkov gorenjskih podjetij, še slabši odstotek pa imata ljubljanska in dravograjska, kjer so doslej dosegli 39-odstotno vključenost podjetij. Ne vem, zakaj je tako v Kranju, za Ljubljano je to vsaj deloma razumljivo, ker je podjetij zelo veliko, v Dravogradu pa ima regijska zbornica
Kdo si hoče prilastiti organizacijo najuspešnejše sejemske prireditve?
Zavora Slovenskemu avtomobilskemu salonu
Kako pomemben in občutljiv je slovenski avtomobilski trg kljub svoji majhnosti, se je že večkrat pokazalo. Ne samo, da se vozimo z neprimerljivo boljšimi avtomobili kot še pred nekaj leti, tudi postopno prodiranje slovenske spremljajoče industrije in že dvakrat potrjena uspešnost sejemske prireditve Slovenski avtomobilski salon sta pri tem pomembna dejavnika.
Po osamosvojitvi je Združenje ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev motornih vozil že dve leti zaporedoma pripravilo Slovenski avtomobilski salon, ki je v to nadvse uspešno sejemsko prireditev, ki si jo je lansko leto ogledalo več kot 70.000 obiskovalcev prerasel iz avtomobilske razstave. Na 16. Slovenskem avtosalonu leta 1992 je sodelovalo 70 razstavljalcev, lani pa že 160. Združenje si je prizadevalo, da bi ljubljanska prireditev postala tudi mednarodna in tako jo je letos OICA (Mednarodna organizacija avtomobilskih proizvajalcev) uvrstila v koledar tovrstnih prireditev po svetu. Ob koncu lanskega leta, ko bi morale že potekati priprave za letošnjo prireditev pa se je zapletlo na relaciji med Združenjem in Ljubljanskim sejmom. Združenje (takrat še Klub) je namreč Že leta 1992 z Ljubljanskim sejmom podpisalo pogodbo, s katero je opredeljeno, da Združenje ob pomoči Ljubljanskega sejma izpelje prireditev Slovenski avtomobilski salon, kar se je ob siceršnjem nezaupanju s strani Ljubljanskega sejma dvakrat tudi uspešno zgodilo. Kot vse kaže pa Ljubljanski sejem ne priznava vloge Združenja, čeprav je slednje, razen nekaterih tehničnih služb, izpeljalo celotno pripravo obeh prireditev. Ljubljanski sejem namreč ni pripravljen podpisati dodatka k pogodbi, iz katerega je razvidno, da je organizator prireditve (kakor je to tudi pri večini podobnih prireditev v svetu in kakor bi bilo glede na prizadevanja za vpis v mednarodni koledar in za doseženi nivo edino pošteno) Združenje. Člani združenja, ki jih je zdaj že 25, pa seveda ne morejo in ne želijo sprejeti sekundarne vloge pri tem projektu, saj je poleg velike količine organizacijskega dela, za izvedbo potrebno vložiti tudi precejšnja finančna sredstva. Poleg tega je od dobro organizirane prireditve odvisen tudi odnos njihovih principalov.
In kakšen bo povsem tem 18. Slovenski avtomobilski salon? Združenje je odločno, da salon bo, čeprav je druga lokacija slaba, vsekakor pa ne dolgoročna rešitev. Več kot očitno pa je, da primer Ljubljanskega sejma, ki ima z Gospodarskim razstaviščem podpisano dolgoročno pogodbo o ekskluzivnem organiziranju razstav, žal ni edini in da neurejene razmere prav gotovo ne morejo koristiti interesom slovenskega gospodarstva, še manj pa ugledu države. • M. Gregorič
kadrovske težave, je dejal Dagmar Suster.
Drugod po Sloveniji so že dosegli večisko vključenost in po posameznih regijskih zbornicah: v Velenju 89-odstotno, v Postojno 89-odstotno, v Trbovljah 85-odstotno, v Novem mestu 75-odstotno, v Celju 72-odstotno, v Novi Gorici 69-odstotno, v Kopru 67- odstotno, v Murski Soboti 67-odstotno, v Krškem 58-odstotno in v Mariboru 52-odstotno.
Po posameznih branžah pa so že v dvanajstih dosegli večinsko vključenost.
Na regijskih posvetih bodo zbrali pristopne podpise
Od 24. do 26. januarja bodo regijske zbornice pripravile 13 posvetov, na katerih bodo opravili tudi notarske zapise, ki jih bo moč opraviti od 8. do 16. ure. Sicer pa bodo posveti namenjeni razpravi o statutu združenja, kadrovskim pripravam na ustanovitev združenja, izkoristili pa jih bodo tudi za aktualne informacije o gospodarski problematiki, predvsem o kolektivnih pogodbah in socialnem paktu. • M. VolČjak
Izhodišča zakonske ureditve gospodarskih zbornic v Sloveniji
Centralizacija je vse večja
Gospodarstvo si ponovno želi pridobiti zakonodajno pobudo, ki jo je izgubilo z novo ustavo.
Ljubljana, 12. januarja - Izhodišča zakonske ureditve gospodarskih zbornic v Sloveniji, ki jih ie pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti bistvenih novosti pri organiziranosti zbornic pravzaprav ne prinašajo, vendar pa se je na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije razvnela burna razprava, kakšno zbornico gospodarstvo potrebuje. Predvsem učinkovito in vplivno in šele nato poceni zbornico, smo lahko slišali, veliko pripomb pa je bilo izrečenih na čedalje večjo centralizacijo v Sloveniji, kar naj bi vsaj pri organiziranosti gospodarske zbornice pre-
Srečili. Seveda so to šele izhodišča, zato lahko pričakujemo še iroko razpravo, v katerih naj bi zlasti člansko m s tem seveda regijske zbornice povedale, kaj si želijo.
Sedanji zakon je dober, zbornica deluje podobno kot zbornice v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Franciji in na Hrvaškem, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, razlike so le v nekaterih podrobnosti. Podobno pa imajo tam tudi posebne organizacije delodajalcev, industrialcev itd. Pri tem zdaj vse politične stranke poskušajo pridobiti vpliv na gospodarstvo, o vseh mislim enako, to je slabo. Stvari pa se bodo kmalu zasukale, saj bo interes gospodarstva in kapitala vplival na ključne opredelitve političnih strank, je dejal predsednik gospodarske zbornice Slovenije Dagmar suster. Gradivo so na ministrstvu skrbno, strokovno in korektno pripravili gradivo, ki odpira vsa vprašanja. Predvidena je univerzalna zbornica, ki bi vključevala vse gospodarske subjekte, kar seveda pomeni, da bi bilo članstvo obvezno. Možno pa bo tudi kolektivno članstvo, kar naj bi veljalo za obrtno in kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki bi vključevali fizične osebe. To pomeni, da bi zadoščal en zakon o zbornici, kar pa ne pomeni, da podrobnosti ne bi mogle biti urejene v obrtnem zakonu.
Vloga in avtonomnost območnih zbornic se lahko poveča, vendar ne tako, da bi imeli v Sloveniji 13 samostojnih regijskih in 27 oranžnih zbornic ali pa kar 61 občinskih, ki bi se nato združile v nekakšno zvezo. Slovenija je majhna, zavzezamo se za javnopravno zbornico, ki bo v sebi združevala tako regionalni kot panožni princip, edina resna pripomba na gradivo je, da ne upošteva branžnega interesa, je še dejal Suster. Državnemu nadzoru nad članskim prispevkom kot obliko javne porabe ni nasprotoval, zavzel pa se je, da gospodarstvo ponovno pridobi zakonodajno pobudo, kar mu je bilo z novo ustavo odvzeto.
V razpravi sta zlasti Gusti Grof in Branko Fingušt
opozorila na preveliko centralizacijo v Sloveniji, čemur vsaj pri organiziranosti gospodarske zbornice ne bi smeli slediti. Območnih zbornic ne bi smeli stisniti na raven območnih uradov, ki ne bodo zmogli zagovarjati interesov regij. FrancGrašič seje za večjo avtonomnost območnih zbornic zavzel predvsem v smislu njihovega regionalnega povezovanja v tujini. Janez Frelih pa je dejal, da bi morale zbornice dobiti določena javna pooblastila, saj so sicer združenje brez večjega vpliva. Edvard Jurjevec je dejal, da usmeritev v samostojnost regionalni zbornic ni prava, zavzel se je za večje sodelovanje znotraj branž, v kar naj bi se zbornica vključila s sofinanciranjem posameznih projektov. • M.V.
Decembra so se plače povečale za 20,9 odstotka
Poskočne plače
Ljubljana, 12. januarja - Masa izplačanih čistih plač se je decembra v primerjavi z novembrom povečala za 20,9 odstotka, kar je seveda vplivalo na večjo javno porabo, Id je tako ob koncu lanskega leta namesto pri 49-odstotnem pristala pri 55-odstotnem deležu v domačem bruto proizvodu.
Plače decembra običajno poskočijo, toda tolikšnega ni pričakoval nihče, saj je bistveno večji od običajnega. Povečanje je bilo na posameznih področjih dokaj različno, saj je masa čistih plač v gospodarstvu porasla za 16 odstotkov, v družbenih dejavnostih za 41,9 odstotka, v bankah za 37 odstotkov, v zavarovalnicah za 53 odstotkov in v državnih organih za 11,4 odstotka. Deloma so na dokaj različna povišanja verjetno vplivala tudi sama izplačila, kar se običajno dogaja pred novih letom in masa plač nato januarja nekoliko pade. Vendar pa to nedvomno ni edini vzrok, v oči bode zlasti podatek o povečanju mase čistih plač v družbenih dejavnostih in skok potrjuje govorice, da so si ponekod izplačali trinajste plače, le rekli so jim drugače, denimo poračun za preteklo leto.
Tudi podatki o letni ravni lanskih plač kažejo, da so plače realno porasle za 13,7 odstotka, povečanje pa je bilo najmanjše v gospodarstvu, kjer je bila rast plač 10,3- odstotna, v družbenih dejavnostih je bila 21,5-odstotna, v bankah 23,2-odstotna, v zavarovalnicah 29,6-odstotna in v državnih organih 26,8-odstotna.
Javna poraba pa je decembra v primerjavi z novembrom poskočila za 11,3 odstotka, medtem koje bila lani na letni ravni stvarno večja za 12,9 odstotka, znašala je približno 77 milijard tolarjev. Delež javne porabe v družbenem bruto proizvodu tako namesto 49 kar 55-odstoten, kar je več, kot so pričakovali največji pesimisti.
Dagmar Suster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je na seji upravnega odbora te podatke komentiral kot dve grozljivi stvari, ki sta se zgodili decembra in ki bosta seveda vplivali tudi na pogajanja o tarifnem delu splošne kolektivne pogodbe in sklepanje socialnega pakta. "Zdaj je popolnoma jasno, da smo možnosti za večjo gospodarsko rast v letošnjem letu že zapravili, saj je kazen neizbežna, izogniti se ji ni moč niti z zadolževanjem. Pričakujemo lahko padec proizvodnje, še večjo brezposelnost itd.," je dejal suster. Pričakuje tudi težja pogajanja o socialnem paktu, saj sta bili zbornica in vlada doslej že soglasni pri vseh stvareh, razen pri tečaju in vlada je bila pripravljena podpisati socialni pakt, Id bi vseboval tudi 47-odstotni delež javne porabe v družbenem bruto proizvodu, kar je zahtevala zbornica. Zdaj se seveda zastavlja vprašanje, bodo upoštevani lanski podatki v celoti ali morda le za prvih deset mesecev. • M.V.
Seminar o gospodarskih družbah
Radovljica, januarja - Poslovno informacijski center Radovljica bo v ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Radovljici pripravil seminar o zakonu o gospodarskih družbah.
Zakon o gospodarskih družbah, ki je začel veljati 10. julija lani na novo ureja status gospodarskih subjektov - podjetij m obrtnikov. Na seminarju bo obrtnike in podjetnike radovljiške občine Pavle Sedovnik z Obrtne zbornice Slovenije seznanil z določili zakona, po katerem morajo tako sedanji obrtniki kot lastniki podjetij prilagoditi svojo organiziranost in uskladiti poslovanje do 31. maja 1994, le pri uskladitvi poslovanja z delnicami velja daljši rok in sicer do konca leta 2000. • M.V.
Protest zaradi denarnih "ponaredkov"
Tržič, januarja - Zbornica obrti in podjetništva že več let zaman opozarja na nepravilnosti pri izdajanju in tiskanju nakupovalnih bonov, zato so se zdaj odločili za prijavo pri tržni inšpekciji.
Decembra je Mercator Preskrba Tržič natisnila za tovarne Tokos, Trio, BPT, Modena, Sava Kranj itd. za nekaj milijonov tolarjev teh "ponaredkov", ki so jih zaposleni dobili kot nadomestila plač, poračune, regrese itd. Pri takšnih pogodbah je kršen zakon o konkurenci in sicer 3. in 9. ter 13. in 14. člen, zato se je Zbornica obrti in podjetništva Tržič odločila za prijavo pri tržni inšpekciji, z njo pa so seznanili tudi ministrstvo za finance, Banko Slovenije in SDK Slovenije.
Tiskanje denarnih "ponaredkov" povzroča ljudem težave, drugim trgovcem pa zapira trg, zato pričakujejo, da bodo pristojni ugotovili, kolikšen obseg ima ta problem in seveda ustrezno ukrepali. Če ukrepov ne bo, se bodo obrnili na mednarodno pomoč. • M.V.
Tani
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9
immMMmRoumm
mrmsamasiA
PO NOVIH ODKUPNIH CENAH IN SICER 2.200 SIT ZAPRM IN 2.900 SIT ZA m.3. VES LES PRIPELJAN DO 31. 01.1994 VAM BOMO PLAČALI V15 DNEH. VSE OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE
NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 0608 41-349 OZIROMA 41 -044 ALI NA SEDEŽV TOVARNE
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
ZAŠČITA POTROŠNIKOV
POPRAVILO AVTOMOBILA
Na našo pravno pisarno se je obmil član Zveze potrošnikov z naslednjim problemom. Pri avtomobilu mu je začela goreti opozorilna lučka za olje in zato ga je odpeljal na pooblaščeni servis. Tu so mu poleg olja in čistilca olja zamenjali tudi oljno stikalo. Kljub visokemu računu je lučka za olje ob vožnji proti domu ponovno začela goreti. Serviser ni hotel niti slušati za reklamacijo opravljenega dela.
Zakonska podlaga za rešitev nastalega spora je Zakon o obligacijskih razmerjih, ki v poglavju o pogodbi o delu določa, da ima naročnik storitve pravico zahtevati od izvajalca, da mu nastalo napako v primernem roku odpravi. Zahtevo je najboljše podati pisno s priporočenim pismom. Če izvajalec (v tem primeru serviser) ne odpravi napake do izteka roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun (avto popravi drug servis, popravilo plača prvotni serviser) ali zahteva znižanje plačila ali pa razdre pogodbo. V zadnjem primeru to pomeni, da lahko zahteva vrnitev plačila.
Kar pa se tiče cene samega popravila, smo morali članu sporočiti, da se cene blaga in storitev na našem trgu praviloma oblikujejo prosto. Izjema velja glede npr. cen kruha, komunalnih storitev - te določa republiška vlada. Tako lahko le svetujemo, da se drugič pozanimate, koliko bi stalo določeno popravilo. Najboljše je, če zahtevate izdajo predračuna.
Podobno je bilo v primeru gospe, kateri se je pokvarila hladilna omara. Serviser, ki je prišel zaradi popravila je ugotovil, da se je plin v omari izničil in ga je ponovno napolnil. Omara se je res vklopila, toda že tretji dan je bilo vse odtajano, nastale je tudi škoda na živilih. V drugem servisu so gospe dali vedeti, da je serviser ravnal napačno, saj bi moral najprej ugotoviti napako oziroma to, od kod plin pušča in šele nato bi lahko pričel s ponovnim polnjenjem plina. Serviserjevo ravnanje je bilo podobno, kot če bi nalivali vodo v posodo brez dna.
V tem primeru, pa je imel opravljeni posel takšno napako, da je bilo delo neuporabno. Gospa lahko pogodbo razdre in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahtevala odpravo napake.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
*4 NA ŠTIRIH KOLESIH
Na cesti:
Daihatsu Hijet 1000
VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE
NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE
ime in priimek poklic__
naslov: ulica
kraj in poštna številka datum in podpis_
Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP.
Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti.
NAROČIl NIČA ZA PRAVNE OSEBE
Naročam,
izvodov Revije za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP. Naročnino za leto 1994 v znesku 7000 SIT bomo plačali v 8 dneh po prejemu računa.
Revijo pošljite na naslov:__
podjetje/organizacija/oseba________
naslov: ulica_
kraj in poštna številka_
Mariborski DKS, ki je na slovenskem trgu generalni zastopnik avtomobilov Daihatsu in motornih koles Kawasaki, je ob koncu lanskega leta razširil prodajni program Daihatsujev. Ob charadeu, applauseu in terenski ferozi je zdaj na voljo tudi dostavno vozilo hijet 1000. Hijet 1000 je vozilo namenjeno za prevoz tovora v izvedbi z zaprto karoserijo ali odprtim tovornim prostorom. Šasije je v obeh primerih 3,30 metra v dolžino 1,39 metra v širino in glede na izvedbo 1,70 oziroma 1,87 metra v višino. Poleg tega, da je vozilo majhno in okretno, ter zato kot nalašč za dostavo v mestih, ga je mogoče kar dobro obtežiti, saj je dovoljena obtežitev pri izvedbi van (zaprta karoserija) kar 860 kilogramov, pri izvedbi pick up (odprt tovorni prostor; pa 765 kilogramov. Obe izvedbi imata enako notranjost z dvema sedežema, izvedba van pa ima poleg zadnjih na vsakem boku še po ena drsna vrata. Daihatsu hijet 1000 poganja 993-kubični trivaljni motor z močjo 33 kilovatov, znan iz modela charade. Tovarna pri mestni vožnji obljublja povprečno porabo okoli 8 litrov na 100 kilometrov. Daihatsu ima v programu tudi izvedbo s stranskimi stekli, vendar slednje pri nas zaenkrat še ne bo. Sicer pa je hijet 1000 cenovno ugodno vozilo, saj izvedba pick up s 5- odstotnim davkom stane 17.000 mark, izvedba van pa 18.400 mark. Na Gorenjskem je Daihatsujev pooblaščeni prodajalec Servis Štern iz Kranja. • M. G.
Uspešno leto za Lada avto
Ladin slovenski zastopnik podjetje Lada avto iz Ljubljane, je uspelo v lanskem letu na domačem trgu prodati okoli 2900 teh ruskih avtomobilov, kar pomeni, da so uspeli ohraniti^tržni delež iz prejšnjih let, hkrati pa so takoj za Avtoimpexom (Škoda) najuspešnejši prodajalec tujih avtomobilov. Prodaja bi bila še boljša, če ne bi bilo zapletov s homologacijami, ki so zdaj opravljene za vse avtomobile. Letos se obetajo nekatere novosti, predvsem pri terencu niva, po vsej verjetnosti pa bodo avtomobili na voljo tudi s katalizatorji. Sicer pa načrtujejo, da bodo letos tržni delež povečali na 6 do 7 odstotkov. • M.G.
Koliko za kmetijska zemljišča?
Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč so odvisne od ponudbe in povpraševanja, kvalitete, lege in dostopnosti parcele in še od vrste drugih dejavnikov. Vedno obvelja tista cena, ob kateri si kupec in prodajalec sežeta v roke, zato so cene, ki jih navajamo, lahko le izhodiščne ali okvirne. Poglejmo najprej v jeseniško občino! Pašnik prve kategorije je po 99,50 tolarja za kvadratni meter, druge kategorije po 85 tolarjev, tretje po 71, četrte po 57 tolarjev, pete po 43, šeste po 28 in pašnik sedme kategorije po 14 tolarjev za kvadratni meter. In koliko stane gozdno zemljišče (brez lesa, ki ga povsod zaračunavajo posebej)? Prva kategorija je 91 tolarjev za kvadratni meter, druga 77, tretja 63, četrta 43, peta 34, šesta 23 in sedma kategorija po 11 tolarjev za kvadratni meter.
In kakšne so cene kmetijskih zemljišč na drugem koncu Gorenjske, natančneje - na Škofjeloškem? Za njivo prve kategorije je treba odšteti 354 tolarjev za kvadratni meter, za njivo druge kategorije 319 tolarjev, za tretjo 283 tolarjev in za četrto 248 tolarjev. Kvadratni meter njive pete kategorije stane 212 tolarjev, šeste kategorije 177, sedme 142 in osme 106 tolarjev.
Prašiči: od 180 do 220 SIT/kg
Ob tem, da se odkupne cene goveje živine niso spremenile več kot dva meseca, in da je cena mleka zaradi uveljavitve novega pravilnika celo padla, tudi pri cenah prašičev in pujskov ni nobenih sprememb. Na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski cesti 303 so prašiče za zakol ponujali po 220 tolarjev za kilogram, na brežiškem sejmu po 180 do 210 tolarjev, v Novem mestu po 200 tolarjev, v Šentjerneju po 200 tolarjev... Pujski, težki do 30 kilogramov, so, razumljivo, dražji: za kilogram žive teže je treba odšteti od 250 do 300 tolarjev za kilogram.
Nove odkupne cene lesa
V Mercatorju - KŽK Kmetijstvo Kranj veljajo od včeraj dalje nove odkupne cene lesa. Hlodovino iglavcev I. kakovosti plačujejo po 7.500 tolarjev za kubični meter, hlodovino II. kakovosti po 6.000 tolarjev in hlodovino III. kakovosti po 4.100 tolarjev. Poudarjajo, da les dobro razvrščajo v kakovostne razrede in da ga zanesljivo plačajo v 30 dneh. Prevozne stroške in prometni davek plača KŽK.
Cene v zadružnih trgovinah
V poslovalnici škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge v Selcih prodajajo koruzni drobljenec po 22,77 tolarja za kilogram, ječmen po 18,50 tolarja, sojo po 40 tolarjev, pesne rezance po 20,50 in pšenično krmilno moko po 19,50 tolarja za kilogram. Za pet kilogramov bovisala je treba odšteti 560 tolarjev, prašek za čiščenje molznih strojev pa stane 2.705 tolarjev.
Mi
VELEBLAGOVNICA   ŠKOFJA   LOKA   d.o.o
	MESARIJA
	*)     GREGORC FRANC, Kokrica
	>}     Golniška 6,64000 Kianj
	Tel.:213-441
mobitel
Pe KRANJ
'S 064/222-616
KAM ISA IZLET
					
j CILJ, (AS POTOVANJA, J PRIJAVE	i DATUM ODHODA	CENA	PREVOZ	GOSTINSKE : STORITVE \	OPIS POTOVANJA
1 RIM-VATIKAN                  .   0A 9 KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 \ L\*r ŠKOFJA LOKA    Tel.:620-960 3.3. RIM- NEAPEU CAPRI - POMPEJI I 1 KOMPAS KRANJ Tel.:211-022   I   26 4 SK0FJA LOKA    Tel :620-960 f		199 DEM 1__ 415 DEM	bus bus	\ nočitev j zajtrk jpolpenz.	OGLED RIMA IN VATIKANA OGLED RIMA, POMPEJEV, VEZUVA
i BENETKE 1	I 12.2.	| 33 DEM	i bus I		| OGLED KARNEVALA
					
KAM NA KOSILO, VEČERJO ?					
i IME GOSTINSKEGA 1OBJEKTA	KRAJ	SPECIAUTETE MINU		CENA	ODPRTO
|» |Sa		1 »sok on kositi io aofia t»wittj«£ptttri6lt		t kosilo     t vsak dan 9-23 6B0.0OSIT liti:57-585	
1 GOSTILNA ZARJA J Tel.: 49-305	i T i .      tiomtit krvavico, potoni«, lr»0j*     iztlj«, ioGBd loko, vsoko jsofcctoioiHdoijo kosilo			| kosti« |'"**s\V2	
160ST11NA Pod Dobrno j Tel.: 56-009	(BREZJE pr! Tržiče	| nocoljsko kosilo rs« I vrsto ja& po noroalu		i kosilo j 500.00 SIT	i vsak om 13-23 sok., etl\ 1123 ponotkJjok zaprto
1 RESTAVRACIJA W 1 TEL: 50-691	1 tihimi oimosoo E..........	i malko, kosik           124« sit jaal te oorofilu jtafc ISOOflT			i vsak dan 8-24 pot.-sob. 8-02 sod., -proz, 10-24
ZA LEPOTO IN ZDRAVJE VAŠIH LAS
BIO KOLEKCIJA ASSAY
Tonik ASSAY:
• pospešuje dotok krvi v lasišče in s tem energije in hrane v lasno čebulico. Uporabljamo ga proti izpadanju las in plešavosti, za okrepitev las in proti seboreji. Nanašamo ga direktno na lasišče in nato dobro zmasir-amo s konicami prstov. Tonik vmasiramo redno vsak dan in ga po masaži ne izpiramo. Lase si umivamo samo enkrat na teden.
Cena: 2.980 SIT
"Olje je čudovito! Oljno obloge so vrnile mojim lasem ne le lesk In mehkobo, ampak so jih dobesedno oživile. Prej slamnati in mrtvi lasje, uničeni zaradi trajne in beljenja, nikakor niso bili okras sodobne, poslovne ženske. Preobrazbi v treh tednih se je začudila še moja frizerka in me takoj vprašala, kaj sem uporabljala. Zaradi velike učinkovitosti sem poleg olja naročila tudi šampon ASSAY. Vsem bralcem lahko še enkrat rečem: Olje dela čudeže!"
Jasna Iz LJubljane
Olje ASSAY:
• proti prhljaju in seboreji
• za okrepitev lasnega korena pri tankih, redkih ali poškodovanih laseh ter za nego suhih las.
• pri prekomernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti
Na lasišče ga nanašamo enkrat na teden in dobro zmasiramo. Pri suhih in poškodovanih laseh namastimo tudi lase s pomočjo glavnika. Oblogo pustimo učinkovati pol ure, nato pa si lase umijemo s šamponom ASSAY.
Cena: 2.380 SIT
Šampon ASSAY:
Vrača lasišču normalen rahlo kisel pH in spodbuja rast las. Zaradi svojega blagega delovanja je priporočljiv za vse, ki si pogosto umivajo lase, ki imajo občutljivo lasišče, suhe ali mastne lase, prhljaj in še posebej pri čezmernem izpadanju las.
Cena: 1.390 SIT
"Imam zelo tenke, redke lase in slabo prekrvljeno lasišče. Uporabljala sem tonik ASSAY in ga vsak dan pridno vtirala v lasišče. Ker sem ga skoraj že porabila, Vas prosim, da mi ga ponovno pošljete. Ker zaupam vašim izdelkom, naročam tudi olje ASSAY. V lasišču imam dober občutek, ob straneh glave pa so mi zrasli novi lasje. Poleg tega si z masažo nisem kvarila pričeske, kar je bil problem pri drugih sredstvih." Nevenka iz šempasa
Proizvaja dipl. biologinja Erika Fišer-Pajk Prodaja in sprejem naročil: BIOTIKA d.o.o., p.p. 21, 66320 Portorož Telefon: 066/79-908 in 066/75-155
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO
C. Staneta Žagarja 1, Kranj
tel.: 217 481  214 983 fax: 212 891
TUJI JEZIKI
pričetek februar 1994
• angleščina
• nemščina
• italijanščina
• francoščina
• španščina
• slovenščina za neslovence
• ZA ODRASLE, MLADINO, OTROKE in obrt 90-urni INTEZIVNI TEČAJI
od 1. - 5. stopnje, od osnov do AKTIVNEGA znanja
• slovenski certifikat
• mednarodni certifikat
• KONVERZACIJA s tujimi predavatelji - 30 ur
• POSLOVNI jezik in korespondenca za podjetnike - 30 ur
POKLICNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
• sodobna poslovna tajnica
• pomožni kuhar, natakar
NOVO: priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalce in trgovske poslovodje POSLOVNO FINANČNA DEJAVNOST
• osnove računovodstva za mala podjetja in obrt
• komercialno poslovanje
• vrednostni papirji
• marketing za mala podjetja
• specialistično usposabljanje - RAČUNOVODJA zbiramo prijave za začetek študija v sept. 1994 TEČAJI:
• strojepisni, z osnovami računalništva
• računalniški - začetni in nadaljevalni
• verbalna in neverbalna komunikacija
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
• astrologija
• transcendentalna meditacija
• avtogeni trening
• tibetantska joga
• masaža
bio vrtnarjenje obrezovanje sadnega drevja nega sobnih rastlin vegetarijanska kuhinja
OSNOVNA ŠOLA
6.,7.,8. razred pričetek 1.2.1994
ZAKONSKO PREDPISANI PROGRAMI
• tečaji iz varstva pri delu
• tečaj iz higienskega minimuma
ŠOLA ZA STARŠE
• komunikacija v družini -pot do mojega otroka
• težave otroka in mladostnika
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ - VAŠA POT DO ZNANJA
Pomemben jubilej
Petintrideset let škofjeloškega EGP-ja
Škofjeloški zavod za rehabilitcijo invalidnih in dela manj sposobnih ljudi, predhodnik današnjega EGP-ja, je v petintridesetih letih prerasel v sodobno grafično podjetje za proizvodnjo embalaže iz kartona, ki je vse družbeno premoženje ustvarilo samo, brez posojil in družbene pomoči, in je lani kot prvo na Gorenjskem in med prvimi v Sloveniji začelo z uresničevanjem programa lastninjenja.
V drugi polovici petdesetih let je bilo v Sloveniji mišljenje, da se podjetja ne morejo ukvarjati s socialnimi problemi. Takrat je bilo ustanovljenih več zavodov za rehabilitacijo invalidnih in dela manj sposobnih ljudi, v katerih so zaposlovali delavce, ki so se v podjetjih poškodovali, so oboleli ali jih iz kakršnihkoli drugih zdravstvenih razlogov ni bilo mogoče vključiti v delovni proces. Eden takšnih zavodov je 1958. leta nastal tudi v Škofji Loki. Zavod je našel prostore v Puštalskem gradu, ukvarjal pa se je z različnimi dejavnostmi, od katerih so se v naslednjih letih še posebej razvile tri: kartonaža, tiskarna in knjigoveznica.
Vse premoženje ustvarili sami
Ko se je zavod v začetku sedemdesetih let preoblikoval v podjetje, so odpadle tudi vse ugodnosti, ki jih je užival zavod. Podjetje si je moralo samo, z lastnim denarjem zgraditi v industrijski coni na Trati pri Škofji Loki nov proizvodni objekt, ki ga je potlej še dvakrat širilo in je do njega speljalo tudi industrijski tir. Prav to, da so proizvodni in drugi objekti še dokaj novi, da je podjetje za morebitno širitev pridobilo precej zemljišča in da je v zadnjih letih nabavilo kar nekaj so-
Mag. Jure Žakelj, direktor EGP - ja
dobne opreme, je glavni razlog, da je po otvoritveni bilanci, ki je potrebna za lastninsko preoblikovanje, vredno skoraj petnajst milijonov mark. Čeprav so delavci vse premoženje ustvarili sami, brez kakršnekoli druž-
bene pomoči in celo brez poceni kreditov, jim visoka vrednost onemogoča, da bi podjetje odkupili po metodi delavskega odkupa. Ta možnost je še toliko manjša, ker je premoženje ustvarjalo le manjše število delavcev. V najboljših časih je podjetje zaposlovalo okrog dvesto ljudi, medtem ko jih zdaj samo še 115.
Ko je Embalažno grafično podjetje Škofja Loka dograjevalo in tehnološko posodabljalo proizvodni objekt na Trati, je hkrati specializiralo tudi proizvodni program. Usmerilo se je predvsem v proizvodnjo prodajne (potiskane) in transportne embalaže, z grafičnimi storitvami pa se ukvarja le ie v omejenem obsegu.
Minulo leto pozitivno
Ko v podjetju govorijo o najbolj aktualnih problemih, se ne morejo izogniti poslovanju in lastninjenju. Čeprav so lani količinsko prodali za dobro šestino več izdelkov kot leto
^iiiiiisc
Od Puštalskega gradu.
.do industrijske cone na Trati
prej, je bila vrednost prodaje za desetino manjša. Razlog je v tem, da so prodajne cene na trgu padle povprečno za 23,7 odstotka. Podjetje je kljub temu minulo poslovno leto sklenilo s pozitivnim rezultatom. Medtem ko se je lani število zaposlenih v primerjavi s predlani zmanjšalo za osmino, so se jim plače realno povečale.
"Čeprav na prodajnem področju ne pričakujemo naglega izboljšanja, ostajamo optimisti tudi za vnaprej," pravi direktor mag. Jure Žakelj in poudarja, da se v podjetju zavedajo glavne slabosti - nezadostnega kadrovskega potenciala. Ob tem, ko načrtujejo kadrovsko izboljšanje, želijo s celovito ponudbo in kakovostjo prodajnega servisa izkoristiti svoje tržne prednosti. Računajo na zvestobo svojih dolgoletnih poslovnih partnerjev in vabijo vse, ki to še niso, da jih preskusijo. Da bi bili kupci v prihodnje z njihovo ponudbo še bolj zadovoljni, dajejo večji poudarek kakovosti in se pripravljajo na certificiranje sistema, ki bo jamčil kakovost. Ker se ob vseh težavah dobro zavedajo, da so kupci njihovih izdelkov razvajeni evropski potrošniki, bodo še več vlagali v razvoj in razvojno dejavnost. Med prvimi v lastninjenje
EGP je bil med prvimi v Sloveniji in prvi na Gorenjskem, ki je pripravil privatizacijski program in tudi dobil od pristojnih državnih organov zeleno luč za lastninsko preoblikovanje, čeprav je vrednost podjetja zelo visoka, so v programu kot metodo lastninjenja predvideli notranji, delavski odkup. Z interno razdelitvijo delnic je 112 milijonov tolarjev od skupno
656 milijonov tolarjev družbenega premoženja (po cenah na dan 31. december 1992) že dobilo lastnika. Če pri izvedbi programa ne bo težav, kar je največ odvisno od predpisov in pripravljenosti delavcev, si bodo t.i. notranji lastniki v petih letih zagotovili največ 34 odstotkov vrednosti delnic podjetja. Poleg skladov, ki so lastniki po zakonu, je v EGP-ju znanih že 385 majhnih lastnikov, od katerih jih je 108 zaposlenih v podjetju, ostalo pa so drugi zakonski upravičenci.
Kaj če program lastninjenja "pade"?
Kot poudarja direktor mag. Jure Žakelj, lastninsko preoblikovanje podjetja spremljajo številne težave. Večina jih izhaja iz tega, da državni organi ne poznajo konkretne problematike in da načeloma podpirajo le delavski odkup, ki temelji na certifikatih. Vse bolj so prisotne tudi notranje težave. Delavci ne morejo doumeti realnosti in se niso pripravljeni odpovedovati plačam in drugim ugodnostim, da bi si pridobili delež v podjetju, ker menijo, da je podjetje glede na to, kako je nastalo, tako in tako njihovo. K takemu razmišljanju in ravnanju jih spodbuja tudi sindikat, posredno pa tudi visoka vrednost podjetja, ki jih že vnaprej postavlja na obrobje oz. v manjšino. "Ekonomski učinki procesa lastninjenja so povsem potisnjeni v ozadje, lastninjenje je velika motnja v poslovanju," pravi mag. Jure 2akelj in poudarja: "Lahko se zgodi, da bo program lastninjenja zaradi vsega tega "padel"; ne znamo pa si predstavljati, kaj bo potlej."
BLAGOVNICA
Mladinska 2, KRANJ
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA
OE UNIVERZITETNI INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK
Izkoristite priložnost, preden vas prehitijo
ZIMSKA RAZPRODAJA
OD 14. DO 29. 1.
ZA NJO
ZA NJEGA
100 BUND
v 6 barvah uvoz ITALIJA
100 BUND
Parke, pastelne barve uvoz ITALIJA
100 BUND-PARK
Parke, več barv uvoz AVSTRIJA
50 BUND-PARK
brušena svila, 8 barv kapuca pravo krzno
100 PULOVERJEV
polpul. LSVV različne barve M-XL
100 BLUZ
iz viskoze S, M, L uvoz ITALIJA
100 POLO MAJIC
z dolgimi rokavi čisti bombaž, 6 barv
100 POLPULIJEV
dolgi rokav, čisti bombaž M-XL
100 KAVBOJK
JEANS WILD uvoz ITALIJA
100 HLAČ
ŠPICHOZE, ČRNE Z LAICRO
100 HLAČNIH NOGAVIC
več barv vse velikosti
5.900 6.900 7.950 10.600 1.990 1.990 990 700 2.990 1.430 95
100 BUND
od št. 48 - 54 3 barve uvoz KITAJSKA
100BUND
vel. M-XL različni modeli 4 barve, uvoz AVSTRIJA
100 PUHOVK
vel. M-XL 4 barve polnjene z gosjim perjem
50 JAKEN-VETR0VK
3 barve, različne velikosti uvoz KITAJSKA
50 JAKEN-VETROVK
2 barvi, različne velikosti uvoz KITAJSKA
ZA DEKLETA
100 BUND-PARK
različni modeli, več barv velikosti od 12-16 let
5.900
100 PIŽAM
različne barve M-XL
100 TRENIRK
čisti bombaž različne velikosti
100 KAVBOJK
JEANS WILD Ml 48-62
100 SRAJC-FLANELASTE
čisti bombaž 10 barv
100 SRAJC POPLIN
čisti bombaž, črtaste 39-45
100 SRAJCJEANS
čisti bombaž S - L, 4 barve
100 SRAJC
65% poliester, 35% bombaž vel. 39-44
100 SRAJC
iz viskoze
4 dezeni, vel. 39 - 46
6.900 7.900 6.900 4.900 5.900 1.950 1.650 2.350 880
1.500 1.890 1.500 2.450
Ob teh cenah bo nakupovanje pravi užitek, in nagrada za tiste kupce, ki nas bodo obiskali in nakupovali v novi
BLAGOVNICI GORENC,
ki posluje na Mladinski ulici 2 v KRANJU
(prostori bivšega VINO-PIVA).
v v
Priporoča se Trgovsko podjetje STORZIC, d.o.o.
objavlja več prostih delovnih mest
VIŠJE MEDICINSKE SESTRE
Od kandidatk pričakujemo, da imajo veselje in smisel za delo z bolniki na bolnišničnih oddelkih. Praksa je zaželena, na objavo pa se lahko prijavijo tudi pripravnice.
Kandidatke naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev glede strokovne izobrazbe v roku 8 dni od dneva objave pošljejo na
naslov:
Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, Golnik 36 (kadrovska služba).
