Savinjski vestnik
CELJE, 16. februarja 1952
GLASILO osvobodilne fronte mesta CEUA, okrajev CELJA-OKOLICE in šoštanja
LETO v., ŠTEV. 7  —  CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Tlto»
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Cekovn*
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banW
FLRJ v Celju. Tiaka Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 168^,
celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja
vsako soboto.
SOLA IN CERKEV
z odredbo Sveta za prosveto vlade
LRS je s pričetkom drugega šolskega
polletja ukinjeno poučevanje verouka
v šolskih prostorih. S tem je verouk
prenesen tja, kamor spada, to je v
cerkev.
v zvezi s to odredbo pa ima^ po-
sarrvezni starši, sicer dobro namerni,
toda konzervativno misleči, svoje po-
misleke, češ kdo bo sedaj skrbel za
moralno vzgojo naših otrok. Reakcio-
narji pa prišepetavajo — čeprav je
njim prava človeška etika in morala
deveta briga — glej, otroci bodo brez
verouka podivjali... Odgovor pamet-
nega človeka je na vse te pomisleke in
prišepetavanja kaj lahek.
Ali je ta ukrep nekaj novega? Ne!
Ze v sami Ustavi je določeno, da je
cerkev ločena od države. S tem ukre-
pom smo samo uredili nenormalno sta-
nje, ki je bilo v nasprotju z Ustavo.
Motil bi se tisti, ki bi mislil, da je naša
driava prva ločila cerkev od šole. Tak
ukrep je že davno storjen v večini na-
prednejših, buržoaznih državah, Fran-
ciji, Angliji, Severni Ameriki, Švici,
Nemčiji, na Portugalskem, na Japon-
skem, v Češkoslovaški itd. Namesto ve-
roučnih ur, brez ozira na katero koli
konfesijo, so v teh šolah uvedli tako
- imenovane moralke, to je nauk o dolž-
nostih in pravicah do samega sebe in
bližnjega. V Franciji je bila moralka
uvedena v šolski pouk kot samostojen
predmet že leta 1882. Seveda so te mo-
ralke v skladu in duhu s stopnjo druž-
benega reda, do katerega in v katerem
se je neka država razvila.
Ločitev cerkve od šole ni torej po-
polnoma nič novega. Edino, kar lahko
ugotovimo, je to, da tudi v teh državah
niso otroci podivjali. In zakaj bi morali
prav pri nas? Tendenca takih govoric
je več kot očitna! Zagrizeni sovražnik
delovnega ljudstva, klerikalizem, bi si
zopet rad utrl strugo na svoj mlin.
Ali je res moralna vzgoja naših otrok,
naše mladine, v nevarnosti? Ne! Kaj
je pravzaprav etika in morala? Kratko
bi lahko rekli: Etika je teoretični študij
tega, kar je v človeških dejanjih do-
brega in slabega, praktično pa kot mo-
ralna dolžnost, delati dobro in opuščati
slabo.
Čista človeška etika mora izhajati iz
naravnih življenjskih pogojev. Kaj pa
dogmatična etika, ki sestoji baje iz
zbirke božjih zapovedi? Vsaka religija
ima drugačne božje zapovedi. Bog Ma-
lajcev zapoveduje, da morajo jesti srca
svojih   sovražnikov;   Jehova   je   zelo
maščevalen in ljubosumen, saj skuša
Abrahama s tem, da zahteva njegovega
sina kot žrtev, cele narode da poklati
z orožjem svojih pooblaščencev in celo
vse človeštvo potopi v vesoljnem po-
topu; kristjanski bog je malo strpnejši,
toda ponižal je ženo na položaj last-
nine; Alah fatalistično vlada in ukazuje
klanje kristjanov in treznost; Kristus
uči ljubezen do sovražnikov, vino pa
dovoli; bog hidov ukazuje vdovi, da
mora svojemu možu slediti v  grob;
mnogi drugi bogovi zahtevajo človeške
žrtve. Priznati moramo, da je iz vsega
tega težko izluščiti kaj pametnega. Zato
pustimo »razodeto« versko moralo sve-
čenikom raznih religij in konfesij, ki
pravijo, da jo imajo naravnost od boga.
Mi take etike in morale ne moremo
uporabljati za svoje otroke, če hočemo
vzgojiti poštene, delovne in resnico-
Ijubrie ljudi. Poglejmo samo prepad
med besedo in dejanjem katoliške cer-
kve, ki je slovenskemu narodu priza-
dejala že tolike žrtve.
Cerkev obsoja izkoriščanje — v pra-
ksi pa dela nasprotno. V fevdalni dobi
je bila tesno povezana s fevdalci in
skupaj z njimi je brez usmiljenja ože-
mala uboge tlačane. Tudi cerkvena go-
spoda se je pohotno posluževala privi-
legija fevdalcev, pravice prve noči.
Cerkev uči ljubezen do resnice — sama
pa je na grmadi sežigala največje člo-
veške duhove - znanstvenike (Giordano
Bruno) itd. Cerkev zapoveduje svetost
zakona, celo celibat za duhovnike —
na koncilu v Konstanci pa so se cer-
kveni dostojanstveniki obdali s kar 1100
prostitutkami in uganjali orgije, ka-
kršnih ne poznajo niti najbolj razvpiti
pristaniški bordeli, zraven pa so sežgali
Jana Husa.
Pa niti ni treba iti tako daleč v zgo-
dovino. Kako se kaže ljubezen do bliž-
njega v praksi? Papež je blagoslavljal
orožje razbesnelin fašistov za klanje
nedolžnih Abesincev, še pozneje Al-
bancev, Grkov in ostalih narodov, ka-
nior je stopil fašist, tudi jugoslovan-
skih, še posebej slovenskih. Vseh teh
dejstev ne moremo po kocbekovsko
Pozabiti. Trpljenje in mučenje, ki smo
Od pretrpeli v zadnji vojni, je bilo re-
zultat jezuitske vatikanske morale. Ali
naj bo pozabljena belogardistična pa-
rola: »Za pet Kristusovih ran naj umrje
partizan«? Saj naše matere in žene niso
same lady Hess, ki je branila zločince,
borcev za pravico pa ne.
S tako moralno vzgojo si pač pošten
človek ne more pomagati, če noče vzgo-
jiti podlega hinavca. Morda nekateri
pogrešajo vzgojo nekdanjega braslov-
^kega kaplana, ki je sadistično užival
na tem, ko so morali otroci za »pokoro<''
skakati bosi po črepinjah? Ali si želimo
morda vzgoje tistega župnika iz Ihana,
fci s pregrešno poželjivostjo sega deset-
letnim punčkam v nedrja? Za vse to je
en sam odgovor: ne!
Naša socialistična družba hoče vzgo-
jiti poštenega, hrabrega, odločnega, od-
kritosrčnega, resnicoljubnega in delov-
nega človeka, hoče vzgojo proti se-
bičnosti, proti navadam, ki pravijo:
trudim se za svoj dobiček, drugo me
prav nič ne briga. Tako vzgojo hočejo
starši, ki ljubijo svoje otroke. In
končno, takim staršem tudi ni vseeno,
če reakcionarni vpliv cerkvenih dogem
otežkoča njihovim otrokom pravilno
pojmovanje znanosti.
Zato vsi progresivni starši ta ukrep
toplo pozdravljajo. Za pravilno vzgojo
pa naj skrbe starši sami, šola, pionir-
ska in mladinska organizacija in druge
vzgojne ustanove na čelu s Partijo, ki\
je s svojo zgodovino dala dovolj jasen
odgovor, kaj je resnična človeška mo-
rala!
Pripadniki celjske enote
so PRAZNO VALI
Preteklo soboto je prevladovalo v Ti-
tovi kasarni v Gaberju posebno veselje
in svečano razpoloženje. Vojaki so za
ta dan posebno lepo očedili svoje pro-
store, dvorišča, okinčali so slike vodi-
teljev JLA, izdali posebne številke sten-
skih časopisov, kajti ta dan je imel
zanje poseben pomen. Pripadniki celj-
ske enote so slavili osmo obletnico ob-
stoja svoje enote. Tega dne se niso
spomnili samo preteklih dni in junaške
poti svojih predhodnikov, temveč so
resno pregledali uspehe tekmovanja, ki
so ga razvili v ta namen. Uspehi vse-
kakor niso bili majhni, to so v svojih
pozdravnih govorih izrazili vsi, ki so
enoti čestitali k prazniku.
Junaško preteklost in težko pot, ki jo
je nekdanja Sedma srbska brigada na-
redila, nadaljevanje tradicije pod no-
vimi pogoji in uspehe, je podrobno ori-
sal podpolkovnik Skrbovič. V imenu
MKKPS je zbrane vojake pozdravil
sekretar tov. Vinko Sumrada, v imenu-
OKKPS in OOOF za Celje-okolico pa
sekretar OOOF tov. Jože Mrevlje, ki je
poleg ostalega omenil še velike zasluge
celjske garnizije pri raznih delih v pod-
jetjih in tovarnah.
Brigadni kurir iz. časa NOB,
ki je padel v borbi.
Prvi štab »Sedme srbske brigade«, predhodnika današnje celjske vojaške enote.
Navzoči vojaki in vodstvo je sprem-
ljalo govornike z burnimi medvzkliki
in navdušenim skandiranjem. Na njih
obrazih ni bilo težko razbrati odločno
pripravljenost, braniti svojo ljubljeno?
domovino pred morebitnimi napadalci;
prav s tako vnemo, kot so se borili;
borci Sedme ;srbske brigade ijied vpjno.
TRIINTRIDESETA SEJA
cinkarniških »AKCIONARJEV«
Zadnje dni v preteklem mesecu so se
izvoljeni zastopniki lastnikov celjske
Cinkarne zbrali triintridesetič k pogo-
voru, odkar so postali lastniki svoje
tovarne. Od prve svečane seje se je
pred njihovimi očmi dogodilo marsikaj,
kar je spremenilo tovarniško zuna-
njost in oblike poslovanja ter dela.
Novi lastniki tovarne, doslej vajeni
edinole težkega dela ne tajijo, da so se
v začetku znašli pred marsikatero ne-
vščenostjo in da le-teh še danes ne
manjka. Toda nič manj niso naši me-
talurgi ponosni na dosežene uspehe,
ob katerih tudi nekdanji gospodarji
tovarne ne bi zardevali.
Triintrideseta seja je bila kaj burna.
Tu ni šlo za več ali manj važne izbolj-
šave, za drobne detajle. Šlo je za druž-
beni plan njihovega podjetja, le-ta pa
je srž vsega nadaljnjega dela.
Podrobno so pretresli cene svojim
izdelkom, predlagali nove, dodobra
preračunane in vsklajene s predpisa-
nimi. Tu pa tam so z ozirom na po-
trebo zamenjali tudi predložene cene.
Na ta način jim bo tudi dobiček za-
gotovljen. Te postavke pa niso rešili
na ta način, da bi z manevriranjem
cen pridobili dobičke, ker bi to šlo na
škodo splošnemu družbenemu planu,
temveč so poiskali te vire drugje. Te-
meljito so pretehtali vsa delovna mesta,
zbrali minutne zamude v ure in dneve,
prišteli »zasluge« plavkarjev in v tem
odkrili lepe kupe zapravljenega- ka-
pitala.
Glede na predvideni dobiček je
upravni odbor na svoji seji sklenil, da
predlaga   delavskemu   svetu,   naj   se
AKUMULACIJO  POVECA
OD 100 NA 200 ODSTOTKOV
Vsekakor je lanskoletna izpolnitev
plana zasluga delavskega sveta in
upravnega odbora, kajti tovarna je
prvič po osvoboditvi dosegla letni plan.
Volja delavstva je prisilila tudi strojni
park- k večjim naporom. V mrtvi pra-
žarni so inženirji in tehniki bili mnenja,
da je s 65 tonami dnevnega učinka do-
sežena obratna kapaciteta. Toda že ne-
kaj mesecev sem je v tem oddelku 100
ton povprečna višina proizvodnje. Si-
stematizacija delovnih mest, zmanjša-
nje administrativnega osebja (od 130
na 60 uslužbencev) je tudi v mnogočem
pripomogla k uspehu.
