1 Poštnina TpavSalirana
Danšnja Številka Stanetilkrono.
državna ficejs&a fcnj
v-
a m
Političen list.
Jst izhaja vsak delavnik popoldne.
mcocvuui
četrtletno K 30'—.	w- •••
Ce pride naročnik sam v upravniStvo po Ust: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru.’ fc,*j i>d
Posamezna številka stane 60 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Teieton uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, sobota 26. junija 1920.
9
St. 141.
Mfegottemu Visočansim
l ■ •*??)	•	• .	, ,	.	.
princa~regenfu Aleksandru
o priliki posela u Maribora.
Stoletja dolga, kar je Črtomira premagala Germanoy kruta sila,
po Kranji, Korotani — suženj beden — v verige je vkovan bil narod moj;
stoletja dolga se v deželi naši, po logih naših ni bila glasila
več pesem naša, niti ni žarel več bocfovom našim naših kresov soj.
Oskrunjen stal je prestol Gosposvetski, nanj sedali germanski so vladarji: cfradovi naši, naša bela mesta, vse samo njihova so bila last: sinovi naši, sivi sokoliči, pokorni so jim bili janičarji; zaslepljeni so čuvali ti bedni očetov robstvo, tujčevo oblast.
V stoletjih dolgih upanje umrlo, umrla vera v zopetno vstajenje in v smrt obsojen že je bil moj narod, ko Ti prišel si, da ga rešiš smrti, da rešiš iz noči ga, odrešitelj, in v novo spet povedeš ga življenje, kjer solnce svobode nad njim zasije, kjer vsi okovi robski bodo strti.
In Ti prišel si, s Tabo vojska Tvoja in ž njo svoboda nepričakovana; in v solncu svobode zdaj srečni narod, reaent naš, Aleksander,^Te pozdravi a: Zdrav brat med brati v našem Mariboru1 Ysa naša srca preglgbokovdana, na zemlji naših borb s krvjo oprani, stotisočera kličejo Ti • SlavaT
Radivoj Rehar,
: \ . >'■ ■ \ ■
,v - v.
Pozdrau z gor!
V imenu teh, ki so čakali in niso dočakali, ker so padli v boju za svobodo,
v imenu teh, ki smo se od mladih dni borili proti tmi in sužnosti, da doživimo ta svetli dan,
v imenu	teh, ki	smo 1. 1904 prihiteli	v Beograd,
da	smo Te pozdravili	na dan kronanja našega kralja,
v imenu teh, ki smo leta 1908 razumeli glas izza Drine in smo pripravili svoje mlade sile,
v imenu teh, ki smo preganjani in zaničevani zažigali po naših gorah ogenj ljubezni in jedinstva,
v imenu teh, ki smo leto za letom slavili na naših tleh Vidov dan v pričakovanju velikega dne,
v imenu teh, ki smo leta 1914 pozdravili v duhu Tvojo osvobodilno armado v borbi za nas,
v imenu teh, ki smo napolnili avstrijske ječe, ker smo	verovali	v Tvojo	zmago,
v imenu	teh, ki	smo nastopili težko	pot skozi
avstrijske internate, ker smo pričakovali 1 ebe,
v imenu teh, ki smo odhajali na fronto s sveto
prisego na Tebe,
v imenu teh, ki smo iskali poti. kako bi se prebili na ono stran, kjer seje bil boj za našo pravico in resnico, v imenu teh, ki smo podirali stare razvaline, da Ti pripravimo svobodno pot,
' v imenu teh, ki smo rušili sužne verige z naših rok, da Te sprejmemo s svobodnimi rokami,
v imenu teh, ki smo danes na gorah, ker nam ni dano priti v bližino k Tebi,
v imenu teh pozdravljen naš princ na bregu Drave, ki Ti prinaša naš pozdrav.
Čakali smo Te ob mladih dneh, ko smo sokoliči sanjali o svobodi,
čakali smo Te od onega dne, ko smo Te videli dečka ob strani kralja Petra,
čakali smo Te v težkih dneh, ko drugi niso verjeli . na našo svobodo,
čakali smo Te, ko so drugi z zasmehom imenovali
srbsko ime,
čakali smo Te, ko si na čelu pobedonosne srbske vojske stopil v Skoplje, staro mesto Dušanovo,
čakali sme Te, ko si se vračal zmagovito z Bre-galnice,
čakali smo Te, ko je stara Avstrija napovedala pogin Tvojemu rodu, hiši in državi,
čakali smo Te, ko je srbska vojska pognala napadalce preko Drine in Save,
čakali smo Te, ko je Srbija nastopila vsled izdajstva tugepolno pot na albansko Golgato,
čakali smo Te, ko si stal ob Solunu zbirajoč razbite sile na nov zmagonosni pohod,
čakali smo Te, ko smo podpisovaje svojo deklaracijo odpovedovali staremu tiranu svojo suženjsko službo, čakali smo Te, ko je bežala razbita armada preko naših tal in se je jugoslovanska armada bližala našemu Beogradu,
čakali smo Te, ko smo Te pozdravljali iz daljav svojega narodnega vladarja.
Pozdravljen naš princ v imenu teh pričakujočih. Mi stojimo na gorah in čakamo, dokler ne zginejo mrakovi preko jugoslovenskega solnca!
Pozdravljen	od	teh,	ki	so Ti bili zvesti od začetka!
Pozdravljen	od	teh,	ki	niso v Tvoji bližini, ker so
Te čakali tako dolgo!
Pozdravljen od teh, ki so se pojavljali kakor sokoli, oznanujoči Tvoj prihod ob časih trne!
Pozdravljen od teh, ki pohajkujejo zaničevani, ker niso služili tujcem!
Pozdravljen od teh, ki so čista njih srca-, ob spo- • minih na preteklost!
Pozdravljen od teh, ki so pričakovali solnca od vzhoda!	/
Pozdravljen	od	teh,	ki	so bili Tvoja skrita: armada !
Pozdravljen	od	teh,	ki so z vero in ljubeznijo v
srcu davno oznanjali Tvoj prihod!
Pozdravljen, naš princ, ob bregu Drave!
Pozdravljen Ti, sokol naš !
Pozdravljen, brat!	1
Dr.. I. Lah.
Karagjorgievičš.
Pradedje naše slavne vladarske hiše so že j kmalu po nastopu , povestnega Črnega Jurija | postali ljudski junaki in predmednarodne poezije. Ljudstvo jih je obdalo z bajnim sijajem in zgodovinske osebe odmaknilo v čarobne megle. Saj ljudstvo v svoji pesmi ne riše zgodovine, nego predstavlja narodno filozofijo. Vsled tega je sedaj v narodnih izročilih o Črnem Juriju, ustanovitelju naše vladarske rodbine, težko izločiti zgodovinsko jedro od dodatkov narodne domišljije, loda ljudsko izročilo je zlasti pri prvotnih narodih, kakor je še takrat bil srbski, jako žilavo in dobro drži spomine na slavne dogodke in velike može. Brez dvoma je torej, da se v ljudskem pripovedo-anju o Karagjorgjevičih krije jedro resnice, vkatero je treba izločiti od dodatkov ljudske domišljije. Drugi viri so spomini raznih sodobnikov, ki so pri tdkratnih dogodkih igrali več ali manj važne uloge. Toda to so bili večinoma možje ki so stali v nasprotju s Karagjorjem in vsled tega niso mogli pisati objektivno. Po smrti Črnega Jurija je več desetletij vlada! nad nad srbsko usodo Miloš Obrenovič, ubijalec prvega osvoboditelja Srbije, razni potopisci, ki so v onih časih potovali po Balkanu, so stali pod njegovim uplivom, pisatelji, kakor Vuk Karadžič, so bili ž njim v zvezi vsi od njega odvisrii. Vsled tega je treba vse take vire presojati zelo kritično. Tretja vrsta virov so razni arhivalni vpiski, zlasti bi bila važna
poročila različnih avstrijskih agentov, a to jje — izvzemši ruske arhive — vse še nepreiskano.
