22.JULIJ- NAŠ NARODNI PRAZNIK 22. julij 1941 je dan, ki bo ostal zapisan z velikimi črkami v zgo-" dovini slovenskega na-roda. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je pod vodstvom Komuni-stične partije organizi-rala vseljudski upor proti okupatorjem, ki so razkosali našo dorrio-vino. Kot do takrat še . nikoli je prišla do iz-raza velika Ijubezen do svobode in revolucio-narnost našega naroda. Bolj kot kdaj koli prej se je slovenski narod zavedal svoje velike vlo-ge in volje do življenja ter kot en mož zgrabil za orožje, da bi na tiso-čerih žrtvah svojih naj-boljših sinov zgradil svojo svobodno domo-vino na pravičnejših in bolj človeških principih. V ,tej borbi Slovenci ni-. smo bili osamljeni, saj so vsi ostali jugoslo-vanski narodi bili na isti poti in se borili za iste ¦ cilje. Zato tudi ni mo-gla izostati zmaga, če-prav težka in krvava. Sadove teh borb uži-vamo danes v svobodni socialistični Jugoslaviji. Tisočim in tisočim pad-lim borcem, med kateri-mi je bilo mnogo na-ših kolegov študentov, smo mi, za katere so oni darovali svoja žiu-Ijenja, zgradili lep spo-menik in to je sociali-stična Jugoslavija. Ko letos ob 22. juliju praz-nujemo tudi deseto ob-letnico osvoboditve, lah-ko s ponosom gledamo na prehojeno pot in tr-dlmo, da vse ogromne žrtve med narodvo osvo-bodilno borbo in med leti po osvoboditvi niso bile zaman. Čeprav je deset let zelo kratka doba pri graditvi no~ vega družbenega reda, pa je napredek, ki ga, je dosegla Jugoslavija v tem času, toliko večji. Uveljavljanje socialistič-nih odnosov, graditev našega gospodarstva, po-sebno pa razvoj sociali-ztične demokracije so uspehi, ki so se morali VMJno adraziti tudi v mednaradni vlogi jugo 'rtavije. Kot smo ss znali nelcoč boriti za svojo svohodo, Uiko stojimo dane.s med prvimi v vrsti fistifi, ki sg bore za mir in praviČ7io ter enakopravno sožitje med narodi. V desetih letih po osvoboditvi je po-stala Jugoslavija močan in nujen člcn v verigi miru, njen poštem in odkriti glas pa se sVši po vsem svetu. 22. julij nl samo dan, ko se spominjamo vseh žrtev in naporov za našo osvoboditev, avvpak jz tudi dan, ki nam mora dati novih moči za naše delo. LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE ST. 12 LJUBLJANA, 25. JULIJA 1955 LETO VI Kako bo PRIHODNJE LETO? Prl nas Je načrtno poklicno usmerjanje v primerjavi z raz-vitimi državami še vedno v začetnem razvoju. Izbira poklica je stvar posameznikov, ki pa često nimajo prave«a vpogleda, zato so njihove odločitve često nepremišljene, plod trenutnega rczpoloženia in navdušenja, ne pa smotrnega proučevanja vseh činiteljev, na katere je treba mlsliti pri izbiri poklica. Rezul-tat takšnega stanja so z leta v leto bolj številni pojavi presto- panja iz fakuftefe na fakulteto, ali pa nezadovoljstvo v poklicu In pri strokovnem delu. Stara resnica je, da je pravo dclo ti-sto, ki ga opravljaina z vesc-ljem. V tujini to izredno važno vprašanje rešujejo s poklicniroi pcsvetovalnicami, ki so pa pri nas zaenkrat šele v razvoju. Mlad človek, kl konča sred-njo šolo, je naenkrat postavljen pred odJočjtev. Univerza in vi-soke šole ntso mnogo storile, da bi abiturienta srednjjh šol se-znanile s študijem, še preden se je vpisal m odločil za stroko. To važno vprašanje in očitno prsznino v našem poklicnem usmerjanju so zadnje leto hoteli rešiti okrajni klubi, katerih čla-nl so predavali širom po Slo-veniji o študiju na univerzi. Anketa, k{ jo je razpisal S\et za prosveto m kulturo LRS o vpisu abiturientov srednjih šol na lakultete, visoke šole in umetniške akademije, je pokaza- la še precejšnje slabosti. Neka-tere stroke so nenaravno močno zastopane, raedtem ko je pri drugih precejšnja suša. Pritok novih slušateljev bo letošnjo jesen gotovo precej manjši kot je bil v preteklem študijskem letu. Lansko leto je bil vpis visok zaradi uredbe, po kateri so se na univerzo lahko vpisali tudi slušatelji srednjih strokovnih šol. Vsi starejši let-niki so s tem dobili pravico do študija, zato lanskoletni vpis ne predstavlja normalnega prirast-ka. Leošnjih abitunentov LR Slovenije, ki se nameravajo vpt-satl na lakultete v Ljubljani, je oJcrog 1235. K teir!» številn morarao prišteti še 132 slušate-ljev, kl bodo študirali na za-grebški univerzi, in 66 slušate-Ijev, ki se bodo vpisali na osta-le jugoslovanske univerze in v tujini. iz srednjih strokovnih šol prihaja le neznatno število — 66 abiturientov, kar predstavlja le 10 odstotkov dijakov, ki so v letošnjem šolskem letu končali te šole. Podatki iz ankete go-vorijo, da je neupravlčen strah pred nekakšno poplavo iz sred-njih strokovnih šol. Ker bo torej letošnji vpis občutno manj-ši kot lanski, ne bo večjih pro-bletmov s predavanji in vajami. Povsem drugačna pa je slika, če pogledamo razvrstitev vpisa po posameznth fakultetah in oddelkih. Med posameznimi fa-kultetami m oddelki prihaja do izraza velika nesorazmernost. Za študij na filozofski in prirodo-slovno-matematični fakulteti se je prijavilo 223 novincev iz srednjih šol. Lanskoletni vpis j8 bll za polovico večji. Zani-miv pojav je vsekakor dejstvo, da se od vseh prijavljenih v anketi namerava 68 vpisati na germanistiko (dobra četrtina). Močno so zastopane še druge skupine: slavistika z 21 prijav-ljenimi, biologija z 20, matema-tika in geografija vsaka po 15 in zgodovina z 12 prijavljenimj. Brez slušatelja bodo v prihod-njem letu pedagogika, arheolo-gija, astronomija in mineralo-gija. Na nt^^icinsko fakultetp se namerava vpisatt 83 slušate-ljev, od tega 55 na splošno me-dicino in 28 na stomatologijo. Vpis na to fakuLteto je znatno manjši cd lanskega, moramo pa upoštevatl, da se bo temu šte-vilu pridružila še množica slu-šateljev, ki morajo ponavljati letnik, ker niso izpolnili pogo-jev. Agronoinska fakulteta bo dobila več slušateljev kot v preteklem šolskem letu — 132. Od tega števila odpade na agro-nomijo 50 prijavljenih, na go-zdarstvo 62 in na veterino 10 slušateljev. Na pravno-ekonom-sko fakulteto se bo vpisalo 151 slušateljev, 82 na pravo in 69 na ekonomijo. Precej manjši bo letos vpis na tehnično fakulteto, kajti po anketj se namerava vpisati na tehniko 335 slušateljev, največ — 76 — na strojni oddelek, 62 na oddelek za keraijo, na elek-trotehniko 52, na gradbeništvo 33, arhitekturo 30, fiziko 29, geodezijo 30, metalurgijo 20 in rudarstvo 5. Moramo pa vedeti, da je ravno na tehmčni Iakul-teti največji odstotek slušateljev iz ostalih ljudskih republik. Na akademijah bo 48 brucov: na glasbeni 24, na igralski 16 in upodabljajoči umetnosti 8. Edini večji problem je vpra-šanje kemičnega oddelka tehnič-ne fakultete in medicinske la-kultete, kjer je študij omejen na gotovo število slušateljev, kajti študij je tak, da zahteva praktično delo v Iaboratorijib. Zato je nujno treba letošnjl vpis vskiaditi z razpoložljivimi sredstvi in študijskimi pripo-močki. V kolikor objektivni po-goji ne bodo dopuščali proste-ga vpisa, bodo novinci morali opraviti prl vpisu preizkusne izpite, da bo tako število slu-šateljev ustrezalo študijskim možncstim ter opremi laborato-rijev in seminarjev na teh fa-kuitetah. šfudenti se uveljavljajo v lokalnem tisku V letošnjem lefu se je število časnikov, pri katerih imajo štu-dentje svojo redno rubriko, ze-lo povečalo. Slovenski lokalnl tisk ima že skoraj povsod štu-dentsko prilogo. V zadnjem času L0 se tudi koroški študentje od-ločili, da bodo v glasilu raven-skih fužinarjev »Koroški fuži-nar« uvedli stalno študentsko prilogo, ki bo obsegala dve do štiri strani velikega formata. Zakon o štipendijah Zvezna Ljudska skupščina je pred dnevi sprejela nove pred-pise o štipendijah. To je Osnov-ni zakon o štipendijah, ki dzhaja iz dejstva, da se štipendije po-deljujejo zaradi dviga visoko-kvalificiranih strokovnj akov in to za redni študij na fakultetah, visokih šolah in umetniških aka-demijah, kot za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje in specializacijo. Bistvena novost novega zako-na je v predpisih, da se štipen-dije ne more dobiti brez kon-kurza in da se bo izplačevala za vseh 12 mesecev v letu. Štipen- Univerza dijo lahko dobijo tudi koristniki otroške doklade s tem, da Zvez-ni izvršni svet predpiše višino dohodkov, ki jih študent sme imeti. Z zakonom sc? ostale v veljavi tudi vse dosedanje po-godbe in dogovori o štipendijah. Posebnost svoje vrste je tudi sam sistem štipendiranja. Z no-vim zakonom so predvideni