Naj reč j i slovenski dnevnik V Združenih drisvsh
| Vel je za vse leto - . . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto - $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00 \............
GLAS NARODA
list : slovenskih delavcev v Ameriki«
TELEFON: CHelsea 3—3878_ NO. 89 — ftTEV 89.
Entered as 8econd Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
Tfce largest Slovenian Daily m the United States.
ImifH ewy day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 15, 1932. — PETEK, 15. APRILA 1932
VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX
MILICA JE ZASEDLA PREMOGOVNI OKRAJ V 0 H10
stavk0kazi so ustrelili stavkujočega prem0garja ki je piketiral pred rovom
Generalni adjutant Frank D. Henderson je dal povelje za mobilizacijo državne policije. — Straj kar ji se že dva tedna upirajo radikalnemu skrčenju plač. — V Ohio b6 kmalu take razmere kot so v premogovnem polju države Kentucky. — Pri napadu je bil navzoč šerif, ki je telefonično naprosil za državno milico.
Eksplozija uničila državno poslopje
STUEBENV1LLE, Ohio., 14. aprila. — Dne !. aprila so zastavkali premogarji pri tukajšnjem premogovniku, ker jim je kompanija znatno skrčila plače. Družba je seveda najela stavkokaze ter začela i njimi obratovati. Pred rovom se je vsak dan zbiralo svoj umazani posel. Do včeraj ni prišlo do nobenih nemirov, sinoči je pa iznenada počil strel, in petdesetletni štrajkar ter družinski oče Walter Kimbel je padel mrtev na tla.
Oblasti pravijo, da jim ni znano, kdo ga je u-
strelil.	"	t.
Serif Maurice Wooster, ki je bil pri streljanju navzoč, je takoj telefoniral v glavno mesto Columbus, sporočil o dogodku ter naprosil za državno
milico.
Oblasti zatrjujejo, da je Kimbel grozil šerifu Wooserju z orožjem, toda, kot rečeno, nihče noče vedeti, kdo je oddal strel, ki je usmrtil delavca.
Generalni adjutant Frank D. Henderson je za-povedal v Columbusu in Akronu mobilizirati državno policijo.
Rekel je, da se bo prej osebno podal na pozori-sče nemirov, predno bo zapovedal vojaštvu, naj poseže vmes. Henderson si baje na vse načine prizadeva spor mirnim potom uravniti.
Go verner države, George White, ki se nahaja v Wash ingtonu je izdal povelje za mobilizacijo državne milice.
Vojaštvo bo poslano proti štrajkarjem, ki se že dva ted na odločno upirajo drastičnemu skrčenju plač. Ce bo šlo tako naprej, bodo v Ohio zavladale take razmere kot prevladujejo po premogovnih poljih države Kentucky.
Današnji nemir se je završil pred Somers pre inogovnikom, ki je last Goodyear Tire Company. Razen Kimbela je bil zadet tudi neki neidentifici-ran človek in sicer v nogo, ki je pa skočil v avto mobil in se naglo odpeljal.
COLUMBUS, Ohio, 1 4. aprila. — Državna narodna garda je danes vkorakala v okraj mehkega premoga v vzhodnem Ohio, kjer je bil tekom da našnjih nemirov usmrčen neki moški, nad dvajset oseb je bilo pa ranjenih.
Generalni adjutant Frank H. Henderson je odredil okupacijo ozemlja, ko se je posvetoval z Johnom Cinque, predsednikom vzhodnega okraja United Mine Workers.
Cinque mu je rekel, da prevzame vso odgovornost za svoje ljudi, ne more pa prevzeti odgovornosti za druge štrajkarje.
V Cadizu v Harrison okraju sta koncentrirana tretji bataljon 145. polka iz Akrona ter sanitetni oddlek iz Clevelanda.
Delavski tajnik Doak je pozval lastnike premogovnikov v Ohio in zastopnike premogarjev, naj se udeleže konference, ki se bo vršila prihodnjo sredo v Washingtonu. Zastopniki premogarjev so že obljubili, da se bodo udeležili.
nenavadna opravila v kapit0lu
Uslužbenci v kapito!u imajo mnogovrstna odpravila. — En uslužbenec navija vsak teden sto ur.
Washington, D. C., 14. aprila. V kapitoln v Wash ingtonu so ua-meščeni uslužbenci, ki opravljajo na'bolj nenavadna tlela, ki si jih more človek misliti.
En uslužbenec nosi vsak dan pred predsednikom kongresne zbornice drog. na čefrar vrhu se nahaja srebrn orel. znak dostojan stva.
V kleti je star mož. ki že mno-go let, izdeluje lesena kladiva za predsednike zbornic. Njegova skrb je. da pazi, da je vedno dovolj kladiv.
Najbolj nenavadno delo pa ima (Seorge Jonas, ki mora paziti na iu) ta oriii T-a.s kongresni zbornici.
.Tones navija vsak teden sto stenskih ur in vsa.k dan nadzira el«*ktri«"ne naprave, ki so zvezane /. njimi.
\*iak pondt%V«*k navij«* vse ure v kapitolu. ob petkih pa nadzoruje ure v ISeli hiši.
Najbolj pazi na uro v kongresni tiskarni, kajti pred petdesetimi leti. ko je imel šele šest let, je njegov oče skrbel zanjo.
— Pred osni i m i leti je bik* izrabljena. toda posrečilo se mi je. da sem jo popravil in je zopet šla. Zdaj pa mislim, da je doslužila. Oeeit.il sem ji .kolesje in namazal, toda malo časa jrre, pa se, zopet vstavi.
hud mraz prepečil p0v0denj
Če bi ne pritisnil hud mraz, bi reki Connecticut in Merrimac narasli in povzročili ogromno škodo.
Boston, Mass., 14. aprila. — Mrzlo vreme je pomagalo prebivalcem v dolinah države Oonnec-tieut. kjer je visoka voda grozila, da podre več tisoč hiš in drugih poslopij.
Ituki Connecticut in Merri-mack, ki sta -poglavitni reki v teh krajih, so naraščali, toda nastopil je hud mraz in ustavil narašča nje.
Četudi je voda že poplavila u-liee več mest. v Connecticut in New llempshire in nižje ležeča polja, vendar še ni nobenih poročil o kaki škodi.
Keka Connecticut je v Hartford narat^tUh za tri eevljo. toda bolj proti» severu je opažati padanje vode.
Merrimack reka je pri Lowellu narasla za sedem čevljev, tihla za sedaj še ni posebne nevarnosti.
Ivor v «yorah vlada hud mraz. je upanje, da bo sedanja* voda polagoma odtekla in bodo kraji obvarovani povod nji.
SNEG V DRŽAVI NEW YORK
drago milo
v rusiji
Kos mila velja $2.50. - -Veliko poman jka nje jajc. — Premoga ne izkopljejo dovolj. Manjka tudi jekla.
Moskva, Rusija, 14. aprila. — Špekulacij« in pomanjkanje mila je pognalo ceno za kos mila na $2.50. ali nad 1000 odstotkov višje, kot je postavna cena.
Celo vladne tovarne mila so bile prisiljene kupiti milo od privatnih izdelovalcev. Ravnatelji tovarn so prajeli od vlade oster opomin in grožino, da bodo zaprti, toda vlada ne more najti načrta. kako odvrniti primanjkljaj.
Tudi je bilo v tej zimi veliko pomanjkanje jajc. X;l trgih ;*o jih prodajali po 40 centov eno jajce in niti Tat to ceno ni bilo dovolj zaloge.	_
Moskva, Rusija, 14. aprila. Najvažnejše ruske industrije, pridelovanje premoga in kovin ter žolezniki prevoz ne gredo vspo-r<nino z ruskim petletnim načrtom. Prevažanje blažja so zmogle železnice samo 8<i odstotkov.
V prvem četrtletju so nakopali samo 87 odstotkov potrebnega premoga in vsled pomanjkanja jekla zastajajo v svojem izdelovanja tovarne za avtomobile in tr&korje.
Albany, N. Y.; 14. aprila. — Mesto da bi v aprilu prišli ščlnkovci in druge pomladanske ptice, je zapadel debel sneg. Po cestah morajo s pilili odss-t rantjeva ti sneg. Na več krajih je zapadel 12 pal-eev debel sne"'.
eskimi stražij0 zadnjo mejo
Eskimi se navajajo običajev belih ljudi. — Love živali in prodajajo kože. — Žive v hišah.
IZGREDI ČEŠKIH RUDARJEV
Praga, Češka, 14. aprila. — V stavki več tisoč premogarjev na severnem Češkem je prišlo do mnogih spopadov in predno so prišli vojaki, ki so pomirili izgrede, je bilo sodem premogarjev ubitih in nad petdeset ranjenih. [ V fierkavu f^o stavkarji napadli policiste s kamenjem in ;je bilo ranjenih 4.") policistov, predno so pričeli streljati in so ubili štiri rudarje. V Bruxu je bila poklicana kavalerija. ko je bilo ranjenih •več orožnikov. V tem kraju so bili ubiti trije stavkarji.
IZBRUH VULKANA V RUSIJI
Moskva, Rusija, 14. aprila. — Neko poročilo iz Baku na IL<t "iz-! vestja" naznanja, da je vsled izbruha vulkana na otoku Svinei izgubilo življenje pet oseb, več pa jih 'je bilo ožganih.
Parnik Jakov Zevin je hitel na , pomoč ter je vzel na krov 18 o-' seb. ki so bile ožgane, toda ni bilo mogoče rešiti onih pot, o kate-terih je bilo znano, da so umrle v i lavi.
Otok Svinei se nathaja v Kaspi-kem jezeru južno od Baku.
a d v e rt i s e ■n "glas naroda"
Washington, D. C., 14. aprila. Kot pravijo porocžla z daljnega severa, so Eskimi polagoma izpre-minjajo. Vsako leto več teh stražnikov svoje zadnje meje na skraj-liem severu sprejme običaje svojih bratov.
V A laski in za pad ni Kanadi so mnogi Eskimi opustili svojo starodavno navado pobijati živali in loviti ribe, da so imeli za živež in obleko ter so pričeli loviti živali v zanjke in prodajati kožuhovino. Na Grenlandiji in severnem Labradorju so se Eskimi približali misijonskim postajam, so sprejeli hiše belih ljudi ter opustili svoj«« snežene koče in šotore iz kož. Navadili so se tudi na drugo hrano, rabijo puške in fonografe.
Eskimi so bili prvi ljudje v Ameriki, s katerimi so prišli v do-tiko Evropejci in Amerikanei. Kkandm&vei so prvič prišli v do-tlko z Eskimi na Crrenlaaidii'i in Labradorju v d extern stoletju. Od t epa časa so jih obiskovali misijonarji. raziskovalci severnih krajev in lovci.
Ime Eskimo jim je baje daJ Biard leta 1G11. ko jih je imenoval Exeommhiquois. kar pomeni ljudi, ki 'jedo surove ribe.
Malo število Eskimov zavzema velikansko množino zeudje. Število vseh Eskimov na svetu se ceni na 35,000. Naselbine Eskimov se nahajajo v najsevernejših krajih Grenlandije, Labradorja.. Kanade, A/laske in Sibirije.
Po Vsej tej razdalji ki meri nad 50<X) mrl j govore Eskimi en skupen jezik, ki je zelo zamotan in vsebuje okoli 10.000 besed.
Eskimi veeinom« žive blizil morskega obrežja, ker dobivajo svoj živež večinoma iz morja. Ze-jlenjave ne pridelujejo, samo v po-. letnem času jedo divje jagode in I korenine. Poleti tudi lovijo tiče in j druge živali, pozimi pa samo ribe , in druge morske živali, mrože, i morske ]»<e itd.	/
Na skrajnem severu so Eskimi najsrečnejši ljudje na svetu. Xi-majo svojih vladarjev. Njih voditelj ima sicer vpliv, toda nobene oblasti. Kadar kdo pobi je kako veliko žival, je lastninili vseli. Vsa lastnina je varna in nikdar ni nobenih bojev med rodovi. V najbolj severnih krajih Eskimi še j vedno love živali z loki in pšiea-
mi v majhni čolnih, j Medtem ko se splošno domneva. d» Eskimi žive v sneženih kočah figloL jih v resnici polovica Eskimov niti ne pozna. Družina (si napravi v kakem zavetju šotor iz živalskih kož, katere podpirajo živalske kosti. Postelje si postavijo iz sneira ali ledu ter jih p«<rrnoio s kožami.
Na Grenlandiji in Labradorju poznajo Eskimi bejesra človeka že ( 900 let. Bolezni belih ljudi so po-I morile dve tretini vseh Eskimov, j toda sedaj obdrže svoje število. J Eskima je težko spraviti iz nje-I gove domovine in če je kateri šel I z belim človekom proti ju mi. se je i j čimprej zopet vrnil, odkoder je. prišel.	J
pet delavcev je bilo mrtvih; nad petdeset poškodovanih
COLMUBUS, Ohio, 14. aprila. — V velikem državnem poslopju, ki bi moralo biti kmalu dograjeno in ki je veljalo pet milijonov dolarjev, je na stala silna eksplozija in usmrtila pet delavcev. Nad petdeset delavcev je več ali manj resno poškodovani. Vzroka eksplozije zaenkrat še ni bilo mogoče dognati.
Dva delavca pogrešajo in reševalci domnevajo, da sta zasuta pod razvad inam i v kleti. V klet je tudi vdrla votla ter stoji več čevljev visoko.
Povzročena škoda znaša najmanj milijon dolarjev.
Pojavile so se tri teorije, kaj da je povzročilo eksplozijo. Nekateri pravijo, da je eksplodiral plin. ki je uhajal iz pokvarjene cevi. drugi zatrjujejo, da se je vnel mramorski prah, doc i m nekateri
domnevajo, da je eksplodirala bomba.
Jut rl bo uvedena natančna preiskava pod vodstvom, go verne rja White-a.
Eksplozija je nastala v spodnjih prostorih poslopja ter izpre-mi'iiila t. m na m o jem obložene hodnike v prvem in drugem nadstropju v kup razvalin izpod katerih je bilo slišati obupne klice ponesrečencev. Z velikimi težavami so jih rešili in jili odvedli v bolnišnico.
Eksplozija je bila tako silna, da so ]>opokai]e šipe na vseh sosednjih poslopjih.
Ob času katastrofe je bilo v poslopju gaposJenih 12f> mož.
FORD ZOPET SPREJEMA DELAVCE
španska
obhaja obletnico
Eno leto španske republike. — Kralj Alfonz eno leto v izgnanstvu. Obiskal je rojali&te v Parizu.
Detroit, Mich., 14. aprila. — Ford Motor <'o. naznanja, da je vsak dan odposlanih več tisoč dopisnic. s katerimi naznanja-svojim delavcem, da se vrnejo prihodnji pondeljek na delo.
Do sedaj je zaposlenih v Fordovih napravah H4,l)00 delavcev, ki izdelujejo avtomobile. 18,000 pa drugih delaveve. ki opravljajo, druga dela v tovarnah in izven to-' varn.	I
Sedaj izdelajo Fordove tovarne po 700 do 800 avtomobilov na dan , in pričakuje se, da bodo do 1. maja izdelale po 1000 avtomobilov na dan.
Madrid, Španska, 14. aprila. — Španska je sinoči pričela olilia-jorti prvo obletnico republike pod trobojnieo. ki je nadomestila zastavo burbonskill kraljev 14. apr. 1931.
Po madridskih ulieah. ki so bile pred enim letom pohie navdušenega naroda, ki je pozdravljala padec kraljestva, so zdaj istota-ko velike množice sla'vih* prvo obletnico republike.
Predsednik Nieeto Aleaeia Zu-mora in njegovi ministri, ki so pred enim letom imeli skrivna zborovanja, na katerih so napravili načrt za strmoglavi jen je kralja Alfonza., so bili gostje na banketu, katerepa je pripravil ministrski predsednik Manuel Azana. Zvečer w> pričeli po zraku žareti raketi ob času. ko je pred enim letom V:ralj Alfonz skrivaj pobegnil iz svoje paJaee.
Po celi deželi so Ste vršile velike slovesnosti.
SMRT VSLED PLAČEVANJA ŽENI
ZNA KRMI1 TELETA
Spencer, Ind., 14. aprila. — "William MuJlenix je postavil rekord, ker je krmil dvoje telet tako izborilo, da tehta eno tele 1270,
drugo pa 1314 funtov. Oba sta stara po eno leto.
SOVJETI SE BRIGAJO
ZA KROMPIR
Moskva, Rusija, 14. aprila. — Sovjetska Rusija ije v svojih industrijskih napravah pričela v velikem številu izdelovati stroie za kopanje krompirja. S tem misli vlada povečati pridelek krompirja. katerega je v Kusiji vedno primanjkovalo.
Tovarna v Minska "konmnar", je pričela izdelovati te strotje, katere je iznašel nek sovjetski delavec. ki je zaposlen na državni kme tijL
Chicago, 111., 14. aprila. — Garfield J. Schn-ferstem. star 50 let. ki je bil nekdaj bogat prodajalec zemljišč, se je usmrtil s plini iz avtomobila, ker je moral preveč plačevati svoji ženi, od katere je bil ločen.
Schieferstein je v 13 letih plačal svoji ženi $32.500, kot je razsodil sodnik, kri je razglasil ločitev.
—	Ta svet zapuščam. — je pisal Sehieferstein v svojem poslovilnem pismu. — ker me je moja žena mučila in pcRtave in sodišča, ki omogočujejo ropanje v obliki plaeevanja ločenim ženam.
— -Sem v položaju, ko ne morem izpolniti -zahtev, dasi žrvim v slučajno praznem stanovanju, v katerem jo samo postelja in stoL
—	.Taz sem imel bolečino, moja žena pa smetano. Z Bogom, svet, preveč si za me!
NIKOLAJ JE NASTOPIL DOPUST
Bukarešta, Romunska, 14. apr. Princ iNikolaj, ki se na zahtevo svojegn. brata kralja Karola ni hotel odpovedati svoji ženi. se ja z avtomobilom odpeljal v Pariz. Kralj Karol mu je dovolil eno le* to dopusta.