Po ljudskem pripovedovanju, ki vsebuje vsekakor jedro resnice, izhaja rodbina Kara-gjorgjevičev iz sedanjih črnogorskih Brd in sicer je prebivala v bližini Podgorice. Pripadala je najbrže črnogorskemu plemenu Vasojevičev. Ko so se za vladanja avstrijskega carja Leopolda I. pričele vojne s Turki, so se dvignila razna plemena po Črnigori, Albaniji, Hercegovini in Stari Srbiji proti Turkom — naščuvana od avstrijskih agentov. Na čelu tega gibanja je stal srbski patriarh Arsenij III. Carno-jevič. Toda Avstrija je pustila Srbe na cedilu in sklenila s Turki mir, ne da bi kaj izposlovala zanje. Srbi so se ustrašili turške maščevalnosti in se pričeli izseljevati v Avstrijo. Tako se je izselil patriarh Arsenij s približno 500 tisoč osebami v Banat.
Ob priliki tega takozvanega velikega preseljevanja Srbov, se je preselil tudi praded Črnega Jurija v Srbijo. Najprej se je menda izselil v bližino skaderskega jezera, od tain je šel na Kosovo polje in slednjič v Srbijo, v kragujevaško okrožje, ter se naselil v vasi Vi-šovac ob Jesenici, v pokrajini, ki se radi svojih razleglih šum imenuje Šumadija. Ime mu je bilo Jovan. Njegov sin je bil Peter, oče Črnega Jurija, po katerem se ustanovitelj dinastije tudi imenuje Petrovič. Oženjen je bil z Marico, revno kmečko deklico iz vasi Maslo-ševo.
Rodbina je živela v zelo tesnih, razmerah.. Peter se je menda malo brigal za dom. Bil je iz onih krajev in iz onega rodu, kjer moški vse delo prepuščajo ženskam, a sami nosijo orožje, četujejo in se bore zoper dednega sovražnika. Družil se je po gozdih s hajduki, drugače pa delal kot najemnik po turških pristavah, v mlinih in pri bučeljnakih. Skrb za rodbino je težila mater Marico. To je bila, kakor izvidno iz skromnih podatkov, pravi tip srbske žene onih časov: odločna, skrbna,spietna, če treba brezobzirna, kakor jo je vzgojila usoda v trdem boju za obstanek.
Rodbina je bila zelo siromašna. Koliba na štirih kolih, stene spletene s protja, ometane z blatom, rta golih tleh ognjišče, ob steni bruno mesto klopi . . . tako je izgledal rojstni dom deda našega vladarja, ustanovitelja naše narodne dinastije, od katere je izšlo osvdbojenje in zedinjenje Jugoslovenov. Mladi Jurij se je v mladosti igral edinole vojake. Delal je iz bezgovine puške in se učil v streljanju. Streljal je v resnici izborno, kar mu je večkrat rešilo življenje. Zbiral je okrog sebe vaške otroke in jih uril po vojaško. „Ako sta bila v vasi tudi samo dva otroka, bila sta pri Juriju" — pripoveduje njegov sovaščan in tovariš Peter Jokič. Mladost je imel trdo in burno. Služil je pri Turkih in kmetih za pastirja, pri tem je spoznal vso turško podlost in občutil vse zatiranje svojega naroda. Srd do Turkov mu je bil takorekoč prirojen in misel, da, osvobodi svoj narod, je vzklila pri njem jako zgodaj.
Ben Abcba:
Čas zori...
Kliče vila v Urvini planini:
Vstani Marko, majke sin edini.. .
F. Žgur.
Dvajset dolgih mesecev je že preteklo, odkar ječi v suženjske verige vkovan naš rod ob sinji Adriji. Pogajanja za pogajanji, konference za konferencami so šle mimo nas, toda vprašanje naše Adrije je kljub vsem ostalo nerešeno. Sprva so Italijani zahtevali neizprosno izvedbo londonskega pakta, pozneje pa so na pritisk predsednika Woodrowa Wilsona konce-dirali v toliko, da bi bili pod Nittijevo vlado pripravljeni pogoditi se z nami na podlagi medsebojnega kompromisa, katerega glavni temelj za razrešitev teritorijalnega spora naj bi bila takozvana Wilsonova črta. Vztrajali pa so tudi tedaj na tem, da mora dobiti Italija tudi vsaj suvereniteto nad Reko kot mestom, ter da mora postati Zadar samostojno mesto z italijanskim diplomatskim zastopstvom. Da ohranijo mir ter da pokažejo našo dobro voljo, živeti z našimi sosedi Italijani v dobrih, mirnih in kolikor mogoče prijateljskih odnošajih, so naši diplomati končno pristali na ta kompromis, Čeprav gotovo s težkim srcem. Z neizmerno boljo v duši pa je pristal na to naš težko izkušeni narod. In tudi to le na zunaj •— v srcu ni pristal nikoli. Če bi se mu dalo na izbiro: ali ta kompromis, ali vojno — odločil bi se bil brezdvomno za vojno.
Tako so stale stvari do zadnje italijanske kabinetne krize.
Italijansko vladno krizo so izzvali predvsem °ni laški prenapeteži, ki jim Nittijeva miroljubna politika napram Jugoslaviji ni ugajala. S tem, da vržejo Nittija,. so hoteli še enkra podnetiti kres svojega nesramnega imperializma. In to se jim je tudi posrečilo. Padla je zadnja karta, ki so jo mogli italijanski aneksi-jonisti izigrati napram nam.' Iskali so moža, ki bi hotel prevzeti nase veliki greh njihovih po-2fešnih nagonov in našli so nekdaj od vsega
Očeta so mu nbili Turki na sledeči način: Avstrijski cesar Jožef II. je v zvezi z Rusi ho-lel Pričeti vojno zoper Turke, ter je poslal mnogo agentov v Srbijo, da ščujejo narod k v staji. Preoblečen avstrijski častnik pride k Petru in reče, da želi govoriti s hajduki. Peter obljubi da neke noči preskrbi sestanek v samotnem mlinu. To je pa zvedel neki izdajalec in naznanil Turkom, ki pridelo in postreljajo skozi špranjo tri hajduke, ki so bili notri, in Petra, častnika pa vjamejo in obesijo. Rodbina je bila tako revna, da ni mogla plačati Turkom lenega harača in ga je zanjo morala plačati občina. Vsled tega so kmetje podžagali kole, na katerih je slonela koliba in reveži so se morali izseliti. Slednjič jih je vzel k sebi nek premožnejši, dobrosrčen kmet. Jurij se je zaljubil v njegovo hčer in poročil. Pridejo pa Turki, da mu ugrabijo nevesto, Jurij jo brani, odbije napad in pri tem postreli tri Turke. Vsled tega mora zbežati, gre med hajduke in četuje po Srbiji. Ob izbruhu avstrijsko-turške vojske vstopi med avstrijske prostovoljce in se vojskuje z veliko hrabrostjo. Srbi se dogovore z Avstrijci, dobe na skrivaj ključe beograjske trdnjave, posekajo po noči straže in sepolaste trdnjave. Medtem se pa Avstrijci zboje in ne pošljejo obljubljene čete, da zasede mesto. Ko se zdani, napadejo Turki majhno srbsko četo kar Srbov vjamejo, nabijejo na kol, nekaj se Jih je pa rešilo, med njimi tudi Jurij. Pozneje prično Avstrijci z obleganjem Beograda in ga s pomočjo inženirske umetnosti Slovenca Vege zavzamejo. Med prostovoljci, ki so se priglasili k prvemu naskoku, je bil tudi Črni Jurij.
italijanskega naroda osovraženega germanofila in slavofoba Giovannija Giolittija.
Ta mož, temnega spomina, je stopil sedaj na prestol predsednika rimskega kabineta ter že koj prve hipe vrgel v koš vse kompromise ter dvignil zopet iz groba že pokopano zahtevo po neizprosni izpolnitvi londonskega pakta. On se noče več z nami pogajati, kakor se je hotel njegov predhodnik Nitti, on noče več poklicati naših diplomatov na razgovor radi medsebojne in prijateljske rešitve jadranskega vprašanja. Če bi se pa mi hoteli ž njim pogajati, bi ga morali za to prositi. To pa bi pomenilo toliko, kakor da bi mu sami ponujali našo sveto zemljo. Našo Goriško, Trst, Istro, Reko in Dalmacijo.