skladi in komisije za štipendi-ranje. Skladi se bodo formirali iz proračunskih sredstev in v nje bodo vnašali tudi poklone družbenih in gospodarskih or-ganizacij in ustanrv. Makedonski študentje med počitnicami Kakor poročajo iz Skoplja, delo Zveze študentov v letošnjih počinicah ni majhno. Na neka-terih fakultetah so bile že prod počitnicami osnovane posebne sk-ipine, ki bi obiskale podeže-lje in prirejale strokovna pre-davanja. Študentje iz posamez-nih fakultet bodo skupaj tabo-rili, priredih bodo skupinske iz-lete in ekskurzije. Študentje Iz kmečkega jsanu pa bodo poma-gali na vsffi, kjer bodo preživeli počitnice. Naši uspehi in težave Z gotovostjo lahko trdimo, da še nikoli ni bila dejavnost našega Mednarodnega odbora tako pestra kot je letos. Konference, seminarji, prakse, prcdavanja itd., vse to priča o velikem delu in uspehih.Težko je analizirati vse, kar se je zgodilo v tem lctu na mednarodnem področju in pri delu našega Mednarodnega odbora. Od prve mednarodne konference o kulturni aktivnosti, lci je Mla v Ljubljani, pa do mednarodnega srečanja v Ljubljani, je poteklo precej časa, v katerem r,e je zgodilo toliko stvari, da jih je ne-mogoče vse opisati. Naše uredništvo se je obrnilo na predsednika Mednarodnega odbora Janeza Beravsa in nje-gove sodelavce s prošnjo, da odgovorijo na nekatera vpra-šanja. Vprašanje: Letošnja dejavnost Mednarodnega odbora je po na-šem mnenju zelo pestra. Pro-s;mo, če nam lahko poveš kai več o delu, ki ste ga v tem le-tu opravili. JANEZ BERAVS... Vseka-kor napredek V letošnjem delu smo prav gotovo napravili precejšen na-predek. 2e prva mednarodna konferenca o kulturni aktivno-sti, ki je bila v Ljubljani, je bila za naš odbor precejšnja preizkužnja, ki pa smo jo dobro prestali. Vendar ni ostalo samo pri tem. Naš klub za mednarod-na vprašanja je letos pokazal veliko aktivnost in je prav go-tovo mnogo pripomogel k temu, da so se študentje seznanili z mnogimi mednarodnimi proble-mi. Ta klub je letos tudi prire-dil prvo mednarodno študentsko srečanje v Ljubljani, katerega so se udeležili predstavniki de-setih držav. Vsekakor je treba dati organizatorjem priznanje v Skoplju za izvedbo tega srečanja. Delo posameznih sekcij pri Medna-rod. odboru, to je delo IAESTE, AIESEC in IFMSA, se je ravno tako poglobilo in lahko rečemo, da so te sekcije v svo-jem delu dosegle prav gotovo večje uspehe, kot prejšnja leta. Tudi mednarodni sprejemni center, ki letos ponovno dela v okviru Mednarodnega odbora, je doslej že nekajkrat uspešno posredoval ob prihodu tujih študentov. Vsi ti uspehi so bili v glavnem možni zaradi tega, ker smo se vsi res potrudili. Treba je priznati, da smo le-tos precej razširili sodelovanie s študenti različnih narodov. Tuji študenti, ki so pri nas na praksah, se zelo zanimajo za delo naše organizacije in tudi tem pomagamo in . ih seznanja-mo z našo problematiko. To delo, ki smo ga pričeli, bo ustvarilo med študenti resnično pravo obliko sodelovanja in so-žitja._______ Vprašanje: Klub za medna-rodna vprašanja, ki je bil Ietos na novo organiziran, je prav gotovo dosegel zavidljive rezul-tate. Tov. Kodelja, prosimo Te, če odgovoriš na vprašanje, kak-šno je delo vašega kluba iti kakšne rezultate ste dosegli v letošnjem letu. LILJAN KODELJA... NaS uspeh V tem letu je Klub za med-narodna vprašanja uspešno de-loval. Naše glavno delo so bila predavanja in diskusije o naj-različnejših mednarodnih pro» blemih. Klub si je zadal nalogo, da bo seznanjal študente z med-narodno problematiko in na ta način skiJšal pri študentih ustvariti zanimanje za važnej5e probleme. V tem letu je Klub orjaniziral nekaj debat, med drugimi o »Organizaciji Zdru-ženih narodov«, o »manjšinj-skih problemih po prvi in dru-gi svetovni vojni« itd., torej o temah, ki so za naše študente zanimive in ki še niso dovolj obdelane. Za naše bodoče delo je nujno potrebno, da pridobimo članstvo iz nižjih letnikov, tako, da člani ^kluba lahko vsaj nekaj let delajo. Klub bi na ta način ustvaril močan kolektiv, ki je pri takem delu nujno potreben. Naš klub je kot prvi v Jugosla-viji organiziral mednarodno študentsko srečanje v Ljubljani, ki se je ravno te dni končalo. Prav gotovo bo treba tudi v bodoče posvetiti taki obliki de-la več pozornosti, kot smo to imeli navado do sedaj. Vprašanje: Delo organizacije AIESEC je bilo letos zelo pe-stro. Letošnjih praks v inozem-stvu se je udeležilo več študen-tov, kot prejšnja leta. Ali hi nam lahko povedali kaj več o vaši organizaciji in o vašem delu. BOGO UMEK... Več res-nosti pri, delu glavncga odbora Naša organizacija AIESEC je študentom ekonomije. že dolgo znana, saj vsako leto posreduje večjemu številu ekonomistov odhod na prakse v inozemstvo. Značilno za našo organizacijo je, da se je v letošnjem letu močno decentralizirala. Razen glavnega odbora AIESEC obsto-je pri vsakem univerzitetnem odboru pododbori, ki vrše po-polnoma samostojno svoje funk-cije, vendar v koordinaciji s Centralnim odborom. Kljub uspehom, ki smo jih dosegli v letošnjem letu, ne moremo tr-diti, da ni bilo napak, pri če-mer pa ima precej zaslug Cen-tralni odbor AIESEC. Gre pred-vsem zato, da naši praktikanti odhajajo na prakse skoraj ved-no z zamudami, ki so včasih tudi enomesečne. Centralni od-bor AIESEC ima največ zaslug za tako zamujanje, saj na§: praktikanti skoraj nikoli ne do-bijo potnih dovoljenj pravo^a-sno. Kljub temu, da pri Cen-tralnem odboru AIESEC dela precej Ijudi, delo ni tako, kot bi moralo biti. Ce hočem točno orisati stanje v naši organiza-ciji, moram povedati, da smo pravzaprav brez vsaitih denar-nih sredstev. Edina sreča je, da delamo z Mednarodnim odbo-rom, ki nam precej pomaga. Na zadnji seji jugoslovanske^a od-bora AIESEC so predstavnikl vseh pododborov sklenili ustva-riti poseben fond, v katerega bi posamezni pododbori za vsa-(Nadaljevanje na 2. strani) I. mednarodno študentovsko srečanje v Ljubljani končano V Ljubiljami je bllo v stvo, da so na srečanju sode-lovaii predstavmiki desetih 4ržav, je vec koit zaidovol:jivo, saj take udaležbe nitnaijo niti. mnoiga v tu;ini že tirad^ckmalna sre:anja. Program našega mednai!od.nega srečaiuja je bil (iaredno pester in je omogočil, >da so tuji ¦delagaci ¦dobili kolikor toliko psno sliiko o naži poiitičnii, gospodarski ;in kul-turni ,p:roib'lematikii. Glede na to je biilio (poipolnoima na mestu, da je bil iprogram sestavJfjen tako, da je oibravnaval iizključno naišo pro-blematiiko. Ravno to je vz,bujailo pri tu|j'ih ipredstavnikih zainiimanje, saj so se hoteli sfznanici z vseitti ¦pirobilerni FLRJ. V toirek, 12. t. m. ob 10.30, .je ptredsednik mednaroidnega odbora ZŠ lj'utbljanske univerze Jenez Be-ravs v prostOTiih kluba Ijudskih poislancev MLO otvoril prvo mednarodno študentsko, srečanje in v poz-dravnem go>voru naglasil, da bo to srečanje prav gotovo zbližalo študente raznih narodov. V svoijem nadaljnjem izva.|anju je tov Beravs poudaril poimen te-ga srečanja in se zahraHl za šte-v:iilno udeicžbo, ki je jri1 iredite-ljem srečanija v veliko prizaainje. Takoii po slavnostnd orvoritvi je bi!o na programu predavan;e Zgoidovinski in geografski .pregled FLRJ, ki ga je imd tov. Dušan Horvat, čla,n kluba za mednar^Oid-na vprašanja. Tuje študente ie veLiko bolj zanimal zgoidovinski razvoij FLRJ, kar se je očkno pokaizalo v .diskusij'., v kateri so raj; študentje poka?.ali veliko za-nJimaiirje za mnoga vprašamja iz NOB kot tudi za ratna poJitična vprašamja. Niesledn-je predava-i.ic v ckv^lru mednarodnega srečainja je bilo 'predavanje piioffesorja pravne fa-kuikete v Lpbljarti, dr. Gorazda Kušaja, o v'isuikoišoilstvu v FLRJ, za katere;^a so ¦ delegati tuijiii .d'r-žav kazaili veliko zanimanje, ker so pričaJkova/H, da se hodo lahiko seznatniK z vif^mii visokošdlskimi probleroi. Predaivanje iprofesoirja ipravne fakukete, zerpno sLjko o nai!i fe-derracrvni uredtvi o pairlamentarnem sistemu kd. I. m^dnarodni šrudentski semi-nar se je končal v splošno zado-valjstvo organizatorjev in tujih predstavnikov, ki so se na tem srečanju ialiko resnično dobro se-zna.ni;l! z vsem, kar jiih je zani-malo. Na vsaik način pa je treba še enkrai poudarit delavnost tako modncirodnega odbcra v celoti kot kiuba za mednarodna vpj-a-šanja, ki sta kot prva oirgan:i?.i-rala mednarodno Sirečanie v Li.ub-Ijani. Upamo in (potrebno bi bLIo, da postane raiko srečanje pri nas tra-¦dlioionailno. Naši uspehi in