ODA"
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 15, 1932^_
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
rcj (i
li, BCMfflk, Tnu
of ib* eorpor&tton ted
Borviib of Manhattan
"Olil NAIODI <¥•1m H thm PmUD
ot above officers Nw York City. N. I.
Oar Except Svndays and Holiday«
teto velja tt* am Aaaiko.U York sa celo leto *7j00
la Kanada --------------$C.00||Za pol leti_________93.60
la ytA leta — .... , - ---tSAoii Za inocemstro sa celo *•*>_f7j00
fta Aetrt leta
-SI .5011 Za pol leta
-•3.50
•nbe^ptton Yenrtr fS.00. AdTerttiement on Agreement.
"Olas Waroda-	wM dan tenemii nedelj in praaailtov.
(X»pua brea poopiaa m oaefinoast m ne pnobčujejo Denar naj <e blm-gotcli potfljatl po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, ffroelaio da se nam tudi prej Saje MrslUče namanl, da hitreje najdemo naalomlka.
"OUI NlkODA", CIS W. lSih Street, Nty Tark, M T.
Telephone: Cfleteea 3—4078
1ZJALOVLJENJE POSTAVE IN REDA
Iz Slovenije.
Drzen vlom v denarni zavod. noči s sUo odprli lesena vrata, ki
...... , ,. . .	vodijjo v skedenj. Odtod .so jo po
V JOinilski tipi, zlasti 0111 izza me-	, ,..	-, - ... -". , • ...	hodniku obrali do kasce, tam izje, kaj radi obiskujejo Ljubljano.	, . , . , v . •• . •■ - , . ... . .	drli zamrezene okno in vdrli v Zadnji ve«-.j i vlom v Ljubljani jp	. . , . , , , 0. . . -»	kasr-o, iz katere so odnesli okroj* Imf oni v pisarno Stavbno družbe .. .
n ... . .	< mernikov žita in potem zopet iz-
na Dunajski cesti, prej pa v Obrt-	. ...	,1	1
' " '	(rinili i- famn/. no*.
hanko na Kongresnem trgu. VI o-
ginili v temno noč.
Vlom je bil opažen šele drugega dne, nakar j«.* orožništvo takoj pričelo intenzivno zasledovanje tatov. Splošno se-in pri i, da vlomilci ne morejo biti od daleč. Razmere v župnišču ko morale biti tato-aprila pa so.se vtihotapili tr- vom prav dobro znane, sicer bi žaški sv eil rove i v po-flopje bivše s«* jim vlom ne bil tako dobro po-Kranjdte hranilnice v Kn&fljevi sreči! ulici, kjer so u«lrli v blagajno
Hranilnice dravske banovine. Na Hitra izsleditev nevarnega vlo-
milci so medtem nekaj časa pohajali po deželi in napravili ve«" vlomov v blagajne raznih uradov. Tako so nedavno vlomili v občinsko blagajno na Mirni.
I)ne 1. marca se je k<»t l»lisk jm» vsem svetu raznesla h'nzaeijonalnn vest. da s<» neznatni odnesli slavnemu le-1l«-ri. p dkovniku Lindbcr^bu, dvajset mesecev starega otroka.
Takoj j** bila na nogah vsa policija, zvezne, državne in okraj m* oblasti s«» na^de v>e sile, da dobe otroka nazaj. Toda vsa prizadevanja so bila brr*zusj«-sna.
Lindbergh s<» j«« slednji«'- jxtsluy.il zadnjega iji skrajnega utdsfn — brodite in rakftirje j<* mnnwi|T naj skušajo stopiti v stik z ndvajalei in mu preskrbeti otroka. Raketii'ji so se z vso vnemo lotili težavne naloge — pa tudi brez uspeha.
Ljudje z velikim zanimanjem zasledujejo vsako poročilo o Lindber^lnt oziroma njo^ »voin otroku, ne toliko ker je Lindbergh nekak ameriški narodni junak, n,ie ]»a zato, ker se jim smili, ker je k• »t o<V izgubil najdražje, kar je imel.
Zločin je navdal vse sloje prebivalstvo z grozo, kajti ljudje so prieeli uvidevati, da sta se postava in red izjalovila.
Popoln iiasko toliko ojwvanega reda in civilizacije je posebno razviden iz zadnje faze peklenskega zločina.'
Neodvisno od oblasti je Lindbergli potom dr. Con-dona stopil z odyajalei v zvezo.
J>a reši otroku živl jenje, j<< obljubil, da b«» ščitil od-vajalee pred zasledovalci ter dostavil, da je pripravljen doprinesti vsako žrtev, saim. da dobi otroka nazaj.
Plačal je visoko odkupnino ter slednjič v svoje največje presenečenje spoznal, da je bil presleparjen.
Odvajalci so vzeli denar, otroka pa niso vrnili.
A' današnjih časih obstoji velika nevarnost, da'bodo drugi dogodki zasenčili zanimanje za Lindhergliov slučaj.
Nemara čakajo odvajalci te prilike, da bodo z denarjem zavedno izginili.
To bo vzpodbuda za druge zločince, pred katerimi ne •bo nihče varen.
Polkovniku Lindbergliu vsi žele, da bi dobil otroka nepoškodovanega nazaj.
Oblasti pa ne smejo držati roke križem, in zasledovanje po zločincih m >ra toliko časa trajati, dokler ne bodo padli pravici v roke.
Edinole na ta način bo v bodoče zaščitena varnost otrok.
oYok srečnih žena.
delu sta bila na^brže dva sve-drovea, ki sta s«» priplazila čez Souvanov vrt. ki leži za vrtam t«'-gu banovinskega poslopja, nakar se je iNlen izmed njih povzpel do odprtega str;«niš«"nega okna in o-premljen z vsem najmodernejšim \1omiIskim oro<ljem izrezal najprej lesena vrata .do likvidature, nato pa se je moral l««titi š«^ dru-
milca.
Luka Levko i/. Mozirja je star šele 18 let, vendar pa je že star znanec zaporov. Pred kratkim je bil izpuščen iz zaporov v Mariboru., kjer 'ie odsedel kazen zaradi vloma v (Pečetovo trgovino v Črni. Xa poti k svoji ljubici v ko-privni.ške \Thove je obiskal svojega nekdanjega delodajalca Flo-
«?ih železnih vrat. v katerUi je iz-. .. ^ „	. .
■ ____ » . - v.	. ... rijana. Drofka v Konjskem vrhu
reza! s posebnimi skarjanu velike j , .. T . .	.„
o«lprtino in tako zlezel v blagaj-t
.'I občina Luce, in mu olajšal denar-
.	,	T	1 ' U1CO. Momtl je kar pri belem dne-
iiiKko sobo. lam se je nernu«lito»	__	>
, -, ... • , .	,, . vu v lirolkovo stransko sobico,
lotil velike jeklene blagajne . ...
"krradel 1Z omare 14<X) I>in v de-
znamke Werthsim, ki jo je izrezal na «lesni strani.
Vlomilce je moral «lelati najmanj tri ure. «l;i je dokončal svoje <lel«». ki pa mu ni bilo poplačano. Skozi odprtino je se«-el v zg«>rnji tresor. kjer s«' je nahajal Wino «lrobi"ž; našel je tamkaj samo 589 Dinmpo ve«* i ni v kovanem drobižu po 2 m 1 Din in po ">0 in 'Si par. Pri delu se je moralo st«v rrlcu hudo muditi, kajti šlo je najbrž že proti jutru, zaradi česar ni mogel na«*eti drugega tresor-ja, kjer bi na.š**l vei"ji plen. saj se je nahajalo tamkoj okrog fHX► ti-tisoč Din gotovine.
nanju in razno obleko, tako da je Drolek bil oškodovan za 2000 dinarjev.	♦
Mladi potepuh pa se še. ni zadovoljil s tem plenom, DPjro jo je mahnil se v nelabko dostopne planinske koče 1 tad lihe, kj«*r je nadaljeval svoj Žalostni posel in je vlomil v gozdarsko kočo na Mar-•"•išii, kjer je vse razmetal, a ni na-š«'l nikakepa plena.
V.\ beo-om v planine »je zelo otežil zasledovanje Jučkim orožni-kom, ki so mu bili noč in dan v najslabšem vremenu za petami. Po tridnevnem neprestanem za-
(Kledovanju, se je. lučkim orožni-Storilee je bid izrt-«ln«» previdei kom posrečilo rz^ledhi in aretira-in je policijska preiskava na licu i ti Lnko v Mežici na Koroškem, mesta ugotovila, da je moral sve- j Luka jo je namreč potem mali nil drnvee delati vsekakor z orokovi- z IVolkovnn dnearjem v Me/.iro eeiiMin rokami. Po končanem d«-! kjer si je nakupil pirhov in dru-lu je zloi-ine«* o«lse| iz podopja po ^ (|obrot za sebe in tudi za svo-LSti poti. kakor y prispel, noter, j j,, bc»do«"-o boljšo polovico. Tedaj Ljubljanska policija vodi zasledo-j pa mu },. vwtfla rokjl
nje za svedrovci /. vso energijo in križala račune. Izgubljeni fanta-sn bili že v teku dopoldneva pre- Lin j0 hi z nakupi jenimi pirhi
iskani vsi deli mesta in pretaknjc ni vsi lokali, kjer se zbirajo ,siim-
vred oddan okrajnemu sodišču v ' Gornjem gradu. Drolek ne trpi
r Ženske na ot«»kn ^(ajorka roj hedvouuio nasrečnejše ženske na ( Vvetu. Venomer prepevajo, s«» I ^mehljajo in kažejo zadovoljne o-[ t>raze. Kakšna j«* sftrfvnont te za-j dovoljn«»sti
•
( Vzemini«» na pr. Jaa»itov tipično Majorčanko. Ima dva otroka, ki se igrata in valjata i>o y>esku g>o<l TcJiJcim, širokim vhodom v, hiio. Tu se jim n?e nrorp pripi-etili j Yiesreoa in j* nt trt4)a skrbeti tniio- i fO zanju. Tudi je ne moti, če m med igro ]*omažeta in odneseta kakšno od rt in o.	« -
Juanitm "dom ima bele. kam«*- ' |He stene, tla so kamenita. stoli i leteni, miza iz hra^tovine. Nikjer j m opreme ali luksuznih \ letov.-A Ju an i ta dela za ža-očesom umetnika: tke plat-dorim predelujejo njene »ose- I volno a M; krnaijo primitivno "evuio a čudnimi slikami.
To je tisto na ma jorskih žen-vse ao umetnice in dela, ki"'
pridejo izpod njihovih rok, kažejo odaev i njihove osebnosti.
.Tuanitin mož sedi med tem v beli, hladni veži in pTeizkuša rastlinska barvila, ki naj dado njenim platnom sijajne barve. Tudi on je umetnik in oba občnjeta kot umetnika tovariša — umetniki pa niso nikoli v zadregi za besedo, kadar ne razgovarjajo o svoji umetnosti. Druge žene gredo mirno in ena men njimi kaže drugi lonec, ki je okrašen s pestrimi arabeskami. Juanita opazuje ta lonec in ne obleke svojih sosed, kajti na MajOrbi ne poznajo "mode". Xobena ženska ne nosi klobuka, pač pa šal okoli ramen in krilo, ki ni .spremenilo svoje dolžine. odkar ko Mavre pregnali z otoka. .Tuanita ne bere nikoli romanov in ni zato s svojim življenjem niko4i nezadovoljna. Mož ji je tovariš, .sreča ji je umetnost — ali so drugod v JSvropi še kje kakšen popolnejše zveze ea življenje?
Ijivo tip.. Poskrbljeno pa j«' tudi posebne škode, ker dobi pirhe. ki za zasledovanje po deželi in ,jV ta-, jjh sifM.r Luka ni „;uuoni, Bjenm.
ko upati, da se bodo storilci na- Orožnikom po«l vodstvom nared-posled Vendarle vjeli v mrežo.
Vlom v župnisko kaščo.
nika Sovinca gre vse priznanje. d;t so nevarnega zlrkovea tako hitro spravili za zapahe.
Vlomilska in potepinska nadloga v Beli Krajini.
Odkar je umrl župnik .Turko. je župniš«'e v Starem trgu popolnoma prazno. Pro viz or Tlorvat, ki
xa.'asno upravlja župnijo, stanu- V zadnjem ."asu je v senuški o-je v kaplaniji ki je od župnija kolier zopet na poslu neznana tarnalo oddajna.	! tinska družba, ki prav pridno ob-. To priložnost so izbrani nežna-) iskuje ponoči vinske kleti in dnini vlomilci in so v pozni temni ge shrambe. -Posebno ob prazni-
i
NAZNANILO
Prošnja Mr. Frank Sakserja za parobroclno agencijo *je sedaj rešena, in tlanes je pričela —
PAROBROPNA AGENCIJA
]>oslovati pod imenom
metr0p0utan travel bureau
(v prostorih tiskarne "Glas Naroda") 216 West 1 8th Street New York, N. Y.
Pod tem imenom se bo paro i,rodna agencija navila s posredovanjem vseh potniških zadev in tudi s pošiljanjem denarja v stari kraj točno in zanesljivo, kakor je bila prej navada pri tvndki Sakser State Bank pred likvidacijo.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj in nazaj in se nima vsega v redu, naj se zaupno obrne na nas in postregli mu (bomo, da bo zadovoljen. Dolgoletne skušnje so potnikom na pot o van ju v veliko korist, in te imamo, zato rojakom tudi lahko dobro postrežemo.
Za pojasnila glede potovanja, potnih lisiOv, cen, vizejev in permit ov se objuite na nas. -
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 Wert 18th St., New York, N. Y.
Opomba: Pazite na bodoča naznanila v listu "Glas Naroda". Za vse izlete, ki jih prirede razne parobrodne družbe v Jugoslavijo, preskrbimo trkete pri nas.
kih .so bili dolgoprstni^j na poslu. Dne 24. marea so tatovi od-1 nesli posestniku Kopšetu iz vinske kleti na Gradniku oOO litrov
vina. Xa velikonočno nedeljo so najbrže isti zlokovei vdrli v hišo Matijo Kambiča v Prelomih in po-J brali rnno^o oWeke in drujrih lie-čL it naslednjega dne. na vel ikono«"-ni pondeljek. so vlomili v tr-grovino .Josipa M a Ionska v Rožnem dolu in pobrali večjo množino tobačnih izdelkov in izdelanih oblek. Za storilci ni sledu.
V Ttelo Krajino prihaja zadnje T-ase izredno mnojro zdravih mladih tujcev ki se izdajajo za brezposelne v -lesenic in od drujrod. kar pa je neverjetno. Med njimi ko prav sumljivi tipi. ki iščejo le prilike, kako hi kje kaj izmaknili. Nekateri so prav nasilni in sirovi in povzročajo velik strah med kmeti, katerim proze s požigi. ako ne dobe takšnih miloda-rov. kakršne zahtevajo. Kmetje jim v strahu često nudijo vina. ker drugega, nimajo, in neprMi-pravi se tako napijejo. da postajajo ljudem nevarni.
Steklina v dravski banovini.
Kakor poroča revija "Zdravje*', je bilo v letu 1031 cepljenih v an-tirabičnih ambulators jih v Iligi-jenskeni za vodil v Ljubljani, v Zdrav-.t ven o m <lomu v Mariboru v Celju f>4 oseb. ki so jih ngrizle-živali, pri katerih je bila steklina ugotovljena. So pa takih os«*b. katere so ugriznile stekline .sumljive živali. Tudi v letošnjem letu je bil«> proti steklini cepljenih že več oseb. Zaradi ši njen j a ste-kJine s«^ prebivalstvo opozarja, naj se zplasi v vsakem primeru pasjega ugriza ali pa ugriza po kaki druži živali nem ud no v najbližjem ambulatoriju v svrho cepljenja proti steklini, ker le cep-lj«*nje v prvih dneh po ujrrizn ž.i-vali sipurtio obvaruje ngriznjeno osebi pred steklino. T>nj;odili so se tudi primeri, da je ugriznila ljudi navidezno zdrava žival, pri kateri so se pokazali znaki stekline naknailno. Pošiljanje ugriznjenih oseb na cepljenje v Pasteurjev za Vod v Zagrebu ali drugam iz-ven dravsk«' banovine j«' nesnii-pelno. ker se cepi jx> vsej državi po istem predpisanem načinu in so vsi tozadevni izdatki nepotrebni. Tudi se lahko dogodi, da anti-rabični ambulatonji izven banovine odklonijo cepljenje proti steklini in napotijo ngriznjeno osebo v pristojen ambulatorij v pori ro«" ju ugrizu jene osebo.
Nesrečna smrt stare gospe.
Na Taboru v hiši št. 2 se je pri-J potila na velikonočno nedeljo strahovita nesreča. V omenjeni hiši stanuje soproga trgovca s sadjem Pieliekova. pri kateri je bi-! la tudi njena stara mati ftl-letna liarbara Ormeljeva. Pred kratkim ije stara mati sedela v svoji so bi pri zakurjeni peči in se grela, dočim ,so bili domači v drugih sobah. Kmalu po 0. uri pa je nekdo izmed njih začutil uhajati iz sobe s-tare matere duši ji v dim. Brž so planili tija in ugledali na tleh staro mater popolnoma obžgano. nezavestno. Kmalu je izdihnila. Kakor je pozneje ugotovila komisija. se je stari »jospe vnela obleka ob peči in jo je zaradi strahu zadela srčna kap. Truplo so po ogle-du komisije prepeljali v mrtvašnico zavetišča sv. Jožefa, odko-ker je bil pogreb na pokopališče pri sv. Križu.
Dopisu
Duluth, Minn.—
V mesecu aprilu in maju t. 1. bo Ameriška Jugoslovanska Zveza potoni svojih lokalnih klubov popisala vse jugoslovansko prebiva Istvo v Minnesoti. in sieer iz sledečih namenov:
1.	Da se enkrat pronajde. koliko je jugoslovanskega naroda v Minnesoti.
2.	Da se dožene število ameriških državljanov med Jugoslovani v Minnesoti. in koliko je še takih, ki imajo prve papirje ter kolik oije onih. ki še nimajo nobenega ameriškega papirja.