Tekom tega časa, tekom teh 20 mesecev, kar nas na vsej južni in zapadni meji blokirata Italija in njen eksponent D’ Annunzio, smo dovolj jasno spoznali, kaj pomeni za naš narodni in gospodarski razvitek ta blokada. Toda sedaj, ko jo smatramo še vedno le za provizorično in začasno, je vendarle še ne občutimo tako grozno, kakor bi jo občutili potem, ko bi ta blokada s tem, da bi Italijani ostali tam kjer so, postala permanentna. Te razmere bi bile za nas nevzdržne, ves naš razvitek bi tlačila k tlom ta blokada. Vprašanje odstranitve teh mej, ki so jih Italijani samovoljno postavili napram naši državi, ni le vprašanje usode onih naših bratov, ki so s to mejo odrezani od našega narodnega in državnega te-tesa, ampak v isti, ali pa v še večji meri tudi vprašanje vse bodočnosti, razvitka in napredka naše države in našega naroda, ki prebiva v njej.
Danes so Italijani spregovorili svojo pravo in poslednjo besedo in hvaležni smo jim. In če smo do danes tu in tam še za hip dvomili o naši nalogi in o poti, ki vodi do njene izvršitve, nam je danes vse jasno. Naša naloga je, vzeti si s silo to, kar nam po božji in človeški pravici pripada. Italijani so povedali, kaj hočejo, zato jim moramo povedati tudi mi, odločno in neustrašeno, kakor se spodobi za
Vojna se je končala za Avstrijo nesrečno in Srbija je ostala pod Turčijo. Črni Jurij se vrne domov in prične pripravljati vstajo, organizira in zbira hajduke, druži ljudstvo. V jeseni leta 1803 sklenejo srbski voditelji v vasi Orešce zaroto in določijo, da dvignejo buno spomladi, „ko šuma ozeleniTurki pa zvedo, da se. nekaj pripravlja, sklenejo prehiteti Srbe in lavratno pobiti vse odličnejše srbske može. To klanje se je imelo izvršiti dne 4. februarja 1804. Zadnja žrtev je padla dne 10. februarja Karagjorgje je pa zaslutil nevarnost in se pravočasno umaknil, sklical zarotnike — srbske odličnjake, ki so ušli klanju in načelnike hajdukov —• dne 14. februarja v vas Orašce, kjer je bil proglašen za vrhovnega voditelja naroda in napovedane vstaje. Narodni boj je vodil z čudovito hrabrostjo, preudarjenostjo in brezobzirnostjo. Poslal je okrog ljudi, da morajo v vsaki vasi takoj pobiti turške stražnike, zvane nšubasi“, turški han pa zažgati. Vsak moški mora na vstajo, žene in otroci pa v skrivališča, ki so bila že poprej določena na planinah in v gozdih. Kdor se ne pridruži, bo obešen na podboje hišnih vrat, njegovo posestvo pa uničeno. Na ta način je bila naenkrat dežela v ognju, Turki preplašeni in razbiti. Poldrug mesec po izbruhu vstaje je že stal Črni Jurij pred Beogradom, kamor so se zaprli voditelji Turkov, ter ga oblegal. Kmalu je zavzel tudi vsa utrjena mesta in že leta 1805 je bila dežela popolnoma očiščena Turkov.
Zanimivo je, da je Cpii Jurij, ki sam ni imel prilike, da bi obiskoval kakšno šolo, znal ceniti znanost. Ko je postal gospodar Srbije,
potomce Kraljeviča Marka, Zrinjskega in Frankopana ter našega Črtomira. In če smo se do danes še nekako udajali višji sili ter bi bili pripravljeni v kompromis, v lastno pogubo —. povejmo danes Giolittiju in vsemu svetu v obraz: mi hočemo vse kar je naše, -niti vasice, niti ene same pedi naše zemlje vara ne damo!
Naša vlada je še nedavno svečano zagrozila, da ne bo dopustila, da bi D’ Annunzio zasedel ped naše zemlje, kljub temu pa sedaj molči, ko ta D’ Annunzio s svojimi tolovaji vdira na naš Sušak ter razbija tamkajšnji narodni svet. V Italiji pa se istočasno ^snujejo nova nasilstva proti nam. Ubežni kralj Nikita Črnogorski in Peppino Garibaldi snujeta D’ Annunzijevi podobno piratsko ekspedicijo v Črnogoro.
Čas zori! Bliža se dan, ko bo naša vlada ako noče izdati vseh interesov naše države in našega naroda morala spregovoriti svojo poslednjo besedo.
Čas zori! Naša pot je jasna, jasna je naša naloga in izvesti se mora takoj. Naš odgovor na Giolittijevo politiko naj se glasi: Mi zahtevamo brezpogojno plebiscitarno rešitev jadranskega vprašanja! In od te zahteve ne smemo potem popustiti niti za las.
Če Italija sprejme to našo zahtevo, ta naš ultimat, dobro, če ga ne sprejme pa tudi dobro. Rešili bomo jadransko vprašanje sami, brez tujih plesnivih diplomatičnih pogajanj, konferenc in razsodišč.
Naša mlada država se je konsolidirala, se je utrdila, naša vojska je danes tako močna, disciplinirala in urejena, da se nam ni treba bati spopada z nikomur, najmanj pa z gnilo Italijo. Temu nasproti pa so razmere v Italiji in osobito med italijansko vojsko take, da je ta država, ki hoče nad nami izvesti eno največjih nasilj, za spopad z nami, absolutno nesposobna. Obenem pa je Italija sedaj zapletena že v dve vojni, ki ji zadajati grozne rane: v vojno z Albanci in z Arabci v Tripolisu. Njena vojaška moč pa se kaže najbolj v tem, da je
je pozval iz Avstrije Dositeja Obradoviča, naj-večga srbskega prosvetitelja, katerega pa takrat niti avstrijski Srbi, ki so bili kulturno svetno naprej, niso znali prav ceniti, ter ga prosjl, da bi bi bil vzgojitelj njegovega sina.
Leta 1813 so napadli Turki z vso silo Srbe. Takrat je bila vsa Evropa v boju zoper Napoleona in razmere za Srbe skrajno neugodne. Srbi so poraženi, voditelji, med njimi Karagjorgje, se umaknejo čez mejo na Ogrsko. Ko se čez dve leti vrne, da stopi zopet na čelo naroda, ga da zavratno ubiti Miloš Obrenovič, ter se sam polasti vlade. Miloš je bil poprej svinjski trgovec, ko je Karagjorgje zavzel Rudnik, ga je postavil za glavarja rudniškega okrožja, češ, ker je kot trgovec s svinjami mnogo hodil po kraju in pozna kraj in ljudi.
Karagjorgje je po svojih zmožnostih ena največjih pqstav zgodovine, ki bi v drugačnih razmerah lahko bil Aleksander Veliki, Cezar ali Napoleon: nečuveno hraber, izvanredno preudaren, dalekoviden, jekleno brezobziren in vendar mehak kot otrok, nesebičen in požrtvovalen do skrajnosti. Njegova usoda je bila težka, setev, katero je sejal, je dozorela njegovemu unuku. Njegova kri se pretaka po žilah vseh njegovih potomcev in vsi kažejo v svojem značaju njegove poteze.	—d. —d.
.	vr ti »n Oh •	i.-1	•
napram občina sovražnikoma fjiia . sramotno
v poražena. Albanci so vrgli Italijane \z vse Albanije, celo iz poslednje obramb,ue točke — iz Valone. V Škadru pa je italijanska posadka obkoljena ter izročena srprti, od pomanjkanja. V Tripolitaniji so jih vrgli Arabci iz vse dežele in le z velikanskim naporom in z, groznimi žrtvami se še drže v Tripolisu samem.
•( n..-:	....	'■■■	.t.