težave (Nadaljevanje s 1. strani) kega praktikanta vplačali 3.000 dinarjev. Kakor smo mislili, da bo ta oblika zelo primerna, smo sedaj prišli do prepričanja, da bi bilo mnogo bolje, da se ta fond razdeli tako, da polovico vsote dobe pododbori, polovica pa gre v font Central. AIESEC. Kot sem že poudaril, smo letos napravili precejšen na-predek. To se vidi tudi v tem, da bo letos odžlo na prakse v inozemstvo 18 študentov, kar ,ie več kot prejšnja leta. V Slove-tiiji bomo sprejeli 26 praktikan-tov iz Nemčije, Nizozemske, Francije, Finske, Anglije, Svice itd. V iste države pa bodo odšii tudi naši praktikanti. Organizacija IAESTE, ki po-•reduje prakse študentom teh-nike, je letos omogočila odhod v tujino več kot 50 študentom. O tej organizaciji nam je tov. Horvat Dušan povedal sledeče tanimivosti. DU5AN HORVAT... Letos največ praks IAESTE, ki posreduje študen-tom tehnike prakse v inozem-stvu, vključuje študente elek-trotehnike, kemije, rudarstva, gozdarstva, arhitekture in dru-fih. V letošnjem letu nam je uspelo za naše študente organi-sirati več praks, kot vsa prej-8nja leta. Po dosedanjem sta-nju, ki se verjetno ne bo več spremenilo, bo letos odšlo v tu-jino več kot 50 študentov, od katerih jih bo največ šlo na prakse v Nemčijo, razen tega pa še na Švedsko, Finsko, Nor-veško itd. K nam pa bo prišlo 34. študentov. Največ praktikan-tov bo prišlo iz Nemčije. Stu-dentje, ki odhajajo na prakse preko naše organizacije, se v tujini lahko seznanijo z raznimi proizvajalrfimi procesi, kar jim kasneje v praksi prav gotovo mnogo koristi. Po končani prak-si morajo študentje praktikan-i predložiti poročilo, ki je mnogo-krat zelo važno za tiste študen-te, ki naslednja leta odhajajo na ista praktikantska mesta. Na ta način se lahko kasnejši praktikanti že vnaprej seznani-jo z nekaterimi procesd. Kljub temu, da nam je uspelo letos zagotoviti precejsnje število praks, upamo, da se bo to šte-vilo v prihodnjem letu še dvig-nilo. Delo IFMSA organizacije, ki posreduje izmenjavo praks štu-dentom medicine, je bilo v le-tošnjem letu prav gotovo uspeš-no. Zaprosili smo tov. Vanjoša Breganta, predsednika jugoslo-vanskega komiteja ZŠItf — sek-cije Ljubljana, da nam pove kaj več o delu te organizacije. VANJOŠ BREGANT... Ne-razumevanje tujih sekcij Kljub vsem naporom nam ni uspelo lefos preškrbeti počitni-ške prakse v inozemstvu za več kot 20 ljudi. Vzrok za to je v glavnem nerazumevanje tujih sekciij za izmenjavo. Dobili smo številne ponudbe, ki pa so jih sekcije nepredvidoma odpovedo-vale. Tako si nismo bili nikoli popolnoma na jasnem, koliko naših ljudi bomo lahko poslali v tujino. V začetku smo mislili, da bomo lahko poslali na prak-se 46 študentov, vendar se je to število iz dneva v dan krčilo. Upam, da bo pni sedanjem šte-vilu vendarle ostalo. V letoš-njem letu se bodo naši prakti-kanti udeležili praks v Franciji, Danski, Nizozemski an Nemčiji. Iz istih držav pa bodo prišl; praktikantje k nam. Ljubljan-ska sekcija je letos izdala po-sebne prospekte g zastopmilkov držav, ki so C i Jl Mi CI najmlctjša mednarodna I iHlltl študentska organizaaja ustanovile novo organiizacijo so na sestanku prisostvovali pred-stavnilki Švdce in štirih skandi-navsikih držav, ki so imeli na teim kongresu status opazoval-ca. Nemčiija, AngHja, Jugoslavi-ja in ZDA, ki &o pokazale za-nimamje za sodelovanje v tej medmarodriii štiidentski &rgani-zaciji, niso poslale svo.jih dele-gatov. Na parižkem kongresu FIANEI so delegatd razpravljali o sode-lovanju s posainezniimi študeint-skimi oTgain/izacijami Vzhoda in Za.hoda ter o sodelovariiju z IAESTE (mednarodna študeint-ska organizacija za izmenjavo prakttkantov-tehnikov). Na kon-gresu so delegati sklenili, da bodo vsako leto prirediila kcm-gres orgainizacije. Prvi kongrea naj bi bil v Holandi.jd s pripo-ročilom, da naj bi se na tem kongiresu obravnavali probleani s področja kemije. Za tekoče leto je ta mlada organizacida ie priipravila študijsiko potovatije po Franciji, ItaLiji in Nemčijii, ki se ga bo udeležilo 80 študen-tov. Ta na<čin študijs'kih poto-vanj, ki bo za dobo enega me-seca združil študente različniih držav in razlačne izobrazbe, je med delegati raaličnih držav zbudil živahno odobravanje. KDO ZASTOPA STUDENTE ŠPANIJE Ni prvič, da govorimo o organizaciji španskih študentov SEU. Vzrok, da se ponovno vračamo na to temo, je v tem, da se danes mnogokrat sliši, da predstavlja organizacija SEU res-nično študentsko organizacijo, ki sloni na demokratičnih prin-cipih in ki v mednarodnem študentskem življenju pomeni ma-nifestacijo detnokratičnega študentskega gibanja. Tako mišlje-nje in tako naziranje je popolnoma zgrešeno, saj bomo videli, da predstavlja SEU organizacijo, ki ni niti najmanj študentska, in še manj demokratična. Razvoj španskih Studentskih organizacij je precej star^ saj so bila prva študentska društva ustanovljena skoro v istem ča-su, kot večina južno-ameriških študentskih združenj. Spanoi in Južno-amerikanci so v začetku razvoja svojih organizacij mno-gokrat skupno sodelovall kot n. pr. na kongresih v Meksiku In San Jose de Costa Rica. Leta 1927. je bila ustanovljena v Spaniji univerzitetna federacija FUE (Federationes Universita-rias escolares) kot nekaka zve-za že obstoječih društev. Ta fe-deracija se je prva zavzemala za svobodo univerze, ki je bila takrat v nevarnosti pred dikta-turo. Ravno to izhodišče je utis-nilo pečat španskemu študent- In demokraciji. To dejstvo po-polnoma razbije iluzije ti&tih, ki dane9 vidijo v SEU demo-kratično organizacijo. SEU, ki jo danes nekateri smatrajo za demokratično orga-nizacijo, to v resnici nikoli ni bila^ Od vsega začetka se je ta organizacija držala metode, ki se je mnogokrat zrcalila v raz-nih požigih in napadih na de-mokratične in napredne sile. Po klavrnem triumfu, ki ga je do-segel Franco s pomočjo Hitler-ja in Mussolinija, so bile v Špa-niji prepovedane vse politične, študentske, delavske in stanov-ske organizacije. FUE in UFEH, ki sta predstavljali resnični de-mokraticni študentski organiza-ciji, sta bili premagani. SEU, PRI KOLEGIH IZ NORVEŠKE Oblskal sem jih v Student-skem naselju. Stirje mladi, ve-seli fantje, ki so pred dobrim tednom prispeli v Ljubljano na enomesečno prakso. Najbolje, da vam jih kar predstavim: Tor-bjoern Gjemdal iz Langesunda, Finn Raeder iz Osla, Steinar Tjoenneland iz Skjaaka in Ter-je Broeyn iz Narvika. Vsi štu-dentje medicine. Za razgovor so bili takoj pripravljeni, saj so že v tem kratkem času doži-veli marsikaj novega in zanimi-vega. K nam jih je privedlo pred-vsem pripovedovanje kolegov, ki so lansko leto kot prvi Nor-vežani — medicinci obiskali na-šo deželo. Ti so povedali toliko zanimivega, da so se kaj lahko odločili. Zanimanje za našo de-želo je med študenti pri njih večje in želelo bi jih še več pri-speti. Na žalost pa to prepreču-jejo objektivni in subjektivni razlogi. Težava je predvsem v tem, da pri njih ne razpolagajo z večjim številom mest v bol-nišnicah za naše študente, kajti praksa poteka na podlagi zame-njave, in sami morajo kriti vse stroške potovanja, kar tudi ni malenkost. Pomagajo si na ta način, da si v počitnicah poižče-jo priložnostno delo in si tako zagotove sredstva za potovanje, ki ni vedno najbolj udobno, vendar pa zanimivo. Tako sta Steinar in Terje prispela z mo-torjem. Iz Osla sta odšla 21. ju-nija ter prispela preko Kopen-hagna, Hamburga, Frankfurta, Zuricha, Milana, Benstk 2. ju-lija v Ljubljano. Prevozila sta 2800 km. Torbjoern in Finn pa sta se poslužila avtostopa. Prvi je odpotoval iz Osla 21. VI. Za-čel je v Fridrichshavenu na Danskem, nato nadaljeval pre-ko Hamburga, po dolini Rena, Munchna, Salzburga, Linza, Dunaja do Celovca. Odtod pa 'i VII. z vlakom do Ljubljana. Finn pa je odšel na pot že 18.