Več informacij kandidatke lahko dobijo pri glavni VMS Inštituta na tel. št. 46-122, int. 284.
Z\DK
TRGOVINA
Kranj
Tavčarjeva ul. tel.: 221 740
MIKE'S
SPORT FASHI0N
ZIMA V DOLINI MESECA
7 dni 339 DEM 10 dni 480 DEM
cena vključuje:
7 ali 10polnih penzionov v 1/2 sobi hotela Vesna ali Mladika. Vsak aan telovadba v telovadnici ali bazenu meritev krvnega tlaka in telesne teže 1 X zdraviliška storitev pogovor pri zdravniku zabavne prirditve animacija
POPUSTI IN UGODNOSTI:
- otroci do 5 let brezplačno bivanje •50% popusta za otroke do 12 let -30% popusta za otroke do 15 let
- drugI otrok do 12 let 60% popusta do 15 let 40% popusta
UPOKOJENCI DO 50 % POPUSTA OBROČNO ODPLAČEVANJE!
TO SO POČITNICE
SMUČANJE NA GOLTEH ■ BIVANJE IN KOPANJE V TERMAH TOPOLŠICA
NUDIMO VAM
VIKEND SKI PAKET
- 2x polpenzijon v hotelu Vesna
- 2x dnevna karta za smučanje na Golteh
- neomejeno kopanje v termalnem bazenu
CENA; - 450 DEM na osebo otroci do 15 let - 300 DEM
7- DNEVNI SKI PAKET
- 7x polpenzijon v hotelu Vesna
- 7x dnevna karta za smučanje na Golteh
- animacija, rekreacija, kopanje v termalnem bazenu
CENA; 450 DEM na osebo otroci do 15 let - 300 DEM
INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel. 063 892/141/049, fax: 063/892/212
NGOfM
MARIJA VOLČJAK
Kdo že Franci Perčič, najbolje ve Franci Perčič
SDK poraza ni gentehansko prenesla
Franci Perčič seje kot vztrajni kritik zameril že mnogim, še danes trdi, da je za Elanov finančni škandal kriva SDK, zato je njen udarec razumljiv.
Bled, 8. januarja - Po retorično naslovljenem članku "Kdo je Franci Perčič" v ljubljanskem Delu, v katerem je bilo "obdelano" plačevanje stečajnega upravitelja Elana, je marsikdo v naslednjih dneh pričakoval plaz novih obtožb. Vendar se to ni zgodilo, le v konkurenčnem dnevniku Republika smo lahko naslednji dan prebrali, da je Franci Perčič človek, ki je mnogim "obtičal v želodcu", ne le novinarjem, temveč tudi SDK. Zanimalo nas je ozadje, zato smo za pogovor prosili kar Francija Perčiča samega.
Delu sem nameraval odgovoriti le z enim stavkom, da o Franciju Perčiču največ ve Franci Perčič, je dejal, ko smo ga prosili za pogovor in se dogovorili za soboto, pri njem doma, saj je v nedeljo odpotoval na dopust. Izkoristil bo lanskega, ostal pa mu je celo predlanski. Pogovarjala sva se v njegovi delovni sobi, ki ponuja pogled na blejski otok, v zoprno deževnem popoldnemu sicer ni bil najlepši, toda po slovensko zavidanja vreden. Vendar Franci Perčič ni domačin, saj je se na Bled priženil iz Cerkelj na Gorenjskem, prav zaradi omenjenega pogleda bi lahko po domače rekli, da se je dobro oženil.
Franci Perčič je pravnik, mnogi se ga verjetno Se spomnijo kot soavtorja "črne borze" v reviji Mladina, dokončno pa je javna osebnost postal kot stečajni upravitelj Elana, k čemur je treba dodati, da je zdaj tudi stečajni upravitelj KPM Mojstrana. Redno je zaposlen kot generalni sekretar Studia Marketing v Ljubljani, kjer med Številnimi projekti vodi tudi propagandno akcijo za novogoriški Hit. Pred kratkim je bil imenovan za likvidacijskega upravitelja Saf-tijevega podjetja Adit v Ljubljani, ki ga prav tako ovija afera. Res torej lahko rečemo, kjer je vroče, kjer je afera, tam je tudi Franci Perčič.
"Običajno pravimo, da finančniki hodijo po robu, mar ne hodite Vi kot pravnik?"
"Ne, bistvo je drugod. Naša zakonodaja se zelo hitro spreminja, hitro razvit izdelek pa je običajno slab izdelek. Le nekaj temeljnih zakonov imamo, ki imajo enopomensko interpretacijo, da torej vsi vemo, kaj se pod določenim pojmom razume. Ne gre torej za hojo po robu, temveč za različne interpretacije istih pravnih norm."
"Potemtakem ne gre za preziranje pravnih norm?"
"O isti stvari imamo lahko različne razlage, sodišče pa naj odloči, katera je pravilna in to je treba spoštovati. Tudi pri sporu z SDK je šlo za različne razlage pravnikov, nanašal se ie na vrsto davkov, SDK je v bistvu izgubila pri vsem ostalem, razen pri moji dohodnini, šlo ie za to, kdaj se ta sploh plačuje in ali se sploh plačuje, saj ni šlo za direktni prejemek, rojem prejemek ni
Eravno definiran, saj so se doslej upoštevala \ tista sredstva, kijih je davčni zavezanec prejel v denarju na svojo žiro račun."
"Vendar se je v članku pojavilo samo to, ne pa celoten problem?"
"Mislim, da nekateri v SDK poraza niso gentelmansko prenesli. Očitno so nekateri konflikt vzeli zelo osebno, saj sem bil zelo oster kritik njihovega dela. Ne vem, kdo je Delu dostavil ta material, s katerim so me hoteli prikazati kot davčnega utaievalca. Domnevam, da ga je dostavila SDK, ki ga je očitno imela prej, saj sem ga sam dobil sočasno z Delom. Meni so ga na dan objave po faksu poslali domov."
"V Čem je torej bistvo problema?"
"Centralni problem je subjektiviteta stečajne mase kot premoženja po stečajnem dolžniku, ki nima statusa družbene ali civilno pravne osebe, ima pa pod določenimi pogoji procesno pravno sposobnost. Ko je pravnomočen delilni narok, že lahko govorimo o nominiranem kapitalu. To kar zdaj v Elanu v stečaju upravljam, je samo še zapuščina, vendar že znanih lastnikov.
Ker stečajna masa ni pravna oseba, s katero bi bilo moč skleniti pogodbo in ker je stečajni upravitelj strogo osebna funkcija, ni moč skleniti pogodbe za njegovo delo še posebej zato ne, kar stečajni senat, na predlog stečajnega sodnika, ki oceni uspešnost aH neuspešnost dela stečajnega upravitelja, določi višino nagrade. Ob tem je treba posebej poudariti, da gre za bruto nagrado, v kateri so zajeti vsi stroški in potemtakem ne gre za čisto izplačilo. Pri avtorskih honorarjih so denimo priznani 40-odstotni stroški, nedvomno jih imamo tudi stečajni upravitelji-
Decembra 1990, ko sem bil imenovan za upravitelja stečajne mase Elana, sem bil zaposlen v zasebnem podjetju Ini Ljubljana, računal sem, da ne bo potrebna moja stalna
Erisotnost, saj je bil stečajni postopek ončan. Vendar pa je bilo potrebno na novo
pripraviti delilni načrt in tako sem bil poln delovni čas pristoten vse do konca marca lani. Ker v tem času nisem opravljal svojega rednega dela, je bila nagrada za stečajno upraviteljstvo v višini 309 tisoč dolarjev nakazana podjetju Ini, kot refundacija osebnega dohodka. KasnejSe nagrade v skupnem znesku 1.030 tisoč tolarjev pa so bile nakazane na zasebno podjetje Perčič, d.o.o., na osnovi asignacije, kar pomeni, da ni Slo za osebne prejemke. Podjetje je registrirano za tovrstno dejavnost in pri vsakem izplačilu računa je bil odveden 5-odstotni davek na storitve.
Slo je torej za spor, ali izplačilo iz stečajne mase predstavlja osebni prejemek ali ne, pravniki smo si različno razlagah določene
Kravne norme davčne zakonodaje, saj do-odnina kot nova oblika davkov dopušča različna interpretacije in različna ravnanja. Problem predstavlja del pravne praznine, saj stvar ni eksplicitno pravno regulirana, prav tako ni ustrezne prakse. Zakon je nedorečen - sicer pa ga že spreminjajo - zato dopušča različne interpretacije in te nujno vodijo v konflikt, vprašanje pa je, kako resno in osebno ga kdo jemlje.
Vsekakor pa ti problemi ne zadevajo zgolj in samo izplačil iz stečajne mase, pač pa vsa izplačila izvedencev in drugih, ki jih sodišče najame za posamezna dela, saj se to delo ne more okvalificirati niti kot avtorsko niti kotdelo po pogodbi. Da to ni delo opravljeno po pogodbi, je na višji instanci ugotovila tudi SDK, tudi to je rezultat tega spora. To bi bilo torej smotrno zakonsko urediti, saj sodiščem primanjkuje tovrstnih sodelavcev.
"Potemtakem ni šlo za davčno utajo?"
Vrhovno sodišče je mojo pritožbo na odločbo SDK zavrnilo in takoj po razsodbi sem 268 *;-oč tolarjev davka poravnal, glede plačili, ooresti, ki znašajo 335 tisoč tolarjev, pa sem odločbo šele prejel. Torej ni šlo za nikakršno zatajitev, prekršek bi vendar storil šele tedaj, ko bi bil spor zame neugodno rešen, sam pa teh prejemkov ne bi prijavil. Sicer pa stvar še ni povsem končana, saj gremo na ustavno sodišče, z SDK pa imamo nekaj postopkov Se odprtih. Mimogrede, tako je del davka dvakrat plačan."
"Mimogrede, kolikšna je še Elanova stečajna masa?"
"22 milijonov mark, glede na to, kar smo imeli, smo jo praktično povečali za polovico. Vsake tri mesece razpišem natečaj in sredstva vežemo pod najvišjimi obrestnimi merami. Prav zanimivo je, da je pred kratkim prišla na sodišče pritožba, da sredstva stečajne mase dosegajo najvišje obresti in da tako 'pulimo' slovensko gospodarstvo. V bistvu zdaj samo še gospodarimo s stečajno maso in čakamo na izhod pravd, postopek se vleče, saj je bilo odprtih kar 180 tožb.
"Neprijetne članke v Delu ste lahko pričakovali kot udarec za Hit?"
"Hit je izjemno propulzivna, storitveno naravnana firma, kakršne so prihodnost naSe
družbe. Našel je fantastično tržno nišo, uspelo mu je, zato ustvarja ekstra profit. Če Hitovci ne bi bili sposobni, jim Francozi ne bi zaupali upravljanje največjega hotela v Pragi. Če bi bilo karkoli kriminalnega, bi policaji oziroma tožilci v devetih mesecih sestavih spodobno obtožnico proti Kovačiču, če bi bila to gnila firma, bi Kovačiča glede na velikost afere kolektiv sam odstavil."
"Verjetno merite učinkovitost propagandne akcije za Hit?"
"Seveda, kot zanimivost naj povem, da se nam je prvič zgodilo, da se je razumevanje oglasa "Ustavite lopova" segmentiralo po izobrazbi, kar je teoretično zanimivo. Ljudje z visoko, višjo in v dobršnem delu s srednjo izobrazbo so ga odlično razumeli, drugi pa so ga sprejemali dobesedno.
Za nas je to seveda posel, agencija je odvetnik naročnika, seveda pa ne moreš biti človeško povsem indiferenten. Diskreditirati so nas hoteli na moralni, ne na strokovni osnovi, saj je svet RTV svojo odločitev, da umakne propagandne file s programa, utemeljil s tem, da smo preveč učinkoviti. Zakaj Hit, Smelt itd. ne bi smeh imeti pravice do obrambe, jemljejo jim ustavno pravico govora, zato zdaj tožimo televizijo zaradi prepovedi oglaševanja. V tej družbi se vedno znova vračamo v enopomenske, edino pravilne resnice, v demokraciji bi vendar pričakovali produktiven družbeni dialog.
"Kaj je moč pričakovati pri Aditu?"
"Podjetje je blokirano in najprej je potrebno ugotoviti, če je moč doseči prisilno poravnavo, saj za zahtevke upnikov vemo, niso pa Se znane terjatve Adita do drugih. Znotraj poravnave bo potem padla odločitev o likvidaciji, pri njej so namreč upniki povsem poplaćah, pri stečaju pa ne. Tudi pri Aditu je moč pričakovati različne pravne interpretacije, 80-odstotno je namreč v tuji lasti, 20 odstotkov pa ima družbenega kapitala, zato v tem trenutku pravniki ne vedo, ali je to lahko likvidacija za zakonu o družbah ah po novem zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji."
"Kjer je vroče, kjer so afere, tam je Franci Perčič, zakaj?"
"V bistvu se pri tem zelo veliko naučiš. Seveda pa je odgovornost izjemna, napaka pri stečaju lahko pomeni zapor. Morda je moja prednost v tem, da kot pravnik poznam ekonomske zadeve, morda pa v tem, da v tem delu uživam. Problem je v tem, da pri nas na afere, stečaje, likvidacije Se vedno nismo navajeni, Se vedno jih sprejemamo kot nenormalne, uporabljajo se za politične boje, kar je znak premajhne politične zrelosti, pomanjkanja kulture. Kar poglejte, kje so afere, Hit, Smelt, to so dobre firme, zakaj pa afere ni v Metalni? Če bi hoteli, bi že prej obdavčili igralnice, ne šele zdaj, zato lahko sklepamo, da so nameravali sesuti vodstvo Hita. Na Kovačičevem, kot tudi Žagarjevem hrbtu se bije boj za slovenski management. Kovačič je bil prvi, ki se je uprl in rekel 'dost mam', večina jih molči, ker se boji afer."
"Kakšne barve bo slovenski management?"
"Veljati bi moralo načelo strokovne usposobljenosti in uspešnosti, zato s politično barvo nisem obremenjen. Nikoli nisem bil v ZK, tudi zdaj nisem v nobeni stranki. Mislim, da so naši managerji dobri, ni šala obdržati firmo, ki izgubi 40 do 60 odstotkov trga, marsikateri tuji manager temu ne bi bil kos, pri nas pa pljujemo po teh ljudeh. Slovenci smo sploh zelo avtodestruktiven narod, navsezadnje smo drugi v Evropi po stopnji samomorov. Ne razmišljamo, kaj dela sosed bolje, da je bolj uspešen, temveč smo pripravljeni narediti vse, da ga onemogočimo."
"Kako prenašate napade v medijih?"
"Pošteno moram povedati, da človeka prizade, če ni res, če gre za namerno sramotenje. Pri pisanju v Mladini sem spoznal, kako vehka je odgovornost novinarja, ki ima v končni fazi vedno prav, kajti, če želi nekoga diskvalificirati, lahko napiše menda, govori se, lahko bi bilo itd. Novinarji bi se morah povzpeli nad dogodek, ne pa osebno interpretirati stvari. Mislim, da je demokracija večja v lokalnih medijih, saj so bih že prej odvisni sami od sebe, dnevni časopisi pa so dobivali dotacije in so enega gospodarja le zamenjali z drugim.
Res pa so se mediji v tem pljuvanju čez bivši sistem, v katerem, če skušaš biti objektiven, vse le ni bilo slabo, tržno fantastično znašli. Vsem so šli včasih delavski sveti, zbori delavcev na živce, vendar so bih ljudje obveščeni, danes med lastniki, managerji in delavci marsikje komunikacije ni.zato komunicirajo prek medijev, to le kot primer."
			
	ti VKJUISliK Miha Naglic		
Pričevanja o zvestobi (in zmoti)
K pisanju teh vrstic me je spodbudilo prvo nadaljevanje iz TV serije o Slovencih v Argentini s skupnim naslovom Pričevanja o zvestobi O seriji sami je seveda še prezgodaj soditi, je pa izredno obetavna, saj utegne širšemu krogu Slovencev razkriti še eno od manj znanih ali zamolčanih poglavij iz naše novejše zgodovine. Prvo nadaljevanje ("Domovina-Narod-Bog") me je šokiralo in dobesedno nagnalo k premišljevanju.
Prištevam se med tiste, ki o zgodovini ne vedo najmanj. Vendar sem doslej vedel le za tri kapitalna politična zborovanja na Kongresnem trgu v Ljubljani: za ono, ki je sledilo "narodnemu osvobojenju" po prvi sv. vojni (29. oktobra 1918), za tisto, ki je proslavilo osvoboditev po drugi sv. vojni (10. maja 1945) in naposled za tisto, ki sem se ga udeležil tudi sam - "javne seje" Odbora za varstvo človekovih pravic (21. junija 1988). Zdaj pa na lepem zvem, da je bilo na tem istem trgu zgodovinskega imena še eno veliko zborovanje: Protikomunistični tabor, 29. junija 1944. Po posnetkih sodeč je bil strnitev nekdanjih katoliških taborov in nacističnih mitingov: množica Slovencev, cele falange vojaštva in narodnih noš, na tribuni pa nemška in domobranska elita in sredi nje škof Gregorij Rozman, Tudi
fovorniki so nastopali v tem duhu. Posebno neki Ludovik *uš je bil naravnost pretresljiv; Joseph Goebbels in Oton Župančič v eni osebi, poetična dikcija klerofašistične vsebine.
Med govorniki je bil tudi dr. Stanko Kociper, domobranski poročnik, pozneje priznan književnik v Argentini Danes pripoveduje, kako si tedaj noben od slovenskih politikov ni hotel "mazati rok" v sodelovanju z Nemci Zato so nagovorili škofa Rozmana, naj pregovori generala Rupnika, da bi (kot nekakšno žrtveno jagnje, ki odjemi je grehe tega sveta) sprejel od Nemcev samih ponujeno mesto prezidenta pokrajinske uprave. In Rupnik je sprejel. Če bo treba, je dejal, "bom pa za svoj narod tudi drek žrl" in "hajlhitlerjeval". Nakar je prav to tudi počel. Nekdo od njegovih (Hirscnegger) ga je označil za "idealista". Je to tudi res bil? Avstrijski častnik, ki 1914 skupaj z nekaterimi rojaki pošilja Srbe na vrbe" in se naslednje leto v Šumadiji bori proti njim, stopi po 1918 v njihovo službo in postane jugoslovanski general. Kot tak zgradi obrambno linijo proti Italijanom, nato pa jim jo je predal brez boja in se jim vdinjal kot ljubljanski župan. Sroe torej izda Italijanom, te pa Nemcem. Slednje bi rad na koncu prodal Angležem, ki pa se na njegovo ponudbo ne ozrejo in njega samega izročijo svojim zaveznikom komunistom. In vprašanje je, ali ne bi kot "idealist" in "zgolj vojak" služil tudi slednjim, če bi ga k temu povabili Pa ga niso.
"Prezident" je na omenjenem taboru izrekel tudi tele besede: "Nas Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija." Tudi če bi preživel, bi ta idealist ne dočakal let, v katerih se njegova vizija naposled uresničuje. V teh letih so nas duhovni in politični nadaljevalci tradicije zborovalcev na Kongresnem trgu 1944 že skoraj prepričali da so vso zlo res povzročili komunisti s svojim sektaštvom v OF in s poboji. Vendar ravno nazorni prikazi kakršen je ta, o katerem pišemo, pričajo, da sta bila za našo medvojno in povojno tragedijo potrebna dva. Dva nasprotna si pola. In tisti drugi pol (čeprav s "pozitivnim" nabojem) je bila slovenska Cerkev in njena usodna zmota v oceni takratnega zgodovinskega položaja. (V primerjavi s poljsko, denimo). Največ likvidacij je namreč bilo v tistih dveh slovenskih pokrajinah, v katerih sta bili močni obe, Partija in Cerkev: na Dolenjskem in Notranjskem. Tam, kjer sta bili ena in druga na tleh (Štajerska) ali pa je bilo partizanstvo resnično narodnoosvobodilno, z manj boljševiš-kega sektaštva (Primorska, delno Gorenjska), je bilo tudi žrtev bistveno manj!
Zmoto, naivnost in neverjetno nezmožnost uvida v tedanji tok zgodovine je nadvse plastično orisal že prej omenjeni S. Kociper: septembra 1943 so se belogardisti zatekli na Turjak, misleč, da bodo Nemci kapitulirali takoj za Italijani, nakar bodo prišli Angleži A Nemci niso kapitulirali in Angležev ni bilo. Zato so se najprej uklonili slednjim in se nato skupaj z njimi predali Angležem. Ti pa so jih poslali rablju. Kar pa še ne pomeni, da je vsa krivda rabljeva. Kriv je najprej tisti, kije žrtve nagovoril k zgrešenemu početju in za njim še tisti, kijih je rablju izročil..
Sklenimo. Filozofi so svet samo različno razlagali, revolucionarji so ga hoteli spremeniti konservativci pa ohraniti. Na nas je zdaj, da ga (jih) skušamo vsaj razumeti. Doumeli ga, kot se zdi ne bomo nikoli
JOŽE KOŠNJEK
Fašizem vstaja iz pepela zgodovine V
Zirinovski pleše z demoni preteklosti
Nacionalno ponižanje, obubožanje in pomanjkanje orientacije so ljudi nagnali k na novo vstalemu fašizmu. Simbolni lik gibanja je Rus Zirinovski, ki mu sedaj Nemčija ne dovoli vstopa, potem ko ga je Bolgarija izgnala, je zapisal v prvi letošnji številki nemški Der Spiegel v članku, ki so ga naslovili Stari demoni plešejo. Zaradi aktualnosti ga objavljamo skoraj v celoti.
O čudežnih orožjih, ki bi lahko vse preokrenila, je začel Hitler sanjati šele, ko se je bližal konec njegove oblasti in se je njegova tisočletna država bližala zatonu. Če bi jih resnično imel, bi bil to začetek konca sveta. O čudežnih orožjih, ki bi lahko uničila ves svet, že sedaj sanja neki novi fuehrer, še
{ireden ima oblast. Elipton menuje Rus Vladimir Zirinovski topove za žarčenje, s katerimi naj bi razpolagala njegova dežela, ne da bi za to zahod vedeL Je to norec, ki je nor na veličino, ta smehljajoči se fašist, kot ie zapisal News-week, ki je dobil vodka volitve, ker je ljudstvu obljubil poceni žganje, se je posmehoval Wall Street Journal. Ali je prekanjen populist, ki je kot vihar pometel po Rusiji, potem počastil svoje somišljenike v Avstriji in na Balkanu z bliskovitim obiskom, potem pa preklinjajoč izginil domov, ker ni dobil vize za vstop v Nemčijo. Ali pa je vendarle, kot sam trdno oznanja, bodoči predsednik druge največje jedrske sile, ki bi bil tudi brez skrivnostnega "elip-tona" v stanju pustiti, da svet propade v ognju.
Hitler je bil prostak
Zirinovski je že sedaj mora za sosede, mogoči novi Hitler, ki pa je zaradi orožja njegove države stokrat nevarnejši kot nemški original, ki ga Zirinovski včasih bolj, včasih pa manj ceni. Primer reševanja judovskega vprašanja je lahko vzor za postopanje z lastnimi manjšinami, vendar se s Hitlerjem raje ne bi pustil primerjati. Hitler je bil neizobražen prostak, jaz sem bil oficir, imam dve diplomi in govorim štiri jezike, pravi Zirinovski. Svoj program označuje kot "nacionalsocializem minus hitlerizem".
Povratek fašizma je možen. V svetu je konec lanskega leta divjalo 43 vojn, Evropa doživlja "močan nihaj v smeri kaosa", ugotavlja Institut za strateške študije iz Londona, in to štiri leta potem, ko je v Evropi leta 1989 svoboda triumfirala nad totalitarizmom. Američan Wil-
liam Pfaff v svoji novi knjigi Bes narodov ugotavlja, da se zgodovina vali nazaj in so grozote zasenčile prihodnost. Nenadoma se pojavljajo ideje, ki so po drugi svetovni vojni prišle na smetnjak zgodovine in so pred pol stoletja potisnile Evropo v prepad. Fašizem grozi, da bo vstal iz pepela zgodovine. Leto 1993 je bilo zanj najuspešnejše leto, trdi znanstvenik Miha Brumlik iz Heidel-berga. Ideologije sovraštva zapolnijo vsak prazen prostor, ki sta ga zapustila samomor komunizma in orientacijska kriza kapitalizma. Stari demoni plešejo na grobovih, pravi zgodovinar Michael Stuermer. Narodi, ki so bili v bipolarnem svetu dolgo potlačeni, podžga-ni z materialno stisko in socialnim propadom, izražajo rastoč agresijski potencial in kličejo na svetlo sovražnost, na vse drugačno, na tujce, na šibkejše sosede, na manjšine. Vojna kot nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi je postala mogoča, ljudje, ki zaradi tega neposredno ne trpijo, pa ne sprožijo alarma. Na Balkanu, do koder
ie iz Muenchena le slabo uro etenja, besni nasilje že dve leti in pol. Evropska skupnost kot tudi Združene države Amerike sklicujejo vedno nove konference, vendar se morajo vseeno sprijazniti z dejstvi, ki so ustvarjena na bojnem polju. Humanitarna pomoč vedno bolj spominja na poslednje olje civilnim žrtvam.
Fašizem izkorišča priložnosti
Kronika zmag desnih ekstre-mistov v letu 1993 je zastrašujoča, ugotavlja Der Spiegel. 44 odstotkov glasov za Ducejevo vnukinjo Alessandro Mussolini v Neaplju, pisma bombe avstrijskih neonacistov, zbori SS -veteranov v baltiških državah in Ukrajini, zavratno ubijajoči sovražniki tujcev v Nemčiji, propagandisti za Veliko Madžarsko, Veliko Albanijo, Veliko Romunijo, ki gredo po sledeh velikosrbskih voditeljev na Balkanu, odkrita renesansa faš-
Zirinovski in KGB
Oleg Gordijevski, nekdanji visoki uradnik v ruski tajni policiji in eden najbolj znanih dvojnih agentov našega časa, ki so ga v Moskvi obsodili na smrt, vendar je pravočasno pobegnil na zahod, trdi, da je bil Vladimir Zirinovski agent KGB. Ta organizacija naj bi, tako Gordijevski, podpirala tudi njegov volilni boj. S KGB naj bi začel sodelovati, ko je bil prevajalec v Turčiji. Tudi Oleg Kalugin, nekdanji general v KGB, je prepričan v to in celo trdi, da je Liberalno-demokratsko stranko ustanovila prav ta tajna sluiba. Za volilni boj je potrošila 70 milijonov rubljev, njen cilj, zasnovan še v času Gorbačova, pa je zaustavitev demokratičnih sprememb v Rusiji. Ustanovili so stranko s privlačnim imenom. Zirinovski vse to zanika. Slišijo se tudi ugibanja, da je pri ustanovitvi stranke pomagal celo Jelcin, da bi preprečil morebitni skupni nastop komunistov in desničarjev. Zirinovski je podprl Jelcinov koncept ustave. Gordijevski pa trdi, da je bilo ljudem na ruskih ambasadah, kjer ima KGB velik vpliv, naročeno, naj volijo Žirinovskega. Leta 1991 je bil na predsedniških volitvah tretji. 12. aprila tega leta je bila njegova stranka registrirana kot druga politična stranka. Prehiteli so ga samo komunisti Na inštitut za orientalske jezike v Moskvi seje vpisal na priporočilo Komsomola, ta inštitut pa je bil pod nadzorstvom KGB. Zirinovski je končal intenzivni študij, ki je namesto petih trajal tri leta. To je bilo dovoljeno samo v soglasju s KGB. Leta 1963, star 23 let (rojen je leta 1940) je šel v Turčijo za prevajalca na kulturni center. Po nekaj mesecih so ga aretirali pod obtoibo, da je širil komunistično propagando. Turki so ga izgnali Leta 19/3 se je nastanil v Moskvi in poročil. Znanci so prepričani da je sodeloval s KGB, vendar tega nihče noče potrditi, zaradi strahu.
Spoštujem Žide
Na francoski televiziji je Zirinovski demontiral vse svoje predhodne ognjevite izjave. Nisem antisemit. Spoštujem Žide. Na pripombo, da je na svojih zborih grdo govoril čez Žide, je dejal, da se na predvolilnih zborovanjih ponavadi pretirava. Po rodu nisem Žid Moji starši so Rusi, če pa imam kje kakšnega židovskega sorodnika, bi me veselilo, je dejal. Nisem desničar. Sem politik centra, velik zagovornik človekovih pravic, kar sem dokazal kot odvetnik (končal je tudi pravo) z obrambo nasprotnikov prejšnjega reiima. Ni res, da bi rad. znova povezal Veliko Rusijo. Zeli je dejal, da bi iz Rusije odšli vsi, ki niso Rusi in da bi Rusija nehala pomagati članicam nekdanje Sovjetske zveze. Tretja svetovna vojna se je ie začela. Saj se povsod bojujejo. Svet mora spoznati, da je lahko v to pritegnjena tudi Rusija, kasneje pa še zahodna Evropa. Sam leli pomagati Rusiji, da bi se rešila vojne. Zanj naj bi glasovala polovica volivcev in ne le četrtina, ker so bili izidi ponarejeni V politiki bo konstruktiven, morda bo kdaj tudi predsednik vlade.
istov od Hrvaške do Slovaške. In nazadnje, kot krona vsega, decembrski šokantni volilni uspeh Žirinovskega, ki se ie pojavil iz mračnjaštva, v Moskvi. Navdušeno ga je pozdravil njegov francoski somišljenik Jean Marie Le Pen. Rusu je čestital za bleščeč uspeh z besedami: "Povsod po Evropi se dvigajo narodi in zahtevajo nazaj svoje dostojanstvo in identiteto." Le Penov rojak, politolog de Montbrial se je zgrozil zaradi nenadnega znanilca blaginje iz vzhoda: "Naraščanje nacionalizma ali celo fašizma v Rusiji bi lahko v Evropi povzročilo, da bi postali egoizem, sovraštvo do tujcev in sovraštvo nasploh prevladujoče težnje zadnjih let tega stoletja." Povratek v barbarstvo straši celo izkušene konzervativce. Pozivajo k boju zoper skrajno "desničarsko internacionalo." Če bi šlo po besedah Žirinovskega, pišejo v Spieglu, bi grozila največja nevarnost. Početje političnega klovna popolnoma sledi strašni logiki m neti sum, da bi nekdo, ki tako govori, tudi odgovarjajoče ravnal, če bi imel za to potrebno oblast.
Na avstrijskem Koroškem, kjer je obiskal starega prijatelja, ki se je izkazal za folksdoj-čerskega SS - ovskega prostovoljca, se Zirinovski ni ponašal samo s super tajnimi orožji. Ruska armada, take je bila njegova prijateljska ponudba, bi lahko prišla na pomoč Srbiji in tudi Avstriji, če bi Turki posredovali v bosanski vojni. Samo Turčijo, ki ga je nekoč zaprla kot agenta, pa ima tako in tako za del velike Rusije svojih sanj. Tudi na Dunaju, ki bi po njegovi milosti lahko postal glavno mesto Evrope, ni skrival, da bi želel postati naslednji ruski predsednik. Bolnega starega Jelcina bi se lahko kmalu pozabilo.
Grožnje na vse strani
Zirinovski ima recepte za boljše čase za mnoge države. Bolgarijo želi osrečiti z novim ministrskim predsednikom, svojim svetovalcem Svetoslavom Stojilovom, Bolgarom, ki živi v
Eregnanstvu v Avstriji. Bolgars-i predsednik Želev se je raz-nudil, ob Rusovih nesramnostih pa je neki sofijski časopis napisal, da gre za politični kretenizem. Litvancem je Zirinovski zagrozil, da bo na meji zažgal radioaktivne odpadke. Njegov besednjak namreč presega besednjak libijskega predsednika Gadafija ali iraškega Sadama Huseina. Radioaktivnost pa bi z velikimi ventilator-
t'i pihal prek meje, dokler Jtvanci ne bi pomrli ah pred njim padli na kolena. 900.000 Estoncem bi popolnoma zadostovala državica Tallin. velika kot Monaco. Bolgarski predsednik je bil za Žirinovskega izvržek, Romuni naj bi bili cigansko ljudstvo, Japoncem, ki želijo dobiti nazaj Kurdske otoke, pa je pomahal z novo izdajo Hirošime. Tudi Nemcem ni ostal dolžan. Zagrozil jim je s čcrnobiliziranjem ali s povečanjem ruskih čet na nemških tleh z milijon možmi. Ob drugi priložnosti pa je obžaloval, da Črnci ne morejo prosto tekati po cestah in Turki nimajo kaj reči in Nemcem očital, da Turke sežigajo. Rad bi imel staro Prosijo, na katero bi Rusija mejila, brez nadležne Poljske. Amerika, kije svet obdarila le z aidsom in žvečilnim gumijem, se mu ne zdi nič posebnega. Veliko bolj ceni iraškega Sadama Huseina. Pomagal bi mu s prostovoljci v črnih baretkah, prisodil bi mu Kuvajt in sploh pomagal v boju zoper ameriški imperializem. "Ljudje v začetku Mussolinija niso resno jemali. Niti Hitlerja," je svaril New
Vladimir Zirinovski
York Times pred bahačem Žir-inovskim. "Saj je bil vendar majhen smešen možak, Nemci pa so bih kulturno ljudstvo, ki nikoli ne bi dopustilo, da bi svoje barbarske grožnje uresničil." Zirinovski in njegova stranka, tako Der Spiegel, nista nekaj, kar bi se dalo izriniti ali ignorirati. Njegov uspeh na volitvah predstavlja v Evropi nekaj tako nevarnega kot že dolgo ne nobena stvar. Nekaj nevarnega predvsem zato, ker je vzpon ruskega voditelja povsod spodbudil somišljenike, posebno v Nemčiji, kjer neofašisti že dolgo tkejo vezi z ruskimi fašisti in bi radi izkoristili njegovo popularnost. Voditelj nemške ljudske unije Frey je dobil nov zagon zaradi uspeha svojega prijatelja. Nemški neonacisti so se povezali z ruskim nacistom Aleksandrom Barka-šovim, katerega pristaši so organizirani na enak način kot nacistična SA in so pri poskusu oktobrskega puča v Moskvi tudi streljali. Za nemške neonaciste tiskajo spise v Rusiji, Ukrajini in tudi v baltskih deželah. V Kijevu in na Krimu so pristaši Žirinovskega zahtevali priključitev k Rusiji. Ukrajinski in baltski nacionalisti pa sovražijo ruske in ob njih še tujce. Veterani nekdanjih Hitlerjevih pomožnih čet, med njimi so tudi obsojeni vojni zločinci, ustvarjajo združenja, njihov vpliv pa sega tudi v oborožene sile. V Latviji je prišla neofašistična stranka pod vodstvom nemško-baltiškega desnega ekstremista Joachima Siegensta na drugo mesto na parlamentarnih volitvah. V Ukrajini ima Zveza ukrajinskih častnikov 50.000 članov, fašistični Ukrajinski narodni zbor pa je poslal prostovoljce v Moldavijo in Georgi-jo in teži k zvezi slovenskih držav s Kijevom kot glavnim mestom. Ukrajinski nacionalisti nasprotujejo Rusom in želijo dobiti nazaj Moldavijo, severno Bukovino in južno Besara-bijo, ki ju je Stalin prilcljučil k Sovjetski zvezi. Uradna Romu-
Ekstremisti Csurka (Madžarska), Zirinovski (Rusija) in Miloševi* (Srbija).
nija je svojemu fašističnemu diktatorju in preganjalcu Judov iz Hitlerjevih časov maršalu Ionu Antonescuju že dala postaviti spomenik. Zaradi žalostne ekonomije in kiosk gospodarstva se ljudje obračajo nazaj, v zgodovino. Jugoslavija je podedovala toliko manjšin kot habsburška država pred njo. Cehi in Slovaki so tudi dobili po prvi svetovni vojni svojo državo z močno nemško in madžarsko manjšino. Za obe je sedaj udarila ura resnice. Češka in Slovaška sta šli narazen. Slovaška je obremenjena z madžarskim manjšinskim problemom. Slovaki častijo predsednika svoje kratkotrajne države po Hiti erjevi milosti prelata Jose-fa Tiso, ki je bil leta 1947 usmrčen. Imajo ga za mučenika. Madžarska manjšina se dviga tako kot v Romuniji, Ukrajini in nekdanji Jugoslaviji. Sprejeta naj bi bila v Veliko Madžarsko.
Madžarske sanje
V Spieglovem članku je namenjena velika pozornost
Erav Madžarski. Madžari so ili ob Poljakih utiralci za mirno revolucijo v Vzhodni Evropi. Prva garnitura z Ne-methom, Pozsgayem in Hor-nom je demokratično začela. Že pod Kadarjem je bila Madžarska na poti k tržnemu gospodarstvu, zato se je zdelo, da je daleč pred vsemi nekdanjimi državami vzhodnega bloka. Vendar je Madžarska po Spieglovem mnenju prednost že zaigrala. Zgodovina se razvija nazaj. Antallova vlada sredine je zdrsnila na desno. Nekdanji informant komunistične tajne obveščevalne službe Istvan Csurka je rentačil zoper Jude in kapitaliste, ki ogrožajo sveto madžarstvo, tako da ga je moral An tali zaradi uničujočega mednarodnega odmeva vreči iz vladne stranke. Vendar je strup že deloval. Vlada je očistila elektronske medije, kjer velja le desničarsko načelo. Po An-tallovi smrti zaradi raka je prišel na oblast peter Boross, mož čvrstega desnega prepričanja. Za njega je dolžnost novinarjev, da z dobrimi novicami zadovoljijo elementarno potrebo državljanov po redu in stabilnosti. Vodilni ljudje morajo imeti možnost, da lahko "trdno posežejo vmes." Boros-sov vzornik je Ferenc Keresztes - Fischer, ki je bil notranji minister pod Hitlerjevim državnim upraviteljemHortvjem. Ko so lani septembra njegove posmrtne ostanke iz portugalskega izgnanstva prepeljali v domovino in jih pred 50.000 ljudmi ponovno pokopali, je takrat še notranji minister Boross sedel v prvi vrsti.
Nadaljevanje na 17. strani
VREME ^ŽŽr5
Danes bo še delno jasno, vendar pa bo po kotlinah megla. Jutri se bo pooblačilo, tudi deževalo bo.
LUNINE
~% SPREMEMBE
Ker je v sredo nastopil mlaj ob 0.10, bo do naslednje lunine spremembe, to je do 19.
1'anuarja, po Herscnlovem vremenskem [ljučumraz.