Italijanska vojska je demoralizirana ter. za vs^ko večjo akcijo nesposobna. Obenem pa je zr,eyoltirana tudi večina: prebivalstva, i Železničarji so. ravno te dni sklenili, da ne bodo vozili vojaštva. Vojaki sami pa ,so sklenili, da se qe bodo pokorili ukazu oditi ,y Albanijo in v Tripolis. Italija se nahaja danes približno v istem položaju, v katerem se je nahajala Avstrija neposredno pred polomom.
, Danes nam je jasno, da st; naš spor z Italijo ne da rešiti mirnim potom. Čas za "rešitev tega spora z orožjem pa ne bo morda nikoli več tako ugoden, kot je ravno sedaj, ko je Italija za borbo z nami nesposobna, in ko imamo tudi hrbet kolikortoliko še varen. Kajti v slučaju naše vojne z Italijo, bi imeli od zadaj opraviti kvečjemu le z Madžari. In čimprej izvedemo to veliko delo, ki nas čaka prej ali slej — tembolje. *
Naš narod Šumadincev, Črnogorcev, Bošnjakov in Hercegovcev, sinov kršne Dalmacije, Hrvatske in Slovenije bo pohitel, če treba, kakor en mož, da reši pravico.
Čas zori! Kraljevič Marko čaka klica, da se znova prebudi in zajaše v naše Primorje!
Narodni prestavnik, Giuro Džamonja
Ki 1>	'
Natjecanje u
Drhtajučim srcem čekao sam dan dolaska kraljeviča Aleksandra u Zagreb, Mislio sam, da je naš narod partijskim svadjama zatrovan, da su u njemu več ohladnili nacionalni osje-caji i oduševljenje za velike ideje našeg na-rodnog i državnog jedinstva. .■ I tom drhtajem u srcu, pošao sam da prisustvujem dočeku prvog viadara naše krvi u lijepom našem Zagrebu. I kako sam sretan, što odoh u Zagreb, i kako sam sretan, što sam se prevario, da, silno-prevario! 22. juni 1920. bio je sigurno najsvečaniji dan u povijesti našega naroda, koji tako svečano nije dočekao još nikoga, kao što je dočekao u Zagrebu našega kraljeviča Aleksandra.
Stariče, starci, muževi, žene, momci, dje-vojke i djeca mala sve sa nakitom pozdravlja svoga viadara; viadara svoje krvi j jezika, a suze radosnice u očiju svih tih slojev^ svje-doče, da je to ushičenje i veselje od srca i nije umjetno.
U izrazima ljubavi prema našem vladaru svi se ujedinismo, ne samo, svi se natječamo! A kako je krasno!
Proinatrao sam kraljeviča Aleksandra, kako je razdragano gledao sa prozora banskih dvora naš varoš u šarolikim narodnim nošnjama. Oči mu sijevahu od radosti i činilo mi se, kao da hoče da kaže: „Kako sam sretan, što vas vidim, gdje se natječete u ljubavi — ljubavi prema simbolu narodnog i državnog jedinstva, a kako bi nam svima tek krasno bilo, kad bi to natjecanje u ljubavi prema našoj lijepoj, bogatoj i prostranoj domovini—Jugoslaviji — ostalo trajno, ostalo vječno!"
Sa Zagrebom natječe se Ljubljana — sa Hrvatima natječu se Slovenci! Natjecanje bez
Jala, bez zavisti — natjecanje u ljubavi i samo rad ljubavi.
! Idem u zlatni Prag, da prigodom VII. sve-sokolskog sleta, čestitam brači Čehoslovacima — Slobodu i ujedinjenje. Žao mi je što radi toga nemogu da slijedim dočeku u Ljubljani i ovde u Mariboru,, da budem i u tim našim mjestima svjedok plemenitog natjecanja u ljubavi prama plemenitom i junačkom vladaru Jugoslavije, Aleksandru.
Uživajte u to j sreči vi dobri i rodoljubni Slovenci j Slovenke Maribora! Natječite se i vi u ljubavi bez razlike stranaka, dobe i spola! Neka Ovaj, koji nas sve jednakoin ljubavi voli, ne opazi ni trunku razlike u ljubavi prema otačbini — majci Jugoslaviji, 'prema sijedom našem junaku osloboditelju — kralju Petru i našoj viteškoj vojsci, kojoj je On vrhovni vodja!
Dobro došo — bijeli Orle u naš i svoj Marifcfor, koji natječuči se u ljubavi jedva Te očekuje!
Koroški kres. V torek, 29. junija po odhodu Njegovega Visočanstva regenta Aleksandra, se bo vršil pod pokroviteljstvom gospoda polkovnika Jakovljeviča na vrtu kraljevne vojaške realke vKoroški kres", velika ljudska veselica v korist koroškega plebiscita. Cela prireditev bo nekaj izvanrednega, česar naš Maribor še ni videl. Program bo v glavnem sledeči: Proste telovadne vaje gojencev, vaje s. palicami ter s kiji. Nastop Sokolov na orodju. Nastopi gojencev na bradlji. Različni šaljine igre, nastop mešanega zbora naše Glasbene Matice in pevskega zbora gojencev kr. realke. Naše mestno gledališče bo iz posebne prijaznosti, brezplačno igralo 5 dejanje iz „Tugomera“ in in to na prostem, kar bo za Maribor posebna novost. Med tem bodo svirale godbe gorjencev, železničarjev ter mogoče tudi vojaška godba. Za tem	se	bo zažgal velik kres,	kjer se bo
okrog njega plesalo kolo. Gospod dr. Miiller bo ob tej priliki govoril o Koroški, gospod kap. Mecger pa o pomenu Vidovega dne. Za tem pa bo v telovadnici kr. vojaške realke ples. Točila se bodo vina, pivg in druge pijače; preskrbljemo bo tudi za jedila. Pekli se bodo tudi janci na ražnju. Ker bo pomankanje kozarcev,	se	naprašajo posetniki,	da jih	prinesejo	po	možnosti s seboj. Vstopnina	bo
znašala	10 K za osebo. Prostora	bo za	več
tisoč ljudi.
Centralna pisarna za olepšavo mesta
ob priliki sprejema Njegovo Visočanstvo regenta Aleksandra, se nahaja v gledališčnih prostorih telefon štev. 382. Opozarja se slavno občinstvo, da daje gorej imenovana pisarna vsa tozadevna pojasnila in navodila.
Porotna dvorana v stari Avstriji. Obiskovalec porotnih razprav nam poroča:	Tam
sedi visokoučeni porotni senat, ki izreka razsodbe čez življenje in smrt v imenu Njega Veličanstva kralja Jugoslovenov. A nad tem senatom zgorej na steni se nahaja velika slika „Justitia“: tlak rdečih četverokotov preprečen z belimi črtami, med njimi črni četverokoti, na njem stojita v črnih haljah dva zagovornika, prava grmanska tipa. „Justitia“ črno rdeče obleke z belo poltjo neobčutnosti z vpodobljeno nemško trobojnico, a vso to pristno grmansko sliko nadkriljuje še danes — črno rumeni avstrijski orel. Zgorej na stropu ravno’nad glavami senata zre navzdol velik iz krede izklesan avstrijski orel, Pod temi podobami so trepetala slovenska srca od časa zgradbe te palače do jeseni 1. 1918, ko so živi zastopniki „Justitiae“ vsenemško misleči sodniki in istotaki porotniki izrekali toliko krivičnih, obsodb nad takrat še vbogo slovensko paro. Je res potreba, da moramo te slike našega tlačanstva mirno gledati še zdaj po skoro dveletni dobi našega osvobo-
jenj. In čemu nemško-slovenski napisi po stenah jugoslov. kralj, sodišča ?
li ■'& <** h
Jugoslovenske zastave na—avstrijskih drogih. Ta škandal smo dozdaj mirno trpeli, zdaj je skrajni čas, da zgine za večne časa iz Maribora. To polagamo zlasti na srce našemu novemu Jugoslovenu knezoškofu dr. Napotniku in vsem jugoslovenskim državnim uradom.