| VI. Prepotoval je Zah. Nemčijo, se preko Bodenskega jezera po-dal na Južno Tirolsko, nato se vrnil do Innsbrucka in odtod prlspel 3. VII. v Ljubljano. Pra-vi, da .i«^ bil na^težji del poti od Celovca do Ljubelja, ker je mo-ral vso pot prehoditi. Toda na meji, kamor je prispel pozno ponoči, so ga naši obmejni or-gani prijetno presenetili. Pova-bili so ga, naj prespi pri njih in tako je prvič po odhodu iz Osla spal pod streho in v poste-Iji. Od kar so med nami so videli marsikaj novega. Naši ljudje so jim simpatični in jih veseli, da tako hitro in lahko vzpostaviš kontakt z njimi. Zde se jim pri-jazni, gostoljubni in delavni. Pokrajina sama pa jih spominja na domovino. Zelo zanimivo za njih je življenje na kliniki. Vsi so mnenja, da jim bo praksa kar največ koristila. Mnogo prime-rov bolezni, ki jih tu srečavajo, jim je znano le iz teorije in tež-ko bi jih kdaj v življenju sre-čali pri praksi. Tako si morajo vzeti precej časa popoldne, da si obnove in poglobe svoje zna-nje. Poleg počitnic tudi resen študijl Hvaležni so našim asi-stentom in prolfesorjem, da jim pri tem pomagajo in za njih vedno najdejo dovolj časa. O vseh imajo kar najboljše mne-nj?. Pravijo, da so dobri peda-gogi in boljši praktiki kot pri njih. Tam je delo bolj speciali-zirano. Zdravniki niso tako sa-mostojni in delo se vrši preveč mehanična, bolj po »tekočem traku«. Ne uporabljajo toliko starih, preizkušenih načinov di- agnostike (perkusija, avskulta-cija) ampak se za to poslužujejo najmodernejših pripomočkov. Tak način ima to slabo stran, da zdravnik nima toliko kon-takta g pacientom in da mu marsikdaj ne posveti dovolj ča-sa. Tako pravijo ljudje pri njih, da spominjajo bolnišnica in de-lo v njej že na tovarno (seveda nekoliko pretirano). Začudila jih je nizka povprečna starost na interni kliniki, kjer praktici-rajo. Ta je pri njih veliko višja, približno 60 do 65 let, kot so v preteklem lefu sami izračunali. V splošnem imajo pri njih naj-več opravka z ljudmd visoke starosti in zato se vedno bolj tn bolj uveljavlja specialna veja interne medicine, ki se ukvarja le s starimi ljudmi in raziskuje njihove bolezni. V času bivanja pri nas si bodo ogledali še druge klinike. Obe-nem bodo prisostvovali tudi se-minarju za inozemske študente. Zele namreč, da bi dobili čim boljšti vpogled ne samo v zdrav-stvo, ampak tudi v politično, gospodarsko in kulturno dejav-nost naše dežele. Po končani praksi nameravajo obiskati še južne predele naše domovine m se nato vrniti v domovino. Upamo in želimo, da se bodo vrnili domov polni lepih vtisov o nas, o naši domovinil -vi. Siifcna potovanja se bodo po-' naivljala v.salco leto, seveda bo-do delegati imeili priložnost spo-znati vedno nove države. Poleg tega namerava nova študentska organizacioa FIANEI izdajati svoje imformacirjiS'ko glasilo, ki naj bi poleg vesti posameznih naciomalniih študeniskih zvez primašal'0 še člamke s podiočja tehniične zmamosti. Na zadnijii sejil kongresa je vsak delegat obravnaval poseb-ne probleme svoje organizacije, tako na notranjeim in medina-narodnenn področju. V to mlado študentsko orga-nizacitjo se vklijučujejo vedno nove organiizaoije. Videti je, da si je ta orgaiiiiiizacija že v krat-kel času svojega obstoja prido-bila fiimpatiije. O pristopu nem-šikih študentov tehničnih viso-kih šol v FIANEI se je pred kratkim razpravljalo na kon-gresu VDS v Kolnu. Na kon-gresu so nemšiki študentje skle-nili, da pristopijo k tej novi organizaciji. Ravno tako so š.tu-dentje tehmike v Svioi razprav-ljali o priS'topu v FIANEI. V Švici se v ta namen predvideva ustanovitev komiteja tehničnih visokih šol v Ziirichu. V slu-čaiju, da Svica pristopii v to organizaci.jo, bi FIANEI prl-dobila 5000 novdh članov. Štu-dentje skandioavskiih držav in njihova organizacija Zveza teh-ničmih visokih šol, ki združuje 10.000 študentov, bodo razprav-Ijali na sktipščini meseca de-cembra o pnistopu v to orga-niizacijo. Studentje tehnii&ndh visokih ŠO'1 bodo v FIANEI dobili zelo moLno organizaciijo. "Na konfe-renci COSEC, ki je biila v mese-cu juliju letos, so predstavniki FIANEI že iznesli svoje proble-me im sezinainili študentske pred-stavniike drugih držav s proble-mi te organizacije. Poleg tega pa so se lahko predstavniks FIANEI na tej konferenci se-znaniM z delom drugifo študeint-sik"h organiizaeiij, kot so AIESEC, IAESTE, IFMSA ]m dmgih. skemu gibanju, ki ]e bilo v ti-stih časih revolucionarno. Organizacija FUE se je kas-neje združila v nacionalno zve-zo španskih študentov UFEH, ki se je borila za svobodo študen-tov iin za praktične potrebe svo-je organizacije. Medtem, ko je UFEH to svoje delo nadaljeva-la, se je od te organizacije lo-čila skupina fašističnih študen-tov in prešla v ofenzivo proti demokratičnim študentom. Ta organizacija, ki je nastala 1933, nosi ime SEU in je bila pred-hodnica današnje španske štu-dentske organizacije. Ta kratek zgodovinski razvoj nam dovolj zgovorno kaže, ka-ko je pfišlo do ustanovitve or-ganizacije, ki je po vsem svo-jem bistvu tfašistična in, ki se je vedno borila proti napredku ki se je udinjala lašističnl ide-ologiji, pa je bila priznana kot edina študentska organizadja, ki je dobivala od vlade velike subvencije za to, da je med štu-denti propagirala ideje, ki ni-majo ničesar skupnega z demo-kracijo in enakosfjo. Tisti, ki danes govore, da je SEU študentska organizacija, pozabljajo na to, da je vodja študentske organizacdje od vla-de postavljen človek, in ni vo-ljen od študentov. Tudi vodje fakultetnih organizacij SEU imenuje vlada. Clanstvo v SEU je obvezno, zlasti po letu 1942. Vsaka iz-ključitev iz organizacije pomenl avtomatično izključitev iz uni-verze in prepoved študija na katerikoli španski unlverzi. Or-ganizacija ima predpisan po- zdrav, ki se popolnqma nlč ne razlikuje od fašističnega po-zdrava z dvignjeno desno roko. Ta pozdrav, ki so ga obsodilt vsi narodi, še danes kraljuje med »študenti demokratične študentske organizaoije«. Na mednarodnem polju SEU do danes ni dosegla uspehov. Njeno ribarjenje v kalnem se tudi ni obneslo. Medtem, ko so se pred vojno študentje te orga-nizacije udeleževali kongresov hitlerjevske mladine, sedaj SEU koketira z nekaterimi študent-skimi organizacijami, predvsem s krščanskimi in upa, da se bo na ta način uveljavila na med-narodnem študentskem polju. Toda ne samo to — SEU danes napada obstoj najbolj razSirje-ne študentske organizacije ko-ordinacijskega sekretariata — COSEC. ; Kakšno vlogo je odigrala SEU v špans.kem študentskem življe-nju, lahko vidimo tudi iz slede-čega. Ko je prdšlo do ločitve fa-šistične frakcije SEU od demo-kratične UFEH, so bili vsi štu-dentje pristaši demokraličnih organizacij FUE in UFEH obso-jervi na pregnanstvo ali pa za-porne kazni. Takrat se je SEU pokazala v pravi luči, saj se ni niti enkrat zavzela za interese študentov. Ko je bil leta 1947 proces proti nacionalnemu ko-miteju UFEH in, ko je bilo ne-šteto študenov obsojenih na večletne zaporne kazni ni špan-ska študentska organizacija ukrenila ničesar proti takemu postopanju, nasprotno, podpira-la ga je in celo predlagala zvi-šanje kazni. Ali je potem še mogoče govoriti, da je ta orga-nizacija demokratična in da že-li sodelovanje med študenti? Ceprav je med študenti mnogo takih, morda še celo v večini, ki bi povzdignili svoj glas proti diktaturi, proti oblasti, ki n« priznava svobode govora, je to skoroda nemogoče, saj policij-ski režim organizacije SEU ne dopušča svobodnega mišljenja. Vse, kar smo doslej povedali o španski študentski organiza-ciji SEU, nam ponovno dokazu-je, da je popolnoona zgrcš^no naziranje tistih, ki g^vore, da je SEU študentska organizacija, ki sloni na demokratičnih prin-cipih, in ki v mednarodnem študentskem življenju pomeni manifestacijo demokratičnega žtudentskega gibanja. Toda r,e samo to, postavlja ee vprašanjs ali je sploh taka organizacija, kot je SEU, lahko organizacija študentov, saj jo študentje niti ne volijo, nitl ne podpiraj^. Od take organizacije kot je SEU, ni danes ostalo prav nič drugega, kot je bilo takrat, ko se je frakcija fašistične stranke ločila od napredne študentske organizacije UFEK. Med SEU pred 20. leti in SEU danes ni nobene razlike. Ostala je to, kar je — nedemokratičr.a. ne-študentska organizacija. 