Vaša mnenja o "prešernu" - drugič
LEPOTEC, KI MU GROZI ZVER
Ni kaj, Gorenjke in Gorenjce je zelo zaskrbelo, ker je na novem tisočtolarskem bankovcu naš rojak dr. France Prešeren upodobljen bolj skremženo, skuštrano in /gubano kot na prvem tolarskem tisočaku. O tem priča velik kup pošte, ki smo jo prejeli na naše Šaljivo prednovoletno vprašanje: "Zakaj se je skremžil dr.France?". Nekaj odgovorov smo objavili v petkovi Panorami, tokrat nadaljujemo in nobenega dvoma ni, da nas za naš lepi slovenski denar še kako skrbi.
• • •
Nina Gerdej - Ješe iz Kranja je napisala misel, ki smo jo uporabili kot naslov rubrike. Razlaga (je pripisala Nina): lepotec je bankovec, narejen v vrhunski kvaliteti in med najlepšimi v Evropi. Zver pa je inflacija, ki kar raste in raste in lepim tolarjem zato vrednost pada.
m • •
Kranjčanka Bojana Bojanič je spisala kratko, jedrnato gold-inarsko - tolarsko pesmico: V času dr. Franceta za jurja dobil si - teleta. Zdaj se pa kislo drži, ker zanj dobiš - le fige tri.
• • •
Sonja Orson z Jesenic ni napisala pesmice, pač pa o kremienju lika na tisočtolarskem bankovcu pravi: "Ob vseslovenskem prepevanju Zdravljice verjemo ni pričakoval takšne podražitve vina!"
• • m
Kislo drlo največjega slovenskega pesnika na bankovcu za 1.000 SIT je Franci Jerala iz Kranja opisal v kratki zgodbici: "Najprej je moral iti k frizerju in dati enega prešerna; tam so mu pomotoma zamenjali suknjič, kar ga seveda še kako jezi. Nova srajca, ki si jo je oblekel, ga tišči v vratu - to je sicer posledica drugačnega vozla na samoveznici. In to zadnje je bila voda čez rob, saj si je skoraj prste polomil, preden ga je uspel narediti - vozel namreč."
e e e
Marta Špik iz Tržiča meni, da se je dr. Prešeren skremžil: prvič, ker se jespomnil na verz: vremena Kranjcem bodo se zjasnila; drugič, pogledal je položnice za plačila električne energije po zimski tarifi; tretjič, pripravil se je na skupinsko fotografiranje z možmi Evropske skupnosti
m m •
Se strinjate, da je težko izbrati najbolj duhovit odgovor?! Pa jih je še "cel regiment" na uredniški mizi ...
Začutiš, da moraš iti, in greš!
Gospa Helena Giacomelli je že 31 let tonski tehnik na Radiu Slovenija. Posnela oziroma zmontirala je brez števila "Četrtkovih večerov", oddaj V nedeljo zvečer, raznih otroških oddaj, planinskih reportaž, intervjujev in še veliko drugega. Enkrat v življenju se ji je zgodilo, da je bila intervjuvana in po končanem pogovoru je rekla, da je vesela, da je to za njo, in da je veliko raje na drugi strani stekla, kot pred mikrofonom.
Gospa Helena, kako to, da ste se odločili za poklic tonskega tehnika?
Kot deklica sem si sicer želela postati knjižničarka ah učiteljica, vendar pa so razmere prinesle svoje. Nekoč mi je neka gospa rekla, da če ne moreš delati tistega, kar bi sprva rada, potem delaj to, kar delaš, tako, da boš tudi v tem našla zadovoljstvo, in ta misel mi je postala moto. Tako poklica tonskega tehnika danes ne bi zamenjala za nobenega drugega.
Ali ni ta poklic namenjen predvsem moškim?
Ne, nikakor. Res je sicer, da
f>oleg mene to delo opravljajo e še tri ženske, vendar pa moraš poleg šole imeti tudi posluh za to, da ugotoviš, kakšno oddajo novinar iz določenega posnetka želi narediti, ali kakšna glasba je primerna za določen tekst. Za to pa imamo ženske seveda vsaj toliko posluha, kot moški.
Vaše delo je prav gotovo zelo dinamično in tudi živčno...
Ja, res je, največ živcev porabiš pri oddajah "v živo", zato jaz tega ne delam. Veliko raje imam oddaje, ki se montirajo. Vsak dan delam v različnih studiih in pri tem spoznavam veliko zanimivih ljudi.
Kaj pa vas poleg poklica v življenju še veseli? S čim se ukvarjate v prostem času?
Moja velika ljubezen je hoja v hribe. Hribolazim že 30 let, Julijske in Kamniške Alpe imam v glavnem že prehojene. Ko sta bila otroka Še manjša, smo hodili skupaj, sedaj pa mi večinoma dela družbo mož. Če pa se mu ne gre, potem grem kar sama in uživam v naravi. Takrat užijem še več lepote, vidim rože, vidim gamse, vsrka-
Helena Giacomelli na VIII. Trnovskem maratonu, leta 1983
vam tišino, ki jo imam včasih tako rada. Če pa si razpoložen za družbo, te na planinskih poteh prav gotovo ne manjka. Poleg planinarjenja rada tudi kolesarim ter tečem na smučeh. Večkrat sem se udeležila Bloškega teka na 30 km, pokljuškega teka in Teka treh dežel.
Pa menda tudi te aktivnosti koristno in zanimivo izkoristite?
Tako je. Velikokrat s seboj v naravo vzamem reporterski magnetofon, fotoaparat ter svinčnik in papir, da si zapišem vtise s poti. Potem vse to zmontiram in k tekstu posnamem glasbo, in tako nastanejo prav lepe oddaje. Opise potovanj pa objavljam tudi v časopisu Delo in pri tem me najbolj veseli, da se nato ljudje, ko slišijo mojo oddajo ali preberejo o kaki poti v časopisu, še oni odpravijo na isto pot.
Gospa Helena, za konec nam se zaupajte, kaj vam pomenijo gore?
To je čisto preprosto: začutiš, da moraš iti, in greš. • Vladimir Novak
Že nekaj dni, skupaj z mojo Slovenijo vred, preživljam spet ene mučne čase.
Ne gre zato, da je pol Slovenije napadel neki neznan virus, ki mu dohtarji ne vedo izvora. Kar je - mimogrede - za tistega, ki ga je položilo v posteljo, zelo nestabilna vest.
Namreč! Kar tako naravnost in prostodušno reči: neznan virus, pa bastaf Kako neznan, za božjo voljo? Pri vseh teh medicinskih dosežkih in otročkih iz epruvet pa je en gripozni virusek neznanka? Če je res neznan, naj bodo vsaj tiho, da ne bodo z virusom napadeni doma 24 ur tuhtali, če ni mogoče... Če ni mogoče kaj kje ušlo, ne černobilskega, kaj bolj kratkoročnega. Tisočim omotoč-nim in vročičnim pa pokašljeva-jočim ti ne moreš kar tako reči: neznan virus, kaj pa mi vemo! Strah pred neznanim je lahko namreč veliko hujši, kot če bi strumno ustrelili v slovensko kašljajočo javnost: ene posebna podvrst muhe ce-ce je priletela nad Slovenijo - no ja, boste že vzdržali.
Tudi muho ce-ce bi mi v Sloveniji čisto komot prenesli in še fajn bi se nam zdelo. Muha ce-ce nad Slovenijo? A še muham ce-ce se je zdelo vredno pokukati v neko novo demokracijo?
To ni prav nič neumna in trapasta pomisel ■ veselje nekega naroda nad muho ce-ce! To bi bilo na teh tleh lahko še kako res, če samo pomislim, kako nam je nasploh, še posebej pa zadnje dni, neznansko hudo, ker nas v svetu premalo omenjajo!
Morate biti že gluhi, da ne slišite, kako se vsevprek v pod-tonih ali čisto naravnost in
naglas pridušajo nad našim zunanjim ministrom, da nam ni pripeljal Billa! Bili je bil nekaj dni kuhan in pečen med članicami višegrajske skupine.
Kateri Bili? Clinton, seve!
Oni dan so v TV dnevniku Lojzeta Peterleta kar naravnost privili! Zakaj pa nismo mi zraven te višegrajske skupine, a Lojze? Ja zato, ker nismo člani -je mirno odvrnil. Vprašanje,
zdravja.
In tako ti poročajo, kako da je s Havlom po Pragi španciral in nekaj faširanih hlebčkov pospravil, gospodarstvenikom pa kar naravnost obljubil neke kredite. Pa spet odmaširal na Poljsko pa se z Madžari in Slovaki srečeval in spet je bilo podobno. Da se ti srce trga - ma ne duha ne sluha o neki novijastoči in cvetoči demokraciji na sončni strani Alp!
Kaj pa mi, Billy?
A nam je Vaclav Havel sploh kakšen kolega, če Billu ni omenil, da smo v Evropi tudi mi? BiH naj že spoka k svoji Hillarv in mačku, da nas ne bo tako nerviral s tem, ko nas sploh ne vidi.
zakaj pa zaboga nismo člani, če smo le člani čisto povsod, se ni postavilo, kajti to bi bilo pa za naš informativni dnevnik le preveč! Samo nakazati polemiko v najbolj gledanem terminu in to z zunanjim ministrom? Tega fima pač ne boste videli!
Kaj lalost, ulaljenost nas premaguje!
Imaš ti predsednika ZDA tako rekoč pred nosom, pa te še povoha ne, kaj šele, da bi te vsaj vljudno dal pozdraviti in zaleleti
Če bi bil tisti pisatelj Havel sploh kakšen kolega, bi moral Billu obvezno namigniti, da jer tam malo bolj spodaj ena jako sposobna Slovenija. Če le zaradi drugega ne, bi se je gospod pisatelj Vaclav moral spomniti po tistih pisateljskih srečanjih, ki so jih pri nas prirejali zanj in za vso pišočo evropsko inteligenco. Vilenica, ali kaj le. Mar je pozabil, kako je zmrzoval v postojnski jami? Dol v jame so ga kot udeleženca pisateljskega
srečanja naši gostitelji obvezno zvlekli na zaključek.
Sicer pa ne smem niti pomisliti, zakaj morebiti Bili k nam niti ne mara priti!
Še manj si upam pomisliti, kaj bi bilo, če bi po nekem čudelu nemara le prišel ali da bi se mi lahko vsaj stisnili za kakšno mizo tam v Pragi in ga zaljubljeno gledali!
Zamislite si Billa pred takimi gospodarstveniki, kakršni so bili oni dan na TV okrogli mizi o gospodarskem optimizmu. Tam ti neki donedavni gospodarstvenik vrle ven globokoumno spoznanje, da moraš, recimo, pri izdelavi počitniških prikolic, vedno kaj novega vgraditi, če hočeš prodreti na zahtevne tuje potrošniške trge! Kaj takega! Saj ja ne prodaja ribelnev in otroških balonov, ampak rekvizite za rekreacijo, kjer so zahteve po kvaliteti vedno večje.
Bel' te no!
In take naj bi spustili pred Billove gospodarske spremljevalce, da bi se nam še krohotali povrh!
Je čisto dobro, da smo za nekaj časa neznani - si vsaj škodovali ne bomo. Kaj pa mi, recimo, vemo o neki Danski? Seveda nič. Pa so čisto dostojno povsod zastopani in povsod upoštevani in še na kraj pameti jim ne pade, da bi bili ulaljeni, če jih kakšen kancler kdaj ne omeni.
Dokler bo pri nas toliko nepotrebnega trobezljanja in sovraštva in hudobije pa aferašt-va ostanimo vsak na svojem - mi doma, Bili pa naj le spoka nazaj k svoji Hillarv in mačku, da nam ne bo po livcih hodil, ko nas, motajoč se po Evropi, sploh ne vidi... • D. Sedej
Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi
Kjer sonce
tlC <$/7/piSe:lgorK.
"Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih ie spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju.
S severnima jelenoma pa kar "na živjo"
Huronski krik se je razlegel iz Nikotovih ust, ko se je Aljaž pri manevriranju s svojim spakom malček naslonil na blatnik njegovega rdečega vraga. Ja, Niko mu reče kar "žvav", namreč v nekoliko predelanem prednjem delu njegovega spačka se nahaja motor Citroena GS in zadeva v primerjavi z našimi spački zares izgleda kot ena divja žival. In kot Angleži rečejo It's time for tee, tako so naši oni poletni dan tam daleč na severu izjavili, da je čas za Finsko, kar je pomenilo ponovno srečanje s prijateljem volanom in kolegico cesto. Meja med Norveško in Finsko je izgledala v obliki iz hišice mahajočega carinika, češ peljite naprej. Finska je naše spačkarje razveselila že takoj na prvi bencinski črpalki, saj se je "Super 98" v primerjavi z Norveško pocenil za kakih 40 tolarjev pri litru pa tudi "cagarji" na finski uri so bili za uro pred našimi, khm... srednjeevropskimi. Pokrajina je postajala vse lepša, gozdovi, jezera... vtis pa sta mimogrede oplemenitila dva severna jelena,
Erav posrečen parček, ki sta za nekaj časa prevzela vodstvo aravane in kasneje preizkušala svojo hitrost v teku vzporedno s spački, skratka šov.
Namesto policajev te spramljajo jeleni
Kot, da sta spadala v tamkajšnjo turistično ponudbo. Prvo večje mesto Ivalo in prva finska noč, ki sta jo Gosta, ki je pred tem poskrbel za ogenj, in Meme preživela v nekakšni imitaciji japonskega šotora, "razstavljenega" na obcestnem počivališču.
Naročila božičku
Prav hecno je bilo videti, ko se je na nekem parkirišču pred Rovaniemijem pojavil spaček z volanom na desni, jasno njegovo poreklo sta dokazovali že registrski tablici, hipotezo pa je potrdil 'tovor" v njem, namreč angleški par srednjin let. Rovaniemi je finsko mesto ob polarnem krogu, ki mu tam gori rečejo kar "Napapiiri". Misl'm. Tudi startno mesto in pisarna g. Božička se nahaja v tem finskem mestu. Da Božiček obvlada sceno, je bilo moč sklepati tudi iz urnika za fotografiranje z njim, za 20 finskih mark pa ti možakar v rdečem pošlje tudi čestitko ob božiču. Tako tip služi za darila, ki jih dostavlja pod božična drevesca po celem svetu. Zato, da je Božiček letos tudi vam kaj prinesel, je pravzaprav tudi zasluga spačkarjev, saj so mu v ta namen pustili "Telefonski imenik Slovenije I in II z dodatkom" ter za lažjo orientacijo "Atlas Slovenije". Za naše je bil tisti trenutek aktualen zemljevid Finske in mesto Nurmes, kamor so prispeli popoldne naslednjega dne, zasedli najboljši prostor v kampu m počakali na našo "južno - skandinavsko odpravo",    (nadaljevanje prihodnjič)
Zapisi o potovanju "kranjske Nordkapp odprave" so povzeti iz spominov Aljaža in Coste.
Nemška tovarna Marcadas Beru, znana tudi po izjemno kakovostnih avtobusih, J« pred poldrugim letom dala na trg izjemno sodoben avtobus M 0 404, ki je postal "AVTOBUS LETA 1092". Konec lanskega leta je tudi Slovenija dobila takšen avtobus, kupilo ga je kranjsko podjetje ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA. Med prvimi, ki so preizkusil komfort Mercedesa 0 404, so bile gorenjska rejniike družine, ki smo jih prejšnji mesec Glasove! peljali na izlet v Topolšico. V avtobusu je ogromno tehničnih novosti, ki zagotavljajo izjemno udobje: avtomatsko ogrevanje, ločeno v potniškem ki v voznikovem prostoru z ogrevanjem v stropu, stenah in podu vozila. V strehi je vgrajena avtomatska klima naprava, polnjena z ekološko neoporečnim plinom. Avtobus je izdelan iz negorljivih materialov, skoraj vse dele je možno reciklirati. Osemcilindrični turbo diesel motor z avtomatskim upravtjalcem zmore kar 280 kW (380 "konj" po starem), Izdelan je po standardih za Euro motorje s čistim izpuhom in majhno hrupnostjo. Zagotovljeni sta maksimalni pasivna in aktivna varnost potnikov: ABS-protiblokirni zavorni sistem, ASR-sistam proti bočnamu zdrsavanju, diskaste zavode, gume brez zračnic, itd. Sicer pa ima že več kot polovica od skoraj 200 avtobusov v voznem parku Alpetoura Potovalne agencija Kranj vgrajene ABS zavore, gume brez zračnic, na vseh turističnih avtobusih pa klimatske naprave. "Avtobus leta 1992" Alpetourovo ponudbo udobnih turističnih prevozov še dopolnjuje in največjega gorenjskega avtobusnega prevoznika uvršča v krog podjetij z najboljšim voznim parkom v državi.
\
SOBOTA, 15. januarja 1994
I. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Tedenski izbor: Radovedni
Taček; Lonček, kuhaj!; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke
II. 25 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski film
13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Večerni gost: Zlatko šug-man
15.25 Morilski program, ponovitev francoskega filma
17.10 Terra X, nemška dokumentarna serija
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 TV mernik 18.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Križkraž 21.25 TV poper
21.40 Korenine slovenske lipe; Domače obrti na Slovenskem 22.15 TV dnevnik 22.50 Sova:
Tekmeci Sheriocka Holmesa, angleška nanizanka;
Otrok v noči, ameriški film
11.10 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio, 4. oddaja 12.15 Kitzbuehl: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 13.30 Košarka, NBA 14.40 Sova, ponovitev 16.00 Športna sobota: Kri, znoj in slava, 6. oddaja 16.55 Rogaška Slatina: Finale slovenskega pokala v košarki (ž), prenos 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Pa ga je..., angleška nadaljevanka 21.00 Žametna sapa, angleška poljudnoznanstvena serija 21.25 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč
8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Argus, risanka 11.00 Mali razigrani Dubrovnik 12.00 Poročila 12.05 Resna glasba 13.05 Prizma 13.50 Poročila 13.55 Potnik za Missouri, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.05 Mladi Indiana Jones, nanizanka 17.00 Poročila 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Texasville, ameriški barvni film 22.15 Film - video - film 23.05 Poročila 23.10 športna sobota 23.25 Slika na sliko 0.25 Poročila v angleščini 0.30 Sanje brez meja
16.30 TV koledar 16.40 Proti toku 17.10 Življenjski slog, ponovitev 17.40 Samo norci in konji, angleška humoristična nanizanka 18.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk, posnetek 18.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, 'ameriška humoristična nanizanka 20.40 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 21.35 Cro pop ročk 22.20 -Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Hale in Pace, angleška humoristična nanizanka; Sladke strasti, angleški barvni film
20.00 Denar ne smrdi, kvaliteta ima svojo ceno 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Surova pogodba, ameriški barvni film 22.45 CTM
9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 9.30 Otroški program 10.30 Neskončna ljubezen, ponovitev ameriškega filma 12.10 Crty Life 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.0OČas v sliki 13.10 Gospod po naročilu, nemška komedija 14.35 Štirinajst - kaj zdaj? 15.00 Za otroke 16.15 Beveriy Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Stavimo, da... 22.05 Zlata dekleta 22.30 Življenje in smrt v Los Angelesu, ameriška akcijska kriminalka 0.20 Čas v sliki 0.25 Humcane Rosie, francosko-italijansko-nemška komedija 2.05 Poročila/Ex libris
8.00 Vremenska panorama 10.40 1000 mojstrovin 10.50 Svetovni pokal - veleslalom (ž), iz Cortine 12.00 Smuk (m), iz Kitzbuehla 13.50 Tako plešejo na Dunaju 141.20 Ali imate radi klasiko? 15.20 Uspešneža, nemška komedija 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozrl se po deželi 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Let nad kukavičjim gnezdom, ameriški film 22.25 čas v sliki 22.40 Šport 23.10 Fannv in Alexander 0.40 Round mid-night 1.20 Poročila
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Minute za družino 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice -obvestila - šport 19.00 Odpoved programa
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV steneo 88,9 In 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
radio triglav
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: 20.11. Moja je lepša kot tvoja; 11. 12. Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa
9.00 CMT 10.00 Kino, kino 12.00 Udari in igraj, ponovitev filma 13.30 A snop 13.40 Video strani 18.00 Kdo me je umoril, ponovitev ameriškega filma 19.30 Radio FM, ponovitev
8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 19.20 Večerni program
ISKRATEC
Ljubljanska c. 24 a, d.O.O.  64000Kranj po sklepu UO objavlja, da bo dne 21.01.94 ob 15. url v podjetju LICITACIJA
V©£ kosov z
Krožnih SkarIJ 60.000   - 260.000 8IT
Brusilnih strojev 10.000   -  42.000 8IT
Rezkalnlh strojev 46.000   - 196.000 8IT
Stružnic vseh vrert 170.000   - 380.000 8IT
Stiskalnic - ekscentričnih 200.000   - 700.000 SIT
Naprav za vrezovanje navojev 56.000   - 110.000 SIT
ter drugih proizvodnih strojev.
Ogled ter plačilo varščine v višini 10% bo Istega dne od
11.00- 14.00 ure.lnf. tel. (064) 27 2989 od 8.00 do 10.00 ure.
PONEDELJEK, 17. januarja 1994
8.50 Otroški program: Živ žav
9.40 Prva ljubezen, ponovitev švedske nadaljevanke 10.05 Seza-mova ulica, ameriška nanizanka
11.05 Naša pesem 93, 3. oddaja
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila
14.00 Lahkih nog, angleški film
15.35 Dediščina sončnih bogov, dokumentarna serija
16.05 Calebove hčerke, francoska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik
17.10 Po domače
19.30 TV dnevnik
20.05 Zrcalo tedna
20.25 Nedeljskih 60
21.25 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija
22.20 TV dnevnik 22.40 Sova:
Zadeva Seznec, francoska nadaljevanka;
Tekmeci Sheriocka Holmesa, angleška nanizanka
10.20 Kitzbuehl: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 11.30 Poglej in zadeni, ponovitev 12.50Kitzbuehl: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek, prenos 14.30 Joseph Conrad, francoska nadaljevanka 15.25 Križkraž 16.25 športna nedelja 16.25 Ljubljana; Dnevnikov turnir v malem nogometu, prenos 17.55 Slovenj Gradec: Rokomet (m) za pokal mest: Prevent - Drott Halm-stad, prenos 19.30 TV dnevnik 20.05 AJpe - Donava - Jadran 20.35 Krištof Kolumb, ameriški film 22.30 športni pregled
8.10 TV koledar 8.25 Bobni na jugu, ameriški barvni film 10.00 Malaviziia 11.00 Maša iz cerkve Sv. križa v Šigetu, prenos 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture: Peter Pan, risanka 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Blueberrv Mili, ameriški barvni film 18.50 Maxim, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja
15.30 TV koledar 15.40 Rockkon-cert, ponovitev 18.40 Cro pop ročk, ponovitev 17.25 Športna nedelja: Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (m), posnetek 18.25 Predo-limpijska oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Črno-belo v barvah; Bankovec za milijon funtov, angleški barvni film
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.00 Male živali 9.15 Surova pogodba, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.00 Ameriških deset 11.30 Dance sasion 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 19.05 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.40 Ameriški lovec, ameriški barvni film 23.10 CTM
9.00 čas v sliki 9.05 čebelica Maja 9.30 V kraljevi službi, angleški film 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Smith - sam proti vsem, ameriški film 15.25 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Luckv Luke 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Bay-vvatch 19.30 čas v sliki 19.50 šport 20.15 Zarubljen človek, avstrijski film 21.20 K1, oddaja o kulturi 22.00 Budovi nauki 22.05 Ustino sreča Pavarottija 22.55 Fannv in Alexan-der, 2. del 0.10 Florentinski interme-diji 0.25 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Pan-optikum 9.20 Svetovni pokal - veleslalom (ž), 1. tek iz Cortine; Slalom (m), 1. tek iz Krtzbuechla 11.35 Pogledi od strani 12.05 Veleslalom (ž), 2. tek 12.50 Slalom (m), 2. tek 14.15 Dober dan, Koroška 16.30 Ognjeni pas 17.15 Klub za seniorje 18.00 Uspešnica, Maigret 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Drombuschevi 21.50 Čas v sliki/Šport 22.05 Hej, sestra 22.25 Ločitev po francosko, francoska komedija 23.55 Čas v sliki 0.00 Gremlini II - vrnitev majhnih pošasti, ponovitev ameriškega filma 2.00 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Gorice II. 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalcl 17.20 Šport 18.20 Kino, kviz
radio triglav
96 MHz
8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa
9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice-obvestila-mali oglasi-osmrtnice 11.40 Sprehod po kinod-voranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa
I
11.20 Tedenski izbor: Vrnitev antilope; Znanje za znanje; Učite se; Terra X, nemška dokumentarna serija
13.00 Poročila
13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 Športni pregled 14.50 Oči kritike, ponovitev 15.55 Video moda: Slavne manekenke
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Zimska tekmovanja
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Lingo, TV igrica
19.30 TV dnevnik
20.05 Sedma steza
20.35 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov
21.15 Televizijska konferenca
22.30 TV dnevnik
22.55 Sova:
Na programu, ameriška nanizanka Tekmeci Sheriocka Holmesa, angleška nanizanka
14.00 Forum 14.15 TV mernik 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Podarim - dobim 15.45 Obzorja duha 16.15 Sova, ponovitev 18.50 4 x4 19.30 TV dnevnik 20.05 Plamenice, švedska drama, 1/3 20.55 Studio City 22.40 Diamanda Galas - Sodni dan
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Mogambo, ameriški barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Srečni ljudje 16.20 Risanka 16.30 Otrok, šola, dom 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.50 Poročila 21.55 Trt Andronik, hrvaška drama 22.10 Hrvaška in svet 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja
MKttAMILK
AQUASAVA doo
Gorenjesavska 12 KRANJ
Smo podjetje z intenzivnim mednarodnim poslovanjem. Potrebujemo - nujno:
RAČUNOVODJO
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- visokošolsko (višješolsko) strokovno izobrazbo -smer ekonomska
- aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
Ponujamo dinamično in ustvarjalno delo ter primerno plačilo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslov: Aquasava, d.o.o., Gorenjesvaska 12, Kranj, s pripisom "splošni sektor".
radio triglav
»QR MHz
RADiO
<3Aru
97.5 F/7
SOBOTA
NEDELJA
16.25 TV koledar 16.35 Narnijska kronika, ponovitev 17.95 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.20 Kronometer 18.45 Živalski svet 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Japonska, dokumentarna serija 21.15 Murphv Brown, humoristična
nanizanka 21.40 Tiha zarota, 1/4 del nadaljevanke 22.35 Zgodba o Javne Mansfield, ameriški barvni film 0.05 Električni kavboj
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.00 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 12.50 Helena, ponovitev 16.30 Ameriški lovec, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanke 19.25 A shop 19.30 CTM 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Mrčes, ameriški barvni film 22.10 Scala, dokumentarec 22.30 Poročila 23.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 23.40 A shop 23.50 CTM
9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Sporna vprašanja 10.30 Smith, ponovitev ameriškega filma 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 TV živalski vrt 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch -kopališki mojstri iz Malibuja 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.15 Pogledi od strani 21.25 Kojak; Zarota 22.55Rumeni rolls royce, angleška komedija 0.50 Čas v sliki 0.5 Soteska smrti v Arizoni, ameriški vestem 2.10 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Oddaja 16.45 Skandinavska saga 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Immenhof, nemška serija 21.15 Industrija na razpotju, 5. del 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Mojstrovine: Sled prašiča, italijanski risani film 22.40 Transamazonija, francoski dokumentarec 0.10 Lisztomanija, angleški film 1.50 Poročila/1000 mojstrovin
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Koristni nasveti 15.00 Dogodki danes - jutri 16.00 Otroški-mladinski program 19.00 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
Izjemna priložnost za
nt a ca
v vozilih GOLF Diesel!
Pokličite (064) 631 729 od 9h do 12h, ob sredah tudi od 16h do 18h.
ZŠAM Avtošola Škofja Loka, Kidričeva 51 a
CENTER amer. akcij. thril.VZHAJAJOČE SONCE ob 16.45 in 19. uri, prem. amer. akcij. kom. DAVE ob 21.15 uri STORŽIC amer. ram. melodr. RESTAVRACIJA LINGUINI ob 16. in 20. uri, amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 18. uri ŽELEZAR amer. glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. ROBIN HOOD -MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri TRŽIČ angl. erot. drama SRAMOTA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. parod. ROBIN HOOD ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. DAVE ob 18. in 20. uri
CENTER amer. akc. thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 16.45 in 19. uri, amer. akcij. kom. DAVE ob 21.15 uri STORŽIC amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 18. in 20. uri DUPLICA angl. erot. drama SRAMOTA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. ROBIN HOOD -MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. parodija ROBIN HOOD ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI slov. grozlj. MORANA ob 19. uri RADOVLJICA amer. kom. DAVE ob 18. in 20. uri
PONEDELJEK
CENTER amer. akcij. kom. DAVE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC Danes zaprto! ŽELEZAR angl. erot. drama SRAMOTA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri
PG
GREMO V PRIMADONO
»reda, 19. januarja, od 17. do 18. ure Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter
LESTVICA
- Kdo bo gost v Primadoni:
1 • Dominik Kozarič - Zvezde gorijo
2. Magnifico - 24000 poljubov
3. Monroe - Pravljična noč je minila
4. California - Nisem avtomat
5. Tomaž Domicelj - Bil je tako prikupno zmeden Novi predlog: Easy - Starec * Tuji del lestvice:
1. Arvan Adams, Rod Steward, Sting - Ali for love
2. Billv Joel - The river of dreams
3. Chris Rea - Julia
4. Pet shop boys - Go West
5. Jimmy Cliff -1 can see cleary now Novi predlog: E. T. - Tek je dvanajst sati
NAGRAJENCI:
- kavbojke, ki jih poklanja Jeans Club Petrič dobi Urša Kolar iz Kranja; - bon za 3.000 SIT bmo poslali Milki Preveč v Gorenjo vas; - 2 pizzi in pivo V PIZZERIJI BOHINC pa dobi Janez Porenta iz Škofje Loke: - Tatjana Prezelj iz Železnikov in Anja
Gosar iz Tržiča pa bosta z nami v DISCOTEKI PRIMADONA na Trebiji 28. januarja, ko bo naš gost Dominik Kozarič. Poleg VVEEKEND vstopnice za dve osebi dobita še konzumacijo 1.500 SIT. ČESTITAM!
KUPON
GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV:
KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ
Glasujte! čakajo vas lepe nagrade. Lep pozdrav Nataša Bešter
GLAS
ttVUL
UODL
24000 poljubčkov
Ja štiriindvajset tavžent lubčkov bi vam poslal, tako se mi tJopadete, moje ljube bralke in bralci. Ej, res, in upam, d' mi v«rjamete, d' ne blefiram. Častna. A navdih? Dal mi ga je seveda Roberto Magnifico, kije danes, torej v sredo obiskal Aligator Music Shop in vsem navzočim dal vedeti, d'je res niega tip. Ob drugi priložnosti pa boste tudi vi, ki ste bili v Usodnem trenutku odsotni, o Magnificu zvedeli kaj več. Ja Prejšnje vprašanje je v vas očitno vzbudilo pravo ugankarsko manijo, premetavanja črk namreč. Jaz sem z "ni ravna" JJ1 "ni varna" seveda mislil na band NIRVANA, Romana je 2adevo razširila z "na ravni", "ravnina" in "vinarna", Vesna Je iz Nirvane spesnila magistrale, pravi biser pa ie ^gruntavščina, ki jo je spisala Mlrja. Citiram: Fantom, ki l8rajo v bandu Nirvana, Je prav gotovo všeč tud "naravni" ^ezek. pa tudi "vrana ni" nič rekla, da Ji ne bi bil, jaz pa ?°da1am, da bi se celo "varani" (Je že tako, da en "n" ostane) basali z njim. No, pa požrebajmo, kaj pravite. Štiriindvajset Jjsoč poljubčkov tokrat dobi... roko čez oči. z drugo pa po Jjopisnico, ki jo je poslala Tina Stenovec, O komova 6, i^fcnj (m). Poljubovalca (zanimiva beseda kajne) si boš P^č izbrala sama (a ni tako prav), prav tako pa nagrado v ^tgator Music Shopu.
TOP 3
1. Od srca do srca -2- Zanzibar - Čuki 3. Špageti... - G'N'R
Roberto Magnifico
Novosti
, Kup kaset. N. Junkar - Španski poljub (?), lx band - Tak
t? svet"Veter ' °na me yubl kot u> Pavel Kavec & prijatelji 'Hočeš z menoj, Irena Vrčkovnik - Poslušam srce. Pop uesigni pa so izdali celo knjigo, nekakšno avtobiografijo.
. PlSC: SIMONO HBO \
VSftHO SOBOTO OPOIDNC N« HfltHU TRIGLAV JfStHK* /96.0 MHZ/
JURE KOSIR
Minuli konec tedna smo v Kranjski Gori spremljali tekmovanje za svetovni pokal v slalomu in veleslalomu. Naši tekmovalci so se dobro odrezali, čeprav smo v nedeljo največ stavili na Jureta Koširja. Domača publika in domač teren pa sta bila nedvomno huda psihična obremenitev in Jure je že v prvem teku naredil napako. Toda priložnosti bo še dovolj, ena največjih bodo olimpijske igre.
Jure Košir pa bo Jutri gost naše oddaje Glasba je življenje in z njim se bomo več kot o športu, pogovarjali o glasbi.
Jure poleg športa obožuje glasbo, s kolegom iz reprezentance, Matejem Jovanom, sta celo naredila raparski komad Včasih smučam hit', včasih pa počas'.
Ko bo Jure zaslužil veliko denarja, ga bo vložil v glasbeni projekt, ploščo ali kaseto, čeprav pravi, da se mu že ponujajo založbe, ki bi bile pripravljene urediti vse potrebno za izdajo glasbenega projekta. Toda prva ljubezen in skrb je vsekakor smučanje...
Tone Forenzzi pa nam je zaupal še nekaj ne preveč usodnih glasbenih zmot.
INSTRUMENTALNA zmota Je, če misliš, da Je tuba inštrument, iz katerega pridobivajo kalodont.
NARODNOZABAVNA zmota Je. če misliš, da je Slak ovijalka, ker je prerasel Avsenika.
URADNIŠKA zmota je, če misliš, da Je Franz Lizst predhodnik Uradnega lista.
Countrtj žur
Prvi countrg nočni bar na Kranjskem - Countnj bar Rodeo, Koroška 29, Kranj, vabi na doživetje prave ameriške countrg scene $ skupino Old America, ki bo v Sloveniji nastopila prvič danes, v petek, ob 20. uri v Rodeu.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 119:
Ha, a uganete. Ali ima Roberto Magnifico brke ali ne. Ugibate lahko samo dvakrat. Za pomoč - z Mirom -Aligatorjem sta kaj hitro našla skupno točko. Dopisnice čakam do srede, 19. Januarja, na Gorenjski glas seveda, pripis "24000 Jodlgatorjev". Tina kaseto od Take That bomo spet naročili. Romana "Nevermind" Jasno imamo, zadnjo od Meat Loaf pa ne (baje še ni uvoznika). Nataša, če bi rada recept za nadoknadit zamujeni počitek, zadremaj na delu, v šoli ali kjerkoli že. Lenča, kozoroginji kupi tisto, kar ima v življenju najrajše, pa čeje to le klinček za cune obešat, najmlajši radijski postaji v Sloveniji se reče "Gama", oddaja iz LJubljane na frekvenci 105... in nekaj čez (se mi zdi), gre za nekatere ljudi, ki so gor postavili Radio Kranj, program pa upam. d poznaš, če ga poslušaš in kako si vedela, obožujem čokolino. pa tudi čez špagete nimam pripomb. Katarina, led bo še pred Nirvano, če ne... bo treba uprizorit kakšen vremenski ples. al pa rečt' čav...
Koncert Paradise Los t
Po uspešnem letu 1993 začenja A.F.K ŠKUC novo koncertno sezono. V sodelovanju s klubom K4 bodo sezono začeli s koncertom novometalske skupine Paradise bost, ki bo v sredo, 9. februarja, v menzi študentskega naselja v Rožni dolini v Ljubljani (bus Št. 14). Predprodaja vstopnicJe orgojiiztrana tudi v Kranju.
/ALIGATOR.
(i
4 music shop
Kranj. Cankarjeva ul. 7. tel: 064/222-572. 221-450
pocmcE i/
ZDRAVILIŠČU LAŠKO
0(119,2, do 26.2.1994 in od 26,2. do 5,3,1994
Radi bi vas opozorili na izredno ugodno ponudbo naših 21 -dnevnih programov v mesecu februarju -v tem času VAM PODARJAMO 1 teden bivanja.