Vidierung der Reisepasse. Bi nam znal kdo pojasniti, kako to, da. se nahajajo v skoro samih nemških trgovinah (n. pr. Franc Perc v Grajski, ulici) napisi, samo nemško pisani, iz katerih je razvidno, da se. tam sprejemajo potni listi v svrho pregleda. Kako pridejo sploh te tvrdke do pravice pobirati in sprejemati potne liste? Morda je za pregledno oblast jednostavnejše, da ji izroča nekaj oseb skupno večje množine potnih listov, da ji ni 1 treba se pečati s poedino stranko, toda če je že temu tako, bi ne kazalo poveriti tak posel kakemu zanesljivemu slovenskem podjetju?
Čuden komat je videti v izložbi sedlarja Kravosa v Cankarjevi ulici. Komat je lično delo in po svojih sestavnih delih pravcati ; frank-furterski komat. Ker je mojster tega izdelka zaveden narodnjak, upamo, da je ta komat le-čisto slučajno postal tako — čuden. Ampak v izložbo i\e spada več.
Tvrdke brez naslova. Po Mariboru je še danes mnogo jaynih tvrdk — brez naslova (n. pr. Franc Perc v Grajski ulici) ali pa s samim imenom brez vsake druge označbe. Pirchan ima tak naslov spodej, a zgorej med prvim nadstropjem je še danes cela —1 nemška tvrdka. V pondeljek opoldne se bodo vsake tvrdke zaznamovale in po praznikih s polnim vmenom priobčile.
Prestolonaslednikov film. Ravnateljstvu mestnega kinematografa se je brzojavilo iz Zagreba, da se je potovanje Njegova Visočanstva doslej v vseh fazah od Beograda kine-matografično fotografiralo od dveh najboljših filmskih inštitutov Jugoslavije. Predstave bode se vršile v epohnih dobah. Posebno dobro so uspele fotografične slike pri vojaški paradi pred prestolonasled. na Jelačičevem trgu v Zagrebu. Kinematografske predstavo se bodo^ nadaljevale v Ljubljani, Celju in Mariboru. Že v prvih nasledujih dneh bodo se videle slike potovanja Njegovega Visočanstva v tukajšnjem mestnem kinu.
Olepševalno društvo za mesto Maribor
nam poroča, da se zaduji koncert v mestnem vrtu radi spora med godbeniki narodne železničarske godbe ni mogel vršiti in se. bo radi tega prvi prihodnji koncert v mestnem vrtu vršil brez vstopnine. Pravico do pobiranja vstopnine ima olepševalno društvo ker znašajo režijski stroški vsakega koncerta z . davkom vred nad 700 K in mestni magistratni dal do sedaj ničesar, tudi nobenega fonda olep. društvu za prirejanje koncertov v mestnem vrtu na razpolago. Vsaka vstopnica pa je z ozirom na tarifno postavko 99 a. o. podvržena plačevanju takse obdačenja za vstopnice, in sicer vsako vstopnico 20 v in mora imeti vsaka vstopnica žig tukajšnjega davčnega urada.
Okrožnica hišnim posestnik., strankom in trgovcem. Podpisani odbor prosi vse hišne posestnike, stranke trgovce itd. naj se patanko držijo plakatiranih in razglašenih navodil, glede okrašenja o priliki sprejema Njegovega Veličanstva regenta. Odbor za olepšavo inesta je vedno pripravljen iti vsakemu po možnosti na roke.
Muta. Koroško sokolsko okrožje priredi v nedeljo, 18. julija na Muti na krasnem vrtu Ciril in Metodove hiše svoj prvi izlet s telovadbo in veliko ljudsko veselico. Ta da»-Prvri^ nastopi domači Sokol Muta—Vuzenica in Sokol Marbreg. Prosimo sosedna bratska društva, da se ozira po na to prireditev in da ta dan vse pohiti na Muto, kjer bo dovolj vsestranskega -razvedrila in zabave.
Maribor, dne 26. januarja 1920.
  “      —m-----------------------------s—:—:-----C
Razpust železniš. skladišča? Poroča se nam: Trgovska izvežbanost gospodarske poslovalnice v Ljubljani je pač vse hvalevredna. Virčasu, ko je bilo žito in mlinski izdelki najdlje, nakupila je omenjena poslovalnice več vagonov pšenice po jako visoki ceni, vsled &šar je tudi moka v njenih prodajalnah, po 16-50 K; med tem ko se dobi v privatnih trgovinah moka la ž K 13:—,, 12'50. Radi tega je pač samo ob sebi umevno,: da mora imeti pri tej svoji kupčiji velikanski deficit. Skladišče živil južne železnice v Mariboru je vsled. tega navaruost bojkotirano., Gotovo, pa je bila velika krivda, da se je v času železničarske stavke omenjeno skladišče vojaško zastražilo in da se stavkajočim železničarjam niso dajala živila. Govori se celo v merodajnih krogih, da se bode to skladišče v kratkem času razpustilo. Ogromna škoda, katero ima skladišče pri moki ne zadene sicer tako .občutno južno železnico samo, ampak v velikb večji meri ustužbence skladišča. Že dosedaj je gmotni položaj teh, tako žalosten, da je naravnost sramota merodajnih faktorjev, ki dopuščajo, da morajo iz učemi trgovski pomočniki i. dr. tako pod človeško častjo živeti. Njihova plača ne zadostuje niti za eksistenčni minimum. Čudno je le to, da skladišča živil južni železnice v Nemški Avstriji tako dobro funktionirajo, vkljub temu, da je Nemška Avstrija glede agrarnega vprašanja gotovo na slabšem nego mi. Gospodje pri obratnem ravnateljstvu''v Ljubljani so gotovo potomci fevdalnih gospodov s plavo srednjeveško krvjo,, ki je pripoznajo nižjega človeka, za sočloveka. Drugače bi sicer pripožnali uslužbence tega sladišča že zdavnaj za železničarje. Svaka sila do vremena. Idealizem do gotove meje. Živeti pač mora vsak. Živijo, slava itd. nikomur ne napolni «želodca. Kdo bode prevzel odgovornost in posledice sedemdesetih uslužbencev, ako se skladišče kar nenadoma razpusti ?! Kam naj sc obrnejo n. pr. skladiščni sluge ki so že celo po 15 let v službi, poročeni in imajo otroke? Uslužbenci prav gotovo niso krivi, ako bode imela gospodarska poslovalnica vsled svoje trgovske iz-vežbanosti, morda miljonsko škodo.
Spored dijaškega koncerta v Rogaški Slatini. Pri svojem koncertu v Rogaški Slatini dne 27. t. m. bodo proizvojali mariborski uči-teljiščniki in učiteljiščnice sledeče točke: Smetana, Zbor vašč&iov iz „Prodane neveste". 2- Schvvab, Zlata kanglica. 3. Volarič, Divja ^ožica. 4. Vilhar, Zbor devojk- iz „Smiljane“. 5. Forster, Naše gore. 6. Hudovernik, Naša zvezda. 7. Ipavec, Milada. 8. Dve ruski narodni. 9- Beran, Spev vil. 10. Beran, Spev vil in ples 5»- 11. Volarič, Slovenskim mladenkam.' 12. volarič, Vračara, Zbor ciganov.
. Mariborska Sokolska župa naznanja
svojemu članstvu, da se zbiramo na dan regentovega prihoda v Maribor točno ob 9,.uri in pol v Magdalenski šoli na Ruški cesti. Članice naj pridejo v proinenadih oblekah.
Zdravo 1 Predsestvo.
Z narodbo osrednje vlade z dne 17. aprila 1919 št. 211 ur. 1. 59, glasom katere je notranji promet z blagom razglašen kot popolnoma prost, je ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani na tozadevno vprašanje, z odlokom z dne 529. maja 1920 .št. 4013/20 naznanilo, da ostanejo do razglasitve novih tozadavnih naredb, ki izidejo v kratkem, vse naredbe in Odredbe deželne vlade v Ljubljani, ozir. naquistratur intimacije glede evidenco in prometa s surovimi kožami, usnjem in usnjenimi izdelki v veljavi. Trgovski grernij v Mariboru.
