POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK Leto XV. Štev. 62 TELF-PON UREDNIŠTVA; 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, 15. in 36. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Prefeman v upravi ali oo 006U 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI CPKOVNt PACUN- 11.406 Cena din 1*— Dvoje mnenj o vojni Italijan Giovanni Papini: Sedanja vojna je vojna dvajsetega stoletja proti osemnajstemu Američan Murray-Butler: Sedanja vojna je naperiena proti vsem demokratskim oblikam na vsem svetu GIOVANNI PAPINI RIM, 15. marca. MTI. Med italijansko javnost je predrla pravkar izišla knjiga »Italia inia« avtorja Giovannija Papinija. Ta piše med drugim: Vojna, ki jo vodi Italija proti Veliki Britaniji, je sicer imperialna, ne pa imperialistična. Sodelovanje Italje v vojni ima globlje duhovne in politične razloge. Ta vojna je odpor 20. stoletja proti 18. stoletju, v katerem se je morala Italija odpovedati svojim pravicam. Kajti 18. stoletje predstavlja prostozidarstvo, industrijsko revolucijo Anglije, dalje ameriško in francosko revolucijo, kar vse je bilo usmerjeno proti interesom Italije. Na mesto Firenze je stopil Pariz, na mesto Rima pa London. Prostozidarstvo skuša izpodriniti rimsko cerkev. Sedanja vojna je zato za Italijo maščevalna vojna za pretekla stoletja ponižanja. Ta vojna je za italijanski narod sveta, in kdor misli drugače, ni vreden, da nosi ime pravega Italijana«. (Giovanni Papini je pisatelj, znan pod psevdonimom Q*an Falco. Rodil se je 9. januarja 1881 v Firenzi, kjer tudi živi. Spisal je vrsto dei, sprva je bil ateist, kasneje hud katoličan. Bavi se tudi s filozofskimi deli konstruktivnega pozitivizma in pesništvom). MURRAY - BUTLER WASHINGTON. 15. marca. Ass. Pres. Predsednik kolumbijske univerze, prof. Nikolaj Murray - Butler je kot predsednik Carnegiejeve ustanove dal posebno iziavo, ki je zbudila veliko pozornost v ameriški javnosti. Dejal je: »Poizkus, prikazati vojno kot nekaj, kar razdvaja vlado Zedinjenih držav in ameriški na. rod, je več kot neumnost. Ta poizkus bi bil popoln samomor. Usodno je, da potrebujejo demokracije predolgo časa, pre den spoznajo pravi značaj napada, ki ni usmerjen proti ničemer drugemu, kakor ptoti temeljnim principom demokratskega ustavnega reda. Polagoma pa le prihaja spoznanje o ciljih sedanje vojne in tudi o tem, da ni invazija naperjena le proti Veliki Britaniji, nego proti višem demokratskim državnim oblikam, pa naj bodo te v Evropi, Aziji, Severni ali Juž. Ameriki.« VVARNER O ANGLIJI INDIANAPOLIS, 15. marca. Ass. Press. Milo Warner, komandant ameriške legij", ki se ja vrnil iz Anglije, je izjavil, da bo Velika Britanija vojno dobila, če bo dobila ameriško pomoč. Vojna poročila iz Afrike Napadi nemških bombnikov na Cirenajko — Angiešk? napadi na Tripolis — Odbit napad na Keren — Nadaljevanje pohoda v Abesšniji, posebno na fronti pri Harrarju RIM, 15. marca. Stefani. Včeraj izdano Poročilo 280 glavnega stana poroča iz Afrike: Oddelek nemškega letalskega bora je v noči od 12. na 13. marec napadel letalska in pomorska oporišča Mar-marice. Uničena so bila letala na tleh, dalje motorizirana sredstva »n razne naprave. Sovražnikova letala so danes po-tloči izvedla močno bombardiranje Tripolisa. Škode je bilo malo. Naši letalski oddelki so bombardirali letalska in pomorska oporišča na Kreti. V noči od 12. na 13. marec so angleška letala metala zažigalne in eksplozivne bombe na več vasi in na neko zgradbo na Rodosu. Ubite so bile štiri osebe. Bilo 5e tudi nekaj gmotne škode. Vzhodna Airika. Odbit je bil sovražnikov napad pri Kerenu. V Zg, Sudanu so naša* letala bombardirala motorizirana sredstva in čete. KHARTUM. 15. marca. RIJ. Napredo- vanje južnoavstralskih in abesinskih domačinskih čet, ki so se jim pridružile proti železnici pri Džidžigi, se nadajluje. Te čete so se sedaj približale Herrarju na 50 km in so tako oddaljene od Džidži-ge samo še okoli dobrih J 00 km. Pričakuje se pa, da bodo skušali Italijani Har-rar braniti za vsako ceno. Mesto nima sistematičnih utrdb, ga pa v zadnjem času v veliki naglici utrjujejo, kolikor je to mogoče. Po zanesljivih informacijah so dobili Italijani v Harrarju tudi okrepitve v novih četah, ki So prispele tja iz smeri Addls Abebe. Uspešno se nadaljuje tudi napredovanje čet iz Dola v severni smeri v notranjost Abesinije, kakor zahodno od tam iz Kenije, dasi slabo vreme in težaven teren ne dovoljujeta naglejšlh pohodov. Na fronti pri Gondarju se položaj v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. V Godžainu so abesinske čete prispele že Pred veliko ofenzivo v Albaniji ATENE, 15. marca. Ass. Press. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da je na albanski fronti Mussolini, ki navdušuje italijanske vojake za končno ofenzivo, ki naj Se prične v teku današnjega dneva. RIM. 15. marca. Stefani. Italijansko Vojno poveljstvo je izdalo sledeče vojno Poročilo: Grško bojišče: Na odseku 11. arniade lokalno delovanje pehote in topništva. Številni letalski oddelki Italijan-s* te točke sn°- Rr Vedno večji razmah letahke vojne Siloviti nemški ofenzivni letalski napadi na Angiijo se še vedno nadaijnjejo, prav tako enako ueizprosni angleški bombni napadi na Nemčijo BERLIN, 15. marca. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj uradno poročilo sledeče vsebine: Preteklo noč so nemški letalski oddelki izvedli nove močne napade na Anglijo. Močni oddelki nemških letal so z uspehom napadli ladjedelnice v Glasgowu. Napad je bil izveden ob jasni mesečini tako, da je bilo nemškim letalcem lahko z bombami zadeti tovarniške naprave, skladišča, v katerih so bile surovine in živita, in druge objekte. Povzročenih je biio mnogo velikih požarov, ki so bili ponoči videti kot ognjeno morje. Poleg tega so nemška letala napadla zelo močno tudi Liverpool in Hull, kjer so bile poškodovane industrijske naprave za preskrbo-vanje, prav tako pa tudi skladišča surovin. V Liverpoolu so bili še požari, ki so nastali še prejšnjo noč. po napadu nemških letal. Prav tako so bili izvedeni uspešni napadi na važne vojaške cilje v južni in srednji Angliji. Dve nemški ogled niški letali sta čez dan napadli veliko angleško cisternsko ladjo v Bristolskem prelivu. Ladja je bila hudo poškodovana. Čez dan je prišlo v bližini južne angleške obale do letalskega spopada, pri katerem je bilo zbitih šest angleških lovcev »Spitfiereov«. Pri tej priliki se je izkazala posadka nekega nemškega ogledni-škega letala, kateri se je navzlic napadu britanskih lovskih letal posrečilo prispeti domov. Preteklo noč se sovražnikova letala izvedla več napadov na več krajev v severozahodni Nemciii. Pri napadu [sovražnikovih letal na Hamburg ni bila r povzročena nobena škoda na industrij-jskih in pristaniških napravah. Pri napa-! du na Hamburg so bile porušene nekatere stanovanjske hiše, dve bolnišnici in še nekaj postranskih poslopij. Vrženih je bilo več zažigaln*h in rušilnih bomb. Med civilisti je biio več mrtvih in ranjenih. Posebno so bile prizadete številne osebe v bolnišnicah. Nemška lovska !®tala in protiletalsko topništvo ter pomorsko topništvo so zbili devet britanskih letal. DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 15. marca. DNB. Vsa pokrajina C!ydea je bila pod ognjem. Gasilci iz GIasgowa niso mogli lokalizirati ogromne požare, poročajo letalci, ki so se vrnili z izvidniških poletov. Močno prizadete so pristaniške naprave in ladjedelnice, kakor tudi vrsta velikih skladišč na obali, v katerih so imeli Angleži \e-like zaloge živeža, surovin in drugega materiala. Vsa so v ognju. Več direktnih zadetkov je padlo tudi na skladišče mu-nicije blizu Glasgowa. Nastal je velik požar po silovitih eksplozijah. V nekem doku se je vnela velika ladja, ki je izto-varjala blago. Katastrofalne so tudi posledice nemških zračnih napadov na Liverpool in Birmenhead, ki so trajali vso noč. Mimo starih so nastali še novi požari, ki so zajeli važne objekte za prehrano Velike Britanije. Uspešno je bil izveden tudi napad lia Hull. BERLIN, 15. marca. DNB. V minuli noči so eskadrilje nemških bombnikov napadle Midland in škotsko. Odvrženih je bilo mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Ker je bila mesečna noč, je bilo bombardiranje zelo olajšano. BERLIN, 15. marca. DNB. V minuli noči so edinice angleškega letalstva napadle zahodno Nemčijo. Požari, ki so nastali, so bili kmalu pogašeni. Sestreljeno je bilo eno letalo. ANGLEŽI O NEMŠKIH NAPADIH LONDON, 15. marca. Reuter. V teku noči so sovražna letala spet v veliki meri napadla angleška mesta. Glasgovv je bil znova napaden, vendar ne tako hudo kot včeraj. Precej mrtvih je bilo, ko se je zrušil blok stanovanjskih hiš. Posebno hud napad je bi! na neko severnovzhod-no mesto. V teku noči so bila sestreljena 4 nemška letala. Angleška letala pa so izvršila težke napade na zahodno Nemčijo. LONDON, 15. marca. Reuter. Neka angleška eskadrilja je naletela v noči na četrtek na neko nemško skupino 13 bombnikov. Angleška letala so se spustila v boj ter so sestrelila štiri nemške bombnike. LONDON, 15. marca. Reuter. Naknadno se potrjuje, da so angleška lovska letala, ki operirajo v nočnih bojih, sestrelila 16 sovražnih bombnikov v zadnjih dveh nočeh. ANGLEŽI O NAPADIH NA NEMČIJO LONDON, 15. marca. Reuter. Angleški bombniki so v minili noči ponovno na pcdli industrijska središča v zahodni Nemčiji. LONDON, 15. marca. AP. V razvoju silovite letalske vojne, ki se jo vnela zadnje dni med Anglijo in Nemčijo, so izvršile izredno velike skupine angleških letal tudi v pretekli noči vrsto srditih napadov na nemška pristanišča, ladjedelnice, industrije itd. kakor tudi na razne postojanke v zasedenih pokrajinah na zahodu. Nekatere naprave so bile pri tem popolnoma uničene. Strašnim eksplozijam so sledili ogromni požari, ki so se razvijali še do jutra in jih ni bilo mogoče pogasiti. Angleži pošiljajo sedaj na bombne polete nad Nemčijo tudi največja le- tala s velikimi bombami ali tovori bomb. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bil v preteklih nočeh najhuje prizadet Hamburg. Uničena so bila dalje bencinska skladišča v Rotterdamu, a huda razdejanja so nastala tudi v Bremenu in Linde-nu. BERLIN. 15. marca, Ass. Press. V Berlinu je bilo pri predvčerajšnjem napadu 26 mrtvih in 27 ranjenih, v Hamburgu pa je bilo ubitih 76 oseb, med njim' 50 v neki bolnišnici. NOV KREDIT ZA MORNARICO USA VVASHINGTON, 15. marca. Ass. Press. Kongres ie že sprejel kredit 3.550,589.144 dolarjev za mornarico. Predsednik zbornice Skrugham ie izjavil, da ie nadmoč na morju edina pot za obrambo USA pred napadom iz Azije in Evrope. Debata je bila čisto kratka in izglasovanje je bilo samo formalnost. ZA IN PROTI .ROOSEVELTU NEW YORK, 15. marca. Reuter. Na . prašanje, ali odobravajo politiko Roose* velta, je 72°/o vprašancev odgovorilo Gallupovemu institutu z da, 28°/o jih je dalo negativen odgovor. JUSTIFIKACIJA HOLANDCEV BERLIN, 15. marca. Ass. Press. Nemška vojaška obiastva so sporočilo, da je bilo v petek jusfificiranih 15 Holandcev, katerim je bila dokazana udeležba pri sabotažni organizaciji. POMANJKANJE ŽIVIL V SIRIJI BEJRUT, 15. marca. DNB. Ker so cene življenjskim potrebščinam zelo narasle, so uvedli enotni kruh. Revnejši sloji pla* čujejo za kg kruha šest, bogatejši deset pij astro v. PO NAPADU NA GENOVO NEW YORK, 15. marca. Ass. Press. Newyorški listi prinašajo poročilo iz Genove o zadnjem bombardiranju. V pristanišču so bile potopljene 4 ladie, 16 pa jih jc bilo poškodovanih. OBNAVLJANJE MADRIDA MADRID, 15. marca. DNB. Gradbeni odbor mestne občine je sklenil popraviti vrsto ulic in hiš, ki so trpele med državljansko vojno. Izdelan je poseben naselitveni načrt Špancev. Dela bodo stala 23 milijonov peset. Odobren je že kredit D milijonov peset in se bodo dela lahko takoj začela. Mariborska napoved: Malo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj jc bila na j višja temperatura 7.0, danes najnižja 3.0, opoldne 8.0 Celzija. Občni zbor SKZ po razburljivem poteku prekinjen Zborovanje je obtičalo pri de u verifikacijskega odbora — Priprave za pomirjenje in ral' čiščenje v našem koleserskem športu katerega so si mnogi prijatelji športa obetali razčišeenje, ki pa je žal izostalo. Zborova-ju je manjkala avtoritativna oseba, da bi %a vodila, potekalo pa je tudi v znaku ozkosrčnosti, ki naj bi je športniki sploh ne poznali-Občni zbor se bo torej v roku 14 dni nadaljeval ter se je po včerajšnji prekinitvi zanimanje zanj do skrajnih meja povečalo. . PRED RAZČIŠČENJEM V KOLESARSKEM ŠPORTU? Kakor smo gori že omenili, so prisostvovali občnemu zboru tudi zastopniki obeh Vrhov-nih zvez, iz Beograda in Zagreba. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je izjavilo, da J* edini legitimni reprezentant kolesarskeg* športa v državi Vrhovna kolesarska zveza * Beogradu, toda to pravo si lastijo tudi Zagrebčani, ker jih oblast ni razpustila PJ”? ustanovitvijo Vrhovne zveze v Beogradu. * ~ ga vprašanja sta se dotaknila tudi oba g°v0 ~ nika, inž. Bugarski ter Mihanovič. Med in P občnem zboru so imeli zastopniki sestanek, n katerem so prijateljsko reševali problem z'51 žanja. . j Rezultat teh pogovorov pomeni tudi <** uspeh včerajšnjega občnega zbora. namreč, da bo na podlagi popolne enakopo* nosti vseli treh narodnih zvez v Vrhovni z zi mogoče doseči sporazum. V kratkem sklican v ta namen poseben sestanek zastoj nikov zvez. jj Inž. Bugarski je na kratko poudaril n ^ uspehe slovenskega kolesarskega SP°, va-preteklem letu ter je izročil ukaze o odliko' z redom Sv. Save V. stopnje kolesarjema L ternehi in Gartnerju ter funkcionarjema .0 sperniku ter .Otrinu /a zasluge, ki jih ,rnjJ|j za izvedbo in uspeh kolesarskih dirk oK Srbije in za kolesarski šport vobče. Po podzvezinem občnem zboru je začel zasedati parlament slovenskih kolesarjev, za katerega je vladalo veliko zanimanje ne samo V Sloveniji, nego tudi izven njenih meja, kakor je pokazal tudi obisk. Navzoč je bil med drugimi tajnik Vrhovne kol. zveze v Beogradu inž. A. Bugarski, preds. in tajnik Vrhovne kolesarske Zveze v Zagrebu D. Vrbanec in O. Ferrari, predsednik Mrvatske kol. zveze S. Mihanovič, tehn. ref. VKZ iz Zagreba A. Banek. - Upravno oblast je zastopal banski svetnik Adolf Lenart iz Ljubljane. Predsednik SKZ U. Vospernik je po otvoritvi predlagal udanostne in pozdravne brzojavke kralju Petru H., ministru za telesno vzgojo Pantiču ter banu dr. Natlačenu. S sprejetjem tega predloga je tudi potekel mirni del občnega zbora. Navzoči se do polnoči niso mogli zediniti glede upravičenosti glasu posameznih klubov, tako da se je kljub skoro štiriurnenni poteku zborovanja absolvirala le prva točka dnevnega reda. Drugo je predsednik Vospernik preskočil, tako da o vseh dolgoveznih debatah prav za prav nihče ni vodil zapisnika. Volitev in delo verifikacijskega odbora pa je bil kamen, preko katerega občni zbor ni prišel Verifikacijski odbor, ki so ga poleg tajnika in blagajnika SKZ, ki spadata vanj po določilih pravil, sestavljali še gg. Jenko (Maribor), Fajs (Celje) in Cajnko (Slovenjgra-dec), je bil že pred izvolitvijo predmet dolgih pogajanj, čeprav so že imeli tajnika in blagajnika, ker so tudi Ljubljančani zahtevali 1 člana zase. Toda razmerje navzočih delegatov klubov jc govorilo 12:!) proti njim, Inko da so končno svoj zahtevek umaknili Verifikacijski odbor je ugotovi! veljavnost 21 pred- In/onih c,;<> nnn”«i 'vi. bor SKZ hotel uveljaviti določbo v pravilih, ki pravi, da nima prava glasu klub, ki ni priredil v preteklem letu niti ene dirke. Ker tajnik SKZ Otrin v verifikacijskem odboru v tem pogledu ni stavil nobenih konkretnih predlogov, je večina vztrajala, da se na podlagi pravil smatra sklep verifikacijskega odbora za nespremenljiv, zlasti ker mnogi klubi od zveze sploh niso dobili pravil, da bi se utegnili po njih ravnati. Poleg tega pa so smatrali uveljavljanje pravil v tej točki za ne-iremokratsko gesto, ki naj bi v športu ne našla mesta. V teku debate je že izgledalo, da bo občni zbor prekinjen zaradi različnh dnevnih redov, ki so jih dobili klubi od zveze. Vendar tega ni nihče konkretno zahteval. Pač pa je na predlog upravnega odbora zastopnik oblasti ugotovil, da imajo razen KSK Prevalje vsi klubi registrirana pravila in da je to rej v tem pogledu verifikacijski odbor ravnal pravilno, ko jim je dal pravo glasu. Predsednik Vospernik jc ponovno zahteval, da sc ne prizna pravo glasu onim klubom, ki niso lani priredili vsaj ene dirke. Ker je zastopnik oblasti potreboval za razveljavljenje prvotnega sklepa verifikacijskega odbora izjavo enega člana odbora, da odbor ni postopal po pravilih, sta dala takšno izjavo oba člana upravnega odbora v verifikacijskem odboru, nakar se je verifikacijski odbor ponovno sestal. Rezultat je moral biti vnaprej jasen. Pravo glasu bi dobilo samo (S ljubljanskih in 3 mariborski klubi, ki so priredili dirko. Na to pa večina verifikacijskega odbora ni pristala, nakar je ban svetnik Lenart malo pred polnočjo prekinil občni zbor z nalogom, da naj upravni odbor v roku 14 dni skliče ponovni občni zbor na istem kraju. Tflt.n ir. tnnral nrekiniti občni zbor, od Kako naj se branimo pred »živčno vojno" Najdragocenejši efekt naše zunanje poiitike je prijateljstvo, ki smo ga dosegli do vseh sosedov, ki ga ne smemo žrtvovati, kijiub navalu živčne vojne Velik del sveta je vpleten v današnji vojni spopad, zato je razumljivo, da tudi vojna živcev zajema dosti razmaha. Oni, ki to vojno vodijo, nočejo respekti-ratj nobene nevtralnosti. Tako se vojna živcev kot objekt prenaša tudi v nevtralne države, izvaja se tudi pri nas, med našim narodom. Ko je vlada takoj spočetka sedanje vojne na nedvoumen način izjavila, da bomo ohranili strogo nevtralnost, je bilo vsakemu jasno, da bodo kljub temu pri šle še druge preizkušnje in dolžnosti na vlado kakor na narod. Da se doseže mir, je potrebna tudi disciplina naroda, ki sproti zavre pota raznim psihozam, posebno ob širjenju fantastičnih vesti, j no. To se je posebno posrečilo z nasto- Treba je vedeti, da imajo razširjevalci teh vesti pred očmi vse drugo, samo ne želje pravilno informirati ljudstvo, Laž je namreč postala v vojni nič manj važno orožje, kakor je tank, letalo ali torpedo. Vojna živcev ima namen, razrahljati odporno silo naroda. Zato je dolžnost vsakega poedinca, da se bori proti njej. Posebno majhni narodi morajo vložiti v boj proti živčni vojni vso svojo energijo. V Jugoslaviji je storjeno vse, da bi vojni spopad izven naših mej našel nas vse krepke, neomajne. Storjeno je vse, da tvorita vlada in narod neomajno celi- pom vlade narodnega sporazuma, ki pred siavlja koncentracijo vseh najbolj zdravih narodnih sil ter je izraz vdanosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev do dr žave in njene celokupnosti. Zadnji dnevi predstavljajo za nas morda nekaj več preizkušenj, ker se je vojna približala našim mejam. To pa nam mora dati pobude, da še bolj čuvamo naš duševni mir. Treba je vedeti, da je naj-dragocenejši efekt naše zunanje politike prijateljstvo, ki smo ga dosegli do vseh sosedov, ki ga ne sinemo žrtvovati, kljub navalu živčne vojne iz zainteresiranih središč, pišejo zagrebške »Novosti«. \ Tudi znamenje vojnih časov. Pariški „Fi-garo“ prinaša v rubriki .,Izgubljeno in najdeno" naslednji oglas: ,,Eani v maju se je na letališču Le Bourget izgubilo privatno letalo znamke Fairchild, zeleno in srebrno pobarvano. Onemu, ki mi kaj ve poročati o ujem, plačam nagrado.1' Inserent je bil član diplomatskega zbora v Parizu. Proli portugalskemu lisku nastopa španski list ,,Arriba“ in pravi, da bi portugalska vlada že iz prijateljstva, ki veže obe državi, ne smela dopustiti lažne propagande proti Francovi Španiji. Angleške vojne v preteklosti Vsaka država, še več pa naravno velesile in imperiji zabeleži _v kroniki svoje zgodovine vrsto vojn, ki jih je moral izbojevati, preden se je utrdil na zemeljski celini. Po nemškem viru Ferdinanda Orala: ,,Angleške vojne" navajamo tu razpored slednjih. Okrog 1170 je kralj Henrik II. vodil ekspedicijsko vojsko na Irsko. 1558—1003 je bil pod kraljico Elizabeto drugi pohod na Irsko. 1337—1153 je trajala tako zvana ,,stoletna vojna”' proli Franciji, v kateri je prešla v zgodovino junaška Devica Orleanska. 