Program vsebuje: • 7 polnih penzionov • kopanje v termalnem bazenu • telovadbo Cena: 24.000 SIT v hotelu in Zdraviliškem domu in 19.000 SIT v depandansi Debro, upokojenci imajo 10% dodatni popust Družinski popusti: otroci od 2 do 14 let - 50% Popust (polovična porcija hrane in s starši v sobi), drugi otrok v družini do 14 let C/RAT1S.
vtem času ie možen nakup naših storitev v paketu 5=4 (plačate 4 storitve, izkoristite 5 - izbirate med masažo, savno, solarijem in zeliščno kopeljo). V želji, da bi se pri nas prijetno počutili, bomo poskrbeli tudi za zanimive in zabavne popoldneve in večere. „,
Pokličite nas na tel. št. {063)731-336
10.40 Tedenski izbor: Pamet je boljša kot žamet; Pepelka, posnetek gledališke igre; Plamenice, švedska drama
13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj!; Prva ljubezen, švedska nadaljevanka
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Žarišče
20.35 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini
21.30 Osmi dan
22.20 TV dnevnik
22.45 Sova: Dober dan razred;
Tekmeci Sheriocka Holmesa, nanizanka
9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.15 Revolveraši iz Wyominga, ameriški vestem 11.45 čudovite slike iz živalskega sveta 12.15 Vojna zvezd - deset let pozneje 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Dolžinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Sanje o novem svetu 21.00 Pogledi od strani 21.10 Zmešnjava 21.40 Ambo terno, svet številk 21.50 Fotoreporter Flash, Včerajšnje sence 23.20 Čas v sliki 23.25 Germinal, francoski film 1.20 Miami vice 1.55 Poročila/1000 mojstrovin
14.55 Zgodbe iz školjke 15.45 Tedenski izbor: Sedma steza; Gospodarska oddaja: 10.000 obratov; Ljudje in zemlja 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 20.10 H. Fallada: Želez-niGustav, nemška nadaljevanka 21.05 Svet na zaslonu 22.05 R & R, znanstvena oddaja 22.35 vldeošpon
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Korakaj ali umri 14.45 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 14.50 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Cena denarja 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Živeti s štirinajstimi ljudmi, dokumentarni film 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.35 Zabavnoglasbena oddaja 23.25 Slika na sliko
16.30 TV koledar 16.40 Narnijska kronika, ponovitev 17.10 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 Tiha zarota, ponovitev nadaljevanke 18.20 Japonska, ponovitev dokumentarne serije 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 20.40 Tiha zarota, nadaljevanka 21.35 Habsbur-žani, avstrijska dokumentarna serija 22.35 Dokazi, ameriška nanizanka 23.20 Pepsi D J mag
8.00 Vremenska panorama 9.55 Tisoč mojstrovin 10.05 Svetovni pokal - veleslalom (m), 1. tek iz Adelbodna 11.15 Vremenska panorama 12.00 Športna arena 12.50 Veleslalom (m), 2. tek iz Adelbodna 14.5 Lipova ulica 15.30 Uspešnica, ponovitev 16.00 Družina Merian, 2. del 16.45 Veliki vojskovodje 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zlato kvinteta Nockalm 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 S.O.S. - pogrešani, 2. del 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Zaposlovanje 15.00 Dogodki: danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice - šport 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 16.10 A shop 16.20 Mrčes, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.15 Risanke 19.30 A shop 19.40 CMT 20.00 Risanke 22.40 Poročila 20.30 Ljudje proti, italijanski barvni film 22.10 Jazzbina 22.45 Poročila 23.00 Verdi 23.50 A shop
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Trigla-va14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dani in odpoved programa
NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL
MIRA KUNCA
TOREK
CENTER amer. akcij. kom. DAVE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC In ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. psih. film KALIFORNIA ob 20. uri
7Z
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE
m PREJŠNJE ŠTEVILKE
Tudi včeraj (četrtek) ob 8. uri Je bilo v našem uredništvu živahno, saj je štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila žrebanje prispelih rešitev prve letošnje nagradne križanke v Gorenjskem glasu. Prejšnji petek smo s križanko povzeli STOTINKIN IZBOR 1993 - izbor najboljših gorenjskih športnikov za leto 1993. Iz štirih fotografij v križanki ni bilo težko izluščiti, komu smo podelili priznanja za športne dosežke v lanskem letu (Alenki, Juretu, Iztoku & Denisu in HK Acroni). Iz oštevilčenih polj ni bilo težko sestaviti nagradnega gesla: NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIKI 1993. Vse prispele rešitve so bile pravilne, v bobnu za žrebanje pa jih je bilo kar 2052!
Izžrebantl. Polona ZAPLOTN1K, Ješetova 14/d, Kranj (nagrada v vrednosti 10.000 SIT); 2. Stanko JAUH, Rodine 28, Žirovnica (nagrada v vrednosti 7.000 SIT); 3. - 4. Irena HOČEVAR, Seljakovo nas. 11. Kranj in Milan POŽAR, Rateče 129, Rateče- Planica (nagradi v vrednosti po 4.000 SIT); 5. -7. Slavica LAZAR. Podlubnik 156, Šk. Loka; Vika LOGAR, Bleiweisova 6, Kranj; Ana UKOZAR, J. Platiše 17, Kranj (nagrade v vrednosti po 2.000 SIT): 8.-12. Marinka MESEC, Zg. Luša 22, Selca; Tina KOKAU, Levstikova 19, Žiri; Vera PELHAN, Planina 19, Kranj; Milka BOGUT, Za Žago 6, Bled; Janez MASELJ, Ul. bratov Praprotnik 18, Naklo (knjižne nagrade v vrednosti 1.500 SIT)-
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
Jezerska cesta 20
V skladu z 8. členom ZDR objavljamo prosti delovni mesti:
1. VODENJE OBRATA KAMNOLOM
IN GRAMOZNICE - 1 delavec
Pogoji:
- rudarski ali gradbeni ali strojni ali elektro tehnik (V. st.)
- 3 leta delovnih izkušenj na operativnih, vodstvenih in podobnih delih
- zaželen republiški strokovni izpit za tehnično vodenje površinskih dei kamnoloma
- trimesečno poskusno delo
2. UPRAVLJANJE S POSTROJENJEM V KAMNOLOMU KAMNA GORICA
- 1 delavec
Pogoji:
- strojni tehnik (V. st.)
- 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
- trimesečno poskusno delo
Za objavljeni delovni mesti bomo z delavcema sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Cestno podjetje Kranj, p.o., Jezerska cesta 20, Kranj.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
V januarski oddaji Križkraž, ki bo na 1. programu TV Slovenije jutri, 15. januarja, bomo govorili o parih. Ljudje smo vzgojeni tako ali pa je to kar naravni nagon, da iščemo svojo drugo polovico. Običajno je to nasprotni spol, ni pa nujno. Nekateri jo najdejo, drugi jo iščejo vse življenje. Pari pa niso le zakonski, partnerski in seksualni, ampak tudi ustvarjalni, umetniški, znanstveni, komični, itd. Spomnimo se raziskovalca Marie in Piera Curie, športnika Marijo in Andreja Štremflja, znamenitih komikov Stana in Olia, pa zgodovinskega Marxa in Engelsa, Cirila in Metoda, baletnika Pio m Pina Mlakarja in še bi lahko naštevali. Kaj vse se lažje znajde v paru kot na samem? To so tudi pari čevljev, nogavic, par rogov, pa tudi Tom in Jerry drug brez drugega ne moreta. Koliko bo potemtakem v januarski oddaji skritih gostov???
Nagrade v januarskem Križkražu:
1. nagrada: 76.000.- SIT
2. nagrada: 45.500.- SIT
3. nagrada: 30.500.- SIT
Rešitev križank je treba poslati najkasneje do srede, 26. januarja 1994, v belih ali modrih kuvertah običajne velikosti, na naslov: TV Slovenija, Križkraž, pp 380, 61001 Ljubljana.
«tor mu> toor	TV..1	TV 2	TV 3	■	■	BH	TV 4		■	m	■	
■				A	R	TV 5						
■				1	J	■		E	S	L	E	R
■ ■				M	A	TV 6 TV 7						
				E	■			N	A	■	S	N
				■	■			A	F	■	TV 8	■
■				TV 9					■	L		K
■				P	K		■	D	R	E		A
■				N	1		■	T V 10				
Ime in priimek:                         (§®[SW3MGLAS Naslov:												
A KRIŽANKA
Cankarjeva 4, KRANJ Tel. 223-866
izdelki domače in umetne obrti iz Daljnega vzhoda
trenutno imajo tudi POSEBNO UGODNO PONUDBO bund puhovk, uvoženih s Kitajske
Nagrade:
1. bunda puhovka
2. kitajska vaza
3. pahljača
4., 5. in 6. nagrado v vrednosti 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas.
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 20. januarja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddaje v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do srede, 19. januarja, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju.
FRANCOSKI POLITIK IN MARŠAL HENRI-PHILIPPfc
DVOJICA
PIS. PEROCI
IT.
DIRIGENT ■'!!' a< ■
GLAVNI ŠTEVNIK
SESTAVIL F. KALAN
VULKAN NA SICILIJI
TIRAN
PREBIVALEC NA NASPR. POLUTI ZEMLJE
GRŠKA ČRKA
BODIČAST
DEL RASTLINE
SLIKANI '
AMER. KUKAVICA
DEŽNIKI PRI SLOV. NARODNI NOŠI
EDEN OD ČUTOV
DEL ROKE
STANE OBLAK
PASJA PASMA
OTOK V KAR0LINIH
fflmm
ANALOGNI PRETVORNIK
HRV. PEVKA SANJA
ANGL. FILM IN GLED. IGRALEC
GUINNESS
HRV. OTOK
71
Aim.M, ZNAMENITOST
15
MATIČNI SAMOSTAN
PRIPADNIK SLOVANOV
GOVOR PRIPOVED
RUSKO MOŠKO IME
49
K0MB. KART PRI POKRU
JAP.
mm
. IN
ŽETVE
RUSKI PISATELJ VSEV0L0D
STARO MESTO OB TIGRISU
ALOJZ ZUPAN
PREDSTOJ NIK MOŠKEGA SA-
SPONA
KOVINSKI SPOJ
DVORSKI PLEMIČ
10
PRODAJAL NA VINA
MORSKA VETRNICA
16
LATINSKI VEZNIK
MESTO NA SLOVAŠKEM
17
ŠTEVILO, S KATERIM 0ELIMO
19
ZDRAVJU ŠKODLJIVA KF.M. SNOV
SRBškć
MOŠKO IME
INDUSTR. RASTLINA
RUSKI VLADAR
STALEN TROPSKI VETER
49
IME VEČ SLOV. VASI
NELA ERŽIŠNIK
AVSTR. MINISTER M0CK
VEČANJE
4
SLABA ŠOLSKA OCENA
OSKAR
. NterjAi.
TONE RAČKI
IRANSKI CESAR REZA
OPTIČNO LEČJE
SKUPINA ČEBEL ""VRsTT RIBE
KRAT. PALESTINSKE ORGANIZACIJE
DESNI PRITOK DONAVE
V NEMČIJI
OSEBA, KI
UVAJA NOV NAČIN
IT. SOCIO LOG IN EKONOMIST VILFREDO
IZNAJDITEU PISAVE ZA SLEPE LOUIS
BLIŽNJI SORODNIK
OZEK MEČ
ROVAČA
TRSKA
NIKOLA UGUEN
ŽOLČA
GRŠKI BOG SONCA
SPLETI LAS
IGRALKA NIELSEN
DEL POHIŠTVA
GOSPODARICA MORJA V NORD
MIT.
SLOV TISK.
PllAČASi. SLOVANOV
DEDNA IASNQyA
NAČIN KONJ HODA
EGIPČ SVETI BIK
DOHODEK
GR. MIT. KRALJ
IT. SLIKAR MOJSTER SVETLOBE JAC0P0 R0BUSTI
GL. MESTO i SAU0SKE ARABIJE 1
AMER. REŽISER PETER
20
12
POŽELENJE
GR. BOG PASTIRJEV
ŽENSKO IME
18
MORSKI SESALEC
	2	3	4	5
		9	P	10
n	12	13	14	15
16	17	ia	19	20
21	22			
CVETO ZAPLOTNIK
Demonstracije ukrajinskih fašistov v Kijevu.
Nadaljevanje z 12. strani
Pred venci, v katerih so bile rože razporejene v obliki Velike Madžarske, je poslušal himno romunskih Madžarov, ki poje, da se nikoli ne bodo odrekli ozemlju, ki je sedaj pod Romunijo. Madžarski ekstremisti vidijo v liberalnem državnem Predsedniku Arpadu Goencu "izdajalca domovine", so ujeti y travmo, ki je nekoč uničila Weimarsko republiko in danes y Rusiji dela pot fašizmu. Madžarska je po mirovni pogodbi v Tnanonu zgubila 71 odstotkov svojega ozemlja in 64 odstotkov svojega prebivalst-va- Romunija je šavsnila košček od svojega soseda, ki je bil večji kot vsa dežela, ki je Madžarom ostala. Ostalo sta si razdelili Češka in Jugoslavija. Celo Avstrija je dobila ozek pas. Nad 3 milijone Madžarov je ostalo £ven meja države. Bolečina Zaradi tega negativno vpliva danes.
Miloševič nacionalist zadrte sorte
E>er Spiegel med druščino ^tvorcev sodobnega nacionalizma uvršča srbskega predsednika Slobodana MilpŠevića. Je nacionalist najbolj zadrte sorte, je odločen, da se bori za svojo Veliko Srbijo do konca, ki pa nima možnosti, da bi našla mir z vsemi za hlapce napravljenimi manjšinami in je gospodarsko «e zdavnaj na tleh. "Srbija je Prva fašistična država v povojni Evropi," je ugotovil stari partizanski veteran in desident Milovan Djilas. New York Times Pa je presodil, da je slab primer Jugoslavije na Balkanu prebudil zlo.
. Rusija in države bivše Sovjetske zveze so po Spieglu sploh Ugodna tla za novi fašizem. Baltiške države želijo poravnati krivice, ki jim jih je povzročil Stalin. Izgubljeni ruski imperij naj bi ponovno vzpostavil Zir-
inovski, ki zase pravi, da je rojen za voditelja. Naredil naj bi tako kot po oktobrski revoluciji, ko so bili odpadli deli države spet vrnjeni matici. Nacionalno ponižanje, razočaranje nad doslej nesposobnim parlamentom, zagrenjenost zaradi kapitalizma, v katerem se pojavljajo špekulanti in mafijci, inflacija in obubožanje, so nagnali volilne glasove k edinemu kandidatu, ki je obljubil enostavne rešitve in dejal, da bo postrelil stotisoč kriminalcev. Ameriški zgodovinar Arthur Schlesinger v eseju o dolgih sencah fašizma skuša razložiti nagnjenje Rusov k močnim možem. "Ruske mase so navajene despotizma, pa naj bo s strani carja ali komisarjev in se boje svobode." Zirinovski ima za seboj velike dele armade, mogočni menedžment oborožitvene industrije. Novi voditelj računa na ortodoksno cerkev, čeprav ga je neka stara mamka pred časom naučila križa. Ta cerkev je vedno držala z vsakim velikorusom. Tudi širitev Nata proti Vzhodu bi prignala k Zirinovskemu še več pristašev,
Ie svaril ruski zunanji minister Cozirev. Zgodovinar VValter Laquer je zapisal, da je poganjek ruskega desnega ekstremizma še rodoviten. Der Spiegel končuje članek z mislijo: Rusija ima enega voditelja, ki misli, da bo 21. stoletje naše. Tako bi moglo priti celo do tega, da bi iz na tisdte meje nazaj vržene Rusije, s kakršno je začel Peter Veliki pred 300 leti, grmela v svet nova, vendar le malo spremenjena parola Lenina in Stalina "Fašisti vseh dežel združite se!"
Članek Stari demoni plešejo, ki ie bil objavljen v Der Spieglu 3. januarja letos, je za potrebe Gorenjskega glasa prevedel M. MULEJ. Po Spieglu smo povzeli tudi fotografije.
Zirinovski na Koroškem
V našo soseščino ga je povabil 66-letni industrialec Edwin Neuwirth iz Reichenfelsa vLabotski dolini, član zloglasne nemške SS enote Kameradschaft TV. Na časnikarski konferenci je povedal tudi marsikaj o sebi in med drugim dejal, da ne verjame v obstoj plinskih celic v koncentracijskih taboriščih. Neuwirth se na Koroškem politično ni udejstvoval. Rojen je bil v Zakarpatju in prišel leta 1940 na Koroško. S 16 leti se je prostovoljno javil v nemško vojsko. Bojeval se je v Rusiji in Jugoslaviji. Avstrija mu je po vojni odvzela državljanstvo, vendar ga je leta 1951 kupil za nekaj več kot 3000 šilingov. Je trgovec z lesom, Žirinovskega pa je spoznal pred dvema letoma v Moskvi. Na Koroškem je povedal, da ima Rusija skrivnostno oroije Elipton, s katerim lahko uniči ves svet. Vojne v Bosni ne bo kmalu konec. Se bo razširila in bo ogrozila Avstrijo? Rusija bi ji pomagala. Zase je dejal, da je človek sredine in prepričan liberalec. Dobre stike ima z liberalnimi strankami v Avstriji in Sloveniji. Poimensko se ni sPomnil nobenega slovenskega liberalca, dejal pa je, da se je srečal s tremi mladimi liberalci iz Slovenije na kongresu pred (remi ali štirimi leti. Za Slovenijo Je dejal, da gre za sicer majhno državo, ki ji želi uspeh na njeni nadaljnji poti. Dodalpa je, da so mu načelno všeč večje skupnosti, v katerih Je tudi več narodov. Na vprašanje, ali misli na novo Jugoslavijo, je odgovoril, da je to stvar bivših republik in Politikov, vendar si stare Jugoslavije ne more predstavljati, 5ajje bila diktatura, Rusija bi morala biti članica Evropske "nije, Dunaj pa središče nove Evrope. Rusija je pristala v razpustitev Varšavskega pakta, zato zahteva tudi razpustitev nato pakta. O Jelctnu pa je dejal, da st ne upa razpisati Predsedniških volitev junija prihodnje leto. Če pa bodo, bo dobil Jelcin 10 odstotkov glasov, Zirinovski pa 60 ali celo *eč. Zirinovski je prišel v Avstrijo z vizo, ki jo je izdala avstrijska ambasada v Moskvi. Priletel je iz Muenchena, ver se je sestal z vodjo nemške nacionalne organizacije Volksdeutsche Union Freyenu
Mitja Štular, predsednik študentske vlade ljubljanske Univerze:
"Študentski blagor ni
v programih političnih strank"
"Politični interesi študentov niso tako močni, da bi jih medsebojno povezovali. Združujejo jih lahko le skupni študentski problemi/'
Študentski pariament ljubljanske Univerze je na decembrskem zasedanju izvolil osemčlansko študentsko vlado, ki jo je sestavil še ne 24-ietni Mitja Štular s Kokrice, sicer absolvent Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, smer elektronika, v Ljubljani. V vladi sta poleg Mitja še dva Gorenjca: študent strojništva Jure Čižman iz Tacna, ki je minister za kulturo, in Simon Zore iz Radovljice, ki je prevzel vodenje študentskega ministrstva za izobraževanje.
Študentje ljubljanske Univerze vsako leto oktobra na neposrednih tajnih volitvah volijo poslance v študentski parlament. Fakultete, ki imajo vpisanih do petsto študentov, izvolijo po enega poslanca, tiste s petsto do tisoč študenti dva, fakultete s tisoč do dva tisoč vpisanimi tri poslance, tiste z večjim številom študentov pa štiri. Ves nadaljnji postopek poteka tako kot na državni ravni. Študentski parlament se konstituira in med kandidati za mandatarja študentske vlade izvoli mandatarja, ki mora potem v enem tednu sestaviti vlado, o kateri se potlej ponovno izreka parlament. Poslanci glasujejo o vsakem ministru posebej in če več kot polovica vseh ne dobi zadostne podpore, "pade" celotna vlada, sicer mora predsednik za neizvoljene kandidate predlagati druge.
Na letošnjih študentskih volitvah se je za mandatarja študentske vlade potegovalo pet kandidatov, med njimi tudi Mitja Štular s Kokrice, sicer absolvent Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, smer elektronika, in že tudi študent podiplomskega magistrskega programa za področje elektrotehnike. Ko je Kristjan Verbič, že predsednik študentske vlade, ki ji je bila junija lani izglasovana nezaupnica, odstopil od kandidature, so ostali še štirje. Poslanci študentskega parlamenta so že v prvem krogu z večino glasov za mandatarja izvolili Mitjo Štularja, tako da drugi krog, v katerem bi se odločali med dvema kandidatoma z največ podpore, sploh ni bil potreben. Mitja je v enem tednu predložil parlamentu predlog študentske vlade, ki jo je parlament na seji 8. decembra tudi prepričljivo podprl. Minister za kulturo je postal Jure Čižman, minister za proračun Oton Lahajnar, za socialo Uroš Slamič, za šport Andrej Vpje, za izobraževanje Simon Zore, za založništvo Janez Kotar, zunanja ministrica pa Darja Valič.
Delitev na "levo" in "desno"
Mitja, je tudi študentski parlament podobno kot državni povsem strankarsko razdeljen?
"Nesporno je, da so tudi že številni študentje člani političnih strank, predvsem njihovih podmladkov, vendar v študentskem parlamentu razmejitev med strankami ni tako izrazita in jasna kot, na primer, v državnem zboru. Čeprav se skoraj vsi poslanci razglašajo za nestrankarske, je v študentskem parlamentu nekako čutiti delitev na "levo" in na "desno" usmeritev. Interesi političnih strank so sicer precej močni, vendar upamo, da bomo dovolj pametni in da ne bomo podlegali različnim političnim vplivom. V državnem zboru, kjer so res samo poslanci političnih strank, je razumljivo, da prevladujejo politični interesi; v študentskem parlamentu pa so ob političnih tudi študents-
"Zavedati se moramo, da študentski blagor nt skrit v programih političnih strank. Prav tako ne moremo računati na to, da se bosta za nas potegovali Univerza ali morda celo država. Študentski blagor je odvisen od nas samih..."
ki interesi, ki bi po mojem trdnem prepričanju morah vedno prevladovati nad političnimi. Ko sem sestavljal vlado, se nisem pustil zapeljati v strankarske vode, ampak sem upošteval predvsem občečloveške vrednote kandidatov in njihovo pošteno in odgovorno delo."
Omenil si delitev na "levo" in "desno" usmeritev. Kje je v tem političnem prostoru tvoje mesto?
"Jaz sem zagovornik resnega, poštenega in odgovornega dela m se politično neželim opredeljevati, tudi zato ne, ker politični interesi niso tako močni, da bi lahko povezovali študente ali študentsko organizacijo, ampak jih lahko združujejo le skupni študentski interesi in problemi. V parlamentu je zato bolj kot razlikovanje med "desno" in "levo" usmeritvijo opaziti delitev na poslance, ki v ospredje postavljajo politične ah osebne interese, in na tiste, ki so jim pomembni predvsem študentski interesi in problemi."
Desetina za delo študentske organizacije
Kakšno je razmerje med študentsko organizacijo (njenim parlamentom in vlado) ter državo in Univerzo?
"Čeprav študentska organizacija zaradi neurejene zakonodaje pravnoformalno sploh ne obstaja, nas država in Univerza zelo spoštujeta kot partnerja in sogovornika. Da imata do nas takšen odnos, je razlog verjetno v tem, da se je doslej prav študentska organizacija najbolj zanimala in zavzemala za reševanje študentskih problemov. Le občasno nas kdo malce zlobno vpraša, kdo pa sploh ste, študentska organizacija."
Predlog zakona o skupnosti študentov, kt je pred drugo obravnavo v državnem zboru, naj bi zapolnil zakonsko praznino in med drugim uredil tudi financiranje študentskih organizacij. Kaj prinaša?
"Predlog zakona je pripravila študentska organizacija, v parlamentarno obravnavo pa ga je predložila skupina poslancev državnega zbora. Zakon pomeni temelj za organiziranje študentov v vsej Sloveniji, med drugim pa ureja tudi financiranje, ki je bilo pri delovanju študentskih organizacij zelo pogosto izpostavljen problem. Po predlaganem zakonu naj bi študentska organizacija pridobila sredstva za svoje dejavnosti predvsem s provizijo, ki naj bi jo plačevali delodajalci v višini
desetih odstotkov od prejemkov, izplačanih za občasna in in začasna dela študentov. Provizijo naj bi delodajalcem zaračunavah študentski servisi, ki se bodo na podlagi koncesij ukvarjali s posredovanjem dela. Ljubljanski študentski servis, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, je doslej že namenjal deset odstotkov od prometa za financiranje študentskih dejavnosti, po novem naj bi enak sistem veljal tudi drugod v Sloveniji. Ta denar se ne bo "stekal" v Ljubljano, kot je bilo marsikje slišati, ampak ga bodo porabljali klubi študentov na območjih, kjer delujejo študentski servisi.
V razpravi o predlogu zakona o skupnosti študentov sta se pokazali dve možnosti organiziranja: po prvi naj bi se organizirah v društva in društva v zveze (iz članstva bi izhajale tudi vse pravice), po drugi pa naj bi vse pravice izvirale iz statusa študenta. Predstavniki študentskih združenj iz vse Slovenije podpirajo drugo možnost, ker ocenjujejo, da le ta zagotavlja študentski organizaciji položaj, v katerem bo lahko dovolj močan sogovornik državi in Univerzi."
Za vsako vlado, in tudi za študentsko, velja, da je toliko močna, kolikor ima denarja. Kolikšen je proračun študentske organizacije ljubljanske Univerze?
"Ocenjujemo, da bo naš proračun "težak" dva do tri rnilijone mark. Ta denar bomo tako, kot to poteka na državni ravni, razdelili med ministrstva. Veliko ga bomo porabili za reševanje socialnih problemov študentov, za obsežen program kulturnih, športnih in rekreativnih dejavnosti, za delovanje mednarodne študentske pisarne..."
Nekateri so primorani študirati in delati
Vsak dan si med študenti, se pogovarjaš z njimi, o njihovih
Žrob lem i h. Kako živijo - do-ro, slabo...?
"Znašli smo se v razmerah, ko se marsikdo že težko prebija iz meseca v mesec. Čeprav je od Študentskega dela vehko odvisen tudi prihodek študentske organizacije, se v vladi sprašujemo, ah je pametno brezmejno podpirati delo prek Študentskega servisa. Dobro je, da študentje z delom prek servisa spoznajo, kako morajo njihovi starši služi-tidenar, vendar ne podpiramo dela, ki pomeni reševanje socialnih problemov in zaradi katerega trpi študij. Žal je tako, da je marsil cdo primoran delati (in zanemarjati študij), če hoče preživeti."
Ali jim študentska vlada lahko kaj pomaga?
"Že eni prejšnjih študentskih vlad je uspelo, da je v državnem proračunu pridobila namenska sredstva za subvencioniranje študentske prehrane. Študentje dobijo na mesec dvajset bonov, ki jih potlej lahko zapravijo v izbranih gostinskih lokalih. Bon za prehranjevanje v lokalih Gostinskega podjetja Ljubljana je, na primer, vreden 370 tolarjev, študent pa mora zanj odšteti samo 110 tolarjev. Študentska vlada se bo prizadevala, da bo država tudi za letošnje šolsko leto, ko je bil večji vpis, zagotovila zadosti denarja za subvencioniranje študentske prehrane. Okrepila bo nadzor nad študentsko prehrano, poenostavila in posodobila poslovanje z boni in v subvencioniranje vnesla take varovalne mehanizme, ki ne bodo dopuščali razvrednotenja bonov. Lani poleti, ko jih je bilo mogoče kupiti že za petnajst tolarjev, so se namreč nekateri iz njih že norčevali ah jih vsaj po nepotrebnem zapravljali."
Tudi po dvanajst let v študentskih domovih
Podjetja vse manj razpisujejo štipendije, cenzusi za pridobitev socialnih štipendij so precej nizki. Kako lahko pomaga študentska organizacija s parlamentom In vlado?
"V študentski vladi se zavzemamo za oblikovanje Štipendijskih skladov, v katere naj bi vlagala predvsem tuja podjetja, ki sovlagajo pri nas ah se za to zanimajo; s spremembo davčne zakonodaje pa naj bi k temu spodbudili tudi domača podjetja. Z državo se že dogovarjamo o tem, da bi uvedli kreditno štipendiranje, kakršnega so, na pnmer, razvili tudi na Danskem m še v nekaterih zahodnih državah. Študentje med Časom študija prejemajo ugodno posojilo, ki ga vračajo, potem ko se zaposlijo. Študentje, ki so zašli v hudo finančno stisko, imajo že zdaj možnost, da na študentskem servisu dobijo 7.500 tolarjev brezobrestnega posojila na me-
"Med študenti prevladuje precejšnja nezainteresiranost Težko je dobiti ljudi, ki so pripravljeni prevzeti naloge in tudi odgovornost. Večina najraje hiti s "faksa" domov in ne razmišlja o tem, kako bi rešili skupne študentske probleme".
Študentje vse težje pridejo do sobe v študentskih domovih, njihove zmogljivosti so že nekaj časa preskromne.
"S pristojnimi državnimi organi se že pogovarjamo o gradnji novega bloka v študentskem naselju v Rožni dolini in o odkupu samskega doma na Topniški ulici, razmišljamo pa tudi o možnostih za subvencioniranje najemnin pri zasebnih oddajal-cih študentskih sob. Nekaj mest v študentskih domovih bomo pridobili tudi s sprejetjem pravilnika o tem, kdo in koliko časa je upravičen do bivanja v najem. Podatki namreč kažejo, da v študentskih domovih prebiva tudi enajst študentov, ki so se prvič vpisali v šolskem letu 1982/ 83 in torej študirajo že dvanajst let, pa dvanajst štidentov, ki v domu "domujejo" že šest let, a so šele v tretjem letniku..."
Pel
Podarim denar športnikom, dobi ga športni funkcionar
O STANJU V DRUGORAZREDNIH SLOVENSKIH ŠPORTIH
Slovenke in Slovenci zelo cenimo športnike: Javnomnenjske raziskave so celo pokazale, da so ravno športniki s svojimi izjemnimi uspehi največ pripomogli k promociji Slovenije v svetu. Če to drli, potem so ti učinkoviti ambasadorji Republike Slovenije za svoje delo prav mizerno plačani.
[PREJELI SMO
Sodobni šport, predvsem olimpijsko gibanje, se ima za svojo razsežnost zahvaliti predvsem Pierru de Coubertaineu, utemeljitelju olimpijskih iger moderne dobe. Ni odveč, če poudarimo, da se je mož zgledoval po znanih grških športnih igrah. Stari Grki so zmagovalce iger zelo čislali. Tako je bilo zapisano v atenski ustavi, da ima zmagovalec olimpijskih iger, zagotovljeno dosmrtno mesto med zaslužnimi možmi Aten, kar jim je milo povedano prineslo številne privilegije. Če nič drugega, so lahko na račun državnih stroškov jedli vse življenje.
Pri nas imajo vsekakor določeni športi prednost. Recimo smučanje, nogomet in košarka, medtem ko so ostali športi zapostavljeni na vseh nivojih. Tako ste lahko osmi na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu in niste zanimivi ne za sponzorje, ne v Čistih profesorjev Fakultete za šport, zanje se tudi v sanjah ne morete primerjati z Joškom Kavalar-jem, ki je predzadnji vkonkur-enci na ZOI.
Ta dejstva so neizpodbitna. Smučanje je forsiran šport, ki na svoj račun uničuje ostale športe in eksistenčno obsoja številne športne talente na propad, ker pobere vse pomembnejše sponzorje v državi. Na moč čudno se zdi, da navkljub Ministrstvu za šolstvo in šport, olimpijskem komiteju, in akciji Podarim dobim, ki naj bi finančno pomagala vsem vrhunskim športnikom, uspešno radovljiško plavalko Alenko Kejžar sponzorira nekdaj sve-
tovno znani plavalec, danes uspešen poslovnež, Borut Petrič. Seveda se moramo takoj vprašati, zakaj g. Petrič sponzorira eno najperspektivnejših slovenskih športnic? Vsekakor g. Petrič ve, da bo s to gesto napravil korist za svojo firmo, kar je pri tem povsem nepomembna zadeva. Namreč vrhunski^, plavalec, kot je g. Petrič vsekakor bil, dobro ve, kakšne so razmere v slovenskem športu, in kako, na račun uspehov športnika, največ zaslužijo športni fimkcionrji. Športnik pa ob koncu kariere največkrat ostane pozabljen, brez zaključene šole in brez možnosti za službo.
Lahko se samo spomnimo, da je g. Petrič plaval v tistem času, ko je smučal g. Križaj. Uspehi, ki sta jih dosegala, so bili enakovredni, vendar je g. Križaj očitno veliko lažje vnovčil svoj uspeh, kar je po povsem tržni logiki razmišljanja sponzorjev skregano s pametjo.
Plavanje je drugorazreden šport Prav tako plavalci, njihov tretma, dotacije in zaslužki Podobno je z atletiko, gimnastiko, namiznim tenisom....
Zdi se čudno, da veljajo znotraj državnih institucij, kot sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter olimpijski komite, različni in neenakovredni kriteriju To pa je de facto dokaz, da so te organizacije trule v biti Neposreden dokaz za to so tudi državne finančne dotacije športnikom in njihovi letni zaslužki: perspektivni športniki dobijo mesečno do 5.000,00 SIT državne podpore, enkrat letno celotno športno opremo, kar pa je dejansko tudi vse. Smučarski
klubi težko ali ne morejo dobiti sponzorje za svoje tekmovalce ali pa so klubski delavci to nesposobni zagotoviti Da ne
fovorimo o tem, da tako zveze ot tudi klubi niso finančno zmožni zagotoviti nastop na močnem mednarodnem tekmovanju, kjer bi bil lahko ob dobri konkurenci dosežen vrhunski rezultat. Iz tega vidimo, da perspektivni vzpenjajoči se športniki nesmučarji, zaslužijo letno do 3.000 DEM, medtem ko njihovi vrhunski kolegi, ki so recimo med 10. na svetu od 30 do 100.000 DEM. Samo ugibamo lahko, kam odteče ostali denar, če vemo, da njihovi zahodnoevropski kolegi zaslužijo najmanj še enkrat toliko.
Ne pozabimo za konec povedati, da vrhunski špomik dnevno trenira vsaj 6 do 8 ur. Da mora ob sebi imeti trenerja, maserja, zdravnika. Da mora poleg treninga še študirati in živeti. Da se mora za nastope na velikih tekmovanjihplačati poleg prevoza in bivanja še visoka štartnina...
Vsega tega si perspektivni športnik z zaslužkom 3000 DEM lemo, ne more privoščiti, njegov kolega vrhunski atlet pa le s težavo.
Epilog h kriminalnemu stanju v nesmučarskih športih so pompozna podeljevanja nagrad Žalostno je, da so kuverte športnih funkcionarjev, kijih dobijo za takšen ali drugačen jubilej ali nagrado debelejše od tistih, ki jih dobijo športniku Seveda, če jih po naključju dobijo namesto papirnatih priznanj, plehnatih odlikovanj, ki jih spremlja stisk zamaščenih rok politikov.
Tomaž KUKOVICA
Prva petletka in nič več
Peta obletnica Slovenske demokratične zveze je nedvomno dogodek, ki ga je v zgodovini slovenske demokracije vredno proslaviti Problem pa nastane takoj, ko hočemo to storiti, saj stranke s tem imenom v Sloveniji že nekaj časa ni več. Smiselnost proslavljanja prve petletke SDZ je torej močno dvomljiva, kar se kaže predvsem v tem, da med njenimi protagonisti še vedno traja boj za strankino dediščino, ki pa je,
vsaj kar se tiče konkretnih političnih rezultatov, bolj borna. SDZ je že v času njenega obstoja veljala za intelektualno izredno močno stranko, ki pa ji nikoli ni uspelo najti "stika s terenom". Njeni politiki so bili vsakodnevno prisotni v najpomembnejših medijih, vendar jih ljudje v živo niso pogosto videvali. Predvsem zaradi neso-
flasij glede privatizacije je stran-a na svojem kongresu leta 1991 razpadla na Narodno demokratsko stranko in Demokratsko stranko, volitve pa so bile nato tisti ključni trenutek, ki je SDZ tudi v obliki dveh novih strank dokončno pokopal. Narodni demokrati sploh niso prišli v parlament, Demokratska stranka pa je v njem dobila izredno malo sedežev. Predvsem demokrati so pred volitvami nadaljevali s svojo strategijo medijskega osvajanja volivcev, ki se je izkazala za neuspešno. Čeprav so prvi začeli s predvolilno kampanjo in zanjo porabili ogromne vsote denarja, jim to na koncu ni nič pomagalo. Povsem drugačno strategijo po-pulističnega osvajanja terena so
Marko Jenšterle
na primer ubrali krščanski demokrati, si s tem pridobili veliko število glasov in z njihovo pomočjo prišli celo v vlado.
SDZ je imela v svojem času izredno pomembno vlogo v slovenski družbi, saj je bila intelektualno gonilo Demosa, vendar je hkrati treba dodati, da so iz njenih vrst prišli tudi Demosovi razbijalci. Politiki SDZ so bili tisti, ki so prvi skušali zamenjati tedanjega pre-mierja Lojzeta Peterleta, kije na to funkcijo prišel po predvolilnem koalicijskem dogovoru, da bo imela mandatarja tista Demosova stranka, ki bo na prvih svobodnih volitvah zbrala največ glasov. V času tega dogovora so bili v SDZ prepričani, da bo stranka z največjim številom glasov ravno njihova.
O tem, kdo je pravi dedič nekdanje SDZ, je danes težko govoriti, saj so njeni ustanovitelji zdaj raztepeni po ideološko zelo različnih strankah. Po podatkih, ki jih je nedavno objavil dnevnik Republika, jih je še največ v SKD (Tomažič, Pirnat, Blažič in Oman), predvsem zaradi tega, ker so se tej
stranki po neuspehu na volitvah pridružili Narodni demokrati Trije ustanovitelji SDZ so v Demokratski stranki (Bavčar, Peršak in Rupel), ostali pa so se izgubili po drugih, ali pa celo zapustili politiko.
Boj za dediščino SDZ je zanimiv zaradi tega, ker gre pri njem za zasluge pri uvajanju slovenske demokracije, te pa so pomembni politični kapital. Tako demokrati, kot krščanski demokrati takšen kapital zelo potrebujejo, zato tudi posebej z različnimi dogodki označujejo peto obletnico stranke, ki je že dve leti ni več. Prihodnost SDZ pa je celo še bolj črna od sedanjosti. V kratkem naj bi se po Narodnih demokratih v novi sredinski stranki izgubila še sedanja Demokratska stranka in če bo resnično nato prišlo še do združitve te stranke (v njej bodo demokrati socialisti in zeleni-ekološka stranka) z Lib-eralno-demokratsko stranko Slovenije, potem bodo izvirne ideje SDZ končale na dveh diametralnih polih slovenske politike - v SKD in pri LDS.
Narodni demokrati so se s SKD zaradi zelo podobnih idej združili dokaj neboleče. Demokrati pa zdaj vstopajo v stranko, s katero jih vežejo Zgodovinska nasprotja. Zaradi njih LDS tudi ni bila v Demosu, vendar so očitno liberalni demokrati med vsemi strankami najbolje uganili razpoloženje slovenskih volivcev. Ti se bojijo velikih političnih zasukov in imajo raje mirne prehode, čeprav se s tem odpovejo politikom, ki so jim pripravili temelje za današnjo demokracijo.
Odgovor predsednika republike Slovenije Milana Kučana na javno pismo ZLRP Slovenije
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije je na predsednika g. Milana Kučana pred kratkim naslovilo javno pismo, katerega odgovor objavljamo v celoti'
"Na Vaše javno pismo, ki sem
fa prejel 23. decembra 1993, v aterem opozarjate, da se Zakon o denacionalizaciji ne izvaja dosledno, da so določbe o Slovenskem odškodninskem skladu neustrezne in še posebej, da Republika Slovenija ne jamči za obveznice sklada, da so neustrezne določbe nekaterih podzakonskih predpisov in da vlada ne stori ničesar za pravilno uporabo zakona, Vam sporočam, da je za realizacijo Zakona o denacionalizaciji odgovorna vlada, ki razpolaga z vsemi sredstvi, ki so potrebna za njegovo izvrševanje. Zato Vam predlagam, da se s svojimi ugotovitvami, opozorili in zahtevami obrnete neposredno na vlado in na njenega predsednika dr. Janeza Drnovška. Moje zavzemanje za dosledno izvajanje Zakona o denacionalizaciji Vam je znano, za kar se je zavzemalo tudi že prejšnje predsedstvo republike in dalo pobude parlamentu in vladi, da ocenijo stanje in ukrenejo vse potrebno za odpravo vsega, kar ovira ažurno in dosledno izvedbo zakona.
