— 103 —                       '  -''
jpHf        Borovnice
»flSlvvT ama> 'a^en!"
$Ip3&           *Kaj, že zopet?   Saj si ravnokar jedel."
flLi'/\         "^es sem' res-'
IRS'"vl/       "^ p0'1*116 ie °stai° ma'° ze'ia v s^o-
MšŠi   de''Ci'Neabome':"
HrajK         ,,Kaj pa hočeš?"
Bgpjfi*         »Malo kruha bi rad."
'%&K$t          Miru ni dal prcj, da so mu ga res od-
rezali.   Ej, Pepček je bil lačen  gotovo  vsako   uro :n
zobe je imel nabrušene, da bi bil jedel venomer. Oh
saj pravim, ti otroci!
,,Kam pa že zopet?"
nNikamor."
In Pepček je bil že zunaj na ulici. Vselej, kadar se je hotel izmuzniti, se je potisnil v kot za vrata, in vrtil gumb, ob katerega je imel zapeto svojo naramnico.
Kadar so mamica pogledali tnalo v stran ali pa so se pri delu zamislili, je izginil tako hitro, kakor bi se bil vdrl v zemljo. Mamica so ga vselej klicali nazaj, pa takrat Pepček ni nič slišal. Na vasi je bilo vse bolj prijelno kakor doma. Otroci so se tam valjali v cestnem prahu, in on je bil vedno zraven. Če je prišel po cesti kak voz, je pa kar završalo: vsi so zbežali v stran, da ne bi bilo kaj hudega. Ej, in nihče se ni tako zelo bal za svoje mlado življenje, kakor Pepček.
Ker je bil vedno na solncu, je bil ves ogorel, in lase je imel zmršene. HlaCe, ki jih je nosil vedno le na eni naramnici, je imel strgane in vse od prahu. In mamica so imeli z njim pravi križ.
Po vasi je prišla ženska s košem na rami, in otroci so se razveselili. ,,Oj, oj, gotovo ima borovnice!" Vsi so se razkropili domov prigovarjat dobri mamici, očki ali dedu, naj bi jim jih kupili; skominalo jih je po lepih črnih jagodah, ki so tako sladke.
Pepček je pritekel domov v polnem diru. Ni si upal takoj ogovoriti mamice. Sukal se je okrog njih kakor mačka okrog ognjišča, se jih oprijemal za krilo,
-  104 -
zdaj pogledal kos kruha, ki ga je drobil v roki, zdaj mamici v oči. A beseda mu le ni hotela iz ust. Mamica so takoj vedeli, da je zopet nekaj posebnega.
,,Zakaj ne ješ kruha?"
,,Ne morem."
,Kaj pa ti je?"
,Nič,-
Boječe se jih je prijel za krilo, pogledal najprej v tla, potem mamici v obraz in se proseče nasmehnil. Besede o borovnicah pa kar ni mogel ziniti. ,Hm, ma nica bi bili gotovo hudi", si je mislil, in je bil v vr;liki zadregi.
i »Hoj, kje ste? Ali boste kaj kupili borovnic?" se fi začul iz veže čuden glas. Bila je žena s košem, bosa, in noge so ji bile prašne.
Pepček je bil iz zadrege.
.Mama, dajte, dajte!"
Mama so zm;ijali 7. glavo in rekli:
,,Ne bomo nič."
,Ej. kupitc, kupile! Reva sem in prihajam od daleč'1, je zaprosila ženska.
Pepček pa je namrdnil obraz v čudne gube, ustne so se mu skrčile na jok in poželjivo je gledal v koš, ki ga je bila žena postavila na tla.
Mamici se je zasmilila ženska, ker ji je pot lil po obrazu v debelih curkih. Oblečena je bila slabo in obraza je bila zagorelega. Dali so ji svetel groš in jo prašali:
,.Odkod pa ste?"
nOd Kočevja", je odgovorila v svojem narečju. »Vesle, pri nas je velika'revščina. Za par krajcar-jev moramo nabirati te - le jagode in jih nositi fako daleč. Polje ne obrodi skoro nič, dosti ga pa tudi nimamo. Težko se zasluži kaj."
Scgla je v koš, namerila dve merici črnih, debelih borovnic in jih slresla na papir, ki ga je bil Pepček v hipu pripravil.