CINKARNA SE glRI \
V gradnji je trenutno velika meha-j
nična delavnica. Veliki kran, ki je bilj
razen orodja, dostavljenega iz tovarne
»Franc Leskošek« iz Maribora, izdelan
doma. je razbremenil pri razkladanju
in nakladanju, dnevno najmanj 20
polno zaposlenih ljudi. Zgradili so tudi
skladišča za koks, antracit in argoro-
merat. Te surovine v glavnem uvažamo
in je štednja z njimi nadvse potrebna.^
TUDI VPRAŠANJE PLINA BO
KMALU RESENO I
i
Da bi Cinkarna zmanjšala in sčasoma^
popolnoma odpravila škodljive phne,
namerava izvažati v Belgijo ogorke iz
distelačnih peči, ki vsebujejo še vedno
12 odst. cinka. Za te ogorke bodo dobili
naprave, ki bodo zbirale pline in pro-
izvajale žvepleno kislino. Na ta način
bo   nevarnost    popolnoma   odpadla,^
hkrati pa bo tovarna s proizvodnjo
kisline imela nove dohodke. Pozneje
nameravajo dobiti tudi naprave, da bo-
do doma izkoriščali ogorke, katerih se-
daj ne morejo izkoristiti.
Delovna disciplina se je v mnogočem
izboljšala. Z ozirom, da so delovna me-
sta sistematizirana na zaslužek celotne
skupine, se je v delavskih vrstah za-
ostrila borba zoper plavkarje. V le-
tošnjem letu nameravajo graditi 24 sta-
novanj, le če bo ta načrt odobren. Pri-
pomniti pa je treba, da je gradnja sta-
novanj nad vse potrebna.
Prosvetno in kulturno delo je sicer
še vedno nerazvito. Dobro se poprav-
lja delo Ljudske tehnike, ki je naba-
vila kinoprojektor. S tem projektorjem
dajejo filme za delavstvo, gredo pa tu-
di drugam, kjer delavskemu in kmeč-
kemu prebivalstvu kažejo znanstvene,
kulturne in umetniške filme.
Borba za plan bo v Cinkarni še vedno
trda. Vendar so sklenili in obljubili, da
bo letni plan za leto 1952 izvršen do
dneva JLA.
V prvi polovici marca pa bodo v
Cinkarni imeli volitve delavskega sve-
ta, katerega je doslej predstavljalo 50
članov, od teh 32 delavcev. V splošnem
je večina članov delavskega sveta ra-
zumelo svoje poslanstvo in dolžnost,
saj so vsi, razen nekaterih redkih iz-
jem, uspešno prebrodili prve težave,
pri resničnem osamosvajanju socialir
stičnih lastnikov tovarn.
MEHANIČNA DELAVNICA V
NAZARJU IMA LEPE USPEHE
Delovni kolektiv mehanične delavnice
Lesno industrijskega podjetja v Nazar-
ju je te dni po načrtu tehnika Petra
Fedrana napravil avtomatični voziček
za prevoz drv po žičnicah. Lani je ko-
lektiv izdelal stroj za izdelavo metlišč.
Ta stroj, ki izdela na uro 1200 metlinih
držajev, je tudi izdelan po načrtu tov.
Fedrana, ki se sedaj trudi, da bi ta
stroj še dopolnil in izboljšal. Kolektiv
vrši tudi vsa večja popravila ter omo-
goča, da delo v podjetju teče nemoteno
brez tuje jponcMJČi.
NOVA DELAVNICA V NAZARSKI
ZABOJARNI
Te dni bodo začeli delati v novi de-
lavnici Zabojarne v Nazarjih iz od-
padkov male gajbice za sadje. Izdelo-
vali bodo tudi razne finalne izdelke iz
bukovine, to je vrtne mize, stolčke,
otroške stajice itd. Ti predmeti ne ter-
jajo nobenega okovja in bo na ta način
delavnica, kjer danes že stoji 12 stro-
jev, racionalno izkoriščala les, ki je
doslej šel med odpadke. Tu bo zaposle-
nih približno 30 ljudi.
v Storah so izvolili
občinski odhor OF
Sicer so občinski* odbor OF še prej
kakor v Storah izvolili na področju
bodoče občine Gomilsko, toda preveč
po domače in nepravilno. Sklicali so
namreč sestanek vseh osnovnih front-
nih organizacij in na tem skupnem se-
stanku enostavno v občinski odbor OF
izvolili predsednike ali sekretarje va-
ških odborov OF in to z dviganjem
rok. Tako formiranje občinskega od-
bora OF bo moral okrajni Izvršni od-
bor OF razveljaviti.
Drugače so se za volitve v občinski
odbor OF pripravili v Storah, ker so
bolj resno razumeli veliko vlogo Fronte
na področju bodočih občin. Čim so v
^torah izvedeli o formiranju občinskih
odborov OF, so takoj pristopili k pri-
pravam. Na področju bodoče občine
Štore je 6 osnovnih frontnih organi-
zacij (vaških odborov). 2e ob koncu
januarja so sestavili sedemčlanski ini-
ciativni odbor, ki je sklical širši sesta-
nek predsednikov in sekretarjev vaških
odborov in ostalih množičnih organi-
zacij, članov Partije, zastopnikov dru-
štev itd. Po podrobnem pretresu so
sestavili kandidatno listo članov bo-
dočega občinskega odbora OF. Sklenili
so, da bo ta občinski odbor štel 13
odbornikov — poleg predsednika in
sekretarja so še iz področja vaškega
odbora Store-levi breg izvolili 3, Štore-
desni breg 4, iz Svetine, Prožinske vasi,
Laške vasi in Št. Lovrenca pa po enega
odboi-nika. Člani iniciativnega odbora
so skrbeli in pomagali pri sklicanju
članskih volilnih sestankov na področju
posameznih vaških odborov. Priprave
so bile dobro izvršene — zato je bila
tudi udeležba zelo dobra, saj so kljub
visokemu snegu prišli člani na sestanek
tudi iz oddaljenih hiš. Povprečna ude-
ležba je bila po vseh sestankih nad
70%. Na sestanku so živahno obravna-
vali vse probleme iz političnega, komu-
nalnega, kulturnoprosvetnega in zdrav-
stvenega področja. Zlasti so se zani-
mali za naloge bodočega občinskega
ljudskega odbora in ugotovili, da so
osnovne organizacije OF napravile v
delu razveseljiv korak naprej. Člani
iniciativnega odbora so prisostvovali
tem sestankom in dali kratek pregled
zunanje in notranjepolitičnih dogod-
kov. Na teh sestankih so sprejeli razne
sklepe.
Na področju Štore-desni breg bodo
s prostovoljnim delom prispevali pri
napeljavi tako prepotrebnega vodovoda
in ureditvi kanalizacije, več pomoči
bodo nudili Pionirskemu svetu, čimprej
bodo ustanovili Društvo prijateljev
mladine, uredili bodo otroško igrišče,
žene so se pa še posebej zanimale za
zdravstveno službo in zaščito matere.
Na področju odbora Store-levi breg so
sklenili, da bodo več prostovoljnih ur
žrtvovali za ureditev in olepšanje nove
kolonije, parka, nasadili bodo lepotično
in sadno drevje. Pridobili bodo več
članov čitalnice. Prav tako so zaintere-
sirani na ustanovitvi Društva prijate-
ljev mladine. V Št. Lovrencu so še po-
sebej razpravljali in sprejeli sklep o
sprejemu novih članov OF ter o po-
živitvi političnega in kulturnoprosvet-
nega dela. Podobne sklepe so sprejeli
tudi v Loški vasi, Prožinski vasi in na
Svetini. Še najmanj zanimanja za delo
OF je pokazal predsednik KLO Sve-
tina tov. Kocman, ki je izjavil, da KLO
nima nič skupnega s frontno organiza-
cijo in so ga morali frontovci še po-
sebej poklicati iz sosednje sobe na
sestanek.
Volitve so bile tajne z listki. Za
predsednika občinskega odbora OF je
bil izvoljen tov. Andrej Svetek, ki je
tudi podpredsednik okrajnega Izvršne-
ga odbora OF in namestnik ljudskega
poslanca, za sekretarja pa Frido Gra-
dišnik, ki je eden najbolj aktivnih
frontnih delavcev. Oba sta dobila sko-
raj vse glasove. Iniciativni odbor je
pismeno obvestil vse izvoljene odbor-
nike o izidu glasovanja. Izvoljeni ob-
činski odbor OF se je že sestal na prvo
sejo 15. t. m. V občinskem odboru ima-
jo tudi dve ženi in eno mladinko.
Iniciativni odbor je poskrbel tudi za
priprave za volitve osnovnih sekcij in
občinske sekcije AFŽ. Sestanki in vo-
litve so se že vršile v Storah-levi in
desni breg. Laški in Prožinski vasi. Za
predsednico občinske sekcije odbora
AFŽ kandidira gospodinja Anica Bobek,
za sektretarko pa gospodinja Angela
Polanc — obe sta požrtvovalni in agilni
delavki med ženami.
Frontovci v Storah so spoznali, da
bo Fronta imela važno vlogo v vodstvu
političnega življenja v tem industrij-
skem centru in okolici. Da bo to delo
res zasledovalo cilj in koristi poštenega
delovnega ljudstva, so občinski frontni
odbor dobro izvolili. Izbrali so tak ob-
činski frontni odbor, ki bo sposoben
samostojno voditi politično delo in po-
magal osnovnim frontnim organizaci-
jam na področju te občine.
Novi odbor OF pri Sv. Jederti
opravičuje zaupanje svojih članov in
hoče biti še bolj delaven kot prejšnji.
Sklical je do sedaj že tri članske se-
stanke, ki so bili zelo dobro obiskani
zato, ker so na njih obravnavali važna
krajevna vprašanja. Na zadnjem, zelo
dobro obiskanem članskem sestanku so
razpravljali o podelitvi članskih izkaz-
nic OF, ki jih je odbor že izpisal in
pripravil. Soglasno so sklenili, da osta-
ne članarina OF še naprej najmanj
5 din mesečno, revnejši pa lahko pla-
čajo tudi manj. Primon Jožeta, ki so ga
svoj čas zaradi nediscipliniranosti iz-
ključili, so na njegovo prošnjo ponovno
sprejeli v članstvo, ker so ugotovili,
da se je zadnje čase zelo popravil in
marljivo sodeluje zlasti v gasilskem
društvu. Na sestanku so razpravljali o
potrebi nadaljnjega popravila in vzdr-
ževanja cest, o ureditvi plazov, vod-
njaka in elektrifikacije vasi Trnov hrib,
o potrebi ustanovitve sadjarskega dru-
štva itd. Na sestanku so tudi obravna-
vali in sprejeli predlog plana dela OF
za leto 1952, ki ga je pripravil novo-
izvoljeni odbor OF. V načrtu im.ajo več
poljudnih predavanj, pomoč pri izgrad-
nji spomnika padlim borcem, ureditvi
šolskega poslopja, zadružnega in gasil-
skega doma, pri popravilu cest in elek-
trifikaciji vasi Trnov hrib.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 16. februarja 1952
SteY. 7
Po svetu...
UMRL JE ANGLEŠKI KRALJ
-   JURIJ VI.
Dne 6. februarja je umrl na An-
gleškem kralj Jurij VI., potem ko
so mu po zadnji operaciji obetali
okrevanje. Vladarske posle je pre-
vzela 26 letna princeza Elizabeta, ki
je dobila naslov kraljica Elizabeta
II. To je peta žena, ki vlada angle-
ško kraljestvo. Kakšnih sprememb
ni pričakovati pod njeno vlado, saj
kraljevska družina nima več veli-
kega vpliva na politiko na Angle-
škem. Naši najvišji predstavniki so
kraljevski družini in britanski vladi
z brzojavkami izrekli sožalje.
43 MILIJONOV DOLARJEV AME-
RIŠKE POMOCi NAŠEMU
GOSPODARSTVU
Predsednik Truman je odredil, da
naj 478 milijonov dolarjev preneso
s programa vojne pomoči na pro-
gram gospodarske pomoči. Od te
pomoči bo prejela Jugoslavija 43 mi-
lijonov dolarjev.
NA KOREJI
Pri pogajanjih na Koreji nasta-
jajo vedno nova nasprotja. Trenutno
gre za spor okoli vprašanja, kako
bodo obravnavali korejsko vpraša-
nje na »mirovni konferenci«, ki naj
bi bila 90 dni po sklenitvi premirja,
ki ga še ni.
Poboljšanje vremena je omogočilo
na fronti večjo dejavnost. Zadnje
dni je bila zavezniška aviacija zelo
aktivna. Zavezniški vojaki so pri ju-
rišu na nož prvič uporabili neke
vrste »oklopnih« sraj«.
GOSPODARSKI POLOŽAJ
V FRANCIJI SE SLABŠA
Predsednik francoske vlade je ne-
davno na vladni seji izjavil, da se
gospodarski položaj Franije hitro in
stalno slabša, kar velja predvsem
za obdobje korejske vojne. V bo-
doče se za Francijo obetajo ostrejši
davčni ukrepi.
TUNIŠKI SPOR PRIDE PRED OZN
Tako so sklenili predstavniki 15
arabskih in azijskih držav, ki so
pripravili pritožbo na OZN. Pritož-
bo bodo izročili po 15. februarju, ko
se bo OZN iz Pariza preselila v New
York.