1560—1600 je vodila kraljica Elizabeta pomorsko vojno proti Španiji, Portugalski, nemški Hanzi in Zahodni Indiji. 1588—1601 je trajala angleško-španska vojna, ki se je končala s porazom gla-sovite španske armade . 1583—1733 so trajali osvajalni boji v Sev. Ameriki. 1623—1797 so vodili Angleži vojno v Zahodni Indiji. 1625—1630 je bila pomorska vojna proti Španiji pod Stuartovci. 1652—1654 je trajala prva pomorska vojna Oliverja Croimvella proli Holandski. 1654—1659 Tretja pomorska vojna proti Španiji pod Cromvvellom. 1665- 1667 Druga pomorska vojna proti Holandcem. Mir v Brdi. 1672—1671 Tretja pomorska vojna proti Holandcem. Mir v VVestminstru. Holandska kolonialna in pomorska sila je bila sh-ta. , ... 1688—1815 Tretja stoletna vojna Anglije proli Franciji. 1689—1697 Anglija sodeluje pri palalinslu nasledstveni vojni. 1701—1713 Španska nasledstvena vojna proti Ludoviku XIV. kralju Francije. Anglija je postala gospodarica morja m razsodnik sveta v miru v Utrechtu. ^Ravnotežje" sil na svetu. 1715—1760 Angleška vojna proti Francozom v Ameriki. 1756- 1763 Sedemletna vojna Anglije proti Franciji. Osvojitev Kanado, in Indije. 1757—1859 Stoletna vojna za osvojitev Indiji. . , 1770—1782 Severnoameriška osvobodilna vojna z Anglijo. 1811—1812 Tako zvana ..opijska" vojna na Kitajskem. Aneksija Hongkonga. 1878- 1879 Vojna z Afganci. Aneksija Kaj-barskega prelaza pri Pešavaru. 1885—1886 Vojna proti Burmi, priklju čitev obmejnih pokrajin. 1793—1802 Prva koalicijska vojna proti Francozom. 1803—1805 Druga koalicijska vojna proti Franciji. 1805 Nelsonova zmaga pri Trata! garu. 1801 in 1807 Vpad v Kjevenhavn, ’ Plemba danske mornarice. 1808 Anglija se bori pod NVellmglonom v Španiji. 1813 '1815 Tretja koalicijska vojna proti Franciji. 1815 bilka pri \Vaterloo, končna zmaga Anglije nad Napoleonom, ki so «a poslali na otok sv. Helene v pregnanstvo. 1795 IS0C Burska vojna proti Holandcem v južni Alriki. 183U Vojna proti Natalu. 1868 Kazenski pohod v Abesinijo. Ikmi is; 19 Vojna proli Egiptu in Suda-**u. z m iiga lorda Kilchenerja pri Omdur-tiianu nad mahdisli 1898. 1899 1902 Burska vojna. Aneksija Ora "j'‘ in Transvaala. 1911 1918 Anglija sodeluje v svelovn Vojni proli centralnim silam in njih za 'eznikom. fii&ia pol je ravna, pmvlina proti vsakomur »Vemo, da je naša pot ravna iti pravična proti vsakomur. Država je že v začetku vojne poudarila, da hoče biti čuvar mirti na Balkanu. Nevtralnost smo strogo čuvali, izpolnili vse obveze, zaradi njih se odrekli tudi svojega kruha. Komur tak naš sklep ni dovolj, ta nam noče dobro Nobeni politični in vojaški interesi niso za nas vrednejši od našega miru in naših narodnih interesov. Če bi nesreča in tuja hudobnost hotela, da bi se morali vojskovati, tedaj more biti to le naša vojna, vojna za obrambo naših mej pred tujo silo zavojevanja. Usodno »Izven Jugoslavije ni življenja«, pišejo pod gornjim naslovom »Varaždinske Novosti« in ugotavljajo med drugim: »Ce bi ne prišlo v 1. 1914 do svetovne vojne in potem do zloma avstro-ogrske monarhije, bi hrvatski narod dan za dnem izgubljal na svoji idividualnosti. Leto 191S je likvidiralo neznosno stanje na Hrvat-skem. Na žalost ni bilo preudarnih ljudi, ki bi takoj ob prevratu zadostili upravi- povezanost Srbov, Hrvatov in Slovencev v svobodni državi ne more omajati nobena vaba. Samo tej narodni slogi se imamo zahvaliti, da smo ostali doslej v miru, le po tej poti lahko dosežemo boljšo bodočnost. Hladnokrvno in hrabro moramo pričakati v slogi in disciplini vse, kar nam morda prinese še pomlad. Samo tako bomo pred vsem svetom dokazali našo vrednost, da lahko živimo kot svoboden •n časten narod,« poudarja v »Primorskih Novinah« bivši minister in prvak SDS. dr. H. Kriz m a n. „Ex!ra lucposlaviam rion est vita” čenim željam Hrvatov. Treba je bilo Golgote 20 let, da je prišlo Vstajenje. V okviru Jugoslavije je dosegel hrvatski narod po 20 letih borbe to, kar prej ni mogel cela stoletja. Vse to je hrvatski narod lahko dosegel le v Jugoslaviji, v kateri je po svoji številčni moči važen činiteii, ki se ne more zapostavljati. Izven Jugoslavije zanj ni življenja, če pa je, ni tako. kakor le v njej!« Proč s sovražniki, zajedalo naroda Kakor poedinci, se morajo tudi celi narodi varovati notranjih sovražnikov. Predvsem je tak sovražnik duhovno cepljenje naroda. Že Krist je dejal, da vsako cesarstvo, ki se na znotraj cepi, samo od sebe razpada. Tudi ined nami so ludje, ki vlečejo k $ebi in iistvar jajo okrog sebe namišljeni center, pozabljajoč, da je edini duhovni center vseh nas velika misel domovine. Velik sovražnik naroda je tudi stanovska niržnja mefistofelska misel, da narodi žive edinole od kruha. Tudi duh sebičnosti je velik sovražnik naroda. V resnih časih, kakor so danes, bi morali biti vsi vzvišeni nad sebičnostjo. Ka velika dela je potrebna vsestranska notranja solidarnost. ADMIRAL RAEDER poveljnik nemške vojne mornarice Beseda o hrabrosii Hrabrost je največja vojaška odlika, kajti kdor naj se uspešno bori, mora biti predvsem hraber. Hrabrost sama po sebi niti ne zahteva kake posebne telesne moči niti ni od nje zavisna, dasi je seveda po enakih okoliščinah in enaki hrabrosti borbni učinek telesno močnejših večji od borbenega učinka telesno manj močnih. Rodoljubje oziroma ljubezen do lastnega naroda je osebno vrednotenje, vrednotenje ogromne množice posameznih ljudi kot članov dotičnega naroda. Dolžni smo ljubiti vse ljudi brez ozira na njihovo narodnostno pripadnost, prvenstveno pa ljubiti svoj lastni narod. Kaj bi n. pr. rekli o očetu, ki bi mu usoda njegovih lastnih otrok ne bila nič bolj mar od usode vseh ostalih otrok na svetu? In kaj bi n. pr. rekli o človeku, ki bi mu usoda lastnega naroda nč bila nič bolj mar od usode vseh ostalih narodov na svetu? Gola neustrašenost in gola drznost še ne jamčita za hrabrost tistega, ki te lastnosti ima. Tako n. pr. se moreta drznost in neustrašenost navadnega zločinca vsaj sami po sebi kaj malo ločiti od drznosti in neustraše-nosti, ki ju more pokazati domoljubni vojak na bojišču, vendar pa ne bo nihče pripisoval početju takega zločinca značaj kakršnekoli hrabrosti. Nasprotno pa se utegne sicer ponižna mati v obrambi lastnega otroka dvigniti na stopnjo junaštva, toda samo -zato, ker tega svojega otroka nad vse vroče ljubi. Tudi o zločincu moremo končno kvečjemu še reči, da je — požrtvovalen, v kolikor je pripravljen za uresničenje svoje nečedne zamisli žrtvovati nazadnje tudi svoje lastno življenje. Nepremostljivo razliko med njim in junaško materjo pa tvori podlo sovraštvo na eni in plemenita ■ ljubezen na drugi strani. Hrabrega moremo imenovati sanio onega, ki mu je požrtvovalnost utemeljena v plemeniti ljubezni in plemenitih ciljih. Hrabrost je torej požrtvovalnost, ki ji je rodoljubje edini, neobhodni in etično normativni temelj. »Edini« zato, ker nas samo rodoljubje dela hrabre; »neobhodni« zato, ker je hrabrost kot posebna dušeslovna lastnost od rodoljubja že načelno oziroma brezčasno Sovražniki naroda so tudi vsi tisti, ki zastrupljajo dušo mladine ter ustvarjajo na moderen« način iz njih blazirane tipe, ljudi brez volje do dela. Mnogo je tudi takšnih, ki so se kakor polipi vsesali v naš nezaščiten gospodarski organizem, ki s svojo eksploatacijo moralno in duhovno izmozgavajo narod, tako da se čutijo ljudje ponižane in izgube' zavisna; »etično normativni« pa zato, ker je Ministrstvo za prehrano bo imelo Načelnik novega ministrstva je dr. Miloš Vučkovič Štiri OddeStCe Po poročilih iz Beograda bodo izšle v kratkem uredbe o organizaciji ministrstva za prehrano. Ministrstvo bo razdeljeno na splošni oddelek, oddelek za prehrano, oddelek za preskrbo ter oddelek za nadzorstvo cen. Pa tudi oddel- vsako vero, da bodo kdaj postali enakoprav- ( pravilnost takega požrtvovanja v samem ro- ni člen družbe, če hoče biti narod gospodar j doljubju zajamčena svoje usode, se mora otresti vseh teh sovraž- j Hrabrost se vsaj sama zase sploh ne da nikov. Narod je treba v tem pogledu orga-; priučiti. Samo tisti, ki svoj narod ljubi, mo-nizirati,. to je naša življenjska potreba. Kon- re za ta narod tudi nekaj žrtvovati. Ljubezen solidacija niše notranje psihološke fronte je do naroda je prva dolžnost in neobhodna danes bolj potrebna, kot je bila kdaj koli lastnost vsakega pravega vojaka. Pravi vo-poprej. (»Narodna Odbrana«), t jak se ne bo boril iz golega sovraštva in škodoželjnosti do neprijatelja, temveč iz ljubezni do naroda, v kateri edini je osmisljena vsaka hrabrost, vsako junaštvo, vsako vi-teštvo in vsa vojaška čast. S tem je točno začrtana pot, po kateri nam je vsem hoditi, da bi doprinesli k narodni in domovinski obrambi čim večji delež. To je pot čim ple- menitejše ljubezni do bližnjega, ki naj zajame in poveže vse v eno samo neomajna duhovno skupnost. Bojevniki tekega naroda bodo šli z veseljem v boj in njihovo trpljenje, ki ga prinaša vsaka borba, bo prevpil krik njihove ljubezni, ki je pripravljena na vse žrtve. Milan Kaffou ki sami lx)do imeli posebne odseke. Za načelnika novega ministrstva je imenovan dosedanji pomočnik šefa oddelka za zunanjo trgovino pri Narodni banki dr. Miloš V u č ko v i č, ki slovi tudi kot ekonomski pisec. Rim o prijateljskih odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo Italijanski tisk z interesom spremlja vse alarmantne vesti, ki se širijo z jugovzhoda Evrope, ki »so brez vsako osnove, imajo pa le cilj, da skale prijateljske odnošaje med Beogradom in Berlinom. V poročilih dopisnikov iz Beograda sc razvidi, da beograjski politični krogi poudarjajo, da ne samo, da niso odnošaji med Beogradom in Berlinom prekinjeni, nego da so tudi neutemeljene vse govorice o nemškem pritisku na .Jugoslavijo, naj pristopi k trojnemu paktu.« »Jugoslavija ocenjuje s polnim priznanjem absolutno diskretnost vlad v Ber- Nemčije skušajo vplivati na Jugoslovan-1 bodo Angleže pregnali povsod, kjer se sko vlado ob priliki definitivnega zavzemanja stališča,« piše »La Stampa« in nadaljuje: »Sovražnik; politike Cvetkovi- eeve in dr. Mačkove vlade store vse, da alarmirajo javnost in da delajo čim več težkoč prizadevanjem okrepitve odnoša-jev med Jugoslavijo in Nemčijo na političnem in gospodarskem polju. Odnošaji med Berlinom in Beogradom postajajo trajno enako prijateljski.« V Berlinu so na službenem mestu potrdili, da so se izkrcali v Grčiji novi kontingenti angleških čet, da imajo o tem mnoga avtentična poročila. Ta ugotovi-liiiu in Rimu, ki popolnoma razumejo sta-j tev je zelo pomembna 'z ozirom na Hit-lišče Jugoslavije. Sovražniki' Italije in i lerjev govor, v katerem je naglasil, da bodo pojavili. Kljub temu so v Berlinu prepričani, da doslej očuvanl mir na jugovzhodu Evrope mnogo prispeva k vzdrževanju normalnih prilik, posebno zaradi korektnega in nevtralnega zadržanja sosedov in spoštovanja prevzetih mednarodnih obvez. Do nadaljnjega ne obstoje nikaki razlogi, ki bi po takšnem zadržanju balkanskih držav skalili dobre odnošaje s sosedi. Berlin pričakuje tesno politično in diplomatsko sodelovanje z južnovzhodnimi državami, službeni krogi pa nočejo dati o tem vprašanju kakršen koli odgovor,« piše dopisnik »Novosti« iz Berlina. a veletoku Donave je spet živahna plovba Gospodarski in prcmetno-političen pomen reke, ki spaja vrsto driav Velike iedene plošče, ki so južno od Budimpešte povzročile obsežne poplave rodovitnega polja, so se premaknile. Voda jih je 1 unesla dalje in skozi Budimpešto že plovejo dolge kolone vlačilcev v obe smeri. Letošnjo zimo je bila Donava 67 dni ne-plovna. V lanski hudi zimi je bi! veletok SO dni pod ledom. Kljub temu, da je bila letošnja pavza na donavski plovbi krajša, je bila vendar še mnogo daljša, kot znaša povpreček zadnjih 100 let, namreč 37 dni. Dejstvo, da jt letos Donava več kot tri tedne prej prosta ledu, je ob sedanji pomorski blokadi velikega pomena za plovbo prizadetih držav. Donava! Ta drugi veletok Evrope postaja vedno bolj aktualen. Doslej smo vedeli, da je za Volgo najv.ečja reka naše celine, da meri v dolžino 2850 km in da ima tri in polkrat večje porečje od vse Jugoslavije, namreč 817.000 kv. kilometrov. Malo je to sicer v primeru z Mississippijem v Sev. Ameriki, ki je skupaj z Missourijem dolg 6970 km ter zbira vode iz ogromnega porečja v izmeri .'1,275.000 kv. kilometrov, toda v primeri z evropsko celino je Donava, lahko rečemo najvažnejša reka. Preden so se začele izpremembe na političnih mejah Evrope v uverturi pred sedanjo vojno, je spajala Donava porečja sedmih držav. Zdaj veže Nemčijo, se dotika Slovaške, zbira vode v koritu Madžarske, se preteka skozi rodovitno Vojvodino Jugoslavije, nakar se po 1.30 km dolgem romantičnem predoru pri Železnih vratih izliva v obmejni pas med Bolgarijo in Romunijo. Levi in desni breg Donave je v ravnini med Vlaško in Balkanom, po 10 do 15 km širokem koritu izven glavne struje, s terasami na obeh straneh, za katerimi leže plodna polja Romunije in Bolgarije. Ob povodnjih prestopi veletok bregove in tvori široko poplavno ozemlje. Ob izlivu tvori Donava 4300 m- veliko močvirno delto prepleteno z mnogimi stranskimi toki. Krasnodar - B ^ ^»ViCemovjc«? 'j/jernolenjinsk Q/1 A R 5 ' •Uodesal Y/ i ________• l/it.l V- K . BUDI.... v PEŠTAir’ ( MUN JSK A -IT , Zagreb fZ , O BEOGRAD Zadar r* p,!t - 'sJ (Sevasfopol) 5UKUREST, Konstanca C RNOEMORE Vama BUGARSK -\ SOFIJA Carigrad uiie TIRANA Taranto A EGEJSKO krfl' MORE : Palermo —»-T— crO-o-, . SICH.IJA Tal.) 11 Donava je pri Ulmu na Bavarskem 70, Dunaju 300, Budimpešti 560, Galacu 900 m široka. Pri Dunaju žene povprečno 1600, pri Budimpešti 2300, Železnih vratih 5840, pri Tulceji na delti 7230 m3 vode na sekundo. Ob povodnji pošilja skozi delto celo 35.000 m3 vode na sek. v Črno morje. Razlika med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem znaša pri Turnu Severinu 8.66, pri Galacu 6.44 m. Veletok prinaša letno povprečno 228 milijard m3 vode v črno morje, z' njo pa povprečno 8.206,000.000 ton drobnega peska, ki razširja delto leto za letom globokeje v morje. Donava je izrednega gospodarskega m prometno-političnega pomena za dežele, ki ki leže ob njej. Svoj izvir in 992 km dolgi tok ima v Veliki Nemčiji, izliv je spet pod vplivom neposrednega sosedstva druge velesile, Sovjetske Rusije. Po njej plovejo veliki transporti žita, lesa, petroleja, industrijskih izdelkov, gradbenega materiala in drugega blaga v obe smeri, 3 do 3 in pol meseca je navadno pozimi zaledenela. Veže industrijski zahod z agrarnim vzhodom Evrope, spaja balkanske narode s širokim prometnim omrežjem Nemčije. Nje glavni pomen pa je v težišču političnih prilik, saj je Donava v spodnjem teku zemljepisna meja Balkana, na 404 km dolgi progi pa politična ločnica med Bolgarijo in Romunijo. Kako se šolalo V «e e* • spi oni m agenti tajne službe Vojaška tajna služba je med vojaškimi in civilnimi osebami skrbno zbirala kandidate, Ri jih je nameravala uporabiti za svoje važne podvige. Že pri samem zbiranju kandidatov so vzeli v poštev prirojene sposobnosti in zmožnosti. Treba je bilo najvestnejše. zbrati podatke o dotedanjem življenju kandidata, tehtali so vse dobre in slabe lastnosti. Šele potem so zasnubili kandidata za špijonsko šolo. Na način, ki ni nikomur padel v oči, se je kandidat nastanil v mestu šole v zasebnem stanovanju ter pričel svoje navidezno skromno življenje. Vsako jutro ob določenem času so se kandidati posamič v gotovih presledkih zbirali v predavalnici. Niso se poznali med seboj. Vsak si je pred vstopom v učilnico nataknil na obraz krinko. Ta previdnost je bila potrebna, da se izključi izdaja. Tudi predavatelji so bili zakrinkani; mnogi tudi v haljah, ki so skrivale oblike telesa. Pri predavanjih je bilo treba obvladati v relativno kratkem času ogromno gradiva. Mnogo reči so se morali učiti. Na pamet, se je bilo treba naučiti ■ poznavanje uniform nasprotnih vojakov, orožja, oznake polkov, oddelkov itd. Dalje je moral kandidat poznati vse tipe ladij, 'letal, orožja, municije. Velika važnost se je’ polagala na čitanje kart in načrtov, na pisanje s šiframi,,nevidnimi tintami in raznimi kemičnimi postopki. Tudi risanje načrtov in kart je vzelo mnogo časa. Nadalje je prišlo v poštev fotografiranje, mikrofoto-grafija, filmanje itd. Ogromno naporov je terjalo čisto tehnično znanje vohunske službe s svojimi neštevilnimi odtenki in finesami. Pozneje so predavatelji poučevali vsakega kandidata posebej, po osebnih zmožnostih in talentih. Telesna vežbanja, šofiranje, pilotiranje, plavanje, veslanje, jahanje, djiu-djicu itd. so kandidati morali obvladati že prej. življenje izven šole je biio pod najstrožjim nadzorom šoli dodeljenih detektivov. Tu so be ležili vsako slaho razvado slušateljev. Prekomerno kajenje ali prekoračenje minimalno dovoljene količine pijače, nepotrebna znanstva i. pod. so šteli v velik minus slušatelju. Skromnost in nezapaženost ter naravno ponašanje kandidata je bilo dobro za oceno. Pozneje so ustanovili tudi šole na internatski podlagi. Taka šola je bila ona »Gospo-djčae doktor« v Anversi, od koder so izšli najboljši nemški špijoni. Zanimivo je, da so v teh šolali mnogo časa uporabili za fanatično navdušenje kandidatov za totalno službo domovini. Akoravno je videti špljon cinik in stoodstoten materialist, je vendar vzgojen kot velik idealist v prepričanju, da s svojim delom idealno služi domovini. Sama tajna služba zahteva pbpolno nozatajevanje, ne pozna častihlepnosti in h.val in le redki primeri so znani, da je bil kateri član tajne službe odlikovan. To se je, idilo v Franciji, ko so izročili ob zgraza-javnosti in visokih krogov »Legija časti« elanu tajne službe. In vendar je špijon v šoli vzgojen'tako, da občuti največjo zadovoljnost i dm ko s svojimi uspehi pripomore dotno Gm do zmage. Velike denarne nagrade so večinoma le sredstvo za delovanje, ki so jih dobro izšolani špijoni le redkodaj uporab-imli v zadostitev osebnega ugodja. V šoli so namreč morali biti kandidati ved-,., i pripravljeni na vse. V učilnici, v stanovanju. na hodniku, v jedilnici ali kopalnici, v laboratoriju ali kjerkoli, povsod je prežalo na slušatelja polno duhovito izmišljenih in naštudiranih presenečenj. Vse to zato, da se je slušatelj privadil temu in da ga nobeno presenečenje ni moglo spraviti iz ravnotežja. Strokovnjaki so skrivaj opazovali reakcijo kandidata. Neštevilo raznih trikov, bodisi besednih ali dejanskih, je zahtevalo večno koncentracijo misli in pravilen postopek. Take šole so zapuščali ljudje, ki so pozneje izvršili naravnost neverjetne in duhovite podvige. Kakšne so pa današnje šole tajne službe? Operacije in dogodki, ki se vrste z bliskovito naglico in presenetljivimi uspehi dajejo novim tajnim službam in niih šolam kvalitetno izpričevalo. L F- Nove nemške „žepne podmornice" »Journal de Ge-neve« piše: »Prva naloga angleške vojne mornarice je, da drži odprte vse pomorske zveze.na Atlantiku. Nemčija je pospešila gradnjo podmornic. Vendar menijo, da je navedena številka 600 previsoka, ker ne odgovarja kapaciteti ladjedelnic. Angleži govore o 150 novih nemških podmornicah. Že ta podmorniška flota pa predstavlja močnega črnite] ja v napadih na angleške pomorske zveze. Nemčija je svoje podmornice tehnično zelo izpopolnila. Nov Svoboda ni utopija ne razuzdanost, ampak harmonično spajanje tuje volje z mojo, in moje volje s tujo. — F. M. Dostojevski. tip »žepnih podmornic« ima posebno veliko prednost, ker je treba zanje manjšo posadko. To je posebno ugodno, ker je treba za izvežbanje podmorniških posadk 4 do 5 let. Nerodno je le to, da imajo te nove podmornice manjši akcijski radij. Angleži spet pravijo, da so tudi proti novim nemškim podmornicam zelo iz-j popolnih svojo obrambo. Z vso naglico gradijo svoje majhne »korvete«, imajo1 celo vrsto rezervnih hitrih rušilcev, izpopolnjen sistem detektorjev za izsleditev podmornic, lil ker imata obe državi bombnike na velike daljave, bo sedanja podmorniška vojna vse bolj dramatična, kot je bila ona v zadnji svetoyni vojni.