,Bog plačaj", je rekla ženska, oprtala koš in odšla dalje po vasi, v vsaki hi5i ponujajoč svojo robo.
Pepček je neka] časa kar ogledovai jagode, menda od samcga veselja. Ni vedel, ali bi se jih polotil ali ne.

-   106   -
nVidiš, kako te imam rada, ti pa kar nič nočeš ubogati."
,Saj bom, bodete videli."
Ne vem, če ste vsi otroci taki, a Pepček je bil. Kadar je od mamice kaj dobil, brž je nesel na vas kazat otrokom, kaj ima, da je vzbudil zavist in skomine svojih tovarišev. Mamici se to ni dobro zdelo. Stric so mu bili nekoč prinesli iz sejma lepo trobento. Pa jo je nesel na vas in prišel domov z razbito, ki ni več piskala. Če so mu dali lepega belega kruha, ga ni snedel doma; še! je z njim na vas, da so ga videli drugi. nOlejte, bel kruh imam, vi pa še ovscnega ne." In vsak mu ga je malo odščipnil, Ce je le mogel.
Mikalo ga je zdaj tudi na vas, češ: ,Jaz jih že imam." Prijel je za papir, da bi se izmuzai.
,Oho, kam, seme?"
,,Nikamor!"
^Tukaj jej donia in ne hodi na vas."
^Saj nc grem "
Danes je naletel na slabo. Premagal se je, kakor bi bil šel rad na vas.
Vzel je kruh, ki so mu ga bili poprej dali matnica, in borovnice ter se vsedel na prag. Tam se je solnčila bela hišna nmca in sladko dremala. Sedel je poleg njc in jedel. Muca se je vzbudila in ga sladkosnedno opazovala; tudi lepa družinica kokoši in piščet se je zbrala okrog njega. Zdaj pa zdaj je vrgel kokošim kako jagodo, pa je niso marale. In Pepček se je jezil.
Mislim da ste otroci približno vsi enaki: Kadar se kake stvari enkrat naveliCate, pa jo pustite pri miru, in jo zametavate. Recimo pri jedi. Mnogokrat niste potrebni, pa ne daste prej miru. dokler se vam ne ustreže.   Ko imate,  se  pa norčujete iz božjih darov,
Tudi Pepček si ni izmislil niL modrega in pa-metnega. Vzel je ntuco v roke in ji ponujal borovnice; pa jih ni marala. Zato jo ]q namazal po gobčku, da je bila revica vsa lisasta. To je tudi slulila; zbežala je od njega dol k potoku in se umila.
Pa to še ni vse, kar je naredil Pepček. Namazal je Se samega sebe, seveda nekaj nevedoma, nekaj nalašč.  Vzel  je  kruh   in ga  polresel  z  borovnicami.
—    107   —                              '   ¦,;•¦-       •'-
Potem jih je malo pomečkal in jih jedel s kruhom. Otroci se z jedjo sploh radi igrate in ne pomislite, da nam jo daje Bog. Saj ga prosimo vsak dan: ,Daj nam danes naš vsakdanji kruh." In Bog nebeški se nas usmili in nam daje svojih darov.
Pepček pa si je mislil:
»Hej, tak bom kakor zamorec." Pa se je namazal s pomečkanimi jagodami po licih, čelu in bradi in je stekei v hišo k mamici, da bi se pokazal.
nGlejte me, tak sem kakor zamorec.1* Mamica so bili pa hudi, dasi Pepček tega ni pričakoval.
,Vidiš, tak si! Ali sem ti jih zato kupila? Pa vedno obljubljaš: saj bom priden, bom pridcn. Pa le ni nič. Marš, k potoku pa se umij!"
Pepček se je bal vode, silno bal, in ne vem, kaj bi bil rajši storil, samo da se mu ne bi bilo treba umiti. Pa sedaj je moral. Mamici se ni holel zameriti. Šel je k potoku in med potjo ogledoval tudi umazane roke. Ko se je pa videl v bistri vodi, je spoznal, da je res grdo, če je kdo umazan. Pa če še ne veste: od borovnic ne gre proč zlepa. In Pepčku se je še dva dni poznalo, da je jedel borovnice in da je hotel biti zamorec.                                                     Marijan