ŠPANSKI SINDIKALISTI PRED
SODIŠČEM
Iz Španije poročajo, da bo Fran-
cova vlada postavila pred sodišče
vrsto sindikalnih voditeljev v Špa-r,
niji. Sodili jih bodo po členu zakona 1
»zoper banditizem«. Franco vsiljuje~^
zaprtim sindikalistom svoje vojaške
odvetnike. Zakaj — ni treba posebej
povedati.
OKOLI NEMŠKEGA VRAŠANJA |
Nemško vprašanje je v ospredju
svetovne pozornosti. Francija od-
klanja vsako misel, da bi bila Nem-
čija sprejeta v OZN. Nemški kancler
dr. Adenauer je nedavno pred par-
lamentom izjavil, da nemški narod
ne bo dovolil rekrutirati mladih
Nemcev v pristojnost ustanove
(Atlantski pakt), pri kateri nemški
narod ne bi imel svoje besede.
V ENEM STAVKU ...
Francoska skupščina je izglaso-
la pomoč Jugoslaviji v znesku 5 in
pol milijard frankov.
Francoska vlada je predlagala, da
bi se za potrebe Atlantskega pakta
zgradila vojna industrija v Severni
Afriki.
Pri volitvah v Perziji je v Tehe-
ranu, glavnem mestu, zmagala Mo-
sadikova stranka.
V ZDA je pri Elisabethu strmogla-
vilo letalo, kar je zahtevalo 33 člo-
veških žrtev.
V Avstriji je snežni plaz podrl
hotel. Nesreča je zahtevala 19 mrt-
vih in 10 ranjenih.
V Rumenem morju je neka kitaj-
ska gusarska ladja oropala angleški
parnik.
Nedavne poplave v severni Italiji
so povzročile 175 milijard lir škode.
RAZTEGLJIVE CENE VOZNIM
LISTKOM NA POSTAJALIŠČU V
PESJEM PRI VELENJU
Pred dnevi se je prodajalec železni-
ških vozovnic v Pesjem pri Velenju,
Tone Ručman spustil v velik hrup in
prepir z potnico H. L., ki je hotela ku-
piti vozni listek do Sevnice. Zahteval je
namreč za vozovnico 524 din, dasiravno
je potnica dobro vedela, da stane vlak
do te postaje le 324 din. Prizadeta ni
hotela vzeti vozovnice, ki jo je za 324
din ponujal, ker je bila le do Celja.
Sla je na peron in dala denar svojemu
znancu I. V., ki je zanjo dobil vozovnico
do Sevnice za 324 din. Takih slučajev
je bilo baje še več. Končno je treba
pripomniti tudi to, da Tone Ručman ni
upravičen prodajati vozovnic namesto
svoje hčerke Silve, ki je plačana usluž-
benka na tej postaji. Le-ta pa rada iz-
ostaja, posebno ob nedeljah in prazni-
kih, v službo pa pošilja svojega očeta,
ki se skuša okoristiti s priložnostjo in
tiplje na nevednost in mošnje potnikov.
Toliko bi menda zadostovalo, da me-
rodajni ljudje napravijo red.
Pred občnimi zbori splošnih kmetijskih zadrug
Splošne kmetijske zadruge se naha-
jajo pred rednimi letnimi občnimi zbori.
Občni zbor spada med najvažnejše delo
zadruge, ker ob tej priliki člani teme-
ljito pregledajo delo svoje organizacije
in postavijo smernice za uspešno bo-
doče delovanje zadruge. Občni zbori
splošnih kmetijskih zadrug pa letos za-
htevajo še več priprav in dela,Jcer so
zadruge lansko leto postale samostojne
gospodarske organizacije. Občni zbori,
ki so se do sedaj že izvršili, nam do-
kazujejo, da je zanimanje za splošno
kmetijsko zadrugo mnogo večje, kajti
potreba po njej se čuti iz dneva v'dan
vedno bolj. ,
Kmetijske zadruge ne vršijo v polni
meri še tiste vloge, ki bi jo morale
vršiti, da bi člani imeli od nje koristi.
Kajti člani pričakujejo od zadruge tudi
nekaj več, kakor trgovino. Kako po-
spešiti živinorejo, kako očuvati sadno
drevje in kako obnoviti sadovnjake,
kako obnoviti zapuščene vinograde,
kako dvigniti proizvodnjo in znižati
proizvodne stroške, kje in kako naba-
viti stroje za obdelavo polja; to so
vprašanja, ki jih stavljajo člani na
občnih zborih in za katere je bilo do
danes premalo zanimanja. Tudi člani
zadruge niso kazali ponekod dovolj
smisla za zadrugo. Zanemarjali so seje,
posvetovanja, redne četrtletne občne
zbore in sestanke, kar je mnogo pri-
pomoglo k neuspehu zadruge. Kljub
temu pa so nekatere zadruge dosegle
že vidne uspehe; KZ St. Lovrenc pri
Storah si je n. pr. nabavila traktor iz
lastnih sredstev, ki ji sedaj koristno
služi. Tudi živinoreja se je pri kmetij-
skih zadrugah dvignila. Organizirane
so živinorejske selekcijske organizacije
na področju: Vitanje, Vojnik, St. Jurij
pri Celju in Laško. V prvih treh krajih
te organizacije zelo dobro delajo in do-
segajo uspehe. Preko 600 konj je spre--
jetih v rodovnik, tetoviranih je nekaj
stotin telet in nabavljenih je precej
plemen Jakov, dočim pa v Laškem tega
zanimanja ni.
Nepravilnost kmetijskih zadrug je,
bila tudi, da so le-te delale za vsej
vaščane enako, ne glede na to, če soj
člani ali ne. Kmetijske zadruge bod(^
morale v bodoče nabavljati in proda-
jati blago samo svojim članom, prav
i
tako odkupovati poljske pridelke samo
od svojih članov. Na dobičku bodo ude-
leženi tudi samo člani zadruge. Kme-
tijska zadruga Frankolovo, Grobelno in
še nekatere bodo dale del dobička za
elektrifikacijo, toda na tem prispevku
bodo udeleženi samo člani KZ.
Eno zelo važnih vprašanj, ki ga bodo
na zadružnih občnih zborih obravna-
vali, je delitev dobička v sklade. Do-
biček se mora pri vsaki KZ razdeliti
na občnem zboru v razne odseke, ka-
kor: živinorejski, sadjarski, strojni, se-
menski itd., ki se mora uporabiti samo
v tisto svrho, za katero je bil določen.
Na nekaterih občnih zborih, kakor v
Sv. Jederti, Trnavi in še v nekaterih
zadrugah so hoteli dobiček v obliki de-
darja razdeliti med člane.
Tak način razdelitve dobička je v
osnovi zgrešen. Priporočljivo je tudi,
da člani v svojo korist zvišajo deleže.
Namen zvišanja deležev je, da zadruž-
niki povečajo finančna sredstva zadru-
ge, kar je v korist vseh članov. To
pride pa v letošnjem letu še toliko bolj
do izraza, ker bodo krediti od strani
države minimalni in še ti se bodo do-
deljevali proti 6% obrestim. V Kozjem
so delež povišali na 1000 din. Deleže
so že zvišali tudi v nekaterih drugih
zadrugah.
Kmetijske zadruge bodo letno spre-
jele 35% deviz za izvoženo blago. Z
devizami bodo lahko nabavile stroje in
material, ki ga še primanjkuje na do-
mačem trgu.
Da bodo zadruge vsem nalogam kos,
naj člani izvolijo v upravne odbore
sposobne in gospodarsko razgledane
ljudi, ki bodo znali gospodariti. Za
ljudi pa, ki bi radi zavirali delo za-
druge, ni mesta v odboru. Primer KZ
Ljubečna, kjer je. v sedanjem uprav-
nem odboru sedel odbornik, ki je delal
proti razvoju in procvitu zadruge in
sabotiral razvoj ekonomije, se ne sme
več ponoviti.
Za dobro izvedbo občnega zbora so
potrebne tudi dobre predpriprave. Stari
upravni odbori morajo prikazati ob-
račun svojega dela, o katerem naj za-
družniki temeljito razpravljajo, nato pa
naj stari in novi odbor izvrši pismeno
primo-predajo, kar do sedaj ni bila'
navada. _js_
KDZ Hmeljar v Žalcu je dosegel najvišji
delovni dan — 606 dinarjev
Najrazličnejše pripombe zavistnih so-
sedov — predvsem pa zasebnih kmetov
— so skušale žalski delovni zadrugi
»Hmeljar« pripisati nekakšne manipu-
lacije, ker je dosegla tako visok storilni
dan. Okraj je zato še posebno pozorno
pregledal bilanco imenovane zadruge, |
vendar ni nikjer zasledil kakršnih koli i
nepravilnosti.
Hmelj jim je vrgel lepe denarce —
so pravili sosedje. Vsekakor! Ampak
hmelj imajo tudi druge savinjske za-
druge, pa niso mogle doseči takšnega
storilnega dne. Toda žalska zadruga ne
nosi zastonj imena »Hmeljar«. Ze pri
ustanovnem občnem zboru je zadruga
sprejela kot osnovno načelo — gojitev
monokulture. Razširila je hmeljske na-!
sade tako, da ima danes že preko 50%
njivskih površin pod hmeljem. Da so
žalski zadružniki tudi hmeljski strokov-
njaki — pa tudi drži. Kot taki pa so
znali doseči izredne hektarske donose
pri hmelju.
Drugo geslo, ki jim je služilo kot
osnovno pravilo, pa je bilo: dobra in
pravočasna obdelava. Da jih delo —
ki terja pri hmelju tako specialen čas
— ne bi dušilo, so si kajpak pomagali
tudi s sezonsko delovno silo. To so jim
nekaterniki strašno zamerili ter jim
celo očitali, da živijo na račun tuje de-
lovne sile. (Sezonske delavce so za-
družniki pošteno plačali: 467 din dnev-
no s hrano in stanovanjem vred.)
No, pa poglejmo te lepe uspehe za-
druge »Hmeljar« v Žalcu.
Od čistega dohodka 10,534.982 din so
dali v sklade 5,576.163 din ali 53%.
Zakupnina zadružnikom se je izplačala
v znesku 451.529 din. V vsem letu so
zadružniki opravili 6366 delovnih dni
in zanje prejeli skupno 3,857.796 din —
na posameznika 606 din za en delovni
dan. V hranilne knjižice pa so vložili
2,140.000 din.
Najboljši delavec Privošnik Anton je
skupaj z ženo zaslužil 402.382 din, za
otroke pa je iz socialnega sklada prejel
še 108.000 din, za zakupnino pa 33.231
dinarjev — skupno: 543.615 dinarjev.
Poleg tega je še v naturi prejel za
157.450 din. V gotovini bo Privošnik
prejel 386.165 din in bo lahko vložil na
hranilno knjižico 250.000 din.
Pa poglejmo še pomanjkljivosti te
zadruge, ki jih tudi ne manjka. Pred-
vsem imajo po vsem Žalcu raztresene
hleve in skladišča. Prostora za shra-'
njevanje orodja tudi nimajo primerne-
ga. Orodje leži mnogokrat razmetano
okrog in je, razumljivo, plen pogostih
kraj. V živinoreji pri neprimernih,
tesnih in vsaksebi ločenih hlevov prav'
tako ne morejo imeti lepih uspehov —
in vendar je živinoreja del materialne
baze za uspešno hmeljarjenje (hlevski
gnoj).
Zadružniki uvidijo te napake in so
na občnem zboru živahno razpravljali
o njih. Soglasno so zato sprejeli sklep,
da bodo še v tem letu dogradili mo-
deren hlev in živinorejo stoodstotno-
pomnožili. Potem bodo lahko še raz-
širili hmelj ske nasade in se še bolj
uspešno borili za najvišje hektarske
donose.
S. V.
... in doma
PREŠERNOVE NAGRADE ZA
LETO 1951
Predsednik Sveta vlade LRS za
prosveto in kulturo je podelil za I.
1951 Prešernove nagrade 12 zasluž-
nim umetnikom, znanstvenikom in
Ijudsko-prosvetnirn delavcem. Med
nagrajenci je tudi Celjan, Zlatko
Denisa, ki je bil nagrajen za orga-
nizacijo ljudskega knjižničarstva v
Celju z 25.000 din (Glej članek na
isti strani.)
DOLOČEN JE ROK ZA VOLITVE
DELAVSKIH SVETOV
Vlada LRS je izdala odredbo, da
se volitve v Delavske svete izve-
dejo v naslednjem roku: Volitve se
začno 15. februarja, končati pa 3e
morajo najpozneje do 31. marca.