« Zaradi prciiraaii! e.n koruzne a»i)ke so zaprle obiasli za mesec dni velik mlin v Bologni. Milansko sodišč, je pa obsodilo tri navijalce cen na visoke kazni. Lisli posebno poudarjajo rndoljubje onih finančnikov, ki so črtali vse obresti od posojil revnejšim borcem na fronti. Slaščičarn arjl v Italiji bodo smeli poslej peči le pecivo IZ enotne moke ter namesto sladkorja uporabljali kostanjevo moko. marmelado, mandlje, orehe, ker je tudi sladkor racio-niran. Nemci o »Frankfurter Zeitung« piše: »Nedavno je neki belgijski list poročal, la vso • v ■■•.ujci izgubili v tej vojni vse, razen časti, nacionalne zavednosti in upanja«. Časti jim gotovo nihče ne odjeda, tudi zmagovalec priznava, da se je belgijska vojska izredno hrabro borila. Drugo je vprašanje, ali je bilo Belgijcem res treba prijeti za orožje. Od političnega vodstva Belgije bi bilo pričakovati, da ne bo pustilo naroda v tolikšni nejasnosti glede položaja v sosedni državi. Val propagande je udušil vsako pravo pojmovanje dejanskega stanja v Nemčiji. Belgijska propaganda ;e delaia skupaj z angleško in francosko. Zdaj je že govorilo orožje. Treba je razumeli, zakaj velik del Belgijcev okleva, sodelovati z zmagovalcem, saj je minilo šele pol leta od kapitulacije kralia in voj« « ' idar so mnogi Belgijci razumeli veliko krivico svojega vodstva. če jc Belgijcem ostalo tudi še upanje, tedaj se to lahko nanaša le na duhovni preo-kret pri narodu. Čim se bodo Belgijci odločili, priznati nemško vodstvo, se bodo laže znašli na mestu, ki ga jim bo določil novi red v Evropi.«.. Revolucija dems kradje Dr. L a s k y , eden izmed laburističnih prvakov Anglije in profesor londonske univerze, .je nedavno napisal svoje zanimive poglede, kako naj bi se po sedanji vojni preuredil svet. Bodoči red mora biti socialnejši, pravi dr. Lasky in humanejši od sedanjega. Predlaga realizacijo naslednjih zamisli: 1. Zemlja je splošna last in vir vseh dobrin za življenje ljudi. Ne sme biti predmet kapitalistične špekulacije ali samovoljnega razpolaganja poedinca. Razdeljena naj bo samo onim, ki jo obdelujejo in stalno na njej bivajo. Za napredek poljedelstva naj se izkoristijo vsa najnovejša izkustva in dognanja znanosti in tehnike ter tako poveča produkcija. Kmečko zadružništvo naj skrbi, da se zemljišča ne bodo odtujevala. 2. Industrija, rudarstvo, gozdarstvo in vsa druga sredstva množinske proizvodnje morajo biti državna in družbena last in ne privatna lastnina posameznika. Treba je namreč preprečiti, da bi človek eksploatiral človeka. 3. Kapital mora biti javnega značaja kot državno sredstvo proizvodnje. Osebni dobiček od rente v kakršni koli obliki naj za vedno izgine. 4. Delo naj bo pod najvišjo zaščito družbe in države. 5. Stanarina in dohodki od lokalov ne smejo biti sredstvo za bogatenje posameznikov. Spadati morajo kot socialna sredstva v oblast širokih zadružnih ustanov. 6. Pošta, železnice in vsa druga sredstva javnega prometa so objekt širokih ljudskih ustanov in države, a ne eksploatacije posameznikov. 7. Narodno zdravje, državna obramba, prosveta in druge službe morajo biti socializirane ter morajo služiti ljudstvu v najširšem pomenu besede. S. Osebna svoboda in privatno premoženje, ki izhaja od dela in osebnega zaslužka, morajo imeti najširšo zaščito države in družbe. Kultura Hinko Nučič in Vika Podgorska ■‘H nju Drevi bomo po daljšem presledku wo-i zopet pozdravili ha deskah mariborskega Narodnega gledališča tistega velikega umetnika in organizatorja, ki jr ustvaril leniu gledališču prvo podlago m mu nakazal pot, po kateri so bliža sedaj že prvemu četrtstoletju, bivšega ravnale [j a Mestnega gledališča v Mariboru, režiserja in igralca g. Hinka Nučiča, mičnem. z njim pa našo veliko dramsko umetnico, go. Viko Podgorsko. V Maribor prihajata, da nam odigrala Bogovičevo dramo „Brez tretjega", s katero bo Maribor tudi proslavil štiridesetletnico umetniškega delovanja g. Hinka Nučiča. Nocojšnji večer v našem mariborskem Narodnem gledališču lx> zalo v mnogih ozirih velik in pomemben umetniški dogodek. Ob njem bo slovenski Maribor počastil dolgo, štiri polna desetletja (rajajoče delo velikega slovenskega gledališkega umetnika, ki je v prevratnih dneh organiziral 'naši beli Ljubljani njeno gledališče, katero je svetovna vojna začasno uničila. komaj ' leto nulo pa dal slovenski poklicni oder še drugemu svobodnemu slovenskemu kulturnemu središču Mariboru. Ne bom navajal težkoe in naporov, ki jih je liilp treba leta 1919. premagati Hinku Nučiču in njegovim sodelavcem, da se je uresničil tako pomembni načrt, kakor je bilo ustanavljanje .slovenskega poklicnega gledališča v našem mestu, ker je vse to bilo ob drugih priložnostih že dovolj podrobno prikazano. Ne Ikiiii tudi navajal ogromnega dela, ki ga je g. Hinko Nučič v dveh sezonah kot ravnatelj, režiser m igralec, na tem našem odru opravil. Tudi to je dobro znano. Poudarili pa moram znova, da bo ostalo ime g. Hinka Nučiča neločljivo združeno z našim mariborskim gledališčem za vselej. Zato ima Maribor dovolj vzrbkov, da se drevi oddolži g. Nučiču z manifestacijo hvaležnosti, ki jo zasluži. Toda tudi nastop ge. Vike Nučič-Po d gorske zasluži polno zanimanje Maribora, ne samo zaradi njene umetnosti, ki je bila priznana doslej povsod, kjer koli je nastopila, in so jo na pr. v Beogradu brez pridržka razglasili ne sauio za največjo umetnico Slovencev in Zagreba, temveč' sploh vse Jugoslavije, ampak tudi zaradi tega, ker je nastopila svojo gledališko pol prav na lem našem mariborskem odru za časa Nučičevega vodstva. Psevdonim, ki si ga je v Mariboru izbrala po svojem rojstnem kraju Podgori-pri Gorici, je ohranila vse doslej in pod njim je znana po vsej Jugoslaviji in preko njenih meja. Bilo je pred več ko 20. leti, ko sem ji v ocenah napovedoval veliko pot razvoja, ki jo je res tudi prehodila, ko se sedaj vrača na naš oder. čeprav samo za en večer, da Mam jo pokaže. Zato pozdravlja slovenski Maribor nocoj poleg g. Hinka Nučiča z enakim veseljem tudi go. Viko Podgorsko! — r. DVA Nedavno Narodno TIIIA JUBILEJA iroslavilo naše mariborsko •h - . gledališč« v domačem krogu dvajsetletnico odrskega delovanja dveh svojih članov, koristke ge. Ljube Cepiče-ve in korista g. Ivana Ca meri a. Delo v zboru je v gledališču listo delo, ki je najbolj anonimno in ne insi' nikoli žeti individualnega priznanja, kakor delo solistov. In vendar si glasbenega gledališča brez tega dela ni mogoče zamisliti, in zavisi v veliki meri uspeli vsake opere in operete prav od zbora in v zboru od vsakega posameznika. Ga. Ljuba Cepičeva in g. Ivan Camer sla stala vseli teh dolgih dvajset let prav v ospredju mariborskega gledališkega zbora, na njima je slonela č.eslo vsa teža uspeha, a nastopil;*1 sta v lem času tudi neštetokrat v manjših solističnih vlogah, celo v drami, y katerih sla \Adno pokazala svoj laleni-vztrajnost in ljubezen do gledališča. Kadar sc bo pisala podrobnejša zgodovina prvih dveh desetletij mariborskega slovenskega gledališča, zaslug ge. Prpičeve in g. Panterja kljub vsej njuni skromnosti ne bo mogoče prezreti. Ob tem jubilej11 jima izreka tudi mariborska javnost iskrene čestitke! —r. k Izid literarnega natečaja Mladinske matice. Na literarni natečaj Mladinske matice za mladinsko povest je prispelo pravočasno 9 rokopisov. Za nagrado sta prišla v poštev’ dva, in sicer Jezero med gorami« ,n »Astrori«, ki sta kvalitetno prilično enakovredna. Razpisana nagrada v višini 3000 dm se zato na predlog literarnega s vet a razdan med navedenimi deli tako, da dobi vsako 150* din nagrade. Na razpis za realno delo je pr*' jela Mladinska matica 6 rokopisov. Odziv )e bil kvalitetno prav dober. Celotno nagrado ' višini 2500 din prejme avtor rokopisa M-1!1 Kitajec Kong«. Ostali rokopisi so se odklonu1' ker so prestrokovno pisani, ali pa so snovno pretežki za ljudskošolsko mladino, vendar py je možno, da pridejo nekateri nekoliko pred^ lani še v poštev za sprejem. Avtorje nagraj1-' nih, kakor tudi odklonjenih rokopisov, PT' simo, da pošljejo eimprej svoje naslove ta) ništvu Mladinske matice v Ljubljani, Novice Za izsuševanje močvirij v Dravinjski dolini Dolga in ozka Dravinjska dolina, stisnjena med obronke in podaljške Pohorja na eni ter dravosavsko razvodno KOrov-je na drugi strani, je ena izmed najboij zamočvirjenih dolin zelene Štajerske. Ob vsaki hitrejši topitvi snega ter po vsakem večjem nalivu prestopi Dravinja Plitvo strugo in s poplavo povzroči po Poljih in travnikih veliko škodo. Zaradi vednega poplavljanja oziroma Premalega odtoka vode je večinoma vsa dolina močvirnata razen manjše izjeme ob zgornjem in spodnjem toku, kjer se je z regulacijo onemogočilo prestopanje bre-Eov, po mnogih izkopanih jarkih pa se je voda odtekla drugam. Poljski pridelki zaradi tega ne uspevajo vsi enako dobro že ob suhem letu, da ne govorimo o slabi letini ob času moče, ko segnije dostikrat polovica sadežev. Seno je večinoma kislo, ponekod najslabše vrste. Dravinjska dolina ima kljub svojemu ustroju najboljše možnosti za maksimum pridelka, vendar bi jo bilo potrebno popolnoma izsušiti. Mokrotne njive je treba spremeniti v plodna polja, barjaste in mlakužnate predele pa v donosne travnike. Regulacija pri Radani vasi je najlepše dokazala, da se to da izpeljati. Okrajni kmetijski odbori, katerih področja obsegajo kos Dravinjske doline, so v svoje petletne kmetijsko pospeševalne programe vključili tudi načrt za postopno izsuševanje močvirij v dolini ob Dravinji. To dejstvo je razveseljivo ter ga pozdravljamo, vendar se nam zdi, da bi bilo dobro temu problemu v večji meri posvetiti pažnjo tudi s strani drugih odločujočih činiteljev, ki naj bi odgovorili na to pereče vprašanje s sredstvi za hitrejšo regulacijo Dravinje, kopanje jarkov za odtok vode ter nabavo drenažnih cevi. Prepričani smo, da bo plodnost zemlje ob Dravinji mnogo doprinesla k zmanjšanju pasivnosti naše banovine, se investicije bogato obrestovale, kmalu prične z delom. Ker bi naj se !>d Celje sest let hobije za tatvine in kaz- BO.INIŠTVO Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sla se včeraj zagovarjala 20 letni Pavel Pečnik, delavec iz Podsredo in neki njegov 17 letni tovariš iz Dobravc pri Sevnici. 19. okt. lani je Pečnik v Podsredi napadel hlapca Alojza Geržina, nsluž-beuega pri Katarini Udučcvi v Podsredi. Hlapca jo zvezal z vrvjo in mu zamašil Usia ter mu grozil, da ga bo ubil, če so. bo ganil. Nato je Udučevi ukradel '200 din iti več drugih stvari. Pečnik in njegov tovariš sta lani 14. aprila Jožefi Bosnarjevi v Podsredi ukradla nekaj svinjine in obleke, Pečnik sam pa je svojo talinsko obrt izvrševal tudi v Krškem in brežiškem okraju. pa tudi v Zagrebu. Obsojena sta bila Pečnik na S let rablje, njegov tovariša pa ki ga je Pečnik zapeljal, na .'> mcsccc zapora, pogojno za dobo dveh le L c Ugodne snežne razmero privabljajo v jem času mnogo smučarjev v M sko kočo na Golleii Zadnjem času mnogo smučarjev v Mozir-S ne zna plast je 170 cm visoka, po vrhu osrenjena zaradi vpliva sončnih žarkov. Tak sneg jo prav dober za smučanje in sončna kopel v gorskih višinah jo idealen užitek. Divna je smuka po pobočjih Medvcdjaka, Peteli-iijoka, Boskovca ali po širokih planjavah1. Starih stanov, ki žarijo v pomladanskem Soncu in na vso strani odpirajo- in. nudijo krasen razgled. c Celje zdravo mesto. Mesini lizika! nima že 1 I dili prijavljeno nobene nalezljivo bolezni. Sploh je opažati znatno nazadovanje nalezljivih bolezni v mostu. « Tal v stanovanju. V predsobo nekega stanovanja na Cankarjevi cesti so je vtihotapil neznanec ter ukradel nekaj stvari >n izginil. c Dežurni zdravnik OU2D bo jutri tir. .Josip Čerin v Prešernovi ulici 1. c NoCito lekarniško službo ima od 15. ‘lo 21. I. m. dvorna lekarna ,,Pri Mariji! Pomagaj ' na Glavnem trgu. c Obleka se je vnela pri štedilniku 8 bitnemu sinu Stropniku iz . „ . _ jo dobil hudo opeklino po glavi in rokah. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Steklini ja podlegel v celjski bolnišnici 13 letni sin posestnice Viktor Soter iz Sp. Hečice pri Laškem. Šolra jo v decembru ugriznil slekel pes. sv J, J... ............... malega posestnika Vincencu Lepe njive pri Mozirju, bant Poplave v dolnlem Prekmurju Zadnje deževje je v lendavskem okra- sprejeti ju napravilo ogromno škodo, ki se bo poznala celo leto tja do zime. Posebno bomo občutili škodo, ki jo je napravila voda pri letošnji žetvi. Med Ledavo in Črncem in še daleč naokoli, kamor je segala voda, so vse setve uničene. Potok Črnec in Ledava s pritoki s.ta se razlila od Polane do Petišovcev in do Treh mlinov. Dolnji Lakoš od glavne ceste do Črnca in Ledave je bil ves pod vodo. Najbolj žalostna slika je bila v petek in soboto. Če si stal v Lendavi na Črnco-vem mostu in se zagledal proti Veliki Polani, si videl samo vodo in tu pa tam kakšen čoln ali zbita domača korita, s katerimi so ljudje lovili drva in druge predmete, ki so plavali po vodi. Ista slika je bila v vinogradu. Takrat si imel pred očmi le velikansko morje umazane vode. Vsem tem vasem se bo moralo takoj priskočiti na pomoč, če že ne drugače, naj se jim vsaj odpiše ali zniža davek. Škoda se še ne da preceniti. Gotovo pa je več milijonska. Hvala Bogu, da se je voda že po treh dneh začela stekati nazaj v svoje struge, sicer bi škoda bila še večja. Ljudje so z upanjem pogledali iz svojih koč, ko so videli, da voda odteka. Pa so se bridko zmotili. V nedeljo je spet začelo deževati, voda je spet že drugič, prestopila bregove Črnca in Ledave ter se razlila spet na istih mestih. No, na srečo v malo zmanjšanem obsegu. Velik vzrok teh poplav je iskati v tem, ker nista potoka Črnec iirLcdava še na vseh mestih regulirana in ne moreta Trgovci, mlinarji in zadružniki „f>rizadovi" komisi anarji Privilegirana izvozna družba poziva vse zadružnike, vele trgovce z živežem in mlinarje po vsej državi, izvzemši banovino llrvalsko, da se ji prijavijo kot komisioliarji, v kolikor bi želeli sodelovali pri izbiranju in razdelitvi vseli vrst žitaric in moke. Na zahtevo jim bo „Prizad“ poslal obrazce za vpis potrebnih podatkov. Radio Nedelja. Hi. muren Ljubljana: 8.15 Instrumentalni dueti; 9. poročila; 10.50 plošče v razvedrilo; 11. ne- ^R6METNE6A~6ŠEBJA RAZ VELJA v- SCikaV ‘ždiU^lo LJENA | dobite; 17. kmetijska ura; 17.30 domač koncert; 19. poročila; 19.30 slovenska p ]> Predavanje priredi danes ob 20. Klub slovenskih akademikov v prosvetni dvorani ,,Mladiko o Moderni likovni umetnosti “. Predaval bo znani umetnostni zgodovinar in kritik prof dr. bran Sijanec iz ^■etja. Vstopnina 5 in 2 din, za dijake l din. p V nedeljo bo vodil po umetnostni razstavi g. dr. Sijanec. Pridite v čim večjem številu. p Zvočni kino Ptuj: ,,1000 lir mesečno''. p Kino Ito.val. ..Gungadln". UREDBA O ZAVAROVANJU DRŽ. objavljena v j j>eSC(|j,. 20.30 mojstri violine; 21.15 urcu- | ju s laserji; 22. poročila; 22.15 prc- Posebna uredba, ki je »Službenih novinait«, razveljavlja ,)H,sim o zavarovanju državnega prometnega nos lahko glasbo iz Nebotičnika °sebja. Prometni minister bo izdal na Beograd: 10.15 pisan koncert ;18.15 ples-osnovi čl. 6 zakona o zavarovanju dejav-, J* «)•; ~ “češkeP fiT- (-ev>novo uredbo o zavarovanju držav-, Uurmonijt*; 1:1.30 salonski orkester; 19.35 lleSa prometnega osebja. Do izdaje nove sinil', koncert; 21.30 lahka gl. Anglija: Uredbe veljajo v tem pogledu določbe 14.30 orkestralni koncert ;20.10 koncerl; '■aredhe z dne 30. marca 1V22 in pravilnika z dne 25. aprila 1926. o Za pomožne davkarje 9 skupino so DostavI j. lil: Itudolf Veber v Kočevju, Stanislav .lurh v Dolnji Lendavi, brano .lor-jeie v Kranju, Anton l.ilek v Gornjom-8''a«lu, Ciril Kihorle v Ljutomeru, Ignacij «obič v Višnji gori. o Masi (•'/. Snvo med Krškim in Videom so že pričeli gradili. Zaposlenih je ?:l enkrat okrog 21) delavcev, ki na obali "•ivo pripravljal > zemljišče za postavija-nJ' obalnih podpor. '> V••<(:«:ie!š ve^vinarj^v Dravske sekcije v (’ol|\i v nedeljo, 1 (>. i. m. jo preložen na ^'llieje. ' 22.50 lahka gl.; poročila v srbohrvaščini! ali slovenščini ob 1(5.15, 19.15 in 21.30 na val. dolžini 19.00 oz. 31.32. Budimpešta: 19.20 pisan spored, 23.25 ciganska gl. Italija: 10.30 operna gl.; 21. violinski kon-ecrl. Ponedeljek, 17. marca l.jifbl.juna: 7. pozdrav in poročila ter ve-soli zvoki; 12. cilraši igrajo; 12.30 poročila; 13.02 koncerl Ro; 17.30 Šramel ,,Ljubljana"; 19. poročila; 20. koncert operne gl.; 21.30 nekaj za ples; 22. poročila Beograd: 18.35 dalmatinske na- rodne; 21.10 jugoslovanska gl.; 22.50 plesna gl Praga: 17.05 koncerl lahko gl.; 22.30 češka gl. Sofij«: 21.20 lahka gl. Budimpešta :20.10 simfonični koncerl; 22. ciganski orkester. tako velike količine vode. Z regulacijo Črnca, Ledave in Mure bi zaposlili naše delavstvo. Najpotrebnejši bi s tem prišli do primernega zaslužka. Od tega bi prekmursko ljudstvo imelo trojno korist: voda bi mu ne poplavljala polj in travnikov, zaslužilo bi nekaj za vsakdanje življenje in bi ga potem nič tako nujno ve vleklo v tujino. REKLAMACIJE DENARNIH POŠILJK NAŠIH DELAVCEV V NEMČIJI Osebe, ki dobivajo denarne pošiljke od naših delavcev, zaposlenih v Nemčiji, a so mnenja, da ne dospevajo pravočasno, naj ne pošiljajo svojih reklamacij na družbo Putnik v Beogradu, marveč podružnici Putnika v Berlinu (naslov: Amt-lisohes Jugoslavisches Reisebiiro Putnik A. G., Berlin NW, Neue Wilchelmstrasse 12-14) preko katere sc pošiljajo denarni prihranki v Jugoslavijo. Važno pri tem je, da se javi podružnici Putnika v Berlinu točno ime in .priimek delavca-po-šiljalca denarja iz Nemčije, preko katerega poslodavca je nakazal podružnici Putnika, kdaj in na katri naslov v Jugoslaviji. Po tem potu bodo reklamanti najhitreje in najuspešneje dosegli svoj cilj. 9. otroku Ja-v vinkovskem spel na progi n Dr. Maček je bil bol er koba Reiterja iz Djelctovec okraju, n Brze vlake bodo uvedli Zagreb—Split od 28. t. m. n 300 Husov, prostovoljcev v republikanski Španiji je potovalo preko naše. države s posebnim vlakom v Sovjetsko zvezo .Pripotovali so preko Švice ter nadaljevali pot čez Madžarsko. bili so internirani v b ranči ji, pa so se sedaj na intervencijo sovjetske vlade vrnili domov. n Sele 15 dni po nesreči v rudniku ,,Ostcnjak“ pri Arandželovcu, kjer je zasula zemlja nadzornika Šparhakla in dva delavca, so izkopali tudi delavca Joksi-moviča. Prihodnji teden bo naša uprava ustavila pošilianie lista vsem naročnikom, _ ki so prejeli opomin, pa niso dolžne naročnine poravnali. — Kdor ne želi, da bi mu uprava list ustavila in da ne bi s tem izgubil pravice do smrtno nezgodnega zavarovanja za din 10.000’— naj takoj nakaže dolžni znesek. »VEČERNIH« uprava Ljubljana Proslava Nučičevega jubileja V nabito polni Drami je v četrtek zvečer proslavil 40 letni jubilej umetniškega dela na odru Hinko Nučič, ki je ostal našemu gledališkemu občinstvu v najlepšem spominu še iz dobe, ko je s svojo umetnostjo nastopal na slovenskih deskah. Pred začetkom predstave je jubilanta pozdravil P. Goli a v imenu uprave Narodnega gledališča, očrtal njegovo umetniško delovanje in vse zasiu-ge, ki si jih je pridobil pri našem m mariborskem gledališču. Na koncu je izrazil željo, da hi se Nučič zopet vrnil na ljubljanski oder. V imenu Združenja gledaliških igralcev je čestital Nučiču predsed- L. Drenovec, nakar je Jan prečital čestitke, ki sta jih poslala bau dr. Marko Natlačen in predsednik mestne občine ljubljanske dr. Jure Adlešič. Čestitala sta jubilantu tudi nestorja našega gledališča gospa in gospod D a n i l o. Na odru, ki je bil ves obložen s cvetlicami in venci, se je nat vsem zahvalil Hr. Nučič sam. V kratkih besedah se je spomnil svojega dela in ločitve od slovenskega odru. Po tej kratki slovesnosti se je pričela predstava drame »Brez tretjega« v kateri sta igrala glavni vlogi Hinko Nučič in njegova soproga Vika Podgorska ter dosegla odličen uspeh. a Ljubljansko gledališč ,.Šeslo nadstropje", jutri dne mladinska predstava ..Mali lord čer „Krog s kredo". V operi danes . V drami danes v nedeljo popol-zve-llla- pee Jernej“. v nedeljo popoldni' mladinska opereta ,,Angel z avtom", zvečer „Rusal-ka z gostovanjem Josipa Gosliča, tenorista zagrebške opere. a Dodatne nakaznice /.a belo ali grulut- movo moko je mostni fizikal za mesec mare že vso oddal in je za ta mesec torej ililcdo več no more dobiti. Ker pa bele moke. primanjkuje, kakor smo že čiLuli, bo mestni, fizikal za mesec april izdajal dodatne karte za belo moko res samo najpotrebnejšim bolnikom ter bo zalo moral tudi dosedanjo starostno moro 70 let pomakniti še prav izdatno više, da bodo meseca aprila dobili belo moko res samo težko bolni in najstarejši Ljubljančani'. Zato pa tudi no bo več mogoče dajati po ■1 karto, temveč samo po dve nakaznici na mesec. • a Napredovali so profesorji: na ljubljanskem učiteljišču dr. Stanko Gogal;*, Ivan in Marija Zeljcznov ,na filozofski la-kulleli ljubljansko univerze pa dr. Milan Grošelj 7.a docenta 1-2, branjo Tominec na bogoslovni fakulteti pa za tajnika (i. skup. a Bilančna saju Kreditnega zavoda za trgovino iu industrija jo bila v petek. Predsedoval je Andrej Šarabon. Sklonjeno je bilo, du bo občnemu zboru, ki bo 5. aprila predloženo izplačilo 10 odst. dividende. Dobiček za lansko poslovno lobi jo 3,115.81)1 din. LIUBLIAMJRI KINEMATOGRAFI Tel. 22-21. Angleški . Linda Darneil in KINO UNION, film »Ljubosumnost Tyronne Po\vel. KINO MATICA. 'IVI. 22-If. Madžarski film „Na materinem grobu'. V gl. vlogah otroka Gizi Pešci in Klari Adam. KINO SLOGA. Tol. 27-30 Filmska reta .,V carstvu ljubezni ’. >po- Kino Sioga, Ljubljana, tel. 2730 Predstave dnevno ob 16, 19. in 21, uri predvaja od 15.—J8. marcu veselo in zabavno filmsko opereto V carstvu ljubezni V glavni vlogi: Albert Mattcrstoek, Glisti Huber, Oskar Sima; režija: Hcinbolri Srbtinzcl; glasba: Al. iVlelichar; balet: Sabina Ress. Kino Matica, Ljubljana, telefon 22*41 Najlepši film madžarsko produkcijo Na materinem grobu V glavnih vlogah nadarjena otroka GIZI PEŠCI in KLARI ADAM. Ta lilm morajo videti Vaši starši in vsi otroci! Maribor Materinski tečaj - visoka šola za matere l e dni sta bili v dvorani Ljudske univerze zadnji dve predavanji letošnjega Materinskega tečaja. V torek. 11. t. m., je predaval g. dr. Koprivnik o temi »Kirurške intervencije v šolski in predšolski dobi«. O. predavatelj je poslušalkam v poljudni obliki dal razne nasvete in nauke. V sredo, 12. t. rn„ pa je imel zaključno predavanje g. univ. prof. dr. Trstenjak iz Ljubljane. G. predavatelj je imel temeljito ter globoko zasnovano predavanje, času primerno, in naglašal zlasti optimizem ter vzgojo otrok k samostojnosti za življenje. Pred predavanjem je voditeljica, organizatorka ter duša 4. materinskega tečaja, gospa Jela Levstikova spregovorila na matere par besed, iz katerih posnamem sledeče: »V prvi vrsti se zahvaljujem gospem in gospodom predavateljem za izčrpno izdelana in. kar moram posebej poudariti, z vso mogočo prisrčnostjo podana predavanja. Udeležba je brla pri vseh predavanjih izredno lepa. nekaterikrat naravnost ogromna. Po tež- djTi- SKU- kili dnevnih poslih ste matere v večernih urah prihajale redno, kar v dolgih vrstah k predavanjem. Občudovala sem vas! Vaš številen obisk je gospodom predavateljem za velik trud najlepše priznanje. Želim, da so vam nudila ta predavanja mnogo nasvetov in pobud, pa tudi novega poguma pri težkem in odgovornem vzgojnem delu. Ob zaključku prosim zlasti matere, da mi javijo svoje misli in želje, pa tudi popolnoma od to kritiko k predavanjem. Vse to bi s šala pri prihodnjih takih tečajih upoštevati. V imenu društva se zahvaljujem tudi vsem tistim časopisom, ki so redno prinašali naše objave in poročila k posameznim predavanjem. S tem zaključujem 4. materinski tečaj,« Gospa voditeljica materinskih tečajev je s temi tečaji položila prve temelje za pravilno izvedene materinske šole po zgledu drugih modernih držav. Zaveda se visoke dolžnosti, vzgojiti naše matere potom teh tečajev v vseh panogah, tako higiene telesa in duše, negi dojenčka, o vlogi in dolžnosti matere v domu in na-pram narodu. Kajti matere so glavno središče cele družine, ki je prav za prav država v malem. Iz srečnih rodbin ne izhajajo nezadovoljneži; zato je srečna rodbina baza dobre države. Slavni možje in velike žene so imeli dobre matere. Danes peša človeštvo, ker so matere pozabile biti matere. Saj je bistveni hasek nskega dela za narod v materinstvu v vzgoji otroka. Nepobitno je velik vpliv žene na njeno okolico, a po njenih otrocih na nove rodove. žen iir Naše matere v obmejnem Mariboru, od delavske do meščanske, so hvaležne gospe voditeljici za njeno veliko delo, ki ga vrši na tem področju, ki se žrtvuje fizično in duševno, da vsako leto prired* tak tečaj in ga skuša vedno izpopolniti in pritegniti nanj odlične predavatelje, zavedajoč se pri tem velike naloge, ki jo vrši v korist našega naroda in bodočega zaroda. Jospina Cerinškova. Jubilei samaritanskega dela PIL Mariborska Proliluberkulozua liga je imela sinoči v dvorani palačo OUZI) svoj 20. letni občni zbor ter je s lem praznovala lep jubilej v požrtvovalnem človekoljubnem delu, ki zaznamuje v lem času lepe uspehe. Zborovanju sla med drugimi prisostvovala Uidi okr. načelnik dr. šišdca ter vodja social-no-političnega urada ravn. 13 ran d-ner, ki je istočasno zastopal župana. Predsednik mariborske PTL san. inšpektor dr. Jurcčko je takoj uvodoma poudaril, da je liga ludi v lanskem letu dosegla lepe uspehe kljub raznim težkočam v zvezi z evropsko vojno. Za te uspehe se je treba zahvalili zlasti državnim in avtonomnim oblastem, posebej pa mestni občini, mariborski industriji z njenim delavstvom, cerkvenim in šolskim oblastem ter vsem posameznim dobrotnikom, ki se PTL ob raznih prilikah spomnijo. Na la način se je akcija za mariborski azil za tuberkulozno ludi lani za velik korak približala uresničenju. Tajnik strokovni učitelj Ravtcr je poročal, da je PTL z zneskom 120.000 din iz fonda za azil kupila hišo štev. 25 v Frankopanovi ulici. Lanski pro-titubcrkulo/.ni teden je dal 71.000 din. Tudi lani so bili revni otroci na morju, mnogi pa so dobili tudi podpore v živilih in zdravilih. V ambulatoriju pod vodstvom specialista dr. Varla v Koroščevi ulici je bilo pregledanih lani 8.700 oseb. izvršenih 2.100 rentgenskih slik ter 500 pneumothoraksov. Iz poročil obeh blagajnikov je treba zlasti podčrtali izjavo neumornega upravnika Slenovca. da se je lani fond za azil zvišal za okoli 95.009 din na skupno 088.000 din. Po sprejetju razrešnice. ki jo je v imenu nadzornega, odbora predlagal ravn. Stabej, je bil ponovno izvoljen prejšnji odbor z dr. Jurečkom na čelu. kar je najboljše jamstvo za nadal jnje delo v dosedanji uspešni smeri. V zanimivo debato ob koncu občnega zbora so posegli primarij dr. Had-šel, ravnatelj Zdravstvenega doma dr. Vrtovec, ravnatelj , dr. Tominšek, upravnik Steuovee, ravn. Grčar, šolski nadzornik Ali, ki so dali razne dragocene poibude. Zlasti dr. Hadšel je dal izčrpne smernice za praktično zatiranje tuberkuloze, ki je ravno v Mariboru precej razširjena. Občni zbor je končni* poudaril, da bi naj v bodoče ludi okoliški' občino v večji meri kakor doslej finančno podpirale PTL, katere delovanje je tudi za okolico prav tako važno ko za mesto. Mesi o in okolica naj s skupnim delom in enakimi žrtvami podpirata boj proti tuberkulozi, ako hočemo v doglednem času doseči zaželene uspehe. Korže ter njegova žena Terezija, sta baje krivo pričala. S tem sta imenovana oproščena vsake krivde in kazni. m Prvi lovsko-rlhiški družabni večer j® bil sinoči v veliki dvorani pri „Zamorcu • Navzoči so bili odborniki Lovskega in Ribarskega društva v Mariboru. Ves večer ki ga je skrbno pripravil načelnik pr®" pagandnega odseka Lovskega društva o-Gilly, je potekel v znamenju iskrenega bratstva med našimi lovci in ribiči. Uvodoma je g. Gitty prisrčno pozdravil vse navzoče lovce in ribiče v imenu predsednika Lovskega društva g. ravnatelja P°' gačnika, ki se radi bolezni ni mogel udeležili večera. Lepe besede o skupnem tovarištvu in o skupnih interesih lovcev ni ribičev so spregovorili v teku večera predsednik Ribarskega društva g. dr. Senekovi č, podpredsednik Lovskega društva g. ravnatel j dr. K o v a č e c, podpredsednik' Ribarskega društva gosp. primarij dr. D e r n o v š e k in g. šef-zdravnik dr. S e k u I a. Prihodnji lovsko-ribiški družabni večer bo na širši podlagi tekom meseca maja. * Vsak je svoje sreče kovač! Nabavite čim prej e srečko drž. razredne loterije v »GRADU SIIECE*- Pulnik Maribor. m Lutkovno gledališče Sokola Maribor-inaliee ponovi v nedeljo, 16. t. m., lutkovno igro: ..Sneguljčica". m ša!;. klub „Vidmar". V nedeljo ob pel 9. dop. prvenstvena tekma proti Šah. sekciji Železničarja v „Mariborskem dvoru". se igralci Nosan, Kukovec. naj Skr m Opozarjamo na nocajšnjo Nnčičevo proslavo, za katero se priporoča nabava vstopnic .že pri dnevni blagajni. Oni. ki bi zaželenih vstopnic ne mogli več dobili za pijvi večer, se opozarjajo, da.se predstava ..Brez tretjega" ponovi v nedeljo zvečer. m Darilo oficir ju-sportniku. Znani mariborski motorni dirkač poročnik Aleksander Glebov je prejel od tovarne ..Avto-Union' 'v Nemčiji lepo izdelan pokal kot priznanje za uspehe, ki jih je lani dosegel na raznih cestnih dirkah z motorjem znamke DK\V. (Javijo Gerželj. Skralovnik, Reinsberger, Rupar Peče, Kustcr, Lukcš JF., Marvin, Lukcš m Stensko uro je snemal z zida v hwi; niku meščanske sole v Miklošičevi ulici nezaposleni delavec Kovač Avgust iz Nove vasi, ko ga je zalotil šolski sluga Maj-cen Ivan. Stražniku je Kovač izjavil, da je kel j le hotel uro navili, ker je obstala. tu Ribiški čoln s 7 m dolgo verigo «51 sidrom je potegnil iz Drave pri brodu brodar Ivan Merdaus iz Trstenjakove ulice, kjer je čoln lastniku na razpolago. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pr' Hinko SAX. Grajski trg. * Za mal denar milijone«.. Kabavito srečko drž. razredne loterije v GRADI’ SREČE’* Pulnik — Maribor. Moško perilo po mer. #. Babli Gosposka ul. 24 ni ,,Vlak poročilu o ob Tržaški no, da sc Zdravko Gobec ni vračal več da se je pripeljal z kom. m Uprava mariborskega l'druženja _ rezervnih oficirjev kov vabi ‘svoje člane na 15. občni zbor, ki bo v nedeljo. ga je prerezal na dvoje." K nesreči v železniškem irikotu ec sli prinašamo še naknad-ponesrečeni Irgovski potnik . Koroškega, tem-l.jubljanskim vla- pododbora šn bojevni- redni letni 16. marca, ob 1(1. dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Dnevni red običajen. Kolesarska podzveza Je zborovala Jedilno orodje M. Ilgerjev sin, Gosposka 15 Prodajamo tudi na obroke! SANATOKIJ v Mariboru, Tjrševa 49. Naj-inoderneje urejen za operacije. Euterokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja specialist-kirurg dr. Černič. .* Kupim zlato po najvišji dnevni ceni-O. Kiffmaun, Aleksandrova c. 11. Leposlovne tuje knjige v antikvarični dobite v Cankar- razprodaji z 10 odst. popusta knjigarni TISKOVNE DRUŽBE. jeva 1. * Trdo kožo in kurja očesa odstranim0 brez bolečin. „BATA“, Maribor. * Gospodična Pavla Hictaler lastnica friz. salona ,,PAVLA" je odpotovala te dni v inozemstvo v svrlio nabave novih aparatov ter študija modernih frizur glede na razširitev salona. * Dospele nove filmske razglednice v veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. * Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. ni Dežurni zdravnik OUZD bo jutri dr. S. Lajevec, Melje, Klavniška ul. 7. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. marca Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12. tel. 25-$?, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Mariborska kolesarska podzveza je imela sinoči pri »Orlu« svoj letni občiri zbor. Predsednik g. H 1 e b š je uvodoma pozdravil tajnika Vrhovne kol. zveze iz Beograda inž. Bugarskega, predsed. in tajnika SKZ Vospernika in Otrina ter delegata KKP Kavsa in Canjka. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Jenko, ki je prečital tudi poročilo odsotnega tehn. vodje Glaviča. Iz poročil sledi, da lani delovanje ni bilo posebno uspešno, ker ustanovitev SKZ ni rodila one poživitve, ki so jo kolesarji pričakovali. Zlasti pa je usahnila iniciativa od zgoraj, ko se je umaknil zaslužni pionir ppolk. Jaklič. Podzveza ima sedaj lani 7 klubov, denarni promet je znašal okoli 3000 din, prebitek znaša Prireditev je bilo zaradi izrednih prilik' malo, precej so krive temu tudi naše slabe ceste. Tudi zveza ni priredila ne cest-' nega, ne gorskega in ne dirkališčnega prvenstva. Na teritoriju MKP so bile 4 dirke. Po razrešniei staremu odboru so bile volitve. Novo upravo tvorijo Trbovca j Ludvik (Maraton) kot predsednik, predsednik je Mirko Fajs (Celje), tajnik Janko Grošelj (Žel.), blagajnikRužie Vili (Edchv.), teh. ref. Ungcr Franc (Pertm), odborniki Šibenik (Perun), Glavič (Zel.), Smrekar (Poštela), Koren (Tekstilci) ter i Kebrič (Maraton). m Prijateljski sestanek po Nučičevi pro-■sslavi bo v spodnji kazinski dvorani. Pvi-jatelji in častilci Nučiča in Podgorske so din 201.60. i,vabljeni, da se ga udeleže. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX. Grajski trg. m ..Trmoglavka" v Studencih. Dramal-ski odsek prostovoljne gasilske čele v Studencih bo uprizorit v soboto in nedeljo, 22. in 23. marca, igro s peljem v treh dejanjih ,,Trmoglavka", ki jo je za oder priredil režiser Jože Mlakar, glasbene vložke pa je sestavil g. Malovrh, m Ljudska univerza v Mariboru. V po-pod-! nedeljek, 17. t. m., bo predaval dr. Sle-1 van Pataki. univerzitetni docent iz Zagreba, o psihologiji mladeniške dobe. m Ob priliki sinočnje racije je policija ustavila in prelustrirala precej oseb 16 jih je zadržala v zaporu. Marenberg kliče! Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru bo priredil v nedeljo, 16. marca, ob pol 16. v Sokolskem domu v Marenbergu pevski koncert v svrho propagande naše narodne pesmi v obmejnem kraju. H koncertu je vabljeno vse narodno občinstvo, saj je to prilika za prijeten izlet ob ugodni železniški zvezi, obenem pa se s tem koristi narodni stvari. Odhod iz Maribora ob 13.37, povratek iz Marenberga ob 19.31, nedeljska vozovnica velja v obe smeri samo din m Ob čiri levi l.reu lx> zbor jutri Gn diske žu|i‘ Mnrilvjr ob 11. pri Povodnikti. HRVATSKO PEVSKO DRUŠTVO ..KOLO" IZ ZAGREBA GOSTUJE V MARIBORU Po osmih letih nas obišče v soItoLj, j 22 .t. m. zepel: UPD ,,Kolo“ iz Zagreba, ki bo priredilo velik konccrl v Sokolskem domu. Kvaliteta zboru, ki šteje preko 100 pevcev in pevk in ki zavzema odlično mesto v hrvalskem glasbenem življenju, nam jamči, da bo la koncert edinstven dogodek za Maribor. Poskrbite si pravočasno vstopnice v knjigarni KOREN’, Gosposka ulica, telefon 29-11. , OPROSTILNA RAZSODBA VRHOVNEGA SODIŠČA Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo mariborskega okrožnega sodišča, s katero sta bila obsojena v novembru 1939 v zvezi z znano konkrrzuo afero k’ i Carja Antona Ancrja hišni posestnik Muk TELEFON 29-07 m Marodno gledališče Sobota, 15 .marca ,ob 20.: „Brez tretjega1'-Izven. Nučičeva proslava. Nedelja, 16. marca, ob 15.: „Habakuk‘<-Ob 20.: „Brez tretjega". Red A. Ponedeljek, 17. marca: zaprto. Torek, 18. marca, ob 20.: „Preseniov večer". Izven. Kino v Mariboru ESPLANADE KINO. Odlični francoski velefilm .,Alarm na Sredozemskem morju” z Rolf NVanko. Aktualen film junaštva. GRAJSKI KINO. Danes sijani velefil11} ,,Opereta". Willy p or s L, Maria Holst, Pa«1 Horbiger, Trude Marlen, Leo Slezak. UNION KINO. Do ponedeljka „Olr(ie| sodnika Hari pa mačko 'prisilimo, da skoči z višine, ali pa jo celo pahnemo v globino, si sicer sama pomaga s svojimi izredno razvitimi ravnotežnimi organi, čijih sedež je v notranjih ušesnih delih, vendar pa vselej ne pade na noge. Mnogo mačk sc je že ubilo, ko so jih brezsrčni ljudje za zabavo vrgli v globino. Bahač Milijonarjev sinček pripoveduje zjutraj svojemu očetu: »Očka, veš, noroi se mi je sanjalo, da so deževali sami stotaki.:: Oče: »Sramuj se, sinko, take sanje imajo le revni ljudje.« Sl Saturn je svofa otroka požrl!" KDAJ SE BO KAZLETEL SATURNOV SVETEL OBROČ — čudno, čudno, kako zgodaj ie prišlo (o pomlad deževati! Saturn, la velika premi črtica, ki je 312 krat večja od zemlje, je obdan s svetlim obročem. Ta obroč je tako širok, da bi se po njem, če bi bil trden, kakor po široki cesti sprehajalo lahko druga ob drugi pet takšnih krogel, kakršna je naša zemlja, in še bi bilo dovolj prostora med njimi. Če opazujemo ta obroč iz določenega kota, ni videti več obroču podoben, temveč se zdi, da ima Saturn dve ušesi'1 ali dva roča, enega na levi, enega na desni. Baš v tem položaju sc je Saturn leta 1(51)0. prvič pokazal Galileju, ko je usmeril svoj skromni daljnogled na lo zvezdo. Ob (istem času je predstavljal Saturn zvezdo, ki je bila v našem osončju najbolj oddaljena od sonca. Ker pa je bil Galilejev daljnogled tako šibak, ni videl sprva nič drugega nego dve svetli točki na obeh straneh ogromne prcmičnice. Tako je menil, da gre za trojno zvezdo. V šali so med astronomi tedaj govorili o „Salurnu z dvema služabnikoma". Leta 1612. pa je prišlo presenečenje: ,, služabnika” sta izginila. Galilei je tedaj vzkliknil: ,,Saturn je svoja otroka požrl!'4 Sele leta 1659. je Huygens odkril, da obdaja premičnico obroč. V skladu s svojim gibanjem na nebu se nam Sa-lurn kaže v različnih oblikah. Vsakih petnajst let ga vidimo tako rekoč natančno v profilu, in sicer je opazili le z najboljšimi instrumenti, da je obroč še tu in da seče oblo kot tenka črla. Izginja tedaj le na videz. Zadnjič se je lo zgodilo leta 193(5. Največjo odprtino v obročju bodo gledali spet leta 1913., a lela 1951. bo obroč spet na videz izginil. O značaju tega obroča so že mnogo debatirali. Danes ,vemo, da sestoji iz meteorskega prahu, iz milijard in milijard majhnih lcte.se, ki krožijo okrog Saturna. V tej masi, ki neprestano kroži, se dogajajo včasih celo zastoji. Leta 1851. je Slruve opozoril svet z vestjo, da se bo Saturnov obroč razletel. Slo je pa samo za enega listih' zastojev, za nakopičenje krožeče mase na določenem mestu obroča. Obroč se ni razletel in današnja znanost tudi misli, da je la možnost dana le za neskončno oddaljeno bodočnost. «* Žabje »zibelke Neka vrsta žab, ki živijo v Braziliji, ležejo svoja jajčeca na rastlinske liste, ki visijo nad vodo. List nato zlepijo v obliki male vrečice. Ko se izležejo male žabe. se vrečica odpre, žabice pa veselo poskačejo iz svoje »zibelke« naravnost v vodo. Dr. Fr. Mišič: Izdajalski lišček (Nadaljevanje) Tudi on je bil tisto nedeljo na Pohorju, v planinski koči, v katero je sploh rad vsako nedeljo in vsak praznik zahajal. Bil je tam kakor doma. In tudi tisto nedeljsko jutro si je bil izbral eno kočo za cilj svojega izleta, dasi je bilo vreme, kakor mi je sam zatrjeval, zelo neugodno in neprijazno. Kakor bi mu bil rad pripovedoval o svojih doživljajih, vendar nisem mogel priti do besede. Vselej me je prekinil s svojim lastnim pripovedovanjem. Očitno 11111 je ležalo nekaj na srcu in to se je moralo sprostiti 111 priti na dan, da si olajša srce. Takoj pri vstopu v kočo se mu je zdela oskrbnica — še mlajša po letih — nekam drugačna kot po navadi, kakor da je radi nečesa v zadregi. Ni ga peljala v kuhinjo, kakor sicer, temveč v gostilniško sobo. Njega pa tam ni strpelo dolgo. Gre torej za njo v kuhinjo. Tedaj — tako mi je pripovedoval — se prepriča, da je ona resnično v stiski, da se je gotovo nekaj pripetilo, kar mu hoče, a ne more popolnoma prikriti. Zardela je in to jo je izdalo. Ko mu zatrjuje, da nič ni in da se ni zgodilo ničesar takega, se oglasi v gajbici nad štedilnikom pisan razposajen lišček s svojini vsiljivim petjem. »Tako, zdaj te imam. Zdaj vem, zakaj me nisi pustila v kuhinjo, zakaj si bila v zadregi in zakaj si zardela! Od kod imaš ptiča? Kdo ti ga je podaril?« »Saj ga imam že ves teden. Zakaj bi ga ne imela rada, ko mi tako lepo prepeva in kratek čas dela med tednom, ko sem skoraj vedno doma.« V istem trenutku sem svojemu znancu bržčas z očmi ali svojim obrazom izdal nekaj tega, kar sem tukaj sklepal glede svojega tovariša in njegovega liščka, kajti vpraša me, kdaj sem odšel iz mesta, kje sem prenočeval in drugo. Moje zagotovilo, da sem bil na Zapadnem Pohorju in da sem prenočil na Ribnici, ga je vidno umirilo.' A motil sem se, ko sem mislil, da bo tudi on mirno posluša! moje pripovedovanje. Sicer pa me je lišček začel zanimati in nekoliko hudomušno vprašam znova, če mu je mlada oskrbnica povedala, od kod in od koga ima liščka. »Veš«, mi odgovori, »skoro ves dan sem jo radi liščka dražil. To mi je sicer priznala odkrito, da ga ima že od zadnjega ponedeljka. Saj zadnjo nedeljo, ko sem bil zadnjikrat gori, ga še ni imela. Ves dan mi ni hotela izdati, kdo ga ji je prinesel. A ko sem se poslavljal, sem jo prijel za roko, ji pogledal v či in dejal: Sedaj pa mi boš povedala ime ali pa mene nikoli ne bo več gori. In povedala je okritosrčno: stric iz Ruš. Ali ti je znano, če ima strica v Rušah?« »Zakaj bi ga ne imela? Seveda ga ima! : tolažim njegov dvom, ki je še vedno očitno vznemirjal njegovo srce. Ne da bi ga hotel dražiti, temveč, da se točno prepričam glede svojega tovariša-pti-čarja, vprašam znanca, če je bilo kaj drugih gostov to nedeljo v koči, ko je bilo vendar vreme neprimerno za izlete. »Da. In to sem pa skoro pozabil povedati. Tvoj stari tovariš je gori v koči prenočil. Prišel je v kočo že včeraj. Ko sem dospel zjutraj tjakaj jaz, je bi! že odšel.« Ko sem drugo jutro pri izvrševanju svojega poklica srečal svojega tovariša in ga ob-j zimo vprašal po uspehih njegovega ptičjega , lova, je bil slabe volje in v zadregi. Meni pa i se je v sladkem spanju tiste noči sanjalo o — izdajalskem Iiščku. — (Konec) Z&ns"ft kotit ek i—rniiMimiiini .... ..... Domača obSeka in delo Slaba gospodinja in delavka bo ona, ki se šopiri doma v obleki, ki jo ima za ulico. V lepi obleki je delo slabo, kajti ob vestnem delu ni mogoče paziti na obleko, oziroma, ob neprestani pažnji na obleko dela ni mogoče vestno opraviti. v restano preoblačenje sicer ni pri- ELITNA KONFEKCIJA —MARIBOR PR/KAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE jetno m tudi precej časa vzame, toda verjemite mi, še več časa vam vzame neprestano gledanje po sebi. če si morda svoje lepe obleke nismo pokvarili. Primerno oblečena lahko gospodinja neko delo opravlja z veseljem, speta v za de- lo neudobno ulično obleko se bo počutila neudobno in delo ji ne bo dišalo. Žrtvujmo torej raje tisti čas preoblačenju, pa bo vsaj delo veselo in vestno opravljeno. Najpripravnejše domače obleke so one, ki jih ni treba natikati preko glave, ampak jih spredaj spnemo kakor plašč ali le zavežemo okoli pasu. Blago naj bo živahno pisano, da se na njem ne bodo poznali madeži, katerih tudi pranje ne more odstraniti. Rokavi naj bodo dovolj široki, da jih lahko ob gotovih delih zavihate. Obleka mora imeti žep za ključe, drobiž, robček in slično. Zelo primerno pa je, če nosimo preko domače obleke še predpasnik. Pri delu se vsakdo umaže, nihče se pa rad ne kaže pred tujimi ljudmi v umazanem stanju. Ako nepričakovano trka, ali zvoni, odpneš samo predpasnik, pa si čista in lahko nemoteno sprejmeš gosta. Nekaj praktičnih SO SE VAM V STANOVANJU POJAVILE STENICE? Potem vzamjte čopič ali kurje pero ter namažite vse špranje v posteljah in tleh, podboje Iti vrata in sploh vsako špranjo, kjer bi se lahko zadrževale, s salmija-kom. Razen tega nalij salmijaka v posodico z večjo površino, da isti v sobi iz-hlapeva. Sobo po možnosti zrakotešno /apri. Pusti sobo v tem stanju par dni. Nato sobo temeljito prezrači. Le v slučaju, da so se stenice že pregloboko zavlekle v zidovje, jih na ta način težko odpraviš. IMATE KROMPIR, KI SE RAD RAZKUHA? Neprijetno je, če se krompir razkuha. V loncu najdemo namesto krompirja le juha dobra in. še za oko lepa, Pogosto moramo skuhati le ponarejeno juho. Da pa bo prva ali druga kljub temu imela lepo barvo, napravi tako: vso zelenjavo, ki jo nameravaš dati v juho, istotako kosti. prepraži poprej na masti do lepe rumene barve. Dobila boš lepo barvano ju- ho, ki bo pa imela tudi mnogo boljši okus nego sicer. Ako se prepozno spomniš na to, nastrgaj košček jeter, jih zarumeni na masti in dodaj juhi. Ako pa jeter ni-neko vodeno brozgo. Ako imate krompir j maš, a vidiš, da je juha brez barve, dote vrste, ga moramo dati kuhat v vročo'daj nekoliko žganega sladkorja. Neupoštevan e dela in osebnosti kmečke gospodinje vodo. Kuhati ga moramo počasi ob robu štedilnika. Osolimo ga šele takrat, ko je že skoraj mehak. Skuhati ga ne smemo preveč do mehkega. Vodo takoj odlijemo. DA BO IMELA JUHA LEPO BARVO V sedanjem času si težko privoščimo kar jo je morda prej kot dekleta zanimalo in veselilo. Kmet nikoli toliko ne dela kot kmetica. On je gospodar. Oti o svojem delu, o svojem času in o svojih poteh sam odloča. Njemu nima nihče ukazovati. Vsaj enkrat tedensko, če ne večkrat, gre ali se pelje gospodar v bližnje mesto ali trg po raznih opravkih. Zapravi navadno ves dan in si med potjo privošči tudi kaj boljšega (pečenko, kozarec vina, cigaro itd.). Tak dan mu je v oddih, samo da on tega ne prizna. Gospodinja nima nikoli takih dni. če pa slučajno kedaj kam gre, mora vstati že skoraj ob polnoči, da doma vse potrebno opravi, a pred mrakom se ji že mudi domov, dočim se gospodar lahko vrača ponoči in po povratku leže v posteljo. Ako drugi dan gospodar ni razpoložen, gre v gozd in ogleduje drevje. Gospodinja pa dela, dela, dela. Deia v hiši, okoli hiše, v hlevu, na vrtu, na polju in zopet v hiši. Porodni krči jo zalotijo navadno vsepovsod drugod, le v hiši ne. Gospodar se veseli potomca, toda porod pade vedno na nepravi čas, ker ob vsakem času je preveč dela, pri katerem brez gospodinje težko opravijo. Gospodinja vidi nevoljo na moževem obrazu In vstane vedno prezgodaj. Še enkrat bodi poudarjeno, da nihče na kmečkem domu ne trpi bolj od spodinje. Gospodar, to se pravi, dober gospodar sicer dela in gara, vendar si odmerja delo sam. Hlapci in dekle se lahko sklicujejo na delavnik in lahko od gospodarja zahtevajo predpisano število ur za počitek, kakor tudi za nedeljsko in praznično razvedrilo. Celo pastir ima v tem pogledu besedo pri hiši. če bo po-stopal gospodar z njim krivično, se bodo zavzeli zanj sosedje ali oblast. Le gospodinja je kakor nebogljenček v hiši. Zanjo ni delavnika, ki bi določal kje in kdaj se neha delo in začne počitek. Saj gospodinja rada dela, toda njej bi treba 1 o do neke mere delo zabraniti, da se lahko posveti materinstvu. Najbolj žalostno pri vsem je pa to. da gospodinja kljub temu, da tako rekoč drži celo hišo pokonci, ne pomeni v hiši skoraj nič. Brez gospodarjeve besede, brez gospodarjeve privolitve se ne sme zgoditi nič. Nihče se ne obrača na njo. Ona je pač ženska in ženske morajo na kmetiji le ubogati. Pogosto je hlapec več nego gospodinja. SCaj bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: I. Postna juha z jetrnimi vli-i vanci. 2. Govedina v čebuli. 3. Enotni žlič-j niki. 4. Motovilec. Zvečer; Makaroni ali rezanci z jajcem. Torek: Opoldne: I. Reživa juha. 2. Svinjsko me- za juho velik kos govedine ,da bi bila j so z zeljem. 3. Krompir v kosili. Zanimivo v celi zadevi je to, da se ba.š kmečka gospodinja sama uajmanje zaveda svojega neurejenega in pogosto prav žalostnega položaja. Svojega težav in trpljenja polnega dela se prav za prav zaveda, ne zaveda se pa, da bi naj bilo oziroma da bi moralo biti drugače. Od pamtiveka ie bilo v hiši odnosno v celi vasi tako, kako naj pride ptle.i naj bo kraljica na moč previdna. Kralj je nagel in srdit, utegnil bi pobesneti. A tudi kraljica je nagle jeze. Včerajšnji dogodek, o katerem doslej nihče ni črhnil besede, pa je ležal na vseh ko megla. Preveč drzno je kajpada ravnal kralj, ko je postavil Njeno Milost kraljico v isto vrsto z Olivija. Res je. da ima vino precej tega na vesti, toda tako govoriti s kraljico. ne. to ni bilo prav. Pa vse ono. kar Gosti pričakujejo'je včeraj počel kralj z Olivijo, ne, ne, tega nihče ne more odobravati. Kajpada, možje zrejo na take reči povsem drugače; žanje so taki dogodki samo zabava, šala, pa četudi še tako groba. Ampak za kraljico’ kdo ve? Zene so v nekaterih stvareh sihio občutljive ... Kajpada, onega, kar se je bilo zgodilo med kraljevskima zakoncema zjutraj, tega ni vedel nihče, Zategadelj tudi nihče ni mogel zanesljivo reči, odkod to hladno razmerje ined.Barbaro in Sigmundom, ki ga ni utegnil skriti še tako živahen pogovor, ne smeh in vse to dvorjansko žuborenje, s katerim je sicer mogoče navidez prekriti rodbinske, vladarske in lastniško spore. Pazi v tesnih raznobarvnih nogavicah in pisanih ogrskih jopičih so prinašali vino in prigrizek. Gospode ni bilo treba mnogo prositi. Sonce se je že nagnilo za obzorje, precej dolgo je že od kosila. Vino je bilo prijetno hladno lahko, soparen julijski večer pa je tudi že močno osušil grla. grla. Kralj je bil spet v živahnem pogovoru z Njegovo Eminenco in Njegovo Ljubeznivostjo. Zaman so se izogibali: znova in znova so se vračali k dogodkom današnjega dneva ko je bila vsaj ena zadeva izmed neštetih srečno končana. Potlej pa se je kralj zapletel v razgovor z gospodom iz Plavna, zanimajoč se za dogodke v Litvi, kjer je imel tačas viteški red precej onravkov. Jan W:illen-rod je pazljivo poslušaj. Henrik iz Plavna jc znal govoriti prepričljivo in mikavno, Pripovedoval je o slovanskih poganih, o njihovi čudoviti veri, molilnicah in gajih, o neštetih bogovih in o težkem delti, ki ga med njimi vršijo menihi. Gospoda ga je pazljivo poslušala. Jan W a. 11 en rod ga je znabiti poslušal bolj pazljivo ko kralj. Henrik iz Plavna mu je odstiral popolnoma nov svet. Vodil ga je v doslej neznane pokrajine resničnega viteštva, viteštva dejanj in ne le viteštva srca. In Jan Wal!enrod, čigar srce jo gorelo s čudovitim ognjem, zdajle zahrepenel po takem viteštvu, ki bj ga s svojim srcem vred položil k nogam kraljice Barbare. — Zavidam ti, gospod iz Plavna, — sc je vmešal Jan Wallenrod. ■ Ta dvoj' na služba Bogu je ena izmed najlepših krščanskih čednosti. — Da, — mu je pritrdil gospod Henrik. — Pot k tej čednostni službi ti -!C vselej odprta. Mlad si in krepak, — se ie Henrik iz Plavna z dopadenjem ozrl n* Jana. — Ne boj se trpljenja in strasti, ki te čaka. Stotero ti bo poplačano. — Po smrti, — je z rahlim nasmehom pripomnila Barbara. — Seveda. Kdor služi Bogu, dobi pla" čilo v nebesih, — je resno pristavil Henrik iz Plavna. — Zanimivi ste, — je, zbodla Barbara-—- Hrepenite po blaženosti v nebesih. 0 kateri skoraj ničesar ne vemo. — Skoraj ničesar? — ni mogel gospod Henrik razumeti. (Dalj«-) Po - dinarja komad ali pa še dražja, si nismo ■'jpale porabiti dnevno niti enega jajca. Se-uai .ie bolje. Privoščili si bomo lahko tudi lažne jajčne jedi: testenine / jajcem (na pr.: današnji recept makaroni ali rezanci z jajcem«), običajni jajčnik, ham end egs (jajca, ocvrta s slanino ali šunko), praženec, vkulie za jullo in slično. D@ber koruzni kruh Polno dobrih in slabih receptov imamo, ka-i0 naj pečemo koruzni kruh, da ne bo tako ">tro suh, trd in težko užiten. Res, prava umetnost je, speči iz koruzne moke kruh, ki ni odgovarjal vsemu. Malokatera gospodinja st lahko šteje v čast, da zna pravilno zamesiti in speči koruzni kruh. V kumskih hribih pa živi stara mamica, ki "n'i je pokazala 3 dni star koruzni kruh, ki Je bil prav tako svež in okusen, kot če bi pravkar prišel iz krušne peči. Ko sem jo vprašal, kako to dela, mi je zaupala, da pri njih ne jedo nikdar drugačnega kruha. Po dolgem pripravljanju, kot je navada pri na-S|h starih mamicah, mi je povedala recept, ki ga dobesedno ponovim: V večjem loncu, ki °rži 3 litre, zavrem vodo, jo osolim s tremi Pestmi soli in stresem vanjo koruznega zdraha in kuham tako dolgo, da nastane redek močnik. Koruzni močnik odstavim, v skledo presejem 3 kg enotne moke, v jamico dam kvas in malo tople vode. Ko prične kvas shajati in je koruzni močnik že toliko hladen, da ni nevarnosti, da bi se kvas zaparil, tedaj vse skupaj zamešam in naredim testo. Ko ga pregnetem drugič, pogasim v peči ogenj 'n jo omedem. Koruzni kruh potrebuje bolj vročo peč. Nasveti našemu dodeželiu Kakršna fe setev, takšna bo žetev! Tudi seme ima svoje življenjske zahteve Ne sfiranjujte gumastih plaščev v omarah v katerih so strupi proti moljeni. Molje in njih zalego odpravljamo z bežnimi strupi, kakršni so naftalin, kafra in drugi z večjim ali manjšini uspehom. Učinek je tem močnej-^i, čim češče takšne snovi v omari obnavljamo, tako da je v njej zrak vedno nasičen s lenr strupi. V omarah pa hranimo razen oblačilnih kosov iz drugega blaga morda tudi gumaste površnike. Ugotovljeno pa je, da Vsi strupi, ki jih uporabljamo proti moljem, kvarno učinkujejo na gumo, ki začne razpadati. Zato naj nikar ne hranimo gumastih plaščev \ omarah, ki so v njih sredstva zo-ner molje. Težki časi Prvi tat drugemu: »Da, da, težke čase preživljamo. Nikjer ni več poštenja, če danes vtakneš na eni strani vrat vetrih v ključavnico, ti ga na drugi strani vrat kdo ukrade,« Pred pomladansko setvijo bo dobro spom- j niti se pogojev, ki doprinašajo svoje dobro oz. slabo k bodoči žetvi. Pred setvijo mora vsak kmetovalec paziti: 1. da je seme čisto, brez plevela in škodljivih klic raznih rastlinskih bolezni. (Čistiti seme na trierju in ga nato razkužiti!) 2. da je seme kaljivo, t, t,, da ima dovolj velik odstotek kaljivih zrn (80—iX)°/o; narediti poizkus kaljivosti semena, ki ga bomo sejali) 3. da je seme takšnega izvora, da odgovarja za ono zemljo in podnebje, kjer bo zasejano. (Selekcija, ki se more izvrševati na banovinskih in državnih poskusnih zavodih in posestvih). Toplota in kaljivost semena. Da se seme scimi, je potrebna odmerjena vlaga in toplota zemlje. Tako n. pr. kali pše- j nica že pri 3—4" Celzija, koruza pa šele pri 8—10" Celzija toplote tla. Pri nižji toploti seme ne cimi. Toda tudi previsoka temperatura ovira oz, onemogoča kaljivost semena. Pšenica n. pr. prenese najvišjo toploto 30— 40" C, koruza pa prenese nekaj višjo toploto 40—44" C. Seme klije najbolje in najhitreje pri optimalni toploti in vlagi: Pšenica pri 25" C, koruza pri 32» C. Vsako seme ima torej svojo »minimalno«, svojo »optimalno« in svojo »maksimalno« temperaturo kaljenja. Optimalna topolota se lahko doseže samo v topli gredi, ki se je poslužujejo vrtnarji, da pridelajo rano povrtnino. V kmetijski praksi lahko dosežemo hitrejšo rast in zoritev s pomočjo »jarovizacije«, ki smo jo opisali v »Večerniku« prejšnje sobote. ■ itiiiii ■ —mrmm i Kako ravnaš z mlad mi gosmi? Prvih 24 ur se naj izvaljene goske ne jemljejo iz gnezda, ker takrat še ne rabijo hrane. Prva dva ali trije dnevi so za mlade goske najbolj kritični, zato jih je treba skrbno čuvati in hraniti. Mnogo potrpljenja in vztrajnosti mora imeti gospodinja, kadar jih navaja na to, da bi same žrle. Prve tri dni naj se jim pokladajo kuhana in drobno sesekami jajca, pomešana z nadrobno sesekani-mi koprivami ali pa z listjem regrata. Pozneje je primerna hrana za mlade goskice kuhan in zmečkan krompir, pomešan z otrobi, in ko prično žreti tudi že travo, naj se jim ta po-klada kolikor le mogoče mnogo. Po preteku enega tedna ni več ž njimi velike skrbi in brige in čez mesec dni pa se jih lahko spusti že na pašo. Najljubši jim ie vlažen travnik. Pri jarih posevskih je toplota kalenja-ci-manja sledeča (v stopinjah Celzija): minimum optimum maximum oves 4—5 25 30 koruza 8—10 32—35 40—44 grah 1—2 30 35 rdeča detelja in lucerka I 30 37 konoplja 1—2 35 45 mak 3—4 25 38 sladkor, repa 4—5 25 30 tobak 13 28 35 Trajanje življenjske moči v semenu Pri setvi je važno vedeti, kako dolgo ostane moč kaljenja (cimljenja) v zrnu. Tudi ta življenjska moč traja pri raznih semenih različno dolgo. Pšenica obdrži moč kaljenja 3—1 leta, rž 1—2 leti, ajda 6 let, koruza 4—5 let, grah 4—5 let, lan 5—(5 let. konoplja 3 leta, detelja 2—3 leta, lucerna 3—4 leta, repa 4 leta, solata 4 leta, oves 2 leti, proso 2—3 leta, buče 3 leta, čebula 2 leti, paprika 3 teta itd. Koliko semena na ha? Važno je tudi vedeti, koliko semena je potrebno posejati na ha površine. To se ravna po debelosti in teži semena, ter po načinu setve, če sejemo s sejalnim strojem, si prihranimo 10—20% semena, a žetev je ista oz. boljša. Setev ne sme biti pregosta niti preredka. Setev na ha Kultura setev z roko setev s sejal, strojeni oves 150 kg 120 kg koruza 60 kg 50 kg proso 25 kg 20 kg ajda 120 kg 80 kg repa 30 kg 25 kg lecerna 30 kg 25 kg detelja 25 kg 20 kg konoplja 80 kg 70 kg Od priprave zenije, gnojenja in semena je odvisna bodoča žetev. Narodni pregovor pravi: Kakršna je setev, takšna bo, žetev«! Zdravo zrno rodi zdrav sad. Setvi postrezi kot otroku v zibelki. Dobra zemlja bogato obrodi. — Inž. Josip Teržan. Vrt v marcu Ko se toliko osuši zemlja, da se kepice j drobe v roki, je ras, da lahko pričnemo v.; delom na vrtu. Toplo gredo pripravimo I čim preje, da lahko vanjo vsejemo kapus-nice, čebulo, por, zeleno, solato in paradižnike. Od poletnih cvetic sejemo v loplo gredo: astre, balzaminke, petunije, nageljne, plamenice, cinije, vcrljeiie in druge cvetice. Xa piano pa posejemo petršilj, korenje, čebulo, črni koren in špinačo. Tudi čebulček in česen že lahko posadimo. Ob zidu. ograjah in zavetnih legah posejemo kapusnice. peso. solato in redkvico. Tudi rani krompir, repo, bob in grah lahko brez skrbi že spravimo v zemljo. Doma posejemo v lončke ali zabojčke begonije, marjelne nageljne, verbene in pe-t unije. Na vrlu pa obrežemo ribez, kosmulje, maline, sadne špalibeje in trto. Potrebi-mo suh in star les iz lepotičnih grmov, delimo in presajamo trajnice, ter očistimo gredice. Presajene vrtnice |x>krijemo z zemljo, a visokodebelne ovijemo z mahom ali pa .jih pripognemo in pokrijemo / zemljo. Pokriti moramo tudi steblo! V sobi pa očistimo lončnicam vso nesna- go, jih obrežemo in presadimo ter postavimo na svetlo. Cas je tudi, da pognojimo onim cveticam ,ki jih ne nameravamo presaditi. Za gnojenje vzamemo le umetno gnojilo, ker gnojnica neprijetno diši. N'a 1 liter vodi’ 'vzamemo I noževo konico gnojila ali pa potresemo vrhnjo plast zemlje z gnojilom in sicer le toliko, da sc/ prst pobeli, ftuojimo vsakih 14 dni. Kakor vse druge rastline, moramo tudi lončnice primerno obrezati. Lesnatim rastlinam izrežemo vse suhe ali poškodovan -in stare veje in vejice. Odstranimo pa tudi one veje, ki so grdo razraščene in motijo lepo rast rastlini. Mehkosl-ebelnvm cveticam, pa prikrajšamo dolžino stebelc vsaj za eno tretjino. Popolnoma pa moramo odstraniti vse blede in slabo razvite, dele. Proti koncu meseca odkrijemo na vrtu vrtnice, a jih takoj ne privežemo, .očistimo gredice in pola in jih uredimo. Vrt je ogledalo gospodinje in spada prav tako k stanovanju, saj prebijemo najlcpše ure baš v njem. — nn. Siromaštvo ni greh. — F. M. Dostojevski. ^v*yYWWWWVWV*wWVVWVW‘»WVWWW^V^^V*W^V najzanimivejših prozaistov v VZM -11 1940. igo Adamič se skuša v socialnem problemu (Grča, VZM, t); Cene, VZM, 21) ki pa ga ne zna podati v tisti širini, ki je potrebna za ta najaktualnejši problem našega časa. Omenim še Franjo Kumerc, ki ji sorodna Adamiču, le mnogo slabša in jokava obenem (Pijanec, VZM, 0 11) Bleda, nedoživljena proza dehti iz spisov Janka Taniča (Ena noč, VZM, 4; Novo leto!, VZM, 2), Viktorja Emeršiča (Za tebe, domovina, VZM, 28) in Toneta Tratnika (Razblinjene sanje, VZM, 40), (Se bo nadaljevalo. Dorrrvini SONJA KOČEVAR Naša lepa domovina, Uiuinujn am||iuii .vuiiuin oSpj o3p,i AoSpji ti zares si zemlje raj, daješ nam moči in leka, zvesti smo ti vekomaj. Vedno bomo te ljubili, šli za tebe tudi v noj, naša mati si edina, v tebi najdemo upkoj. W.HMM||Br-T—1--------------——— Pomenki Uanko Kak<> naj pišeš, vprašuješ? Lepo čitljivo 111 le po eni strani lista! To je prvo. Toda s svojim vprašanjem, veni, nisi mislil utnanje oblike. Ta je važna le • a urednika, kader •••• muči z rokopisi, 111 za stavca, ko jih mora /.logova ti. Kako naj pišeš? Na to vprašanje sploh ni mogoče odgovoriti. Odgovoriti je mogoče le na to-le kako pišeš? Nasvetov Ti ne ''on-, dajal. Kdor je po notranjem nagonu piisiiien pisati, bo sam našel snov ni •;blik. . Piši, kakor Ti srce veleva in poš-še i.ai potem bomo na videli Marjan Bračko. Pesem Ljubezen in ■'vestoba- ni ravno slaba. Misli so do-^,re izražanje tudi le oblika je še kje pa . kje šepava, a to bi bilo mogoče hitro Popraviti. Toda objavil je ne boni Poudaril sem že ponovno, da Ijubavnih pesnit in proz ne objavljam v VZM, ker tu n,-; lenien snmo petosolcem, ampak tudi 'nlfošim !'homir Ravninski, tvoje poslane fitvari mislim pesmi, bi utegnile doka- zovati, da nisi brez talenta, toda forma, mera, ritem, to je še površno in nezrelo. Uči se predvsem tega. Ne vem, kako je to, da skoraj enega samega ni med mojimi mladimi pesniki, ki bi upošteval vsaj najosnovnejša pravila poetike! Ste kakor čevljarji, ki bi hoteli delati čevlje brez kopit! Morda bom, nekoliko popravljeno, katero objavil. Proza pa je komaj naloga, pa še ta kratka. Vsem! 2e zadnjič sem oznanil, da sem v zadnjem času skoraj ves zasut z rokopisi, ta teden jih je pa prišlo še več. Zato tudi ne morem naenkrat vsem odgovoriti. Pridete počasi že na vrsto, le potrpite malo. Urednik. Križanka 1 2 a 4 5 6 ? Vodoravno; L stvarnik, konica; 2. brazda; 3 pod, odmev; 4. jek; 5. prite-žalni drog, igralna karta; G. nagon; 7. pripadnik izumrlega slovanskega naroda, generacija. Navpično: L tolkalo, predplačilo; 2. primitivno strelno orožje; 3. velika hiša 11.1 samem, kratica za starejši; 4. izraz iz glasbe; 5. tekočina, ploskovna mero: fi. pramati: 7. gibanje vode, posoda. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: L luč; 2. so, ko; 3. dehur; 4. cev, noč; 5. satan; <5. ta, ar; 7 ata. — Navpično: L os, to; 2. Odesa; 3, Eva, 4. urh, tat: 5. Una; fi. krona; 7. to, ra. Rešitev zadnje uganke: bršlin. UGANKA Iz belega napravi črno in iz noči. napravi dan, na glavo vsako reč postavi,. Uganil, če si modrijan, boš pač, kako se temu pravi! »Uečernili« s a mladino Leto 3 Maribor, 15. marca 1M1 stev. n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Maribor, IS. marca 1941 štev.11 URA ADOLF KOS Zunaj je mrak in dež prši, drevje se sklanja in v vetru ječi. Ura na steni tiktaka, dalje hiti in ne čaka, trže minute, goni jih v noč ... Krik se iz prsi iztrže mi vroč, plane v vrtinec viharja, z njim ob vejevje udarja. Kam, se vprašujem, hiti naše življenje: v ladost li, ali v trpljenje? Ono beži, le beži... Ura na steni tiktaka, večno beži in ne čaka ... SiPSitS ZLATA VERIŽICA TINKO MAREC Ne bil bi vzel, vem da bi ne bil vzel, ko bi ga ne bili zapeljali tisti patepini, ki jim je cesta zatočišče in gnezdo vseli zlobnosti in podvigov. To je pač predmestje, to je pekel, so vice, sam Bog vedi kaj! Milan bi ne bil vzel, pravim, saj ga donia tega niso učili! Toda tisti potepini iz parka..,! Hitro se je odločil: še tisto jutro je stiskal zlato verižiuo v potnih rokah in hitel k zlatarju. — »Zlata verižica, kam bi z njo?« — V glavi je razbijalo, v prsih je razbijalo, verižica je razbijala, vse, prav vse je razbijalo in šepetalo: »Milan, le pojdi, da, k starinarju!« Ne, Milan, doma vrni, greh je, ako ne vrneš, velik greh, Milan,« mu je nekaj prišepe-tavalo. Nekaj trenutkov za tem je Milan plaho pritisnil za medeninasto kljuko zlatarne. Pred njim se je odprl nov svet. »Kaj bi mali?« Nezadovoljno in osorno so zazvenele besede, da se je Milan stresel. Otroško nedolžno je zastrmel v debel, rdeč in zabuhel obraz s podpluti-mi in vodenimi očmi Glava mu je zlezla med ramena S sklenjenimi rokami na hrbtu je ponižno strmel v mizo polm> zlata, v debele, mesnate prste in v sve- tako zlat kakor veri- tal, zlat prstan žica. »Tak, kaj bi rad?« Milan se je zdrznil. Pohlevno je odgovoril: »Podedoval sem verižico, pravo zlato. Tukaj ie!« Izvlekel je verižico iz zepa, da je zacingljala in jo položil na mizo. Toda ne vse, le košček . .. Cin, cin, cin . se je ogktšalo sprva iz daljave, postajalo vedno glasnejše, večje. Divjalo je in hrumelo.,. :>Milan, mar bi vrnil?« — »Da, vrnil hi doma,« je govorila verižica na mizi, je govoril debet, rdeč zlatarjev 0- braz, je govorilo srce Prav tiho, komaj slišno se je oglašalo na dnu srca' »Milan, prav sl storil, da, prav si storil! -Pred očmi se mu je vrtelo, debel zlatarjev nos, zlati prstani, ure, verižica in kakor iz daljave je slišal: »Pet gramov dvesto in petdeset dinarjev!« Milan je stopil na cesto in v pesti krčevito stiskal dva stotaka in nekaj drobiža. Velik in rdeč plakat sc ie zarežal vanj. Cin, cin, cin ...« je pozvanjalo, zvonovi so pozvanjali, srce je pozvanjalo, vse je pozvanjalo, Čuj. tam v hiši je govorilo - Milan, zakaj si šel. zakaj si pro- Konec pomenka z vinogradniki ja. V sonci zraste tudi nekaj gomolja, ki P j je na sladkorju tako ubog, da se pridelov -: nje ne izplača. Sladkorna pesa se ne preseja, _ • ■ »| pob vii * D mora biti sejana in odgojena na istem mestu- o izrednih pojavih po naših goricah *** a vs! I. Osnova: Prvo je pridelek, čeprav v za- rulandec, beli burgundec, in sicer na reznike , pCb , V- • ,• ■ UU£Ul1-1- 1 uu VolJii-o .-mn v,'m™ nrprovi. ce li l površno strezemo 111 za njene dobrote gradniki pripravljajo na rez v zeleno, ker so kovama trsa Velike rane — velike prereze — .11 . rfnhrim in lani videli dobre tisoehe take rezatve pri dru- j namaži z lesnim kisom. Rakove trse obrezi premalo vračamo z dobrin obdelovanjem idiii uuuit iisu<-uc ume iuant u.u „,„H ,ia nL-„/ii Hnitrih smotrnim gnojenjem. Za skrbno in razumno gih. Jaz sam sem se odločil za rez v zeleno ; cisto nazadnje, posehej, da ne okuzis urugin Andrp« samo v nižjih legah: trsje že zdaj najprej ne- i trsov, škarie pa vselej razkuži, preden zatem =■ ■ ‘ kako očistim in mu pustim po 2—3 lepe roz- j zopet režeš zdrave trte. navadna rez lani, je tudi letos tako rezati. Kar je lani dobro pognalo in dozorelo, je rezati navadno, v nasprotnem primeru pa bolj na kratko. — Ako imaš po več krepkih rozg samo iz kocena, nareži daljši šperon in 2—3 krajše reznike, ali pa 2 šperona, da bo dovolj zelenja. Spodnji del šperova je vzgojiti v novo deblo, spodnja očesa na njeni pa morda oslepiti. — Ako imaš iz kocena samo I rozgo, prireži jo na dolgo. Upogni in priveži jc v višini 35 cm kot šperon, kateremu pustiš , vsa očesa, da bo dovolj zelenja. — Ako so I priporočljiva. lanski daljši rezniki, to je letošnji dvoletni .-.omenok 7'vinogradniki ™knt! mesecih, je gledati, da se pesa hitreje oDta- les, ostali spodaj goli, gluhi, pr, vrhu pa _so ! P™'isk. Pomenek / unog.adrok za enkrat j &ice;. bi in nepopolno dozorela. V zemljo primerno zrahlja. Dodaja se pa nekaj umetnih gnojil in posebno še tedaj. >-ni bilo gnojenje s hlevskim gnojem P°P? V poštev bi prišel apneni dušik ali še p°j Nitrofoskal, ki je mešanica fosforja, kalija dušika, snovi, ki jih pač pesa potrebuje Hie^” skega gnoja ne podoravati pregloboko, pesa rase bolj pri vrhu. Dalje potrebuje sla' -koma pesa veliko vlage, radi tega se .rn0!\ zemlja na pomlad pravilno in pravocasn' zrahljati. Zemlja mora biti precej čista,_ 11 plevelna. Plevel zemljo vsestransko izcrP‘> tako da se pesa ne more pravilno razviti. Seme sladkorne pese je sejati zgolj v P°' mladi, da bodo rastlinice pravočasno porast.e, j kar omogoča pravočasno pletev, in rahla1'! I zemlje. Tudi radi suše, ki nastopi v poleti'1 I J •• • obra- vrira\7if* n n dali krepke in dozorele rozge, rezi le-te, ee zemlja hitreje ogr- pa me.. . Ko Di zdaj se nasa ljublje trta sama mogla izpregovoriti! Rekla bi nam ge. ki kaj obetajo, neobrezane. Ko bo dovolj suho, bom trse nakolil in privezal ter gorico po potrebi okopal. V maju bom rozge dokončno prirezal v zeleno, šperone pa bom privezal šele, ko bo nevarnost pomladne pozebe že minila. Komur je trsje tudi tako pozeblo, naj reže v zeleno! Bouvier — Gornja Radgona, 5. III. — V mojih goricah, ki jih je po gornjeradgonskem in ljutomersko-ormoškem vinarskem okolišu 80 oralov, smo letos ugotovili kvare po zimski pozebi samo v nekaterih legah in pri malo trsnih vrstah, največ pač pri moslavcu. Za take primere sem odredi! nekoliko daljšo rez ko navadno. Za rez v zeleno se tudi tokrat nisem mogel odločiti. V mojem gospodarstvu so namreč delavske razmere prav svojstvene in težavne posebno radi obsežnega trsničar-rtvtf, ki zahteva mnogo pridnih in veščih rok. Razen tega mi odhajajo dobri delavci na izpolnitev drugih državljanskih dolžnosti, kdor si bodi pa nj za tako kočljiva dela. Svojim gospodarskim pomočnikom — ekonomom — sem dal za letošnjo trsno rez tale navodila: letos, Medved — Pišece, 6, III. — Trsje tukaj ni pozeblo. Zato režemo ko navadno j Rožic je krepko in očesa so napeta. To kaže ! Sladkorna pesa Kakor je bilo razvidno v prejšnjem dopisu, Rožje je krepko in očesa so napeta na ustave!1 pridelek. Cepljenje na zeleno se nag namen pridobivati- producente slad-laiv ni obneslo. Cepljenke namreč niso dozo- | ramo pred setvijo nekoliko nalahko prebra' nati ali v malem pregrabljati. Preveč ostise; 110 ali prhko zemljo pa primerno povaljati-V vsakem primeru naj bo zemlja nekoliko potlačena, da ne bi prišlo seme pregloboko-Na četrt orala površine posejemo 3 do 3.5 k;, semena v vrste po 40 cm narazen. Vrste i}3' redimo kakor za krmsko peso, z motiko ali grabljami. Še enkrat bodi povedano, da mora ostati seme pri vrhu, ker so klice zelo nežne in bi drugače ne mogle prodreti na dan. Ponekod pritiskajo seme v zemlio kar s, prstom, kar je dobro, toda zelo zamudno. Če je zemlja suha., jo moramo po setvi nekoliko pj>' valjati, da ne bi ostalo seme odkrito in da ne bi preveč izsušilo. Ako po setvi dežuje, valjanje odpade, ker dež itak zemljo stlači-Navadno se naredi po večji plohi vrh zenil>e skorja. V takem primeru moramo takoj, pred' no se zemlja popolnoma posuši, prav nalan-ko prebranati ali prevleči z grabljami. (Dalje prihodnjič.) STARO VINO J K ZAČELO VRETI Večkrat se dogodi, zlasti v jeseni, tudi starina v klet 2 , se poslužujemo knjižice »Gojenje slad-) mošt kipi, da začne korne pese;;, ki jo je prevedel J. Žnidarič, in | vreti. Tako kipenje starega vina se ne sine prakse, ki jo ima v tem pogledu naš dopisnik. : preprečili, marveč ga jc pustili, da niirnjj To se Zgofji 159 zemo pozeble /s/VvVVVVV\*VVVWvVW^/*\ kateri lahko govorimo koncem teta 1040. V' letu 1940. je mnogo imen, zna':, da je priloga zeio pestra. Imen, ki so prispevala pesmi, je 32, pripovednih 34, imen pa, ki so prispevala ostalo (poučno; gradivo, je troje. Ako bežno pogledamo pesniško plat lista, ugotovimo, da ie ostal Vladko Kos številčno najmočnejši (33 pesmi), za njim pa se vrste: Zofka Breitenehner (11), V Emeršič (9). črt Kobanko Rado (7), J. Strmecki (6), V. Mtm” va in Lojze Gajšek (4). V prozi je kvan-titetno najmočnejši Stanko Pahič (16 zgodb), slede pa: Edmond Miiller in Ig. Samorod (9), V. Emeršič (6), Miran Mitič, Sl. Zajko in Tonik (5), Vladko Kos (4). Posebna novost letošnjega letnika so članki, ki jih je, seve, napisala mladina sama. Na kratko navedeni imena piscev Ante (Sami si bomo pisali usodo.., VZM 1940, št. 3; Mladina hoče mir, VZM, 12), Milan(ovsky) (Beseda mladine, VZM, 14) in Jelka Meško (Prvi december, VZM, 46). Obenem pa imamo dve anketi o gledališču: 1. Anketa o In-goličevih »Sirotah« v Ptujskem gledališču koncem januarja; 2. Anketa o predstavi GMR-a Levstik-Smazek: »Martin Krpan« sredi marca v Mariboru. Sedaj si oglejmo Desmi v VZM 1940. Vladko Kos, vodilni pesnik VZM-a v letu 1939, ie obdržal svoj »prestol« tudi to leto. Njegove pesmi so večinoma lirične impresije. Napredek iz lansk^a le-ic bolj maUK«'n«f#>n v i/r^?”! moči. ' 'ko več globine že čutimo v njego- vih verzih (Maske, VZM, 5; Pri nas doma, VZM, 10; Oljčna nedelja, VZM, U); toda sredi leta je zašel v površnost ter še lotil mesto pesnenja verzov kar »fa-briciranja na debelo« (Postal bom diplomat, VZM, 21; Zdaj smo.... VZM, 36; Ameriška uspavanka, VZM, 33). Vendar mu moram priznati, da je bil Vladko Kos vodilna in osrednja oseba letošnjega VZM-a. Za njim bi imenoval odličnega oblikovalca besede, toda pesnika slabe ' lirične narave Milanovskega (Pozabljenje, VZM, 1) in v lanskih pesmih tako očarljivega, a letos površnega Edgarja Lupšo (Materam, VZM, 3). Zofka Brei-tenebner je kovalka verzov, ki se še ni in najbrže ne bo otresla šolske dikcije. Njene pesmi šepajo na izražanju in neoriginalni misli (Naša muca, VZM, 7; Bodrilo, VZM, 3S). Njej podobna sta Vida Munihova (Dekle in roža, VZM, 25; Poletne noči, VZM. 18) in Viktor Emeršič (Moj narod, VZM, 22). Slede še ma-lopomembna imena, katerih pesmi šepajo na nedognani snervi, šepajoči obliki in preveč prozaičnem, okornem izrazu: lože Strmecki (Hudi časi, VZM, 22), idiličen Lojze Gajšek (Noč v dolini, VZM, 30), umirjeni, skorai solzavi Janko Tanič (Ubiti krik, VZM, 16) naivni T. Ž. Vipavski (Vipavska buria, VZM, 9) in patetični Adolf Kos (Ječijo gosli, VZM, 34) Dalie omenjam lanskega sodelavca Draga H. Carja, ki pa je v svoji letos edini pesmi preveč solzav (Krik, VZM, 21). Črtomir Kobanko se je uveliavil z razgibanimi pesmimi, ki pa šepajo na izražanju in originalnem gledanju na predmet (Vprašanie. VZM. 23; Jesensko razpolo-ženie, VZM. 39). imena kakor Koki, Ao-čič in Roman Krali ne povedo mnogo. Na koncu bi še omenil šenaioče idile, ki jih je spesnil Rado (Stoji drevo, VZM. 45) in nekoliko boljše pesmi brez rime in ritma iTOria Samoroda (Na stavhi ob cesti, VZM, 40; Impresija, VZM, 41) Tako smo v celoti pregledali pesniško žetev v letu 1940. Reči moram, da je bojda dobra, gotovo boljša kakor v prvem letniku VZM-a. V!adko Kos je napredoval, le koncem leta je pričel s »proizvajanjem«, za tem pa utihnil in se doslej (začetkom marca 1941) še ni oglasil, la njegov korak nam da mnogo misliti Vec možnosti je: ali se je izpisal in utihnil, kar dokazujejo njegove »amerikanske« pesmi, ali se mu zamalo zdi, sodelovati v mlaH'ncki nritof»i. ali na je Utihnil samo začasno, da se izpopolni. Če je veri tretja možnost, je pričakovati, da bo VI. Kos ob temeljitejšem delu dal še dobre pesmi. Milanovsky in Edgar Lupša sta tudi pesnika, le njuno lirično nastrojenje ni tako globoko in doživljeno kakor ono Vladka Kosa. Vendar sta izvirna (sodim večinoma pesmi iz VZM 1939) in s Kosom vred tvorita razred zase. Ostali pa so kovalci verzov, katerih se drži kakor klop šolska manira in okostenelo izraza' nje, obenem pa je njih pesniška in miselna narava tako revna, da ne podajo n'c presenetljivega in izvirnega, da bi opisa' ni svet zaživel v bralčevih mislih v vsej svoji bujni polnokrvnosti. Za pesniško stranjo VZM 1940 moram omeniti nekatere neleposlovne članke, M so jih napisali že zgoraj imenovani (A'Y te, Milanovsky, Jelka Meškova) in Ju-'J Simončič (Srebrni rudnik, VZM, 4-— Na imenovani gledališki anketi so sod*-' lovali otroci sami, oziroma odgovarim na stavljena urednikova vprašanja Da-lje omenim tudi poizkus kritike, ki jo ! napisal Igor Samorod precej objektivu'^ vendar premalo »oboroženo z znanjem"-(»Odmev-.*. 3, VZM 6; Peta številka »Odmeva«, VZM, 19). Končno preidem k prozi. Na tem Pu' dročju zasledimo imena iz lanskega lct_> ki obdrže vodstvo (St. Pahič, Igor s morod, Edm. G. Miiller). Kakor v Pe mi, tako tudi v prozi ni v letu 1940 n benega večjega pisca. Kar je boljših, * iz leta 1939, le koncem 1940. se poiaV' mnogo obetajoča imena (S’avko Za< ’ Gorazd Prvan). Edmond G. Miiller 1’ daljuje svojo začrtano pot in io stopi'1 je v skrajnost; svoji fantaziji daje Vr sto pot. Izživlja se v grozotnih, braic precej napetih dogodkih (Bela sn' > VZM. 4; Beli volk, VZM, 7), se nav,d'‘ šuje do patosa (Vitezi neba, VZM J ponekod pa je solzav in .navidez 'd’"pn. (Večer na Kalime^danu. VZM, 41: J" mlad v gorah, VZM. 10). NiegovJ^jj je dober in izražanje sugestivno. ce.. je stil razbit in včasih odbiiaioč. V psl'’s0 loških momentih poskuša pokazaL r-tragiko (in veselje) mladeniča r.^'j Lupša (V bolnišnici. VZM, 5; knjižnico, VZM. 24; Matematična. - ............ .........., - -. . p 12). Soroden mu ie po obdelavi »■ v drobnih impresijah (Oče. VZM ' vj enični Vlomč-lo Marič ( - H^rail skuša obdelat; problem ljubezni in Vida, VZM. 9: Stanko na raz" V7M. II: Naša vas V7*1 13 1 1' ' : • snovno (ne pa oblikovno!) in Ms' ede* Zanimive ugotovitve angleškega ietaiskega strokovnjaka Angleški letalski strokovnjak Chem-berthon Bilingh je pred nedavnim izdal v Londonu knjigo »Obramba pred noč-ri-'m bombardiranjem«, ki je izzvala pravcato senzacijo. Avtor razpravlja o vpra-sanju zatemnjevanja, ki sleherni večer Potisne vso Anglijo v globoko temo. V svojem delu postavlja z dokazi podprto trditev, da je zatemnitev prav za prav Lrez Maska in praktične koristi. Za svojo trdite r navaja Bilingh 15 dokazov ter istočasno predlaga, naj bi se uvedle dru-Te metode za obrambo pred nočnimi letalskimi napadi. Bilinghovi razlogi oziroma dokazi za . nekoristnost zatemnitve so na kratko sledeči: 1. Z zatemnitvijo ni mogoče popolnoma prikriti obrisov britanske obale: Pač pa zatemnitev omogoča sovražnim letalcem, da bolje vidijo reke, ceste in Podobno. 2. Požari, k: jih povzroča bombardiranje, in vohunski signali se jasneje vidijo, če je pokrajina zatemnjena. 3. Napadalec lahko vsak čas razsvetli pokrajino z razsvetljevalnimi bombami. 4. Zatemnitev povečuje grozotnost nočnega napada ter onemogoča ljudem orientacijo. 5. Silno je otežkočeno delo protiletalske obrambe in pa reševalnih oddelkov. 6. Silno je povečana nevarnost za uasilce, ki morajo vršiti svoje naporno delo v nevarnih okolnostih. 7. Zatemnitev ugonablia družabno življenje, večer- ianesljivo jamstvo ni počitek ter izpodkopuje družabno moralo. 8. Na tisoče delovnih ur propade vsak večer zaradi zatemnitve. 9. V obratih, ki morajo nujno obratovati, se trošijo ogromne količine električnega toka za razsvetljavo, pri čemer si delavstvo katastrofalno kvari svoj vid. 10. Zatemnitev zmanjšuje obrambno aktivnost last- nega letalstva, zlasti lovcev. 11. Onemogočen je do neke mere železniški promet, zlasti tovorni, ko ni mogoče nakladati in razkladati tovorov. 12. Zatemnitev ovira tudi cestni promet ter uničuje še tako močnemu šoferju živce. 13. Zatemnitev je zakrivila že na stotine smrtnih žrtev v mestih, zlasti pa na cestah, kjer se vrši Eskadrilia angleških težkih bombnikov SS&S*':' promet ob minimalni razsvetljavi prometnih vozil. K temu pristavlja avtor še dva druga razloga ter naglaša, da bi bila zatemnitev Anglije brez haska tudi če bi vsi ti razlogi ne držali, kajti kljub temu, da se izvaja stroga zatemnitev, ni bilo mogoče preprečiti sovražnih letalskih napadov. Bilingh predlaga, naj angleške vojaške oblasti zatemnitev sploh ukinejo, namesto tega pa naj uvedejo povečano intenzivno razsvetljavo. Na obali ter ob ustjih rek naj bi postavili na tisoče in tisoče svetlobnih reflektorjev ter jih namerili v zrak. Reflektorji bi s svojo jarko svetlobo mnogo bolj zmedli sovražnega letalca ter ga nekako »oslepili«, mimo tega pa bi močna svetloba bolj prikrila posamezne objekte na zemlji. Po mnenju Bi-lingha bi bila za Anglijo oslepljujoča razsvetlitev mnogo bolj koristna nego je se-i danja zatemnitev. ii — Gospa, jamčim vam, da je pristna Larina .Telefon iz 13. stoletja. Pravo remek delo, ki ga ne dobite povsod! I4ikar ne obupajte, ker niste lepotica Rehabilitacija" starih ladij Pri ladjah je kakor sploh v življenju: čim doslužiš, te potisnejo v pokoj in med staro šaro. Postarane ladje imajo le še j ceno starega železa, sicer se zanje nihče | ne zmeni. Tako je v mirnih časih. Vojna I na je te stare orjake primemo »rehabilitirala«. Dočim so bile cene za stare ladje j pred vojno »sramotno« nizke, so v se-I danjem vojnem stanju neverjetno posko-! čile. Tako poročajo, da so Angleži ku-i povali v Ameriki pred vojno stare ladje | po 300.000 dolarjev, dočim ponujajo ali pa dajejo sedaj zanje 600.000 dolarjev ali pa še več. Z LJUBKOSTJO IX PRIJAZNOSTJO SI SVETU ODPRETE VSA VRATA NA Če niste lepi, s Lem še nikakor ni rečeno, da ne boste v življenju dosegli uspehov. Na svetu je namreč veliko lepotic, ki s svojini vedenjem in prisiljeno držo odbijajo. Narobe pa njihove manj lepe tovarišice prav zaradi svoje ljubkosti privlačijo in zbujajo pozornost. Veliko važnejše od lepote je ljubkost. Grdo mlado dekle sc s pomočjo lepotil in pravilnega negovanja danes prav lahko spremeni v prijetno, milo in ljubko dekle, čeprav ne more nikdar postali lepotica. Vaša okolica vas sodi po vedenju. Ker pa vsaka ženska skuša biti ljudem čim bolj prijetna, naj vsaka kritično pregleda samo sebe in sc oceni. Morda ste hitre jeze, LHlCil KLAIL: Pouk o varčevan je ba-da l)i za- Ko mi je bilo štirinajst let, mi bicu podarila peldesetak. Želela jr se naučil varčevanja. In da mi olajša če Lek, mi je podarila oni peldesetak. v. Denarnico sem spravil v škatlo. Da bi '-im bolj utrdil svojo ntoiuajno vero, da boni zares varčeval, sem škatlo poveza) z V|-vico, krajec pa zapečatil s pečatnim voskom. Nekoliko tednov je ležala škatla na dnu pisalne mize. Le včasih sem jo vzel v l'okc, jo potrese! ter dopadljivo prisluško-val žvenketali ju petdoselaka Toda nekega dne sem potreboval denar. Nekoliko dni sem se obvladal, ali ne dolga: segel sem po škatlo ter jo odprl. Da bi nihče ne opazil, sem vzel okrogel kos -'•eleza, ga vtaknil v denarnico, škatlo pa spet povezal in zapečatil. Tudi navaden kos y-eleza je dal dopadljiv zvok, kar mi je v '■•Uatni meri olajšalo slabo vesi. Kasneje sem prišel v veliko mesto. Nekoč mi je. mati pisala o povezani škatli, ki jo je našla v moji nekdanji pisalni mizi. .Nikar, prosim le, ne odpiraj škatle, sem Pisal svoji materi. Škatlo sem takrat zapečatil z dobrim in plemenitim namenom. stvar bi prav za prav lahko primerjal fmjbolj spodnjemu, lakorekoč temeljnemu karnnii zgradbe. Če bi izdrl la kamen ki se 'hi utegnila podreti cela stavba .. I*o dveh letih mi je mati znova pisala 0 oni škatli. .Pisala mi je, da ji je spel pDšla škatla v roke. Spravila jo bo, vese--c se, da je še vedno tako lepo zapečale-ha. Premišljevala je o lem: jaz sem bil [“Ti prav za prav precej lahkomisljen dečko. Neverjetno jo veseli, da sem se toliko ‘jbvladal ter škatle nisem odprl. Zadeva |c torej jasna auoja mali nikoli ne sme ‘‘'•vedeti za prevaro. Kes jr sicer, da je od Pfiti že precej časa. Toda kaj bi se. zgodno, če bi mali le odprla škatlo? Kako bi razžalostila! Dobro vem, kaj bi si mi-s*'la o meni. Samo to: glej ga, spet me Sl je nalagat!... In spet sem pisal materi. Škatla’ Mati, nikar je ne odpiraj, kajti še vedno vztrajam pri svojem dobrem namenu, ki sem ga bil takrat sklenil... Postal sem vojak. Bilo je popoldne, ko sem dobil materino pismo. Pisala mi je, da stari peldesetaki ne bodo več dolgo v prometu. Ali bi morda ne kazalo škatle odpreti ter denarja zamenjati? Nemudoma sem ji odgovoril. Pisal sem ji, da pri tako plemenitem namenu človek ne sme uvažali zgolj materialne vrednosti peldesetaka. Denar sem takrat zapečatil z dobrim namenom, da pričnem varčevati, tako sem ji pisal. Znabili imaš prav! mi je pisala v naslednjem pismu, .laz pa sem si globoko oddahnil in težak kamen mi je padel s srca. Potlej pa je prišel moj dopust. Nekega dne mi je mali iznenada prinesla zapečateno škatlo. Dobro sem jo spravila, mi je dejala, pričakujoč, da jo bom radi lega pohvalil. Vendar tega nisem storil, ampak sem le mislil, kako bi odnesel škatlo s seboj. Kasneje pa bi mogel materi pisati, da sem škatlo izgubil. To bi bil najboljši izhod, enostaven, dasi nečeden. Toda že tisti hip me je zapekla vest: kako nizkotno in strahopetno in to bilo. V trenutku Sem raztrgal že skoraj preperelo vrvico, odprl škatlo ter materi pokazal navaden kos železa. Čakal sem: solze ali pa znabili celo zaušnico. Zakaj v lem trenutku sem se zdel samemu sebi pred materjo kot majhen dečko iz nekdanjih let toda mati mi jo samo rekla: Kako hudo ti je moralo bili v srcu, ko si mi toliko lagal?! In smehljala se je ob teh besedah. Na svetu so žene in matere. One, ki odpuščajo s tihim smehljajem na ustnicah in v očeh, te so prave matere . morda se za vsako malenkost jočete in s tem spravljate v slabo voljo svojo okolico. Ce ste ena izmed teh, potem še danes napravile Irden sklep, da se nikdar več ne boste po nepotrebnem jezila ali jokala. Naučite sc obvladali svojo lastno voljo in bodite zmerom gospodarica svojih besed in čustev. Svojim tovarišem in tovarišicam rajši pripovedujte veseledn prijetne zgodbe, kakor pa žalostne. Ne bodite ena izmed tistih, ki ob vsaki priložnosti govori samo o svoji bolezni in o bolezni drugih. S takšnim besedičenjem ne boste osvojile nikogar, pač pa bo-sle prav kmalu same postale hipohonder. Bodite vsak trenutek pripravljene svoji okolici napraviti kakšno majhno uslugo. S takšnimi malenkostmi se ljudem prikupite, da vas ohranijo trajno v prijetnem spominu, človek je rojen za življenje v družbi, zato bodi v družbi prijeten. Mlademu dekletu se ni treba truditi, če hoče bili ljubka. Nekoliko dobre volje in naravnega iskrenega sincldja-ja in že jo imajo vsi radi. Zavedajte se, da boste s svojo neprisiljeno ljubkostjo prav lahko prekosile še takšno Jepotico. Posebno pa pazile, da ne boste zavistne. Prijazne morale biti s svojo okolico. Pri vsem tem pa ne smete iti predaleč. Preveč ljubeznivosti lahko škoduje vašemu ponosu in ugledu. Pri tem morate pač same potegnili mejo. Nihče vam lega ne more povedati. Ženski orkester Na Dunaju imajo edinstven simfonični orkester, ki ga namreč tvorijo samo ženske. Strokovne kritike zatrjujejo, da je orkester nenavadno dober, saj ima kar 40 violinistk in celo več kontrabasov. Med članicami vlada najlepša sloga, kar bi bilo lahko vzor marsikateremu moškemu orkestru. Orkester izvaja zlasti klasično glasbo. „Cene naglo padajo..." Znameniti francoski državnik Raymond Poineare je imel leta 1928 kot pred- \ sednik vlade v parlamentu velik govor v zvezi s stabilizacijo fr. franka. V govor tnu je neprestano vpadal korziški poslanec Pietri, ki je bil znan zaradi svoje večne opozicije. Ta je med drugim vpadel Poincare-u v govor z vprašanjem: — Gospod predsednik, ali sc vam ne zdi, da bodo cene zaradi stabilizacije franka precej poskočile? — Ravno narobe, — mu je odgovoril Poineare, — kajti cene so pričele naglo padati, čim sem sploh začel svoj govor! V tem trenutku pa je padla z levice duhovita opazka: — Govorite dalje! Govorite do polnoči, gospod predsednik! Skrbi na samotnem otoku V i SP m* Oprostite, ali imate današnji časopis: KAM, KJE? Jo 2U dftScu Uin v suka. nadaljnja beseda 2 dia GLASBENO DRUŠTVO TE7.N0 prired koncert v nedeljo 16-t. m. v gostilni Felič, Tezno. 23986-1 SLUŽBO DOBI cio 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din VINIČARJA sprejmem takoj. —- Vprašati Meljska c- 24. 239(19-2 URADNICO veščo knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati pod »Stalna služba« na og|. odd. »Večernika« 23858-2 TAPETNIŠKI PoTlOČMK se sprejme pri »Obnova«, Jurčičeva ulica 6. 24027-2 Sprejmem dva KROJAŠKA POMOČNIKA za velike komade in vajenca. Ivan Horvat, D. M. Brezje. 24006-2 Pridno ZDRAVO DEKLE za vse, ki lepo pero, se sprejme. Tezno. Maistrova ul. 11. 24005-2 V vseh banovinah in sreskili mestih odpiramo PRODAJNA SKLADIŠČA za oskrbovanje z novim izdelkom, kateri je nadvse aktualen Artikel je brezkonku-renčen ter se vuporablja v množinah Zaslužek dober in stalen, eksistenca zasigurana. Reflektanti morajo za ta po-ločaj imeti kapital od 5000 do 20-000 din v gotovini ter naj pošljejo resne ponudbe na »Publicitas«. Zagreb, Jlica 9, pod šifro "Dober prosperitet« 24019-2 H O A PAV E IN PISARN PRAKTIKANTA zmožnega slovenščine in nem ščine sprejmemo. Ponudbe na ogl odd »Večernika« pod »Zmožen 3«. 24084-2 POSTRANSKI ZASLUŽEK ZA VSAKOGAR Zastopnike za prodajo interesantnih knjig sprejmemo v vseh krajih banovine. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« tod »Dobra knjiga« 24078-2 SLUŽBO IŠČE !o 20 besed 12 din. vsaka nadallnja beseda 1 din GOSPODIČNA. stara 20 let. z znanjem nekoliko nemščine, želi nastopiti mesto natakarice ali pri otrocih v boljši družini. Naslov v upravj, Celje. 23941-3 19 LETNO DEKLE z znanjem nemškega jezika, išče službe za opravljanje vseli hišnih del Naslov v ogl. odd/ Večernika. 23940-3 BLAGAJNIČARKA trgovsko izobražena, izvežba-na moč, želi slične namestitve- Cerij. ponudbe pod »Točna« na ogl. oddelek »Večernika« 23935-3 TRGOVSKA POMOČNICA. zanesljiva, mlada, želi nastopiti službo takoj, tudi na deželo. Naslov v oglas, oddelku »Večernika«. 23843-3 POSTREŽNICA. vešča dobre kuhe in hišnih del, gre po dnevi k mali družini. Naslov v oglas, oddelku »Večernika«. 23904-3 f’ RDEČKASTE • strokovnjaško ROKE POSTANEJO Z UPORABO Službo PORTIRJA ali slično išče mlajši finančni upokojenec vsestransko zanesljiv. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Trezen in nekadilec«. 23950-3 Izvršujem vsa VRTNA DELA in po skromnih cenah. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Izprašan vrtnar« 24048-3 PERMA KREME GLADKE IN LEPO BELE O P O O E MIJA KANC MLADENIČ trgovsko naobražen, zmožen knjigovodstva in korespondence, išče zaslužek za po-oldanske ure. Ceni. ponudbe poslati na ogl- odd. »Večernika« pod »Agilen«. 24026-3 KORESPODENTIN.IA perfektna stenogrufinja sprejme takoj ali pozneje nudbe lastnoročno pisane ogl. oddelek »Večernika« »Dravska dolina«. se Po na pod ŠOFER lektromonter, ki izvršuje tudi avtomehanična dela. trezen, išče službo takoj. Naslov ogl odd. »Večernika« 23999-3 23946-2 Sprejmem takoj KROJAŠKEGA POMOČNIKA Kukovec Franc, Cankarjeva 10, Ptuj. 23939-3 FOTOGRAFSKO POMOČNICO .prvovrstno relušerko, sprejme »Foto Jana«, Maribor. 23821-2 GOSPODIČNA trgovsko naobražena, z znanjem strojepisja ln nemščine, išče kakršne koli primerno zaposlitve. Ponudbe pod šifro »Pridna in poštena« na ogl. odd. »Večernika«. • 24020-3 21,letno NATAKARICO okretno, pošleno, želi prevzeti dobroidočo gostilno na račun. Zmožna kavcije, garau cijiko pismo. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 23S85-2 Brezplačno ODDAM SOBO eseni- ki bi mi ob prostem času i,'omagala pri delu. Vprn satir Slomškov trg 7- 23902-2 Iščem SLUŽKINJO ki zna nekaj nemščine in ku he in ima veselje do 1 letne ga otroka. Studenci, Kralji Petra c. 45, trgovina DEKLO za vrtna in poljska dela sprej mem takoj. Maribor, Rad vanjska c. 55. 23981’2 Sprejme dnevno se k 2 otrokoma pol ŽENA s skromno pokojnino- Prosta hrana in stanovanje. Vprašati: Tezno, Cankarjeva 22 23978-2 SLUGO mlajšega, bistrega fanta, potrebujemo. Ponudbe na ogl odd- »Večernika« pod »Pošten 3». 24085-2 Iščem POSTREŽN1CO starejšo osebo, kateri zrla ku bati. celi dan. Predstaviti se Kettejeva 27, Veselko ^4065-J VA)ENCI-(KE) do 3r- hesed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din MEHANIŠKI VAJENEC. vešč slovenskega in nemškega jezika iz dobre hiše. se sprejme vri Ivan Legat, mehanik za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska ulica 30. 23943-4 GOSPOD ali gospodična se sprejme na hrano in stanovanje Vprašati Tržaška cesta 1, bifej Pinterič. 24009-7 LEPA SOBA sončna, poseben vhod, v cen tru, se odda 1. aprila solidnemu gospodu Mariiina 10, pritličje, levo 24003-8 Sprejme se na dobro DOMAČO HRANO več oseb Nizka cena. Mlinska 9, II. desno, Lopič. 23936-7 MODNI SALON. damski, sprejme učenko. Gregorčičeva 12. 23993-4 GOSPODIČNO sprejmem v cclo oskrbo- Tržaška 59. 23889-7 DEKLE zdrava, poštena, ki se je učila 9 mesecev šivati, išče mesto vajenke Pri šivilji, kjer bi imela celo oskrbo v hiši-Vprašati pri Pepi Tramšek Kajžar, v Sv- Miklavž pri Ormožu 24072-4 STANOVANJE do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din DVOSOBNO STANOVANJE se odda s prvim aprilom v Studencih. Aleksandrova c. 45.____________________23933-5 Lepa SOBA iu KUHINJA v novi stavbi se odda Pobrežje, Nasipna 55. 23923-5 Sprejemam na HRANO in STANOVANJE Aleksandrova cesta 1, Studenci. Vprašati v trafiki. 24069-7’ SOBO ODDA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SOBA za 1 ali 2 osebi v bližini parka, parket, posebni vhod, se odda s 1- aprilom Vrazova ul. 6, priti-, levo. 23897-8 LEPO STANOVANJE. sončno, se odda v Sp. Radvanju, Pokopališka 2. s prvim aprilom. Vprašati Kalohova 2, Studenci. 23903-5 SOBICA se odda in'kuhinja s 1- aprilom Vprašati od 15.—18. ure Kralja Matjaža 31 v Studencih. 23985-5 STANOVANJE sob in kuhinja se odda 1. IV. Stritarjeva ul. 30, Studenci-23983-5 STANOVANJE dve sobi in kuhinja s pritiklinami. se odda Sokolska ulica 42, Studenci. Vprašati popoldne 24030-5 SOBA IN KUHINJA odda. Gubčeva 3, Melje-24001-5 Lepo sončno DVOSOBNO STANOVANJE se odda s. 1- aprilom samo odraslim osebam. Stritarjeva ulica 42, Maribor. 2405^-5 ENOSOBNO STANOVANJE se odda na Aleksandrovi cesti 83. Vprašati Trdinova 5. Prednost imajo drž. upokojenci. 24043-5 Pošteno KMEČKO DEKLE išče službe k boljši mali družini, vajena kuhe in vsega hišnega dela. Nasop takoj. Naslov v ogl. odd. »Večerni-k««. 24066-3 KONTOR1STKA perfektna v slovenščini, nemščini in srbohrvaščini, slovenski in nemški stenografiji, z enoletno prakso, išče službo. Ponudbe pod »Maribor« na ogl odd »Večernika«. 246061-3 POŠTEN FANT dobrimi spričevali, vajen vsakega dela, tudi hišnega, prosi zaposlitve — tudi začasne. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« Celje pod »Priden«. 24077-3 DVE AIAI.I STANOVANJI sobico in kuhinjo ter sobico s štedilnikom oddam takoj Pristan št 11. ' 2405.1/5 DVOSOBNO STANOVANJE še odda Mlinska ulica 18. 24000 GOSPODA sprejmem takoj na stanovanje ii hrano v lepo sončno sobo blizu kolodvora- Aleksandro-a 55, vrata 1 24059-8 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SAMOSTOJNA GOSPA sce lepo, sončno, opremljeno sobo in kuhinjo za 1. april a,li 1. maj Po možnosti v I-nadstropju in v centru mesta. Ponudbe na ogl odd. Večernika« pod »Mirna in točna plačnica«. 24029-9 SONČNA SOBA. opremljena, se odda zraven Ljubljanske ulice in artilerijske kasarne takoj ali s 1. IV Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23934-8 do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din MALO TRGOVINO oddam na prometnem kraju radi selitve. Naslov v oglas-odd. »Večernika« 23913-10 PRIJAZNA SOBA opremljena, se lakoi odda boljšemu gospodu- — Kranjc, Ruška cesta 7-I-. desne stopnice. ________________23932-8 V NOVI HIŠI se odda mala sončna soba s souporabo kopalnice Naslov v oglas. odd. »Večernika« — GOSTILNO Studencih dam v najem ev. prodam. Naslov v ogl. oddel Večernika« 23992-10 MEHANIČNA DELAVNICA dobro vpeljana, z lokalom in inventarjem na prometni točki, se ugodno odda. Ponudbe pod »Ugodno« na oglas, odd lista. 23981-10 SONČNA SOBA- lepa, se odda takoj, event-sostanovalki k domači hčerki Maistrova 23 priti. 23926-8 PROSTORNA KLET velika in zračna, se takoj odda- Vprašati A. Tkalec, Glavni trg 4 23980-10 OPREMLJENA SOBA se odda s, posebnim vhodom za 2 gospoda ali poročen par Stritarjeva ul. 37, Maribor-23925-8 SONČNA SOBA lepa, s štedilnikom, se takoj odda. Cankarjeva ulica št. 2, Pobrežje. 23894-8 SONČNO SOBO lepo, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice Koroščeva 2 1-, desno, vr. 3. 2.3911-8 SONČNI SOBI krasni, se oddata, opremljena in prazna- Ljubljanska 37. 23976-8 OPREMLJENA SOBA z eno ali dvema posteljama in kopalnico so odda mirni stranki- Kopališka 22-111 • Po lak- 24003-8 DVOSOBNO ali ENOSOBNO STANOVANJE sončno, v novi stavbi, sc odda. Pobrežje, Aleksandrova cesta 18. 24012-5 SOBA IN KUHINJA se odda Dr- Verstovškova ulica 36, Pobrežj; 24060-5 Čista, opremljena SONČNA SOBA v lepi vili, v bližini mestnega parka, se odda. Aškerče ■va ulica 13. 24036-8 Sončna PRAZNA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda Sp Radvanjska c. 48 240.34-8 ENO in DVOSOBNO STANOVANJE se odda. Radvanjska cesta 5. Vprašati E. Mulec, Studenci. 24031-5 Sprejmem DVA GOSPODA na stanovanje s hrano ali brez. Miklošičeva 6-1. 24050-8 Kateri starejši USMILJENI GOSPOD bi pomagal siromašni, inteligentni gospodični srednjih let, zmožne nemščine in strojepisja kakor tudi vseh gospodinjskih del, do službe? Ccnj ponudbe na ogl. odd, »Večernika« pod »Vsa hvaležnost«, • 24075-3 PLAČILNA NATAKARICA z večletno prakso, zmožna kavcije, ■ išče zaposlitve v boljši restavraciji. Ccnj- ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Takojšen nastop«. 24073-3 KURJAČ z izpitom in večletno prakso išče zaposlitve v kakem večjem podjetju ali žagi, gre tudi kot .pomožni strojnik. Naslov v ogl odd »Večernika« 34079*3 Lepo KOMF. STANOVANJE odnosno- cela vila z vrtom tik parka sc odda v najem solidni stranki 1 maja. Ogledati v Badlovi ulici 1-Vsa pojasnila daje lastnik. Vprašati na naslov: Anton Vidovič. Sv. Peter v Sav. dolini 24080-5 STANOVANJE IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadallnla beseda 1 din DVOSOBNO STANOVANJE mirno, ali malo enodružinsko hišo v okolici iščeta zakonca brez otrok, točna plačnika-Ponudbe pod »Tudi pozneje« na ogl. odd »Večernika«. 24021-6 PREHRANA lo 20 besed 15 din. vsaka nadalju’a besedn 1 din Sprejmem SOSTANOVALCA v vso oskrbo Pipuševa 4, vrata 1- 24033-7 GOSPOD se sprejme na hrano iu stanovanje ter abonenti poceni na hrano. Židovska 14-1-vrafci S. 2-1023-7 Iščem k državnemu uradniku SOSTANOVALCA lopa, sončna soba. Antonija Pall, Razlagova 24-11.. levo ____________________ 24047-8 Odda se lepo opremljena MANJŠA SOBA solidnemu gospodu v bližini kolodvora. Vprašati v ogl odd. »Večernika«- 24042-8 epa OPREMLJENA SOBA strogo separirana- se takoj odda- Meljska Cesta 29-1. 24052-8 Takoj so odda lepa OPREMLJENA SOBA ijj mala opremljena sobica 1 aprilom. Koroščeva 7-1. vrata 5. 23893-8 SONČNO SOBO oddam- Masarykova 6, Špe sovo selo, Pobrežje. 24016.-8 OPREMLJENA SOBA sončna, za dve osebi, se odda s I. aprilom- Mlinska 35. 24013-8 OPREMLJENA SOBA sc takoj odda. Koroščeva 5-1 vrata 8. 24025- SOBICA se odda dvema osebama z ali brez oskrbe. Dravska 1-1 24067 LOKAL " Trajni kodri samo pr* Pavli, Specialiteta trajne, brez vodne oiiduk'-cije, 6mesečna pismena garancija- Najmodernejši salon. Najboljša P°". strežba po nižjih cenah-Salon ..Pavia” Koroška 8 HIŠO Z VRTOM ali malo posestvo blizu P°' staj od Maribora do Pragerskega kupim. Ponudbe P°a »Dajdam« na oglas oddelek-23987-11 GOSTILNO vzamem na račun Sem zmoz-na večje kavcije Ponudbe no oglasv odd. »Večernika« Pot‘ »Zmožna večie kavcije«. 23975-H NJIVA se da v najem. Vprašati RM* ška "■ vrata 2 23974-11 Proda se takoj poceni NOVA HIŠA in lep vri. Nova ul 15- P°' brežje. 24044-11 VELIKA DELAVNICA tudi v okolici Maribora, se išče. Franc Gaiser, Maribor, Jelačičeva ul. 3. 23972-10 HIŠA vrtom na Pobrežju se odda v najem. Prednost imajo državni uslužbenci ali upo-kojenci. Vprašati Cvetlična ulica 29, vrata 1 24046-11 do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din STAVBENE PARCELE odno naprodaj v Sp- Dobravi, ob Maistrovi ulici- Poizvedbe Tržaška 46. Mešiček 23875-11 Mala NOVA HIŠICA s krasnim zasajenim vrtom* sončna lega, se takoj in P°' ceni proda. Limbuški gozd št 161. 24024-H Prodam POSESTVO orale, hiša, gospodarsko po slopie za 90-000 din. Rače 168 23830-11 MANJŠO HIŠO kupim v neposredni bližini Maribora. Ponudbo pod »Pripravno za upokojenca« na o-glasni odd »Večernika«. — 23944-11 Prodam MALO POSESTVO dve njivi, vinograd, travnik, hiša z gospodarskim poslop* .em. Romih Anton. Vodeno-vo, Šmarje P- Jelšah. 23942-11 STANOVANJSKO HIŠO vrtom ali njivo ob troti blizu postaje kupim, Ponudbe na ogl odd- »Večernika« pod »Prometen kraj«. 23938-11 rodam HIŠO, vrt, njivo (14 oralov) pri veliki cesti za ceno 20-000 din. Šabeder Franc, Rače št 196. 23930-11 Dve MALI PARCELI po 1000 lev. metrov ali ena velika, 2000 kv- metrov, se prodata v Košakih 47. 24039-11 Zidana, z opeko KRITA HIŠA s pritiklinami in lepim vrtom« 10 minut od kolodvora, se proda. Vprašati v Račah št 10. 24007-11 Zelo ugoden NAKUP PARCEL pri postaii Hoče. Informacije Tezno, Krekova 4. 24002-11 HIŠA dvostanovanjska, v. lepim vi' toni in njivo, primerno za vrtnarstvo, se takoj proda« Naslov v ogl. odd .Večernika«._________________ 24032-lj Proda se POSESTVO v Sp. Radvanju št 42 skU' pai ali po parcelah. 23998-1 • Proda se POSESTVO gostilno- mesarijo ter s primernim lokalom za trgovino na zelo lepem prometnem prostoru tik ob farni cerkvi Sv. Marjeta ob Pesnici blizu Maribora Naslov v ogl. odd. Večernika- 23916-11 Prodam takoj TRI ORALE lepega gozda, mešan los, v Hočah. Pojasnila daje gostilna Račič. p. Hoče 23908-11 Lepa HIŠA velik vrt, 120-000 din Gostilna. stanovanja, poceni^ vi' le- parcele, gozdove. žage prodaia »Rapid«. Gosposka ulica 28 21064-11 do 20 beseo ?ft -in vsnka nadaH*1^ besed- 2 din Grem zn DRUŽABNIKA v sigurno podjetje s 50.000--7' din. Ponudbe na oglas, odd-Večernika pod »Dober delo' vec« 23952-1- Proda se POSESTVO 10 oralov, obstojče iz njiv, travnikov, sadonosnikov, ^ gozda ter stanovanjsko hiše z gospodarskim poslopjem tik banovinske ceste, kjer vozi autobu^ Marbor-Ljutomer Vprašati: Alojzija Stelcar, ■Brengova, p. Sv Anton v Sl-gor. ' 23914-11 Prodam HIŠO z oblastno odobreno kovačijo na prometnem kraiu za banovinsko cesto Solobir Ivah, Sv. Lenart p Laško. 23996-11 Odda se v najem HIŠA z vrtom na Pobrežju, primerna za upokojenca Poizve se Sodna 25-1., vrata -1 23990-11 Posodim 12 do 16-000 din Garancija: solastnica kakšne’ ga zaslužka ali druge stalne eksistence Ponudbe na (lK*' odd Večernika pod »Sigurtm naložen«. -23937-1" Kupimo HRANILNE KNJIŽICE Kmetskega hranilnega in ”n-sojilnega doma. Bančni koin* zavod, Maribor. Aleksandr va cesta 40 34018' ' OBRT - TRGOVINA do 20 beser’ 20 din. vsaka nadati”1* beseda 2 din PONIK1 ANJE „ Dokrornanie Dredmetov vse vrst dobro in Doceni Dri •«“' da* Maribor Trsteninki"' ulica 5. 6177^. JABOLKA ... po 2. 3 in 5 din kg Sklod , šče Aleksandrova 51. 23979'* TRGOVCI! *-vetličiij med. vosek in la. , orelmva iedrca Kuptte najceneje v Medarni, lubljana. Zidovska ulica 15. | 22541-13 Odpadke , PAPIRJA in CUNJ uPuie po naj višji ceni , . B. Železnik ^ariboi'—Pobrežje Nakupo-almci: Maribor, Kopališka -p in vogal Ptujske—Tržaške, [elefon 27-43 23953-11 »LlA«, Aleksandrova ul. 19 pogavice v ceneni izbiri, re-orin hlačke, predpasnike, vse otroško perilo, hišne Slape. SUrnbe Entlanje, izdelava sutnbov- predtiskanje izvršuje takoj ->Lia«. Aleksandrova ®_ 19. 23917-13 BARVANJE LAS TRAJNI KODRI z najnovejšim aparatom in preparatom z garancijo po znižanih cenah. Salon Mra-kič, Maribor Koroška c. 7. _____________________22749-18 POZOR. DAME! Trajne kodre z dobrim aparatom. Garancija. Zmerne cene. — V salonu »Stojnšek«, Orožnova ul 10. 23921-18 TEHTNICA UO kg decimalka skoraj no-naprodaj v trgovini Vin-"0v Klemenčič, Maribor, Tr- ‘Sjfta cesta 59_________23977-13 prinia ... .. KUHANO MASLO 11111 45.—, franko Maribor. Prodam. Naslov v ogl odd-!ji£2ernika :__________ 2402_8-13 • ŠTEDILNIKE vseh vrst in posamezne dele lnia na razpolago po nizkih cenah in solidni izdelavi ključavničarstvo. Vojašniška ulica 14. Maribor 23221-13 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Rabljen »Singer« ŠIVALNI STROJ woda poceni meh. Draksler, vetriniska ul. 11 24057-14 GRADIVO J,) 30 bes^cj 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din ■Vicenejše kupite Mizarski in stavbeni les. Mkor tudi ves les za plote 111 brajde kurivo, cement, apno, poljčanski pesek- Trgovina Kraser. Studenci 23557-15 PON1KLANJE t-okromanjo, posrebrenje itd. Najbolje iti najceneje izvršuje ‘Vrdka Dolenc-Škrinjar in drug, Maribor. Miklošičeva “»ca 6. 24022-15 TRANSPORTNE POLOVNJAKE ■tole za sadna drevesa in potreben les za vrtne ograje Prodaja Gnilšek. Razlagova "lica 25 24068-15 POHIŠTVO-OPREMA 20 besed 15 din vsafia nadaljnja beseda 1 din SPALNICE *H)ll NICE. KU HINJE v$eh vrsi v namioderneiših ‘•tstnoročnih izdelavah dobite v zalogi nohištva Aleksandro '5_C_ 48 4311—1 ku OTROŠKO POSTELJO |\upirn in prodam športni vo-Zlcck Ponudbe na oglasni oddelek Večernika pod »O-jroška postelja«. 23989-17 lupini RABLJENO OMARO Plvan, 2 ni dolgo mizo in o-?r°glo mizo, večje ogledalo 11 C stolov. Ponudbe na ogl. "«d. Večernika pod takojšnje B|ačilo 23982-17 kuhinjsko kredenco r°dani Naslov v oglasnem 1056-17 Novo TEMNOSIVO OBLEKO ugodno prodam. Maribor, Radvaniska 54 24076-18 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 oin. vsaka nadaljnja beseda 2 din Inteligentna, nesrečna SERIOZNA GOSPA želi znanja z osamljenim in teligentom v svrho Izmenja ve še idealnih misli od 40 do 45 let. Ponudbe na ogl. odd Večernika pod »Bogato ob zorje«. 23931-19 LOČEN, j BANOVINSKI EKONOAt 37 let star mali posestnik, !27 let, rim--kat., mesečna pla-iščem ženo, pošteno dekle, ča din 1000.— z brezplačnim vajeno kmetskega dela do 35 stanovanjem- kurivom in raz-let. Ponudbe poslati na oglas- j svetljavo Poročil bi prijetno odd. Večernika pod »Pošte- gospodično z dežele ali me- ti a c. 23949-19 DAMU inteligentni! želi ti poznati bo Iji mladji gospodiu u cilju konverzacije na nem. jeziku Dopise na ogl. odd. Večerni ka pod Novi život«. 24008-1'J INTELIGENTNA GOSPA srednjih let. posestnica, radi preobremenitve in osamlje nosti, želi spoznati ttao-braže nega starejšega gospoda stalno službo ali pokojnino. Resne ponudbe poslati na o; odd. Večernika »štev 23869 23869-19 SAMSKI TRGOVEC podjeten, zdrav, dobrosrčen z znanjem več jezikov in le pint nastopom želi spoznati iskreno prijateljico ali kom panjonko. Cenj. dot>‘ise na og odd. »Večernika« pod »Zora« 23890-19 ZDRAVNIK 42 let, samski in soliden, me sečni dohodek 10.000.— din z lastno hišo. Poročil bi bolj šo vdovo, gospodično ali lo čenko. —- Informacije pošilja proti nakazilu din 10 v znam kah »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. 23954-19 VDOVA popolnoma sama, zelo lepa židovka, dota v gotovini din 2,500.000, iščem zakonskega druga Navodila daje proti nakazilu din 10 »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg br. 10 23958-19 ŽELEZNIŠKI URADNIK 38 let star, mesečna plača 2000 din, išče zakonsko dru žico. Prednost šivilje in slič no Navodila daje proti nakazilu din 10.-— »NADA«, Za greb. Jelačičev trg 10. 23959-19 LOČENKA 33 let stara, dota v gotovini din 160000 iščem moža, ka teri je voljan biti samo moj-Navodila daje proti nakazilu din 10 »NAl3A«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23960-19 POMORSKI KAPETAN 39 let star, poseduje nepremičnin v vrednosti 800.000 -din, z mesečnim dohodkom 5 do 10.000 din, iščem zakonsko družico. Navodila daje proti nakazilu din 10 »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg br. 10. 23961-19 DRAŽESTNA ŽIDOVKA 30 let stara, dota v gotovini 800.000 din, iščem zakonskega druga Navodila daje proti nakazilu din 10.— »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg br 10-23962-19 ...................... STROJEVODJA. 34 let star, s premoženjem din 160.000- mesečno plačo din 2000— j|čem zakonsko družico. Navodila daie proti nakazilu din 10 »Nada«. Žareli- Jelačičev trg br 10 — 23963-19 20 hcoed J in v vi K beseda 1 din ladalinir STEKLENICE •p’* litra ;n trlčetrt litra k ■ • - j : i •'■■oprriia Kanc, Maribor 23476-1 VDOVA 11 let, rim-kat.. Slovenka, posestnica, odlična gospodinja. poseduje veliko posestvo in gotovino okoli din 300.000. Poročila bi boljšega rgovca. obrtnika, držav ali privatnega uradnika in slično frionnacile pošilja proti nakazilu din 10.— v znamkah »FIDES • Zagreb- VlašVa 66-23956-19 ^IRITF »VFCFPNIK«! MAMINA EDINKA 19 let stara, dota din 350.000, iščem zakonskega druga. Navodila daje proti nakazilu din 10-— »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23964-19 POROKE Gospodična, 221etna, dota din 20 000- Gospodična, 25 let, dota din 40.000. — Gospodična, 26 let, šivilja, dota din 50.000. —■ Učiteljica, 27 let, dota din 30-000 — Gospodična, 21 let, dota din 250.000. — Vdova, 45 let, dota din 180-000 Informacije pošilja proti nakazilu din 10,— v znamkah »FIDES«,. Zagreb- Vlaška 66 23955-19 sta. Plača združena s pokojnino. Informacije pošilja proti nakazilu din 10 »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. 23957-19 SKROMNO DEKLE z doto in službo želi poročiti železničarja. Tudi vdovci in upokojenci pridejo v poštev. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Tihi gaj« 24062-19 VDOVA srednjih let s posestvom v vrednosti 170-000 din išče upokojenca ali lastnika hiše v okolici Maribora, starost 55 do 75 let, kateri ima veselic živeti na deželi. Grem tudi za gospodinjo- Ponudbe poslati na ogl. odd »Večernika« pod »Vdova«. 24074-19 1 BOGATAJ-MARIBOR GOSPOSKA ULICA OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, se proda Širec, Tvrševa ul. 6- 24038-22 PLATO VOZ » prodam. Sodna ulica 15, pritličje. levo. 24035-22 Kupim otroški ŠPORTNI VOZIČEK Vrtna ulica 11. 24055-22 MOTORNO KOLO ~ 200 ccm, v dobrem stanju, nove gume. se ugodno proda- Frankopanova 55, gostilna »Jugoslovanski dotn«. 24082-22 Zaradi opustitve trgovine prodam ELEKTRIČNI MOTOR 4 in pol HP, dva stroja za mletje barv, žago za rezanje okvirjev, večje število valjev za svetilke in steklenic za vlaganje kumare, okvirje v palicah in lep klavir. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Večernika * pod »Elektr motor«. 24083-22 CARINSKI URADNIK 42 let star, mesečna plača din 2500, iščem zakonsko družico. Navodila daje proti nakazilu din 10— »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg br 10. — 23965-19 VDOVA 38 let stara, dota v gotovini din 1,500-000, iščem zakonskega druga. Navodila daje proti nakazilu din 10.— »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 23966-19 SAMSKI OOSPOD 57 let star. s premoženjem gotovini din 450.000, mesečnim dohodkom din 4000, iščem radi osamljenosti zakonsko družico. Navodila daje proti nakazilu din 10 »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10- 23967-19 LOČENKA. 291etna, želi znanja z boljšim starejšim gospodom. Dopise poslati na ogl odd. »Večernika« pod »Marica«. 23951-19 GLASBILA jo 20 besed !5 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam PIANINO skoro nov, krasen glas, moderen, železna konstrukcija Aškerčeva 16. 23928-20 Prodam dobro ohranjen SACHS MOTOR 'J? ccm Cena 3500 din- Do-ivisi na ogl. odd- »Večernika« pod »Gotovina«- 24071-22 PRIDELKI do 20 besed 15 tfjn, vsaka nadaljnja beseda 1 din BRESKOVO DREVJE najboljših sort posadite v vrt ali vinograd. Začnejo roditi kar drugo leto! Najžlahtnejši in najbolj zdrav sad. Tudi češnje, češplje, slive in nizke vrtnice še dobite pri Dolinšku v Kamnici pri Mariboru-______________________23609-23 U hi SADJEVCA — 3 lil razlinga, do 2 hi. slivovke in dobro mlekarico s teletom prodam v aprilu- — Naslov v ogl. odd. »Večernika« 23533-23 JABOLČNIK 50 hi prodam Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 23915-23 RAZNO Jo ?0 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Kupim DRES ZA MOTOR (bajaco) Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Večernika*; pod »Dres«. 23896-28 VEVERICE. DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste diviačin kupujem po najvišiili dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Semko. Maribor, Aleksandrova cesta 13. ____________________20774-28 POZOR! Vsakovrstne rabljene stro-ie, orodje in železne, litinske ter drugo kovinske predmete, cunje, papir, gumi in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ-Maribor, Kneza Koclja ulica št. 14, telefon 21—30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 24— 94._______________ _ 22955-28 FOTOAPARAT popolnoma nov, za plošče 10 krat 15, 3 kasete, anastigmat 1:4.5, zamenjam' za malo rabljen pisalni stroi v kovčegu-Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Fotoaparat«. , _________________ 23948-28 HMELJARJI Prodam pocinano žico za hmeljsko napravo Debelina 50—70 nun, cca. 500 kg po 9 din Jug I-, Ruše. 239-17-28 Kupim RIBIŠKO PALICO ruzdeljivo, do 5 m dolgo. Naslov v ogl. odd »Večernika«. _________24015-28 STRIŽENJE DIN 4 — Britje poceni 3 din. Brez odlašanja obiščite najceneišo brivnico »Rapid«, Meljska 1 ______ 24014-28 1300 litrov prvovrstnega JABOLČNIKA in 500 litrov vina proda Fi deli, Sv. Jurij ob Pesnici. 23870-23 II hi SADJEVCA 3 lil rizlinga, do 2 h! slivovke in dobro kravo mlekarico s tele*otn v aprilu prodam Naslov v ogl odd »Večernika«. 23533-23 Prodam RADIO popolnoma nove znamke, 5 cevni, vsevalovni super,- po zelo ugodni ceni Naslov: Godec Ivan. Pekre 47 23910-20 GOSPODIČNA ugodne zunanjosti, dota din 700.000.--, iščem zakonskega druga Navodila daje proti nakazilu din 10,— »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. — 23968-10 ZDRAVNIK 39 let star, ugodne zunanjosti, z mesečnim dohodkom 5 do 6000 din. išče zakonsko družico. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 23969-19 (i CEVNI RADIO prodam zelo poceni ali za menjam za kakršen koli pred met. Jurčičeva ulica 20, Studenci. 24041-20 POUK do 20 besed 15 din. vsaka nadallni: beseda 1 dfo Poučujem NEMŠČINO po zmerni ceni. Naslov v ogl odd. Večernika«. 23995-21 GOSPODIČNA 27 let stara- s premoženjem 350.000 din. išče trgovca, obrtnika ali slično- Navodila daje proti nakazilu din 10_— NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10 23970-19 VDOVEC 2 let star, s premoženjem ,500.000 din, išče zakonsko ružico. Navodila daje proti akazilu din 10 — »NADA«-Zagreb. Jelačičev trg 10. 23971-19 VOZILA d.-* 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 rlJn .MOŠKO KOLO znamke »\Vanderer«, dobro ohranjeno, poceni naprodaj pri F. Breznik. Betnavsku cesta 66- 23878-22 Kupim ŠPORTNI VOZIČEK Aleksandrova c. 18, Pobrežje 24001-22 Globok OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj Ipavčeva 9. Pobrežje.____________2,3907-22 Prodam ŽENSKO KOLO za 450 din- Klaneček. Studenci. Obrežna 87. 23991-22 VDOVA samljena, z nekaj imovine, želi »poznati upokojenca čez 50 let starega v svrho skup- I ŠPORTNI VOZIČEK nega gospodinjstva Ponudbe se proda Naslov v ogl odd- na og odd. »Večernika* pod »Večernika« 24045-22 Pošten prijatelj« 24049-19 Ugodno se proda 100 LITROV VINA v rogaškem okraju. Naslov v ogl. odd- »Večernika«." 24054-23 OPOZORILA do 20 besed 20 din, vsaka nadaljnla beseda 2 din NAZNANILO. Preselil sem svojo krojaško delavnico iz Aleksandrove c v Jurčičevo ul- 4-1. Vsem drž, nameščencem 10 odst. po pust Krojaški salon Jakob Erbus. 21798—25 IZJAVA Podpisana preklicujem iz1 rečene klevete o Štumpfu Antonu, čevljarskem mojstru v Mariboru, Dvoriako-va ul- 14, glede očitane tat vine premoga kot neresnične. Obžalujem in se istočasno tudi zahvaljujem g. Štumpfu Antonu, tla jc odstopil vsled preklica od kazenskega pregona. — Tacar Marija, zasebnica v Mariboru 24031-25 KUNST MARTIN 18 letni, nestalno zaposleni mladenič iz Trebč 55, občina Sv Peter pod Sv. gorami-dela dolgove na račun svojega očeta, posestnika v Treb čait 55. Oče izjavlja, da on ni plačnih takih dolgov in bi bil. kdor bi imenovanemu mladeniču kaj kreditiral, v nevarnosti, da denar izgubi. OBVESTILA do 20 besed JO din vsaka nadaljnja be^da 2 din ZAHVALA odpisani Plavčak Jakob se prav prisrčno zahvaljuje Zvezi Maistrovih borcev« v Mariboru za podporo v znesku 300 din. 23906-26 Plavčak Jakob. ZAHVALA Delavci tovarne meril v Sio-venjgradcu sc tem potom najlepše zahvaljujemo šefu g Ivanu Nikoliču za zvišanje plač, saj nam ie s tem nmo-o pomagano v tem kritičnem času, 23994-26 TELEFONSKI APARAT rabljen, sposoben za'lokalne pogov’ore, kupimo. Ponudbe pod šifro »Telefon« na ogl. odd »Večernika«. 23997-28 DVIGNITE DOSPELE ~ PONUDBE! 15. marec --št. 118 23 pomlad — 1941 — absolvent kmetske šole — boljša bodočnost boš srečna -center 8 •— čimpreje —- dober stalen zaslužek — dota zaželena — dobra služba — državni uradnik dobra točka — dnevni promet 2000 Dravska dolina — Drava — družabnik — ekonomija garanjiran zaslužek — gospodična — gostilna — gospodinjska pomočnica — gotovina — hiša — Hoče — izurjen — izredna priložnost — izredni zaslužek — iskreno prijateljstvo — jesen — kuharica — kavcija 2—5000 — kmetovalec — Kalvarija lepa lega — levi breg — lepa dobra lega — lep bukov gozd — leica poceni — marljiv — mehanik — motor — majer — mlada moč — inag-dalena 360 — Mirko 100 — mirna -7 mir - metan nujno — nastop čimprej — najemnina — neoporekljiva preteklost — natakarica — ogljarji —- osamljena zakonca k~~ plačilna — poceni — popolnoma zanesljiva — podjeten in zanesljiv — pisalna mizti —- plačam v gotovini — prvi marec — parketi — po- moč - poštna poštena 1000 — priden in ubogljiv resne 100.000 — radio — resen kupec — stalna služba — snažna — sončna soba in kuhinja — stroi — solidnost — srečna bodočnost — soliden stalna in dobra služba — starejši gospod — stanovanje samostojen strugar — soliden plačnik — samska — spretna — samos*ojna — soba — skupna — sončna parcela — smostojtio mesto — snažna — športni tip — Šta-ierc — šofer ima prednost — trgovska hiša — tri sto din točen plačnik — trgovina takoi — ugodnost — upokojenec — ugodna prilika -upokolencc 100-000 —- ugodnost - uradnica s prakso vestna — večletna praksa — verzirana — vodna moč — varčna gospodinia — vdovec obrtnik — vodna moč —4 vi-soV zaslužek — vrnitev — vdovec — vesten rivzar. — več.ii obrat — vzajemnost zmožna moč — zaslužek • — zanesljiv -- zaupna služba — železničar — železs)sfrti6ar. 24010-29 \ \Q*V /CREME ..PftRLIGG” friviRir-parm “DELI NI EfOCRAD- KNEI Ml H A J LOVA 1 NAJPOPOLNSJŠt HARMONIKE SVETA GENERALNO ZASTOPSTVO 2AHTEVAJTE BRiSPlAČHt CtNIKj Stran 14, Specijalna delavnica Ali želite dobro prile: gajoč sc modrček ali higieničen steznik brez ribje kosti in gumija tedaj se potrudite k „Luna“ Maribor, samo Glavni trg 21, kjer Vas bomo poceni '/■ veliko izbiro postregli ________ p revi* ianjg. %JwBSSSr popra- «Ssl8I|ii vljanie elektromotorjev in duiam Izvršujem inštalacije n pogon in luč, na sk*3.?’’, šču ves elektromaterijf ter motorji za noRon ® diname za luč. __ Fr. PetiinH elektr0D0dietie. Liubliaiia-Gosposvetska cesta ‘®' Telefon 23-71- PRI ŽIVČNI SLABOSTI orilijante, zastav-Ijalne listke išče nujno za nakuc Dobite v vsaki strokovni trgovini. Orlg zavoj 110 — »n Dobi *• w wsoh' »»karni ^ Po žetjt poSlje»*»o titeratwru ^oiliemo diskretno vlanbor ^.josposka 1 ^ Modemi šlageiji za ples in petje edino na ploščah iu vse druge vrste kože od divjačine kupujem stalno, tudi dobro domače in divje sajce ter plačujem najvišjo ceno. Zdravic, Ljubljana, Stari trg 30. 1972 Glavno zastopstvo: Meinel & Herold, Maribor Zahtevajte brezplačne sezname želite oglaševati, pokličite telefon: Slednike SCHNEIDEB Prodaja v Mariboru po meri dobite samo v prvovrstnNin zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Nov naslov: I. Kocmut, Meljska cesta 1 in sinova lurčičeva * ZAGREB. NIKOMCEVAIO Staro železo, baker medenino- svinec, cink- star oapir cu-nie tcroiaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževino. ovčjo volno, eoveio dlako kuouie vedne oo nai-višiih cenali Arbeiter Dravska ul 15. Te' 36-33- Novi modeli dospeli Raznovrstne cene Do 15-mesečni obroki Prevzemajo se vse vrste radio popravila Velika izbira cevk in nadomestnih delov otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri »fiol-a nasi. Slano Roman! Mar STROJI Aleksandrova ccsta /6 ♦ Telelon št. 26-14 Vsem, ki so nam izkazali nuiorgo sočutja iu tolažbe ob priliki nenadne smrti naše iskreno ljubljene in nepozabne hčerkice Rožice Boiii Stroie za obdelavo lesa-kakor za mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo i. t. d.-ter žaeino naprave dobavi v najboljši izvedbi Robert Raznožnik LJUBLJANA Pražakova ulica 8*1. Tel. 40-42 se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Se posebna hvala prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja, nosilkam vencev, sošolkam, nadalje pevskemu društvu »Kolo« ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Maribor, dne 11. marca 1911. Žalujoči starši. POSOJILNICA NARODNI DOM REZERVE BLIZU DIN 12,000.000 TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z__________________ Maribor, Cankarjeva 1, teleton 25-45 v veliki tzbin in najugodntie nudi SREČE PUmiK. Maribor, grad. Tel. 21-22,21-29 vljudno sporoča, da začne s prodajo srečk za novo 42. kolo dne 1. aprila 1941. Tudi v tem kolu se bo srečnim igralcem na dobitkih in premijah izplačalo skupno Din 65,000.000'- ter je v interesu vsakogar, da si čim prej zagotovi svojo srečko pri naši uspešni kolekturi. Izrežite spodnjo naročilnico in jo odpošljite z Vašim naročilom še danes! Točna, solidna in diskretna postrežba! Tukaj odrezali! Glavna kolektura državne razredne loterije »GRAD SREČE Putnik, Maribor MARIBOR Grad Naročam pri Vas sledeče srečke za 42. kolo: ............. komad l/> po din 100*— !0 -.... komad */* po din 50*— S srečkami mi pošljite tudi Vašo položnico Čitljiv podpis .......................... Točen naslov ............................ ! s Glavna kolektura Drž. razrmdne /oferi/e n Vrelec sreče Alojzij Planinšek, v Ljubljani Beethovnova ulica 14 ii javlja vsem cenj. odjemalcem, da je Državna razredna loterija odredila, da bo srečke za L razred novega 42. kola dala v promet s 1m dprffoffl t. I« Zrebanie 1. razreda novega 42. kola pa se bo vršilo 8. mala ne pa kakor je prvotno objavljeno 9. * aprila. %orej dne 1m cij>f#fči bo pričela Planinškova kolektura ,.Vrelec sreče‘ v Ljubljani prodajati srečke za 1. razred novega 42. kola. Oni igralci, ki imajo namen naročiti srečke za novo 42. kolo v glavni največji in najsrečnejši kolekturi v Sloveniji, naj že sedaj naročijo svoje srečke pa se jim bodo s 1. aprilom poslale po pošti. % * Ogromni dobitki in največje milijonske in dvomilijonske premije, ki se stekajo v Slovenijo v Vašo kolekturo „VRELEC SREČE‘ so Vam največji dokaz, kam naj Vas vodi Vaš korak do sreče. V novem 42. kolu sreče bo Državna razredna loterija zopet izplačala svojim srečnim igralcem okroglo Din 65.000.000'- Gotovo je, da bo del teh ogromnih milijonov odpadel tudi na Vašo kolekturo „VRELEC SREČE“ Kupujte in naročajte srečke Državne razredne loterije za novo 42. kolo v glavni največji kolekturi v Sloveniji * * srne" Aloiz Planinšekf Liubliana Beethovnova ulica 14 I tzd oe w m urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S l ANKO IJLILLA * Mariboru - Oglasi po ceniku - cračalo. - Uredništvo ta uorava: Maribor, Kopališko ulica 6. - Telefon urednlžtva štev. 25-67 in upruvc štev. 28-67. - Poštni cckovni račun 11 ^y.