0D NASEGA P0SEBNE6A DOPiSNIKA Letošnji filmski festival v Puli Letošnji fiLmski festival v Pu-li v orgeniizaciji Ljudskega od-bora Pule in redakcije zagreb-škega tednika »Vjesnik u srije-du«, je zamišljen kot revija do-mačega filma, ki bi prikazoval razvoj filmske umetnosti v Ju-goslaviji za dobo zadnjega leta. Redakcija »Vjesnik u srijedu« je razpisala pet denarnih na-grad »Arena« in dve diplomi, ljudski odbar Pule pa je dal eno nagrado »Arena«. Vse nagrade se imenujejo »Arena« zato, ker so, prireditelji hoteli z ustano-vitvijo teh nagrad, ki se bodo podeljevala vsako leto ustvaritii nek barometer uspehov našega filina v preteklem letu, kot je na priiner v Ameriki tak baro-meter Oscar. Te nagrade so se pcdelile za najboljšo režijo umetniškega fdlma (300.000 din), za režijo dokumentarnega filma (100.000 din), za najboljši scena-rij (100.000 din), za najboljšo fo-tografijo (100.000 din), za naj-boljšo moško vlogo (100.000) in dve diplomi za najboljšo kopro-dukcijo in najboljšo filmsko glasbo. Mesto Pula pa podeli 100.000 din za najboljšo žensko vlogo. Te nagrade podeljuje po-sebna žirija, ki je sestavljena iz samih uglednih predstavni-kov kulturnega živijenja, za ob-žalovafi je le, da nimamo tudi Slovenci svbjega predsitavndka v njej. Razen uradne žirije pa je 10 diplom podelila še posebna žd-rija kritike, ki so jo novinarji izvolili na prvi tiskovni konfe-renci. Od 14 predvddenih filmov jih Je bilo do zaklju&ka redakcijfc lista prikazanih 8 in večje šte-vilo kratkih. Festivalski odbor je tudi povabil na festival vr-sto tujih novinarjev. Na festival pa je prispela tudi delegacija UNIFRANCE ifilma, francoski filmski dgralec Jean Pierre Au-mont, nadalje delegaciji Sov-jefcsike zveze in Madžarske ter Vasilij Pronin, ki je v tridese-tih letih sodeloval kot snema-lej pri prvem sovjetskem zvoč-nem filmu »Pot v življenje*. Seveda se je festivala udele-žila tudi vrsta jugoslovanskih filmskih delavcev. Med njimi so najbolj znani domači igralci in režiserji, ki se po predstavah 6vojih filmov predstavijo festi-valskemu občinstvu. Dosedanje prikazovanje je pokazalo, da je kvaliteta krat-kih filmov neprimerno boljša od kvalitete igranih filmov. Zato bi najprej povedal nekaj besed o filmih na festivalu. Ze prvi dan rias je beograjsko pod-jetje UFUS prdjetno presenetilo ml. »Vardar film« dz Skoplja je tudd pokazal dva barvna filma. Prvd je bil kulturno-propagand-ni film »Ohrid«, ki pa ni preveč uspel, drugi pa folklorna film »Ritem in zvok«. V tem fdlmu je na zelo origiinaJen naČin pri-kazan nastanek nekaterih ma-kedonskih narodnih plesov in je bil zelo dobro sprejet. Od drugih dokumentarnih filmov smo vddeli še slovenski »Mladi-ni šport in telovadbo«, v pro-dukciji društva slovenskih frlrn-skih delavcev. O filmu so se zelo pohvalno izrazili tudi razni tuji novinarft, pri predstavi pa je doživel lep aplavz. Vojaško filmsko podjetje Za-stava je pokazalo propagandni film »V senci magije«, ki ima namen borbo proti zaostalosti na vasi. Umetniški film zavzema seve-da težišče programa. Tukaj bi omenil le filme, ki Jih v Ljub-ljani doslej še nismo videli. Za otvoritveno predstavo so prika-zali UFUSov film »Ona dva«, k na platno. Ze mnogokrat je bilb rečeno, da ta problem ne obstaja toliko v do-elednem spoštovanju ali nespo-žtovanju originala, marveč v tem, da se 'avtor filma vživi v atomosfero in probleme origi-nala, da se 'uveljavi kot resnični tvorec novega filmskega dela z novumi poetskima vredriotami. Vedno m&ra imeti pred očmi razliko, ki "je v izraznih sr^d-stvih in zakonih filma na eni in odra na drugi strani. Zato lahko trdiino, da je Mankievio zav »Cezar« samo na filmski trak posneto dramsko delo, sa-mo to in nič več; vse ostalo pa je režiser prepustil Shakespe-* aru. Za oder je to morda dovolj, za film nikoli. Kaj je iilroski Shakespeare, nam je pokazal Oliivier v svojem Hamletu in deloma v Henriku V. Mankiewicz, ki se je krčevito oklepal literarne predloge, je morad zato neizogibno zadeti ob zahteve predelave teksta, ki jih J» ta uujno terjal zaradi speci- fičnih izrazaih sredstev filma. Mankievicz pa je dokazal, da ne zna vskladiti strukture dram-skega dela z že omenjernmi za-htevami filmskega jezika. Zato v Cezarju opazdmo napake in statičnost', ki bi morala biti iz-ločena iz vsakega res dobrega filmskega dela, in tega niso mo-gld prikriti niti odlični interpre-ti, ki jim je bdlo zaupano Sha-kespearjevo izražanje. Nezado-voljivi pa fita bili obe ženski vlogi, kd se ndsta dvignili nad obi.čajno rutine.rstvo, medtem ko Cezarju, kii ga je negotovo po-dajal Louis Cahlern, lahko re-čemo, da se je mnogokrat pri-bližal grotesknosti, ki jo sicer lahko zasledimo že v originalu, kjer pa oseba Gezarja kljub vse-mu nikdar ne izgubi nekega no-tranjega dastojailstva, dostojan-stva, ki ga v filmu ni opaziti. Deloma nosl krivdo za to tudi režaser, ki se ni znal prilagoditi svetu Shakesipearja, Prav tako je Brutom. katerega drama je v mnogočeiu anaJogna Hamletovi in ki raste iz uotranjega boja med siinovsko ljubeznijo in lju-beznijo do svobode. Ta intimna drama j<3 vse preveč splošno na^ kazana, tako da nas Brutov go-vor nad truplom Cezarja nici malo ne presune. Na drugi stra-ni pa je oseba Antonija, ki .ie brez osnovne karakteristike fci-ste zvijačnosti, ki je potrebna, da se vkrade v zaupanje zarot-nikov. Pri Kasiju kot pobudni-ku zarote, pa je zopet premalo dramatičnostii, v odnosu do osta-lih oseb. Nasploh lahko trdimo, da 1e dramatičnost v odnosih prepu-ščena zgolj elementtrjuje prejem dopisa in Vam v zvezi z njim sporoča nasled-nje: Sedanji odbor AFS smatra, da pisarno, ki jo ima naša sku-pina že skoraj pet let, uporab-ljamo v pravilne natnene in ne, kot je rečeno v dopisu — za »kvartanje«. Mi smatramo našo pisarno tudi kot družbeni koti-ček, kjer se lahko pomenimo tudi o drugih stvareh, doma in po svetu. Razen tega pa za raz-vedrilo med delom včasih res tudi kartamo, kar pa po našem mnenju ni takšno zlo, ki bi bilo lahko za ,kamen spotike'. Druž-beno življenje se pač odraža v raznih oblikah in pri nas so tre-nutno najboljše razvedrilo igre s kartami. Mnenja smo, da je boljše, če se študenitje zadržu-jemo v svojih prostorih, kot pa da bi pohajkovali in pijančevali po javnih lokalih«. Pritožba za vsako ceno Podpisani ta in ta, siromak, trpin in žrtev nasilja, protesti-ram pro^i odločbi, s katero me mečete iz študentskega doma. To je, milo rečeno, svinjarija, na osnovi katere" imam samo pravico pritožbe. Odločbe o iz-ključitvi iz doma ne raorem pri-znati, ker bi na ta jiačin izgubil pravico do pritožbe, zlasti pa bi mi bilo onemogočeno, da še naprej izkoriščam osnovne do-brine tega sveta, kot so spanje, sanje in brezdelje. Niste me vprašali za razloge, zakaj sem tak, kt>t sem. Zato svojo pri-tožbo utemeljujem s tem, da sem poročen. Ali si vi sploh predstavljate, kaj se pravi biti poročen? Razumljivb, da ne. V letašiijem šoLskem letu sem spo-znal deklico, ki je bila »ta pra-va« in se z njo poročil, kar je gotovo za nSk določen čas za-vxlo moj študij. To je bilo še to'iko težje, ker so starši moje boljše polovice preprečevali to zvezo. Moral ssm pustiti študij in jim dokazati, da nimajo prav. Zaradi tega pa sem izgubil se-mester, ker nisem ižpolnil vseh pogojev. Pogojem na tej in na drugi črti pa nisem bil kos. Pu-stil sem, kar je trenutno zame manj važno. Najprej žena in potem vse drugo. Ker sem bil fizkulturni refe-rent v letniku, sem bil postav-Ijen pred alterna-tivo: ali se z vsemi silami predati športu in igrati zdaj nogomet, zdaj od-bojko, šah, tenis itd., kar vse strašansko utruja, naredi pa človeka bolj razgledanega, ali pa se predati študiju, kar zdrav-niki ne priporočajo, ker se telo enostransko razvije. Odločil sem se za prvo. Kaj morem za to, če nisem izpcdnil pogojev, ki ste jih predpisali. Prosim, da upo-števate moje razloge dn me sprejmete nazaj v dom, kjer bom vse leto spal, tako da dru- gih ne bom mctil in bodo lahko rnimo študirali. Praksa, da je kaj... Ahilova peta je za praktikante v tujini poročilo po opravljeni praksi. Neka kolegica, ki se je vrnila s prakse iz Ankare, je bila po svoje originalna. »Prakso sem opravila v porod-nišnici v Ankari. Porodnišnica je v turščini tovarna za novoro-jenčke. Opis dela: Najprej smo si ogledali bolnike, babice in zdravnike, ki so večinoma mu-slimani. Potem smo si ogledali preiskave in iz daljave tudi operacije. Na koncu je prišel na vrsto ogled balnišnice in njenih oddelkov. Pred tem smo si ogle-dali večje zanimivosti mesta, videli smo univerzo in posa-mezne ustanove, skratka, videl; smo precej. Bili smo na spreje-mu pri rektorju in dekanu uni-verze, prosvetnem ministru in ministru za zdravje. Potrdila o opravljeni praksi nismo dobili.