V gradbenih podjetjih morajo biti
volitve končane do 15. maja, v go-
stinskih in turističnih do 31. maja.
PISMO CK KPS
Dnevno časopisje je. prineslo na
prvih straneh Pismo CKKPS, ki
daje navodila in govori o izboljša-
nju političnega dela v organizacijah
Komunistične partije Slovenije.
SLAVIST DR. MATIJA MURKO
UMRL
V Pragi je umrl v 92. letu starosti
veliki slovenski slavist prof. dr. Ma-
tija Murko, častni doktor ljubljan-
ske univerze.
S smrtjo profesorja Murka je iz-
gubila svetovna slavistična znanost
enega svojih najuglednejših zastop-
nikov.
750 DIN ZA DELOVNI DAN
V Vojvodini so kmečke delovne
zadruge dosegle velike uspehe. Naj-
večji uspeh med njimi ima KDZ
»Bratstvo — edinstvo«, kjer je vsak
zadružnik za delovni dan dobil 750
dinarjev.
DALJNOVOD
VELENJE—LJUBLJANA DELUJE
V nedeljo je stekel električni tok
po žicah daljnovoda .iz Velenja v
Ljubljano. S tem je povezana vsa
elektro-proizvodna mreža-v Slove-
niji. Daljnovod je dolg 65 km.
Nezaželen konec tožbe za prazen nič
Na Polani smo. Nova, neposipana ce-
sta nas vodi mimo Kmetijske zadruge
Drensko rebro in mimo Brilejevega
travnika, kateremu grozi že drugič ali
tretjič velika sprememba, letos na pri-
mer zaradi zakona o novi upravni raz-
delitvi. Ko pešačimo še pet minut,
zmanjka ceste. Smo na mestu, kjer so
pred enim letom domačini odložili
krampe in lopate, pravzaprav so jim
jih vzeli iz rok »višji krogi«, ker se niso
strinjali z razliko med porabljenim kre-
ditom in izvršenim delom.
Spodaj pod tem robom je domačija
Jugovih, znana daleč na oicrog in kjer
gospodinji vdova s hčerkami in poro-
čenim sinom. Kmetija v Dobležičah je
trdna, vinogradi dobri, družini ni sileJ
Dolgo je tega, kar je pri gospodinjstvu
pomagala tudi hčerka Antonija. Mar-|
Ijiva, varčna in iznajdljiva, si je pri-j
štedila marsikakšen dinar. In kakori
včasih- otroci radi napravijo svojimi
mamicam s priložnostnim darilom ve-l
selje, je tudi ona ob neki priliki kupila!
in podarila svoji mami novo krilo, Pra-i
vijo, da je od tistih dob že 18 let. Pri-]
šel je čas, da se je morala Tončka po-^
sloviti od doma. Omožila se je in našlaj
svoj novi dom pri Ahačičevih na Gub-J
nem. Dom na Gubnem in rodna doma-!
čija v Dobležičah si nista nasprotovala,'
živela sta v slogi, čeprav se je večkrat
slišalo, da iz obeh domačij radi hodijo
na sodnijo po pravico. Toda to so le
govorice.
Prošlo jesen je v mirno sožitje kanila
grenka kaplja zdražbe. Ob takih prili-
kah radi iščejo nestrpni ljudje vzroke,
pa naj bi bili še tako malenkostni, sa-
mo da spor še bolj zaostrijo. Na Gub-
nem so sklenili, da je dolžnost matere.
da vrne krilo ali da ga hčerki plača.
Obenem naj plača tudi tri vreče ce-
menta, ki jih je hči nekoč posodila ma-
teri. Ne bomo dosti »onegavili« za ti-
ste dinarje, tožili bomo, so se končno
odločili.
Dne 18. januarja sta se res znašli na
sodniji mati in hči. Slednjo je sprem-
ljal tudi njen mož. Tam skraja niso
mogli verjeti, da se mati in hči zaradi
take malenkosti tožarita. Ker hči le ni
odnehala od svoje zahteve, se je za-
sliševanje nadaljevalo. Ko so na sod-
niji izračunali vrednost krila in ce-
menta, je nastopil najzanimivejši del
razprave. Mati se je namreč spomnila,
da je svojčas posodila hčerki 15.000 din
in je seveda z ozirom na hčerino lju-
beznivost zahtevala, da ji posojilo vrne.
Kakor je bilo hčerki nerodno, da ima
mati tako dober spomin, vendar ni ta-
jila, da bi posojila ne hila dobila. Na
sodniji so znova začeli računati, poso-
jilu so prišteli še obresti in nato od-
šteli vrednost krila in cementa. Račun
je pokazal popolnoma druge postavke.
Upnica je postala dolžnica, ki dolguje
materi še vedno nekaj nad 15.000 din.
Baje je mati na to posojilo že pozabila
in bi nikoli ne zahtevala plačila, če bi
hčerka z materjo pravilno postopala.
Stroški potovanja treh oseb v Celje
prav gotovo presegajo vrednost blaga.
Vrh tega sta imela Ahačičeva, ko sta
se vračala domov, še posebno smolo.
Avtobus je zaradi .snežnih metežev ob-
tičal vKošnici in so ga z raznimi vprež-
nimi in samotežnimi pripomočki spra-
vili po klancih do Zegra. V času, ko bi
morala zakonca že nekaj ur spati v
gorki postelji, sta v Košnici v snegu
kolovratila okoli avtobusa. Zlasti An-
toniji bi se prilegel počitek, ki ima že
več let težko revmatično bolezen v no-
gah.
Opisali smo ta dogodek z namenom,
da bi našim ljudem prikazali nesmi-
sel tožarenja za malenkostna družin-
ska nesoglasja, ki ne spadajo pred so-
dišče in bi jih morali zaradi ugleda dru-
žine doma urediti. Počasi dozoreva y
naših ljudeh prepričanje, da jim toža-
renja za prazen nič ne morejo prina-
šati koristi, temveč le škodo in da so
v velikem nasprotju z našo socialistič-
no stvarnostjo. Miroljub
V TOVARNI OTROŠKE KONFEKCIJE
V ŠOŠTANJU 27 UDARNIC
Soštanjska tovarna otroške konfek-
cije je imela lani 27 udarnic. Tri, med
temi: Milica Verdev, Hedvika Tasler
in Milka Glušič so priučene šivilje in
so bile imenovane v lanskem letu tri-
krat za udarnice.
Delavski svet in upravni odbor to-
varne gledata na dvig proizvodnje, po-
sebno pa na. dvig kvalitete. Seje so red-
ne, na katerih tudi obravnavajo razne
gospodarske težkoče. Tudi sindikalna
podružnica dobro deluje, posebno na
kulturno-prosvetnem polju. Tu je po-
sebno aktivna folklorna grupa.
Guč
GORI...
Ko je na Kozjanskem pravkar nale-
taval sneg, zametel ceste in prehode,
je povzročil okvaro tudi na daljnovodu.
Pilštanj z okolico je bil dve noči brez
luči. Gospodinje so neprestano posku-
šale, kdaj bo zopet zasvetilo. Izgovar-
jale so se, da ne morejo pripraviti niti
večerje. Tretji dan okoli devete ure pa
le zasveti. Gospodinja v Starem trgu
je vsa vzhičena zavpila: »Luč gori...«
Tam blizu je na pragu neke hiše stal
fantek in vprašal mimoidočega soseda,
če že ve, da luč gori. Na Pilštanju v
hiši št. 82 je dopoldne nenadoma za-
svetilo, ker je ostala napeljava v sobo
odklopljena in že se je slišal klic o(|
hiše do hiše, da luč gori. Dve uri po-'
zneje se je rajonski monter telefonično
zanimal, kako je z razsvetljavo v Le-
sičnem in Drenskem rebru. Na pilštanj-
ski pošti so se slučajno mudili trije
možje iz oddaljenega Drenskega rebra.
Vsi so že vedeli, da na Polani in na
Penkovem selu luč gori, čeprav nimajo
z električno lučjo podnevi nikakega
opravka.
Ob takih izrednih večerih, ko zaradi
vremenskih neprilik odpove razsvet-
ljava, vedo naši ljudje najbolje ceniti
to veliko pridobitev. Tisti redki, ki pri
elektrifikaciji niso hoteli pomagati, se
sedaj sramujejo svoje zanikrnosti in
nezavednosti do naših skupnih koristi.
Zaskeli jih, ker vedo, da so morali za
nje drugi delati, da lahko sedaj tudi
sami svetijo.
Čeprav so nekateri dobili luč šele
pred tremi leti, drugi zopet komaj pred
enim letom, se kar ne morejo zamisliti I
v staro ali bolje v predvčerajšnje sta-
nje. Danes ne moreš brez električne
luči brati časopisa ali knjig, ne moreš
imeti pevskih niti gledaliških vaj, kaj
šele, da bi napisal kakšno pismo. Ne-
davno tega so pa bile dobre petrolejke
Rajši živino iz hleva, pravi ta, drugi
zopet, da ni denarja, s katerim bi mu
nadomestili luč.
To so namreč tisti otipljivi dokazi
gospodarskega napredka. Nič manjši
niso na kulturnem področju, treba se
je ozreti samo na šolstvo, pa zadostuje.
Desetletja so minila, odkar je iz Pla-
nine tod mimo potoval v Kozje in
menda tudi v Podsredo neki nemški
profesor na takratni nemški gimnaziji
v Ptuju. Svoje potovanje je izkoristil
v zemljepisni uri. O krajih ob Bohorju,
kjer je živelo siromašno ljudstvo, ni
našel pohvalnih besed. Govoril je o
gospodarski zaostalosti, odrezanosti od
sveta in da prevladuje tukaj v vsakem
pogledu tema. Šovinist je svoj opis za-
belil s primerjavo, da je konj v naših
krajih redka prikazen, kakor na primer
v Ptuju kamela.
Tako so govorili o nas nekoč. Danes
pa vemo, da pri nas luč gori.
Zlatho Denisa —
Prešernov nagrajenec
Zlatko Denisa je prevzel celjsko
mestno knjižnico 1946. leta. Knjižnica
je bila takrat v zelo slabih in tesnih
prostorih in je štela samo 800 zvezkov.
V nekaj letih trdovratnih naporov pa
je Denisi uspelo, da je iz neznatne
knjižnice ustvaril eno najlepših in naj-
bolje urejenih ljudskih knjižnic v Slo-
veniji. Danes šteje knjižnica nad 18.000
zvezkov in vsebuje tudi večje število
strokovnih knjig, tako da lahko v mar-
sičem nadomešča študijsko knjižnico.
Knjižnico obiskujejo ne samo Celjani,
ampak tudi bralci iz bližnje in daljne
okolice. V preteklem letu jo je obiskalo
skoraj 31.000 bralcev, ki so si izposodili
več kot 91.000 knjig. Knjižnica ima tudi
svojo lepo urejeno čitalnico, ki jo obi-
skujejo zlasti delavci in dijaki. V čital-
nici je tov. Denisa priredil več literar-
nih in glasbenih večerov. Knjižnici je
priključena tudi knjigoveznica.
Uspešno delo Zlatka Denise za dvig
naše ljudske prosvete mora biti v vzgled
vsem. Uudskot^osvejjgim delavcem.
Stev. 7
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 16. februarja 1952
Stran 3
IZ CELJA...
Poslovilni koncert lov. prolesorja Goršeia
Dv«i*»n» Narodnega doma je bila skoraj
p«lna lju4i, ko so po njej ladonele melodije
violine prof. Gorseta Božidara in klavirja v
igri t«v. Mafenke Sancin. Melodije so nas
o«vajale kot že dolgo ne, saj je violina pela
lahkotno in pestro, ubrano in vezano iz me-
lodije T melodijo. Niso se nam ie dovolj
ubrala čustva na pravkar dojeti Ciaccona od
Vitalija, ko nas že obiskujejo akordi Beethov -
■•ve pomladne sonate v tempih in delih. AUe-
^e, Andante, 8cherzo in Rondo. Nekaj hi-
pov živimo povsem z violino, s tehniko igra-
nja in občutji poslavljajočega se tov. prof.
Goršeta Božidara. Sproščenemu priznanju po-
slušalcev se pridružijo šopki cvetlic, ki jih
T imenu SKUD Ivan Cankar, katerega član
J« pr^f. Gorše. izroči deklica, čustva slovesa
dajejo posebno barvitost vsem zvokom ve-
čera. Svoj besedni izraz dobe v zahvalnih In
poslovilnih besedah zastopnika MI.O Celje
in Ljudske prosvete Celjfc. Izročitev knjige
umetniških slik prof. Gorietn v spomin n^
Celje in Celjane je spremljala navzoča mno
žica z živahnim ploskanjem. S tem je potr-
jevala željo, da bi nas tov. prof. Gorše le
•obiskal in obdaril z melodijami svoje violine.