Predsednik ZLRP Slovenije: Franc Izgoršek
Javno pismo Ivanu Krambergerju (ob obletnici volitev)
Dragi Ivan!
Kar odkrito Ti povem, da si me malce razočaral, ker od mene o kritiki, ki sva jo pred dnevi skupaj izrekla na račun naše oblasti, zahtevaš, da jo naj dam "pisno", ker da jo boš le tako mogel posredovati Svetemu Petru. Priznaj, da si se tudi Ti sedaj na drugem svetu malce zbirokratiziral Na zemlji si bil vedno neposreden; kar si povedal, je bilo resnično, vsakomur razumljivo in zato smo Te imeli radi. Pri najinem zadnjem snidenju pa si govoril v prispodobah, kar prej ni bil nikdar Tvoj stil.
Ko si rekel, da so na mandatno imunitetni komisiji DZ 23. decembra lani, ko se je odločalo o pritožbi Tvoje in moje DEMOS - Krambergerjeve združene liste, volkovi raztrgali Podobnikovo ovco, Te nisem razumel, saj tam nisem videl nobenega volka. Prepoznal sem le enega skojevca, oziroma komsomolca, ki je drugo ime za socialističnega mladinskega aktivista, ki je pomagal obtesati hlod, ki ponazarja znano štaj'etno palico. Spominjam se, da sem pri skupščinski mizi sedel poleg tovariša Janeza Kopača, desno od njega člani repu bliske volilne komisije, nasproti mene predsednik komisije gospod Miroslav Mozetič. Šele potem, ko sva se v soju luninih žarkov poslovila, sem "vštekal", da si s pojmom ovca meril na poslanko SLS, ki je kot črna ovca edina podpirala pritožbo DEMOS -Krambergerjeve združene liste, ki ji je republiška volilna komisija onemogočila enakopravno nastopanje na volitvah 6. decembra lani, kar je ugotovilo Ustavno sodišče na mojo pritožbo v svoji odločbi Upl6Y92 z dne 25. novembra 1992.
Tvoj očitek, da sem tej skupščinski razpravi še pred končno odločbo "pokazal pete", je le deloma upravičen. Razpravo sem predčasno zapustil iz povsem fizioloških razlogov, ki niso odvisni od volje, potem ko sem videl s kakim tekom so poslanci
pospravili čl. 61 volilnega zakona. Ta je zapovedoval, da morajo biti kandidacijske liste objavljene najmanj 15 dni pred volitvami, republiška volilna komisija pa je to za pet volilnih enot storila predzadnji dan volitev. Ivan, sedaj, ko veš za pravi razlog, mi mojega ravnanja zagotovo ne boš jemal kot str ahop etno st, saj imam do spoštovanja zakonitosti, kakršno je pokazal DZ s svojo komisijo, še vedno prebavne motnje. Glej zopet paradoks: namesto da bi oni, ki so zakon pogoltnili, bruhali, je obračalo želodec meni. Oh, ko bi naš DZ bil moralno tako močan, kot je fiziološko/ Slišal sem celo, da se zaradi tega riga tudi predsedniku državnega zbora. Kako bi se mu tudi ne, ko pa je ugledna političarka gospa Darja Lavti-žar Bebler na TV ocenila, da bo DEMOS - Krambergerjeva združena lista na volitvah dobila 8 do 12 odstotkov glasov, drugi kandidat za predsednika republike dr. Ljubo Sire pa je celo napovedal, da jih bo naša lista dobila kar od 12 do 15 odstotkov. Seveda se kaj takega niti približno ni zgodilo, pa ne samo zaradi nezakonitega ravnanja volilne komisije, marveč tudi po zaslugi medijev, ki jim lista, ki so jo imeli preprosti ljudje radi, ni bila všeč. Pri tem mislim na TV in ugledno časopisno hišo, ki je v svojem časniku na drugi strani dva tedna pred volitvami vodjo liste Draga Omahna tako očrnila, da ga še domači psiček eno leto ni hotel več povohati, sama pa ni zbrala poguma v pismih bralcev objaviti odgovora bralke na sramotilni članek
Motnje, ki so bolj prebavne kot psihične, imam tudi zaradi stališča, ki ga je v zadevi naše stranke zavzelo Ustavno sodišče na očitno neresnično ugotovitev komisije DZ št. 060/92 z dne 23. decembra 1992, da prepozna objava nekaterih kandidatnih list DEMOS - Krambergerjeve združene liste ni mogla vplivati na izid volitev. Ustavno sodišče RS mi je po sekretarju gospodu
Milanu Baškoviču na moji ustavno pritožbo dne 15. januar ja 1993 (Up.23/92) sporočilo, d je našo pritožbo z dne 2i{ novembra 1992, v kateri je dali prav naši listi in je zato razvel-javilo kup odločb republiški volilne komisije in Vrhovnegi sodišča RS, izjemoma obravna valo, ker da bi sicer bila kršeni ustavna pravica naše stranke, d& pa naše ustavne pritožbe z dni JL 18. decembra 1992 proti odločiti komisije DZ, zaradi katere 0 tudi Ti, dragi Ivan, imel prt i bavne motnje, če bi užival " zemeljsko hrano, ne more rese-vati, dokler ne bodo z zakonom urejena vprašanja postopka Tako je tudi Ustavnemu sodišču zmanjkalo poguma, ki ga ji pokazalo s svojo odločbo i dne 25. novembra 1992.
Ker je usodna naše ustavni pritožbe negotova in noben nal državni organ ne kaže dolžnegt zanimanja za ustavne pravice it zakonitosti, Te dragi Ivan, prosim, da o zadevi posreduješ pfi Svetem Petru, ker gre končno tudi za Tvoje ime. Ne prosim Ti še za priprošnjo pri Njem, prei čigar obličje še ne smeš, ko! sklepam po Tvojem obisku v Božični noči in po tem, da Tt šetarejo čisto zemeljske reči Morda čakaš, dobri človek | Negove, v preddverju nebes tudi P zato, ker tudi sam nisi brel ^ greha, čeprav si vneto in zaneseno bičal grehe drugih. Mi Tvoji prijatelji in somišljeniki, smo prepričani, da si grešil vsaj1 v tem, ko si pred dvema letornl na postni dan jedel šunko in siv greh zapeljal tudi nekaj naših uglednih politikov in jim s tert omajal njihova splošno znana it, ^ trdna moralna načela. Dra&K^ Ivan, priznaj, da si bil skušnja-vec in da sijih v greh zapeljal kajti drugače so bili in so nal' politiki in državniki na najvišjem moralnem nivoju. Da nf\ bodo nikdar postali blaženi, ]<■ predvsem Tvoja krivda.
To je moja odkrita beseda, z$ 1 katero sva se dogovorila. Kmab m me zopet obtiči, dragi Ivan, Čl * ne bom sam prej Tebe.
Stanislav Klep, Kranj, kandi dat in pooblaščenec Tvoje i" naše DEMOS - Kramberger je ve združene liste
Gorenjska $ Banka
* W d.d. Kranj
/U   ljubljanska banka
ZNIŽANE OBRESTNE MERE
LB-GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ JE S 13. JANUARJEM ZNIŽALA OBRESTNE MERE ZA
POTROŠNIŠKE KREDITE IN DOVOLJENO NEGATIVNO STANJE NA TEKOČIH RAČUNIH.
IN SICER ZA 3 ODSTOTNE TOČKE:
za posojilojemalce, ki poslovno sodelujejo z našo banko:
PRERAČUNANA OBRTESTNA MESEČNA LETNA MERA O.MERA O. MERA
• za kratkoročne kredite Rm + 16% 2,79% 38,23%
• za dolgoročne kredite Rm + 18% 2,94% 40,61%
• za dovoHeno negativno stanje Rm + 14% 2,64% 35,84%
za posojilojemalce, ki poslovno ne sodelujejo z našo banko:
PRERAČUNANA OBRESTNA  MESEČNA LETNA MERA O.MERA O.MERA
* za kratkoročne kredite
• za dolgoročne kredite
Rm+19% 3,01% 41,80% Rm+21% 3,16% 44,18%
i
k
P
C 3
+ st
k
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana
ali na tel.: ^(061) 216-766 "^(061) 217-690 d.O.O.    'HKtel) 215-476
CANG SLANG - shujševalni čaj
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem. Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa rudi
^ ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANAG jLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa: povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih jrtaščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-SLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo Postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz Posebnih, sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok ar hrane so čutili kot en sam požirek. v| Škatlica ČANG-ŠLANG vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za
dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene g! teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, ji pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let.
izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno \e- skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube 'M dlesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro 5*J razpoloženje.
J Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-; v SLANCA pred spanjem.
CENA: 599#00 SIT+ PTT stroški
PREVAJALNIK v katerega je vnesen tudi
slovenski jezik. Prevajate lahko v 25-ih svetovnih jezikih.
Cena: 9.999f00 +
PTT stroški
MINI SESALNIK
- mali strah za umazanijo!
cena: 899,00
+ PTT stroški
fKOMPLET ZA NEGO NOHTOV s šestimi nastavki!
KING KONG
" kondomi Ljubite se brez
skrbi - komplet 50-ih kondomov v raztopini medu; POPULARNI MEDENJAKI
cena: 1.199,00 + PTT stroški
VAL I-MALI
VARILNIH
POLIVINILA
PREPARAT PROTI SIVIM LASEM GIGIRICCI REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI
Losion, ki skladno z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vriranje v lasišče.
Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta.
Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje izpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. Steklenička vsebuje 155 ml.
1. teden
2. teden
3. teden
4. teden
Cena: 2.199,00 + PTT stroški
Cena: 799,00
+ PTT stroški
ROČNI LUPILEC
Ar
0SVEZILEC CEVUEV - FRES
it
č +
ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČKA, hmijim VNJ druži*!
°*3 S o
P0P-C0RN
Cena: 3.399,00
W PTT broški
PARNI
MINILIKALNIK
Cena: 2.199,00
+ PTT stroški
rEKO PEPELNIK
Osvežujoč mirujoč zrak -brez uporabe kemičnih sredstev
Cena: 1.999,00
+ PTT stroški >
DZIRLOGUARD -USTNIK ZA TRAJNO
UPORABO!
Odstrani do 97 odstotkov nikotina
CINDY -
brivnik
Cena: 999,00
+ PTT stroški
za ženske
IZVRŠNI SVET OBČINE KRANJ
Komisija za oddajanje in prodajo poslovnih prostorov
Na podlagi 7. člena pravilnika o oddajanju in prodaji poslovnih prostorov (Ur. list R Slovenije 23/93) Komisija za oddajanje in prodajo poslovnih prostorov objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
1. Predmet razpisa je najem naslednjih poslovnih prostorov:
1.1. poslovni prostor v drugem vhodu v I. nad. poslovno stanovanjskega objekta KIDRIČEVA 2 v velikosti 59.06 m2
1.2. poslovni prostor v drugem vhodu v I. nad. poslovno stanovanjskega objekta KIDRIČEVA 2 v velikosti 49.03 m2
1.3. poslovni prostor v tretjem vhodu v I. nad. poslovno stanovanjskega objekta KIDRIČEVA 2 v velikosti 28.30 m2
1.4. poslovni prostor v tretjem vhodu v I. nad. poslovno stanovanjskega objekta KIDRIČEVA 2 v velikosti 63.88 m2
1.5. poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta KIDRIČEVA 2 v velikosti 58.30 m2.
2. Poslovni prostori pod številko 1, 2, 3, 4 so namenjeni za opravljanje dejavnosti s področja svetovanja, predstavništev, računovodskih storitev in podobno in so takoj vseljivi.
3. Poslovni prostor pod štev. 5 je namenjen katerikoli dejavnosti, razen gostinstva oz. drugi moteči dejavnosti.
4. Poslovni prostor pod štev. 5 je izdelan do 5. gradbene faze. Zaključna dela bodo izvedena takoj, ko bo znana dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala.
5. Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas.
6. Najemnina za poslovne prostore je oblikovana v skladu z Odlokom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Najvišja najemnina znaša 998.07 SIT/m2.
7. Poslovni prostor se odda v najem tistemu ponudniku, katerega dejavnost po mnenju komisije v največji meri izpolnjuje pogoje javnega razpisa ali je najbolj usklajena z opredelitvami v programu razvoja občine Kranj. Ob enakih pogojih imajo prednost ponudniki:
7. 1. začetniki, ki še nimajo poslovnega prostora,
7. 2. ki povečujejo število zaposlenih,
7. 3. katerih poslovni prostori ne ustrezajo dejavnosti oz.
zaprošeni razširitvi dejavnosti,
7. 4. ki imajo registrirano obrt v občini Kranj.
8. Ponudbe interesentov za najem poslovnega prostora morajo vsebovati naslednja dokazila:
8. 1. dokazila o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti oz. izpiske iz sodnega registra
8. 2. program dejavnosti
9. Rok za oddajo ponub je 15 dni od objave. Ponudbe, ki bodo prispele po preteku tega roka, ne bodo obravnavane.
10. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DOM PLAN KRANJ, d.o.o., PE Stanovanjska dejavnost, Bleiweisova cesta 14, Kranj, z obvezno oznako: RAZPIS ZA POSLOVNI PROSTOR.
Kranj, 7.1.1994 Predsednik komisije: Ferdinand Rauter, I. r.
/O   ljubljanska banka
V LB-Gorenjski banki d.d., Kranj vabimo k sodelovanju
STROKOVNJAKE NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA ALI DIPLOMANTE TE SMERI ZA OPRAVLJANJE NALOG:
• analitika AOP in
* sistemskega inženirja
Če ste zaključili visokošolski študij računalniške smeri in imate izkušnje s področja VAX tehnologije, PC tehnologije ali dobro poznate računalniško opremo tipa VAX, pokličite nas.
Dobrodošli so tudi diplomanti tega področja, ki izkušenj Še nimajo.
Veseli bomo vašega odziva, zato nam posredujte pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in dosedanjih izkušnjah, v 8 dneh po objavi na naslov: LB-Corenjska banka d.d., Kranj, Bleivveisova 1, sektor splošnih poslov.
Novi zapleti na ponovnem sojenju Eriku Bučanu
Senat izločil pričevanja treh Bučanov
Višje sodišče v Ljubljani bo odločalo o pritožbi na senatni sklep o izločitvi predhodnih pričevanj Bučanovih staršev in sestre.
Kranj, 14. januarja - Sodbo na prvostopnem temeljnem sodišču v Kranju, v kateri je petčlanski senat obtoženega Erika Bučana obsodil na enotno devetletno zaporno kazen zaradi umora Marije Šubelj, poskusa umora njene hčerke Natalije in spolnega napada je oktobra Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo. Ponovno sojenje se je v Kranju začelo 22. decembra, ko je 21-letni Erik Bučan z zahtevo po izločitvi predsednika senata, sodnika Antona Šubica, in predsednice temeljnega sodišča v Kranju Jože Osolnik, že na samem začetku poskrbel za prekinitev. Višje sodišče v Ljubljani je zahtevo po izločitvi sodnikov zavrnilo.
Tako se je v sredo, 12. januarja, obravnava nadaljevala. Senat je nameraval prisluhniti trem t.i. privilegiranim pričam, to je obtoženče-vi sestri Moniki, mami Angelci in očetu Ferdinandu Bučanu. Vse tri priče so najprej dejale, da bodo pričale - osvetlile naj bi pre-
dvsem duševno stanje obtoženca, predenje zagrešil huda kazniva dejanja - potem pa so prebrale le identične pisne izjave, v katerih so nanizale razloge, zakaj ne želijo pričati. Razlog je predvsem predsednik senata Anton Šubic, ki naj bi v dosedanjih postopkih grobo kršil zakon v
škodo obtoženca in so proti njemu 18. decembra lani vložili tudi kazensko ovadbo.
Sodni senat je ob enajstih zaslišal izvedenca psihiatra prof. dr. Miloša Kobala iz Centra za mentalno zdravje v Ljubljani, kjer je izvedenski team pregledal obtoženega Erika Bučana in podal svoje mnenje. Le-to se vsebinsko ne razhaja z mnenjem prvega izvedenca, dr. Marka S k ulja iz begunjske bolnišnice. Izvedenci govore o mejni motenosti obtoženca, o njegovi bistveno zmanjšani prištev-nosti.
Zaradi odklonitve pričanja treh Bučanovih je senat sprejel sklep o izločitvi njihovih izjav na prejšnjih obravnavah,
proti temu sklepu se je zagovornik Erika Bučana, odvetnik France Goličič, pritožil' Tako je obravnava pred njegovo zaključno besedo znova zastala.
Predsednik senata Anton Šubic je obrazložil senatni ; ne svoj! - sklep o izločitvi dosedanjih pričevanj Bučanovih. Dejal je, da priče nimajo pravice izločevanja sodnikov m da se po zakonu pač vedno šteje zadnja izjava privilegirane priče, ta pa je, da pričale ne bodo. Na senatni sklep s« je mogoče pritožiti na Višje sodišče, če pritožba bo, bo temeljno sodišče Višjemu odstopilo celoten spis in počakalo na njegovo odločitev. • H. Jelovčan
Bližnji sodni epilog ene od zadev Elan
Bankir pričal na celovškem sodišču
Mirko Kunčič iz Zveze slovenskih bank v Celovcu odgovoril na vseh 30 vprašanj.
Kranj, 14. januarja • Drugo zaslišanje celovškega bankirja Mirka Kunčiča, ki je bilo v ponedeljek, 10. januarja, na celovškem sodišču, je uspelo. Priča je odgovorila na vseh 30 vprašanj, ki jih je zanjo pripravil predsednik senata enote temeljnega sodišča v Kranju Anton Šubic.
Na sodišču v Kranju je bila namreč jeseni prekinjena glavna obravnava proti obtoženima Pavlu Kodru in Urošu Aljančiču, nekdanjima prvima možema begunjske tovarne Elan.
Koder je v tej zadevi obtožen, da je na lastno pest omogočil direktorju Elana Urošu Aljančiču in poslovnemu partnerju Mladenu Sirolu iz Švice v Zvezi slovenskih bank v Celovcu
pridobiti skupaj 6,7 milijona šilingov posojila, posojilo pa je nato padlo v breme garanta, Elana. Obtožba Kodru očita tudi odgovornost za izginotje obsežne dokumentacije o poslovanju Elana na dveh t.i. črnih računih pri Zvezi slovenskih bank v Celovcu. Aljančič naj bi ga v kaznivo dejanje napeljal.
V obravnavi proti obtožencema je sodni senat, ki
mu predseduje sodnik Anton Subic, želel slišati tudi pomembno pričo za potrditev ali ovrže nje suma krivde, celovškega bankirja Mirka Kunčiča. Ker ga na vabila v Kranj ni bilo, je senat pridobil dovoljenje za njegovo zaslišanje v Celovcu.
Zaslišanje je v ponedeljek v eni od dvoran celovškega sodišča vodila Gabriele Kropf, ki je obljubila, da bodo zapisnik v nekaj dneh poslali v Kranj. Torej lahko Že v kratkem pričakujemo nadaljevanje obravnave proti Kodru in Aljančiču ter skorajšnji sodni epilog v tej zadevi.
• H. Jelovčan
J
Lovska puška lahko poči le v lovišču
Pse tudi streljajo
Pravila obnašanja lovcev do potepuških živali so jasna.
Kranj, 14. januarja - Na vsake toliko časa kateri od lovcev z ustreurvijo psa ali mačka prizadene lastnike in izzove javne polemike o večnem vprašanju, ali je žival upravičeno pokončal ali ne. Kot pravi predsednik gorenjske lovske zveze Janez Konc, so pravila obnašanja lovcev zelo jasna. Lovska puška ne sme pokati v naseljih, lovec lahko ustreli potepuškega psa ali mačka le, če se brez nadzora lastnika klati po lovišču in moti divjad.
Žal, vselej ni tako. Najnovejši primer za zgražanje nad lovsko etiko prihaja je iz okolice Škofje Loke, kjer so Pokornovi na božič, med sprehodom proti Crngrobu, skoraj ostali brez svojega lepega irskega setra. Vpričo mame in hčere naj bi ga zadel
eden od lovcev, ki naj bi nanj prežal skrit v zasedi.
Pred dnevi smo podobno novico slišali s Hotavelj. Vaški lovec je grdo zastrelil psička, ki se je hodil ženit k njegovi psici. Čeprav kuža ni imel kakšnih slavnih čistokrvnih staršev, so ga imeli Peter-
neljevi radi in jih je grda rana zelo prizadela. Lovec se jim je po streljanju sicer opravičil, vendar črn madež ostaja.
V zadnjih nekaj letih se je v Sloveniji namnožilo psov prek vsake pametne mere, po začetnem navdušenju se je marsikateri lastnik obveznosti do svojega štirinožca naveličal, s (pes pomeni tudi obveznost), svoje je prinesla tudi steklina, ki se je na Gorenjskem najbolj razbohotila prav v škofjeloški občini. Tako pravzaprav ni čudno, da se kateri od lovcev semintja spotakne na pragu tolerance in etike lovskega obnašanja. Opravičila za take spotike seveda ni niti v pravilih lovske bratovščine, niti v javnosti, še najmanj pa med prizadetimi lastniki živali. • H. Jelovčan
Boštjan J. v priporu
Ponarejal marke
Kranj, 11. januarja - Kriminalisti so na podlagi tiralice pred dnevi aretirali 26-letnega Boštjana J. iz Kranja, osumljenega kaznivega dejanja ponarejanja denarja.
S kazensko ovadbo so ga pospremili k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Boštjanu J. očitajo, da je večkrat ponarejal bankovce za sto nemških mark. Hkrati so proti njemu napisali tudi ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja goljufije; pri eni od ljubljanskih firm je najel avtomobil, ki ga potem ni vrnil. Boštjan J., že pravnomočno obsojen, bi moral prestajati kazen. • H. J.
fin pri
vrt in, he na
j «01
i
urt Ha
m
Pa/
««. (
odi
PGl
leti Po,
te« ki str« ki • nez
"!V,
nek Pol na del, na, /
usn
Pov
t
L
bilo rej on Sns leto |k
>roi «ra Si On Proi Proi vrec ?54. koli na < Jov,
»orj
PREJELI SMO
Kaj meni geolog o tem
Gotovo se ie marsikdo, ki je prebral članek "Zdravje iz globin Turškega pogorja", vprašal, koliko sta si podobna naš Rudnik urana Zirovski vrh in gasteinski rudniki, kjer se z radonom bogata jamska klima uporablja za zdravljenje ljudi. Če kdo ni dovolj pazljivo prebral izjavo mag. Krizmana, bo morda sklepal, da je v Žirovs-kem rudniku koncentracija radona stokrat manjša, kot je v gasteinskih. Stokrat manjša koncentracija, (od 150.000 Bq/m3, kot je navedeno za gasteinske rudnike), je veljala za rudarje, ki so delali v RUŽV po letu 1982. To pa je bilo doseženo z izredno močno ventilacijo. Pri naravnem prezračevanju se dosežejo, zlasti na rudnih odkopih, zelo visoke koncentracije radona.
Tako smo namerili na primer marca 1991 na koncu najnižjega obzorja 250.000 Bq/m3 radona.
Prva ugotovitev se torej glasi: VSEBNOST RADONA V RUŽV JE PRIMERLJIVA s tistimi v gasteinskih rudnikih.
Druga ugotovitev: RELATIVNA ZRAČNA VLAGA JE V OBEH RUDNIKIH PODOBNA.
Bistvena razlika med obema rudnikoma pa je v temperaturi jamskega zraka. Ta se v gasteinskih rudnikih giblje med 38 in 41,5 stopinj celzija, v Žirovski jami pa je za 30 stopinj! nižja. Za gasteinsko območje centralnih Alp je značilen izrazit geotermalni maksimum, za južno apneniški predalpski masiv Zirovskega vrha pa je dokazan izrazit geotermalni minimum. To je posledica drugačnega geološkega razvoja in zlasti različnih razmer kamninskih mas. Mogoče na kratko takole:
Več sto, oziroma nekaj kilometrov debele plasti sedimentov na Zirovskem vrhu, med katerimi je tudi z uranom orudeni peščenjak, je "dober izolator" pred notranjo zemeljsko toploto, granitni, oziroma dioritni gnajs in sorodne metamorfne kamnine gasteinskega pogorja pa so neposredni "podaljšek" magmatskega ognjišča v globini.
To, kar se tiče fizikalnih podobnosti oziroma različnosti obeh rudnikov. Zanimivo bi bilo primerjati še mineralni in kemijski sestav obeh kamnin.
Za terapevtske učinke pri rudarjenju v RUŽV pa je bolje
vprašati bolj poklicane, to f predvsem zdravniki. Rudarji, in geologov, ki so delali v ja^ Zirovskega vrha, je na stotitf Nekateri so delali kar desetletji Njihove zdravstvene kartone t treba pregledati in letno spred' jati njihovo zdravje. Če se 1 pokazala pozitivna korelaciji to je, več časa, ko je nek$ delal v jami, bolj da je zdrobi bo to velika priložnost za pf hodnost nekdanjega rudnih urana. Bog daj, da bi bilo to r#
Škofja Loka, 6. januarja 19^ A. Pavel Florjančič, dipl. ing. geol.
	TRGOVINA
Mk. ■ ("■	KRANJ
NI	Jaka Platiše 17
U
Pl
-v
«r* St,
>i8 SG
>■>•/
M*
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
BORZNI KOMENTAR
VKomentar začenjamo s kratkim pregledom dogajanj na finančnem trgu v letu 1993, ki bo prav gotovo dobro izhodišče za Primerjave in nekatere odločitve v letu 1994. Ljubljanska borza je v letu 1993 dosegla rekorden promet z lil) Vrednostnimi papirji, obseg poslovanja se je iz leta 1992, ko je Znašal približno 250 mio DEM, povečal na 1,2 milijarde DEM; wvilo dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki so v letu 1993 kotirali 1? Ljubljanski borzi, pa se je pri obveznicah iz števila 17 v letu go- '992 povečalo na 18, število delnic pa iz osmih v letu 1992 na 16 v ret- etu 1993, pri čemer so bile v ospredju predvsem emisije delnic ,Žil. novjb bank v Sloveniji.
ije-   Ce bi ocenjevali razcvet borznega poslovanja tudi po številu 3Va u*adno registriranih članov borze, lahko zapišemo, da se je 49 ion0"1 borze v letu 1992pridružilo še 14 novih, tako da konec leta '993 beležimo 63 aktivnih članov borze na segmentu vrednostnih tofl '(iP'riev> medtem ko ima zlata borza oz. trg plemenitih kovin 10
V. ■   Če je še v letu 1992 predstavljalo poslovanje z delnicami le 1,9 1   ^totka od skupno doseženega prometa, pa bi leto 1993 lahko no- Poimenovali tudi leto delnic, saj v skupno ustvarjenem prometu v ajo etu 1993 zavzemajo delnice kar dobrih 41 odstotkov. Če je bila tov Pomlad leta 1993 dokaj mirna in brez posebnih pretresov, pa za inO Zgodnje poletje tja do 23. julija 1993 tega ne moremo trditi, saj je za gif-'° obdobje značilna evforična rast delnic oz. pravi delniški boom, jak ' se mu ni mogla izogniti prav nobena delnica. Zato pa je ) se freZnitev, ki jo je prinesla jesen, toliko bolj pretresla nivoje delnic, išje   So se v nekaterih primerih zmanjšali za več kot polovico. Val jj0 HeZaupanja v delnice, ki se je v tem obdobju pojavil med o£j. ^estitorji, ima do neke mere učinek še danes, saj se nivoji, kljub >Ča-    aterim oživitvam, ne morejo pobrati. Kapital, ki je jeseni , pobegnil s trga vrednostnih papirjev, se očitno še ne namerava vrniti na to dokaj rizično področje. Sicer pa je relativno, kateri nivo delnic je pravi, saj je delnica vredna toliko, kot jo oceni trg, ne glede njeno knjigovodsko vrednost.
Zanimanje investitorjev je bilo konec leta zato ponovno ^merjeno na trg obveznic, kjer so se donosi zaradi povečanega povpraševanja in dviga tečajev, ustrezno znižali.
Dobro poslovanje Ljubljanske borze
. Ljubljanska borza je lani zabeležila bistveno večji promet z ??lnicami in vrednostnimi papirji kot leto prej. Prav lansko leto je "do odločilno za nadaljnji razvoj Ljubljanske borze, saj so se Nselili v nove sodobne prostore, še pomembnejša pa je uvedba "Orznega informacijskega sistema, preko katerega so ob koncu jonskega leta poslovali samo z nekaterimi papirji, v prvih dneh Sošnjega leta pa elektronsko poslovanje potega z vsemi papirji. ,/ako se bo po novem promet z vsemi vrednostnimi papirji štel enojno", namesto dosedanjega "dvojnega" štetja, ko sta se v >romet štela nakup in prodaja, na podlagi enojnega štetja bodo Računali tudi ustrezni enotni tečaj.
L Sicer pa so v lanskem letu (do 17. decembra) na Ljubljanski £orzi z vrednostnimi papirji naredili za skupaj 1.722.256.900 mark pometa, kar je kar nekajkrat več kot v letu 1992, ko je skupni Jomet znašal 435.677.000 mark. Največji je bil promet z Igdnostnimi papirji ki je znašal 1.154.678.000 mark (leta 1992 r*|-087.000 mark). Število borznih članov se je iz začetnih 14, ■0«kor jih je bilo v prvem letu poslovanja, leta 1990, lani povečalo ! a 62, medtem ko jih je bilo leto poprej 49. Med pomembnimi ??vostmi so tudi tako imenovane govorilne ure, ki jih imajo na poljanski borzi za investitorje, borzne posrednike izdajatelje in i^ale, ki jih zanima trgovanje z vrednostnimi papirji in poslovanje !b0rze. • M. G.
GLAS
§GP GRADBINEC KRANJ
Nazorjeva 1, Kranj
UGODNO!
POSLOVNI PROSTORI, STANOVANJA
l V Tržiču, Cesta na Loko 11, prodajamo poslovne prostore v Pritličju v skupni površini 200 m2 po informativni ceni 2.150,00 °EM/m2. Nudimo lahko tudi možnost nakupa manjših enot.
? Na isti lokaciji prodajamo 10 stanovanjskih enot različnih •^adratur in sicer: 6 dvosobnih s kabinetom, 3 dvosobna in 1 6r,osobno po informativni ceni 1.550,00 DEM/m2.
Stanovanja in poslovni prostori bodo v popolnoma obnovljenu in adaptiranem samskem domu z možnostjo vselitve a®cember 1994. Cene so informativne in odvisne od plačilnih P°gojev. Prednost imajo ponudniki, ki nudimo boljšo ceno in °°ljše plačilne pogoje.
99led idejnih načrtov in vse informacije dobite pri Sabini i^Žrnon - Muznik, dipl. gr. ing. v Kranju oz. po telefonu 064/ 216-361.
£jsne prijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa na naslov »GP GRADBINEC KRANJ, Nazorjeva 1, 64000 Kranj s P/'Pisom "Nakup poslovnih prostorov in stanovanj v Tržiču". 0 zbiranju prijav vas bomo povabili na razgovor!
MEKA
e O R Z N o POSREDNIŠKA H I Š A d.d.
CENTRALA BREZICE
Cesta prvih borcev I l. 68250 Brežice telefon: 0608 62-2.16. telefaks: 0608 62-852
POSLOVALNICA UVB1JANA
Slovenska cesta 54. 61000 Ljubljana telefon: 061 133-11-55. telefaks: 061 133-13-47
Še pregled gibanja drobnopro-dajnih cen v letu 1993, gibanje tečaja DEM in USD, in primerjava obrestnih mer za DEM v tujini:
Rast drobnoprodajnih cen je v letu 1993 znašala 22,9 %, rast tečaja DEM za isto obdobje je bila 24,9 %, medtem ko je dolar porastel za 33,6 %.
Marka se je z nivoja 61,157003 SIT dne 1. 1. 1993 povzpela na 76,372613 SIT dne 1. 1. 1994, dolar pa se je iz 98,7074 SIT povečalna 131,8420 SIT. Razmerje USD/DEM se je tako iz 1,614 v začetku leta 1993 povečalo na 1,726 v začetku leta 1994. Spodnji nivo je razmerje USD/DEM doseglo aprila 1993 in sicer v višini 1,58 marke za en dolar, zgornji nivo pa julija 1993
v višini 1,74 marke za en dolar. --'
Za leto 1993 je značilno tudi zniževanje obrestnih mer v
Nemčiji, nemška centralna banka Bundsebanka oz. BUBA, je bila zaradi pritiskov na svetovnih trgih kapitala, prisiljena večkrat znižati obrestno mero. Za boljši pregled navajamo evrotržne obrestne mere za DEM in USD ter FIBOR (obrestna mera, ki se oblikuje za marko na Frankfurtski borzi):
POSLOVALNICA CEIJE POSLOVALNICA MARIBOR
Ljubljanska Ja. 63000 Celje Paitlzamka t. J-S. 62000 Maribor
Iclclon: 063 :H-<)J6. 441 -62$ telefon: 063 24-460
telefaks: 1)6.1 441 -MS telefaks. (16: :"-460
POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA PTUJ
Koroška c. 2. 64000 Kranj Žniuanćc* o nabrežje 11.62250 Piuj
lelelon: 064 :11 644 telefon: 062 772-5 JI
telefaks: 064 2\1-644 telefaks: 062 776-26J
EVROTRŽNA OM:
1 m 3 m 6 m
JAN 1993 DEM USD
8,40 8,25 7,90
3,12 3,13 3,25
FIBOR (DEM):
3 m 6 m
JAN 1993
8,56 8,11
JAN 1994 DEM USD
6,13 3,20 5,85 3,38 5,58 3,53
JAN 1994
5,88 5,61
V leto 1994 stopamo dokaj optimistično, napovedana stopnja inflacije naj ne bi presegla 13-odstotne letne rasti, kažejo se prvi znaki oživljanja gospodarstva, pa tudi v proces lastninjenja in privatizacije smo že krepko zakoračili.
Zato: Bodimo podjetni in naj si vsak poišče košček kruha znotraj te pogače!
Borzni posrednik: Hermina Krt
gorenjski tisk P.o.
zoisova ulica 1, p. p. 142 64000 kranj, Slovenija
ODDAJA V NAJEM
poslovni prostor na Zoisovi ul. 1 v Kranju, samostojni objekt ob glavni poslovni stavbi, v izmeri 194 m2, primerno za skladiščenje ali sorodno dejavnost.
Zainteresirani ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe v roku 8 dni od objave na naslov GORENJSKI TISK, p.o., Kranj, Zoisova ul. 1, Kranj, s pripisom "za poslovni prostor".
Med ponudniki bomo izbrali najugodnejšega ponudnika glede na ponujeno ceno najema in dejavnost, ki jo opravlja. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 263-242.
SKY VVEST d.o.o.
RODINE 24, ŽIROVNICA - v stečaju
objavlja
na podlagi ODREDBE št. 49/93 z dne 10. 1. 1994 izdane od Temeljnega sodišča, enota v Kranju naslednjo prodajo:
1. proizvodna oprema: SIT
- kombiniran stroj za sitotisk 683.400.-
- šivalni stroj 18.400.-
- delovne mize 5.000.-
- agregat za pranje BRAVO 14.170.-
- rotacijski delovni stroji 3.750.-
- odlagalna stojala 600.-in še druga oprema
2. pisarniška oprema:
- računalnik AUTRONIC AT- 286
s tipkovnico in mono monitorjem 37.400.-
- tiskalnik 21.000.-
- telefonska aparata Panasonic 10.850.-
- telefonski aparati s tipkovnico 4.000.-
- stoli vrtljivi tapecirani 7.700.-ter še nekaj druge pisarniške opreme
3. od izdelkov pa so v zalogi razni prti, beli in barvni, vrečke enakih barv, tudi z napisi, rokavice, vse izdelano iz lutrasila (bio material).
Prodaja bo v soboto, dne 22. januarja 1994, od 10. ure dalje v prostorih SKY VVEST, Rodine 24. Ogled kombiniranega stroja za sitotisk je mogoča v prostorih ISKRA INSTRUMENTI OTOČE.
Prodaja se po sistemu VIDENO KUPLJENO. Količine so omejene! Vse cene so neto, zato kupec plača prometni davek, ali se upošteva izjava.
KOLIKO JE VREDEN TOLARn
HMEUMIHMIMM
ruaumviMDAim
lucumimocum
MENJALNICA
1 DEM
1 ATS
ioo m.
A BANKA (Tr»ć, Jeaertlce) 77 JI 77,35
adut Tržič (Deteljica) ijpeiaikt«
AVALBtad, Kranjska gora 77,11 77.35
COPIA, Kranj 77JS 77,55
CREDfTAKSTALT NLbanka Lj. 77,28 774»
EROSfSrarl Mayr), Kranj 77 JI 77,40
RAIRTrlič(Detotjica) 77.« 77JI
GEOSS Medvode 77 J§ 77,35
HRANILNICA LON, d.d Kranj 77,11 77JI
HIDAtržnica Ljubljena 77JI 77,35
HIPOTEKARNA BANKA, Jeeenice 71,15 77,50
INVEST Škof ja Loka 77,11 77,55
U3-Q0RENJSXA BANKA Kranj 71J8 77JI
LEMA Kranj 77 JI 77.51
MERKUR-Partner Kranj 7UI 71,71
MERKUR-Žel. postaja Kranj 71» 71.71
MIKELStražtifc* 77JI 77J5
OTOK Bled •JpedaUunr
POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 75.« 77 JO
SHP-Slov. hran. In po«. Kranj 77,11 77,35
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 7151 71,71
SLOGA Kranj 77,11 77,45
SLOVENUATUPJST Boh. Bistrica 71.83 -
SLOVENLIATURIST Jeeenice 77J7 77,32
ŠUM Kranj 77JI 77J5
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 77 JI 77,43
TJAŠA Kranj Upetfsttar
UKBŠkLoka 71 JO 77,41
WILFAN Kranj nji 77.41
VMLFAN Radovljica, Grajski dvor 77,11 77,41
POVPREČNI TEČAJ 7t,|2 77,35
M Sparovcu v Avstriji je
10J4 10,» 7,71 7J7
10,12 11»
10,» 11,»
10J5 11,05
10,» 11»
1BJ3 10.»
10.» 10»
10» 10,»
10.« 10»
11» 11»
10» 10»
10.« 11»
10» 11»
10» 10»
10» 10»
11» 10»
10» 10»
10.02 10»
10» 10.»