« Okrevcslišče za študenfe Cas dogajaaja: sedanjost. Kraj: Ziri, študentsko okrevali-šče v srednjevišinski legi. Na-stopajo: Vsi oslabeli in slabo-krvni študenti te-r bolni, ki jim je zdravnik priporočil srednje-višinsko le?o za okrevanie. Atmosfera: Najboljša po kosilu. Ko se dvigne zastor, je na po- zonšcu skupina okrevancev, kl kritično presojajo jedilni list. Na oder pride še nepoznani ko-lega, slaboten in koščen. Vidi se, da je bolan. — Kaj pa ti, kolega, delaš med narni? — Zdravim se, poslali so me na okrevanje. — Saj to je nesmisel, ti si vendar bolan. Na očeh se fi po-zna. Bodi previden, da vsi ne zbo-limo. Može i to Na tehniki je prišel na izpit kolega, ki je fiziko precej slabo naštudiral. Sreča pri izpitu če-sto veliko pomeni. No, in šlo je nekako, dokler nista prišla do zadnjega vprašanja. — Koliko težišč ima telo? — Po mojem ima telo eno te-žišče. — Ali ima kakšno telo lahko tudi dve težišči? — Može i to. — Kaj pa tri težiSča, ima lah-ko kakšno telo? — Može i to. — Pa štiri? — Može i to. — Ali bi, kolega, latoko prišli še enkrat na izpit? — Može i to. Hišica na meji V predavalnici i*a ekonomski fakuLteti je profesor spraševal ekonomsko geografigo. Prijav-ljenih je bilo precejšnje š+«e-vilo kandidatov. Za izpitno mi-zo je sedel kandidat s temnimi, črndmi lasmi. Potil se je in hotel se je marsičesa spomniti. Vtem. je omenil tudi carino. Profesor mu posta^i takoj podvprašanje. — No, kolega, omenili ste ca-rino. Kaj je pravzaprav carina? — To pa sigurno vem, gospod profesor. — No, kar povejte. — Jasno mi je kot beli dan. — Potem pa povejte. — Carina, to je mala hišica na meji. MARKSIST Na ekonomski fakulteti je ko-legica odgovarjala ekonomiko FLRJ. Vsi, ki so iz.pdt poslušali, so vedeli, da se nad njeno glavo zbirajo težkd ofolaki. Hotela se je na nek način rešiti poraza, zato se je zvijala na vse nači-ne in iskala izhoda iz slepe ulice. Profeso-r ji postavl rešilno vprašanje. — Ali sploh veste, kdo je bil Marx? Po dolgem in napornem raz-mišljanju je nenadoma odgovo-rila: — Marksist! »Dragi, tako je lepo! Mislim, da še nisi utrujen?« Dokument časa... »Zivimo v razgibanem času. Tehnika se približuje Ijudstvu. Oblast se trudi čim bolj prosvet-liti še tako zakotne vasi.« (cita-ti in dnevnega časopisja.) V letu 1955 pa je potrebno bo-dočim akademsko izobraženim ljudem dati takole navodilo: »Da se ne vozite s kolesom po hodnikih kolegija, ker je nekdo podrl na tla stanovalca, ki ie ndglo stopil iz sobe. Sploh je tako početje nedostopno, ker hodniki v kolegiju niso občinska cesta za prometna vozila. Ne izlivajte vode ;n ne mečite odpadkov skozi okna, ker mimo kolegija hodijo mnogi ljudje v kino in se je marsikdo moker pritožil pri upravi AK. Tako nekulturno početje ustvarja med prebivalci Ljubljane o kolegija-ših najslabše mnenje ... Ne mecite' v školjke stranižč in umivalnikov cunj in drugth odpadkov, ker imamo že več slučajev zamašitve odtočnih ce-vi, kar nam poyzroča zelo viso-ke stroške. Zaklepajte svoje sobe in ne puščajte ključev niti v vratih, niti nad vrati, ali pod pražni-kom, temveč edino-le pri vra-tarjih, ker se zopet pojavljajo v kolegiju tatvine.« Smo vas potegnilf/ kajne? To vendar ni v kolegiju, to je na tečaju planšarjev in v domu moralno ogrožene mladine! Ne, nismo vas nalagali. Taka odloč-ba vist na oglasni deski v Aka-demskem kolegiju. Lt od kje so se vzeli ti nade-budni bodofri inženirji, profesor-ji, pravniki...? Kdo so ti lju- dje, ki z vnemo tlačijo v školj-ke smrdljive »šufuce«, podpira-jo prijatelje s kolesi, kradejo?? »Postoj, kolega! Nikar tako ne govori. Najdejo se tudi taki, ki odpadke spuščajo ob školjkah.« »Se vsaj školjka ne zamaši.t »To je res. Vendar smrdi.« Koliko časa bodo po vaših domovih visele že take objave? Kolikokrat se bodo ti pojavi obravnavali na sestanKih &tano-valcev? Mar res ni mogoče odstraniti iz domov higienske analfabete in moralno izprijene študente — tatove izključiti iz univerze? Cudne so take odločbe v XX. stole.tju, ki jih daje uprava AK, izgleda pa, da so potrebnt. Cudno je, da celoten kolektiv ne more napraviti konec take-mu početju. Ali se ne da odkriti takih elementov? Morda je vmes »tovariška solidarnost?« Cemu bi se ra7burjali. Saj ve-čino stroškov plača uprava do-mov. Da, morda je ravno tukaj vzrok te solidarnosti. Temu načinu je potrebno na-praviti konec. Vsako okvaro, ki nastane z dejavnostjo stanoval-cev, mora plačati sorilec, če se ga pa ne ugotovi, tedaj naj pla-ča njegova soba, nadstropje all celoten dom. Morda bi bilo pri-merno uvesti metode za tatvine. Vse to so resnični problemi. Ob letošnjem sprejemu v štu-denfske domove bo potrebno bolj paziti. Ali pregleduje upra-va doma v kakšnem stanju so zapuščene sobe, je že kdo plačal poškodbe v sobah? Slavnostno praznovanje športne obletnice SPORTNI TEDEN OB 10 OBLETNICI SPORTA V SVOBODI JE BIL NAJVECJA MA-NIFESTACIJA SPORTA PO VOJNI. BILO JE TOLIKO PRIREDITEV, DA JIM MNOGI GLE-DALOi NISO BILI KOS, BILO JE TUDI MNOGO TAKIH, XJER SO SODELOVALI CLANI NAŠCCJA ŠPORTNEGA DRUSTVA OLYMPIE. NAJVELICAST NEjSl DOGODEK TEGA TED-NA JE BILA ŠPORTNA PARADA, V KATERI JE SODELOVALO NAD 18.000 SPORTNIKOV IZ VSE SLOVENIJE. Najlepše priredifve Narediti pregled tega športne-ga tedna prav gotovo ni lahko, saj je bilo na sporedu toliko prireditev, da novinarji niso utegnili obiskati vseh ter tako ustreči svojim bralcem. Nek no-vinar je hudomušno pripomnil, da bi moral imeti v tem tednu najmanj motor, če že ne avto-ttiobil. Imel je prav gotovo prav! Ta teden je bil tako pomem-ben za razvoj našega športa v bodoče in tako slavnosten glede na prehojeno pot v prejšnjih desetih letih, da mu moramo tu-di mi posvetiti nekoliko pro-stora. Kaj je bilo najlepše v tem tednu, to je vprašanje s kate-rim se ukvarjajo vsi, od prire-diteljev pa do ocenjevalcev — se pravi, športnih novinarjev. Menda je bilo največ takih, ki so se odločili, da je bila naj-lepša meddržavna telovadna tekma med reprezentancama Danske in Jugoslavije. Res je, da v Ljubljani že dcfl^a leta nismo videli take prireditve :n ljubitelji telovadbe so bili nad njo navdušeni. Da je bilo zani-manje res veliko, nam pričajo gledalci, ki so napolnili štadion v Tivoliju. Morda bi ta tekma res zaslu-Sila naslov »najlepša«, če bi jo ocenjevali po kvaliteti. Tako pa so si mnogi ustvarili mnenje, da je bil najlepši in najpouč-nejši mladinski nogometni tur-nir. Na tem turnirju so mnogi našli ključ rešitve slovenskega nogometa, ki je že dolgo časa v hudem precepu. Mladinci &o namreč pokazali tako zrelo in lepo nogometno igro, kot jo ni-smo vajeni gledati na ljubljan-skih nogomsitnih igriščih. Če-prav so bile te tekme le prija-teljske, so vsa moštva vložila maksimum oapora za čim lepši uspeh in tako smo videli borbe, kakršnih že- dalj časa ni bilo. Ni čudno, če je marsikateri od gledalcev vzkliknil: »ti naj nas zastopajo na prvenstvih in kmalu bomo z našim nogometom na zeleni v_(jjji!<^Nai..koncjA 5^.*° — Odred je končal to tekmdva-Hje na prvem mestu. Ameriški študentje -ocJlični vesiači Ameriški študentje veslači vzbujajo pozornost, kjerkoli se pojavijo. Povsod dosegajo odlič-ne uspehe, poleg tega pa so ta-ke rasti, da «o se zanje pozani-mali celo medi.cinski strokov-njaki. Kako torej dosegajo take uspehe? Vsakega študenta, ki se vpiše na ameriške univerze, si ve-slaški strokovnjaki natančno ogledajo. Če ustreza njihovim pogojem, ga takoj povabijo v klub in trening se prične. Kak-šni L0 t.i pogoji? Teža od 85 di> 105 kg, višina 180 do 190 cm široka ramena in slabše noge. To je recept, po katerem vzga-jamo odlične veslače, so odvrni-li na vprašanja ameriški pro-fesorji za šport na univerzah Kako izgleda trening? Naj-prej veslajo v čolnu, ki je širok 2 m in lahko vesla v njem 16 ljudl. Trener hodi po sredi čo1-na in daje napotke veslačem. Po kakih treh mesecih formira-jo ekipe in jih razdele v čolne. Ta postopek privede do tega, da ameriški študentje zmagujejo na vseh mogočih tekmovanjih. Vredno premisleka 2al ni bilo povsod tako, kot na prireditvah, ki smo jih ome-nili. Bilo je nekaj takih tekmo-vanj, ki jih nastopajoči niso vzeli dovolj resno, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so vrgla senco nad to lepo proslavo. Mnogi so si obetali največ od košarkaškega turnirja, saj so napovedovali nastop belgijske. francoske in dveh domačih ekip. Dan pred turnirjem smo izvedeli, da Belgijcev ne bo. na njihovo mesto je vskočil Prole-ter. Vse to bi ne bilo nič slabe-ga, če b,i igralci na teh tekmah igrali tako, kot so fo storili mladi nogometaši. Na tem tur-nirju smo videli prav obratno: počasno igro, nič borbenosi. med ekipama Ljubljane in Za-greba. Ko je zastopnik iz Za-greba pozdravil gledalce z be-sedami: »Prišli smo, da Vam pomagamo do ugleda, ki so ga imeli slovenski plavalci pred leti«, je