Nova častna-občane v Framu. Občinski odbor v Framu je v svoji zadnji redni seji dne 19. t. m., gospode Jernej i Zamolo, bivšega trgovca dolgoletnega obč. odbornika in so-ustanovnika Posojilnice v Framu o priliki njegove osemdesetletnice za svoje zasluge za občino, posojilnico in olepševalno društvo imenoval enoglasno svojim častnim občanom. V tisti seji je bil tudi gosp. Anion Hren, bivši nadučitelj v Framu, sedej v Mariboru v pokoju za svoje Četrtstoletno marljivo in uspešno delovanje
Mariborski delavec.
na dolskem polju ,o priliki njegove 75 letnice imenovan framskim častnim občanom od svojih nekdanjih, še vedno hvaležnih učencev iti to enoglasno. Gosp. Jernej Zamolo je o priliki svoje osemdesetletnice daroval za . f amske farne ubozče 300 K, za ubogo šolsko mladino 300 kroq, za olepševalno društvo 200 K za požarno brambo 200 K, skupaj torej 1Q00 K. Ravna-tako je daroval največji dobrotnik framske šole. tukojšnji rojak g. dr. Turnec ob posebni priliki za šolske in občekoristnenamene znesek po 600 K. Obeme blagima dobrotnikoma se izreka prav srčna zahvala.
Naznanja se, da so magistratni uradi od 25. do vključno 29. t. m. #za stranke zaprti. Sprejema se samo prijave deputacij.
Predsedniki doputacij ki gredo k regentu se naj z glase v pondeljek, dne 28. t. m. pop. ob 18. (6) uri na mestnem magistratu.
Zatvoritev javnega stranišča na Rotovžu.
V pondeljek, dne 28. t. m. se bode za vedno zaprlo na rotovžu se nahajajoče tei' od Rotovškega trga dostopno javno stranišče. Tržnemu občinstvu je na razpolago na novo zidano stranišče med državnim mostom in bivšo Tscheligi-jevo hišo. Ta ima dva razreda in se plača za porabo I. razreda 40 vin. a II. razreda 20. vin. Občinstvo se prosi, da tamkaj zahteva v vsakem slučaju kontrolni listek in da strogo gleda na snago.
. Umetni ogenj se bo videl po dolgih letih zopet enkrat pri vrtni veselici prostovoljne požarne brambe na Pobrežji pri Mariboru, v nedeljo, dne 4. julija 1920 na vrtu gostilne Roiko na Spodnjem Pobrežju. Tudi bo vozil podmornik na suhem ob 4. in 5. uri popoldne od gostilne .Andrej Hofer" pri Magdaleni na veselični prostor. Na veselici sami bodo razne zabave krajšale čas posetnikom. Čisti dobiček je namenjen za novi železni plezalni stolp, ker se je stari leseni podrl. Na stolpu se pridno dela. Torej v nedeljo, dne 4. vse na Pobrežje!
*	i ‘”i*
Pr#tič bije okoli sebe. Med govorom prof. Voglarja v zadnji seji Narodu predstavništva je postal Protič strašno nervozen, zlasti ko je bičal govornik reakcionarno postopanje z uredništvom v Beogradu ter imenoval te razmere predpotopne. Pod tem - izrazom je moral razumeti nekaj strašnega, ker se je po končanem govoru ves jezen zavaroval proti temu, da bi imenovane razmere imenoval kdo predpotopne. Poslanec Voglar mu je pojasnil, da je rabil besedo .predpotopen" v smislu .zastarel"; seveda ga s tem ni nič potolažil. Skrajni čas pa je bil, da je tozadevno povedal nekdo tem 'starokopitnim gospodom resnico v obraz.
Primarij dr. Ivan Matko od 28. t. m.
do 6 julija ne orcfinira.
Darilo. G. Jakob Zadravec, paromlinar v Središču je daroval za Jugoslovensko Matico 4.00 K. Srčna hvala.
Znižana vožnja za posetnike regentovega sprejema v Ljubljani in Mariboru. Ravnateljstvo južne železnica je znižalo za 50°/0 vožnjo za vse one, ki potujejo 27. t. m. o priliki regentovega poseta v Ljubljano, ter za one, ki potujejo dne 29. junija ob isti priliki v Maribor.
Prekmurje. Izlet „ Murskega sokolskega okrožja" v Mursko Soboto je preložen na 11. julija 1920. Prosimo upoštevanja od strani drugih društev in vabimo na veliko udeležbo.
.Sokol" v Murski Soboti
Trgovci pozor! Po naročilu mestnega magistrata od dne 24. t. m. ima v smislu § 44 o. r.^ vsak trgovec ali obrtnik nemudoma napraviti svoj napis na trgovini le v državnem jeziku. Ostraniti se morajo takoj vse kričeče nemške reklame. Prestopke kaznuje magistrat v smislu naredbe. —- Trgovski grernij.
Trafikanti, mariborskega okrožja se nujno vabijo, da pridejo v nedeljo dne 27. t. m. popoldan ob 14. uri brezpogojno vsi k sestanku v gostilno Vlahovič, Aleksandrova cesta, kur
Stran 5.
je za vsakega trafikanta neobhodne potrebno radi dobavljanja tobačnih izdelkov iz mariborske glav. zaloge.
Nesnaga na dvorišču mlinarja Šerbauma vis-a-vis Narodnega doma mora v dobi bivanja prestolonaslednika v Mariboru izginiti, na kar posebej opozarjamo merodajne oblasti. — To pač nikakor ne gre, da bi se. gledalo na dvorišču navedenega mlinarja različne smeti, gnoj, vpzove za izvoz fekalij in drugo staro šaro.,— Gosp. Šerbaum misli morda, da tega nikdo ne vidi, ali pa hoče morebiti pustiti nalašč te stvari tamkaj.
Udruženje mariborskih brivcev naznanja p. t. občinstvu, da bodo brivnice jutri 27. ter v pondeljek 28. t m. dopoldan odprte. V torek, 29. t. m. pa ostanejo zaprte cel dan.
Deška in dekliška šola na Zriiijskem trgu priredi danes zvečer ob 17. uri (in ne ob 20, kot je bilo pomotoma javljeno) v veliki dvorani Kazina (ne v Nar. domu) šolsko prireditev. Vstopnima znaša 12, 10, 8, 5 in 2 K za osebo. Čisti dobiček je- namenjen za nabavo šolskih potrebščin za uboge šolarje. Spored je sledeč: J. Pelz: Potovanje po domovini. Spevoigra s spremljevanjem orkestra in z deklamacijami, ki obsega 15 različnih točk.
Olepševalni odbor za mesto Maribor,
naznanja, da se nahajajo načrti glede okrašenjja oken in vrat v sledečih lokalih in trgovinah: Kavarna Central, Zlata Brišnik, Milan Koser, N. Vukasinovič, Cirilova tiskarna, Mariborska tiskarna, N. Zelenko, 1. Turad, I. Uhler, Trafika Svetnik, Oficirski dom, V Weixel, Olepševalni odbor (pisarna); Polic, komisarijat.
Davek na vojne dobičke. Davčno okrajno oblastvo opozarja na sledeče : Ministrstvo financ generalna direkcija neposrednih davkov, je z brzojavnim odlokom z dne 21. t. m. št. 33937 odredilo, da naj se vse poslovanje na podlagi čl. 62 začasnega zakona o davku na vojne dobičke takoj ustavi. Prijav o pridobitvi oziroma odsvojitvi nepremičnin in premičnin, na podlagi tega člena torej ni trebe predložiti davčnim oblastvom.
Kultura in umetnost.