10» 11»
10,5« -
10,17 10,9*
10» 10»
10,94 10»
7,71 7»
7.7S 7J7
7,71 7»
7.78 7»
7,74 7»
7,78 7»
7,78 7»
7J8 7»
7.78 7»
7JS 7»
7J1 7»
7.78 7»
7 J4 7»
7J4 7»
7J8 7J5
7J7 7»
7.7J 7»
7 M 7»
7,78 7»
7JJ1 -
7.78 7»
7,78 7»
7J8 7»
10,80 11» 7,78 7» 18» 18» 7J8 7» 10.» 10,» 7.75 7» 10.09 10» 7.74 7» ATS ob nakupu blaga po 10,80 tolarjev.
Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR mmftinavaUi 1% provizije.]
MENJALNICA WILFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013
Mercator-Preskrba, Tržič, d.d. daje v najem najboljšemu ponudniku del poslovnega prostora v blagovnici (zg. etaža) za opravljanje storitvene dejavnosti.
Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja Tržič, Trg svobode 27 ali po telefonu 50-393.
Pisne ponudbe oddajte v 8 dneh po objavi.
TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ Ste Marie aux Mineš 5 tel. 064/53-260, fax 53-251
objavlja
JAVNI OGLAS
za zbiranje pisnih ponudb za prodajo petih počitniških apartmajev v počitniškem naselju Stinica pri Jabiancu v Republiki Hrvatski, po enotah.
Predmet prodaje so:
3 apartmaji v Ul. Agava, št. 10, 11, 12 P, vel. po 25,10 m2, 2 apartmaja v Ul. Smilje, št. 8/I in 8/II, vel. po 25,65 m2. Apartmaji so bili nabavljeni v letih 1987 in 1989. So kvalitetno grajeni in opremljeni in so bili rabljeni do vključno 1990. Apartmajem pripada še funkcionalno zemljišče, ok. 20 m2. Izhodiščna cena je 16.000 DEM neto na enoto, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan plačila.
Kupec plača prometni davek in stroške vpisa v ZK. Pisna ponudba ponudnika, v zaprti ovojnici na naslov Tovarne obutve PEKO Tržič, 64290 Tržič, z oznako PONUDBA ZA NAKUP AP V STINICI mora vsebovati: podatke o izbranem apartmaju, ponujeno ceno za enoto in rok plačila.
Prednost pri nakupu bodo imeli ponudniki z višjo ceno in za nakup večjega števila apartmajev, s takojšnim plačilom in z dodatnimi ponudbami.
Ponudbe bomo sprejemali do vključno 26. 1. 1994. Izbor kupcev bo opravljen do 5. 2. 1994. Rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe je 5 dni.
Dodatne informacije daje referent A. Hostnik, po tel. 50-260 int 217. ' "
i
KMETIJSTVO
UREJA:CVETO ZAPLOTNIK
Javna dela
Brezposelni bodo pobirali kravjeke
Radovljica - Med številnimi javnimi deli, ki jih v radovljiški občini načrtujejo letos, jih bo nekaj tudi v kmetijstvu - ali jih vsaj zadeva kmetijstvo. V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica imajo probleme z nečistočo ulic v Bistrici, zato želijo prek javnih del za štiri mesece (za čas pašne in turistične sezone) zaposliti za polovični delovni čas enega brezposelnega, ki bo s cest odstranjeval kravje iztrebke ali kravjeke. Kako jih bo odstranjeval - z metlico, lopatico ali kako drugače, radovljiški program javnih del na navaja. Pašna skupnost Stara Fužina -Studor bi za pol leta potrebovala osem brezposelnih, da bi očistili pašnike Beljava in Za jezerom, pašna skupnost Srednja vas pa bi enako število brezposelnih in za enak čas potrebovala za čiščenje pašnika na Uskovnici in na Praprotnici. Na pašniku so pred leti v skladu z ureditvenim programom ie posekali drevesno in visoko grmovno zarast, potlej pa so se na očiščenih površinah razrasli češ m in, praprot, osat in drugo. Ker gre za območje Triglavskega narodnega parka, plevelov in nizke zarasti ni mogoče uničiti s kemičnimi sredstvi, ampak lahko to naredijo le mehansko. • C. Z.
Prodaja z mize
Za začetek na Koprivniku in v Poljčah
Radovljiška skupščina je sprejela odlok o nuđenju hrane in pijače na kmetijah.
Radovljica • Dva zbora občinske skupščine sta odlok sprejela že ob koncu decembra, zbor krajevnih skupnosti je to storil na torkovi seji, na predpis pa najbolj nestrpno čakajo na dveh kmetijah na Koprivniku in na eni v Poljčah, kjer se ie pripravljajo na to, da bodo doma pridelano hrano tudi doma prodajali.
Kot piše v odloku, se bodo s to dejavnostjo lahko ukvarjali le tisti, ki so kmetijsko zavarovani, imajo tečaj iz higienskega minimuma, živilski pregled, zgledno urejeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje, primeren prostor za pripravo hrane in pogostitev gostov, sanitarije za obiskovalce ločene od sanitarij za družino, dovoljenje pristojnega občinskega organa - in še kaj. Na kmetijah bodo lahko gostom ponujali le hladno doma
Eridelano in predelano hrano, tople jedi pa le, če predstavljajo išno ali krajevno posebnost. Ponudba pijač na gostilniški način ne bo dovoljena, dopušča se le prodaja kupljenega originalno vstekleničenega vina, piva, sadnih sokov in mineralne vode, a še to le na zahtevo gostov in v količinah, ki so vključene v obrok.
Ko so o odloku v torek razpravljali in sklepali še v zboru krajevnih skupnosti, je poslanka Evgenija Korošec iz krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše opozorila, da morajo na kmetijah, kjer se pripravljajo na prodajo pridelkov "z mize" pri nakupu gradbenega materiala in opreme plačevati tudi prometni davek. To je Se toliko boli nenavadno, ker v ureditev kmetije odprtih vrat vlagajo denar, ki so ga dobile na natečju za razvoj demografsko ogroženih območij. »CZ.
Program trajnostnega razvoja gozdov
Gozd potrebuje dobrega gospodarja
Ohranitev in razvoj gozdov je skrb javne gozdarske službe (države), lastnikov gozdov in y javnosti (vseh ljudi). k(
sp
Kranj - Slovenska vlada je že sprejela program trajnostnega razvoja gozdov v Sloveniji, na eni od prihodnjih sej pa ga bodo obravnavali tudi poslanci državnega zbora. Program pomeni za gozdarstvo toliko kot za kmetijstvo že sprejeta (a še malo uveljavljena) strategija razvoja, temelji pa na predpostavki, da je temeljni pogoj za ohranitev in razvoj gozdov sonaravno gospodarjenje, ki postaja tudi sodobna evropska in svetovna usmeritev.
Usti, ki zatrjujejo, da gozdovi simbolizirajo Slovenijo, se niti malo ne motijo. Gozdovi namreč pokrivajo več kot polovico (53 odstotkov) slovenske pokrajine, Slovenija pa sodi med evropske z največjim deležem
{;ozdov. Čeprav so predvsem za astnike velikega gospodarskega pomena, njihov ekološki in socialni pomen za Slovence že močno presega gospodarskega. Večina gozdov je v zasebni lasti, zato je skrbno gospodarjenje z zasebnimi enako pomembno kot z državnimi. Zakon o gozdovih, ki je podlaga programu, predvideva enako strokovno usmerjanje razvoja vseh
f;ozdov ne glede na njihovo astništvo. Ohranitev in razvoj gozdov je skrb javne gozdarske službe (države), lastnikov gozdov in javnosti. Temelj je sonaravno gospodarjenje, ki slovenskemu gozdu in njegovemu lastniku (kmetu) tudi v preteklosti ni bilo tuje in po katerem je Slovenija danes vzor Evropi. Trajnostno, sonaravno gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi viri postaja tudi evropska in svetovna usmeritev, za to usmeritev pa se je poleg Slovenije s podpisom Alpske konvencije ter stras-bourških in helsinških resolucij o varstvu gozdov v Evropi odločila tudi večina evropskih držav.
in velikega deleža negovanih sestojev. V zadnjem desetletju so zaradi negativnih zunanjih vplivov biološko in ekološko precej ogroženi. Onesnaženje ozračja in več zaporednih sušnih obdobij jim je vzelo veliko življenjske moči, v oslabelem
Gozdarsko orodje
v Merkurjevih prodajalnah.
Od 10. do 31. januarja 10% POPUST
pri takojšnjem plačilu ali na posojilo.
Popust velja za naslednje izdelke:
nasajene kranjske sekire Bizovičar (od 0,60 do 1,80).
SANDVIK - priznana švedska kakovost: PVC zagozde (6300), Al-zagozde (6304), gozdarski metri, 15 m, gozdarska merila, 30 in 50 cm, verige za motorne žage v kolutu: (58 Al 100R 3/8, 58 JL 100 R 325, 50 R 100 R 3/8 mini, 63 B 100 R 404), meči za motorno žago: 13 577-56, 18 HS 58 SPNA, 15 40 63 SPNA, 16 40 63 SPNA STIH L, 17 DA 58 PRNA DOLMAR stroj za brušenje verig MIK, stroj za kovičenje 33-100, stroj za razkovlčenje 32-100,
verige za motorne žage: 325 (64 in 65 čl.), 3/8 (60, 64, 68 in 72 čl.) 404 (60 in 72 čl).
Verige za motorne žage: Black&Decker 3/8 mini (44 čl.), ISKRA DOLMAR 3/8 mini (52 čl.), Stihi 3/8 045/45 (66 čl), Stihi 404 051/53 (68 čl.).
In še POSEBNA PONUDBA:
(akcijski in popust z Merkurjevo kartico zaupanja je že vštet)
motorna žaga Tomos Husqvarna 61 FF 51.304,30 motorna žaga Tomos Husqvarna 266 SE 66.513,90
Revirni gozdar na 1.850 hektarjev
Skrbno gozdnogojltveno načrtovanje, izbira drevja za posek, nadzor nad uresničevanjem ukrepov in spremljanje vseh drugih dogajanj v gozdu ter svetovanje lastnikom gozdov zahtevajo potrebno pozornost in čas. Program trajnostnega razvoja gozdov predvideva, da velikost gozdnega revirja v povprečju ne bi smela preseči 1.850 hektarjev, v najbolj intenzivnih gozdovih pa ne 1.600 hektarjev.
Za ceste od 2$ do 45 odstotkov
Država bo za vzdrževanje gozdnih cest prispevala od 25 do 45 odstotkov sredstev, odvisno od tega, koliko je določena cesta javnega pomena.
Ugodnejši nakup aH zakup
Država bo kmetijam v hribovitem In gorskem svetu omogočila pridobivanje gozdnih del v državnih gozdovih, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (predelava lesa, lesna obrt, kuhanje oglja Itd), razvoj storitvenih dejavnosti, povezanih z gozdom in privlačnostjo gozdnate pokrajine, ter zakup aH nakup bližnjega gozda pod ugodnejšimi pogoji.
Težišče obdavčenja na promet z lesom
Ker Imajo gozdovi poleg gospodarske tudi ekološko in socialno vlogo, davčna politika gozda ne bi smeta obravnavati le kot gospodarsko dobrino. V davčnem sistemu za gozdove bi bilo treba ohraniti dosedanje olajšave in oprostitve (oprostitev davka iz katastrskega dohodka varovalnih gozdov, olajšave pri davku, kadar je donos manjši zarodi naravnih nesreč, bolezni In drugih dogodkov) in uvesti še oprostitve za vsa vlaganja v gozdove. Težišče obdavčenja naj bi prenesli na promet z lesom, katastrski dohodek pa naj bi bil tolikšen, da bi lastnika spodbujal k skrbnemu gospodarjenju, hkrati pa ga ne silil k premočnim posegom v gozd.
Razdrobljena gozdna posest
Slovenski gozdovi imajo v povprečju zelo rodovitna rastišča in so za evropske in svetovne razmere nadpovprečno ohranjeni, še posebej glede pestre naravne sestave drevesnih vrst
drevju pa so se pretirano namnožili podlubniki. Preštevilna divjad otežuje naravno obnavljanje drevesnih vrst, ponekod pa naravna obnova, ki je pogoj za stabilni gozd, sploh ni več mogoča. V najtežjem položaju so obsežni jelovo bukovi goz-
dovi na visokem krasu, kjer se je jelka vse doslej hitro sušila. \ naravno obnavljanje pa je že dolgo oteženo.
V slovenskih gozdovih je veliko mlajših in odraščajočih) sestojev, primanjkuje pa kako-j vostnih odraslih. Posledica tega so nizke lesne zaloge (194 kubičnih metrov na hektar) in nizki prirastki (4,9 kubična! metra na hektar letno). Gozdna rastišča so še posebej slabo izkoriščena v lastniško raz-j drobljenih gozdovih, v gozdo^ vih, ki so ogroženi zaradi propadanja, ter v drugih razvrednotenih sestojih. Zasebna gozdna posest je že zdaj zelo razdrobljena (vsak izmed vet kot tristo tisoč lastnikov ima' povprečno 2,3 hektarja gozda), po denacionalizaciji pa se bo. število lastnikov še povečalo f Ker je v zadnjih desetletjih! veliko ljudi zapustilo podeželje! ali pa si je poiskalo zaposlitev, ki jih je odtujila od zemlje, gozda ne doživljajo tako kot kmetje. Ob veliki razdrobljei nosti posesti to še dodatno otežuje delo z zasebnim goz-j dom in še zmanjšuje možnosti' za uspešno ravnanje z njim.
Gozdnatosti ne bodo povečevali
Ko so v ministrstvu za kme-( tijstvo in gozdarstvo pripravljali ^ program trajnostnega razvoja H gozdov in opredeljevali glavne cilje, so izhajali iz tega, da je .
fjozd zelo občutljiv in da v njem ez ahko zelo hitro naredimo ško- m' do, medtem ko se dobro delo-pokaže šele po daljšem časU< Ker je v Sloveniji delež gozdof fV7( že dokaj velik, gozdnatosti ne^ bodo povečevali, ampak bodo ~ vso skrb namenili negi že \J obstoječih gozdov ter ohranitvi posamičnih dreves in skupi"; R zunaj gozda. Pri tem bodo i upoštevali načela sonaravnega sod gospodarjenja, ki temeljijo na | naravnem pomlajevanju ter na (9»; malopovršinskih in zmernih Dri ukrepih. Razumno uresniče- 5 vanje ukrepov, s katerimi t>1 *as lahko preprečili propadanje f gozdov, je moralna obveznost 0$ države, stroke in lastnikov goZ' ^ dov. Država se bo zavzemala, ostj da bo zaradi javnega interesa za ohranitev in razvoj gozdov ^ povečevala delež javnih goz-dov predvsem tam, kjer so §\ njihove ekološke in socialne1 naloge še posebej poudarjen6 t\ (v varovalnih in rekreacijskih dob
" Prir
Ped
gozdovih, v gozdnih rezervatih v okolici mest in vodnih virov..) . V interesu države pa je tudi, da ostanejo v zasebni lasti ys» dog gozdovi, pomembni za obstoj in pop razvoj podeželja, še posebej .Teč hribovskih kmetij. • C. Za-Vklj plotnik Voz(
k d dob
Povabilo na tridnevni dopust
Kmečke žene v Dobrno
Škofja Loka, Cerklje - Kmetijska svetovalna služba in aktivi kmečkih žena vabijo kmečke žene s škofjeloškega in cerkljanskega območja od 11. do 13. februarja na tridnevni dopust v zdravilišče Dobrna. Cena bivanja v hotelu Dobrna je 7.740 tolarjev, k znesku pa je treba prišteti še 221 tolarjev turistične takse in prevozne stroške. Cena vključuje dva polna penziona v dvoposteljni sobi, kopanje v termalni vodi v bazenih ali v kabinah, nočno kopanje in
Elesni večer. Otroci do sedem let starosti imajo ivanje brezplačno, otroci, stari od sedem do deset let, pa 30-odstotni popust. V zdravilišču bodo za kmečke žene pripravili tudi predavanja o okrasitvi prostorov in o hrani, posvetovale se bodo lahko tudi z zdravnikom, z doplačilom pa izkoristile tudi druge storitve. S škofjeloškega območja bo avtobus krenil na pot 11. februarja ob 13.30 z Zalega Loga in se bo ustavljal na vseh postajah v dolini, s cerkljanskega območja pa ob 14.30 iz Prebačevega in ob 15. uri iz Cerkelj. Rok za prijave z vplačilom tisoč tolarjev je 19. januar. Na Škofjeloškem sprejemajo prijave v tajništvu kmetijsko gozdarske zadruga Škofja Loka in v zadružnih trgovinah na Češnjici in v Bukovici, s Cerkljanskega pa jih sprejema kmetijska sveto-
valka Milena Črv na telefonske številke 242-734 (torek, sreda, četrtek), 620-580 (ponedeljek, petek) in 64-315 (zvečer). • C. Z.
Predavanja
Plodnostne motnje pri molznicah
»O
Nas toči
Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželsk" drsa mladine vabi na predavanje dr. vet. med. Boruta ^ Sajovica o plodnostnih motnjah pri molznicah; q
Predavanje bo danes, v petek, ob 19.30 v sejnj sobi zadružnega doma na Primskovem. Naslednj1 petek, 21. januarja, ob 19.30 pa bo v zadružne^ domu še predavanje o pridelovanju zelenjave^ Predavala bo dipl. inž. kmet. Nina Kacjan Biotehniške fakultete v Ljubljani. • CZ.
Vpliv prehrane na mleko
Cerklje, Naklo, Gorice • Kmetijska svetovalni služba prireja več predavanj dipl. ing. kmet Franc Pavlina, svetovalca - specialista za živino*' ejo, o tem, kako prehrana krav vpliva na dele* beljakovin in tolšče v mleku. V ponedeljek, m januarja, ob pol desetih dopoldne bo takšn^ predavanje v prostorih zadružnega doma v Cerkljah, v torek ob 10. uri v zadružnem doni* v Naklem, v petek, 21. januarja, ob 10. uri pa še*" domu krajevne skupnosti v Goricah. * C. Z.
5Pre
U»
Jese tečaj °bisl sPre, °biS) Jrija
S
Jese,
UREJA: Vilm« Stanovnik
SKAKALCI IN VODSTVO REPREZENTANCE NISO ZADOVOLJNI Z ZAČETKOM SEZONE
japonsko bodo zamenjali za trening
V začetku tedna je strokovni svet skakalnih reprezentanc sklical krizni sestanek, kjer so sklenili, da korenitih sprememb zaenkrat še ne bo (zamenjava trenerjev oz. vodstva reprezentanc), vendar pa so
spremenili načrt treningov in tekmovanj do olimpijskih iger. Puške še ne gre metati v koruzo.
■ se ila, Že
je Čih
ko-
ega
194
in ina zd-ibo az-do-adi zv->na elo vel ma la),
bo do. jih >l,e ev, Ije,
Kftnj, 12. januarja - Kljub temu da so naši mladi smučarji s*akalci v prvem delu letošnje sezone, od Planice do tekem novoletne turneje, dosegli nekaj solidnih uvrstitev, pa ni bilo med njimi nikogar, ki bi se uvrstil oziroma uvrščal med deseterico in festerico, kot so načrtovali pred sezono. Zato so v začetku tega tedna sklicali nekakšen "krizni" sestanek, na katerem so ^alizirali vzroke za slabše rezultate in se predvsem pogovarjali 0 Jem, kako dober mesec dni pred olimpijskimi igrami zastaviti Priprave nanje. Odločili so se, da po tekmah svetovnega pokala v Liberecu na Češkem ne odpotujejo na tekmi na Japonsko, temveč v Lillehammer, kjer bodo vadili na olimpijskih skakalnicah.
O krizi v naši skakalni repre-*entanci je prav gotovo še Prezgodaj govoriti, je pa res, ^ ne mladim ne izkušenejšim v efrpi letos ne gre po načrtih.
"5 spremenjenim programom treninga lahko upamo na načrtovane rezultate na olimpijskih igrah, to pa je, da bomo imeli enega tekmovalca med šesterico in enega do deset, v ekipni uvrstitvi pa naj bi segli do Šestega mesta. Takt so bili naši načrti in zaenkrat še nismo vrgli puške v koruzo," pravi direktor naših nordijskih disciplin, Lojze Gorjanc
Urban Franc tek kot letos.
lani boljši zače-
Res z rezultati v prvem delu tezone nismo zadovoljni, zato smo se odločili, da skušamo čas
do olimpijskih iger kar čimbolje izkoristiti in sezono rešiti po najboljših močeh. Po posvetu strokovnega sveta, po pogovoru s psihologom in tekmovalci smo ugotovili, da tekmovalci trenerjem popolnoma zaupajo, in da je najbolje, da ekipa in vodstvo ostaneta taka, kot sta. Seveda pa bo treba še več in kvalitetno delati, pripravljenost pa je nato na strani tekmovalcev kot trenerjev," je po zadnjem posvetu povedal direktor naših nordijskih disciplin Lojze Gorjanc
Marica mmmmu&mn
ODLIČEN MLADJAN DŽINO
TRIGLAV: LITOSTROJ SLOVAN 67:58 (31:31)
Kranj, 12. januarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 350, sodnika Potočnik (S. Konjice) in Poljanšek (Žiri). rn""glav: Lojk, Troppan, Milic 7, Remic, Prevodnik 15, Džino 21 £-3), Tadič 10 (10-7), Jeras 5 (6-5), Šubic 7 (4-1), Hafnar, Urobnjak, Vukič 2.
i 2 neugodnimi nasprotniki so tokrat Kranjčani zmagali in to po zaslugi odličnega Džina.
i Rezultat je bil skozi cel prvi del neodločen, tak pa je bil tudi ob °dhodu na odmor.
V drugem delu sta se razigrala še Tadič in Šubic in zmaga je ^tala doma. • J. Marinček •
SMUČARSKI TEČAJI
1 Na vseh osnovnih šolah mestnega področja in Žirovnice so °bili razpis za smučarske tečaje za začetnike, ki jih že po tradiciji
Pripravlja ŠZO Jesenice v sodelovanju z Aktivom športnih Pedagogov v občini. Pomoč pri organizaciji pa so obljubili tudi mučarski delavci jeseniških smučarskih klubov. Tečaj naj bi po •*°govoru z ravnatelji šol potekal tokrat še v času šole v E°poldanskem času, kajti zimske počitnice so razmeroma pozne, ^čajnina za petdnevni tečaj je 100 DEM (v SIT), v ceno pa je ključen prevoz do Podkorena in nazaj, stroški smučarskih ozovnic, strokovnega vodstva in čaj. Otroci se lahko prijavijo !f £° 20. januarja pri svojih učiteljih športne vzgoje na šolah, kjer u°oijo tudi dodatne informacije.
Med počitnicami na pokljuki
Se za eno novost so se tokrat odločili pri ŠZO Jesenice. Skupaj s ^nzionom Jelka na Pokljuki so pripravili možnost preživetja zimskih Ritnic na Pokljuki. V terminu od 28. februarja do 5. marca lahko dtroci prežive v idilični naravi Pokljuke. Organizirano bo smučanje, ^sanje, sankanje, sprehodi v naravo. V večernih urah se bodo otroci a°avali z različnimi dejavnostmi v penzionu Jelka. VLi. na za petdnevno zimovanje je 200 DEM (v SIT), v ceno pa je ^JUČena celotna oskrba in stroški za vlečnico, ter prevoz. okx  Je otroke lahko prijavite v šolah ali pa direktno na Športni zvezi j,^ine Jesenice, Ledarska 4 (tel. 81-579). Za male šolarje pa je v L^rizionu Jelka rezerviran termin od 5. marca do 10. marca. Program l,° er»ak kot za šolsko skupino. Cena je prav tako enaka. Pnjave preJemajo do 30. januarja 1994.
J,D*SALNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
ir-l]e^a vse otroke od 5 do 7 leta starosti pripravljata Športna zveza »Ztexenice in Drsalni klub Jesenice deseturni začetniški tečaj. Začetek \ 0,CaJa je v torek, 18. januarja, na drsališču Podmežakljo. Za otroke, ki i0 Sn lslcuieJ° vrtce bo preskrbljen prevoz iz vrtcev do drsališča in nazaj v v Premstvu vzgojiteljic. Seveda pa so dobrodošli tudi tisti otroci, ki ne .t) Brl-slcuJei0 vrtcev. Medtem ko starši tiste otroke, ki so v vrtcih VSJ*VlJ° v vrtcih pri vzgojiteljicah, pa starši tistih otrok, ki niso v
•£Cih svoje otroke lahko prijavijo na SZO Jesenice do začetka tečaja.
/caj bo vsak torek od 11.15 do 12.15, če pa bo zasedenost drsališča
2 Wevala> Pa bo tečaj tudi ob petkih ob isti uri. Tečajnina je ]eJ(X),00 SIT za otroka. Tečaj bodo vodili trenerji drsalnega kluba
Ser»ice. • Brane Jeršin
Franci Petek - po poškodbi v spremenljivi formi.
Res je sicer, da je bilo ob začetku te sezone v naših skakalnih vrstah kar precej težav, od poškodbe Francija Petka, operacije Sama Gostiše, poškodbe Matjaža Zupana, vendar pa so mladi, na čelu z Robijem Megličem obetali precej več. "Mislim, da so mladi pod "pritiskom", ker ni bilo v reprezentanci prave gonilne sile, odpovedali. Tako je bil naprimer dober na treningu Meglic, veliko bolje je skakal Kladnik, vendar to so mladi tekmovalci, ki še niso vajeni velikih tekmovanj. Nekaj smole je bilo tudi s slabim vremenom ob začetku sezone, tako da niso bili opravljeni predvideni treningi. Zato je še gotovo prezgodaj za resen
"alarm", še manj pa za obup. Gotovo pa bo treba te štiri tedne do olimpijskih iger poskrbeti, da fantje pridejo v boljšo formo," meni direktor reprezentance Lojze Gorjanc.
Da bi se bolj posvetili treningu, so se v našem strokovnem svetu skakalnih reprezentanc tudi odločili, da prihodnji konec tedna, 22. in 23. januarja, ne odpotujejo na tekmi svetovnega pokala na Japonsko, temveč raje v Lille-hamer, kjer bodo nekaj dni posvetili samo treningu na olimpijskih skakalnicah. Da pa se niso odločili, da gre na Japonsko "druga" ekipa, pa je vzrok tudi ta, da ima reprezentanca plačan nastop le za določene tekmovalce (po imenih). Tako bi naprimer za slabše tekmovalce morali sami plačati pet tisoč dolarjev za polet in stroške.
Tako bo sedem naših repre-zentantov že prihodnji teden odpotovalo na Norveško, kjer bodo trenirali, saj bodo od 26. januarja do 12. februarja olimpijske skakalnice za trening zaprte. Konec januarja (od 28. do 30. januarja) bo nato v Planici še državno prvenstvu, glede na rezultate pa bodo nato določili ekipo skakalcev, ki bo Slovenijo zastopala na olimpijskih igrah.
Posamezna država lahko na olimpijske igre pripotuje z največ osmimi tekmovalci, na eni tekmi pa lahko nastopi z največ štirimi. • V.Stanovnik
KEJ
ALEŠ ZALOKAR ZANESLJIV
TRIGLAV: BLED 3:8 (1:2, 0:4, 2:2)
Kranj, 11. januarja - Drsališče PPC Gorenjski sejem, gledalcev 200, sodniki Pahor iz Ljubljane - glavni, Dolinar iz Prevoj in Konc iz Kranja - linijska.
TRIGLAV: Pretnar, Zalokar, Križnar, Leonov, Oven, Kozo-mara, Vojvoda, Mahkovic, Hafner, Škofic, Rotar, Pavlovič, Košenina, Palovšnik, Potočnik in Teran.
BLED: Bolta, Rozmanič, Paramonov, Stevič, Šahraj, Škofic, Bertoncelj, Kumar, Šuvak, Anfjorov, Crnovič, Prusnik, Vidmar, Rožič, Poljanšek in Stolbun.
Strelci: 0:1 (4) Anfjorov (Stolbun), 0:2 (13) Bertoncelj, 1:2 (19) Križnar (Leonov), 1:3 (30) Stolbun (Vidmar), 1:4 (33) Anfjorov (Bertoncelj), 1:5 (38) Bertoncelj, 1:7 (46) Šuvak (Anfjorov), 1:8 (53) Paramonov, 2:8 (56) Mahkovic (Kozomara), 3:8 (59) Leonov (Oven).
Izključitve: Triglav 4 minute, Bled minute.
Gostitelji, ki so še vedno oslabljeni (Kern, Šoba, itd.), so prvo tretjino in zadnjo bili enakovreden nasprotnik izkušenih hokejistov "jezera". V drugi so bili boljši Blejci in zanesljivo sojo dobili z izidom 0:4. V domači vrsti je potrebno pohvaliti vratarja Aleša Zalokarja, ki je stopil na led v zadnji tretjini in z odličnimi obrambami prispeval k dobremu rezultatu. Sodnik Pahor iz Ljubljane ni imel najboljšega dne in je milo rečeno sodil nezbrano. * Jože Marinček
Kolo brez presenečenj • Minuli torek so Jeseničani visoko premagali Maribor (2:18), Olimpija Hertz je bila boljša od Slavije (3:17), v Kranju pa so Blejci ugnali (na sliki) Triglav. Včeraj zvečer je bilo na sporedu močnejše kolo, tekme Olimpija Hertz - Acroni Jesenice, Bled - Inntal Celje in Slavija Jata - Triglav pa se do zaključka naše redakcije še niso končale. • V.S., suka: G. Šinik
CELJANI JUTRI V PODMEŽAKUI
Jesenice, 14. januarja - Dve koli pred koncem drugega dela državnega hokejskega prvenstva so Ljubljančani že prvi, za drugo oz. tretje mesto pa se borita Celje in Acroni Jesenice. Ti dve ekipi se bosta pomerili tudi v jutrišnjem derbiju kola, ki bo ob 18. uri v Podmcžaklji. Blejci odhajajo na gostovanje v Ljubljano k Olimpiji Hertz. »VS.
NA GORENJSKEM DVE MOČNI EKIPI
Kranj, Škofja Loka, 14. januarja - S prvenstveno tekmo prve državne moške rokometne lige, ko škofjeloški Šešir jutri gosti ekipo Pivovarne Laško in s četrtino finala pokala Slovenije za ženke, ko ekipa Kranja v dvorani na Planini gosti Belinko Olimpijo, se začenja letošnja vroča rokometna pomlad.
Tako si bomo že v začetku lahko na Gorenjskem ogledali dve ekipi državnih prvakov (oz. prvakinj), možnosti obeh domačinov za zmago pa so seveda zgolj teoretične.
Mlada ekipa rokometašic Kranja, ki je v jesenskem delu tekmovanja dala tako rekoč "vse od sebe" in se v drugi del tekmovanja uvrstila v elitno žensko modro skupino (ligaški obračuni se začenjajo 29. januarja), za uspeh šteje tudi že uvrstitev v četrtino finala, kjer pa z ekipo Belike Olimpije pač nima velikih možnosti. Vseeno pa dekleta jutri, v soboto ob 20. uri, pričakujejo pomoč s tribun.
Pomoč s tribun pa bo v pomladanskem delu državnega
Ervenstva še kako potrebna tudi rokometašem škofjeloškega eširja, ki so kot edini gorenjski prvoligaš po prvem delu prvenstva na skromnem 11. mestu. Gotovo Čudežev ne gre pričakovati tudi v jutrišnjem srečanju v dvorani Poden (začelo se bo ob 20. uri). Domači, v ekipi katerih ne bo obolelega Sokolova, obljubljajo, da bodo dostojno branili barve svojega kluba, priložnost za presenečenje (točke) pa bodo iskali v naslednjih tekmah. * V.Stanovnik, D.Rupar
sHucflNjEtmniirD
NAŠI REPREZENTANTJE V DOBRI FORMI
Kranjska Gora, 13. januarja - Kot kaže je naša ekipa alpskih smučarjev vse močnejša. Po uspehih Jureta Koširja, Gregorja Grilca in Mitje Kunca v svetovnem pokalu v slalomu in veleslalomu, je v vse boljši formi tudi reprezentant iz Dorfarij pri Škofji Loki, Andrej Miklavc. Miklavc je namreč na slalomu evropskega pokala v torek v Podkorenu osvojil odlično tretje mesto, za dvojno švicarsko zmago Zinslia in Stauba. Po najboljšem času druge vožnje so za njim ostali tudi odlični slalomisti De Crignis, Okabe, Ladstatter, Tescari, mnogi, med njimi tudi Fogde, pa so na težki progi odstopili.
Najboljši smučarji sveta bodo konec tedna nastopili na slalomu in veleslalomu v slovitem Kitzbuehlu. • V.S.
DOBER NASTOP ZUPANOVE
Kranj, 14. januarja - V Siberumu v Avstriji je bila tretja tekma za svetovni pokal (wTP) v snovvboardu. Nastopila je vsa svetovna elita in tudi osem naših. Mladinka Polona Zupan iz Nakla se je dobro odrezala. V slalomu je bila 27. z 2,62 sekunde zaostanka. V veleslalomu pa je bila Zupanova 23., Gornikova pa 23. Fantje so imeli smolo in so se uvrstili na konec. Naslednja tekma svetovnega pokala bo v Švici, jutri pa bo v Kranjski Gori paralelni slalom z mednarodno udeležbo. Ljubitelji snowboarda, vabljeni. • J.K.
iOMET
________ miiiiih
KOČEVAR PRI ŽIVILIH
Naklo, 14. januarja - Predsednik Nogometnega kluba Živila Naklo Janez Zupan je povedal, da je k Nogometnemu klubu Živila Naklo prestopil tudi Drago Kočevar, nekdanji nogometaš Jelena Triglava iz Kranja in v zadnji sezoni Optimizma iz Ljubljane. Kočevar, ofenzivni obrambni igralec, se je obvezal, da bo za Živila igral poldrugo leto. Naklanski nogometaši so že začeli z lažjimi treningi, uradni začetek priprav na spomladanski del sezone pa bo v ponedeljek, 24. januarja. • J.K.
ŽELITE POSTATI NOGOMETNI SODNIK
Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske s sedežem v Kranju organizira tečaj za nove nogometne sodnike. Prijave je treba do 25. januarja poslati na naslov Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske, Kranj, poštni predal 174.
raOMiZNI TENIS4MMIMKIIIE]
NAJBOLJŠE PIONIRKE V STRAŽIŠČU
Stražišče, 14. januarja - To soboto in nedeljo bo v TVD Partizanu v Stražišču ekipno prvenstvo Slovenije za pionirke v namiznem tenisu. Jutri se bodo predtekmovanja začela ob 10. uri, v nedeljo pa bodo finalne tekme od 9. ure naprej.
Na tekmovanju bo nastopilo osem najboljših slovenskih ekip, barve Gorenjske pa bodo zastopale pionirke Merkurja in Križ. • V.S.
VETERANI ZA NASLOVE
Dvorana Poden v Škofji Loki bo to soboto gostila veterane Gorenjske, ki se bodo potegovali za naslove prvakov v namiznem tenisu v štirih starostnih skupinah. Pravico nastopa na tem tekmovanju, katerega organizator je letos tudi NTK KONDOR iz Godešiča, imajo veterani s stalnim prebivališčem na Gorenjskem. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri, organizator pa sprejema prijave še pol ure pred začetkom tekmovanja. • Janez Starman
W3TERP0L0
ZA POKAL PIZZERIE POLANA
Kranj, januarja - V soboto in nedeljo bo na zimskem bazenu v Savskem logu v organizaciji VK Triglava in Pizzerie Polana organiziran prvi turnir, ki naf bi postal tudi tradicionalne za dečke rojene leta 1981 in mlajše. Tokrat se bodo prvič srečali mladi iz dveh klubov iz Zagreba, Mladosti in Medveščaka, mladi iz reškega Primorja in pa domači Triglav. Tekme, ki se začno v soboto ob 10. uri, se bodo z zadnjim koom končale v nedeljo. Pokrovitelj tekmovanja Pizzeria Polana je za najboljše moštvo pripravilo lep pokal in praktične nagrade za najboljše, to so vratar, napadalec in obrambni igralec. Tako so vaterpolisti še enkrat dokazali, da ie pametno sodelovati s predstavniki malega gospodarstva, saj bodo mladi igralci dobili veliko izkušenj na tekmovanjih z najboljšimi in bodo tako lahko polnili prvo moštvo. • Jože Marinček
Voda -
vir vsega življenja
Sonce, zrak in voda, to so osnovni pogoji našega človeškega, tivolskega in celotnega naravnega življenja. Vroči sončni larki in toplota dvigujejo vodne hlape iz rek, jezer in morja, ki potujejo s pomočjo toplih zračnih mas vse višje v prostranstvo in ko ti vodni hlapi prispejo v višje hladne prostore, se te združujejo v kaplje in zaradi svoje težnosti padajo na zemljo kot dež. To je še posebno opazno v poletnih, vročih mesecih, ko nas mnogokrat, zaradi zračnih mrzlih vetrov, preseneti tudi toča, zmrznjene ledene dežne kaplje, ali pa kot sneg. Ta ciklus kroženja vode se nenehno ponavlja in če bi to kroženje usahnilo, bi usahnilo celotno življenje na zemlji. Te celoletne padavine so za nas pravi blagodar. Te deževne, ali snežne padavine, napolnjujejo vodne hrambe, ki jo izcedujejo v naravi kot viri studencev ali rek. Ogromne mase snega, ki se kopiči v zalogo v hribih, dajejo rekam obilo vode v poletni vročini s svojim taljenjem, da rečne struge niso suhe. Vse to je delo narave in njenega fizika-lenga zakona in človek ne bi smel posegati v to in spreminjati delo narave. Ne bi smel, pravim, toda človek je že to mnogokrat počel in še počenja??! Pred nekaj leti smo bili priča, tu na našem gorjanskem območju, kako so po vaških gmajnah (pašnikih), pašnih planinah in senožetih (rovtih), izravnavali z buldožerji valovite in hribčkaste predele. Kakšna napaka, ki se bo maščevala v prihodnosti. Ti mali hribčki in kotanje so zadrževali mase vode (deževnice), ki se je zbirala posebno ob poletnih nalivih in še kako dobrodošla v poletni vročini in sušnih obdobjih. Iz teh "zli-zastih" in "zlikanih" površin ta meteorna voda hitro odteče v dolino in pobočja ostajajo suha,
ker je človek tako nespametno posegel vmes?! Da pa je napaka še hujša, po teh "zlikanih" površinah posipavajo vse mogoče kemikalije, umetna gnojila in ne vem, kaj še vse?! Vse te kemikalije se ob nalivih topijo, zemlja vse to upija in z izviri vode to zopet pride vse na dan in z uživanjem vode, vse te primesi dobimo v naših kuhinjah v prehrani in tako človek zastruplja samega sebe?! Velika napaka se dela tudi pri melioracijah, izsuševanje močvirnih zemljišč. Strokovnjaki na tem podorčju bi morali vedeti, da so močvirni predeli rezervati (hrambe) dobre, zdrave vode in čistilci (filtri) le-te. Dobre pitne vode pa je vse manj in manj, ki je za celotno življenje in obstoj na zemlji osnovnega pomena.