marsikdo mislil, da je to le domišljavost. Pozneje se je pokazalo, da je imel vodja Zagrebčanov popolnoma prav. Močno okrnjena zagrebška re-prezentanca ni imela težkega dela z ljubljanskimi plavalci, ki so tako v plavalnih točkah, kot v waterpoiu popolnoma pod-legli b-oljšim nasprotnikom. Težko verjamemo, da so vodi-telji plavalnega športa v Slove-niji storili vse, da bi našli na-darjene plavalce, ki jih v Slo-veniji gotovo ne manjka. Takšne parade še ni bilo Naj/eličastaejša točka v spo-redu prireditev slavnostnega športnega tedna je bila prav gotovo parada slovenskih šport-nikov v Ljubljani. Enoglasna ocena vseh, ki so to prado vide-11, je bila — take parade v Ljubljani še ni bilo! To je prav gotovo res, saj smo videli na ljubljanskih ulicah okoli 10.000 slovenskih športnikov, ki so prav na tej paradi hoteli poka-zati kaj zmorejo. Videli smo množico športnikov iz Maribora, Celja, Kranja in Ljubljane in drugih krajev, ki so dokazali, da slovenski šport ni v zastoju, pač pa ravno nasprotno, hitro in kostantno napreduje. Tu smo se lahko prepričali, da je šport postal last mladih ljudi, da smo dosegli tisto, kar smo dolgo i&kali, to je množičnost. In 0lympia? Gotovo se bo vsak izmed nas vprašal, kaj je k temu prispevao študentsko športno drušfvo Olympia. 2e takoj naj povemo, da je bila ravno Olympia naj-bolj številen zastopnik ljubljan- lahko bi celo rekli — neresnost. Mnenje gledalcev je, da je v tem prednjačil prav košarkaški klub Olympie, ki je baje hra-nil evoje moči za prvenstveno tekmo proti Crveni zvezdi. Kot vidimo sedaj, je bilo vse za-stonj... Prireditev, vredna premisle-ka, je bil tudi plavalni dvoboj Pri negativnih straneh šport-nega tedna naj omenimo še ne-premišljen korak Odredovega igralca Klančišarja, ki zasluži osro kazen in rnorda še nepra-vilen postopek sestavljalcev Ijubljanske odbojkarske repre-zentance, ki so nepošteno pre-krs-tlli igralce iz Kamnika in Raven za Ljubljančane. skih društev v paradi in da so se vsi klubi na tej priredivi do-kaj dobro odrezali. Brez dvoma je bila ta prireditev velika afirmacija za mlado športno društvo, s čimer so študentje-šporfniki dobili še lepši ug]eci med športnimi voditelji, stro-kovnjaki in končno tuda med športnim občinstvom Ljulbljane. Sava pričakuje tekmovalce Menda že dolga, leta ni bilo pri nas tallko kvalitetnih športnih prireditev, kot letos. gportni teden je zadovoljil mnoge športne navijače. Blejska regata je nudila mnogo nžitkov pristašem veslanja, sedaj pa bodo prišli na svoj ra-cun tudi tisti, ki jim je pri srcu kajakaštvo. Lah;ko rečemo, da bo svetov-no prwens.tvo v kajak slalomu iz-med vtseh teh prireditev najza-nimiv^jše. Kajak slalom na.div-j i vodi je tako nevaren, tekmo-valec luora prikazati toliko zna-nja in hrabrosti, da vsak, ki to borbo z divJimi dn penastimi va-lovi opazuje, uživa v pravem pomenu foesede. Kajakaški šport pri nas g>ra.vzaprav ni posebno znan. čeprav bi bil lahko. Kva-litetna tekmovanja v bližini velikih mest so zelo redka, med-narodnih tekmovanj skoraj ne vidimo. Le redkokdaj se ponudi prildka, da vedožeijni obiskova-lec lahko kaj več izve o tem špartu. Rekli smo že, da bi kaJakaškl šport zaslužil mniogo več pozor-nosti. Pogoje ima namreč odlič-ne. Lahko trdimo, da je malo držav na svetu, ki bi imele tako "idealne vode za kajakaški šport, kot so Sava, Neretva, Drina, Zeta, Mbrača in druge. Tudi s tekmovalci smo dobro »založe-ni«, saj smo v zadnjih lefih do-segli tudi v mednarodni areni take uspehe. kakršnih se niti sami nismo nadejali. V Avstriji so naši dosegli nekaj prvih mest, v Meranu je bil Zadel dru'gi, in še dolga vrsta reznl-tatov, na kater eo naši kajakaši lahko upravičeno ponosni. Svetovno p>rveiistvo v Tacnu -Bo- seveda. najfcvaHtetoiejša pri-reditev in bodo sodelovali vsi najboljši kajakasi. Posebno za-nimanje velja Čeihom, ki velJajo za favorite in bodo po oceni strokovnjakov pobrali prva me-sta. Toda to so samo napovedi, tekma sama pa bo pokazala, kaj je res. Znano je namreč, da so se na to tekmovainje odlično pri-pravili tudi Švicarji, AvstriJci in Nemci, ki imajo prav tako upe na najlepši uspeh. Vsekakor se ne bodo dali ugnati kar tako. Nas najfoolj zanimajo naši tek-movalci. Priprave so bile še do-kaj skrbne, čeprav ne take. kot so jih imeli tuj-ci. Imeli so ne-kaj izbirnih tekem, na katerih je, z izjemo ene, pokazal naj-več zmožnosti študent urava Ijubljanske undverze, Zadel Mi-lan, ki je že na preJšnjem sve-tovnem prvenstvu dosegel izre-den uspeh. Morda bo isto pono-vil tudi letos? Tudi ostali člani naše reprezentance so odlični kajakaši, saj je n. pr. Hlavaček že dosegel vrsto mednarodnih uspehov, prav tako pa tudi Ilija, Na tem tekmovanju bodo ime-li svojo basedo tudi čolni. ki bodo morda odločujofi faktor v končnem vrstnem redu. Temu vprašanJu so vsi udeležetici po-svetili veliko pozornost. Naši tekmovalci bodo vozili z doma-čimi čolni, ki so bili 7a to pri-ložnast prvič izdelani v naših delavnicah. Kajakaši trdijo, da 6o popolnoma enakovredni ino-zemskim. Vsekakor je to zares lepo priznanje tistim, ki bo čol-ne izdelall. Konec meseca bomo tarej vi-de'11 v Tacnu najboljše kajakaše sveta. Imeli bomo priložnost vddeti borbo z razbesnelo vodo, saj velja Sava v Tacnu za eno aiajtežjih voda. Upajmo, da se foodo tudi naši tekmovalci odre-zali tako, kot od njih pričaku-jemo. Priprave za tekmovanje *e že bližajo zaključku.- Cesto dz Št. Vdda proti Tacnu asfalti- raio, tesarji že postavljajo tri-bune za gledalce, znani strakb*-njak, Branko Drovenik. pa se že krepko ukvarja s progo. Ši-rijo se vesti, da jo bo krej^ko zabelil. No, saj je to končco svetovno prvenstvo ... Počakajmo torej še 10 dni ia videli bomo, kaJ kdo zmor«, Poraz košarkarjev Prejšnji teden so se košarkar-ji Olympie sestali še z moštvor)! Ljubljane, tudi to pot ža točik-e. Spet so ostali brez izkupičkar saj je Ljubljana požela prepri-čljivo zmago 55:51, Tekma je bi-la ena najslabših, posebno Olympia je slabo igrala. S tem se je Olympia pomaknila v sre-dino tabele in le malo verjetno je, da si bodo še kaj prida po-magali k vrhu. Mnogl ljubitelji AŠK Olym-pie se vprašujejo, kje je vzrok krize v moštvu, ki je dolga leta igralo najvidnejšo vlogo v ko-šarkarskem športu. Odgovor j« enostaven: moštvo je sredi i«ek-movanja spremenilo sistem, fear prav gotovo ne more koristitti že itak oslabljenemu moštvu. Znano je, da je AŽK doblval tekmo za tekmo prav s svojiin načinom igre. Igrali so hiiro košarko, igro na hitre prod<5re. Prav s tem so zmedli tudi mno-go boljše nasprotnike, ki si i svojo tehniko niso mogli poma« gati. Sedaj je prav narobe. Oljrmpia ifra počasi, zadržuje žogo, o kaki hitrosti ni govora. Res, da ta igra sedaj ustreza Kristančiču, ki po poškodbi še ni dovolj gibčen in sposoben za hitro igr&, vendar bd to že ne- i smel biti vzrok za sprememfoo Ne pozabimo NA OBLJUBO Ko šmo ustaiiavljali študentsko športno drustvo Olympia, smo si zadali nalogo, da bo ena izmed prvih nalog novega dru-štva izvajanje medfakultetnih prvenstev v raznih športnih pa-nogah. Minilo je že več kot pol športne sezone, toda iz teh ob-ljub ni bilo več kot nič. Doslej so priredili medfakul-tetno prvenstvo le nogometaši in odbojkarji. O obeh prvenstvih smo na kratko že poročali, ven-dar naj jih kljub temu še en-krat omenimo, ker sta si med seboj ravno nasprotni. Nogome-taši so pokazali pri nogometnem prvenstvu univerze veliko volje in truda dn so ga srečno pripe-ljali do konca. To prvenstvo ni bilo tako, kot smo jih bili vaje-ni doslej. Vsa prejšnja prven-stva so namreč odigrali v enem ali dveh dneh v obLiki turnirja, letos pa so prvič igrali po liga-škem sistemu, ki je mnogo bolj koristen in pravičen. Lahko si mislimo, da je enodnevno šport-no udejstvovanje prej škodljivo kot koristno, pa tudi vrstni red moštev ob takih prilikah ni pov-sem realen. Ligaški sistem tek-movanja zahteva od tekmovalca daljšo pripravo, večtedensko tekmovanje, končni vrstni red pa je mnogo bolj pravičen kot v prvem primeru. Prav zato lahko to prvenstvo nogometašev ocenimo kot prav dobro. Manj slave so poželi v svojem tekmovanju odbojkarji naše uni-verze. Nastopile so samo tri eki-pe in sicer: tehnična fakulteta, pravno-ekonomska fakulteta in medicinska fakulteta. Na leto šnjem odbojkarskem prvenstvu univerze je torej tekmovalo re-ci in piši okoli 20 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo končano v