Bogat spored druge polovice koncerta B
skladbami Fiocca, Suka, Chopina, Kreislerja,
Granadosa in Biesa je v umetniški izvedbi
zadovoljil vse. Na željo poslušalcev je i«ven
programa zaigral prof. Gorše še dve skladbi
ob umetniški spremljavi tov. Mafenke Sancin
na klavirju.
Vsi njegovi poklicni tovariši, učenci in Ce-
ljani mu želimo mnogo uspehov, napredka in
sreče v življenju ter umetnosti na Reki, kier
bo kot violinski mojster nastopal v orkestra
opere. §iv.
NOVO SINDIKALNO KULTURNO-
UMETNISKO DRUSTVO
»RADO IRSIČ«
V ponedeljek je sindikalna podruž-
nica podjetja »Beton« v Celju ustano-
vila lastno kulturno umetniško društvo,
ki bo nosilo ime borca-komunista inž.
Rada Iršiča, ki je padel leta 1941.
Občnega zbora se je udeležilo mnogo
ftlanov, ki so z veseljem razpravljali o
bodočem delovanju. Društvo se je usta-
novilo na podlagi že obstoječih sekcij,
Icl so priredile v lastni dvorani že več
lepo uspelih nastopov. Ustanovitvi sta
prisostvovala predsednik in tajnik
Mestnega odbora Ljudske prosvete, ki
sta obrazložila pomen ljudsko prosvet-
nega delovanja in dala organizacijske
napotke novemu društvu.
MASKARADA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA
Ena nalog, ki si jih je zadalo Olepše-
valno društvo, je tudi prirejanje raznih
kulturnih, propagandnih in zabavnih
prireditev. In kot svojega prvenca vam
bo društvo pripravilo na pustni torek
maškarado, ki bo sodeč po pripravah
največja družabna prireditev v letošnji
zimi.
Maškare so star običaj, kurent s
Ptujskega polja pa je nerazdružno po-
vezan z našimi narodnimi običaji.
In če bo ta prva maškarada privabila
originalne in preproste maske, bo go-
tovo dosegla svoj namen.
Prireditelji se pa bodo potrudili, da
bo čedna in primerna dekoracija ter
vse, kar k temu spada — seveda pa
tudi zmerne cene.
Vsak pa naj prinese na maškarado
še košček dobre volje — pa upajmo,
da bo zares prijetno.
... IN ZALEDJA
DEKLETA NA FRANKOLOVEM SE
UClJO KUHANJA...
Po novem letu je tudi na Frankolo-
vem zaživelo. Ustanovljen je kuharski
tečaj, kar ni mala reč. Tamkajšnja uči-
teljica Olga je zelo požrtvovalna. Zbra-
la je okoli sebe kmečka in delavska
dekleta. Z največjo vnemo so se opri-
jele te zamisli, čeprav ni bilo lahko
začeti. Uredile so zapuščeno in zane-
marjeno kuhinjo v šoli, ki jo je v ta
namen dal prebeliti KLO. Tečaj se že
vrši. Dekleta so razdeljena na dve sku-
pini; ena dela ob torkih, druga pa ob
. četrtkih. Tečajnice sledijo z vso pazlji-
vostjo svoji voditeljici Olgi, ki tedensko
v ta namen žrtvuje 16 ur.
Ob koncu tečaja bodo dekleta skupaj
s SKUD pripravile prireditev in tako
pojedino, kakršne na Frankolovem še
ni bilo. U. Z.
Iz Vranskega
GOSPODINJSKI TECAJ
Kakor vsako leto, se bo tudi to zimo
vršil na Vranskem gospodinjski tečaj,
ki ga je pripravil odbor AFŽ. Obisk bo
letos na tem tečaju zelo velik. Začel se
Tdo ta teden. V sklopu gospodinjskega
tečaja bo tudi izobraževalni, tečaj.
GASILCI IMAJO USPEHE
Tako je pokazal letni občni zbor pred
dnevi. Gasilska četa na Vranskem šteje
22 mgških in 20 ženskih članov. Popra-
vili so gasilski dom, ustanovili četo na
Tešovi in v Prapročah. Te čete bodo
ob požaru lahko mnogo kaj preprečile,
dokler ne prispe k požaru vranjska
brizgalna. Izvedli so tudi sektorsko
vajo. Pritožujejo se edino nad discipli-
no članstva. Na občnem zboru so iz-
volili odbor, ki pa je ostal skoraj ne-
izpremenjen od lanskega. Predsednik je
tov. Urh. Zamenjali so edino, tajnika,
ker dosedanji zaradi odsotnosti ni mo-
gel izvrševati poslov.
PREŠERNOVA PROSLAVA
Prireditelji te proslave so Vrančane
ugodno presenetili. Taka kot to leto
ni bila še nobena Prešernova proslava.
Šolska soba je bila prepolna, tako da
bo za drugo leto treba misliti na večjo
dvorano.
Tov. Simenko je orisala lik našega
velikega pesnika, ženski zbor pa je za-
pel »Pod oknom«, »Zdravico« in slušno
igro »Leonora«, kar je za Vransko no-
vost. Gledalci so bili navdušeni nad
izvedbo »Železne ceste«, ki sta jo za-
pela Groblerjeva in Križnik. Take pri-
reditve bi bile polno obiskane tudi ne
filede na priložnostno proslavo.
BIVŠI BORCI SO ZBOROVALI
Preteklo nedeljo so na Vranskem
Imeli občni zbor člani KO ZB. Tajnik
je poročal o uspešnem delu v preteklem
letu, blagajnik pa je povedal, da ima
v blagajni precej denarja. Ob tej pri-
liki je pristopilo tudi nekaj novih čla-
nov. Novi odbor je bil izvoljen kar iz
»starih« odbornikov, saj se je pri delu
res izkazal. Sklenili so, da bodo letos
poleg spominske plošče imeli še spo-
menik na enem izmed največjih skup-
nih grobov.   _
ZIMSKI IZT.ET PIONIRJEV
JOŽEFOVEGA HRIBA
^onirji terena Jožefov hrib bodo šli v
■edeljo 17. februarja na svoj prvi zimski
"»let. Zbrali se bodo ob 8 zjutraj pri vo-
Slajnski brvi, od tu pa bodo šli k Petričku v
I^Ssce, kjer bodo smučarske in sankaške
•ekme. Upamo, da bo vreme naklonjeno iu
•a bodo dosegli pionirji na tekmah dobre
J^zultate. Za zmagovalce so pripravljrne na-
grade. Vabljeni so kot gosti tudi odrasli ter
•ladJnci in mladinke.
PRED VOLITVAMI V OBCINSKI
ODBOR OF NA VRANSKEM
Volitve v vaške odbore OFso domala
končane, sedaj pa tečejo priprave za
volitve občinskega odbora OF, ki bodo
20. t. m. Tudi AF2 bo imela letni sesta-
nek in kakor je videti, bo na položaju
še vedno ostala najagilnejša članica
tovarišica Praprotnikova.
Ljudska tehnika je po številu ena
izmed najmočnejših društev na Vran-
skem. Vsi bi bili radi šoferji, čeprav
nimajo avtomobilov. Organizirali bodo
pustno maškarado. To vam lahko po-
vemo, čeprav držijo prireditelji stvar
v tajnosti. Začela se bo ob 17. uri dne
24. februarja.
Upokojenci na Vranskem so priče,
da uredba, v kateri je rečeno, da mo-
rajo upokojenci prejeti denar najpo-
zneje do 10. v mesecu, na Vranskem
ne drži. Nekateri so dobili denar za
januar šele na kraju meseca. Tudi za
februar denarja še ni.
»prešernova knjižnica«
je zgrešila pot na gomilsko
V nekaj letih si je omenjena knjiž-
nica pridobila mnogo prijateljev. Ta
zbirka petih knjig je poceni in prinaša
mnogo lepega in zanimivega čtiva. Se-
daj smo sredi zime in imamo največ
časa za prebiranje knjig, toda naroč-
niki na Gomilskem jih še nismo dobili.
Kje neki so obtičale, saj vendar nismo
tako »zakotni«.
Verjetno bo pri tem malo kriv-po-
verjenik »Prešernove knjižnice«, ki se
malo briga, da bi naročnikom dostavil
knjige. Poleti bo dela čez glavo, zato
naj se poverjenik pobriga za dostavo
knjig, ki jih težko pričakujemo.
V. K.  i
Iz Braslovč
Zelja po cestni razsvetljavi v našem
trgu se nam je končno izpolnila. Velika
zasluga in zahvala velja podjetju
Elektro - Celje, ki je v kratkem času
opremilo vsa važna cestna križišča s
500watnimi žarnicami, tako da je pri
nas tudi v nočnem času prav prijetno.
Poročali smo že o delovanju naše
Ljudske tehnike. Njena avtosekcija je
s svojim šoferskim tečajem trenutno
obtičala. Zadnjič je 60 Ijudi-^aman ča-
kalo na predavatelja iz Celja in se
končno razšlo brez predavanja.
Zanimanje za volitve občinskega od-
bora Ljudske fronte je vedno večje.
Tržani in okoličani želijo postaviti na
kandidatno listo kot predsednika pri-
ljubljenega tovariša Franca Omladiča.
Zal pa nam je, da se tovariš Omladič
te funkcije tako brani. Radi bi vedeli,
kaj se mu je tako zamerilo.
za davke »nimajo« denarja
po šoštanjskem okraju v naslednjih
krajih: v Belih vodah, Florjanu, Rav-
nah, Saleku, Velenju in Zavodnji. Po-
nekod se izgovarjajo na slabo letino,
drugod, da jim je država še dolžna za
les itd. Vse pa kaže, da se branijo
storiti dolžnost, ki so jo drugod že
opravili. Trenutno dolgujejo davčni za-
vezanci po vsem okraju še 6 milijonov
dinarjev. Prisilne izterjave so v teku.
Bogatajeve mame
ni več med nami
Nedavno smo se poslovili od dobro
poznane Bogatajeve mame, ki je v 65.
letu zatisnila svoje blage oči. Življenje
te zaslužne pokojnice je bilo bogato na
ljubezni do svojcev in vseh, s katerimi
je prišla v stik in nepozabno za tiste,
katerim je ob lastni nesreči prihajala
na pomoč.
Med prvo svetovno vojno je v svojih
najlepših letih izgubila na bojišču svo-
jega moža in ostala z malim sinčkom
prepuščena usodi, saj vemo, kako so v
bivši Jugoslaviji skrbeli za vdove. Pičla
pokojnina ni zadoščala, trdo je morala
delati, da je svojemu siniT lahko nudila
potrebno izobrazbo. j
V letih, ko je sin dosegel vrh in se
pripravljal, da ji povrne vse, kar je
zanj žrtvovala, da bo skrbel za svojo
ljubljeno mater, je posegla vmes vojna.
Ni branila sinu, ki ga je ljubezen do
domovine klicala v gozdove, tudi sama
se je z njim vred vsa posvetila boju^
in kljub starosti bila ena najvidnejših^
aktivistk.
Po osvoboditvi je bila Bogatajeva
mama vzor. Kljub bolezni, ki jo je
vztrajno zalezovala, ni držala rok kri-
žem, čeprav biisi zaslužila udoben po-
čitek. Vsako leto je opravila od 500 do
1000 prostovoljnih ur. Bila je odbornica
OF, ZB, predsednica AFZ in pionirske-
ga sveta. Po njeni zaslugi je bilo ure-
jeno otroško igrišče ob Savinji, na nje-
no intervencijo je bila na postaji ure-
jena čakalnica za matere in otroke.
Sama je vodila mlečno kuhinjo prve
četrti.
Za njene zasluge jo je Prezidij ljud-
ske skupščine odlikoval z Medaljo za
zasluge za narod.
Da, prekratko je bilo njeno življenje.
Brez počitka je za vedno legla v na-
ročje zemlje, ki jo je toliko ljubila.
VAZNO za naše NAROČNIKE!
K tej številki prilagamo položnice.
Prosimo tiste naročnike, ki nam na-
ročnine še niso poravnali, da jo na-
kažejo čimprej, vsaj za pol leta (150
din). Ostali naročniki, ki so nam
naročnino že poravnali, pa naj po-
ložnico uporabijo za prihodnje na-
kazilo.
Dolžnike, ki nam dolgujejo še lan-
skoletno naročnino, zadnjikrat opo-
zarjamo, da nam dolgujoči znesek
takoj nakažejo, če se hočejo izogniti
nepotrebnim stroškom.