K«»liko je naših Jugoslovanov v .Minnesoti brezposelnih, in št vrlo onih, ki se sedaj nahajajo v veliki potrebi vslod brezp<*selno-sti ne dobivajo pa nikake pomo«*i od države, kot jo dobivajo o>ta!i probivalei raznih narodnosti v naši državi. <V so najde kako družino v potrebi, so bo poskušalo ji pomagati, če bo Jo kako mogoče.
Rojakom pa. ki še nimajo no-bega ameriškega papirja, se bo pomagalo papirje dobiti.
Omeniti moram na tem me-tu. da Clilbert klub j«* z >p«'t prekosil vse ostale klube Zvezo v popisovanju Jugoslovanov v fJilbertn. Minn. Popisovanje Jugoslovanov v Oilbertu jo že g«»tovo. To truda-polno d«*Io so izvršili naši mladi Am«-rikanri. kateri se nahajajo brez dela v Oilbertu. Oilhert klub j«' tem mladim fantom obljubil on cent oil v^ake vpisane osebe, in to t«' jo fante tako navdušilo, da so «l»-Io izvršili v par dn«*vih.
T'pati je toroj. da bodo tudi o-stali klubi Zvez«1 posnemali Oil-j hert klub in šli takoj na delo pri I popisovanju našega naroda v na solbinah.'
Z rojaškim pozdravom John Movern. tajnik A. J. Z. v Minnesoti.
nasi v ameriki
sMarv Kekič. 26-1 o t na ijubiea notoričnega bandita Joe Filkou->kija. j<* bila v New Yorku obsojena na zapor od dveh tin štirih let radi posedanja ukradene zlatnine v vrednosti .$»10.000. Mrs. Kekie ije v. banditom pobegnila v New York, kjer je hila prod mesecem dni z njim vred zajeta, pust ivši v rievolandu nfoža in dva mala otroka. Kilkowskija se je prignalo nazaj v Cleveland ter se j«* začela proti njemu obravnava pod obtožbo umom prvega reda.
—	Mary Kueler. h«*i dobro poznane Kuclerjeve družine v Denver. Coin., se je morala podvretu operaciji, katero je srečno prestala in s«' sedaj zdravi doma pri svojih starših in bo že kmalu zdrava.
—	Joseph Znidarsi«"', ki so je ž«k lansko leto meseca oktobra ponesrečil v Canon Cithv, Colo., in je imel zelo nalomljeno nogo. -.o tudi še vodno zdravi. Ker jo bila poškodba huda. se seveda noga le počasi celr. vendar je že veliko boljši.
—	Jernej Arko so . zdravi v j Merev bolnišniei v Denver, Colo, j Imel je vročinsko bolezen in se
mu obrača na bolje.
—	Na Virginiji. Minn., jo bil izvoljen za aldermana znani r<»-jak Joseph Kraker. Za izvolitev se ima zahvaliti predvsem slovenskim glasovom.
■mm i IHIIMISEESSt — ssaaussaiB.:snn^s^sLnsissosrani ;:j.irzg
imajo velik uspeh
I
Cerkovnik je pobiral po cerkvi.
iNekateri so dajali vee. nekateri manj.
Prišel pa j«* «lo oloveka. ki se ni hotel -postavljati s svojim dart »m.
Dar je stisnil v pest ter pomolil roko globoko v torbico, da bi ja nihče ne videl, kar je darova!.
Cerkovnik se pa sklone k njemu ter mu pomenljivo zaš«'poia:
— Kar meni pa dajte v r«ik«».
Pri ill a."-a h mi dva manjkata. *
Novi «"asi, nove navado.
Prej sta mlada poročenca z velikim sijaijem praznovala obletnico svoje pr»r«»ke. Damlanašnji }*ji ponavadi v poeast tega veselega dogodka loeita.
*
Nekaj bi rad ve<lel Kje so do bili nekateri naši ameriški Slo-venci svoja srednja imena
Na neki bolnišniei je tabla z napisom : V porodniški oddelek j«1
* »t rokom vstop prepovedan. *
Časopisje poro«"-a. da .: • uničil potres v zadnjem času več velikih kitajskilt mest ter s t«*m povzro.'il ofrr«Kuti'» škodo. Vsekakor m«»ra-jo imeti Jajxmci v nebesih mogoč nega zaveznika, s katerim žive v zelo prijateljskih odnošajih.
Pre<i kratkim so broad east al i po radio utripanje srca lepe mlade deklice.
Povsem natančno še jo slišal««: Tek-tektek-tektektek-tek . ..
To se mi je z.«lelo zelo zanimivo.
Sii» dos'i bolj zanimivo hi pa bilo. ako bi bilo mogoče po radio slišati mi:s)i. ki jih ima mlad-) dekle takrat, ko ji začne utripati sre«*.
Neki profesor je dognal, da je kislo zelje najboljše sredstvo za shujšanje. Pozabil jo pa povedali, če mora biti tudi kaj mastnih prašičevih rebro v njem. Edinole v tem slučaju bi se kislejra zelja 1«»-til.
*
Trije prijatelji so se pogovarjali o svojih sorodnikih.
Pa. pravi prvi: — Jaz imam strica, ki je poslanik na kraljevem dvorit. Vsak mu pravi — ekse-lenea.
Drngi je r«*kel: — Moja teta je si a Am a pevka. Vsi se ji klanjajo in ji ne pravijo drugače kot "prinia-dona".
Tret ji nekoliko pomisli in reče : Jaz som poročen in imam taščo. Kdorkoli mojo taščo vidi. so zgrabi za glavo in obupno vzklikne; — O. sveti Tio«r!
Zadnjič se je oglasil v našem uredništvu prijatelj Tratnik, ki mi je priiu-sel iz Milwaukee. Wis., kloba-o in kos želodea. pa še nekaj drugega je baje imel, toda si ni upal s postaje priimsti.
Potuje v prelepo Savinjsko dolino in bo toliko časa ostal tam. da se bo naveličal. ("V bi bil jaz na njegovem mostu, bi s«- nikoli ne naveličal Savinjske doline, mi!-\cauških želodcev in pristnih kranjskih klobas.
Nekaj bo pač treba storiti. Navzlic slabim časom se redim, tla me je sram samega sebe. Sam ne vem. odkod to. Tistih petinštirideset. žlikrofčkov vsak«> nedeljo in četrtek mi menda no more šk«»-dovati. Dva funtka krompirja na dan mi menda tudi nisa- napihnila lie in trebuha. Speh. ki mi ga pošljejo včasi z Willarda. Wis., po mojem mnenju tudi ne rodi.
Kaj je torej vzrok, da dobivam od vsepovsod priporočila za shujšanje in da se mi ije celo že par babic priporočilo f
Po mojem mnenju je vzrok moje debelosti kava. ki jo pijemo sleherno jutro v tiskarni, in pa sveži zrak. ki ga je v New Yorku in v New Jersey toliko, da bi g-a lahko na kose rezal in na funte prodajal.
Toda nekaj bo treba ukreniti že iz ekonomskih ozirov.
Ako bo šlo tako naprej, se kmalu nebom mogel več prikloniti m pobrati stotaka. če bi slučajno padel od mene.

in nf' •r^fftiitf"'* *

-. • h, .

GLAS NARODA
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 15, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY te TJ, 8. 1
naša krivda
Sir Jasua Stamp, vodja britskega j večkrat j« poravnal posojila, pre-popisnega urada, razpravlja port den je napočil rok za plačilo. Zdaj tem naslovom v londonskem dne v- j pa znašajo angleški dolgovi 22 nem tisku o vzrokih sedanjega milijard funtov, ter je bilo samo padca funta. Angleščina je prvij 35% tega premoženja izposojenega izmed svetovnih jezikov, toda cvenk v vojne svrhe med svetovno vojno
kriza in kapitalizem
angleškega zlata je bil še bolj domač po vseh delih sveta. Zdaj je doživela Anglija najstrašnejši u-darec v teku vse svoje zgodovine: zaupanje do funta je omajano. Kako se je to moglo zgoditi, in kdo je kriv?
Svetovna kriza je samo začasen pojav. Merodajni vzroki so globlji Jn vztrajnejši, če so utegnili poškodovati na stoletni raz vaj preračunano denarno podlago vsega narodnega gospodarstva. Sedanje angleško pokolenje, ki je postalo polnoletno okoh 1. 1900. ima vse razloge za hvaležnost do lastnih očetov in dedov. Slednji so pridno nakupili 1 i narodno premoženje: glavnico in dohodke, ter potomcem praviloma zapuščali več kakor s> podedovali sami. Okoli leta 1900 50 znašali povprečni britski narodni dohodki 2 milijardi fantov sterlin-gov letno. Anglija je izdajala samo 5% tega premoženja t. j. do 100 milijonov funtov letno 2a državne in Javne koristi: uradništvo, ceste, šolstvo, vojsko in mornarico, socialno zavarovanje, ureditev kolonij
Sedanje britsko narodno premoženje znaša do 18 milijard funtov. Angleško ljudstvo bi moralo na temelju teh številk nemudoma napovedati faliment, če ne bi tvorila večino dolga dolgoročna, 65 in 90 letna posojala. A ta olajševalna o-koLnost vrže dolgo črno senco na bodočnost. Naše pokolenje je dosti podedovalo od očetov, a ničesar ne bo zapustilo sinovom in vnukom. — Nasprotno zapravlja še zdaj vnaprej njih bodoče delo in dohodke... Ko bodo potomci sodili zapravljive čete, bodo videli, da je i-mela svetovna vojna zgolj malo podrejeno ulogo v njih težkočah. Prepričali se bodo zato, da je po letu 1900 sunkoma narastel življenjski standard, so se zvišale življenjske zahteve, se olajšalo delo,
se znižalo število delovnih ur. Fo-prey malo pomembni užitki in zabave kot kinematograf, radio, sport, so zdaj postali splošna last.! Zdravstveno stanje se je izboljšalo, število smrtnih lučajev je nazadovalo. Brezposelni, ki niso poprej našli zaslužka v domovini, ?o
In izseljevanje ter plačila na račun: odhajali v Avstralijo, Indijo ali starih dolgov. To so bili srečni Ča- | Kanado, kjer so pričeli novo težko si, a kmalu so minili. V teku 3G; življenje. Gradili so ceste, obde1©-
let se je izvršil porazen prevrat. Narodni dohodki so narasli na C.6 milijard funtov letno, a državni in Javni izdatki na 1.5 milijarde. To pomeni, da žrtvuje sedanja Angleška za državne in socialne potrebe namesto nekdanjih 5 do 40% vsakoletnih dohodkov. Funt stwrtin-gov ni samo kos papirja. Kaže zdravstveno stanje vsega organizma imperija. Če zapleni država 40% vseh naših dohodkov, zmanjša s tem za 40^ našo podjetnoe-t In trgovski razmah, prikrajša za 40% našo osebno prostost. Razpolagali smo poprej z 95%» po nas u-st varjene in od očetov podedovane delovne moči, ki smo jo potrebovali za življenjski bj in za zavarovanje potomcev. Zdaj so nazadovale te moči za 60%..„ v resnici je J funta. Zdrave razmere se bodo po-morebiti znižanje še manjše, ker vrnile samo z novo zdravo dušev-nadomeščajo razliko notranja in'nostj°- A sedanji britski brezpo-eunanja posojila. A koliko razlike! selni ne marajo odhajati v Av-
vali ledino, razkopavali ležišča kovin ali strigli ovce, da bi ustvarili boljše pogoje za dediče. Slednji so res živeli prav tako dobro ali boljše kakor v stari domovini. A sedanje pokolenje se ne zmeni za blagor prihodnjih, ne mara dopri-našati žrtev v korist sinovom in vnukom. Sploh se ne zmeni za de-co, se celo trudi umetno omejiti njeno število in se rajši vneto bori samo za nedotakljivost brezposelnim namenjenih podpor. Državna blagajna pozna namesto dohodko7 same izdatke.Ta nepričakovan prelom v mišljenju širokih ljudsRia plasti je vse bolj pomemben kakor sedanja gospodarska kriza. Med njegove dalekosežne posledice moramo šteti tudi propadanje
Prisostvujemo zelo zanimivemu Idejnemu procesu, ki kaže na veliko spremembo v sodobnem ljudskem mišljenju. Mislijo na čisto spremenjeno stališče, ki so ga še pred nekaj leti zavzemali ljudje napram bogastvu in ki ga zavzemajo danes. Dokler je kapitalistični sistem s svojimi naj raznovrstne j širni možnostmi velikega obogaten j a proč vi tal, toliko časa je imel brez števila prijateljev, občudovalcev in zagovornikov. Vse mu je pslo slavo. Literati so ga proslavljali. Politiki so se borili za njegovo naklonjenost. Znanstveniki so pripravljali dokaze za njegovo gospodarsko in socialno popolnost, nravstveno upravičenost ter neoma-deževanost. Živeti v tem sistemu je bil užitek, bilo je prijetno se solnči-ti v njegovi naklonjenosti in profili -rati od njegovega radodarnega blagoslova.
Prišla pa je kriza in za čuda razredčila obože vatel je kapitala. Naenkrat je nastopila v mišljenju čisto druga moda. Kar čez noč je postalo moderno, da vsakdo, ki hoče v nastopu in v literaturi le majčkeno pomeniti, najprej zada za uvod v svojo kariero krepko brco kapitalističnemu redu, ki da je do kraja gnil, propal in sploh nemoralen. Celo politiki — vsaj teoretično — niso več njegovi zagovorniki. Njegovo obrambo prepuščajo onim, ki imajc od kapitala direkten užitek.
Resnična velika sprememba v ljudskem mišljenju! Bogastvo je i-melo nekdaj nešteto občudovalcev; sloves premoženja je imejitelju avto
je med sedanjostjo in preteklostjo.1 stralijo, ali pa pobegnejo odtod na-Ob začetku sedanjega stoletja je' v London, kjer imajo kljub znašal dol« angleškega naroda si- brezpselnosti lažje življenje brez mo 8% njegovega premoženja, ter napornega dela v napoldivji poje bil dolžnik vzoren plačnik, kajti i krajini.
poročni obredi na japonskem
Čim doseže najstarejši sin v j a- ni znana. Sin se ženi zaradi potom-
ponski rodbini za ienitev primerno starost, kar se zgodi zelo zgc-daj, mu poišče nevesto oče, ne pa mati, kakor je v navadi pri zapad-j nih narodih. Kot nevesta prihaja pri Japoncih v prvi vrsti v poštev( hčerka najožjih prijateljev. Po- , klicni snubači iz bero več primernih nevest in če je katera očetu všeč, določi snubač sestanek, n?. katerem se Ženin in nevesta seznanita. Ta sestanek se imenuje mi-al in lahko se vrši na privat-
stva, v prvi vrsti moškega.
maHčno potiskal v roke mandat z i najvišja mesta. In danes? Posedati večje imetje je malodane nekakšna oteževalna okoliščina v morainem
lika. Uspelo mu j«, da je dvignil zaščitne carine po vseh državah, izvedel je skoraj popolno zaporo vseh državnih meja, poslabšal in preklical je obstoječe trgovinska pogodbe. Kajti čim bolj se mu posreči izločiti inozemski dovoz blaga, tem bolj neomejeno obvladuje lastni domači trg, in tem bolj brezobzirno mu je prebivalstvo izročeno v etesploatacijo na milost in nemilost. Trust in karteli so moderni roparski vitezi. Povsod na svetu sj je tej mednarodni financi posreči- j lo, prepričati državne organe, da le pod varstvom visokih zaščitnih carin more uspevati domača proizvodnja. In malokdo opazi, da :e baš s takšnimi dokazi izreka un'-čujoče spričevalo lastni industriji. Za močno zaprtimi carinskimi mejami uživa avtarkijo in dela, kar hoče. Potem se ponavlja veliki svet v malem. V zaprtem ribniku imajo manjše ribe le ta pomen, da so hrana velikim ščukam. Isti proces
se odigrava v gospodarstvu, kar jr v veliko škodo resničnemu narodnemu blagostanju.
V bistvu kapitala leži, da riziku dobička stoji nasproti riziko izgube. Moderni kapitalizem pa te dvojnosti kapitala noče priznati. Dokler so bili zlati časi in je delal velike dobičke, se ni veliko zmenil za državo in se znal spretno izmikati socialnim dajatvam. Ko pa so prišla suha leta, pa opazujemo, kako kapital riziko izgube prepušča — državi. Tako postopa predvsem veliki kapital. Mali kapital sk'isa izgubo neposredno prevaliti na na-stavljence, upnike in konsumente. Veliki kapital pa, ki v dobi plcdonosnega cvetja ni hotel nič slišati
p-e
a
s n i
i n
n d i
Spisal
AL. JENNINGS
zadržanju, skoraj, da pomenia ma- 0 vmešavanju družbe, oziroma dv-dež na značaju. To silno spremembo žave v njegovo poslovanje, sedaj, v nazorih je čas prinesel. Ljudje so doživeli poplavo vojnih dobičkarjev, poznali so nemaniče, ki jih je obogatila inflacija, so v tesnih zvezah z enim in drugim, ki je prišel do premoženja le zato, ker so ga prijatelji v srečnih dneh pritegnili v gotov trust ali družbo. Le tisti so redko šteti, ki bi z lastnimi rokami prišli do večjega imetja. Potem
ko je prosperiteta manjša, neprestano kliče državo na pomoč. Dohodki so se znižali ali celo čisto izostali. Sedaj pa naj država s svojimi financami reši, kar se rešiti da. Takšnega bega kapitala pred. odgovornostjo, kakor ga je pokarala obstoječa kriza, še zlepa ni doživela zgodovina. Nad vse poučen je. pogied samo v Nemčijo. Sto tisoče
Časopisi osvetljujejo ozadje naj-raznovrstnejših afer, na katerih so ljudje silno interesirani, pri katerih se skoraj vedno izkaže, da jc denar igral umazano vlogo. Poj en: kapitala je naenkrat postal v ljudski zavesti čudno zvezan s pojmom aferaštva, verižništva, nepoštenja In. podkupovanja. V resnici v sodobnem gospodarstvu ni več mnogo morale. Vse to spravlja denarne ljudi v slabo luč, osumljeni so ce-j lo oni, ki so pošteni. Pod dojmom Svatba se vrši ob velikih cere-j javnega mnenja celo poštenjaki z monijah, ki so tem svečanejše, čim nekakšno slabo vestjo uživajo svoje
časopisi kar naprej poročajo o raz- in milijarde mark je izdala država nih umazanih aferah, denarnih samo v enem letu. za sanacijo raz-špekulacijah', o podkupovanju, ko-j nih bank in podjetij, da jih reši rupčiji, poneverbah, pa zopet o mi- | poloma. Bilo je potreba današnje 1 i jonskih dobičkih gotovih družb, krize, da je ljudstvo spoznalo to
dvojno lice kapitalizma.