dobrih dveh urah. Na igrišču ni bilo nič gledalcev, čeprav smo bili prejšnja leta vajeni, da so na medfakultetnem prvenstvu študentje vneto vzpodbujali svo-je ekipe. Vsega tega letos ni bi-lo in zato ni čudno, če se po-javljajo zahteve, da bi bilo tre-ba to prvenstvo ponoviti. Prav gotovo je res, da tri ekipe ne morejo medseboj reševati vpra-šanje, kdo bo odbojkarski prvak univerze. Precejšen del odgovornosti za neuspeh odbojkarskega prven-stva Jma Akademski odbojkar-ski klub Glyraria, ki je kaj ma-lo storil, da bi z-i to teknaovanje pridobil čim vo-"? štv.deiiiov. Te-kmovanje je bilo izvedeno ne- kako v »uegall«, sai lahko trdi-nio, 3a na celi univferzl nl bllo " več kot 50 študentov, ki bi ve-deli za to tekmovanje. To so saao ugotovitve z dveh med'fakultetnih prvenstev, kajti več jih na žalost ni bilo. Vpra-šujerno se, kaj bodo s/torili drugi klubi, ki, kakor kaže, ne mislijo na drugo, kot na uspeh svoje najboljše ekipe. Morda bi moral upravni odbor Olympie posveti-ti temu vprašanju več ^to«orno-sti in storiti v teh prim^ih ne-kaj odločnih korakov. "Zvezda" še vedno boljša Sedmega julija je tila na igriSču pod Cekinovim gradom naj-važnejših košarkarskih tpkem letošnje prvenstvene sezone. Se-stali sta se moštvi Olympie in Crvene zvezde, ki obe kandidl-rata na vrh tabele v končnem razpored,«. O tekmi sami nirnamo kaj po-vedati, saj so vse podrobnosti že omenili v dnevnem časopisju. Poudarimo lahko le to, da je bila ta tekma izredno važna ta-ko za Olympio, kpt za Zvezdo. Beograjčani bi v primeru poraza izgubili vse upe na prvo mesto, medtem ko bi se Olympia povz-pela krepko pod vrh in pustila Zvezdo pod seboj. To so bile tu-di želje ljubljanskih prijateljev košarke, ki pa se žal niso izpol-nile. Sprva je sicer kazalo, da so se domači trdno odločili zma-gati, saj so že v prvih nainufah dosegli precejšnjo prednost, ki so jo kasneje vedno bolj pove-čevali. Vodili so že za 11 točk, kar pomeni v normalnih okoli-ščinah dobljeno tekmo. Toda žal so se stvari zasukale drugače. Zvezda je s premišljeno igro vedno bolj zmanjševala razliko, tako, da je nekaj minut pred koncem izenačila in navrgla ce-lo nekaj košev v svojo korist. Tako se je tekma koneala z re-zultatom 63:56 v korist beograj-skih študentov. Ta tekma je bila napeta, živč-na in pomembna. Nič čudnega ni torej, če so vse te komponen-te precej delovale na gledalce in igralce. Med gledalci je bilo do-sti glasnih navijačev, ki so se oglašali ?. zvonci in podobnimi rekviziti, ostali pa so jih pod-pirali s presunljivim žvižga-njem. Tudi na rdečem polju ni bilo dosti bolje, saj je bilo oseb-nih napak več kot preveč, mno-gokrat so se igralci prijemali za glavo, mnogokrat so se prepiraU s sodnikom in skušali uveljavitl na ta ali oni način svoje mne-nje. Višek je ta napetost dose-gla pri incidentu med Kristan-čičem in Bjegovičem. Kakor je izgledalo s tribune, je Bjegovič udaril Kri&tančiča vboliio nogo, nato pa mu je ponudil roko. Krl-stančič se za to ni zinenil, pač pa ga je z udarcem podrl na tla. Kristančič ni storil prav in je moral zapiistiti igrišče. Sledila bo kazen. S tem prav gotovo ni koristil niiti sebi, niti 6vojemu klubu! Tudi nogometaši Olympie smo zaključili spomladansko prven-stveno sezono. Moramo se pohvaliti, da kar uspešno, saj smo osvojili prvo mesto v II. razredu ljubljanske podzveze in s tem dobili pravico, da v jeseni tekmujemo v prvem razredu. Borba za prvo mesto se je od- mačem iz preprostega razloga, vijala ves čas le med Partiza-nom iz Kočevja in med nami. V jesenskem delu so bili simpatič-ni Kočevarji boljši, mi pa smo zaostali za celih 5 točk z eno tekmo manj, in bi.li kljub temu drugi na lestvici, spomladi pa smo jih celo prehiteli za eno točko. Sploh smo bili spomladi zelo skopi pri oddajanju točk, le eno samo smo pustili ljubljan-skim poštarjem, ostalih enajst pa vpisali v naše dobro. Poleg tega smo pobrali ves izkupiček tudi iz ponovljene tekme iz je-senskega dela s Kamnikom (Prvo tekmo smo po zaslugi sod-nika Izgubili s 3:2 in je bila na-to razveljavljena) tako, da smo nabrali skupaj 19 točk, Partizan pa je bil za eno prekratek. Vse te tekme smo igrali na tujib, igriščih in noibene na do» ker ga pač nimamo. Igrišče je torej naš problem št. 1. 2elimo si svoje igrišče! In t'o čim prej! 2e za jesen. Če se ne da urediti v Tivoliju že letos, pa naj se vsaj uredi kje kakšen pdmožen teren. Najbolje bi bilo v naselju. Stvar bi bila dokaj enostavna. V tej stvari naj man priskoči na pomoč upravni od-bof »Olympie« z vso resnostjo. Naj ne ostane le pri besedah, stvar je nujna. Kako za naprej? V prvem raz-redu, kjer bomo sedaj tekmova- Notrometaši o sebi 11 je kvaliteta približno enafea kot v II. razredu, morda mak boljša. Tu igrajo: Duplica, Pa-pirničar, Mengeš, Stol, Litija.., torej obstajajo realne možnosti da smo tudi tu pri vrhu. Zlasti še, ker bomo moštvo nekolikc ojačali.....Morda bomo drugc leto že v slovenski ligi? Temeljni kamen nogomet^ med ljubljanskimi študenti yt vgrajen, od nas vseh pa je od-visno, kaj bo na njem zgrajene-ga. Ne cepimo svojih sil na vsa mogoča društva. Naš cilj je re-prezentativno nogometno dru-štvo s tako kvalitetnim moštvom ki bo dostojno zastopalo na ze-lenih poljih doma in v tujini šest tisoč ljubljanskih študentov. Drago Doleno TRIBUNA, list ljubljanskih študentov — Odgovorni urednik: Bogdan Pleša, abs." ekon. — Uredništvo in uprava: Ljublja-na, Miklošičeva 5a, tel. 22-102 — Tekoči račun Narodne banke 604-T-567 — Letna naročnina 200 din — Rokopisov ne vrača-mo r- Tisk Časopisno-založniškega podjetja »Slov. poročevalec« Podjetje za izdelavo žičnih transportnih in drugih strojnih naprav. LJUBLJANA Tržaška cesta 69. Telefon 21-686 in 22-194 lzdeluje, projektira in montira: Enovrvne žičnice z avtomatskim vklapljanjem in izklaplianjcm sedežev, ki odgovarjajo vsem sodobnim tehničnim pogojem. Dvovrvne tovorne žičnice za industrijo. Žične žerjave za eksploatacijo gozdov. Lesno obdelovalne stroje. Sušilnice za lesno industrijo kakor tudi klimatske in ekshautorske naprave za industrijo. ELEKTROKOVINA MARIBOR Telefon: 30-6O * Telegram: ELKO-Maribor Proizvaja: Trifazne indukcijske elektromotorje do 2,5 KW Enofazne indukcisske elektromotorje do 0.5 KW Električne vodne in oljne črpalke, manjše ven- tilatorje, električne in specialne motorje za šival- ne stroje. Vse vrste svetilk za navadne in fluorescenčne žarnice. Razen spojni material za n&dzemne vode in razdelilne postaje. Zahtevajte ponudbe in prospekte! >»»»««¦¦¦«¦»»¦»«»«¦¦¦««»«»«»»««»«¦«»¦»»«»«»¦¦¦¦«»»«¦»¦*«¦«¦*¦¦«¦«»»»«»»¦¦»«»»¦¦»»»¦««*« ¦»¦¦»«»«««»»>»««««»«««»««>»t»»ti«» Dolenjska lesna industrija NOVO MESTO ,,Novoles" nudi s svcjimi gafente-rijskimi in žagarskima obratoma vse vrste žaganega lesa listavcev in ig'av-cev ter bukov in hrastov parket, kot tudi razne galanterijske izdelke po najnižjih cenah. ¦¦»»»»¦¦»¦¦¦¦¦»»¦•»>>>»»•»»»< Projektivno podjetje v Kranju * čestita vsemu delovnemu ljudstvu za DAN VSTAJE »¦¦»»»¦¦¦>¦¦¦¦«»¦¦¦¦»»»¦»¦¦»»»»¦¦»¦¦¦»»¦¦¦»¦¦¦¦¦»¦»¦¦¦•¦¦¦¦»¦ Gradbeno podjetje PTUJ Masarykova 5. Tel. 46 Gradbeno podjetje ,,Drava" Ptuj, čestita vsemu delovncmu ljud" stu za Dan vstaje z željo, da bi bilo tudi v bodoče naše delo uspešno. »»¦»¦¦¦¦»¦»»»»¦¦»¦»¦¦¦»¦»¦^¦¦¦¦¦»»¦¦»»»»»¦»»»»¦»¦»»»¦»»»»« ¦¦»»«>¦>¦»<»»»¦¦»¦»»¦¦»¦»»»»¦»»¦»»¦»»¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦»»»>.»»»>¦¦' Odkupuie: suhe in sveže gobane (jurčke) in druge vrste gob, nadal e vse vrste zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev Proizvaja: odlično čajpo mešanico f/P!aninski čaj", dišavice za kuho in kuhinjske začimbe, krmilni prašek REDISOL, razne mešanice za kozmetično in prehranjevalno indusrijo- Dobavlja razne droge farmacevtski industriji in lekarnam Izvaža: suhe, sveže in konzervirane gobe, zdravilna zelišča in eterična olja. Studenti - Studentkel Tudi Vi se med počitnicami vključujte med aktivne nabiralce zdravilaih zelišč, kajti za vloženo delo boste primerno nagrajeni. Oi&tafna uptctva $a go$dax&tvo ~ jIopo mohto in tevhne uptctve čestitajo ob Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem ter jim želijo čitn večjih uspehov pri graditvi socializma! i2LVQ^no - uvozno NOVA GORICA telefon 07 Šempeter 12 čestita za največji praznik slovenskega naroda Dan vstaje! Primorje Export izvaža in uvaža po goriškem in tržaškem spora-zumu in vrši prevozne usluge s kamioni v Italijo.