Vas Zeče želi elektriko ]
i
Narodnoosvobodilna borba je terjala"
od zavednih prebivalcev vasi ,Zeče na]
področju KLO Buče pri Kozjem mnogoj
žrtev. Vas je bila od sovražnika delnc^
požgana in izropana, najboljši sinovi'
pa so padli kot borci v NOV ali pa kot
talci. Taki kot so bili v najtežjih dneh
so še danes: razumejo potrebo do skup-
nosti, zato so vse davčne obveznosti v
redu in pravočasno izpolnjevali.
Ko so zvedeli o pripravah za elektri-
fikacijo sosedne vasi Zdole na pod-
ročju KLO Kozje, so takoj stopili v
stik z elektrifikacijskim odborom v
Kozjem in strokovnjaki DES v Celju,
ki so njihovo pobudo pozdravili, saj je
od vasi Zdole do vasi Zeče razdalje
komaj nekaj kilometrov.
Na frontnem sestanku so izvolili
elektrifikacijski odbor in sklenili, da
bodo pri elektrifikaciji vasi sami pri-
spevali, kolikor bodo mogli, sami bodo
izkopali jame in postavili drogove. Ker
pa sami vsega ne zmorejo, so se obrnili
s prošnjo na Okrajni ljudski odbor za-
radi denarne pomoči in za potrebno
količino bakrene žice.
OB PETSTOLETNICI MESTA CELJA
KAJ PA ŽELEZNICA
v neposredni zvezi z regulacijo Sa-
vinje v ovinku pri Celju je vprašanje
železnice. Ze prof. inž. Forscheiner je
predlagal preložitev železniške proge
na levi breg. Pri reviziji projekta po
inž. prof. Znidaršiču in njegovi oceni
je bilo poudarjeno, da je potrebno od-
straniti vse ovire pri celjskem ovinku,
mišljena sta tu oba železniška mostova,
če se hoče rešiti celjsko kotlino pred
poplavami. Torej tudi inž. prof. Zni-
daršič se s prvim projektom strinja in
je istega mnenja, da se naj železniška
proga prestavi na levi breg. Tudi na-
daljnji projekt in najnovejši zagovar-
jajo tako rešitev.
Za celjsko postajo bi bila prestavitev
proge velikega pomena. Na celjski ko-
lodvor se steka po podatkih iz leta 1949
sledeče število vlakov iz vseh smeri:
Iz Maribora 26 vlakov dnevno s 1650 t,
iz Zidanega mosta 26 vlakov s 1650 t,
iz Velenja 16 vlakov s 1600 t in iz Ro-
gatca 3 vlaki z 240 t. Skupno torej pri-
haja v Celje 71 vlakov s 5140 tonami.
Po uradnih podatkih Jzpred vojne pa
je zavzemala celjska postaja glede to-
vornega prometa sedmo mesto v dr-
žavi. Postaja pa je stisnjena med za-
zidanim mestom, Voglajno in Savinjo.
Na četrti strani pa se cepijo takoj na
postaji obe progi (Celje—Maribor in
Celje—Velenje) v ostrih krivinah na
vzhod in zapad tako, da je vsako raz-
širjenje postaje, ki ima okoli 500 me-
trov dolžine, nemogoče. Ze sedaj se
mora vršiti premikanje preko mosta
čez Savinjo in na odprtih progah proti
Mariboru in pa Velenju. S tem v zvezi
je moten redni promet ostalih vlakov.
Ce se pa v bodoče izvrši projekt no-
ve železniške proge Skofja vas—Savinj-
ska dolina—Celje, se bo promet še po-
večal, tako da bi že sam promet zahte-
val nujno razširitev postaje.
Upoštevati moramo še, da sedaj obra-
tuje železnica neposredno pred postajo
preko dveh dvotirnih železniških mo-
stov z zastarelimi konstrukcijami in
zelo defektnimi podporniki. Ne glede
na znatne stroške letnega vzdrževanja
bo treba v kratkem misliti na obnovo
mostov, ki bi povzročili železniški upra-
vi večmilijonsko škodo.
Treba je omeniti še, da so sedanji
železniški mostovi preslabi za promet
modernih težkih lokomotiv. Po prelo-
žitvi železniške proge postanejo mosto-
vi nepotrebni in se jih lahko uporabi
za mostove lokalnih železnic.
V zvezi s preložitvijo železniške pro-
ge na levi breg nastane možnost, da se
med Voglajno in novo strugo Savinje
postopoma lahko zgradi najmodernejši
premikalni in tovorni kolodvor, postaj-
ni tiri se pa lahko podaljšajo za več
100 m. Tako bi se rešil tudi problem
železniške postaje v Celju.
Se en moment nam narekuje tako
rešitev problema in to je strategični
moment. Oba mostova sta na precej
eksponiranem mestu železniške proge
sever—jug. Ze v pretekli vojni je so-
vražnik napadel iz zraka, da bi pretr-
gal to zvezo. Z odstranitvijo obeh bi
ne bilo te nevarnosti.
Nasip za zgraditev železniške proge
je že delno zgrajen. Z nadaljevanjem
del na regulaciji Savinje bi pridobili
ogromno materiala za napravo še pre-
ostalega nasipa. Največ dela bi bilo pri
tem, ko bi se morala narediti dva pro-
vizorična mostova za nemoteno obrato-
vanje železnice. Po izvršeni regulaciji
Savinje in po končni utrditvi nove že-
lezniške proge oba odpadeta in ostane
samo manjši preko Voglajne ob izlivu
v Savinjo. S tem bi bil celjski železni-
ški vozel popolnoma rešen.
Stroški za preložitev železniške pro-
ge bi znašali okoli 60,000.000 din. Ven-
dar, če stroške primerjamo s koristmi,
smatramo, da bi bilo potrebno, da se
zgoraj opisana dela čimprej nadaljuje-
jo, kar bo pripomoglo razvoju mesta
Celje.
Gibanje Drebsvalstva v preteklem
tednu v Celju
Od 4. do 11. februarja 1952 je bilo rojenih
19 dečkov in 26 deklic.
POROČILI SO SE:
Nameščenec Čučnik Alfonz in nameščenka
Mlaker Ema, oba iz Celja; zidarski delavec
Letonja Martin in zidarska delavka Vudrag
Ivanka, 6ba iz Celja in posestnik Terbovc
Jožef in hči posestnika šlander Jožefa, oba
iz Celja. *
UMRLI SO:
Hči posestnika Jezernik Štefanija, stara
13 let iz Št. Andraža pri Polzeli; upokojenec
Mastnak Rajko, star 72 let iz Socke; sin kle-
parja Zalokar Marko, star 2 meseca iz Celja;
otrok Orešnik Franc, star 4 leta iz Podvina
pri Polzeli; upokojenec Plavšak Štefan, star
72 let iz Celja; cestni delavec Retko Janez,
star 53 let iz Planine pri Ljubnem; Lapornik
Lotka, stara 30 let iz Celja in delavec Do-
bovišek Maks, star 41 let iz Prožinske vasi.
V, Celie-okolici
Od 2. do 9. februarja 1932 se je rodilo
11 dečkov in 10 deklic^
POROČILI SO SE:
Hribernik Slavko, tovarniški delavec ia
Dobrteše vasi in Veber Marija, tovarniška
delavka iz Dobrteše vasi; Klančnik Franc,
gradbeni vodja iz Šmartna ob Paki in Hrovat
Ana, kmečka hči iz Gornjih Grušovelj; Bri-
novec Vinko, poljedelec iz Podvrha in Bri-
novec Ivanka, posestnica iz Podvrha; Pačnik
Vinoenc, kmečki sin iz Sp. Doliča in Dvorjak
Marija, kmečka hči iz Sp. Doliča; Kamenik
Karol, kmet iz Ljubnice in Repas Marija,
kmečka hči iz Sp. Doliča; Pavlic Alojz,
kmečki sin iz Sv. Kunigunde in Rotovnik
Marija, kmečka hči iz Vitanja; Grobelnik
Stanislav, gozdni-delavec iz Skomarja in Je-
seničnik Ana, gozdna delavka iz Bakovca;!
Hribar Jožef, tajnik KLO Marija Reka in
Zagožen Justina, kmečka hči iz Marija Reke;
Ribič Jožef, kmet iz Latkove vasi in Kramar
Marija, kmečka hči iz Latkove vasi; Huš
Franc, kmet iz Sv. Pavla in Ribič Ana,
kmečka hči iz Latkove vasi; Leber Ignac,
tajnik KLO Sv. Lovrenc in Igrišnik Marija,,
tovarniška delavka iz Matk;^ Cokan Janez,
čevljar iz Vel. Pirešice in Podvršnik Fran-
čiška, tovarniška delavka iz Sv. Pavla; Bi-
stan Anton, kmečki sin iz Ločice in Dernu-
lovec Ivanka, kmečka hči iz Ločice; Jaz-
binšek Viktor, mizar iz Vrha pri Sv. Vidu
in Leskošek Marija, poljska delavka iz Tajht
pri Planini; Kajta Miroslav, tovarniški de-
lavec iz Štor in Peklar Hilda, nameščenka iz
Sv. Jurija; Toman Karel, logar iz Klanca
in Pirnat Viktorija, kuharica iz Dobrne; Je-
len Branko, elektromonter iz Polzele in
Turnšek Terezija, šiviljska pomočnica iz Pol-
zele; Golob Maks, kmečki sin iz Zavodu je in
Dedič Frančiška, kmečka hči iz Sv. Andraža;
Gajšek Viktor, kmet iz Drešinje vasi in Te-
melj Stanislava, natakarica iz Levca; Lesko-
šek Leopold, kmet iz Megojnic in Goršek
Ana, kmečka hči iz Megojnic; Dolinar Marko,
kmečki sin iz Megojnic in Drolc Jožefa, to-
varniška delavka iz Griž; Kline Jožef, po-
sestnik iz Nove cerkve in črepinšek Vero-
nika, poljska delavka, stanujoča istotam.
UMRLI SO: 1
Oštir Marija, kmetica iz Letuša, stara 73
let; Paulič Marija, prevžitkarica iz Vrenske
gorce, stara 79 let; Brečko Bozalija, upo-
kojenka iz Lokavca, stara 88 let; Mešl Branko,
otrok iz Strmca, star 4 mesece; Centrih An-
drej, poljski delavec iz Polzele, star 60 let;
Gajšek Jožef, krojač iz Sv. Vida, star 92 let;
Šmajgl Jožef, delavec iz Liboj, star 70 let;
Rom Gabrijela, hči rudarja iz Liboj, stara
1 leto; Mihelič Franc, upokojenec iz zdra-
vilišča Novo Celje, star 51 let; Pokrivač
Vera, hči delavca iz zdravilišča Novo Celje,
stara 8 let in Grm Marijana iz Selc, stara
7 mesecev,
LOVSKI PLES 8. MARCA 1952
Tako so naredili - pa ni prav...
v zdravilišču v Laškem je do ne-
davna bil zaposlen delavec Senica Ja-
kob. '   '
31. julija lanskega leta so mu s pi-
smeno odločbo, po predhodnem spo-
razumu s sindikalno podružnico do-
delili stalno mesečno nagrado v znesku-
200 din in utemeljili: »Imenovani se
odlikuje s svojo pridnostjo in vestnost-
jo ter prispeva k večji storilnosti ne
glede na delovni čas.«
25. septembra 1951 so izdali drugo
odločbo, s katero zvišujejo tov. Senici
stalno mesečno nagrado na 600 din z
isto utemeljitvijo. Ze 31. decembra pa
je dobil tov. Senica odločbo o odpovedi
službe, ki je takole obrazložena: »V
zvezi z reorganizacijo v državni upravi,
zaradi zimske sezone ter zaradi nedi-
scipliniranosti pri delu (leno in malo-
marno vršenje dela brez čuta odgovor-
nosti do ljudske imovine) je odpoved
utemeljena.«
Da bi slika bila še bolj pestra, pa
sprejme tov. Senica ob odhodu iz zdra-
vilišča delovno knjižico, v kateri je na-
vedeno: »Odpuščen od strani ustanove
zaradi reorganizacije v državni upravi.
Bil je pošten in vesten delavec«
Ali se znajdete v tej logiki? Najprej
nagrado 200 din, kmalu za tem 600 din,
nato odpoved zaradi nediscipliniranosti
in lenobe, da bi v knjižici končali s
poštenostjo in vestnostjo.
POPRAVEK
V članku »Ob Prešernovem dnevu«
se nam je pri prepisovanju originalne-
ga teksta v tretjem odstavku zgodila
neljuba pomota:
Namesto »Prav je...« pa do konca
odstavka bi moralo biti: »Pred sto leti
se je na primer Anastazius Griin —
nadut kranjsko-nemški plemič Auer-
sperg, ki mu je Prešeren dal ime (Ze-
lenec), nabravši nekaj molitvenikov v
culo, še norčeval pred dunajsko zbor-
nico iz nas, iz našega slovstva in zahtev
naših predstavnikov po slovenski šoli,
češ:
Tile, ki nimajo knjig v svojem jeziku
niti za borno culo, zahtevajo šole T
svojem jezikuj....«_______,        _^ _
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«,dne 16. februarja 1952
Stev. 7
FIZKULTURA
Naši najboljši smučarski skakalci
so skakali v Celju
v četrtek 7. februarja zvečer so bile v
Celju pri električni razsvetljavi z velikim za-
nimanjem pričakovane skakalne tekme naših
najboljših smučarjev. Preko 4000 gledalcev
je prisostvovalo tej prireditvi. Nastopilo je
27 skakalcev iz vseh delov Slovenije na čelu
z našima olimpijcema Poldom in Klančnikom.
Oba sta tudi na tej skakalnici dokazala, da
zasluženo osvajata sirom sveta prva mesta.
Tudi kvalitetni skoki ostalih skakalcev so
»avdušili številne gledalce.
Organizacija tekmovanja je bila zelo
dobra,  svetujemo le organizatorjem,  da ob
prihodnjih prireditvah boljše zavarujejo iz-1
tek, da ne bo nesreč in pa, da urede bla-;
gajniško službo. Gotovo je nad polovica gle-
dalcev prisostvovala tej prireditvi brezplačno,
kar je za slabe finančne vire športnih dru-
štev neodpustljivo.
Istočasno obveščamo Celjane, da se bo ob
ugodnih snežnih razmerah'vrSil že objavljeni
troboj med mladinskimi skakalnimi ekipami
držav Italije, Avstrije in Jugoslavije na po-
večani skakalnici. Troboj se bo vršil na dan
24. februarja 1952.
Naši najmlaiši so tekmovali v umetnem drsanju
Mesto Celje je bilo v stari Jugoslaviji po-
membno središče umetnih drsalcev, saj so
bili Celjani večkrat celo prvaki države. Dr.
Polo švab, Gvido Sernec, Riko Presinger in
Vlasta Sernec so osvajali najvišje naslove v
tej športni panogi. Na večjih prvenstvih so
Celjani nastopali kar z osmimi, ali celo de-
setimi tekmovalci. Danes nobeno društvo v
Jugoslaviji ni postavilo na državno prven-
stvo deset tekmovalcev.
Celjani po osvoboditvi še nismo sodelovali
niti na enem prvenstvu. Res je, da smO v
hokeju na ledu dosegli kar viden napredek,
toda brez umetnega drsanja tudi v hokeju
ne 'bo nadaljnjega napredka. Krivdo, da
umetno drsanje ni pokazalo nikakega raz-
voja, je iskati predvsem v tem, da ni bilo
potrebne volje in organizacijske sposobnosti
za razvoj tega izredno lepega športa. Tudi
zime niso bile po osvoboditvi kaj prida na-
klonjene razvoju te športne panoge in je
tudi tu iskati vzroka vidnega nazadovanja.
S sobotno in nedeljsko priredbo tekmova-
nja za prvenstvo Celja je ZSK Kladivar do-
besedno prebil led in postavil trd temelj za
razvoj te športne panoge. Vsekakor moramo
ugotoviti, da so nasi najmlajši na tem tek-
movanju dokazali, da trud prireditelja ni
bil zaman, in da imamo v Celju dovolj mla-
dine, ki bo v bodočnosti lahko ob pridnem
in sistematičnem vežbanju posegla v boj za
primat drsalnega športa v Jugoslaviji.
Kdor koli je gledal naše najmlajše na tem
tekmovanju, mora dati naši mladini, pri-
Enanje in pohvalo za njihovo resnost, tek-
movalni duh in prisrčnost. Gotovo je, da so
s tem svojim nastopom naši najmlajši na-
pravili moralno obvezo tistih, ki so za raz-
voj tega športa v Celju tudi v nadaljevanju
pravilnega dela odgovorni.
Tudi v organizaciji tekmovanja ni bilo
ugovora. Pokazalo se je le, da imamo v
Celiu tudi v tej panogi sposoben organiza-
cijski kader, kateremu pa je treba le več
organiziranega dela in to s tako voljo in
srčnostjo, kakor so to pokazali nasi naj-
mlajši. Tekmovanje lahko ocenimo kot eno
zelo dobrih v vseh ozirih, in mislim, da iz-
ražam željo vseh sodelujočih in gledalcev, da
je takih tekmovanj organizirati čim veC in
zanimanje za ta lep in koristen šport bo go-
tovo rastlo.
Tekmovalo je vsega petnajst mladih drsal-
cev, in sicer od tega trinajst pioni^k, pionir
in mladinka, škoda je le, da se na tekmo-
vanje niso javili vsi, ki so se prijavili, kar
bi bilo petindvajset tekmovalcev.
Rezultati tekmovanja so naslednji:
Pionirke: 1. Filač Irena (112.4), 143.8 točke;
2. Ažman  Kristina   (101.8),   130.6  točke;  3.
Modic Mojca (93.4), 122.2 točke;  4. Tončič
Zlata (83.5), 113.3 točke; 5. Blaznik Marija
(79.6), 109.4 točke; 6. Vetrovec Tanja (76.2)
%.4 točke; 7. Stojan Nada (66.2), 83.8 točke;-
8. F^isenbacher Danica (62.2) 81.0 točk; 9. LaW
Zdenka (63.0), 79.0 točk; 10. Kopuš&r Kse-^
nija (62.3), 76.9 točke; 11. Cokan Sonja (60.6).!
72.6  točke;   12.  Golob  Branka   (53.8),  67.2
točke; 13. Lužnik Bibiana (61.4), 61.4 točkej
Pionirji:   Bračko  Jože   (68.6),   90.4  točke^J
Mladinke: Bernard Anica (101.8), 133.0 točkj
Kakor je razvidno iz rezultatov, močno pre-?
vladuje nežni spol in bo potreba v bodoče^
pritegniti med tekmovalce tudi fantke.      ]
K drsalni reviji
Vdrugič smo v letošnjem letu gledali kva-
litetne jugoslovanske drsalce v Celju na ledu.
Prvič so člani SD Ljubljane in njihove dr-
salne šole izvedli svoje nastope ob priliki
republiškega prvenstva v umetnem drsanju,
to soboto in nedeljo so pa bili naši gostje
člani in članice SD Triglava iz Ljubljane.
Vsekakor nas je njihovo kvalitetno izvajanje
programa presenetilo. Izvajanje posameznih
točk, katere so nam predvajali tov. Resman,
Drašlerjeva, Lukčeva, Rozman, Gračnerjeva
in Biber zaslužijo vso pozornost in kažejo na
njihovo marljivo delo pri dvigu kvalitete
jugoslovanskega drsalnega športa.
Točke kot so: Veseli trio, solo drsanje Res-
mana, drsanje para Lukec-Rozman, Vabilo
na ples, Ples z bakljami, gotovo spadajo v
najkvalitetnejše izvedbe naših drsalcev. Naj-
boljši je brez dvoma bil Resman Jože, ki je
dokazal, da je v svojih izvajanjih dosegel
kvaliteto, ki ga uvršča pred vse ostale jugo-
slovanske drsalce, škoda je le, da se mu ne
da možnosti razvoja, kakor našemu paru
Palme-Lajovic. Gotovo bi tov. Resman s
svojim naravnim talentom za skoke in ri-
tem dosegel kvaliteto, ki bi bila v ponos naši
domovini tudi v mednarodnem merilu.
S samostojnim programom so nastopile
tudi naše domače drsalke in dosegle svoj-
stven uspeh. Filač Irena je tokr&t prvič od-
drsala svoj program, moramo reči kar za-
dovoljivo in z uspehom. Potrebno ji je le
večjega tempa in sigurnosti. Tudi par ščuka-
Kopušar je za začetek uspel, treba je siste-
matičnega vežbanja, posebno v osnovnih li-
kih, da se dobi za nadaljnji napredek osnovo.
Največ uspeha je gotovo pokazala mladinka
Bernard Anica, ki je svoj program oddrsala
že kar v stilu dobrih drsalk, in ima vse
možnosti, da se z ozirom tia gibkost razvije
v kvalitetno drsalko. Vsekakor je celotni so-
botni program v polni meri dosegel svoj na-
men popularizacije umetnega drsanja v Celju.
VltANJTSKl PIONI&JI PRIREJAJO
SMUČARSKE TEKME
V nedeljo popoldne so priredili pionirji
osnovne šole in gimnazije v Vitanju smučar-
ske tekme. Tekmovali so v teku, slalomu in
skokih. Tekmovanja se je udeležilo preko 40
pionirjev. Doseženi so bili lepi ■ uspehi po-
sebno v skokih. Pionirke pa so istočasno
tekmovale v sankanju.
Najboljši tekmovalci so bili nagrajeni z
mladinskimi knjigami, zvezki in svinčniki.
Tekmi je prisostvovalo mnogo ljudi, ki so
z navdušenjem spremljali lepo prireditev.
Tekmo je organizirsil in vzorno vodil učitelj
tovariš Krasnik.
V 1>N1EH 23. IN 24. FEBRUARJA BO PRI CELJSKI KOCi SMUČARSKO
PRVENSTVO ORAFICARJEV JUGOSLAVIJE
Zanimivosti
Dne 21. decembra lansko leto je bila v New
Yorku prodana najvišja zgradba na svetu
»Empiro State Building«. Ta nebotičnik je
bil leta 1931 zgrajen za vsoto 52 milijonov
dolarjev, prodan pa za 50 milijonov dolarjev.
Zgradba ima 185.800 kvadratnih metrov pro-
stora za najem. Najeti poslovni prostori so
zelo dobro plačani.
Olepševalno društvo Celje
vas vljudno vabi
na tradicionalno
Pustni torek ob 20. uri
Narodni dom
V VSAKEM TRENUTKU
zapelje na ameriških železniških pro-
gah okoli 1000 potniških in tovornih
vlakov. Prav tako v vsakem trenutku
pripelje toliko vlakov na postaje. V.
istem času ameriške postaje prevza-
mejo 4200 vagonov blaga in ga istoj
količino tudi dostavljajo. V vsakem:
trenutku prepeljejo 60 milijonov ton'
blaga ali 4 milijone potnikov na eno.
miljo (1600 metrov). \
zA VEČJO HITROST ;
HELIKOPTERJEV
Angleški letalski strokovnjaki pri-^
pravi j a jo nov model ^helikopterja, pri^
katerem nameravajo združiti principe]
helikopterja in letala. Tak nov tip he-i
likopterja bi odstranil dosedaj največjo!
pomanjkljivost, to je nezadostno brzi-;
no. Novo zračno prevozno sredstvo naj
bi dobilo vsaj 320 km brzine na uro^
če ne več. Pristajalo in vzletavalo bi
pa na isti navpični način. i
ŠAH
DVA BRZOTIRMRJA SŠD CELJA
Sindikalno šahovsko druitvo Celje je pri-
redilo 23. januarja brzoiurnir za prvenstvo
decembra 1961. Udeležilo se ga je 18 igralcev.
V A skupini sta zmagala Fajs in Videtič po
6 in pol točk, sledijo Oder in Kovačič po 4
in pol itd. V B skupini je zmagal profesor
Kastelic 6 in pol točk, sledijo Štrajhar 6 in
pol, Snajder, Pajman iu Davidovac 5 točk
itd. V ffMalu je zmagal Šsajdar J. 6 točk,
sledijo Oder 5 in pol, 1-^js in Kovačič po 4
točke itd. 36. januarja pa je bil prirejen
brzotnrnir za prvenstvo januarja in se ga je
udeležilo 14 igralcev. Zmagovalec Oder Peter
10 in pol točk, sledijo Snajder in Štrajher po
10, Draksier 9, Vačkovič 5, Janeiič « itd.
ŽE TRETJA SIMI LTANKA V KOVINARSKI)
ŠOLI
V nedeljo 3. februarja je celjski drugoka-
tegornik Oder Peter odigral simultank« v
Kovinarski šoli na dvajsetih deskah in do-
segel 14 zmag, 4 remije, 2 partiji pa je iz-
gubil. Remi so dosegli gojenci Šlander, Lu-
benic, Kuzma in Vrankar, zmagala pa sta
Kovač Jože III in celovški .Andrej.
STRELCI V CELJL BODO ZBOROVALI . .
Okrajni strelski odbor za Celje-mesto ii;
okolico bo v nedeljo 2. marca t dvorani
OSS ob 8. uri dopoldne polagal ©bračun dela
v preteklem letu.
Strelci iz Celja in okolice so v preteklem
letu dosegli velike uspehe. Zgradili so v
Liscah pri Celju in v štorah večji strelUči
ter drugod po terenu več manjših. Večina
strelskih družin je izvedla družinska prven-
stva, 103 strelci so se udeležili okrajnega
prvenstva, 21 strelcev republiškega ter 9
strelcev državnega prvenstva. Poleg teh tek-
movanj 90 bila večja tekmovanja ob priliki
otvoritve strelišča v štorah, medružinsko pr-
venstvo v LaSk^ in dvo**oj v Celju s strel-ci
Kopra ter še več drugih manjših tekmovanj.
Tudi v akcijah izvenarmadnega značaja »o
bili strelci agilni. Strelska družina »Stane
Rozman« iz Laškega je izvedla partizanski
pohod proti Rimskim Toplicam, strelci iz
Celja, štor in Laškega pa velik partizan^l
pohod na Svetino, na katerem je sodelovalo
nad 400 ljudi. Tudi patrolni tek na dan JLA
je dobro uspel.
Kaj pa bo Okrajni strelski odbor delal v
bodoče, bodo odločili delegati na letoJnji
skupščini.
OBJAVE IN OGLASI
SANITARNA INŠPEKCIJA V CELJU
ponovno prireja tečaje iz higiene za usluž-
bence živilskih in gostinskih obratov. Po to-
zadevni uredbi morajo imeti vsi uslužbenci
omenjenih obratov tečaj in izpit iz higiene
živil. Zato se naj vsi prizadeti prijavijo na
sanitarni inšpekciji pri Okrožnem higien-
skem zavodu v Celju, (Gregorčičeva ulica) v
svrho razporeditve v tečaje. Opozarjamo vse
uslužbence živilske stroke, tako privatne kot
državne, da brez izpita ne bodo mogli biti
zaposleni pri delu z živili. Hkrati jih ob-j
veščajo, da so pregledi teh uslužbencev vsakj
dan od 12. do 13. ure v protituberkuloznem
dispanzerju v Celju, kjer dobijo predpisane
legitimacije.
Rok prijave za tečaje jo do 23. febr. 1952.
AFž IN PIONIRSKI SVET III. ČETRTI
pripravljajo za pustno nedeljo dne 24. t. m.
popoldne v Domu ljudske prosvete (Narodni
dom) »VELIKO PIONIRSKO MAŠKERADO
IN RAJANJE«. Vsi otroci mesta Celja do
14. leta pripravite se! Veselja bo dovolj!
»ODPAD« CELJE, SP. HUDINJA
kupuje po najvišjih cenah staro železo 5 do
14 din, stare kovine 40—90 din, star papir po
6 din za kilogram.
Pri večjih količinah pridemo s kamioni.
Kličite telefon št. 296.
TELOVADNO DRUŠTVO »PARTIZAN«
LAŠKO
priredi 23. februarja zvečer veliko družabno
zabavo. Celjani, ki si žele rezervirati mesta
naj najkasneje do srede 20. februarja spo-
roče svoje želje.
OPOZORILO
Opozarjamo vse one vrtičkarje, ki so v
lanskem letu prevzeli v zakup zemljišča, niso
pa še plačali zakupnine, odnosno sklenili s
podjetjem tozadevne pogodbe, da to storijo
do 15. marca 1952. V nasprotnem primeru
bomo smatrali, da na nadaljnji zakup ne
reflektirajo in se bo zemlja oddala drugim
reflektantom.
Javni nasadi in naprave Celje
INVALIDSKO PODJETJE ŠIVALNICA se je
.preselilo iz Stanetove ul. 16 v Razlagovo
ul. 8 ter se priporoča svojim cenjenim
strankam za nadaljnji obisk.
PRODAM ugodno zelo lep ženski poluver in
rokavice, primerno za smuk ali drsanje.
Naslov v upravi.
PRODAM slamoreznico (na motorni pogon).
Naslov v upravi lista.
PARCELA na prodaj. Kramer, Prožinska vas
št. 14 Štore.
VZAMEM v najem gostilno v bližini Celja z
enosobnim stanovanjem. Kavcijo za inven-
tar dam vnaprej. Naslov v upravi lista.
PRIDNA in vajena raznih gospodinjskih del,
grem za hišnico ali hišno oskrbnico. Naslov
v upravi lista.
IZGUBIL SEM dne 30. jan. od Stanetove
ulice do kolodvora dvoje korale od katerih,
so bile ene iz pravega bisera, druge pa
imitacija. Prosim poštenega najditelja, da
jih odda v upravi lista proti nagradi.
PREKLICUJEM krst mojega otroka Sibanc
Milojke, ki je bil krščen leta 1949 brez
moje vednosti.
Šibanc Ferd«
NEDELJSKA  ZDRAVNIŠKA   SLUŽBA
Dne 17. 2. 1952 tov.  dr.  Sevšefe Maksim,
Ljubljanska cesta 36.  — Nedeljska zdrav-
niška dežurna služba traja od sobote opoldne
do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KIIVO
KINO »METROPOL«
Od 12. do 18. febrarja, angleški film.
»LADY HAMILTON«
Od 19. do 25. februarja, francoski filnx
»POLKOVNIK CHABERT«
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »DOM«
Od 15. do 18. februarja, ameriški filnr
»HUMORESKA«
Od 19. do 21. februarja, ameriški film
»DEDINJA«
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob ne-
deljah ob 16.15 in 20.15.
KINO ŽALEC
Dne 17. februarja 1952, italijanski film.
»BEG V FRANCIJO«
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage Lotke Lapor-
nik, se vsem, ki ste jo spremili na njeni
zadnji poti do preranega groba iskreno za-
hvaljujemo.
Družina Krobat
in sorodniki
ZlVI ZID
stane TerraU
Bataljon se je pripravljal na nočni napad. Kolona je sledila
koloni po ozki gazi, ki je postajala vedno širša in vedno bolj iz-
hojena. Pri bajtah so ostali ranjenci, straže in kuharji, ki so kurili
V zavetjih velike ognje.
Brigada je polzela po strmini in zavila v bukovje. Vodiči so
jo vodili v gozdu po celini. Debelo uro smo se motovilili po bu-
kovju, dokler nas niso pripeljali v majhno kotlino sredi gozda.
Brigada je obstala kakor vkopana. Prvi bataljon se je pomaknil
skoraj do roba hriba. Komandant Ilija in njegov namestnik Janko
sta izpregovorila nekaj kratkih tihih stavkov. Pol bataljona z
Jankom na čelu se je ločilo od nas in izginilo v gozdu na naši
desni.
»Stroga tišina!« je zapovedal Badovinac. Fantje so posedli.
»Kaditi prepovedano!« se je glasilo drugo povelje, ki pa je
bilo čisto nepotrebno. Cigarete menda ni premogel ves bataljon.
Tu in tam se je v zamaščenem žepu skrival tanek čik, ki je bil
ostanek najmanj desetih tankih cigaret in je močno zaudarjal po
žvirci. Toda čik je bil vseeno. Samega posestnika te bogatije pa
je neprestano dražil in razburjal.
Komandant Ilija se je z vodičenT in štabnimi kurirji oddaljil
proti majhnemu hribčku nad nami.
N^ previsii smo polegli. Pod nami se je razprostirala ozka
dolinica. Niže doli pa se je raztegovala druga, ki je šla skoraj
vzporedno s prvo. Smer kotlinice smo lahko ugotovili samo po
električnih žarnicah, ki so na gosto razsvetljevale prostor pod
nami. V sredini gornje kotline se je vzdigoval v zrak visok stožec.
Prvi hip smo vsi mislili, da je dimnik tovarne.
Kurirji so se pomaknili na drugo stran previsa. Ilija pa je
stopil med nas in dejal: »Pod nami je premogovnik Raštanj. V
tej noči ga moramo pohabiti. Raštanj ne sme več dajati premoga
okupatorju!«
»Aha,« se je zateglo izvilo iz nas. Pričakovali smo, da nas bo
popeljal na rekvizicijo.
»Premoga ne moremo jesti,« so z žalostjo ugotovili največji
jedeži v bataljonu.
»Nihče ne bo lačen, fantje! Tomšičevci so v dolini, oni bodo
poskrbeli za hrano,« nas je potolažil Ilija.
Komandirji so sprejeli vsak svojo nalogo in se vrnili k četam
v kotanji.
Po kratkem premoru so začele lesti mimo nas temne postave.
Druga za drugo so se spuščale v ozko kotlino.
Po raztegnjenem hribčku pa je korakal sem in tja Ilija. Ku-
rirju, ki mu je sledil za petami je važno zapovedal: »Na to mesto
naj postavijo težki minometalec. K onile vdrtini pa naj postavijo
top.« Z rokami v žepu je odhlačal k ostalim enotam.
Med bukovjem se je prikazala kolona sedmih borcev. Vsem
na čelu je korakal kurir. Najmočnejšemu je slonela na hrbtu cev
težkega minometalca. Fantje so zavzeli položaj, okoli njih pa se
je razporedil za borbo vod Sercerjeve brigade, katerega najvaž-
nejša naloga je bila, da brani minometalec in krije umik, če bi
bili zaradi nepričakovanega napada v nevarnosti.
Nedaleč od minometalca so rinili na vrh top. Tudi tega so v
loku obkrožili borci.
»Sedaj se pa lahko začne. Mi smo že pripravljeni. To bo mu-
zlka!« je udarilo veselo med borci.
»Danes jih bodo dobili po grbi. Radoveden sem, kako se bo
izkazal,« je zinil polglasno Tone.
»Do sedaj smo to mrho samo vlačili sedaj pa naj pokaže, kaj
zna.« so pritrjevali borci.
Tudi pri topu so imeli fantje vse polno opravkov.
Od vseh strani so po mačje prihajali kurirji in javljali Iliji,
da so borci zavzeli določene položaje. Ilija si je mel prezeble roke
in se prestopal. »V redu, čakajte na znak,« je odgovarjal kurirjem.
V dolini, kjer so migotale drobne lučke, so se zaslišali posa-
mezni ostri streli.
»Spodaj že nabijajo tomšičevci,« je šlo po položaju.
Ilija je stopil k minometalcu. »Fantje, ali vidite to temno
senco pod vami. To je premogovnik Raštanj. Ta senca je stolp,
v katerem so dvigalne naprave. Na vrhu je postavljen švabski
mitraljez. Glejte, da ga zadenete!«
Se je preteklo nekaj minut. Pri minometalcu je nekajkrai
zaškrtalo. Cev se je na ležajih in vijakih vozila po podstavku
Fantje niso bili nič kaj prepričani, da zadenejo to senco, ki se je
izgubljala v temi.
»Gotovi«, je raportiral kurir, ki je prispel od topa.
»Gotovi!« je javil komandir pri minometalcu.
»Začnimo!« je ukazal Ilija.
Na naši desni je počilo in zatulilo po zraku ter udarilo za
senco v nasprotni breg.
Najbližji borec pri minometalcu je pograbil iz zaboja sedem-
kilsko mino in jo spustil v cev. Mina je zdrknila na udarno iglo.
Zaslišal se je močan kratek tresk.
»S-s-s-s-s-s,« je zasikalo iz cevi, presekalo ozračje in se za-
peljalo preko kotline. Po treh, štirih sekundah je udarilo nekje
daleč z močnim treskom.
»Zgrešili smo.« Besede je spremljala dolga kletvica. Vsi so se
ozrli po Iliji. Toda ta je odšel k topu. Zopet je zaškrtalo pri mi-
nometalcu.
Top je lovil na muho temno senco. Cev topa so naravnali niže.
»Ce ne zadenemo stolpa, bomo vsaj bajto,« so se tolažili topni-
čarji, ki niso bili preveč vajeni teh velikih cevi. Zagrmelo je po
kotlini. Hip nato je prerezalo ozračje dolgo zateglo sikanje. Zopet
se je razpočilo nekje daleč v hribu.
Iz temne sence, ki se je dvigovala nad kotlino, se je zasvetilo
in počilo. Stolp se je zdramil in nam odgovoril. Zopet je zarigalo
z naše strani. Drobci opeke so zaštropotali s streh. Cilja ni bilo j
pravega. Iz kotline so nemo strmele v nas črne sence — poslopja
premogovnika.
S stolpa je vnovič zaregljalo in udarilo po vejevju.
Ilija je stal široko razkoračen pri minometalcu. Njegova mo-
gočna postava je zrasla med vitkim bukovjem. Zaokrožil je dlani
pred usti in zarjul: »Predajte se!«
V odgovor je zapeketalo s stolpa.
»Fantjo, sedaj pa po njih!« je zavpil Ilija. Vsi borci v bata-
ljonu so -vžgali. Ozračje je napolnilo ostro, tanko sikanje. O*
strelov je odmevala vsa kotlina.