ZLOCINCEV NIKJER NOČEJO
višji položaj zavzema ženin v družbi. Tri dni pred svatbo prenašajo v ženinov dom nevestino balo, ki je navadno v nji vse, kar potrebuje žena v zakonskem življenju. Na dan svatbe se nevesta zadnjič po- j do nikakor noče vdati in mu ne češe kot dekle in obleče belo žalno pride na mar, da bi iz idejnega cbleko. da pokaže, kaka težko se ( bankrota izvajal praktične posle loči od očetove hiše. Pri odhodu dice. Tako n. pr. vztraja pri viso-
imetje.
Vse to je posledica krize, ki je diskreditirala kapitalistični sistem in ga proglasila za bankrotnega. Kapitalizem se seveda v svojo uso-
Xe on ne jaz nisva rekla nobene besede ver. Skoraj niti dihati si^iisem upal. Videl sem, kako mu roka trepeče. Nisem si upai dvigniti oči v njegov obtožujoči obraz.
Kaj je neki mislil s temi besedami ? Je mar zahteval, da naj ničesar ne ukrenem, ko je vendar ves Woodward čakal mojih dejanj ? On je dobro poznal duha in običaje v tej deželi prerij. Tu so možje poravnavali račune med seboj na nagel, smrten na-<-111- Vsi prebivalci so bili povečini sami be-1 gunci in farmarji. Xjim je bilo malo do zakona.
Policisti so bili najslabši ljudje v deželi! in so bili skoraj iz samih nekdanjih konjskih tatov, igralcev in tdhotapeev.
Bandit i so svoje denarne zadeve urejevali z revolverji, uradniki pa s steklenicami whiskya.
Vse to sem dobro vedel. Če si ustrelil človeka, ki je nekoga za vrat no umoril, ni bil to nikaksen umor. Xa srednjem zapadu je lo zahtevala časti.
Toda meni ni bilo do časti, meni se je hotelo maščevanja. Z Edom sva zdaj dvanajst let živela skupaj. Nadomestil mi je bil Stantona in "pišče" in mi je bil več kakor oba ta dva. Bil je velikopotezen, jasnih misli, najboljši človek, kar jih je kdaj živelo — in zdaj je ležal tam z zdrobljenim tilnikom.
—	Ouj, Al! Glas mojega očeta se je prebijal do mene kakor skozi zid bolečine. Ta glas me je spet zdramil k zavesti. Ouj, A\\ Zda j je dovolj umora in krvi. Dovolj je nesreče. Tvoj brat je plačal ceno maščevanja. Zdaj jo bo plačal še Jolin. Kje bo to končalo ? Ali se naj ves Woodward okoplje v krvi i ,
Z živo strastjo je nadaljeval: — Ti ne smeš storiti tega. Jaz sem tu sodnik. Izvoljen sem bil, ko so začeli to deželo poselje-vati. Izvoljen sem bil, da bom ohranjal zakon med ljudmi. Toda kaj naj zahtevam od drugih, če me niti sinovi ne bodo slušali i
Naenkrat je umolknil. Njegov bledi obraz je bil spačen od bolečine.
—	Kaj ne,^Al, da ne boš ničesar storil, dokler se Frank ne vrne?
tvorilo silen zid. Skalovje je strmo padalo proti Kačjemu potoku. Na drugi strani reke se je zemlja v velikih zanesenih valovih gubila v rahlo vzpetih gričih in dolinah.
Oe je bil človek enkrat na gorski strani Kačjega potoka, potem ga je bilo čisto brc/ hipno še zasledovati. Drenovo, oreškovo, ro-bidovo iii bombaževo grmovje se je po vsem gorovju spletalo v neprehoden pragozd in ni ga bilo maršala v deželi, ki bi si bil upal svojega konja pognati vanj.
< 'cz nekaj let sem tudi jaz pobegnil pred roko zakona čez Kačji potok in navzgor v te gore.
Na fanni so me določili, da sem govedom vžigal znamenja. Frank je odšel na fan no Priorjev potok, ki je kakšnih dvajset milj ležala stran. Kraj. na katerem sem živino zaznamoval, je ležal na robu gozda na ravnem bregu reke.
Harliss ni bil preveč natančen glede tega, čigava so bila teleta, ki jih je bilo treba zaznamovati. Prostor za vžiganje je imel nadvse pripravno skrito lego.
Nekega jutra smo se pravkar tspet ukvarjali z zaznamovanjem, ko je prijezdilo pet mož k nam. Pozdravili so Ilarlissa in si začeli od mesa zaklanih živali, ki so visele po drevju, rezati kos#. Eden izmed njih je stopil k meni.
—	Ti se gotovo nič več ne spominjaš name? Saj si delal pri mojem očetu na Trhli 7j ?
Vedel je o tistem mojem streljanju v Las Cruees, vedel je, <la jc bil moj brat umorjen, in vedel je tudi, da s puško ne poznam šale in da ne znam jezika držati za zobmi. Začel mi je pripovedovati o nekem roparskem napadu na ekspresni vlak Santa Fe.
—	Delo na farmi ni kdo ve kaj prida, mi je dejal. Ti boš šel še z nami.
Bil je prekanjen prerok, ki je videl naprej. Komaj mesec po tem je John Harliss sedel na svoji verandi. Jaz sem slonel ob
™ ,„nM(ini„ „	v, ***** oče zveste kratek meč v kih cenah, čeprav se zaveda, da
nem stanovanju, v gostilni, na vi-,	.. , , . i ....	,
tu ali » fcledall£6u Mlada se sezna-I no2nlcl i" s tem jI namigne, kako diktatura v cenah krizo samo poni* » navzočnosti roditeljev br« "" Sl ^ *VlienJe' Če bl ji P0"	Vltra* na organizaciji
. stalo neznosno. To je sedaj samo karteov, dasi je očividno, da tak še stara navada, ki pa jasno kaže,. sistem ovira blagovno cirkulacijo kako se je nekoč godilo japonskih Njegova moč je še vedno silno ve-
ženam.
Ženin pričakuje nevesto v sobi.
vsakega prigovarjanja ali nasilja. Če sta pripravljena poročiti se, gre vse gladko.
Poklicni snubač gre v imenu ženina snubit nevesto in če ga ne odkloni, sledi izmenjava daril, ki določeni za poročne ceremonije so tako obvezna, kakor poročni J kamor imajo dostop samo nevesta obredi simi. Ženin podari nevesti v spremstvu roditeljev, ženinovi navadno svilene obleke, svilo, vino! Jolitelji, poklicni snubač z ženo in sakl, posušene ribe, lan itd. Tudi nevesta po&lje ženinu običajna darila in navadno se sla spotoma srebata. Potem vprašajo čarodeja, kdaj bi bil sa svatbo najprimernejši dan. Svatba sama Je stvar rodbine ln ljubezen v našem pomenu besede Japoncem pred poroko
DENARNE POŠILJKE
Ml im nad 12 let pošiljamo denar v stari kraj. Za dinarje in lire s« sedaj te-le
dva strefaiiki. Snubač vzame eno izmed treh skledic, napolni jo z rižem ln vinom sakl in jo poda ženino; ki vino v treh duških, iz-pije. Potem napolni snubač skie-dico drugič ln jo poda nevesti. I Sto se ponovi ob popolni tišini z obema drugima sredicama in s tem je obred končan. Potem se ženin z nevesto predstavi izbranim svatom stranski sobi, na kar sledi gostija s tradicionalnimi jedili in običaji.
90S	Dtn	..	I 4 M
6««	IHn	..	» 9 55
l.OStt	Dtn	..	»1H?# j
»,«•«•»	Din	,.	«7 ?0
s.ms mu .. m v* ».<*• nt« .. i)2. m
Pri v«tji* intthik
ItpIftfuVlM t Uiti v t in nafcasujnao tudi Prejemnik	drnar i
IM lir S«** Itr S«* tir Mi itr
1SM Ur
lir
brc« v
t s M $ u Si
* K.SS
t r es
S 53 rs
SlHfri popust.
S. Dntariih brzojavno, k noji po* 11
vami in pitjem vina saki. Važno vlogo igrajo medsebojna darila," ki tvorijo celo premoženje. Daril je včasih toliko, da morajo najeti posebne izurjene uslužbence, ki jih zavijajo v pester ali pa pozlačen ln posrebren papir. Svilo, ki jo drbi nevesta včasih cele skladovnice, a-ranžirajo v obliki pahljač, kar naj pomeni željo, da bi se tudi sreča v zakonu tako širila.
j vratih.«Majhen farmar je jezdil proti nam. Frank je prišel iz Denverja. Svojemu o-Takoj smo vedeli. d:i sc je moralo zgoditi četu sem izpolnil željo.	i nekaj posebnega.
— Stavi jih pred sodišče, je rekel Frank.'	vrste naduti, majhni farmarji, ki so
Argentinska pomožna križarka ''Ohaco", ki ima na krovu 33 težkih zločincev, ni smela v hambur-ško pristanišče in zdaj pluje skozi preliv Cesarja Viljema proti Gdini-ji. Oblasti v Buenos Airesu so vkr cale na križarko zločince in jih hotele posUati na Češkoslovaško. Poljsko in Litvo, od koder so doma. Za več tednov je pomožna križar- j
ka na poti in se ne more iznebitiI On tako hoče. Jaz ne bom streljal po no- se gnezdili po teli dolinah, so prihajali zmi-neprijetnega tovora. Policijske ob-jbeiiem več.	rom samo (V so imeli poročati kakšne iio-
^JeZtTaf°n K,"/?*11* ZmiV°m' impU3ZC11' - SV<?tU ^ ki
"Križarka se je hotel ustaviti v Ca-jmcJiak 111 y^bkodusen — neodločen do tre- blebečejo in prenašajo marnjc, potem so ti disu, Marseiiiu in Genovi toda ni-j nutka, ko je bilo treba nekaj storiti, potem farmarji ti ljudje. Tako neznansko važni se kjer je niso pustili v pristanišče, j pa ga nisi mogel več zadržati in je brez u-' zdijo samim sebi pri tem. Jolm Harliss je
Ko so francoske oblasti v Marseiiiu zvedele za prihod argentinske križarke so ji poslale naproti dve torpedovkl. V marseillskem pristanišču, so se zasidrale francoske ladje ob križarki in oblasti niso dovolile nobenemu potniku stopiti na suho. Neki marseillski me-
smiljenja drvel dalje kakor sam vrag. Jaz bil plavolas orjak in je malega, klepetave-sem zanje gojil eno samo čuvstvo — čuv- ga farmarja presegal za dobro mero. stvo plamenečega sovraštva iz srca. Jaz — Najnovejše novice pač še niste euli, sem obljubil samo eno. Hotel sem počaka-' kaj? In s pogledom v mojih očeh je pristati, da bo razprave konec. Cesar zakon ne bo' vil": Tisti, ki so ubili Jenningsovega brata,
ti nazaj v Argentino.
— Vi
odUtka. ■uutovll«
URO ZAKBAJSEK
OmutiI Trav* Mrvlca
|M*itjkC
M. V.
Zakoa se torej sklene vedno veselo, čeprav je od ženinove strani sklenjen samo začasno,- kajti mož se lahko da ločiti brez posebnih razlogov in ovir. Vendar je pa lo-Med gostijo se nevesta večkrat čitev na Japoaskem malo. posebne preobleče. Ta ali oni svat zapoje' če so v zakonu otroci. Zakonske primerno svatbeno pesem, da se nezvestobe Japonci ne poznajo, svatje ne dolgočasijo. Venskih' kajti vsak mož lahko vzame toliko obredov pri pravi japonski svatbi žen, kolikor jih lahko preživi, v torej ni in zakon samo določa ei- novejšem času je pa začelo pre-vilno registracijo, ki bi toil brez nje vladorati med Japonci evropsko zakon neveljaven. Zadnje čase so naziranje o zakonskem stanu in' se pa začeli uveljavljati po enrrop- bodočnost bo .pokazala, če je to sklh običajih cerkveni obredi cer- Japoncem koristno, kajti zaenkrat! kve Šinto v hramu boga solnca v se njihovo naziranje o rodbinskem	te mm mm	n
Tokiu. Vrie se ob asistenci belo življenju še bistveno razlikuje od Lafveiji oblečenega svečenika med motit- natega.
uredil, bom uredil sam.
Toda v Woodward u nisva mogla ostati, rai ostati na krovu in šele čez dva' Tudi stari gospod bi tega najbrž ne prene-'
ščan. ki je odšel na križarko je mo-| sel. Jolma je poslal doli v Tecumseli in tam' dni, ko je dokazal, da biva traino v ■ t -i	* *	i	.
m™, je smel nazaj na suhe1'0 !"'
Ko je odplula križarka "Chaco*' iz 111 Jaz sva s,a k	lobu-Oldeilu in sva
marseiiiskega pristanišča, sta jo mu povedala, da misliva čakati. Bil jo razo-spremljali torpedovki do nevtralnih čarail.	j
vod Kapitan križarke ima smolo. _ Morda pa bosta imela srečo, da še tr-
kajti njegovi potniki so sicer izgna-	a	u i j - A \
no iz Argentine, nimajo pa nobenih , n^njiu fanta, te bo kdaj tako, vama
dokumentov, da bi z njimi dokaTa- h° inoJa hlsa Z mirom odprta.	i
li. kje imajo domovinsko pravico.'' Skoraj na v vsaki farmi v preriji so se
Tako jih nočejo nikjer sprejeti ia skrivale banditske tolpe, toda svet jim ie
z^m? ™ktiheJe- ^ ^ -redal skozi ^te, saj je bil od policista do z njim, Najbrž jih bo moral pena- Cestnega razbojnika en sam kratek korak.
S Frankom sva šla na farmo Spike-S, da bi bila do sodne razprave s pota. *	j
S Frankom sva šla na farmo Spike-S. da bi bila do sodne razprave s poti.	I
Farma je bila last Johna Harlissa. Kačji potok in reka Arkansas sta križala njegovih sto tisoč oralov zemlje. To je bil kraj kakor nalašč za /begunce in Ilarlis je bil
so «bi 1 i oproščeni.
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik
pih romanov jih pisateljev.
zmerne.
U
vsebuje mnogo le-slovenskih in tu-Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
. __ nadvse gostoljuben človek. Na eni strani se je vzpenjalo gorovje Coiieliorda in je s sv o-' jimi ogromnimi črnimi, atolpastimi vrhovi)
Knjigarna Glas Naroda"
la* iT*tejIV
HEW YORK, FRIDAY,	1,5,1932
the largest slovene daily In u. s. a.
' i t f? * i ± ti-1 it^: u i r h 44 m '^titiutiil-hlnitiiluii	If ^ f i *tt! r+'tmff** r:-
r> £

j-i 1 >
boste našli knjigo katera vas bo zanimala
s
1«	iisihi*!: t: rtlf^v* ilff sh^^fc^z-^žl! ? 1 tmh.:!!uic'.';fl<!-: .lli*ili*ai	»piillf^n^/d^^fii r s ižllližlž 11	?:" *: ^ - & •	11 Si
MOLITVENIICI
i
, Pslhitae motnje na alkoholiki pod- 1 Jagnje .
htgi .....«......................................7."» Janko in Metka (=a otroke»
Praktični ruftirinr ...............................75
.30 ^bimm CrusM
rRTA URA
v platno vez.................90 Pravo Li> molurija ri'itamir) .........30
v lino usnje vez ............1.50 lv^il.^lnili in Idr j ni utemelji ru-
v najfinejše usnje vez IJtO sU(.ea idcjnluma ...................1..10
v najfinejše usnje trda J'^ ^^	Kadiu
VC7 ...........................1JOi triudke. rnarn. ........................2.—
iKRBI ZA DUftO	j bruMrano,....................................1.75
v platno vez..................94, Računar v Kronski in dinarski
v fino usnje vez ............1.50 ; veljavi .........................................7s
v najfinejše usnje vez Ue|K«r.» s!«v. italijanski in itali-
tAJSKl GLASOVI janski-slovetiski slovar v platno vez. ____________ M, Kotni spiaovaik vsakovrstnih
v usuje vez. --------------1.20	pisem ............................
v lino uinje vez. _____1.56
% najfinejše usnje vez. l.GO
.9«
........3t
■Ifrnaf Zma;ovar. Mrd plazovi ........J0
Jutri (SfriiKi tr<lo vez ______________________75
Urni..................................................(ml
Jurčičevi spisi:
Po|»olua izdaja vs»b 10 tvnkitr,
lepo vezanih ................................10.—
zvezek: Dr. Zober — Tufonnr
liru^raao .............—.....................75
Juan i.Userija (l'«»vesti iz španskega
........50
.......J»0
........90
> višku srca
v lmitirano usnje vez. .go
v usnje vez....................so
v fino usnje ver. -------1.—
v najf ncjše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda
vez ...................................130
v bel celluloid vez.........1.20
: K BES A NAft DOM
življenj«* ......................
li;ikn m* sem jaz likal
i aii m<v(i-i i. zveze k
ii;jin srui m* jaz dlotl
lah*ftovcc« 11. xv.
kako sem se ja/ likal
(AtešoVec( III. 7-v
........f»0

...........f.0
ezek .............t H)
Solil« Cilje ................................
Slike iz živalstva, ml.. virzanft Slovenska narodna mladina
(obsega 4~»2 struni i ................1-50
Spretna kuharica. lrd.» vezana —1.13 Sveto Pismo stare in nove tnfie,
lepo trdo vezana ........................'i-—
Sadim vino .........................................10
Sadje v gospodinjstvu ......................	.........