Skrajni čas je, da se vsi ti posegi v naravo in kakršnokoli onesnaževanje (posipanje umetnih gnojil) takoj ustavijo in prepove ter izvajati nad tem početjem strogi nadzori
Jože Ambrožič
Spoštovani g. Pančur!
Pozdravljam iniciativo Vaše stranke in soglašam z njenim programom. Zaželeno bi bilo, da bi takšno razmišljanje zajelo večji obseg v javnosti, zato bi bilo zaželeno, da bi nastala široka fronta na desnici s podobnim programom. Zaželeno je torej, da bi se podobno misleče struje združile in postale parlamentarno bolj učinkovite.
V informacijo navajam, da na Češkem nobenemu bivšemu članu partije ni dovoljeno opravljati neko odgovorno javno funkcijo. Pri tem je še treba vzeti v obzir, da tamkajŠni komunisti niso zagrešili toliko gorja kot pri nas.
Najlepše pozdrave!
Reja Silvij
Ljubljana, Eispielerjeva 5a
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d
oddaja v najem " POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost.
informacijo po tol.: 221-127
MALI OGLASI
@ 223-444 @ 223-111
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
V najem vzamem prostor,primeren za avtokleparsko dejavnost v okolici Kranja. Tel.: 326-535
APARATI STROJI
Prodam novejšo mizarsko KOMBI-NIRKO SCM 2041. «691-724 578
Špediterja - delavca v špediciji zaposlimo. OD odličen. Šifra ZNANJE
INTEGRAL TRŽIČ
razpisuje prosto delovno mesto „
TURISTIČNEGA REFERENTA
Pogoji:
srednja izobrazba, delovne izkušnje in znanje 1 svet. jezika. Prošnji je potrebno dodati svoj pogled na turistično dejavnost Integrala Tržič. Dodatne informacije dobite po tel. 50T394. Rok za prijavo je 8 dni od objav b.
Poceni prodam kuppersbusch PEČ in zamrzovalno omaro. 0328-483
834
Prodam nakladalno prikolico za seno tip SIP 16. «421-019, 2velc, Lahovče 67 se*
foto bobnar
Prodam kombiniran namizni štedilnik (drva.plin.elek.+bojler). «46-439
Prodam SKOBELNI STROJ širine 50 cm, poravnalka - debelinka. 0421-
297_863
Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje. «45-159, popoldan aee
Ugodno prodam MAGIRUS z dviga-lom, reg. do 6/94. «620-329 870
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. «632-595 599
Nov žičnat valilnik, zelo ugodno prodam. «66-673 821
Nov TV SONY, trinitron 63 cm, stereo. TXT, prodam. Robert Thaler, Krožna 31, Voglje 636
Pisalni stroj odlično ohranjen prodam za 16000 SIT. «328-533 658
Prodam novo CB POSTAJO general electric. «41-497 sai
Prodam tračno ŽAGO za železo. «312-145 689
Prodam dvobrazdni plug IMT 755. «70-138, po 12. uri 697
Prodam malo rabljen OLJNI GOR-ILEC. «70-747, po 17. uri 704
Prodam senzorsko svetilko in mini hišni alarm (novo). «66-783 zos
Prodam LTH skrinjo 220 litrsko. «631-214_709
Prekajevalne omare: TIKO, ugodni plačilni pogoji. «53-477 713
Prodam COMMODORE 64, skoraj nov in štedilnik 2 plin (kekec). ©46-576 735
Prodam STOLP JOKO za 150 DEM, videorekorder sharp za 250 DEM, prenosni TV kombiniran z uro in radio za 130 DEM in zamrzovalno omaro 200 lit., rabljeno eno sezono, za 250 DEM. Vasja, Alpska 54, Lesce
742_
Prodam AVTORADIO z zvočnikoma Yoko za 300 DEM. «692-109 745
Prodamo napravo za hlajenje mleka. «64-254, od 20. do 21. ure 753
Barvni TV BLAUPUNKT 67 cm, prodam. Trojarjeva 2, «311-440 757
Prodam KOMBANJ za pobiranje krompirja GRIME. «242-672 768
Prodam PEČICO na vrtinčasti vroči zrak. Sučeva 9, Kranj Primskovo 770
Elek. omarice zunanje in notranje kompletno opremljene, ugodno pro-dam. «061/751-432_tm
Prodam NOVO OLJNO PEČ, oljni GORILEC, cisterno za olje (novo) in staro termoakumulac. peč. 081-310
808_
Prodam bencinski motor za mešalec betona, cena 10.000 SIT. «710-068
883_
Prodam mizarski poravnalnik ARAG št. 26 tip 410, cena po dogovoru. «43-423 824
Prodam novo PEČ 50000 ali menjam za manjšo. «738-922 873
Trajnožarečo PEČ gorenje prodam za 150 DEM. «46-137_877
Prodam pletilni STROJ singer. «622-813 878
Ugodno prodam COMODORE 64 z vso opremo in črnobeli televizor. 064-093 894
Prodam KOSILNICO gorenje muta, diesel motor. Krničar, Sp. Gorje 212, 0725-376_900
Prodam novo prekajevalno omaro 20 % ceneje. 0421-862 903
Prodam novo 5 tonsko TRAKTORSKO KIPER PRIKOLICO. 0422-439
914
Poceni prodam leseno PORAV-NALKO, priključek cirkular in vrtanje. 0215-144 922
VILIČAR Litostroj 3.5 t, prodam. 0631-197 1020
Prodam Zastavo 128 po delih, stružnice VDF in Colchester 1600 z opremo. 0323-077 1024
Prodam OSNOVNO PLOŠČP 286/ 16+coprocesor+4MB RAM+SVGA 512KB+2HDD+2FDD. Andraž, 0403-622 1034
OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. 0 215-
650 29403
fvsKSRN KRANJ
TEL.: 084/221 3S3
IRIlfillg
OCENJUJEMO, PHODJUiMtO IN KUPUJEMO
Prodam SATELITSKI SPREJEMNIK FREECOM. 100 kanalov, star 6 mesecev, cena 250 DEM. 0714-848 945
Prodam PRALNI STROJ gorenje, star 4 leta. 0621-336 946
Prodam TRAKTOR torpedo 48 adriatic. 0 45-207 951
Prodam stroj za tanšanje usnja. 058-163 976
Pletilni STROJ brother KH 830, ugodno prodam. 064-151 979
Prodam nove PEČI za centralno TVT Maribor 15% ceneje. Pivk, Virmaše 47, 0633-793 989
"POD ŠIFRO"
Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo!
GLASBILA
SINTESEIZERJI Roland, Casio, Kawai, Yamaha in Hohner, po najugodnejših cenah. Zahtevajte prospekte. SINKOPA D.O.O., ŽIROVNICA 87. 0 802-274 ali 802-216_227
Frejtonarico kot novo, 4 vrstno, s kovčkom, ugodno prodam. 070-015 597
GR. MATERIAL
4 strešna okna Glin nazarje 74x112 z žaluzijami, 44 m2 neglazlranega klinkerja in 63 m2 belih ploščic Tanja 20x20 - vse novo in zapakirano, ^ prodam 10 odstotkov ceneje kot v trgovini. 0733-550_w*
[ Prodam 200 m2 smrekovega bruše-x nega opaža po 9 DEM. 0714-294
667_
Smrekove plohe, deske in kostanjeva drva prodam. 0421 -441 725
Od danes naprej lahko oddate mali oglas, zahvalo, osmrtnico ali poravnate naročnino tudi v TD Bohinj. Vse zgoraj naštete usluge vam nudijo tudi v TD Cerklje, TD Škofja Loka TD Jesenice, TD Radovljica in seveda v naši malooglasni službi na novi lokaciji Zoisova J, Kranj.
če.
IZOBRAŽEVANJE
UČITELJ uspešno INSTRUIRA ma-tematiko in fiziko. 0 311-471 155
Instruiram matematiko. 0631-589
Instruiram angleščino in nemščino za osnovne šole. Škofja Loka, 0622-604 640
Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole, tudi najmlajše. 0242-
135_748
31.1.1994 se prične 30-urni začetni tečaj ŠIVANJA. Cena 10.500 SIT. Prijave na 0622-256 762
Inštaliram matematiko za srednje in osnovne šole. 0332-605 852
Iščem inštruktorja za učenje akustične kitare. 047-011, Katja 889
KUPIM
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. 0 221-037 ali 48-545 36
Kupim, bukovo, smrekovo in borovo HLODOVINO lahko tudi slabše kvalitete. 0 41-100 310
Kupim hladilnik za mleko 100 litrov. 045-738_6M
Kupujemo SUH SMREKOV ŽAGAN LES, I. vrste, debelin25, 50, 70 in 80mm. m 242-061
Kupim BIKCA simentalca 7-10 dni starega. 041-364, po 15; uri 644
Kupim smrekove, bukove in jelšove hlode. 064-316 »52
Kupim teleta simentalca ali križanca, starega 14 dni. 0802-224 679
Kupim smrekovo in borovo hlodovino. 070-007, Babic, Bistrica 7, Duplje eao
157^
703
Kupujem bikce simentalce.
257
KATRO za 3500 DEM kupim. Mirtič, 0801-521 706
Turno SMUČARSKO OPREMO kupim. 0720-196 712
Kupim teleta simentalca, starega do 10 dni. 0736-619_729
Kupim JUGO, letnik 89/90. 0632-547 739
Kupimo cca 20-30 m3 rezanega lesa 50 ali 80 mm (presušenega). V soboto med 8. in 12. uro na 0061/ 662-543_752
Kupim TELETA simentalca, starega 10 dni. 0*22-459, Cerklje 779
Kupim strojni vztrajnik, težak cca 250 kg, premera 1500 do 2000 mm. 0242-397 _786
Kupim ohranjeno CISTERNO CREI-NA od 2000 litrov naprej. Žontar, Sv.Duh 41, 0633-208 soe
Kupim smrekovo hlodovino. TE-SARSTVO Emil JerkoviČ. Q215-649
Kupim izkopalnik za krompir z vretenom. 0633-693 871
KUPIM ŽELEZNO JERMENICO - VZTRAJNIK, premera 1.5 do 2m, luknja 70mm. Tel.:242-397.
KUPIM jari ječmen za ješprenj. Tel.: 241-183 ob 7.15 ali 12.30 uri.
Kupim električni HLADILNIK za p
mleko do 30 litrov. 066-848      ttt 40.
Kupim enofazni MOTOR za mešalec. T
0310-160                           90« noj
Kupim 14 dni starega bikca simentalca. 0422-070                    912 S -- var
Kupim suhe smrekove prizme 8 cm
in suhe hrastove plohe. 0421-664 sv*
916__
ODKUPUJEMO HLODOVINO **
smreke, bukve in celulozni les. \
066-678                             937 ^
"** p
Kupim 50 litrski BAZEN za hlajenje ,^
mleka. 045-207                   952 %
-
Kupim od 100-120 kg težkega BIKA ^
simentalca. 0401-100
Smrekovo in hrastovo hlodovino KUPIM. «66-463_lOtf
Kupim 10 dni staro TELIČKO simentalko. «422-248 102»
Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in bukve. Plačilo takoj! 048-609 103«
LOKALI
Oddam v najem delavnico 45 m2 s sanitarijami. «242-822 82«
Oddam skladišče v Kranju na Planini. «53-218, zvečer seo
V Naklem oddamo v najem lokal za mirno obrt. «48-261 90«
Veliko starinsko KLET (okoli 800 m2) ^, v centru Kranja oddam v najem. Klet rjf je treba adaptirati in urediti. Idealna |6st za discoteko in pivnico. Velik parkirni 335 prostor. Informacije na «061/213- *•» 654 oiilPr --M«
Oddam trgovino v Tržiču. Enoletno »o predplačilo 3000 DEM. «325-211. KT" _ * Mul
TAKOJ NAJAMEMO lokale za trgo- JO4 vino in bife na Gorenjskem. ODDA- _ MO lokal za TRGOVINO v Kranju, Kamniku, Šenčurju in v bližini Sk- ^Pj Loke (z večjim ograjenim parkiriš- Uc čem); PISARNE s tel. v Kranju in p|01 Križah; SKLADIŠČA pri BRNIKU injp0 TRŽIČU. APRON NEPREMIČNINE. I&oh « 214-674 ali 218-693 104»
Inv goli
te
Je
Si
*4i ?EJ Mei avte »Ha, £kc 4t.«
»32
191
rs
Pro( 061,
RAČUNOVODSTVO
Podjetniki - zasebniki I Vodenje poslovnih knjig In ostale računovodske storitve po konkurenčnih cenah
Škofja Loka, Tel.: 064/620-263
KOLESA
Prodam VESPO PIAGIO, letnik 1993. 150 kubično. «47-445_etf
Prodam MOPED APN 65, star dv« leti, cena po dogovoru. «64-253 Tm
Kupite, ko še ni sezona, zato je tud' cenje MOTORNO KOLO YAMAHA SOLEX 50 ccm. Je atraktivno i" lepo darilo za mlade, vredno ogle' da. «718-527 t*1
OBVESTILA
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 22.1.94. Prijave rta O 49-442 17*
Italija: Palmanova - Portogruaro ' Gorica, 20.1. in 27. 1. 94. Pohorje: Zlata lisica 23.1.94. «691-624 ai'
OSMRTNICA
Človek kaj si? - prah Kaj življenje tvoje? - prah Tvoji vsi načrti? - nič Za teboj spomin? - megla Zadnjič dom tvoj? - nizek grič Tvoja postelja? - črna tla
V 79. letu se je od nas poslovila ljubljena
MARIJA SATLER
p. d. Francetova Micka iz Podbrezij
Žara bo v domači hiši. Zadnje slovo bo v soboto, 15. januarja, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Podbrezjah.
Žalujoči: mož Franc, hči Marija z možem, vnukinji Andreja z možem in Špela, ter pra vnuka A lina in Luka
Ugodne cene betonske kritine v
Kredprodaji siva po 33 SIT/kom in arvna po 37 SIT/kom, cene veljajo do razprodaje kapacitet in dostavo na dom. Ugodni plačilni pogoji, «064/691-700 793
Prodam lipove HLODE debele. «78-598 asi
Prodam komplet GRUŠT z opažem za stanovanjska hišo. «49-276 909
Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, macesnove in borove obloge (opaž), raznih dolžin in širin ter ladijski pod. «64-103 1014
Prodam 120 litrski Livov enofazni betonski mešalec. «422-574 1028
Smrekove suhe deske 20,25,30,50 mm prodam. 0401-367 814
Poceni prodam dvižna GARAŽNA VRATA 0218-032_ais
Prodam suhe jelševe deske, primerne za embalažo. 0682-554, zvečer 833
VRATNA KRILA, vezana, nova, 2 kom, prodam. 0 46-442 841
razpisuje delovno mesto
64260 BLED, Ljubljanska c. 4 Tel.: (064) 78-804, 76-468
Pop
RAČUNOVODJE
Pogoji:
- VII. ali VI. STOPNJA
- obvladanje dela z računalniki
- delovne izkušnje
Prijave v 14 dneh. Pošljite na gornji naslov. POSKUSNA DOBA JE 3 MESECE.
OBLAČILA
za
Sli
lec.
906
ten-
912
cm 54
NO
ženske barete dvojne in otroške gge dobite. »715-050_719
Žalen moški plašč lepo ohranjen, Primeren za lovce št. 52-54, prodam. •77-083_740
galanterija lara po ugodnih
c«nah nudi moško, žensko, otroško Spodnje perilo, ter nedrčke. Jaka 2gtiSe 11, Planina III_749
Prodam ženski krznen PLAŠČ št. ^42. «211-537_775
TRGOVCI - velika izbira ženskih "Oflavic bombaž, lycra, perilo natur-gga- «326-402_77B
ŠIVILJSTVO DOLENC MILENA -Vam nudi oblačila, sešita po vaših *erah. Šivanje tudi poročnih in Pečanih oblek. «65-385 1025
••• OTR. OPREMA
937____
»nie .^am HOJCO stolček , vrečo, 952 gjbe, vse za dojenčke. «872-615
»Si?°^no prodam otroški kombinirani -2 ^ICEK frizzo. «48-662 773
'ino Prodam otroški VOZIČEK, torbo, "2 l0vterček, plenice....«332-076,
S**_—
jftodam otroški kombinirani VOZI- POSESTI - ^K. «620-597
Prodam semenski, jedilni krompir po 20 SIT. Okroglo 11, «47-761 799
Prodam SENO v balah. «633-208, Žontar, Sv. Duh 41_bos
Prodam drobni KROMPIR. Zg.Bitnje
23 809
Prodam krmni krompir. «311-766, Žabnlca 43_813
Jedilni KROMPIR Dizire in krompir za krmo, prodam. Velesovo 23/a. B40
Prodam MOŠT od hrušk in domače ŽGANJE. «802-726 849
Prodamo SENO in polovico BIKA. «720-137_M3
Prodam SENO in suha mešana DRVA. «46-675_948
JURČKE vložene prodam. Cena eOOSIT/kozarec. «403-225 953
Prodam krmilni KROMPIR. »632-
405_956
SENO balirano prodam. »48-172
970
Prodam drobni KROMPIR. Pod-brezje 107_wi
DOMAČE KLOBASE, cena 100 SIT/ KOM, prodam. Bašelj 16, Presddvor.
1036
Jedilni KROMPIR Desire, prodam. Strahinj 10, Naklo. » 48-525 1037
ike,
48- BABY ALARM omogoča brezžično
10» zvočno kontrolo otroka do 500 m
— o^eč. «57-081 891
*r—■-
(£l!odarn kombiniran otroški VOZI-
— ^EK firzzo. Ogled sobota od 9.-13. 2 s | ^«422-065 977
829 ,
— '• Otroški kombiniran voziček avstrijski n!l LnekaJ opreme, ugodno prodam.
J*  *311-077 987
■? OSTALO
,URVA meterska, razlagana, opaž, ;6seni izdelki, trske, z dostavo. O .^5-488_465
Prodam nov zaprt PRTLJAŽNIK fontana, 20 % ceneje. O 891-029
I. Vsak petek nakupovalni Izlet v ^unchen. Zelo ugodna cena. »82-
104 602
GAJBICE po ugodni ceni prodam. Jupallče 59_620
Ugodno prodam več gramofonskih jPlošč, dobro ohranjenih, lahko tudi Po komadih, Urh, Jelovška 10, gph-Bistrica 627
'nvalidski voziček, skoraj nerabljen, lijgodno prodam. «77-609 731
.Zelo ugodno prodam širokolistni IjOGOZ za Ikebane. «45-532 res
Lp,fodam dve litoželezni BANJI, ^žine 170 cm. Ilovka 5. «217-062
LESTVE od 1,5 do 10 m vseh vrsti *061/611-078 867
■J J«Weno vrv fi 13 mm prodam ali ^ !Hg"jam za fi 10 mm. «70-351 bbo
p%>pnzoriranje knjig MLADA POT S kHEMOROM, POTOPIS DO ALpske meje, mistrali, zbirka ^ljubljenih, psiho-medical ^-anketa zbirka trdih,
^EHO-TRDI IZPITI ter FOTOSTRIPI J^orja RAFAEL ZORMAN - RAFF-a tlas, SATANUS KRANJSKI je na i^oči račun GORENJSKE BANKE gj 51500-620-107-15-600 11990/13 '—
t£ll0dam kot odpadno železo radia-JJft peč, kad. za tuš, okna. «212-
191
BOBNE za ribanje repe in sadja, ejpdam. Kogovšek, Repnje 46. Q 261/824-156 1052
ni
17« 3 '
rje: iti
PRIDELKI
prodam SENO, SLAMO in drobni *gOMPIR. « 212-019_536
■ffodam rdečo peso in rdeč koren-m- Sajovic, Suha 29, Kranj, «43-
655
^Qdam JABOLKA. «78-823 711 Sjljoclam drobni KROMPIR. «631-
ijNo, SENO in semenski KROM-a{"2' ugodno prodam. « 061/841-
^____780
9oveje balirano prodam in plavim na dom. «067/53-104, ^Poldan 794
^331-339
°OSTAVA PIZZ
^ 9. DO 23. URE VSAK DAN
Iščem zazidljivo parcelo cca 2000 m2, v Kranju aH okolici. « 061/737-372 204
GARAŽO ODDAM V NAJEM v Kranju, Mlakarjeva ulica (blizu vodovodnega stolpa). B 212-005
Prodam polovico dvo stanovanjske hiše v okolici Kranja s svojim vhodom in ločenim vrtom ali zamenjam za stanovanje z vašim doplačilom. «217-612_e«
GARAŽO v škofji Loki na Novem svetu oddam v najem najboljšemu ponudniku. «622-604 eso
V najem oddam dva poslovna prostora cca 35 m2 z WC in telefonom. «52-124 653
Prodam GARAŽO na Planini pri toplarni 13 m2 In GARAŽO na Sortijevi 12 m2. «061/753-218 691
Oddam polovico hiše za mimo obrt ali stanovanje in 10 m3 suhih hrastovih drv. «401-249 763
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. «43-306_835
V Kranju prodam nedokončano vrstno-atrijsko HIŠO. « 061/823-132, po 15. uri._845
GARAŽO v Kebetovi ul. dajem v najem. . «211-908 864
HIŠO v IV. fazi v Snakovem pri Križah, prodam aH menjam za manjše STANOVANJE z doplačilom. «76-067_919
Vrstno hišo v Dru lovki prodamo 150 m2 bivalnih površin. TRGOAGENT, d.0.0. Ljubljana, «061/15-99-686, 15-99-729, od 9. do 17. ure 959
Samostojno hišo na parceli 600 m2, centralna, telefon, garaža, 154 m2 bivalnih površin v Kranju, prodamo. Trgoagent, d.0.0, Ljubljana, 0061/ 15-99-729, od 9. do 17. ure 960
VILO v centru Kranja na parceli 1000 m2, prodamo. TRGOAGENT, d.0.0. Ljubljana, »061/15-99-686, 15-99-686, od 9. do 17. ure 961
Starejšo hišo na 100 m2, na parceli 300 m2, ugodno prodamo. TRGOAGENT, d.0.0. Ljubljana, »061/15-99-686, 15-99-729, od 9. do 17. ure
962_
Enodružinsko samostojno hišo na 290 m2, v zaključni fazi na parceli 680 m2, prodamo. TRGOAGENT d.0.0., Ljubljana, »061/15-99-686, 15-99-729 od 9. do 17. ure 963
Samostojno visokopritlično hišo na parceli 500 m2 v Preski pri Medvodah, prodamo. TRGOAGENT, d.0.0., Ljubljana, »061/15-99-686, 15-99-729 od 9. do 17. ure 964
PONUDBA TEDNA: Triplex garaža v Šorlijevem naselju v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.0.0., »221-353 od 17. do 19. ure 1004
V okolici Medvod takoj kupimo večjo parcelo ali hišo, lahko starejšo, primerno za gostinski lokal. »061/ 614-629_1023
HIŠA v III. fazi na lepi lokaciji Gozd martuljek, 200 m2 netto površine s priključki in telefonom, prodam. »061/823-126_1033
GARAŽO na Zlatem Polju, prodam. « 312-255_jo«
V bližini Nakla prodamo polovico hiše s parcelo 600 m2 in manjšim gostinskim objektom. O 214-674 ali 218-693_1047
PRODAMO: zazidljive parcele pri Britofu (nad. gradnja), priSp. Besnici, v Selški dolini, na Jezerskem (za poslovno dejavnost) in v Radovljici: KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE NA GORENJSKEM. ZAMENJAMO stanovanja za starejše hiše. APRON NEPREMIČNINE. « 214-674 ali 218-693 1050
V Kranju, prodam dvo stanovanjsko HIŠO z večjim vrtom, škofjeloška 38. « 061/267-572_ 1053
PRIREDITVE
TRIO BONSAJ igra na ohcetih in zabavah. « 421-498 152
GLASBO za ohceti, gostovanja in zabave nudi TRIO BONSAJ. « 421-498 153
PLESNA ŠOLA KRANJ otroci in odrasli, sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabimo v Delavski dom Kranj, v šolo Franceta Prešerna In v šolo Staneta Žagarja na Planini.
« 41-581_278
PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije vpisuje nove člane. »41-581, 223-233_280
PLESNA ŠOLA KRANJ - s programom plesne šole URŠKA iz Ljubljane. « 41-581 ali 223-233 281
GORENJSKI NAVIHANO, ansambel za vašo zabavo, ohcet ipd. - ugodno. « 718-075 ali 325-337_»4
TRIO vam igra za ohceti, obletnice, zabave, cena zelo ugodna. «70-015
596_
RAZNO PRODAM
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol in suhe BUTARE. «70-184 643
Prodam suhe mešane DRVA in JABOLKA kosmač. Bašelj 18 687
Hladilnik, PRALNI STROJ in MOTOR za Fičota, prodam, ffi 217-367 700
Prodam jedilni krompir in čebulo, otroško posteljico z jogijem, globok otroški voziček, kenguru in nahrbtnik. «733-445, zvečer 718
Prodam centralno peč, glasbeni stolp Beniton, dvobrzinca, klip-klap orodje, špingel. «57-977 734
Ugodno prodam otroško STAJICO, otroško kolo kekec, 1000 W sesalec za prah Iskra, mizo za namizni tenis. «46-723 788
Prodam starejšo SPALNICO 2 kavča In singer ŠIVALNI STROJ. «212-263
901
Ugodno prodam malo rabljen tipski LTH ŠANK 210 cm, express aparat Gagga, bojler 50 litrov in 10 stolov. «217-715_931
Prodam bukova DRVA in kupim 10 dni starega teleta. »622-774 940
BIKCA 200 kg težkega in FIČOTA, letnik 1985, prodam. O 422-0251046
TEČAJI NEMŠČINE
- za odrasle
(od 1. do 4. stopn|e)
- za Studente
(od 1. do 4. stopn|e)
- za dijake
(začetniki, irtr|evaa|e snovi)
- za učence
(od 1. do 8. razreda)
f. po tel. 621-998, KON cofla Loka, PoJubnik 253 (prof. Meta Konstantin)
STAN. OPREMA
Prodam KLUBSKO MIZO, PRIKLOPNO MIZO in PRALNI STROJ. « 218-717_538
Prodam starejšo SPALNICO in plinskoelektrični ŠTEDILNIK (4+2), ugodno. «633-016_jbi
Prodam dve klasični postelji 190x90. «216-685_649
Posteljo Elegant z dvojnim vzmetenjem 200x170, mladinsko posteljo Mak 190x80 z jogijem in spodnjim predalom kot pomožnim ležiščem, dva binarna raztegljiva v ležišče in okroglo mizico s stekleno ploščo fi 80, ugodno prodam. «733-550 663
Poceni prodam rabljeno KUHINJO. «211-204 _672
Prodam SPALNICO z radiem ter okroglo mizo. «632-110_717
Prodam KUHINJO. Kokrica, Kurato-va 30, po 16. uri 736
Poceni prodam raztegljiv kavč in dva fotelja, dobro ohranjeno. «218-647
915 _
Prodam rabljeno KUHINJO (kom-plet). «216-395_942
Prodam 2 pograda in 1 majhen regal. «632-876 944
Prodam manjšo sedežno garnituro in konjsko KOŽO. «327-629 978
Prodam trosed, raztegljiv, dvosed raztegljiv in dnevno mizo za 350 DEM. «332-247 1000
ŠPORT
Otroške PANCARJE št. 30 prodam ali zamenjam za št. 32. «215-658
654
Prodamo HOKEJSKO OPREMO z drsalkami za starost 6-7 let. «215-659 1015
Prodam JADRALNO PADALO grafit, 24 m2, celo malo voženo, staro eno leto in pol. Cena 1000 DEM. 048-
065_662
Prodam SMUČI ELAN MBX 200 cm s tekmovalnimi vezmni Salamon drtver eauip, cena 300 DEM. 076-
384_686
PANCARJE, drsalke in otroške smuči, prodam. « 217-367 701
Prodam nove ženske usnjene drsalke St. 40. «718-185 732
Prodam LOVSKI LOK in električno ŽAGO aligator. «326-574 ssi
«°V Mi
trgovina       ^ /J/
Cankarjeva 16, Kranj ^ORIGINALNI
KAVBOJSKI ŠKORNJI ^MOKASINI 4UV0Z IZ AMERIKE
NLAS3
STORITVE
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. « 213-21892
Lamelne, plise, rolo ZAVESE, žalu-zije, rolete in markize izdelujemo in montiramo. RONO-NOGRAŠEK. Cenjene stranke obveščamo, da od 1.1.94 dalje poslujemo na tel. številki 061/651-247_m
PRALNI STROJI, BOJLERJI - po-
Kravilo in generalna obnovitev. Hitro i z garancijo. « 325-815 225
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. « 325-815 226
izdelujem KOVINJSKA VRATA stopnice, ograje, vetrolove, zasteklujem balkone ...O 631-537 341
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. D 214-780 aH 216-529 398
VODOVODNE INSTALACIJE NA HIŠI (štemamo sami), kot tudi drobna popravila, čiščenje bojlerjev itd. Vam naredimo kvalitetno in hitro. 0 218-427_425
Sprejemam naročila za vsa TESARSKA in KROVSKA dela. 0 218-045, popoldan. 442
ROLETE, ŽALUZIJE - popravilo In montaža. 0 061/376-783 479
Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole Drago, Prebačevo 32/a. tt 326-426_490
SATELITSKI SISTEMI od 145 DEM z montažo, možen kredit. Skupinski in vrtljivi sistemi, dekoderji. O 719-014 555_
Vodimo računovodstva za mala podjetja in obrtnike. «621-256 584
Izdelujem kovinske zaščitne mreže za okna, vrata ... tudi ograje. 082-104 601
Zelo ugodno in kvalitetno izvajamo vsa mizarska dela. «311-344 656
Polaganje, brušenje, lakiranje plute in parketa. «061/621-124 683
Za naše kupce imamo na izbiro BLAGO po tovarniških cenah. Storitev pa ima 50 % popusta. ŠIVILJSTVO KALIOPA. « 311-327 699
Servis elek. orodja BLAC in Decker, Iskra, TA peči. Kodrič, Zg.Besnica 36, «403-153_707
Potrebujete načrt za gradbeno dovoljenje hitro in po ugodni ceni? «218-937 716
Montaža in popravilo TV a/iten. Dograditev M MTV in A kanala. «215-146, 57-420_tm
Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi....Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. «46-369 751
Čistim vse vrste talnih oblog in objektov. «43-111 sos
TORTE posebne vrste Izdelujem. Naročila na tel.: 332-407_825
Salon gostinske opreme PINGO, d.0.0, Oprešnikova 74, Kranj, Prims-kovo «216-141 874
Prodajamo ledomate, pomivalne stroje, kavne aparate, blagajne....PINGO, d.0.0, Kranj, «216-
141_875
SALAMOREZNICE 250 mm, 69000 SIT, 300 mm - 88000 SIT. Ogled v Pingo, d.0.0. Kranj, «216-141 876
Krovsko kleparska dela. «738-184,
PO 20. Uri_892
Kvalitetna montaža raznih oblog, napuščev, balkonskih ograj, svetovanja. «823-127 899
Satelitske antene 439 dem, MONTAŽA KLASIČNIH ANTEN, DOGRADITEV a, mmtv KANALA. »310-223
965_
izoliram cevi centralnih kurjav z aluminijasto pločevino in stekleno volno. Cena ugodna. »217-300 968
Nudimo prevoze do 5000 kg. »324-,«34 1017
STANOVANJA
Oddam opremljeno stanovanje s kopalnico. Plačilo 10.000 SIT mesečno, fi 77-472 406
Oddam 2-sobno STANOVANJE v hiši. Orehovlje 14, Kranj 657
Prodam 1-sobno STANOVANJE v Preddvoru 45 m2 opremljeno. «061/753-218_692
Zamenjam lastniško 2-sobno stanovanje, 60 m2. s satelitsko anteno, telefonom v Škofji Loki za 1-sobno lastniško v šk. Loki proti doplačilu. «622-783_727
Novo stanovanje 2-sobno 60 m2, super komfortno na Jesenicah menjam za cca 45 m2, brez doplačila v Radovljici ali njeni okolici. «714-612
750_
GARSONJERO - komfort, z ločeno kuhinjo, v Izmeri 30 m2, v Kranju na Planini, prodam. «214-926 756
Oddam 1-sobno stanovanje na Jesenicah v centru Jesenic. «311-062 791
Najamem 1-sobno STANOVANJE v Jeseniški občini. «712-385 897
Oddam STANOVANJE po dogovoru. Sajovec Marija, Visoko 7, Visoko, 907
3-sobno STANOVANJE na Planini I. zamenjam za manjše z doplačilom. «324-072_M8
PONUDBA TEDNA: 2-sobno stano-vanje 61 m2 na Planini po 1.100 DEM/m2. K3 KERN Kranj, d.0.0., «221-353_1001
PONUDBA TEDNA: 2-sobno stano-vanje 50 m2 v Šorlijevem naselju s CK. K3 KERN, Kranj.d.o.o, «221-353 1002
PONUDBA TEDNA: novejše stanovanje 9,30 m2 v Kamniku s telefonom, centralno ogrevano, v 4. nadstropju bloka, menjamo za stanovanje v Mengšu, Domžalah, Črnučah ali Medvodah. K3 KERN KRANJ, D.O.O., «221-353 OD 17. DO 19. URE_i«3
V Kranju prodam 2-sobno stanovanje v III. nad., takoj vseljivo, 59 m2, za 59000 DEM. 0329-875 ali 0609-616-157 od 17. do 19. ure 1005
TAKOJ NAJAMEMO stanovanja na Gorenjskem. PRODAMO - KRANJ; 1-ss priti. 46 z odloženim plačilom, 42, 44 (obnovljeno) in 49 m2; 2 in 3-ss. V ŠK. LOKI takoj zamenjamo 2-ss za 1-ss, v Tržiču 2.5-ss za 3-ss; V KRANJU 1 -ss za garsonjero in druga. KUPIMO garsonjero, 1-ss in 2-ss v šk. Loki, Kranju In Radovljici. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 ALI 218-693 1049
Novo zadnjo steno za fičota za 4000 SIT, prodam. 0311-494 ass
AVTOODPAD Zastava, Jugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovc, Gor-Ica 1, 0715-601_gos
Prodam dele za R 4 GTL, TL, Z 101, VW 1200, Citroen GS, AUDI 80. 0801-056 10io
VOZILA
VARSTVO
V varstvo vzamem OTROKA, Tržič, Križe. Šifra: NA VAŠEM DOMU 477
Iščem varstvo za 2-letno deklico in 10 mesečnega fantka. «242-529617
Nudim varstvo na našem domu. »323-782 938
VOZILA DELI
Prodam AL PLATIŠČA 13" z dobro ohranjenimi gumami. «214-719 639
Snežne verige, dimenzije 155/70-13, prodam. «217-214 642
Prodam zavorne obloge za fičota, ugodno. «217-596_67o
Nove snežne verige grupa 8 prodam za 5500 SIT. «738-018_724
športni sedež (školjka)za fičota ali P 126, poceni prodam. «332-297 807
Prodam sprednja BLATNIKA za Z 101. «633-365_868
Razne školjke, prodam. «57-921, Kovor 74 asa
Podarim PRTLJAŽNIK za R 5 in dvigallco za avto. «736-276 890
KATRO za dele, motor odličen in ostali avto deli. ADP TRGOVINA
«50-341 935
Prodam dve novi GUMI good vear eagle GV, 185/60 R 14. «48-726 971
BMW platišča 5,5 x 13 z gumami 175/70 x 13, prodam za 250 DEM. «733-038_974
Prodam dele za JUGO 45. «218-
712 984
ODKUP In PRODAJA rabljenih vozil. AVTO - SAN, Kranj. « 217-528 66
Nov CITROEN AX TREE, z avtomatskim zaklepanjem, avtom, odpiranjem in zapiranjem stekel, aluminijasta široka platišča, metalne barve, prodam. « 061/841-024 127
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 22.1.94, prijave na « 49-442 m
HIUNDAY PONY, letnik 1990, pre-voženo 12.000 km, prodam. B 65-
738_488
R CAMPUS, letnik 5/92, prodam. «621-387_573
Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 12/91, prvi lastnik. «327-263
616_
Prodam GOLF JXB, letnik 1989. Brttof 127, «242-285_629
FIAT UNO 605 5 v, 5 p, letnik 1986, prodam. «733-665 eso
Prodam FIESTO, letnik 1993 in 80 letnik, po zelo ugodni ceni. «325-
882 _845
Prodam GOLFA B, letnik 1988, cena 10.000 DEM. «312-255_646
Prodam JUGO 45, letnik 1989, cena 3300 DEM. «45-532_647
Prodam 126 P, letnik 1987, prevoženih 60.000 km, dodatna oprema, cena po dogovoru. Pranič, urednikova 67, Radovljica esi
Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 4/94, cena 1300 DEM. FillpovskT, Trg Rivoli 3, Kranj eeo
Prodam FIAT 128 SPORT v dobrem stanju, cena 3100 DEM. «48-065
661_
R 4, 8/92, prodam. «57-201 669
LADO 1300 S, letnik 1986. reg. do 7/ 94, prodam za 2200 DEM. «48-246
671
Nov CITROEN AX, cena 13.800 DEM, prodam. 0 064/242-754 673
R 4 GTL, letnik 1987, reg. do septembra 94, prodam. 047-445676
FIAT 126 P bis, letnik 1991, prodam. 0422-090 682
SUZUKI VITARA JLX, letnik 1991, metalno sive barve z belo platneno streho, prodam. Cena 20000 DEM. 0067/73-784_ras
JUGO 45, letnik 1986, reg. četo leto, prodam. 0401-352_ 694
LADO 1.3 S, letnik 1986, ugodno prodam. 0331-503 aH 331-061 eoe
SUZUKI SWIFT 1.3 GLX, letnik 1990, prodam. 0 312-470 702
Prodam Z 101 super, letnik 1978, reg. celo leto. 058-484 70a
GOLF diesel, letnik 89/90, bel, prodam ali zamenjam, cena 13.500 DEM. 0631-743_710
Prodam GOLF JGL, letnik 1982. 0328-788_tis
Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik avgust 1990. 043-114 720
Prodam R 4, letnik 1988. 0891-647, popoldan 723
ŠKODA SERVIS In prodaja rezervnih delov. 041-079 od 8. do 18. ure 728
OPEL ASCONO 1.6, letnik 1988, prodam za 9800 DEM. 0738-887
733_
Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1975. 041-713_mi
FORD FIESTO 1.3 I DISCO, letnik 3/ 93, prodam, možen prevzem leasin-ga. «218-323, 66-676_744
Prodam JUGO 60, letnik 1989. «49-284_746
R 4 GTL, letnik 89/10, prevoženih 61000 km, prodam za 4900 DEM. «213-124_747
Prodam dobro ohranjen P 126, letnik 1985, garažlran, reg. do 1/95, cena po dogovoru. «58-431 758
Prodam ŠKODO 135 L, letnik 1991. 38000 km. «77-203_tbo
Prodam R 4 GTL, letnik 1988, cena 4000 DEM. «801-250_761
Prodam KOMBI VW transporter diesel, letnik 1982, sedeži 8+1. «46-721 res
AVTO ŠOLA
Škofja Loka, Frankovo nas. 157 TEB-633 -114,620 - 211,310 - 222
n it* 0a
TRGOVINA Z TV*VID€0*RVDIO*HI - FI-T6L6FONI MRflflNTZ, SONV, T6CHNICS, d*lovn' <0°j?f *c \%Z% PANASONIC, PHILIPS, JBl, JAMO so^Zt?mČXii
Cankarjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča)^ U04/ Ul'w)
Prodam HIUNDAY PONI 1.5 GLS z dodatno opremo, letnik september 1990, prevoženih 33.000 km. «53-
717 764
Prodam GOLF, letnik 1984, diesel. «332-146 769
Poceni prodam R 8, letnik 1966, v voznem stanju, cena 250 DEM. Novšak, Pristavška 65, Tržič 774
Prodaja in odkup RABLJENIH VOZIL, prodaja novih avtomobilov. R 5, letnik 1990, VVARTBURG, letnik 1986 in Z 128, letnik 1988. Vse informacije na »325-981 ali 242-300 776
R 19 1.7 RT, letnik 10/92, prevoženo 30.000 km, lepo ohranjen, ugodno prodam. O 872-583 782
Prodam LADO 1500, letnik 1979. »214-628 783
Prodam Z 128, letnik 1988. »214-
628_784
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, reg. dO 20.3.1994. »323-405_tm
Prodam GOLF, letnik 1981, reg. do 8/94, cena po dogovoru. »215-335
790_ _
Prodam JUGO SKALA 55, letnik december 1988. »81-686 792
JUGO 45, letnik 1987, prodam. «326-142 T96
JUGO KORAL 55, letnik 1990, prevoženih 27000 km, prodam. Cena po dogovoru. »218-426 T9T
R 4, letnik 1980, cena 800 DEM, prodam. »41-668 soo
SATELITSKI
sisTKMi" Amstrad"
1 «>«> i-c /vrsj /vi x > -v
TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI  mm q f\r\n i
Z MONTAŽO SAMO DOTUtM
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
SK.IOKA, (iODKSlĆ 125
TEL: 064 633-425
Prodam IMV KASONAR s cerado, cena 2800 DEM. »310-061 802
MERCEDES 300 D, letnik 1979, dobro ohranjen, mašina generalno obnovljena, klima , nove gume, prodam. »47-371 810
Prodam 100 % ohranjeno LADO SAMARO, december 1989, 5 v, 5 p. »329-143 _816
GOLF JGL, letnik 1982, enkratno ohranjen, prodam. »325-107 »it
Prodam LADO 1300, letnik 12/86, reg. celo leto. »49-346 8is
Odkup, prodaja, prepisi in kreditiranje vozil. «331-503, 323-171 int. 12, vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure 819
Prodam LADO 1200 S, letnik 1986. «329-830 826
Ugodno prodam Z 128, letnik 1988, ohranjeno, nereg. z opravljenim tehničnim pregledom. «45-872 836
CITROEN GS 1.3, dobro ohranjen, letnik 1980, ugodno prodam. O 41-
486 838
YUGO 60, letnik 12/89, ohranjen, prodam. « 41-136 842
Zastavo 101 komfort, prodam. O 310-308, od 15. ure dalje. 843
Prodam DAIHATSU APPLAUSE 1,6 limited 105 kM, letnik december 90, metalna črna, prvi lastnik, reg. do 12/ 94. «712-054_853
VISA 11 RE, letnik 1985, prodam. Velič, Sp. Gorje 23 855
Prodam Z 101, letnik 1986, rdeče barve, reg. do 21.7.94, cena 2300 DEM. «53-176_sse
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, neregistriran, rdeče barve, cena 700 DEM. »53-176 sst
D.0.0. P0UŠICA PRI P0DNARTU 6 TEL: 064/70-225
Odkupujemo hlodovino smreke, Jelke, bukve, jesena, javorja In gozdne češnje.