Zaključek sezone mariborskega gledališča. Gostovanje markize Strozzi-Ružičke. V pondeljek 28. junija se zaključi sezona s svečano predstavo .Smrt majke Jugovičev" v spomin Vidovega dne. Ravnateljstvo je poskrbelo, da bo to večer eden najlepših in povabilo je odlično umetnico markizo Strozzi-Ružičko na sodelovanje. Gospod prof. Anton Ivanovič-Mecger bo držal ob tej priliki govor .Spomen slovo .Vidov dana“, s katerim bo slavil padle junake na Kosovem polju. Markiza Strozzi-Ružička, ki nastopi v pondeljek — sploh prvič na slovenskem odru — v veličastni vlogi „Majke Jugovičev" je največja jugoslovenska tragedinja, ki slovi med nami kot Sarah Bern-hardova med Francozi. Odlična umetica, ki je slavila že pred mnogimi leti štiridesetletnico svojega umetniškega delovanja, je najstarejša jugoslovenska umetnica in najboljša .Majka Jugovičev". Njen repertoire je izredno bogat, posebno v klasični dram. literaturi. Naštevati nepozabne kreacije bi bilo odveč. Zavedati se , moramo le dejstva, da bo v pondeljek 28. junija prvič med nami najodličnejša umetnica cele Jugoslavije, da nas osreči s svojo veliko umetnostjo — na nas pa je, da jo sprejmemo in pozdravimo kar najtoplejše. Igralsko osobje se ta večer poslovi od svoje mariborske publike.
„Na dnu“. Sinoči se je igrala v* korist združenju gledaliških igralcev Jugoslavije v našem gledališču znana dramska slika Maksima Gorkega „Na dnu". Gorki nam je v tej svoji drami podal sliko iztrgano iz globine onega zgrešenega življenja, katerega je živel tudi on sam predno je postal pisatelj ter se potem dvignil na svetoven sloves. V tem kosu živ-jenja ni nikakega glavnega junaka ali glavne lakinje, v njej so ljudje, taki kakoršnfi so, z
vsemi svojimi križi in težavami, s svojimi grehi strastmi, hrepenenji in sanjami. Mihail Ivanov Kostiljov, bogohlinski starec poročen z mlado, življenja žejno ženo Vasiliso Karpovno je lastnik nočnega azila, pravzaprav podzemeljske kleti, kjer stanujejo in prenočujejo najrazličnejši ljudje, postopači, tatovi, zapiti rokodelci, berači, bolniki, vlačuge itd., ki se tam vesele, popivajo, jočejo, se pretepajo, morijo in umirajo. Med vsemi je edini romar Luka poštena duša. Mihaila Ivanova Kostiljova je igral gosp. Strniša, ki je nastopil tokrat prvič v letošnji sozoni v večji ulogi. Igral ga je dobro, napravil iz njega res pristen tip. Njegovo ženo, Vasiliso Karpovno je podala gospa Bukševa z vso skrbnostjo. Izborna je bila tudi gospodična Kraljeva kot njena sestra Nataša. G. Gabrič je razvil v policaju Medvedjevu lep talent ter bi želeli, da bi se mu v prihodnji sezoni dalo večkrat nastopati v takih ulogah kakor sedaj. G. Gregorin je izdelal svojega Vaška Pepela, skrbno in marljivo ter dosegel popolen uspeh. Istotako je bil tudi ključavničar Klešč g. Veluš-čeka dobro izveden. Izborno je igrala ga. Šetinska njegovo bolno ženo Ano, kakor tudi gdčna. Podgorska dekle Nastjo. Ga. Dragu-hnovičeva je bila v trgovki Kvašnji na svojem mestu, kakor vedno. Različne a pristne tipe so ustvarili gg. Rasberger (klobučar Bubnov), Bratina (Satin), ter Edo Grom (Akter). Smešen tip barona, zalumpanega plemiča je podal g. Železnik lepo in markantno. Romarja Luko je podal g. Nučič z njemu lastno dovršenostjo. Vlil je vanj ves oni mir in toploto, ki si jo je želel pisatelj, ki je hotel v tem romarju postaviti nasproti ostalim človeka višje misli in filozofsko umirjenega presojanja ter gotove mere celo sočutja. G. Švagelj je podal čevljarja Aljosko po njegovi maniri; gg. Rožanski in Janko sta izpolnila celo družbo prvi kot Gušavec, drugi pa kot'dninar Tatar. Inscenacija je bila krasna, istotako tudi kostumi po večini dobri. Gledališče pa je bilo glede na to, da se je igrala ta drama na korist „Udruženja“ in povrh še kot premiera mnogo preslabo obiskano.	—f-
Javna produkcija učencev »Glasbene Matice" v Mariboru. Ob koncu prvega šolskega leta je hotela podati glasbena šola sliko o svojem dosedanjem delovanju. Pri presojanju uspehov moram'0 pomisliti, s kakimi težkočami se je moralo boriti vodstvo šole; redni pouk se je začel šele novembra meseca; kvalificirane učne moči je moral odbor iskati na praškem konservatoriju, ker je vse slovenske glasbene učitelje absorbirala Ljubljana. Mnogo učencev je pristopilo tekom šolskega leta. Da se je moglo vzlic vsemu temu predstaviti številnem občinstvu, ki je prihitelo na I. dan produkcije v malo kazinovo dvorano 32 gojenk in gojencev, je znak neumornega delovanja in požrtvovalnosti gospod ravnatelj Topiča in spretnosti .in zmožnosti vsega učiteljskega zbora. V podrobno kritiko se nočem spuščati, ker ni to pri začetnikih na mestu. Sposebno lepim in' sigurnim predavanjem so se izkazali Turšič, Mlaker (razred gospodične Horalkove), Mirovič (gospodična Deylova), Kac, Cviriv (gospod Topič) in Pirc (gospod Šlajs). Pravo razumovanje glasbe so pokazale gojenke Šijanec in Salmič (Topič), Unger(Horalkova)in Kovačič (Deylova). Omeniti moram gojenca Deva (gospod Beran), ki ovlada po devet mesecih, odkar poseča šolo cello, popolnoma štiri lege. Spremljali so vseskozi gojenci, med katerimi moram pohvaliti Lah-a. Prvi dan produkcije je zadovoljil popolnoma občinstvo.	Dr. R. Perhavc.
Zadnje vesti.
Regent v Zagrebškem Maksimiru.
LDU Zagreb, 26. junija. Včeraj ob 4. uri popoldne se je regent udeležil nogometne
izvršiti po določenem programu. Zvečer je bil dvorni dine. Ob 23. uri se je regent udeležil časniškega plesa v Sokolskem domu, kjer je ostal do polnoči. Regent je bil od občinstva živahno pozdravljen. Prestolonaslednik se je s posamezniki zelo ljubeznivo razgovarjal. Občinstvo ga je obdajalo od vseh strani. Danes ob 11. uri dopoldne sprejme regent v avdi-jenci 24 zagrebških časnikarjev. Nato odpotuje po kratkem obedu v Ljubljano.
Sokolski zlet v Pragi.
LDU P r a g % 25. junija. Mesto je pod velikim vtisom sokolskih slavnosti. Prestolica čehoslovaške republike je vsa v zastavah. V Prago je dospelo veliko število gostov. Včeraj so dospeli semkaj zastopniki Deželne vlade za Slovenijo dr. Lubec in zastopnik mesta Ljubljane, podžupan dr. Triller in magistratni svetnik dr. Bleiweis ter zastopnik sokolskega saveza. Na vsem potu po čehoslovaški republiki so jih povsodi navdušeno sprejemali. Danes ob 15. uri je. dospel posebni vlak z oficijelnim jugoslovenskim zastopstvom, ki ga vodijo ministri Ninčič in Pribičevič in general Živojno-vič. Nadalje so dospeli zastopniki jugosloven-skega parlamenta, poslanci dr. Pestotnik, Venčeslav Wilder, dr. Alaupovič, dr. Lorkovič, dr. Budisavljevič, Hamid Svrca, Ante Jagič, Gjuro Džamonja in drugi. V Prago so dospeli tudi profesor dr. Stojanovič, beograjski župan dr. Kosta Jovanovič, splitski župan dr. Tartaglia, sarajevski župan dr. Gjakula, profesor dr. Cvijič, dr. Žunovič, Marjanovič in dr. Na vseh krajih so bili gostje navdušeno sprejeti, zlasti na čehoslovaški meji, nadalje v Budjejevicah, v Taboru, in v Benešovu. Na prisrčne pozdrave sta se v imenu Jugoslovenov zahvaljevala dr. Alaupovič in dr. Budisavljevič. V Benešovu je jugoslovanske zastopnike pozdravil čehoslovaški jugoslovenski polk, kateremu se je zahvalil minister dr. Ninčič. Vlak z jugosloven-skimi zastopniki je dospel v Prago ob 15. uri.
Položaj na Madžarskem.
LDU Beograd, 25. junija. Po vesteh iz Budimpešte je pozvala stranka narodnega uje-dinjenja predsednika vlade, da poda ostavko, ker je njegov položaj nevzdržljiv. Navzlic temu da se bojkot napram Madžarski vedno bolj širi, dopušča, da posamezni vojaški oddelki ropajo in plenijo.
Obsodba subostiških upornikov.
LDU. Beograd, 26. junija. Iz Subotice poročajo, da je včeraj bila po prekem sedu proglašena sodba proti krivcem izza krvavih izgredov v Subotici. Od 16 otožencev jih je bilo osem obsojenih na smrt, dva na mnogoletno temnico, štirje pa so bili izročeni navadnemu sodišču.
Minister za konsftituanto med voiilci.
LDU Beograd, 25. junija. Minister za konstituanto je odpotoval včeraj v svoje volilno okrožje Krušovac. Pri tej priliki bo minister izmenjal nekaj misli s svojimi načrtnimi prijatelji ali političnem položaju.
Povratek ministra Marinkoviča.
LDU. Beograd, 25. junija. Minister za uk in bogočastje Pavle Marinkovič se je vrnij iz Karlovih varov in zopet prevzel svoje uradne
Novi železniški vozovi.
LDU Beograd, 25. junija. Minister za> promet sestavlja nov razpored vozov, ki se spravijo v promet z oktobrom t. 1. Ob tej priliki bodo zvišali število potovalnih vozov na na vseh progah državne železnice v državi.
Borza.
LDU. Beograd, 25. junija. 20 dinarski komadi v zlatu 23-9—24, avstrijske krone 15—15-50, angleški funti 73-50—74, francoski franki 149-50—151, italjanske lire 114—114,. dolarje 77-25—17-25, švicarski franki 300—0,.. grške drahme 230—230, leji 46-50—48-50, nemške marke 52-50—53, levi 37"38—50, čehoslovaške krone 55—56.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska ..Mariborska tiskarna d. d.*
Meblovana mesečna soba Cenjene p.nudbe
pod „Stano“ na upravo lista.
Iščem vrata	TSe	polrehn*
Prvi Mariborski bioskop
Aleksandrova cesta. Cafova ulica. Tel. 219
Od četrka dne 24. do nedelja dne 27. junija
Velikanski pustolovski film!!
IZVOZU Št. 13.
3. Razdobie:
Hčerka nedolžno obsojenega.
Od pondeljka dno 28. jnnija do rštevši petka dne 2. julija
4. Razdobje:
k PRAVICA. ::
Predstave vsak dan ob 19. In 21. url; v nedeljah i»' praznikih ob pel 15., 10., 18* 1* P®1 21. nri.
Y soboto dne 3. julija: NOVI SPORED.
Informacijski zavod
luan Šober
Maribor, Grajski trg št. I.
M. Berdajsjrg Svobode
Pšenična moka OO Svinjska mast Jedilne soli Bučno olje Terpentinovo milo Vžigalice Petrolej brez nakazniee. ===== Vse po najnižjih cenah. =====
tekme in ljudske slavnosti v Maksimiru. Ker pa je začelo deževati, se prireditev ni mogla j posle v ministrstvu.
aisus
sila
SIS
Maribor, Glavni ira 9
Zaloga manufakturnega blaga in angleškega sukna. Znižana cene! ill5l
IS
Otuoriteu.
•	t
P. n. občinstvu iz Maribora in okolice naznanjam otvoritev gostilne v Pekrah pri
Mariboru (preje dr. Raiser) pod imenom
gostilna pod Pohorjem
in sicer v nedeljo dne 27. junija 1920 z vrtnim koncertom brez vstopnine in pobiranja. Pristna naravna vina kakor dobra mrzla in gorka jedila poskrbi
Mihael Živec, gostilničar.
ti
n
iBSHHSHmHBSSHSHSMBBSSSSSBISSSSSISBl
Gostilna
Pii grozdu
maribor, Hlehsandroua ceste.
M
mož,
Kristove starosti, poročen, hOče ločitev. Gospodične in vdove brez otrok pridejo v poštev. Ponudbe pod »Tajfun« poštno ležeče Maribor I.
kakor etamine, baliste. platno, cefirje itd. po znižan, cenah priporoma
E. NIEFERGEL
ITlaribor	Koroška	ce5ta	1.
®	Prvovrstna kuhinja	Prvovrstno pivo	v sodčkih. Naravna vina.	1k]
j®	12	čistih tujskih sob z	električno razsvetljavo. Kopališče. Parna'	BM
kopelj vedno	na	razpolago. —	Toplo se priporoča	P
HDOLF SPHTZEK.	1
j	j“*|
Restavracij a
Glavni kolodvor, Maribor
Ob prihodu vsakega vlaka topla kuhinja.
Vedno sveže pivo. Naravna vina. Cenjenemu potujočemu občinstvu se toplo priporoča'
Franc Stickler, restavrator.
101
Bakrene botije
za knhaiie sadja
od 20 do 601 z ali brez hladilnika se dobi pri
V. Mfeiss
MARIBOR, Trg svobode.
Trgovci, pozor!
Galanterila,	Drobnarija,
Potne košare, . Pleteno pohištoo, Papirne seruijete,	Sprehajalne palice,
Saloh & Rosina fllaribor
>Ha drobno.
Grajski trg štet/. 3.
Ha čebelo.
Najfinejša krema je došla ter se prav po ceni prodaja. V zalogi je tudi ličilo in mast za čevlje kakor cigaretni papir in tuljki po najnižji ceni.
Za cenjena naročila se priporoča
Mati Stadler
v Mariboru
Vetrinjska ulica štev. 26.
Mariborski delavec.
Maribor, dne 26. junija 1920.
Ravnokar došla velika množina papirja, vseh vsrst peres in črnila Velika sakolgm papirntatife vredfto.
DizjaK
. pribor =5
VMisha nllca if. 23.
«> !
Konfekcijsko skladišče, krojačnica za gospode in dečke se toplo priporoča.
vseh vrst, kakor : potne in košare za vkupeje, nakupovalne košare, pletene mizice za cvetje, zibelke, koši za papir, drva, premog itd.
Kuhinjska email-posoda in rešeta v veliki izbiri; lastni izdelki, tudi raznega lesnega
orodja vedno v veliki zalogi samo pri
vsakovrstnega perila po naj nižji ceni. ======= Priporoča ======
Košare se izdelujejo tudi po naročilih,
Popravila točno in. •aajcems^e.
Aleksandrova cesta štev. 4
sprejma aboncrnent 14 kron dnevno.
Pru^ urste kuhinja! losipina Zorjem,
Miklošičeva ulica štev. 2i
JA ARI BO fr :::
Aleksandrova cesta št. 48.
Dospelo: Vse vrste krtačke, Lissa, cigaretni papir, bombaž i, Lacet. trakovi za čevlje K Vse vrste papirja, žlic. Velika zaloga galanterije, drobnine, pletenine ter kranjskih izdelkov
im ii Ali.'== im n aeiiji.
Zaloga Ceuljeu obleh, perila, pot-nlfaboSar lagal« ferijskega blaga
Zaloga manu-fakturnega blaga
MARIBOR
Glavm trg.
MARIBOR
Slovenska ulica štev. 20.
se priporoča cenj. občinstvu najtopleje.
Zagrebačka higijenična brivnica j
se priporoča slav. gospodom za obilen obisk ■■■ Prvovrstna postrežba!
£ f^EpjL, brivec i
MARIBOR, Aleksandrova cesta 21-
Trgovina steznikov
Aleksandrova cesta štev. 18.
Priporoča svo^jo veliko, bogato opremljeno, skladišče lovskih pušk vseh vrst Hitra in točna izvršitev vseh popravil
, Ujeksandrova cesta št. 32
izdeluje najhitreje in najceneje steznike po meri,' pasbve za nogavice. Izvršujejo se vse poprave iz prinešenega blaga po najnovejšem načinu.