Kuhinja pri kralju: gosji no/tri .JM) Spolna nevarnost .............................2.»	.'
lebeuik angleškega jezika
1.30
Sredoziiuri
broš. ,
Koreiska brala, povest i/ uiisljouov
v koreji ........................................3(1
liri na o%veta ..................................30
Kmečki puut (sem«) .........................co slrano,p voin*
Kevohicija na Portugalskem ...........Strj
kdft-a in bela v rt ni r a. povest .........ho '
Roman zadnjega cesarja Habs-buržana ........................................1301
Rdet« megla .................................~7l)
Bdeča kokarda___________________________________1.25
Seriant Diavolo, vez. 1.66 : Slovenski šal ji ver ...............................40;
št. 'st. Poslednji dnevi pi
u. «tol..............................................00
Št. 2d. (1.. Aru! reje v i Črne maske, poslov. Jbsip Vidmar. s2 st r.
Sr. l'7. (Fran Krjav«v-» Brezposelnost in problemi skrbstva za
brezposelne, ni str.. broš. .............33
si. - k Tarzan sin opic ..................ju
„	. _	Tarzan sin opie, trdo ves____lih
Slovenski Robinzon, ml. voz. ...........„73 •	kok:1 roko ............................^
........! St. Živeti ................................23
.........35 j št.	(Oaj Sahistij Krisp) Voj-
........jhi j na z .lujjurto. jkisihv. Ant. l»»>k-
........j	1si rani. brnš.....................-50
30' sf.	iKstver Mešknt Listki.
144 strani .......-........................-.......65
Stric Tomova kota Sueški invalid........
Svera Oenovefa ......
Skrivnost najtlenke
Skozi širno Indijo
Sanjska knjiga, mala .........................f»0
Sanjska knjiga, velika .................90
Sanjska knjiga, (Arabska) .........1J»0
Spomini .Ingoslovanjikpga dobro-
j SPISI ZA MLADINO
j	(CANGL)
r.v. tr.lo vezano. Vseltnjo 1L' [io-
....................-.............................r,o
4.	z v. tnlo vezano. Vsebuje S. po-vc*ti .................................................
5.	y.v. tnlo veziino. Vinski tirat .........50
ti. z v. t rilo vezano. Vsebnje j»o-
vt-si i ................................................nu 1
St. "T. Domave živali ...................JO
št. oŠ. Tarzan in svet ..................1.—
• Štev.	Bolienie .......................90
} št. 47. Misterij dnse .................1.—
voljen. 191-1—1918 .......................1.25!	Tarzanov* iivali ............m
ink vez. .......i.................601 Stcv. 4:>. Tarzanov sin. trd vez ....1.20
Kaj se jr .Markam sanjalo .............25
Kazaki ......... ........................................<»0
Štiri smrti. 4. z v. Snn:t i»r«-«J iiišu . Stanley v Afriki
....................40
...................50
....................33
...................65
...............................50
v	!p,ovlz.....................................!5.- krii«- p^ pat«	m^i«............_ vez
v na fine]se usnje v<j 1-^0	t.m.irano ....................................1—>	i ' l^il .1. OL«	j- Stritarjeva. Antbologijj«. hrt* .........80 Št.
i;""!j",, nie ,:da,.,. 1 -' t" *«<••..........- —........^
št. 30.	Slika I>«; Graje ................1-20
št. 31.	Slov. lut'.ade in romanee.....80
Št. 34.	V nietežu ............................1.—
št. 55.	Namišljeni Itolnik .................30
št. r.c.	To in onkraj Sotle.................30
šr. 57. TarzanoVa mladost, trd
................................................1.30
Olad l lL.unsuti) ..................90
PESMARICA GLASBENE MATICE:
1.	rrsmarira. orelil Hubad ....2.54
2.	Koroške slovenske narodne
pesmi (Svikaršioi 1. i;., in 3. i zv. skunaj ................................1.—
MALE PESMARICE:
St. 1. Srbske narodne binute ______15
št. la. Sto rutiš, Srbine tužni .....15
št. Jo. Na planine ...........................13
St. 1L Zveeer ...................................15
št. 12. Vasovaler ..............................15
Št. i:!. l*otlukiiie:v ...............15
IGRE
IARIJA VAKIIINJA
fino vez ............................1-20
v fino usnje ....................l-r>0
v uajiinejie usnje trda ve/ .....................................1.60
Irvatski niolitveniki:
Ijr1r.i J»tar«»sli. fina ve*.............1.—
tla«a tb»cii. a mir ljudem, fina vez 1.30
n;i Ifin. j^i v. z ........................I.««
Ctonrer nebesi*i. v |.latn«> fl nn ve* ..............
ienae. najfinejšo ve*
.....R0
.1.00
^ngleški molitvenilci:
(za mladino)
t'hild * I'rajrrlMMik:
!«.••-» |4mai<* rfzamf ... JW h. lo k.-t vezano............1.10
i nto me................................30,
fino vemtt« ................................JSft,
of Heavrn:
fino vmuiho .................................35
v molje tv/..nui ...........................70
* ....JfineJ-^* n-iije tecajmt ........1-20
(ZA OliKASLKi
iey of lleavrn:
i-eb.kl v«maiiA ______________......1JM i
v e«4uM najfinejši vez ....._____1.50
v fino nsiije vesaun ................151
'.ith«»lir Parket Manual-
v flmi usnje resano .......________130
h««1 Maria:
fino usnje veiuiim .... . - - 1.10
»oucne knjige
kngtešk« vloteiisko beril« ............2.—
in^rt^Mka služba ali nauk kako se
naj sirrše k sv. maši .....__________.10 |
l^j na lezi ji lini boleznim ...................75
l erkniško jezero ____________________________1.20
IkMtitM iivinoidravnik broširano .1.25
Ibmiarl rdruvnik po Knmlpo:
broširanu ..........................1.25 j
»maCi vrt ..................................1.20
»vedorrja ......................................1.50
ipodin j Jtvo ...............................1 JO j
Ilitri raeunar ..........-__________________„751
Ulja t Melik I 1. zvezek 1.50
2. tve*ek, 1 - MHiitf ............1.80
► (Skalirk>) ...................2,—j
srbska gramatika .............JI
zgodovina Sbirorer, Hrvatov in Sr»»ov —.....................30
Veliki sloi ruski spisov nik: zbirka pisem, listin iu vlog za zasebnike in trgov re ...............1.25
Veliki \ senile/. .................................-.80
\Hščilna knjižica ..............................-»••
/birka domaeilt zdravil .....................
Zdravilna zelišra .................................10
Zel in pletel. slovar naravnega
zdravilstva ..................................1-5»
Zgodoiiua Imetnosti pri Sloveii-
rili. Hrvatih in Srbih ............1-0«
Zdravje mlailiue ...............................1.25
Zdravje in buburn v domači biši.
J zvezka ................................—1.13)
Zgodovina Srliov. Ilrvalovln Slo-»nuev (.Melik)
II. svezek ............-...............-.....80
PrtHokovaiiie kartr ...... ........k—
POVESTI in ROMANI
1. zv. 1'esmi: Ude iu i legije; Sonet je: IStimance. balade iu
legende; Tolmač (I-evstik .......70
5. zv. Slika I.ei stika in njegove
kritike in polemike ........................7tl
Tr.lo vezano ...........................1.—
ljubljanske slike. Hišni L-i^tnik. Triro« »•<■. KliK-ljski stražnik.
( rtiilnik. .lezu'-ni il^lur, to^itil-tib'tir. KlejM-tulje, Natakar<-:i,
I Sin medvedjega lovca, 1'otopisni
roman ...............................................30
I Študent naj Im». V. zv......................35
! Sveta Notburga ..................................Xi
Sjiisje. nial.' |«iv«'sti .............................
i StezoslevbT.............................................:t0
I Šopek Samot arke .............................Jta
i Sveta nor . -.........................................30
i I >.i?:t..jovsk'i Zapiski iz .mrtvega doina, 1. .lel ...................1.—
■ „	I
Beneški trgovec. Igrolifii. r r». .i«>J;iiiJ .00
('.vran de Bergerar. H<»rl.*ua komedija v iieiih dejanjih. Triki vezano ..............................................1.70 ■
Edela, drama v 4. ilej........................<;o j
Gospa z morja. 5. <b*j........................75'
l.okalna železnica, cb j..................50 i
Marta, Semenj v Uu limoivUi. 4. dejanja ...............................................30
Ob vojski. Igro^iz v štirih slikali .....30
Tonfkove sajno na Miklavšev ve-fer. Mladinska igra > ]H-tjem v :!. ilejatijih .........................................60
K. I". K. J>r;:ui:i v .lejanjih .s predigro, (Onpeki. vez..................45
, lievizor. 5. dejanj, tr.'.a rezana .......75
Veronika Deseniška, ir.la ve* ........ljK)
Naro«lne pe^mi za mladino (Ži-
rovniki k. 11. in ii. stopnja
k O ...................................................20
VSE '"> >t.'!.iij«. skuiMJ ..............5(1
Slavfrk. zbirka šolskih pesmi —
(.Medved) .........................................25
Narodne vojaške < l i-rjan«"iC» ..........59
Lira. sr«Hlnjoš..l-k:i. I. in zvez. k
|>n .50
Trogl asiii mladinski zbor iirimcrtii za tri »glasen ?.«ti>ki ali nn>?.ki
z!»>r. 1-1 l>e>mi.-. il*regel> ...... 1._
-Mešani in nuiški /buri «Aljas» —
zvezek: l'salm lis; veselo I »o j; Na dan ; 1'ivtia in*? .............40
(!. zvezek: oiMimin li veselju; Sveta noč: stražniki: Hvalite t^o-sjkmUi; Občutki; tieslo ...................40
T. zvezek: Slaveek: Zaostali ptif; 1 »omorodnn iskrb-a : I "r i svailbi: 1'ri mrl vaškem spivvimlu: Ceslo .1tl
S. zvezek: Ti u*reeiti j.i boti uui»-šjni zlior 1 : I'rijatelii iu senca 1 inešan zbor« : siuii, solncii-e stoj; Kuietski liiši .........................40
cerkvene pesmi
Za križ 111 svobodo. Igrol^až v
1 lutioviik. i 1 d.
......60
Svetlobe iu ^enre Slike i.Mrškoi ...
.............................1.2(1
.............................g0 št
št. lin. (1 lostojevski t Zapiski iz	...
.mrtvega doma. 11. ilel ..................1.— ! 4 •>J*ttl" 1
št. 61. Hlolari Bratje iu seslre.....7.">
LjuiNki oder:
Idi jot, I. ib'l i I >nsfojevki .90,
Idi jot, II »let .......................901 1- ZV. Tihotapec. 5. .1.-j:inj .
lili jot. III. de! ....................90 j 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja
4^1; lv;J!!!!..zzz:™iS!z,,irka ,judskih ij:rr:
Mlin pod zemljo.
si. ro\ št. št. i;t. št. »'•".. Vsi
Lov na ženo l romani .......................80
Lucifer .............................................I.—-
Marjetica .............................................50
.Materina žrtev .....................................50
Moje življenje .....................................75
.MaLi I^n-d ..........................................80
Miljonar lire/, denarja........................7.1
Marou. kr»£anski deček iz nuna .............................
Liba-..............25
.Vmetika. povsod dobro, doma
najbolje ....................................65
\gitalur (Kersnik) bron.
Andrej Hofer ....................
Beneška tcdeževalka ......
Belfrajski biser ...........
I tel i nieresrn ...................
Bele noči, mali junak _____
Balkausko-Tiirška vojska
BalkaiiHk* vojska, s slikami .........25
Itoj iu zmaga, povest ...................—20
Blagajna Velikega vojvode .............60
.....50!
Mladih ranikerue/Ai
topiš ..............................
................JO1 Mlinarjev .lanez ...................
.................501 .Musolino ..................................
........—.....35'Mrtvi Gostač .......................
..................35'Mali Klatež ...........................
..................40! Mesija ..................................
..................60 ! Malenkosti (Ivan Albrevbt)
K0 i
................ Mladim sreem. ZNrka povesti za
slovenska mladino ...........-..... ........25
Mistcrija, roman .............................. 1.—
.Na različnih potili
Spake, humoreska, trda vez.........- ...J»
SI IA K rSPK A14 K V A DEL A:
MachbrU trdo vez................................90
' broširano .......................................70
Uthelo ....................................................70
Sin Iv resne no^-i ...............................70
Skrivnost najdenke . .....................50
<'•6.
Kamela, skozi uho šivan-
ke. vi'sel«»igra ...................................45
Slovenski pisatelji ii. zv.:
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Periea, trtice ..................................................2.30
Tigrovi zobje ......................................1-— ;
Tik za fronto .......................
Talič, t Bevki. trd. vez........
snopi.-.
Neža, Sanje
.........35
...........r.11
...........t:o
Sv. ...........60
......70
......75
Splošna Knjižnica
!aslni fivo-
75! št. 1. (Ivan All.re. I.f; K:uijena
gruda, izvirna povest. 104 sir., briširnnu .....................................35
.401
.35 j ^t 2. (Radii M urniki Na Bledu. .70! Izvirna povest..INI str., broš. J»0
Tri indijaiLske povesti .........
Tunel, si>«\ rouuiu .................
Trenutki oddiha ...................
Turki pred Dunajem ...........
Tri legende o razpelu, trd. vez......65
Tri rože ...............—...........
sr.
Itetfrgor —........................................** Notarjev nos. humoreska ..................35
Bo>. t roman) ---------------------------------j Narod, ki izmira .................
Naša vas, II. tlel. !) povesti
Burska vojska ................................—40
, Beat in dnevnik ...............................-CO
Božično darovi ...................-.............35
Itožjp pot na Bletlu ............................20
Božja pot na Šmarni gori ...............-20
Cankar:
(•rešuik Lenaril, l.roft.........	.........70
Mimo življenja ...............—	.........80
MoJo življenje ..................	.75
Romantične duše .............	.........CO
Čarovnica ................................	...... .25
Cvetina Borograjska .............	.........45
Cve!ke .........................................	..........25
('didira -.................................	..........25
^'rtiee iz življenja na kmetih	_______35
Drobiž, in razne povesti —	
Spisal Milčin-ki ...............	.........60
Darovana, zgodovin-ka |mrest	.........59
Dekle l ili za ...............................	..........40
Dalmatinske povesti ..............	..........33
Dolga roka..................................	.........J5*
Do Ohrida in Bitolja ____________	_______10
Doli z orožjem .........................	.........J>0
Dve sliki: —- Njiva; Starka	
........iMeškoi .............................	..........60
I>evlca Orleanska ____-____________	.........50
Duhovni bo i .............................	.........Ji«
Dedek je pravil; Marinka in	filtra*
teljeki __________________________________	_________40
-Nova Krotika, »rdo vez ...........
Naša leta. trda vez ..................
i>ruširnna ■.......................
Na Iivdijsklli otokih .............................50
Naši ljudje.............................................-10
59 Si. ;!. (Ivan Itozman) ..Testamrnt
1
liudska drama v 4 dej.. broS. lo5 strani ................................„..35
4.	(Cvetko Colar) ..Poletne klanje, iztir.-tne |»esml, 1S4 str., broširano ......................................J»0
5.	(Krnn M Urinski) Gospod Kridolin Žolna in njegove druii xina. veselonaodre C-riiee I.. 72 strani, broširano .........................25
6.	(Novaki Ljnohsumnost ••• -0
.....- Sr.
...10 ...90 ...70 ...70 ...50
st. št.
Tisoč i 11 ena nor:
I.	zvezek ...............
II.	zvezek...............
III.	zvezek ................
:: knjigi-: skppaj
Tisof in ena noč (Hajtei vez. mala izdaja ......
13.	snopir*. Vestalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30
14.	siiopir-. Sv. Itostjan. Junaška deklica. 31aterin blagoslov .............3||
15.	snopi.". Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ...............................30
20. snopi.". Sv. Just; J.jubezen
Marijinega o'roka ......................JJ0
pesmi in poezije
......::0 Akrop<»lis iu Piramide .....................-80
broširano .......................................8(1
1
Azazel, tr.lo vez........................
Balade in romance, trda vez Bob za ndadi zob, trda vez ... .............1.30 ; Kraguljcki (Ct.va) ...................
Domači glasi. Cerkvene pesmi za lui-šan zb.«r ....................................1.—
12. Tantuni Krgo il'r-mrli ............„"»0
.Mašue pesmi za me-an zbor —
(Satineri ........................................50
12 Pa lige il.iigua Tantuni Krgo t*e-nitori. » Km*rsteri ...........................50
12 range l ingua Tunlnni Krgo (ie-uitori »ilerbiei .................................50
Hvalite (Gospoda v njegovih svetnikih. i«--ini ua »a>t svetnikom ............................................
KI oldiajilnili in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu t Hrumi ...............33
Missa in hunorem St. Josephi —
» l'o-jr:n-l.idk » .....................................40
Kyrie .....................................................«0
K svetemu ttešnjemu telesu —
(Foersterr .....................................10
...80
Sv. Nikolaj
..........................60
..................1.40
.................1.50
................3.75
..............1...1.—
I.— .1.25 i ....40 . ....63 ....80 ' .1.25'
trdo vezano ........................
Moje obzorje, (Cangli ...........
Narcis (tiruih-ni. broš......................30 i
Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 j
Slutne (Albreht 1. liro-:......................30 j
1'ohorske poli (Glasen, broš.............20 j
V krempljili inkvizicije ..................i^®. Oton Zui»aneič:
note za citre
Kijželjski: 1'uduk v igranju na
ritr.ih. i zvezki ........................3
Buri pridejo. L.raeti'« a ......................
note za
tamburice
5<l 20
7. Audersouove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila 1'tva. 111 strani, btoš- .................35
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z Itojnil^ pohodov bivfc-
gr> slovenskega polka .................1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25
thikraj pragozda......-.........................80
Odkritje Amerikt:, trdo vezano .......60
! St. & i .
I Ste v.
Akt štev. 113
Klizaheta ____________________________________JB
Kabijola ali eelvev v Katakombah.....45
......................J&
.......................*9
Vrm JKavolo ..............................._...J»0
Gozchn nik (2 ZVKZKA) ___________1.20
Goispodariea »veta ..........................-40
(iwlilw v atari Ljuhljani ...............60
Mm Jr. Janeza Kv. Krnica .75	1 —
tiiiNarji .......................................JJ5
mehko vezala .......
Praprečanove zgotlbe ..
I'asti in zanki .....................................25
Pater Kajetan ..............................1.—
PiHgvinski otok ...................................G0
Povest o sedmih oltešenih ................
Pravim kladiva ...................................50
Cabirki iz Boža (Albrevbt) .............25
J'oriškl zlatar .......................................35
Prihajač, povest ................................60
! 'ožigalec................................................25
i Povesi i, iK'smi v prozi (Baudelaire)
trdo vezano .................................1.—
Po strani klobuk ................................50
Plat zvona ...........................................40
l*ri strieu .............................................6d
Pral Imžji ............................................^0
6. t Cniv. prof. ilr. Frane Weber, i Problemi sodolute filo-
zofije. 347 strani, broš. .............70
št. lo. (Iran Albreht). ..Andrej Teruoue. relijefua karikatura
broš. ........J25
V	robstvu (Mniičiči ........................L25
V	gorskem zakotju ............................-35
V	oklopnjaku okrog sveta:
1.	del .............................................90
2.	del..........................................-90
OBA SKCl'A.1 ............................
Veliki Tnkvizitor .............................1.—
Vera (Waldovai. broš.....................35
Vojska na Uolkauu, s slikami ........^5
Vrtitar, \ Rabhidranath Tagore),
trdo vezano	-75
brošininu .....................................-60
»Sto ugank..........................................50
Vijolica. Pesmi za mladost .............60
Zvončki. Zbirka i»esnij za slovensko mladino. Trdo vezano ......-......90
Zlatorog, pravljice, trda vez ...........60
PESMI Z NOTAMI
note za klavir.
(Pavel."> Slovenska koračnica:
10 zrezkov. Vsak zvezek po .........3d
10 zvezkov sknjiaj ... ....................2.50
8 mladinskih pesnii (Adamič) .50
»e postane državljan z. D.
ur postane ameriški državljan .15 I ran Baron Trenk .
u doatojnem vedenju .........50 Hl«"»fska zgodita
IkiuMCna Kačonira ......................73
j liberalizem ..................................—m
lUufeftvaa iu snubi lua pitaa ..........j3
In enerilja ................—l^j
Patria, povest iz irske junaške do-
I. zv.
ii. hi. (Oba
»eti za hlio ln dom
lepo ves. (Kailo^eki
ji ji
..ki 1.40
Gusar v oblakih ................................^0
Itadli Mura* (TolaUjt ____________40
Hči papeža, ve*...........................„...1.—
Hektarjev me« ............................JSŠ
I led vika ............................................40
Hudi časi. Blag" duše. veseloigra .75
Helena (Kmetova» .......................M
Hudo Brezdno tlL «».i .......-........35
1 lom or ske, Groteske In Satir« ,
vezano .............................. .....'..Al
broširano__________________________m
Izlet g. Broučka_____________________l.Bi
Izbrani tpl«l dr. h. DoIcm ............M
Iz fnjnooII prlrode........................jm
As mdnim sveta, trdo vez. ....lil
IM
Prva ljubezen ..................................50
Po gorah in dolinah ..........................m
Pol litra vipavra ..............................60
Poslednji Mehikanec ..........................m
Pravljice u. Majar .........................J3$
Predtržaai. Prešern in dragi svetniki v gramofonu .........................25
Prigod be čebelice Maje. trda vez 1.—
Ptire s«) i v be, tnla vex.....................—7R
Cml nevihto .................................-35
Popotniki ............................................60
Pmnava Boga ....................................JO
Pit« .........................................1-----U
Povodec j __________________________..-30
Praški judek ....................................J85
Prisega Hnrorevkega glavarja .........30
Pravljice In pripovedke (KoSutnik)
1. zveaek _____________________i..-.......M
i zvezek------------------------40
Prvi« med Mljaarl______________________-M
Preganjanje lor......
..... 50 1« minulosti, .53 str
i
................-35 j št. 11. <Pavel Goliai Peterčkove
.................25 j poslednje sanje, Iniživna i»ovest
Št.	(1 »r. Kart Kojjliši Denar
iuiriKluit-^osiKHlarski spis. pošlo veuil Ur. Alkin O^ris. str.,
broš.............................................80
Št. IU. (Fran Mikiiiskii Mogočni prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih, i»l str., broš..................30
Št. 1::. (V. H. Caršin 1 Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
IT. Žuii. 112 str., broš......................30
Šr. 14. (Ur. Kari l.ngliši Denar, narodno-j;os|»iKlarski spis. |*»sh»-venil dr. Albin Ogris. l!3ti str.,
broš....................................................80
št. 15. Edinoml in Jules de Gon-court, Ueiun; Maiij«>nn ...................40
Št. 16. (Janka Pa.uoe) Življenje,
pesmi. 113 str., broš. .....................45
Št. 17. (ProsjHT Marimeei Verne duše v vieab, intrust, prevel Mir-
Ko Pretnar, so stra. ....................JO
Št. IS. (Jarosl. Vr«-hUeky» Oporoka i ukov škrga grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslore-nll itr. Fr. Brndae, 47 sirani, broširano ...........................................za
-30
Volk spokornik in drage pove.11 L- | N®TB PESMIf S SPREM IJEV AN JEM . ,	1 1	KLAv IWA
trdo veruino ...............................1-» i
Višnjega repatiea, roman. 2 knjgi 1.30 1 Album'slov. narodnih iiesml
Vojni, mir ali jniganstvo, 1. zv......35
V pusti v je šla. 111. z v......................35
Valentin Vodnika izbrani spisi —30
Vodnik svojemu narodu -------------—,.23
Vodnikova pratika L HJ27 ................M
Vodnikova pnM'kn I. 1928 ................^f
Vodniki in preporoki .........................00
Zroisel smrti ............-—...................-60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60
Za kruhom. i»ovest .............................35
Zadnja kmečka vojska .....................75
Zadnja pravda, vez..........................70
Zgodovina o nevidnem človeku ........-35
Zmaj iz Bosne ----------------------------------
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovee, 3. zv. skupaj ------------1-50
Zlatokopi ...........—......—.......................
Ženini naše Koprnele .........................45
Zlata vas ......................—..............—50
Zmote iu konec gdč. Pavle-------------45
(Prelovee) ...................................80
šest narodnih jtesmi (Prelovee) .8»
mešani ix moški ZBOR
Slovenski akordi (Adamiči :
I. zvezek.......................................75
11. zvezek .....—............-.................>75
Pomladanski odmevi, H. zv........45
Ameriška slovenska |ira(Holman 1 —
Orlovske laimne (Vodopivec) ........120
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) ..................-.................43
moški zbor
Trije moški zbori (Pavttč) -
Izdala Glasbena Matica ........
Narodna nag robni ca (Pavčič) ......
Gorski odmevi (Labari;ar zv. ..
Slovenske narodne pesmi z
raški ztmr iu petje ilbijukl ....1 Bom Šel na planince. Poilpuri slov.
naro<luih itesnii (Itajuki ............1
Xa Gorenjskem je fletno ................1
RAZGLEDNICE
Neuvorške. Itazlivne. dučat ...........
Velikonočne, božične iu novoletne
dueat ...............................................
Iz ra/nili slovenskih krajev, dueat
Narodna noša. ducat ........................
I»osamezne pn ...............................
ZEMLJEVIDI
.30
.40
..40 .40
..('j
St.	(Gerhart Ilanitfman > po-
topljeni zvon, ilraut. bajka v ]ie-tib dejanjih, poslovenil Anton
Ftintek, 124 strnili, broš. ..—1.......50
št. 20. (Jul. Zeyeri Gompači in Komurasaki. jaitonski roman, iz rešilne prevel dr. Fran Bradač. 134 strani, i»n>š................45
Št. 21. < Frilolio Žolna > Dvanajst kratkočasnib zgodbic, ii.. 73 str.
httK .—------------------------------J25
št. 22* (Toistoj \ Kreutzerjeva-sonata	.00
Šr. 23. (Sopboku>a) Antigone, ial-na igra. iioslov. c. Golar. 60 str.
broSlrono _________________________________30
At. 24. <f„ l. Bul we r) Poslednji Pompejev, l del, 305 str..
Zbirka narodnih pripovedk:
L del _____________________________________________40
II. del ............—-----------
Znamenje štirih (Doyle) .............—M
Zgodovinske anekdote .....................-30
Z ognjem in mečem -----------------3.—
Zločin in kazen:
1. in 11. zvezek ________________—1.—
vezana _______________________________—1-25
Zgodbe Napoleonovega huzarja ..
vezana .................................
Zgodbe zdravnika Muznika_______
Zlati pantar ____________________
...60 ...80
...70 ..jo
zbirka su)venskih povesti
1. zv. Vojnomir ali poganstvo fe zv. 'Hudo brezdno ________j.
3.	iv. VesHs povesti
4.	sv* Povesti In sUka_____
6tu*aA.na* ha. —Jf*

.40 .35 ..45
D V tH i LASNO:
Naši himni
HEfiANI ZBORI:
2l sv. (Lsbarnar) .., zbori. Izdala Glasbo-
^0
.45 .4«
RAZNE PESMI S SPREMLJEYA-X JEM:
Domovini. (Foi'ster) '.........................40
Izdala Glasbena Matica
Gorske cvetlice (kaharnar) četvero iu i¥»tero raznih glasov .........45
Jaz bi rad rudečih rož. moški zbor z bariton so lorn in priredbo za dvospev .........................................20
V pepeinični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zltor in orkester Izdala Glnsliena Matica ............75
Dve pesmi (Prelovee), za moSkl
zltor In bariton solo ______________.20
KnpleU (Gram). Učeni Mihce, — Aege In navada. Ne-3 svečki skupaj L—
Stenski zemljevid Slovenije na moC
u i 111 papirju s platnenimi pregibi ................................................7.50
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina ............................30
Gorenjska .........................................30
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-
skopoije .............................................30
Ljubljanslie in mariborske oblasti /10
Pohorje, Kozjak .............................30
Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ....................................30
Prekmnrje in Mrdumnrje ...........JU
Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .........30
............40
___________40
.............15
............50
Canada ................................—
Združenih držav, veliki ........
mali ....i.......................
Nova Evropa ............................
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing*
toa. Wyoming, vsuki po .................25
Illinois. Peiuisvlvania. Miasm ta. Michigan, Wisronsin. West Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio, New York — vsaki JM» ....................................... a.........4«
Naročilom je pruožiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. ČQ pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni d ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
"GLAS NARODA'1
216 W. 19 Street NEW YORK
j - r~

"O L A S NARODA"
NEW YORK, FRIDAY, APRIL i* *
THE LARGEST SLOVENE DAILY inDJ.X.
LJKC VIČ JOŽA:
Gregorjevo! Tički so se ženih ioLnce se je smejalo. Piska včki medenimi grli so napolnili prisoin*
trate. bregovi so se oddahnili v
PREPODENI SVAT
žarkih. Še mrzle stene. Jti ljubosumno oklepajo. Močilnik, so se zganile in oživeic. Žile med skalami so se začele v solnčni prigrev:-
p j mladinskem solncu. ki jim je ci napenjati in pokati. Kamenčki
zadihal: v toplem, opojnem ozračju Tudi jaz sem si zaželel zdravja in
oddiha. Napotil sem se v Močilnik. ia tihe steze, da v tišini zopet .T. -krat prisluhnem tajinstvenim uM-pljajem "tvarstva ter poiščem ko-'-rek -Teč", ki je zdrknila z dobrot-ljivih božjih dlani In se morda sk:i-la v tem čarobnem kotičku. A pole te^a so .se še tički ženili. I iu-bezen se je spočela, sladka in t°p-la. kdo bi ji zaprl srce!
Kr> sem zapustil široko cesar?k., cesto, ob kateri . e je lagodila srečna Vrhnika, mi je priskakljal nasproti poreden ko< ter ponagajal. K ;ni pa greš, kam pa greš. tri-feto zbirnih. .
odvzelo sneženi kožuh, da so lažje, so se lupili in drčali v ozke razpoke, drugi so se kotalili še dalje preko mehke ruševine ter obležali na solnčni jasi. Božji prst se je dotaknil naše zemlje in spremenil njeno obličje, da je zažirelo v nepopisni krasoti in milini.
Tedaj je priskakljal k meni raz-po.sajen kos. Stekel je po mostič ku, se i pustil na ograjo in za
pribežališče sultanov
žvižgal. Nato je zletel na kostanj in me opazoval. Ker se mu menda ni*em zdel nevaren, je poklicc.i družico ter se zopet oprezno spustil k meni na tla. Ko sem se mu približal, je poredno odskočil in požvižgal. Vrgel sem mu drobtino kruha, za katero se pa ni zmenil, ampak je prišel se bližrje in se pc-
skupaj svatovala, da bi mu za hipec drugoval! Toda on me ni hotel razumeti, postajal je vedno bolj sovražen. Končno sem ga spustil. Revež je stresel peroti. dvignil glavo ter se pognal na kostanj. Ko so ptiči videli, da se je vrnil nesrečni tcvariš, so v zboru dvignili pesem. Svatovanje se je začelo znova, ljubezen je zopet oživela. Moj kos je zletel na najnižjo vejo kostanja, ljubosumna družica je prihitela za njim. Oba sta veselo požvižgala,
i
j prhutala in se vrtela na veji. Neka-
j teri ptiči pa so se še vedno jezno oglašali, kakor bi me podili iz nji-' hovega raja.
Zapustil sem Močilnik kakor pre-podeni svat. ki mu ni bilo dano u-živati sladkosti gostije in pomladanske svatovščlne. Ko sem se vrnil na Vrhniko, me je prevzela čeme r.ios:. Pred Mantovo se je soln-čil b?rač in prosil. Na obraz Cu:t-
Mimo tolmuna vecie pot pod zeleni ! ■'g. ob rokavih voda v MočJl-n,k. do Razorcavc žage in prečurt-nt -4.1 izvira Ljubljanice. Voda na .lez i šumi ter pada v korito v debelih curkih, ki se bleščijo v solr.-< u kakor ^rebrni polivki. Pod me-?ir> > .e raztre.sle bele vetrnice, vrne.-, molijo bledikasti jezički spod-le.-:ka. regrat buli z rumenimi očmi. Veti r se poigrava ? lanskim listjem, ki jc obležalo z zatišjih. Mačice se -.'tre ajo. ob:arki zlatega prahu >e ;;o!a :ma razpršavajo v mlačnem /."a; ;u. Orjaške >.tcne oklepajo v polkrogu 'r*lJbočo ter ljubosumno čuvajo skrivnosti našega Močitni-ka. Kdo ne bi poslonel pod grba-fctim izritko.-n stene velikanke"* j Pred teboj zelenkastomodra plan, vode, ki vre in vstaja, peščene brržine, mehki mahovi, priljubljeni drevored smrečic, v daljavi položen svet, podoben naročju, v ka-tt rem počiva Vrhnika, hribska cerkev, sv. Trojica. Tičnica.... Prelepe olerožje bruha črne oblake saj, ki ya valijo v debelih vrtincih nrot: barju.
Na mostieku ]x>d kostanji sem vnovič postal. Sv. Anton je modroval v hladni š oil Ji. drobni solnčui prameni so se drobili po blazinah mahu. Voda je šumela in se penila med skalovitimi pragi. Kostanji m> ozeleneli, gosti poganjki so bili podobni prstom, ki se ljubeče stikajo. kakor bi si podajali srečo. Med klokotanje vode so se mešali tisočeri spevi ptičkov, ki jih je zdra mila prihajajoči pomlad. Njeni k.ila .-,0 segala od soinca do zemlje. vse je združila v ljubečem objemu. Onstran vode se je družila v zaljubljenem pomenku dvoje s:c:
fant je bil zdrav in vesel, dekle v________
belem predpasniku je bila glasna, j "zaman Pcčasi sta se odmikala mojemu' pogledu, končno sta se zgubila v Mečju še je blisknila njena bluza. že se je zatrnil dekliški smeh. .. > tem ju je skrilo mlado zelenje. Zdelo se mi je, da vse svatuje. Kosi so se neprestano klicali, ščinkov-ci so obletavali družice in razkazovali v solncu žlahtno perjanico. Drobni pevci so se selili in iskali kotiček, pripraven za ljubezen in čebljanje. Stoterni kljunčki so drobili brezimne speve, s katerimi je obdaril Stvarnik neznatna grla. — Zemlja je bila polna opojne vonjave. Breze so razpustile tanke lase. mehko lubje se je belilo v bogatili
spacil: Ali bi me. ali b: me .. Trist >; karji v kotu cestišča je pala sen-zeienih. ..	j ca. Oblaki so se začeli gruditi n-jc.
Z drevja so se oglašali i*ek£ter! j Lubljanskim vrhom. pt'či. kakor bi ga oporarjali. naj Kolikokrat poseže kdo z umaza-
se preveč ne bliža človeku. Tod i črni svat je bil gluh za opomine. Ljubezen ga je povzela, osoklll s:? je in postal predrzen ter zaslepljen. Skočil je preblizu — nehote sem dvignil roko ter ga po naključju vjel. Joj! Ubogi kos je strašno zakričal, trepetal je v strahu in se hotel oprostiti. Porednež je takoj cbžiloval lastno neprevidnost. Kako so se mu svetile rd^čeobrob! j*n * cči! Užival sem. ko sem si bližja ogledal malega klativiteza. Tea i ne dolgo. Kos je neprestano klical in prosil za pomoč. Zdelo se mi je. da je nenadoma oživel ves MoiiT-' nik: hrastov je za križem, hojce nn drči. skrita gnezda v stenah. MirAk. vršiček Neitevtlni ptiči so se naleteli po kostanjih in začeli Vikali, da je bilo joj! Vse se jc v bratski slogi zdtužilo in protivilo, da je nekdo z nasilno roko posegel v njihovo ubrano tihožitje ter hotel c-kruniti ljubezen in vzeti svobodo zlatokljunemu pevcu. Vrišč je vedno bolj naraščal, ptiči so pr-hutali s krili, pogumnejši so s« .spustili med pritlikavo smrečje in
no besedo ali nasilno roko v naši .irca! Gorje mu. kdor bi se protl-vil ali klical siromake na obrambo. Med ljudmi ni Močilnikov, ni bratstva. Cankar je umrl! Kdor je silnejši in bogatejši, ta je zakupni'-: frda in o-vete. Znamenje miru in ! bratstva je zavrženo, golob in olika na pregnana, zlato tele je (c-ščeno in moljeno. Kdaj bo prisil pomlad tudi med nas1 Kdaj borr.o postali eno. bratje in svatje. ..
čivkali. Tudi kos v moji roki je kričal in se pogumno upiral s krem-! peijci. Natančno sem videl rumeni kljun, kako ga je široko odpiral,' kako so vreli iz nepokvarjenega j grla čvrsti glasovi, polni odpora in i užaljenosti. Neprestano je vrtel i glavico in se oziral kvišku, kjer sol se hudovali njegovi bratci in sestrice...
Poskušal sem pridobiti kosa z i drobtinicami, ki sem jih nastregcl1 po žepih. Prigovarjal sem mu prijazno. božal ga po kreijutih. Toda ! Nisem mogel vzbuditi v njem prijateljstva. Želel sem. da bi
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REAilER) Si*ne Damo
$2.—
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West IStta Street New York City
POZOR ROJAKI
Vso, kar se tire 4'Olaso Nnro<Ia", to naročnino, «lopiso, vprašanja itd. pošljite na naslov:
"Glas Naroda" 21(1 West J8th Street New York, N. V.
Edinole tako naslovljena ?)isina bodo zagotovo dospela na pravi naslov.
Bojaki, v p ošteva j t« to! 8
tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev.
....... ....JL______ .
150
strani
dobrega čtiva
Cena 50 centov
Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932.
Pošljite naročilo še danes na
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI
Nedaleč od Madagaskarja leži mali otok Reunion.. k.i spada od začetka kolonijalnih csvojevalrnh vojn, to je od 16. stoletja, pod oblast Francije. Otok je znan po svo-jr izredno bujni tropski Javni sicer pa se v zgodovini sveta skoraj ne omenja. Le prav malo \emo o njem in njegovi preteklosti in še 10 malo. kar vemo. je zapisano v knjigah. ki jih redko kdo čita in po teh knjigah povzemamo nekaj zanimivih podatkov, kajti kljub temu ima ta otoček za mogočno francosko republiko velike in nekam prav po.->ebne zasluge. Ne merda radi tc-; ga. ker izvaža nekatere eksotične predmete. vrši mnogo bolj važne vlogo.
V tropskih gozdouh in bajnih nasadih na otoku Reunion, daleč • od vrvenja sveta in od pron\eta, je Francija na tem otoku uredila emigrantsko kolonijo posebne vrste za osebe, ki so v svojimi domovini pstale francoske vladi nadležne. vendar pa ne v toliki :nor?. da bi jih smela ali hotela -rp.avitil na giljotino.
Te ugledne prebivalce ot^ku i-j menu jejo v Parizn uradno ••varo-j vance fmncoikenu naroda** Čv kjr , v oddaljenih francoskih kolonijah! kak nezadovoljen šah ali sultani dvigne uper proti francoski uka-; pacijskj oblasti, ga francosk- ob-: lasti hitro, neopaženo in elegantno odpravijo na otok Reunion. Tu ^e lepo preskrbljen za celo življen e in lahko uživa kot dobro presk:.>!jen in ugleden emigrant.
Prvi gost le edinstvene komnije za izgnane viadarje je bila znamenita vladarka Madagaskarja kraljica Ravnava ia Mavdjaka. Med prebivalstvom je bila zelo priljubljena in glavna ovira Francozom, ki so >e hsteli popolnoma pciasilti bogate dežele. Nekesa dne je priredila v svojem dvorcu veliko irosti-jo na čast oficirjem francoskega brodevja. k: jc prLstalo v njenem pristanišču. Ko so se gostje zbrali v prekrasnem gradu Tananarive, ki je ves iz mramorja, je 'crul.ii?a zaslišala z vrta velik šum. Odšla je na vrt. kjer jo je sprejel ljubezniv francoski piročnik in ji -sporočil, da so v mestu izbruhnili nemiri. Kot viteški kavalir ji je ponudil varstvo in sigurnost na francoski bojni ladji. Ker je bil ta plemeniti rešitelj obenem mlad in lep. je kraljica toliko raje sprejela to varstvo. Cez par dni se je že nahajala na otoku Reunion.
To je bilo že v davnih čaiih. Od takrat se je število izgnanih orientalskih vladarjev zelo por: noži-lo. Kolikor več je Francija pridobila kolonij, toliko večje je bilo slavilo uglednih emigrantov na otoku Reunion. Mnogo sultanov in emirjev je na tem otoku v mini in brezdelju končalo svoje bojevito življenje.
Med najbolj ugledne izgnarce spada sultan Said Ali Ben Omar, vladar Kanaesa. Povabili so ea na veličasten bal na francosko admiralsko ladjo. Sultan je bij zelo dobre volje, pil je malo preveč šampanjca in da bi ozdravel od posledic, so ga prepeljali na otok Reunion. Na otoku se je sultan cbna-?al kot ujeti lev v kletki. Divjal je strahovito, pretepel vsakogai. ki se mu je približal, celo svoje najbolj zveste sluge in neprestano zahteval svobodo. Francoski guverner ga je večkrat obiskal in ga hot^! očetovsko uljudno prepričati, da je na otoku Reunion najbolj zdravo pdnebje na svetu.
Sultan se ni dal jorepričati, divjal in razsajal je vttio bclj. Zato je morala francoska vlada popustiti in ubrati druge strune. Predlagali so sultanu potovanje v Pariz, da bi se lahko prepričal o veličini in sili Francije. Sultan je prišel v Pariz, se prepričal o vsom t-em. •• odstopil od svojih p-avic** in podaril svoje kraljestvo Kanaes francoski vladi. V zahvalo za to plemenito gesto se je smel vrniti na otok Reunion.
Med sedanjimi uglednimi prebivalci tega otoka sta na prvem mestu anamski kralj in njegov sin. Oba živita zelo skromno in povsem rašfc ter od 1. 1884., ko so ju prepeljali na otok, nista s svojimi 4 4 spremi j e valci-varuhi'' spregovorila niti besedice. Kraljestvo Anam je še danes pod protektoraterr. Francije.
Točno število vladarjev iz raznih kolonij, ki so našli neprostovoljno J pribežališče na otoku Reunion, ni znan. Med zelo pomembne sedanje goste otoka spada brez dvoma pro-' sluli Abd El Krim, strah in trepet francoskih in španakih okupator-'
i .
skih čet v Maroku. Njegova vstaja pred leti je gotovo eden glavnih vzrokov propasti španske monar-j hije.	;
Mohamed Abd El Krim Jatabi ni i
i
kraljevskega rodu. Leta in leta je vladal z neomejeno oblastjo nad Rif-kabili v pustinjah Maroka in gorah Atlasa. Iz tujske legije ui;e-gli Nemci so organizirali divje čete Abd El Krima. Nemci so tajno poslali orožje in mvmicije in pričela je dolgotrajna krvava borba Abd El Krima proti španski koio-nijalni vojski. Ponovno je porazil j*pance in šele. ki so v borbo posegli Francozi, se je Abd El Krim moral udati. Abd El Krim je z vso svojo rodbino prišel v francosko ujetništvo. Francoz: so z njim ravnali kakor z drugimi vladarji Z vsem sijajem .ki ga znajo uporabljati francoske kolonijalne oblasti, so Abd El Krima, njegove soproge, otroke in sluge spravili na bo;no ladjo in jih odpeljali na — oto'; Reunion.
Abd El Krmi živi sedai v krasni orientalski palači kot sosed an.in> skega kralja. Čita časopise in kn;'-ee. ki mu jih dobavlja francc-ki guverner. Francosko časopisje obnaša od časa do časa genljiva pc-rci-ila o idili na prekrasnem otoku Reunion in na zadovoljnos'.i Ab'l F' Krima in njegove številne rodbine '
Kdor se zanima za francosko ko- j lonijalno politiko, mu priporočamo. da prouči to genialno zami<cl ustanovitve emigrantske koloni\e • za eksotične vladarje v Indijskem' oceanu.
tudi na vzffgduse žena mami
Stari običaji in tudi pisani zako-	kih šol. Kitajskih in japonskih
ni so določali, da mora biti žena	zdravnic, u£'-toljic ter celo
n| vzhodu podrejena možu, Zer.a	njerk in arhitektk je vedno več. Tc
je bila moževa stvar, brez osebnih	Jene so bile tudi prve. ki so od
pravic in zahtev. Nam se zdi to	lazile tradicijonelno obleko, kimo-
strašno. kajti evropska žena m'.i	no in obi, širok pas z velikim me-
ADVERTISE in "GLAS NARODA" j
pred zmagovito žensko emancipacijo ni bila tako podrejena možu, kakor njena vzhodna sestra. Kitajke in Japonke se pa niso čutile tako rasužnjene. saj sta ti deželi prastare kulture tudi deželi tradicij. Običaji, posvečeni s tisočletno tradicijo, se izpreminjajo na vzhodu mnogo bolj počasi, kakor v Evropi, a nasilni prelom tam splch ni megeč.
Rodbina je glavni činitelj v življenju japonske in kitajske žene. Izven rodbine žena nima nobenih pravic. Kitajka je v dnu srca zelo mirno in harmonično bit.!e. Suženjstvo, ki v njej živi. se ji zdi naravno. Že od otroških let ve. da mora v mo'u priznavati svo;ega t;c;podarja. ki mu mora roditi čim več c rek. Ve tudi. da mora spoštovali starejše ljudi. Njeno življenje, ki se zdi evropskim ženam ponižujoče suženjstvo, je pa mirno in brezskrbno. Mož ski'oi za svojo ženo tako. da ničesar ne pogreši :r. nima n benih ckrbi. EcMvi.i nesreča žene na vzhodu je biio mnogoženstvo. Mož je lahko irn^ več žen. in .sicer toliko, kolikor jih ie mogel preživljati.
Zdaj se je "udi v tem pogledi marsikaj izpremenilo. Jaoonke i'." Kitajke so svobodnejše, je p? vprašanje, če -o rudi srečnejše
Mlade azijske žene študirajo na mednarodnih univerzah, iz Evrc?" in Amerike so prinesle drugačne narore :n običaje, ki nasprotujejo isem tradicijam. Na zapadnih u-n i verzi h arijske študentke niso rrdke. V New Yorku presega število kopenskih študentk znatno število diu^ih inozemskih slušateljic vise-
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KBASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA —	® 1 75
•i.
"GLAS NARODA
216 West 18 Street
New York, N. Y.
tuljem iz širokega traku.
Docela so izginile na vzhodu pohabljene noge. Zdaj m.otere ne stiskajo več otročičkom nog v trde bandaže. da bi ostale okrnjene. — Zdaj se vec ne razlega ponoči jok ubogih mučenih otročičkov. Nova doba je slednjič temeljito odpravi la to kruto navado in matere, ki se je ie sedaj drže, doleti celo kazen. Azijska žena je zelo napredovala in si priborila svobodo. To te tem važnejše, čim globlji? je tičaln v starih tradicijah.
Prej so puščali žene namenoma v temi nevednosti, kajti to je bilo možem dobrodošlo. Zdaj hočejo biti žene tudi na vzhodu 7astopane vseh panogah vede. bi:i hočejo enake možem. Tudi v bračnem pravu se bere za važne izpremembe. Prej je bila ločitev zakona izključena, niti vdove se niso smele drugič poročiti, ker je to nasprotovalo tradiciji. V vseh azijskih rodbinah, k: žive po starem zakotni. še zdaj zaničujejo ženo. če se :x> "srrr'i svojega nv ža drugič poroči Moderna azijska žer.a pa hc-'e biti svobodna tudi v Tem pogledu. Enako se bori zn enakopr.>v nest z možem tudi v vprašanji-, premoženja in dednega prava. Že zdaj sp Japonske in Kitajki lahko ločijo. Na Japonskem si.: dve vrsti ločitve zakona Zakonca se lahko ločita po medsebojnem sporazumu i.i v tem primeru veli i enaka pravica za moža in za žen« . Poleg :ega imajo pa rudi sodno ločitev. pri kateri so pa žene n.> slabšem. Vsak mož se lahko da ločiti od žene. ki j« prelomila zakonsko zvestobo. Za ženo pa ve.ta to samo. če je mož prelomil zakon sko zvestobo z drugo ženo in če ga mož varane žene toži. Drugače .se pa mož lahko zabava, kolikor mu drago in žena sploh nima pravici* protestirati. Deklet ima lahko kc-likor hoče. Otrok ločena žena .*ko raj nikoli ne dobi. vedno ostanejo pri očetu, čeprav je bil zakon čen po njegovi krivdi.
Vzhodna žena torej še nI v ool-ni meri dobojevaia svojega boja za svobodo in enakopravnost. Če pa primerjamo sedanje Kitajke in Japonke z njihovimi sestrami iz dobe j pred 20 leti. moramo priznati, ca f so izredno napredovale. Kmalu ne i bo več skrivnostnega orijenta. ne I bo več tihih, skromnih in suženjsko j udanih žen. Haremi so se odpeli, r.dpro se tudi japonski in kitajski ►domovi, izginejo lepotice z det-skim smehljajem na ustih. Na nji-! hovo mesto stopijo energične, za-} vedne in izobražene žene. ki boir. I v vsem tekmovale s svojimi zapad-| nimi sestrami. Vprašanje je le. če bGdo srečne. Ali se jim ne bo nikoli stožilo po tihih domovih, kjer -:o bile obvarovane življenjskih vihar-j jev Ln težke borbe za obstanek, ki so je zapadne žene več aH manj že vajene?
ZADEVA S SABLJAMI
Anirl'*šk't rojn«» ministrstvo j«* /.<' «1;i\i)m uir^t'tvMo. ({h nosi nmo-X" •"jistnikm- v vojski in mornarici m»'-<\ nemškega f.ibrikniiTji. IVkom znane pri»j»:iganile "liny lirttish" kupn.i angleško »Inuiaee
Mag.
il!i posebno p«»i/ve-
* lova u je v t »m praven iu j.riši; «1'» preiiNfiietljive ugotovitve. <la nA^i mul lo.om angleških e;i...tiii-Icov nemške meee. angleški javnosti. ki je ravno na svojo jekleno iinhivTri.jo prav posebno pon«»s-na. >.«» j.- pojavilo veliko ogorčenje in razburjenje, ki pa se j.» kmalu poleglo, ko je vodiJni list pnobeil sIe«Jeeo iinek«loto: ICralj Kdvard VII. je kot. prestolona-sle<lnik potoval po Xem«*iji iu je me»l drugim obiskal tmli znamenito tovarno Solingen. Ko m»i je ravnatelj razkazoval in na vse pretege hvalil kvaliteto raznih jeklenih izdelkov, je prestolonaslednik izdrl iz nožniee mer in ga popolnoma, npognil. ne da bi se zlomil. Ponosno je j^ripomnS: — "Vidite, to je angrlt-ško jeklo!" Ravnatelj je ^-zel mee v roke. nato pa presenečenemu prestolonasledniku pokazal skrito znamenje tvrdke. ki je me«" izdelala t isolin-gen. Kljub temu je armaduo vodstvo secTaij prepovedalo eastrjftVom. nositi meee nemškega izdelka.
. . t-

JStšk |
r. ±i\ .

-U LAB H A KODA"
* NEW YORK, FRIDAY APRIL 15, 1932
THE LARUEST SLOVENE DAILY m U. S. A.
TWn

Naj ljubezen joče
■fr — SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil I. FL
E —	B -
3E
(Nadaljevan jr.)
i
—	Kaj si ».ploh upate, gospieu Llerger— Ošabno meri grofica s svojim pogledam mlado dekle. — Gotovo ste pozabili, s kom jrovorite. Nisem navajena. da. bi kdo mojih uslužbencev govoril z n.eifcoj na ta način. Zdi s«- mi, «la niste pri pravi pameti. — pravi l.ilu ?. žaljivo »tro^ootjfl.
Lori že odpre usta. ila bi ji krepko odgovorila ; tedaj pa pogle-• la Itndolfa. ki jo proseče pogleda in tedaj povesi glavo in molili. (kMtpici llerjjer ni treba. da hi si dovolila kake neprimerne
zaupb ivosti. pa naj p rit I rjo od katere strani hočejo. — pripomni Jtiuloll*. • tcpa t nt It ne potrebuje iu t mil ji ni treba zagotavljati svoje nedolžnosti nad lakim priftetljajem, — vsi smo prepričani, tli: l^oti prav nič ne izziva kak«' vsiljivosti. Mislim, da je s tem ta stvar kotirana.
<irolica Lila skomigne z ramo iu zaničljivo zategne tisi nice.
—	(iospiea llerger ima mi *»ebi bolezen domišljavosti — ima mnoj-o nečim urnost i v svojem obnašanju.
Zahteva .še eno kavo. Lori brla v svoji razburjenosti nekoliko nerodna in zlije kapljo črne kave na nežno obleko grofice.
—	Za božjo voljo, gospiea llerger, saj niste več za nobeno rano! Take nerodnosti ne morem prenesti! — Grofica Lila j«- bila zelo razburjena in v svojih izrazih ni bila izbirčna.
Bleda stoji Lori pred njo. trese po celem telesu in proti njeni v rti j i ji lijo solze po licih. Tedaj pa se je oklene ljubeznjiva otročja roka
- Nikar ne jokajte, gospiea Lori, — ji šrpeče Cecilija.
Ta mali kavni madež vendar nima nobenega pomena. — Kar najbolj je bil ozlo\ljcn Otokar vsled vzkipele jeze *»voje žene.
— n. Marija! — vzditie. Vroče hrepenenje se ga oprime, da hi mogel položiti svoj obraz na Marijine mehke, gorke roke. ki so znale tako nežno božati; da bi mogel slišati njen glas. ki Je zvenel tako tolažljivo. kadar je stal pred njo ves diiipan. - - Toda to ne pride več! To je že davno zapravil. Moral se j«> vleči skozi življenje, ha k or >i ga je sam v svoji zaslepljenosti ustvaril.
Šestnajsto poglavje.
liinkoštni prazniki -o minili.
Ni bilo prazničnega razpoloženja. Grofiea Lila je s svojo slabo voljo morila svojo okolico, tako da je postni o razjMdoženje zelo mučno in da je Kmlolf sktvro obžaloval, "tla je prišel.
Istega popoldneva se jc Lila hotela odzvati povahdu neke prijateljice v bližini. Pri odh«du. Uf» si«»|»i na voz. še naroči svoja zadnja povelja.
(Dalje prihodnjič.)
MOJ NAJBOLJŠI DAN'
Ko je 4o let pozneje Armada s pasa imela v Leedsii svoje zborovanje. se mi jc razodela modrost moje tetlanje odpovedi. Sir Arthur Keith, cdt'ii najuglednejših voditeljev družbe, jt- stopil z nasmehom k meni in dejal: — "Čeprav sem predsednik te verske družbe, vendar jc nje komisar srečnejši izmeti naju d veli.
Sir Alan fobhani. znameniti angleški letalce:
"Moj najboljši in najsrečnejši dan je bil tisti, ko so me po mnogih razočaranjih sprejeli v kraljevi letalski zbor. Tako mi jc bilo mogoče. <la sem se aktivno udeležil raz/^ola letalske stroke p«> vojni. Kdor s»- je rodil kot letalec ve. kaj to pomeni"'.
Sir lien Turner, bivši rudarski minister:
j "Moj najboljši dan jo bil dan Na neko anketo pod tem vil večji tlel potrebnih strojev, tri m„jV J>orok„ Svojemu zakonu se geslom je odgovoriila pred tedne pozneje je bilo vse v redu1
SHIPPING NEWS
( moram zahvaliti, tla sem kratkim cela vrsta najbolj in naši stari, izkušeni delavci so v pr(kmišljeno delujočeg; znanih angleških osebnosti1 lahko začeli spet delati s takšno
naslednje:
Sir Hugo Hirst, glavni ravnatelj Electric Company v Londonu.
"V začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja je požar uničil naše delavnice, ki so bile ta-
razvil mladega moža. kajti v njem je hi! temelj idealne družinske sreče. Vesel sem. tla morem to izjaviti po sem tistega dne po požaru izvr- Stirih <ii*elen.iih zakonske sreče.
Rojstvo novega otroka sem
vnemo, tla smo našo produkcijo kmalu celo podvojili. Mislim tla
šil najboljše d« nja".
lo svojega življc-
20.	aprila:
Euroru. Cherbourg, Bremen
21.	aprila:
Allwrt BalUn. Hamburg Ch«*rl«ourg
22.	nprila: Frame. Havr« Miij<-.siir, Cnerbnurf
23.	aprila:
Cl«tvel«ri<l. U am Mir*. Cherbourg St.ili-mlam. Ifanil»(iie »ur Mt, Rnt-
terdam
27.	aprila:
A(|u:lant:i, Cl»t-rb"nrg
28.	aprila:
llaml)iir(,. Hamburg, Chcrlioiira
29.	aprila:
ti Jlumbun. r"h»*rbniir(j. |!r«men llnineric. f;h»-rl>oiirg
Satumia. Trst in Dubrovnik
30.	aprila:	^ II* il«? Krifii-g, Havr*
V«»t»*mi;im. Boulogne snir M«r Rotterdam	^
4.	maja:
Ctifrbourg
5.	maja:
Itrfmen. C»i*rhoi:rR. Rrpmi>n Deutsc-hland. CJurrboure. Hamburg
6. maja:
Olympic, Cherbourg
/. maja:
Mautftania Cherbourg, Rotterdam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam
12. maja: Kui »((.i, Clifrlmiinr, Rrerm-n .New York. Ciiei bouig, Hamburg
14. maja:
l':>ris.. Havre ^■liiirania, Cherbourg
\ eeiidam, ltuub'gi.e Sur Mer. Itottrr-
dam
m. e. Cberbr»urg_ Hamburg Majestic. CbcrliouiK
17. maja:
('iiluniliiis. Cherbourg, Bremen Vub-ui.ia. iMibrovuik. Trni
Hamburg
19.	maja:
.A I bell Billin, Cherbourg.
20.	maja:
lloitterit-, Cherbourg
21.	maja:
mi. iii. ii, t'h« rhoiirg. Bremen St.«!,- ii.i.i m. tt'iuliieim »ur Mer. tel (l.i lu
25.	majar
ISereiijj.irla
26.	maja:
I lalnburg
Clierl«->urg
I'herbt urg. Hamburg
27.	maja:
j K' aru Ilavre I t tlyiiipi«', Clierbourg
28.	maja:
1 Kuii'i'.i. Cherbourg. I'remen
Vob-li-laru. lUtub>gue Sur Mer. Il.'tter-tlam
j St. I .on is. Clwboure. I'amb«ars
< 'harles IV ('oehrati. znani ang-Icški gledališki vodja:
O ,,H. prijatelj. — se zasmehuje, — saj vem. tla vse opro- ,.rat v Mam-liestru. Podjetji pri drugih. (iospiea llerger. če hočete biti toliko prijazni. bilo sit.or zaVarovano. to«la z
KtlM
pojdite v svojo sobo — vaših iolza ne morem gledati! — ji osorno ,.OVJt|n., pujj pravi grofica.
Tiho se odstrani Lori; kot psiček steče za njo Cecilija.
Seveda! "Sepavček" mora biti pri svoji I,ori! Tukaj pa si c» |o ti, Rudolf, postranska stvar. — se zaničljivo smeje Lila. Vidi nladni. pretilni izraz v Uudolfovem obrazu. — Smešno je, kako se za nimate vsi za to koketko.
— (iospiea Kerger.ieva ni nikaka koketka. de zelo spoštovanja \redna, mlada dama, kar je tudi ja-uo pokazala baronu lloldinu.
Grofica Lila si tišči ušesa.
ca je vsebovala neke ,[.•
*'I\ mojim najboljšim dnem spada mnogo mojih primer, tako
it mi je težko povedati, da li gre pogreške. tako da smo izgubili tu-J pi Vo prvenstvo premieri "Čude-di vso zavarovalnim*. To je bil te- deža". "CyrainT ali oper, v katerih j«* nastopal Kaljapin. Tudi veliki boksaški match, ki s»'in g«-i le-
žak udarec.
A že naslednji dan se mi j»
po-
srečilo, tla sem pregovoril lastni-ita 101!> »»^'"iral s ( arpenl erom ka nekih poslopij, ki bi bila pri- 1,1 »W-kettomv Londonu, hi spa-
— Kako se zavzemata za to dekle! — Ne morem je več videti, kadar hodi s takim obrazom kot kaka princesa. — Najrajši bi jo /e jutri odslovila, ako ne bi morala ostati pri Otokarju in Ceciliji za ■ asa moje otlsoj nost i. Pred no se otroci navatlijo na tlrugo, bo pre-l«4clo mnogo časa. Zelo bi me skitbelo in,to bi škodilo mojemu zdravljenju v Kraljevini. Toda potem, ko se vrnem — ne skonča svojiii htscd temveč samo vzdihne — o. težko je z ljudmi, pretlno najdeš pravo osebo.
- In potem, če tudi najdemo pravo osebo, je ne znamo prav cen ti iu obdržati, — pripomni Hudolf ostro. — Vstane, ker je prišel čas, tla odpotuje.
pravna za naše s vrhe. tla nam je ta poslopja in pripadajoča zemljišča prepustil v uaijem za razmeroma nizko vsnto. Naši delavci in fokodelci. bilo jih je kakšnih 100. so se v teh okoliščinah izkazali za izredno nvitlevne. Sami so se z z>do majhnimi zahtevami izjavili pripravljeno, da preuredijo nove prostore. Istega dne sem že naba-
•^liUe ne boš razstavil, ijaz nočem. grofica Lila stoji v ale-ijeju preti sliko, ki predstavlja njene otroke z vzgojiteljico na sadnem vrtu.
Z«»pet jc hil v t'..ru'oster prepir. 1'dano sedi Otokar v naslonjaču z nervoznim iu bolestnim izrazom na obrazu. Odprt, ploščat i.ahoj leži na tleh, pripravljen, tla v njem ]>oškje Otokar svojo sliko na razstavo.
— Zakaj nc. Lila? To je delo, na katerem imam po več letih zr>pet kako veselje. — Proseče zveni njegov glas in proseč je pogled njegovih oei.
Lila stopi tako blizu njega, da je čutil njeno sapo.
Seveda, če ima slikar preti seboj tako popoln model, razumem — tako popolna ni bila mati otrok. — sika Lila in tepta / nogami. — Se enkrat: nočem! Tega nc trpim, da pride ta slika iz hiše -- dovolj imam že dosedanje sramote.
Tedaj zbere Otokar nekoliko svoje i*Hočnosti.
—	O tem bom jaz odločeval! — Sliko bom razstavil v ljubljanskem umetniškem paviljonu iu že jutri jo odpošljem — še preti Uinkošti.
Te | ki ca rije — čestitam! — Zasmehljivo se zasmeje. — Ali Uiisliš, tla boš našel kakega kupca?
—	<ia že imam — Uudolf me je prosil zanjo.
Samo zauičljiv glas pride iz. Lilinih ust.
Ali kaj slutiš* Samo zaradi Bergerjeve! Otroci so mu po-slrauska -t var. Dovolj slik otrok ima že. — llerger jeva vam je vsem ;iad vse.
Ako te Lori tako zelo jezi. pa jo odslovi. Prav nič ti ne bra-fim. Otroci pa pridejo poteiu v kak zavod. Druge vzgojifeljice nočem več tukiij videti, tla je enkrat konec tvoje blazne" ljubosumnosti.
Nisem ljubosumji a. prijatelj. Kajti preti ljubosunuiostjo sto-J pa ljubezen —• odvrne Lila pol»a zaničevanja. — Nikar si tega ne I domišljuj — zato si preveč brezbrižen. Stori, kar se ti poljubi! —' Toda ne dovolim, da bi me zapostavljal in mi zapovedoval zaradi j take osebe, kakor se tebi in tvojemu bratu poljubi. Gotovo si poza-j bil. da si mi dolžan hvaležnosti. Ako mene ne bi bilo. bi bil že da v-j :m utonil v vsakdanjosti — pri svoji nekdanji gostilničanjevi hčeri) Vrbnikovi.
—	. Srečnejši in zadovoljnejši bi brl. to ti naravnost povem, flo->tilnlčarjeve hčere nisi mogla doseči v velikosti duha. v dostojan-' vi vu in lepoti. Prepozno seni spoznal, kaj sem pustil. To žalostno življenje^oleg tebe je komaj zadostna kazen za to. kar sem prizadel svoji nekdanji Mariji — iz zaslepljene strasti do tebe. Zato tudi potrpežljivo prenašam, četudi se mi včasih že zdi gnjusno.
—	Potem pa pojdi nazaj k svoji Mariji. — zacvili Lila. — saj ti ne hranim.	i
Želim, da hi hil mrtev. Lila. Ženeš me do skrajnosti. Dolgo ne bom več prenašal tega življenja.
Ti pa si uničil moje življenje. Dala sem ti svojo mladost —• 1i si if Miinn senca moža. Da hi te vsaj nikdar no bila videla.
Ilila je vsa iz. sobe in v ^vnji blazni j*4zi udari s pestmi po sliki na iMidrvbo Lore I ter gor je ve. Platno pade i t okvirja iu slika jc bila [»oškodovana.
Kot okamenel se«li Otokar. Njenega divjanja ni mogel vstavi.« ; i. I>ivju tbi'lje in kriči ko| pošast. Tmli Otokarju je bilo slednjič vneeno.
* * . ,
Kouečyo odide Lila iz atcljtija.
Ta *.ctm* mu je hotrla dati vso srečo sveta in od nje je to tudi » tod* kaj je bilo sedaj ?
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroškf. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N."
dal sem.
Vendar -e mi zdi, da sem svoj najboljši dan doživel preti davnimi leti. ko me j«' moj takratni šef. veliki ameriški režiser in igralec ivichard Mansfield, povabil kot mladega, ne preveč obetajočega igralca k sebi. — ('r>ch-ran. — me je vprašal vsemogočni. ali tipate, da postanete kdaj tako dober igralec kakor jaz.' — odgovoril sem, ila nisem toliko častihlepen, pač pa da hočem postati vsaj igralec /. dobrim imenom. Tedaj je Mansfield d«*-"al. da je za mladega igralca res
smatral vedno za blagosh • v. Kar mi je posebno danes jasno, ko si pričenjam starati hi me obdajajo moji otroci z ljubeznijo in vso
sk rbjo".
KRALJ KRSTNI BOTER ENAJSTEMU SINU
Zakonca Sošterič Avgust in Pavla, trgovca pri Sv. Vidu pri Ptuju, je liog obdaril z r-hilnim naraščajem. Pred kratkim se jima je mdil enajsti sin. Sošterič je zaprosil kralja, da bi enajstemu sinu kumoval. Kra!i| je blagohotno ustregel njegovi prošnji in je določil za svojega namestnika ptujskega komandant>r mesta majorja Mirona Snrcn.
POZOR, ROJAKI
POTUJTE Z LL0YD0M
JUGOSLAVIJO
kajti to pomeni:
NAJHITREISE PARNiKE NAJKRAJŠO PREKODCEANSKO VOŽNJO 7 DNI DO STARE DOMOVINE
POSEBEN VLAK OB PARNI Kl" v Breniorhavenu jamči najbolj pripravno potovanje v Ljubljane
Izboma železniška zveza p'-ekc Cherbourg a PRTLJAGA ČEKIRANA DO KRAJA
Prijavite se lokalnem agentu in zahtevajte LLOYDOVE vozne listke
NORTH GERMAN
57 BROADWAY« NEW YORK
LLOYD
Iz naslova na listu, katerega pre. i jemate. je razvidno, kdaj Vam je
čast ihlepnost. če se zadovolji s naročnina pošla. Ne čakajte tnra« povprečniško karijero. i n če ho- da se Vas opominja, temveč obno. čem postati njegov tajnik. To je v»e naročnino ali direktno, ali pa bil začetek, k mojim vodilnim me- Pri enem sledeči* naših zastopnikov stom in temelj vseh mojih poznej-1
šili dobrih dni'
Komisar Lamb, častnik Armade spasa :
"Svoj najboljši dan sem imel — ponoči. V Ahcrdeenu sem na vseučilišču študiral kemiro in se pripravljal na doktorski izpit.
In tam se'je zgodilo, da sem po pol noči molitve sklenil, tla se od- j ILLINOIS rečem študijam in stopili v
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Lauabtn
COLORADO Denver. J. Sciiutte Pueblo. Peter Culig, A. SaftlA Salida, Louis Costelto Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis. Louis Bantch
Ar-!
Aurora, J. Butchar .	,	. ,	.... Uh.cago. Josepn B.ish. J. Bevdli,
•matlo spasa kot na jskromnejsi j Lukanich, Andrew SpUlar
član. S tem sem si sam onenjogo-1 Cicero. J. Fabian
čil siguren in izdaten zaslužek.- Joliet, A. Anzelc. Mary Bambicb.
Odslej sem se moral zadovoljiti z J- Zaietei. Joseph Hrovat
. ,	... . . .' , i La Salle. J. Spelich
nakre nu novci, kjer bi pod dni-1
re mi
ga čilim i ttkoliščinami lahko srebrne in zlate.
dužil
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" n« čita samo vaša
članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Mascoutah. Frank August In North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barboncb Waukegan, Jože Želene
KANSAS
Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND
Steyer. J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular
MINNESOTA
i Chishoim. Frank Gouie. Frank PucelJ
Ely. Jos. J. Peshel. Fr. 8ekula Eveleih, Louis Goute Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John Povše Virginia. Frank Hrvatlcb
MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ
MONT/N A Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa
NEBRASKA Omaha. P. Broderlck
NEW YORK Qowanda. Karl Btrnlslia Little Falls, Frank Maale
OHIO
Barberton. John Bat ant, Joe H.^ Cleveland. Anton Bobek. Chas.
Karlinger. Jacob Resnik. John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt
Oirard. Anton Nasode
Lorain, Louis Balant In J. Kurr&r
N les. Frank KogovSek
Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown Anton KlkeU
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se	dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTIJ VSAKI TEDEN
OREGON i Oregon City. Ore.
J. Kob —
PENNSYLVANIA Ambridge. Frank JakS* Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Bi'oughton. Anton Ipavec Ciaridge. A. Yerina
Conemaugh. J. vanšek
Brezovec. V.
Presto. F. B. Demshar Reading. J. Pezdtrc Steel t. on. A. Hren Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Schifrer
West Newton. Joseph Jovan Willock. J. I'eterne]
UTAH
; Helper. Fr. Kreba
WISCONSIN
Milwaukee. Joseph Tratnik In Joa. Koren
Sheboygan. John Zorman
WEST ALUS Frank Skok WYOMINQ
Rock Springs, Louis Taucr -r Dlamondvllle. Joe RoUct
Crafton, Fr. Machek
Export. G. Pre^ri^, Louis Zupan čič. A. Skerlj
Farrell. Jerry Okom Forest City. Math Kamin Greensburg, F»ank Novak Homer Ci'.y In okolico. Frank fc
renchack	{	-
Irwin. Mike Pau^hek	Vsak nstQpnlg ,Ma ^^ ^
Johnstown. John Polantz, Martlrs , svoto, katero Je prejel. Zastopnike Koroshetx
Krayn. Ant. TauželJ
Luzerne. Frank BaP.oeh Manor. Fr. Demshar
Meadow Lands. J. Koprlviek
Midway, John 2ust
Moon Run. Frank Podmll&ek
Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. trh. J. Fogacar
rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Qlas Naroda**:
Za eno leto M.; za pol leta $3.; za štiri mesece t2.: za čet-* leta 11.50.
New York City Je »7 celo leto Naročnina u fcvropo la IT a
ctto toto.