Se priporočamo!
OPEL KADETT 1972, prva reg. 1976, obnovljen, registriran, ugodno prodam. »85-210 858
JUGO 55, letnik 1988, reg. 6/94, prodam. »78-315, po 18. uri 859
Prodam R 4 TL komplet ali po delih. »57-865_mi
AUDI 80 1,6 bencin, letnik 1991, prodam za 22500 DEM, prvi lastnik. »632-465_869
Prodam R 5 GT TURBO, letnik 1989 in ZAPOSLIM simpatično NATA-KARICO. »49-330_886
Prodam AVTO BIANCHI 112 A, povaljan, vse uporabno. Košir, Ko-vor 74, Tržič_aer
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1986. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 893
Prodam FIČOTA letnik 1981, registriran do 10/94. Šučur, Groh. nas. 5, Škofja Loka 895
Prodam R 5 GTL 1.4 november 1985, odlično ohranjen. »312-248, zvečer 310-692 sge
Z 750, letnik 1984, obnovljen, reg. oktober, prodam. »733-504 898
Prodam R 4 GTL, letnik 1982. »422-201_908
FORD FIESTA, letnik 1988, ugodno prodam. »217-715_910
Prodam Z 101, letnik 1986, reg. januar 1995. »324-350_9ir
Prodam VISO OLDSIT, letnik 1991, prevoženih 38000 km. »325-526921
Prodam Z 128, letnik 1983, reg. do 11/94. »421-480 925
NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA
MAŽA
Škofja Loka, Titov trg 7 (na avtobusni postaji)
tel.: 064/623 276
NUDIMO VAM POHIŠTVO VEČINE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV
CENE NIŽJE OD TOVARNIŠKIH
40% AKCIJSKI POPUST
3M kuhinje 86.801 SIT dnevna soba 77.015 SIT otroška soba 74.113 SIT ali celo ceneje............
Auto - Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE126, tel.:0043-463-21415
VOZILA'NAD.DEU'SERVIS
GOVORIMO SLOVENSKO
Prodam LADO SAMARO 1300 S, letnik 12/89, registrirano do 12/94, prevoženih 63.000 km. »311-116, popoldan 92T
Prodam MAZDO 323 I, letnik 1990 december. »57-292 929
Prodam registriran JUGO 45 A, letnik 19B7 «48-600_930
GOLF, letnik 1981, reg., garažiran, izredno ohranjen, ugodno prodam.
»45-170 933
Prodam karambolirano R 4, letnik 1990.»718-432_939
Prodam CITROEN BX 16 TRS, letnik
1985. »403-083 _943
RENALUT R 4, letnik 1983, z manjšo okvaro motorja, poceni prodam. »49-193 947
HYUNDAI GLS, star 3 leta, reg. do 1/ 95, prodam, tt 422-154 949
Prodam FORD FIESTO, staro 6 mesecev 1.3, 5 vrat, dodatna oprema. Drobič Justin, Zg.Rute 52, Gozd Martuljek, «880-884 954
Prodam Z 750, reg. do maja, cena 390 DEM. «326-862_955
Prodam JUGO 45 EX, letnik 1988. «801-056 95T
JUGO 55 KORAL, 5/88, nove gume, zelo dober, 3799 DEM. «43-547 958
Prodam Zastavo 101 GTL, letnik
1986, poškodovan prednji del. «328-180 969
VVARTBURG 1.3 limuzina, letnik 12/ 89, 100.000 km, redno vzdrževan, garažiran, cena 400 DEM, prodam. «242-616_9T2
R 4 GTL, letnik 1987, reg. do 12/94, prodam za 3700 DEM. «733-038
Prodam BMW 315, letnik 1982, reg. do 12/94. «421-020 981
Prodam VW JETTO DIESEL, letnik 1988, 100.000 km, rdeče barve, 5 stop. menjalnik, lepo ohranjen. 043-072 i »82
JUGO 55 KORAL, letnik 12/89, druga lastnica, nikoli karamboliran, prva barva, prodam 4800 DEM. «311-357 983
R 4 let. 90/11 lepo ohranjen 58000 km, prodam. «311-077 988
ASTRO KARAVAN 1.4 GLS, letnik 1993, prodam. «241-841 990
Prodam JUGO 45 EX, letnik 1988. «801-056 996
Z 101, letnik 12/87, prodam. «49-490 1006
Ugodno prodam FIAT 132 2000, letnik 1979. hribar, Gradnikova 119, Radovljica, «710-089 100T
AUID 80, letnik 1977, lepo ohranjen, prodam, hafner, Lom 88, Tržič 1008
Prodam Z 750, letnik 1985, reg. do 11/94. «41-714 1013
Prodam 126 P, letnik 1982, reg. do julija, odlično ohranjen, cena 900 DEM. «41-893 1019
Prodam R 4 TLS, letnik 1981. Ogris, Adergas 23, Cerklje 102T
GOLF, letnik 1981, cena po dogovoru. « 311-726 1039
YUGO 55, letnik 1989, prodam. O 312-255_1040
PEUGEOT 309 GL, letnik 1987, cena 9500 DEM, prodam. « 312-255 1041
GOLF bencinar, letnik 1990, 5 prestav, prodam. 0 312-255 1042
ODKUP in PRODAJA osebnih avtomobilov AVTOPRIS d.0.0. O 312-255 1044
R CLIO, letnik 1991, prodam. O 211-668 1055
ZAPOSLITVE
Več AKVIZITERJEV - zastopnikov, dobi odlično plačano honorarno delo. « 061/812-826 m
Iščem mlajše dekle, lahko študentko, za delo v Kava baru v Šk. Loki, 3 x tedensko. « 631-159 ali 633-450
183_
KV KUHARJA z najmanj 3 leta delovne dobe iz okolice Radovljice, zaposlimo takoj. 0 712-020 190
Frizerka ali frizer s prakso dobi zaposlitev. Šifra: FRIZER 209
Vodilno podjetje na področju direktne prodaje ekskluzivnih artiklov šče ZASTOPNIKE z izkušnjami in /ODJE SKUPIN za različna področja Slovenije. Resne kandidate vabimo, 1a se oglasijo na 0 066/25-129 493
ZASTOPNIKE in ORGANIZATORJE 'a prodajo' zanimivega artikla išče-no. 0 069/61-762 494
Samostojna NATAKARICA išče zaposlitev. Šifra: POŠTENA 551
Delo na dom, če imate prosti čas in voljo do dela. Zaslužek je do 1000 DEM, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis. ŠMITRAN, Pot ob spomeniku 14, Koper 6T8
2 x tedensko po 4 ure zaposlim pomoč v gospodinjstvu. 0329-774,
DO 18. Uh 684
V živilski trgovini (okolica Bleda) nudim delo prodajalki. 077-609 tso
Obdelovalcu kovin, tudi upokojencu nudim delo na domu. šifra: PROSTOR 4 M2 T66
Zaposlimo več zastopnikov za delo na terenu. Zaslužek cca 1500 DEM mesečno. 0327-034 tti
Zaposlitev dobi FRIZER-FRIZERKA. lahko pripravnik. 0332-252, po 20.
Zaposlim NATAKARICO. CAFFE KLUB Peter Pan, Begunje, 0733-
815 612
Predstavljamo najnovejši program Mladinske knjige. Za pošteno delo, dobro plačilo, za najboljše - dodatne bogate nagrade. Pokliči in se prepričaj! 0212-260, 56-105_82T
Plamenski rezalec išče kakršnokoli delo. 0242-822_830
Honorarno in kasneje tudi redno zaposlimo več zastopnikov za prodajo zelo uspešnih programov Mla-dinjske knjige. Uspeh zagotovljen, izplačila tedenska. 0218-402 sst
Redno zaposlimo SLAŠČIČARKO. Kavarna RENDES - VOUSE. 0 216-
585 839
Podjetje SIGMA Elektronic d.0.0., Predilniska 16, 64290 Tržič, zaposli TAJNICO za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: ustrezna izobrazba, komunikativnost, znanje tujega jezika in delo z računalnikom. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naš naslov. 902
Iščem KV NATAKARJA. 076-831
Iščem pridno in pošteno dekle za delo v dnevnem baru na Bledu. 076-067 920
Pogodbeno zaposlimo dekle za strežbo v pizzeriji. 0620-055, po 12. uri 994
Za doiočem čas zaposlimo dekle v butigu. Q311-337_ 1012
Skromnost je lepa čednost. Ljudje vam bodo prisluhnili, vas toplo sprejeli in nikoli pozabili. Vsa zanima delo agenta na terenu? 0064/215-389, po 16. uri 1018
KV NATAKARICO oz. dekle z delovnimi izkušnjami zaposlimo. «52-055 1031
KUHARJA PIZZOPEKA na krušni peči, zaposlimo. «52-055 1032
ŽIVALI
Mešano podjetje STUDIO IN-FORM zaposli dva komercialista in grafičnega oblikovalca. Pogoji: najmanj V. stopnja šolske izobrazbe, komunikativnost, zaželjene izkušnje in lasten prevoz.
PISNE PONUDBE na naslov: STUDIO INFORM, Koroška c. 41, Kranj.
Gostilna v Kranju išče KUHARJA za redno ali honorarno delo. O 311 -848
1038
NATAKARICO za delo v strežbi iščem za bife v Zg. Bitnjah. 0 222-682 1045
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 32
PIŠČANCI za zakol 1 kg/ 200 SIT. Suhadole 12, Komenda. 126
Eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Voklo 56. 0 49-277 469
KOKOŠI rjave pred nesnostjo prodajamo. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, 0061-841-471 sso
Prodam BIKA simentalca, teža 350 kg. Roš, Mlaka 2, Radovljica 619
Prodam KOBILO haflinger, staro 5 let. Arti, Bodešče 2 b 625
Prodam več telet od 120 -140 kg in nove smuči M BX RT. 077-168 626
Prodam domače KOKOŠI. 045-738
637
Prodam KFtAVO po izbiri v visoki brejosti. Mulej, Studenčice 1, 0733-170_641
Prodam PAPIGO rozelo, pisano. 0212-464 659
PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo, prodam. Vilfan, Zg. Bitnje 22 ees
Poceni prodam NEMŠKO OVČAR-KO, staro 10 tednov. 0861-000 eee
En teden starega BIKCA črno bel, prodam. Žabnica 53, 0310-768 668
Prodam PRAŠIČE za zakol, domača krma. Sp. Besnica 136 6T4
Jalovo kravo po prvem teletu prodam ali zamenjam za brejo.
065- 342 6T5
Prodam tri mesece stare JAGENJČKE. Bašelj 52 688
Prodam dva meseca brejo TELICO.
066- 701 690
Mladiče čistrokrvni istrski GONIČ, prodam. 066-318 693
Prodam, čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, paritev opravljena v tujini. Miklavčič, Puštal 18, Šk. Loka. 0 620-619_698
Prodam KRAVO za mleko. Dežman, laneovo 10, 0712-264 tm
Prodam 10 dni starega BIKCA -
črnobel. Perčič, Rupa 21 T22
Teden dni starega TELETA (bikec), prodam. Alpska 32, Lesce, 0715-
429_T26
Prodam 120 kg težkega prašiča, krmljen z domačo hrano. Puštal 19, Škofja Loka tst
Podarim dva štiri mesece stara PSIČKA. 0622-180_T43
Prodam PRAŠIČKE težke po 30 kg. Verbič Anton, Sp. Brnik 15, Cerklje 754_
Prodam eno leto stare KOKOŠI. Sp. Bela 4, Preddvor 759
Prodam PRAŠIČE cca 100 kg za zakol ali nadaljno rejo. 0242-672767
Prodam NOVOFUNDLANCE, rodovniške mladiče, odličnih staršev. 077-571 772
ZAJCE in ZAJKLE, prodam, cena 400 SIT/KOM. O 45-532_rsi
Prodam 120 kg težke PRAŠIČE in 240 kg težko SVINJO za zakol -domača krma. 0422-112 tst
Prodam PRAŠIČE težke 50-60 kg.| Šparovec, Zg.Duplje 26, 047-157 f
PRAŠIČE težke 50 kg in 200 kg ter OVCE za zakol prodam, soklič, Grajska 48, Bled 820
Prodam KRAVO dobro mlekarico, po teletu. Hlebce 30, Lesce 82s
Oddam 4 leta starega KOKRŠPAN-JELA rjave barve. 0323-177 831
Prodam JARKICE 19 tednov stare. 0422-027 832
PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam. Kokalj, Sr. Bitnje 19, Žabnica. 84«
Ljubitelju živali podarim šest mese-cev staro PSIČKO. 0633-744 8*»
Prodam polovico MESA od prašiča. Markelj Janez, Martinj vrh 36, Železniki 850
Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. 0712-331 »s*
Prodam BIKCA 350 kg simentalca, KRAVO simentalko, 24.1. bo petič telet i la. 085-090 879
Prodam KANARČKE, odlične pevce, tudi samice. Kranj, Župančičeva 30, 0325-791 882
Prodam polovico mladega bikca. 057-457 _8W
Prodam PRAŠIČE za zakol, kg/200 SIT. Sr. Bitnje 97, Žabnica 90S
Prodam črno bele LESSIE, stare 2 meseca. 076-067 91>
Prodarn 10 dni starega čmobelega BIKCA. Škofjeloška 33, Kranj 923
Poceni prodam svetlo rjavega NEMŠKEGA BOKSARJA z vsemi papirji. 082-820, popoldan 924
PUJSKE stare 8 tednov, prodam. Sp. Senica 2a, Medvode 92«
Prodam ZAJCE samice, pasme francoski ovnač in nemški lisec. 0631-409 938
Prodam PRAŠIČA za zakol, teža 150 kg, domača krma. Pipanova 11. Šenčur 941
PRAŠIČKE težke od 20-30 kg, prodam. 057-280 973
Prodam BIKA simentalca, telico in hlevski gnoj. 055-130 980
Prodam dva BIKA po 400 kg. jagodic marjan, Lenart na Rebri 6 9*
Prodam KRAVO. Zalog 32. Cerklje
na Gor. 997
Prodam mlado KRAVO s telefom ali brez. Skok, Ropretova 42, Mengeš 999_
PRAŠIČE za rejo in zakol prodam. Prešeren, Gorica 17, 0712-222 100»
PRAŠIČA za zakol, prodam. Šenk, Hotemaže 4, 043-315 101*
Prodam TELETA težkega 120 kg. 0736-448_1021
Prodam visoko brejo KRAVO in KRAVO po teletu. Slovenska c. 19. Cerklje_102«
DOBERMANA primernega za dresiranje, starega 7 mesecev, ugodno prodam. 0 45-329 103S
Kupim BIKCA SIMENTALCA do 1* dni starega. Kogovšek, Repnje 46. 0 061/824-156 io«i
NEMŠKO OVĆARKO, z rodovnikom, staro 7 mesecev, prodam. O 312-
063_ 1054
Tri breje KOZE prodam. « 725-258
r
ZAHVALA
Šel bom med visoke majske trave. Trave so pokončne in pokonci umirajo. Trave niso ljudje, trave imajo veliko dušo...
(I. Minatti)
Ob smrti mojega očeta
JANEZA MOHARJA POTOKA
borca Gorenjskega odreda NOV
se iskreno zahvaljujem dobrim sosedom in prijateljem za obiske in nesebično pomoč, ki so jo nudili mojemu očetu v času hude bolezni. Hvala KS Naklo, ZB Naklo in DU Naklo za organizacijo pogreba, govornikom - prijatelju g. Ivu Janu, g. Jožu Valantu, g Tinetu Hočevarju in g. Mirku Gantarju za občutene in iskrene besede slovesa. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja, sodelavcem Iskra ERO Kranj, zdravnici dr. Pavlinovi in patronažnim sestram, pogrebnemu podjetju Navček in Komunala Kranj, pevcem iz Naklega in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakomur
posebej prisrčna hvala.
, Sin Janez in sorodniki
Naklo, Kranj, Smlednik, Stockport, 6. januarja 1994
£4 Pe*ek, 14. januarja 1994
ZAHVALE
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
OPRAVIČILO
Pri v spominu za pok. SAŠOM KUMPOM je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: f vročimi dlanmi te božam •n ljubkujem, steblo v duši. Kako naj te izjočem iz srca? (K. Kovic)
Za napako
se opravičujemo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega sina in brata
JOŽETA ČEŠNJEVARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam ter sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru iz Železnikov in fantom sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, in za poslovilne besede izrečene ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in cvetje.
Žalujoči: oče, mama, brat in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše drage
MARIJE DERČA
rojene Kristan
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter organizacijam, ki ste ji v zadnjih letih njenega življenja izkazovali pozornost in jo obiskovali. Posebej pa se zahvaljujemo za skrbno nego osebju Doma upokojencev Kranj ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in nam izrazili
sožalje.
Hčerka Olga v imenu sorodnikov
ZAHVALA
Živel si z zemljo in ljudmi,
fradii si voljo, kot je ni, il preudaren si, pogumen, za nikogar nikdar utrujen.
Ob boleči izgubi skrbnega in dobrega moža, očeta, starega očeta, strica in bratranca
FRANCA DEBELJAKA
p. d. Peručovega ata s Kokrice
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje ustno in pismeno, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Interevropa Kranj, Gimnaziji Kranj, g. župniku Ladislavu Kovačiču za lepo opravljen obred, pevcem in gasilcem s Kokrice in pogrebnemu podjetju Navček. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kokrica, 5. januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
IVANE GRAŠIČ
roj. Dolen
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena HI sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož, hči in sin z družinama Stražišče, Piran, 12. januarja 1994
ZAHVALA
V 79. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož, oče in stari ata
FRANC URŠIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, RK Primskovo, kolektivom Iskra Stikala in Mlekarne Kranj in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala še g. Marjanu Černivcu za nesebično pomoč v zadnjem trenutku. Zahvaljujemo se g. župniku Godcu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Tiho, mimo si zaspal utrujen od bolečin, dragi mož in ati
HERMAN HAFNAR
Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki ste nama izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi kirurškemu oddelku UKC dr. Trilerju, dr. Koselju z diabetičnega oddelka, dr. Gučku z dializnega oddelka, dr. Pogačnik za dolgoletno zdravljenje in patronažni g. Čadež. Zahvala tudi dekanu g. župniku Zidarju za ganljive besede, ter pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Hvala g. Albinu Zevniku za vso pomoč, ki nama jo je nudil v najtežjih trenutkih, ter g. Štefanu Pernarju iskrena hvala.
Žalujoči: žena Vera, sin Vili, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo Zg. Bitnje, 6. januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka
FILIPA KRŽIŠNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Zahvala tudi zdravnikom in osebju Inštituta Golnik, delavkam Brivsko-frizerskega podjetja Kranj in kolektivu Donit. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Podreča, 5. januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
FRANCIJA VIRNIKA
iz Kokre
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žena Angelca in sin Tomaž z vnuki v imenu sorodstva
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, ata, brata, tasta, strica, svaka in zeta
JAKOBA KERTA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji
[>oti, mu darovali cvetje ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Za požrtvovalnost pri zdravljenju ter ajšanju njegovih zadnjih trenutkov se posebej zahvaljujemo mag. dr. Emi Mušič, dr. Ani Potokar, strežnemu osebju bolnišnice Golnik in Jožetu Jerebu. Lepa hvala T. P. Elita Kranj, njegovim sodelavcem, za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč in g. Koširju za poslovilne besede. Zahvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Še enkrat vsem in vsakomur prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Francka, sin Aleš, Jolanda z družino in ostalo sorodstvo
Gorenja Sava, 10. januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MARIJANE - ANE MLINAR
rojene Zorman
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno iskrena hvala Domu oskrbovancev Planina, dr. Demšarjevi, osebju bolnišnice Jesenice, Industriji bombažnih izdelkov Kranj, Društvu upokojencev Kokrica, Navčku z Visokega in RK Kokrica. Hvala tudi g. župniku s Kokrice za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem s Kokrice za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
ŽALUJOČI: Vsi njeni Kokrica, Bobovek, Cleveland
Prodaja od vrat do vrat
Kdo spet zvoni?
Zakon o trgovini med drugim dovoljuje prodajo po pošti in (z omejitvami) od vrat do vrat.
Kranj, 11. januarja - Priznajmo, da smo včasih prav nejevoljni, ko pozvoni pri vratih hiše ali stanovanja in ko pred njuni uzremo enega od številnih prodajalcev, ki nam ponuja "poceni" in "najboljše" knjige, čistila, kavo, zavese, sesalce za prah in bos vedi kaj še vse. Prodaja od vrat do vrat gre očitno na živce tudi delegatom kranjske občinske skupščine, ki so hoteli vedeti, kakšna so pravila na tem področju.
Po zakonu o trgovini, ki velja od 24. aprila lam, je dovoljena prodaja blaga na drobno tudi zunaj prodajaln: po pošti, na premičnih stojnicah, od vrat do vrat, s prodajnimi avtomati in
potujočo prodajalno, razlaga tržna inšpektorica iz Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Stanka Bojanič.
Prodaja po pošti in od vrat do vrat, ki so ju inšpektorji do
uveljavitve zakona bolj ali manj dosledno in učinkovito preganjali, je zdaj torej legalizirana. Katalogi s ponudbami najrazličnejšega blaga, s katerimi so proizvajalci in trgovci zlasti pred novoletnimi prazniki dobesedo zatrpali poštne nabiralnike, je vsekakor lagodna oblika nakupa; doma prelistaš kataloge, primerjaš cene, razmisliš, pošlješ naročilnico, naročeno dobiš domov ali na pošto, plačaš, lahko tudi v obrokih... Ali pa izbereš drugo možnost: kataloge preprosto vržeš v smeti, ne da bi se ti bilo treba pogovarjati z vsiljivim in gostobesednim agentom.
Ti znajo biti včasih res prav nesramno nadležni. Po Zakonu o trgovini smejo prodajati od vrat do vrat, če jih stanovalci seveda povabijo, knjige, periodični tisk, umetniške reproduk-cije,  male  aparate za
gospodinjstvo in nego telesa, gospodinjske izdelke iz keramike in porcelana, gospodinjske posode, čistila, kozmetiko za nego telesa, izdelke domače in umetne obrti. Tovrstna prodaja vsega drugega neživilskega in živilskega blaga je prepovedana.
Posebno poglavje je prodaja po šolah. Starši (in prodajalci) dobro vedo, kako težko je odreči otrokovi želji po novi slikanici, knjigi, igrači, ne nazadnje sodi v isti koš tudi zavarovanje. Razglas o avtonomiji šolskega prostora, v katerem med trajanjem pouka nihče od zunaj, torej tudi prodajni agenti, nimajo kaj početi, je bil iz šolskega ministrstva poslan ravnateljem sicer že pred kakšnima dvema letoma, vprašanje pa je seveda, kje in v kakšni meri se ga drže. • H. Jelovčan
Janševa 13, Mengeš
je bila tokrat rešitev naše nagradne igre Vsak teden ena srečna družina več. 20.000 tolarjev Je dobila družina Zeleznik, ki sicer zaenkrat še stanuje na Kranjski cesti v Kamniku, na srečnem naslovu pa si gradijo novo hišo. V pritličju nove stanovanjske hiše v Mengšu ima zdaj gospod Anton delavnico, ukvarja se namreč s popravilom in vzdrževanjem harmonik, družina pa se bo tja selila poleti Družini Zeleznik iskreno čestitamo in upamo, da jim bo tudi nekoč naših, sedaj pa že njihovih 20.000 tolarjev prišlo prav pri dokončanju njihove nove hiše. Malo za šalo, malo zares, pa lahko rečemo, da je vsekakor hiša na srečo že 'cepljena'.
Več kot 1500 prijav virusnih obolenj
Virusi polagajo Gorenjce v postelje
Znaki gripe so, laboratorijsko pa še ni potrjena
Kranj, 14. januarja - Od ponedeljka naprej v Zavodu za zdravstveno varstvo vsak dan beležijo prijave iz gorenjskih zdravstvenih domov o številu novih primerov virusnih obolenj. Doslej že več kot 1500 primerov, številka pa zagotovo ni prava.
Številni Gorenjci, ki jih virusi polagajo v postelje, namreč ne iščejo zdravniške pomoči, ampak se z aspirini, panadoni, vitamini in čaji zdravijo kar sami. Če pa
že gredo k zdravniku, potem običajno en družinski član opravi poslanstvo tudi za druge.
Zato je zelo težko reči, koliko je v epidemiji, ki je zajela Gorenjsko, dejansko bolnih. Ce bi število prijavljenih
Erimerov pomnožili s štiri ah celo pet, bi ili morda bližje resnici kot ne. Dr. Marija Šimenko iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj pravi, da bodo viroze položile v postelje še več ljudi.
Pričakovani virus gripe tipa A laboratorijsko še vedno ni dokazan, čeprav bolezenski znaki pri številnih ljudeh kažejo, da gre tudi za gripo. Zdravniki odsvetujejo jemanje antibiotikov. Tudi z aspirini kaže varčevati, zlasti naj bi jih ne dajali otrokom do 15. leta starosti.
Značilni znaki za gripo virusa tipa A so visoka temperatura, bolečine v mišicah oziroma po vsem telesu ter suh, dražeč kašelj. Če temperatura po treh dneh ne pade, je najpametneje obiskati zdravnika, svetujejo strokovnjaki.
Kako skokovito narašča število virusnih obolenj na Gorenjskem, dokazujejo podatki, ki jih zbirajo v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. 9. januarja so dobili 125 prijav, naslednji dan 493, 11. januarja 358 m 12. januarja 333. • H. Jelovčan
Kolektivna pogodba
za zdravnike bo podpisana
Kranj, 13. januarja - Ta teden povsod po Sloveniji poteka opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, združenih v sindikatu FIDES Z vsakodnevnimi enotirnimi zbori so jih podprli tudi v gorenjskih zdravstvenih ustanovah. Vlada je danes sklenila podpisati kolektivno pogodbo.
Gorenjski zdravniki in zobozdravniki podpirajo stavkovne zahteve sindikata FIDES, nekateri celo menijo, da je v pogajanjih z vlado preveč popustljiv in se oddaljuje od prvotnih zahtev, nam je povedal član stavkovnega odbora dr. Janez Pšenica, kirurg iz jeseniške bolnišnice. Celo več, ko so zbirali podpise glede opredelitve za klasično stavko, bi se zanjo v primeru pogajalskega neuspeha opredelilo 85 odstotkov zdravnikov.
Stavkovni odbor sindikata FIDES je od vlade zahteval podpis poklicne kolektivne pogodbe, vlada pa je spočetka sklenila usodo njihovih plač vezati na zakon o javnih zavodih. Prvotne zahteve zdravnikov, da mora zdravnikova plača znašati trikratnik povprečne slovenske plače, je sindikat FIDES v pogajanjih močno omilil, še vedno pa vztrajal na takojšnjem podpisu kolektivne pogodbe. Poleg novih razmerij med plačami zdravnikov naj bi v njej uredili tudi plačevanje dežurnega dela. V vladi je bilo k vsemu temu treba doseči še soglasje. Od zdravnikov smo med drugim tudi slišali, da troje ministrskih resorjev nasprotuje povečanju zdravniških plač.
Na današnji seji vlade pa so ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča slednjič pooblastili za podpis kolektivne pogodbe z zdravniki • D. Ž.
NAJAVLJAMO
Srečanja ob ročnih delih
Preddvor - Društvo upokojencev v Preddvoru načrtuje enkrat na teden dveurna večerna srečanja, na katerih bi se udeleženke naučile pletenja, kvačkanja ali pa si dopolnile znanje, ki ga že imajo in izmenjale izkušnje. Članice vabijo, da se prijavijo po telefonu 45-069 tajnici društva. Če bo dovolj prijav, se bodo srečanja začela 18. januarja. • (až)
Četrta Čajanka na Kokrici
Kokrica - Turistično društvo Kokrica bo jutri, 15. januarja, ob 17. uri v Osnovni Šoli na Kokrici priredilo četrto Čajanko v tej sezoni. Tokrat bo o raznih angelih pokrajin, mest, domov, zdravljenj pripovedova-
la Ajra Miška, ki je poznana, da z njimi zna tudi komunicirati. Zato prireditelji vabijo na srečanje z duhovnimi bitji. Postregli bodo s čajem in pecivom, vstopnina pa je 200 tolarjev. • (až)
Nov delovni čas AMD Škofja Loka
škofja Loka - Društvena pisarna AMD Škofja Loka v Jegorovem predmestju je po novem odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13. do 16. ure, ob sredah pa od 10. do 16. ure. Kandidatom za vozniško dovoljenje A, B, C kategorije dajejo informacije ob četrtkih popoldan od 16. do 17.
ure. Društvo vabi člane, da pravočasno poravnajo članarino, poleg rednih ugodnosti pa društvo letos pripravlja za člane še dodatne. Tisti, ki so za letos že poravnali članarino, bodo društvene ugodnosti lahko prevzeli naknadno v društvu. • (ik)
Kopalna izleta v Čatež in Laško
Društvo upokojencev Kranj organizira v sredo, 2. februarja, kopalni izlet v novourejene Terme Čatež. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju.
V sredo, 9. februarja, pa boste s kranjskimi upokojenci lahko odšli na izlet v zdravilišče Laško in sicer si boste poleg kopanja lahko ogledali tudi grad Tabor in Pivovarno. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave za oba
izleta sprejemajo v DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C.
Pohod od Olševka do Cerkelj
Odsek za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v Četrtek, 20. januarja 1994, pohod od Olševka do Cerkelj. Zbor pohodnikov bo na avtobusni postaji v Kranju ob 9.15 uri. Hoje bo za dobri dve uri in pol. Vodnika bosta Dušan Feldin in Danica Miselj. • L.C.
Letna konferenca DU Brezje - Mošnje - Ljubno
Društvo upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 15. uri v dvorani doma krajanov na Brezjah. • L.C.
Zbila deklico
Forme - V ponedeljek, 10. januarja, malo pred eno popoldne je prišla devetletna Sabina C. iz Form s prijateljico peš po dovozu od stanovanjske hiše št. 28 do regionalne ceste Kranj-Škofja Loka. j Pred cesto sta se deklici za kratek čas ustavili, nakar je Sabina stekla na drugo stran. Tedaj je iz kranjske smeri s "katrco" pripeljala 26-letna Irena Cof od Sv. Duha, ki je kljub zaviranju 80 centimetrov od desnega roba ceste zadela deklico v desni bok Sabino je odbilo na travo. Hudo ranjeno so odpeljali v KliničM center.
L
Pešec sredi ceste
Kranj - V Kliničnem centru se zdravi tudi 54-letni Jernej Omers iz Hrastij. V torek ob 22.10 ie šel peš po C. 1. maja, za njim je iz smeri centra Kranja proti delavskemu mostu z alfo romeo pripeljal 28-letni Dželal Jusufi iz Kranja. Pešca na cesti očitno ni opazil, pf> hiši Skalca št. 1 ga je dohitel in zbil. Vrglo ga je na pokrov motorja, z glavo je razbil vetrobransko steklo, nato pa ga je prek strehe odbilo na levo stran in na tla, po cesti se je kotalil še kakšnih enajst metrov. • H. J.
Plin za široko potrošnjo v Kranju
V avli občinske skupščine Kranj bo danes, 14. januarja, in jutri (sobota) predstavitev opreme za porabnike zemeljskega plina.
Kranj, 13. januarja • V Kranju se plinovodno omrežje širi hitreje, kot so pričakovali in napovedovali najbolj optimistični načrtovalci. Ce bodo uresničena za letos načrtovana deta na področju plinifikacije, bo več kot polovica Kranja oziroma stanovancev imela možnost, da se priključi na zemeljski plin za široko potrošnjo. Na dokaj širokem območju je namreč Se letos predvidena izgradnja napajalnih plinovodov in merno redudrnih postaj, Id so pogoj za nadaljnje širjenje tako imenovanega sekundarnega 100-milibarskega omrežja do individualnih porabnikov.
PTT
PTT PODJETJE SLOVENIJE, p
PE PTT KRANJ
Podjetja, podjetniki, telefonski naročniki!
Vmaju 1994 bo izšel nov telefonski imenik Republike Slovenije.
• Ali so vaši podatki v obstoječem imeniku pravilni in popolni?
• Ali so se vaši podatki spremenili oziroma planirate njihovo spremembo?
• Želite objavo vaših podatkov ali reklamnega oglasa v poslovnem delu imenika?
• Želite objavo zaščitnega znaka Vašega podjetja poleg podatkov? Sporočite nam morebitne popravke, spremembe ali želje! Potrebne informacije dobite po šSt 241'444!
03 Točni podatki v imeniku so v Vaše in naše dobro!
?ADiO
Za gradnjo omrežja so že lani združili denar Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj, Merkur Kranj, Petrol zemeljski plin Ljubljana in Domplan Kranj. Na osnovi pogodbe pa se je avgusta lani tudi že začela gradnja prvega
dela plinovodne oskrbe za široko potrošnjo.
Da bi se vsi zainteresirani za zemeljski plin lahko seznanili in hkrati poučili o možnostih, napravah, z opremo in izvedbami za individualno potrošnjo, je Domplan pripravil posebno predstavitev možnosti in načinov za plinifikacijo, hkrati pa v Gorenjskem glasu načrtujemo obširno predstavitev po razstavi, ki bo v avli občinske skupščine danes (petek), 14. januarja, od 10. do 18. ure in jutri (sobota), 15. januarja, od 10. do 17. ure. Domplan s podpisniki pogodbe za širitev plinskega omrežja na območju mesta Kranja vabi vse zainteresirane na ogled opreme in predstavitev programa plinifikacije Kranja danes in jutri v avlo občinske skupščine Kranj. • A. Žal ar
TRGOVINA s perilom in kopalkami Gregorčičeva 8,64000 Kranj
Veliko 40% znižanje bluz
FOKY
NE ČAKAJTE NA SLABO IZKUŠNJO!
Megla, dež, led, sneg... Ali imate zimsko opremo? Če že res morate na cesto, vozite skrajno previdno.
ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO!