LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO____________________________________ŠTEV. 5 Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Poštnina plačana v gotovini. 16 strani. — 2 — dinarja Prihodnja, velikonočna številka izide dne 16. marca 1940. Februar 1940 Februar je bit bogat: Svečnica in kratek pust, pepelnica, dolgi post, mraza in snega do ust. Prišel angel je Miru, Welles iz Amerike, nas pa strašil prav zares splošno znani je Hace. Ves Balkan na Svečnico se izrekel je za mir, ker tako nevtralni smo, je nastal domač špetir. Ob nagradah književnih dvignil se je snežni prah, Mirko je kulturni svet spravil skoraj za zapah. Na Bolgarskem kriza je vladna bila in o, spak!, krizo vladno je imel tudi azijski Irak! Svet v krizo sam tišči na vse viže in vso moč. VPLIV VOLILNIH KROGLIC NA VREME Ko so leta 1929 odvrgli volilne kroglice, je bila tako huda zima kot letos, ko nam jih zopet obljubljajo. Nastane vprašanje, v kakšni zvezi je to: ali vpliva vreme na kroglice ali pa kroglice na vreme? MODROVANJE ZVEZD — Ti neumni zemljani tam doli se bore za vse mogoče cilje in ideje, ne pomislijo pa, kaj bi se zgodilo, če bi se ena izmed nas vanje zletela! RANDI POD MORJEM — Počakaj me, draga, zvečer ob osmih pri srednjem dimniku. »CEZ SEDEM LET VSE PRAV PRIDE«, pravijo naši ljudje. »Čez sedem vlad ne moreš priti«, je rekel doktor Kjo-seivanov, ki je sestavil sedem kabinetov in dostikrat sijajno zmagal, osmi kabinet mu je pa zdlrknil iz rok, kljub volilni zmagi. Džlnsiskonovi potomci Nekoč živel je Džingiskan, oj mož krvav, strašan ... Z daj Džingiskančki le po zemljici korakajo in kremplje nam v kri namakajo. Tak sleherni je šef. Mogočen je gospod — a vi in jaz — njegov robot. Ponižen sem — idealist, a on prevzeten je sadist. To pleše on po hrbtenici kot da pripadam jaz drobnici plazilcev iz vrst podrepnih le častilcev. Ko pleše, poje on o duše higieni, a je podoben pravcati hijeni, ki kolje vse vrednote kakor mrhovino, da dvigne svojega duha praznino. Oj Džingiskančki, vi oblastni, kako ste bedni in brezčastni! Vemo, zakaj se nas terorizira — zato, da se duhu praznina kamuflira! AGENCIJA »RUMENA RACA« Japonski umik iz Nankinga ni umik! Je samo priprava za bodočo svetovno Olimpijado. V nankingški liniji se namreč borijo japonski tekači. Do zdaj so bili vajeni, da so vedno tekli za Kitajci, zdaj so poizkusili trening v obratni smeri. SMRK, SMRK.. • Svetila je zvezda Srečka Srečko-viča. Ko je ugasnila, so se zasvetile druge stvari. Svetil se je časopis Srečka Srečkoviča. Ko so posvetili v njegove prostore, je zatemnela njegova svetloba in na dan je prilezlo 5000 pendrekov, 2000 avtomatskih revolverjev, 3000 bikovk, bobni, trompete in zeleni robci velikega VODJE. Dokler je Srečku Srečkoviču svetila srečna zvezda, so premnogi smrkali vanje, zdaj samo Vodja še včasi kihne in si kakšno zatrobi, ko nima več ne trompet in ne bobnov. POROČILA VIIBORG, 24. febr. V finski vojski se opaža veliko pomanjkanje vojnih pilotov. Zato je finska vlada zaprosila vse nevtralne države, da ji pošljejo kader najboljših pilotov, ki bi mogli pilotirati aparate. Kakor slišimo, se je prva odzvala Norveška in je poslala po telefonu iskrene čestitke Finski, ki je prišla na tako sijajno idejo. Poslanica bolgarskemu kolegu Navdihnil: Živ kovic. Spesnil: Jevtič. S komponiral: Stojadinovič. Včeraj si bil, zdaj nisi več, tvoja vlada zdaj, preč je preč. Zdaj si kolega nam vsem enak, včeraj minister, danes prostak. Včeraj si zmagal, danes si pal na trdo zemljo iz sončnih višav. ZASPANA DUŠA — Ta je pa gotovo z zapadne fronte, ko spi tako trdno, da ga ni mogoče zbuditi. SKANDINAVIJA Njena nevtralnost na nitki visi, stiska in sila jo v vojno tišči. Sever kulturni je ves razmajan, nekdaj bil tak je samo še Balkan. Zdaj pa tu angel miru prhuta, vojne dobrote naj sever ima! ZADNJI ČAS Gospa profesorjeva: »Danes je petindvajset let, odkar sva se zaročila.« Gospod profesor: »Moj Bog. zakaj me pa na to prej nisi opozorila. Je pač zadnji čas, da se enkrat poročiva.« Pogovor o zamrzli pokrajini — Da, da, prijatelj, vse se bo sčasom odtajalo! — Vse, prav vse, razen kreditov! Repu, korenje, laž in poštenje, premog, praseta, drva, kaseta, maslo in žito, nafta, korito, železo, bencin, gospod in fakin — vse je meneštra, vrag nas že kleštru, za mir se izjavlja, in pekel pripravlja. RESNIČNA ZGODBICA IZ HRVAŠKE Ni še dolgo tega, kar je društvo »Seljučko kolo« v nekem hrv. mestu igralo neko Cankarjevo igro, dramatiziranega »Hlapca Jerneja«. Našli so se ugledni gospodje, ki so se nad tem zgražali; posebno se je neki jurist ponovno zelo neugodno izražal o »Seljačkem kolu«, češ, da širi prevratne ideje z motivacijo: »Evo, sad su opet davali igru ovoga Rusa — ovoga Cankar a.« Nato je spesnil neki član »Seljačkega kola« sledeči epigram: »Jedan gradski povjerenik svršio je jus, pa još uvijek ipak misli da je Cankar — Rus. IZ ŠOLE V tržki šoli so prišli do črke »s« in učitelj sprašuje učence, kdo ve kak samostalnik s., »s«. Vsak je vedel kakega, samo gostilničarjevemu Pepčku ne pride noben na misel. Zato mu hoče učitelj pomagati in ga vpraša: »No. kako se pravi tistemu, ki gre toliko vina vanj?« »Aha. že vem!« odgovori Pepček resno in zavestno, »to so gospod svetnik!« INDIJSKI FAKIR NA FRONTI 1. Pomladanske novosti za moške obleke in površnike nudi tvrdka FRANJO MAJIH Maribor, Glavni trg Ste v. 9 ŠOLSKI UČNI NAČRTI ZA LETO 1940-41 Iz, kitajskega. »A b e c e d n i k a« za 1. razred ljudskih šol: Otroci naj se uče tudi vnaprej abecede po modernih metodah, pri tem pa je treba upoštevati najaktualnejše in otrokom najbližje probleme. Malo abecedo naj si zapomnijo s pomočjo.sledeče pesmice, ki se naj poje po običajnem starem napevu: I, i, i — po žveplu svet smrdi. U, u, n — reži se vrag v peklu. E, e, e — mikado izvija se. A, a, u — marsikdo zija. KRONIKA E — Pred premestitvijo ni dandanes nihče varen. Letos so premestili po službeni potrebi celo svetnika — Matijo, tistega, ki led raizbija. Slo* venci so ga obhajali, kot se spodobi kremenitim konservativcem, 24. februarja, kar jih pa ni oviralo, da ga niso obhajali tudi na njegov letošnji god, to je 25. februarja. Ker pa gre v tretje rado in mora biti ponedleljek po predpisih itaik »plav«, se je razširilo to godovanje še tudi na 26. februar. O srečni Matijčki! — Tudi drugače je Matija držal besedo: zjutraj je našel led in ga potem ves dan raizbijal. Zvečer, ko ga ni več bilo, pa je naredil novega. Res značaj, kdor tako dirži besedo! To dokazuje, dla so dandanes edini značaji še — svetniki... Sicer pa jih drugače ne bi sprejeli med svetnike. — Radi mehiškega petroleja, ki je prišel na trg, a je mnogo slabši od poljskega in rumunskegai, je pri nas prava pravcata revolucija. Prav nič čudno: kdo pa je že kdaj videl kako mehiško zadevščino, ki ni rodila — revolucije? — »Meningitis« straši poslednji čas staro in mlado. Bolezien, ki ima po glavobolu in nahodu za posledico najmanj bebavost, če že ne smrti. Marsikdlo, ki je poslednji čas bolehal za glavobolom in nahodom hvali na tihem boga, da je samo bebast. Kajti po pred.pisi'h »meningitide«, bi bil zdaj že lahko — nad zvezdami... — Petroleja primanjkuje, karbida primanjkuje, zvezde se skrivajo, luna tudi. Iz tega razloga na mariborski periferiji že težko čakajo — poletja. Tedaj bodo vsaj — kresnice razsvetljevale tamošnje egiptovsko temačne ulide... — Teletina je ogromno poskočila. Teleta so zdlaj lahko ponosna na svojo veljavo. Sicer pa: na svojo veljavo je lahko ponosno res samo — tele... Velja vsesplošno. — Film »Vražji študentje« je bil kot grenak lek. »Lek« za študente, »grenak« pa za — profesorje ... — V Studencih! je neka »Zvezda« (»dramatično društvo«) spravila na oder neko »Zoro« (»opereto ali veseloigro s petjem' in godbo«). Ta zora se je potem v teku dogodkov prelevila v najidealnejši mrak brez zvezde. Ker umetniško osobje radi hripavosti ni moglo peti, pa je zato v zameno — žvižgalo. Namreč — občinstvo... — Haceta vidijo ljudlje vsak dan na nemški meji, na italijanski meji, na Dolenjskem in v sami Ljubljani. Škoda, da samo na sliki v časopisju. Linijo moderno dama bo dobl!a, če ji roka vešča plašč bo prikrojila. Vedite, da se ji prav zelo izplača, če zaupa dama v damskega krojača I IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 POT V POČEHOVO Miha se je odpravil krast k vaškemu bogatašu. Ker so bila vrata zapahnjena, je napravil luknjo v zid. Porinil je glavo skozi in se silno prestrašil: vsa družina je bila zbrana pri večerji. Prestrašil se je Miha, še bolj so se pa prestrašili domačini. »Kaj hočeš?« se je zadrl gospodar nad njim, da ga prestraši. »Kje gre, prosim ponižno, pot v Počehovo?« je vprašal Miha vljudno. NESPORAZUM Gospa: Kje je moja copata? Služkinja: Milostivi gospod je že odšel v službo. On: »'Dvoje ime je neizbrisno napisano v mojem srcu.« Ona: »Še ljubše pa bi mi bilo, če bi bilo napisano v župnijskem uradu v knjigi porok!« ČASI SE IZPREMINJAJO Oče: »Zakaj si no znaš pomagati? Ko sem bil jaz tvojih let, sem delal v špeceriji za 80 dinarjev na mesec in čez pet let je bila špecerija moja!« Sinko: »2e mogoče; današnji časi so pa prinesli različne izpremembe, tako na primer: kontrolne blagajne.« TAŠČA Žena: »Povej, Nace, kaj bi rad za rojstni dan?« Mož: »Okostnjak tvoje mame.« FIZIKA »Kaj se zgodi s sončnim žarkom, če pade na vodno gladino?« »Zacvrči in ugasne!« URADNA TAJNOST »Gospod ravnatelj, kako ipa je pravzaprav v vaši tovarni ogenj nastal?« »Tega vam pa žal ne morem pojasniti!« »O, saj razumem, uradna tajnost!« Blažena nevtralna dežela, kjer se cedi mleko po cestah! Za to blaženost je pa potrebno, da se zaleti v mlekarski voziček poštna vprega, kar se je pred kratkim v Mariboru res zgodilo. VvftVARNfV V Kavarn/a lil i »Gospod stražnik, dolžan eno črno, < Z Z Z To bo kratica novega obrtniškega združenja. Kratica pa bo pomenila: Zveza Združenih Združenj. Zdaj se vrši proces razdruževanja združenj in ko bo to razdruževanje končano, se bo pričelo združevanje združenj v Z. Z. Z. HACE je razpisal na svojo glavo literarno nagrado. Rad bi bil ovekovečen kakor Dimež in Rokovnjači. Kdbr bi ga obdelal, bi ne tvegal drugega kakor življenje. Ohranil bi pa našo literarno tradicijo in bi mu) ne mogli očitati, da nagrade ni zaslužil. Literati, na plan! PRIJATELJI MED SEBOJ (»Jutru« in »Večerniku« v album) Celo med brati pride včasih do prepira. Kaj med prijatelji prišlo bi ne do kakšnega špetifa? Dva si skačeta že dolgo pridno v lase, tretjemu se dajeta hvaležno v zobe. VDOVIN SAMOGOVOR »Zakaj nosim pravzaprav samo podnevi črno? Ponoči vendar najbolj žalujem za Matevžem U Vojna porolila Nemško: Deset letal smo sestrelili, pet ladij spet smo potopili, sovragov tisoč smo ujeli, sijajne še uspehe imeli. Francosko: Pet Messerschmittov smo poslali po gobe. Dalje smo zmagšli na celi črti. Ni več dvoma: sovražnik pride do poloma. Angleško: Po Nemčiji smo raztrosili letake. Ti bodo ubili razen blokade še sovraga, gotovo je že naša zmaga. Rusko: Sijajna naša je morala, bo kmalu Fincu smrt zadala, je zmaga že rdeče zemlje, hudič zato zdaj Finca jemlje. Finsko: Dodobra svoj teren poznamo, zato ga Rusu nič ne damo, s smučmi po širni ruski ploskvi, grem6 in kmalu bomo v Moskvi. To poročila mnogobrojna so: optimizem, vendar vojna. Ko vsak samo še zmage žanie, kdo bo izgubil, je vprašanje... Kako si Janezek predstavlja idealnega nevtralca Potrpežljivost 1. KAVARNA PRI ZDRAVNIKU »Tako, gospodična, zdaj sem temeljito preiskal vaše srce. Rečem vam, jaz bi bil srečen, ako bi ga imel.« »O, gospod doktor, samo dote nimam!« v kavarni sem še črno, saj dovolite, da poravnam ta dolg.« »Pa le hitro pridite, jaz vas tukaj počakam.« Kavarna Ima poleg glavnih tudi stranska vrata 3. in tako se zgodi, da čakaš nekoga zaman dolga leta. Se ni bati 1 — Spravite se proč, vi ste popolnoma pijani! — Oprostite gospodična, saj pijanost ni nalezljiva! Za Veliko noč si bodo gospodinje nabavile rozine in drugo, kar potrebujejo za potice, kakor tudi barvo za pirhe le pri Ivan Lak - Maribor, Glavni Irg 10 Telefon 25-03 ŠPECERIJA - KOLONIALE - DELIKATESE Telefon 25-03 D, Goflja: Matek Mihe Matka Miha Maček je sedel pri stalni mizi svoje stalne gostilne. Pred njim je stal še nedotaknjen in res deviški — četrt vina. Da je stal četrt vina nedotaknjen in res deviški pred Miho Mačkom in to že več ko pol ure, se še ni biio nikoli zgodilo. Ta četrt je torej na ta način' glasno in zgovorno pričal, da z Miho Mačkom nekaj ni v redu. In zares: nekaj ni bilo ž njim v redu. In sicer sinoči. In tisto nekaj ga je danes dušilo', obdajalo s skelečo živčnostjo in* negotovostjo, ki mu je jemala misli, voljo, tek in žejo... Miha Maček si je z desnico podpiral glavo, z levico pa brado in upiral svoje duhovne oči v grozovito črnino, v ne-prodirno temo. Ta črnina, oziroma tema je nastala pri njem po sinočnjem odhodu iz svoje stalne gostilne. Do policijske ure mu je bilo vse jasno. Do tega trenutka je vedel vise in se še danes zaveda vsega: da je sedel s preglednikom Kosom — ž m jim je popil poldrug liter Štajerca, da je potem odšel Kos in prisedel upokojeni paznik Janežič — ž njim je popil poldrug liter dalmatinske črnine, da je nato odšel Janežič in Prisedel poštar Mrak — ž njim je popil štiri vrčke piva, da je četrt ure pred dvanajsto odšel Mrak in prisede! učitelj Prah — ž njim je popil liter cvička in osem slivovk. Vsega tega se je Maček zavedal dobro, natančno, kot bi se biio zgodilo danes. Čim pa je prestopil prag gostilne po dvanajsti uri, se je bilo zgodilo ž njim, kot »bi ga bil kdo si kolom lopnil po glavi: tema, tema in spet tema... Zavedel se je šele danes dopoldne okrog pol enajste ure, ko se je bil zbudil doma v svoji postelji in je z brnečo glavo in trepetajočim telesom začutil svojega soimenjaka — mačka... To časovno razdobje med sinočnjo polnočjo in današnjo pol enajsto uro je bilo zdaj vir Mačkovega krčevitega premišljevanja in nedotaknjenosti vina, ki je stalo pred njim vse deviško. Potožil je že bil gostilničarju svoje gorje in se skliceval na Kosa, Janežiča, Mraka in Praha, da se jih vseh čisto trezno spominja. Vedno bolj ki-čevito se ga je prijemala negotovost, črne slutnje so mu razjedale mačkasto dušo in glasno, vedno glasneje je zatrjeval gostilničarju in vsakomur, ki ga je hotel poslušati: »Nič ne vem, kod sem hodil, nič ne v em, kaj sem govoril, nič ne vem, kaj sem počenjal. O groza grozovita gromozanska!« Po približnem enournem temeljitem zatrjevanju tega dejstva, ko je bil četrt vina pred njim proti navadi in vsem Mačkovim predpisom še vedno nedotaknjen in ves deviški, je prisedel k njemu popolnoma neznan neznanec. Pomežiknil je Mačku in se porogljivo nasmihal, koi je pograbil njegov četrt vina, ga na diušek izpil in prijazno dodal s hripavim glasom: »Za pol litra boš RESNIČNA POVESTICA IZ MARIBORA Inštruktorica pripoveduje svoji trinajstletni učenki o .desetem bratu: »Martinek je bil jezen na Piškava, ker je vedel, da je zapeljal njegovo mater.« »Kam?« vpraša dekletce. OTROŠKA ŠKODOŽELJNOST. »Ti, Anka, kaj se pa režiš tako zadovoljno?« »Papa me je nabil.« »In to ti je tako strašno všeč?« »Da!... Veš, ko me je papa tepel, je prevrnil tinto po našem novem prtu!.., No, ali jih bo skupil, kadar pride mama doinov!« PARIŠ, 24. febr. Agencija poroča, cta na zapadli ni nič novega. Nočno življenje se je pa v francoski prestolnici zopet razživelo in je to zahvaliti edino vojakom, ki prihajajo preveč spočiti z Maginotove linije na dopuste. dal, prijateljček, ko sem te sinoči, oziroma davi rešil take nesreče!« Maček je kar omahnil na svojem stolu: »Nesreče? Kaj pa je bilo?« Neznanec mu je pripovedoval: »Nič. Samo doktorja Borštnika bi bili kmalu nabili. Da vias jaz nisem zadržal na tej strani ceste, bi bili zdirjali na ono stran k njemu in po njem bi bilo!« Maček se je zgrozil: »Kaj, Borštnika sem hotel? Svojega šefa? Danes bi bil ob službo! O, prekleti alkohol! Halo, gostilna, dajte temu gospodu liter vina!« Prinesli so Mačku liter vina in1 sta ga družno z njegovim rešiteljem izpila. Nato ga je rešitelj za proti-uslugo napumpa! še za pet kovačev, se vljudno zahvalil in odšel... Maček se je oddahnil: »To je torej bilo! Hvala bogu, zdaj je višaj urejenod« Hotel se je že pomirjen odpraviti, kar se mu je iprismehljala ženska k mizi. Nič ni rekla, samo prisedla je, ga nekaj časa ogledovala, nato pa zinila: »A, danes pa me ne poznaš? Dobro, da sem še tako dobrega srca, sicer bi pri priči izvedela tvoja žena, kako ste me davi napadli'! Goispod', to je bilo posilstvo!« Mačku so stopile potne srage na čelo, beseda mu je v grozni slutnji zamrla, namesto njega pa je nadaljevala neznanka s pomenljivim prizvokom: »Saj veste, roka mko umiva, nekaj boste vi dali, nekaj bom jaz pozabila, pa sva bot!« Maček je segel v denarnico: »Sto din zadostuje? Veste, suh sem, pa oprosti- Izpod Karavank Pomlad prihaja — Škoda, da bo zima knuVu minila. V tej kapici sc počutim kar za par let mlajšo. Občani se radii jejo. Letaki kulturnega društva jih vabijo na veselo igre, takorekoč na burko. Kdor hoče videti burko, mora v dom, ki ga vodi voditelj kulturnega društva. Njemu, kulturnemu in plemenitemu voditelju, se pa zdi burka premalo plemenita in preveč nemoralna. Morda burko poznate? Tako na uho vam Povemo: »Trije vaški svetniki«. Občani pasejo oči na vabljivih letakih in sklenejo, da za burko puste vse pustne plese na miru. Plemeniti vaditelj kulture pa grdo gleda lepake in kliče na pomoč pomočnike, ki bi burko pregnali. Z a to pomoč pa ni pravega vzroka ali takozvanega »o slon c a«. Ura je osem. Dvorana je nabito polna. Vsi vaški svetniki so našminkani. Ura je pol devetih, svetnikov pa še vedno ni na spregled. Na odru šumi, potem ropota, zavesa se pa še vedno ne razgrne. Ura je pol de- setih, občinstvo je pa že naravnost vročično od pričakovanja. Zavesa se zgane. Prikaže se napovedovalec in oznani, da plemeniti kulturni voditelj ne dovoli nemoralne burke na moralni oder. Važne žice električnega voda so prerezane. Občani strme. Tako željno pričakovano veselje je padlo v vodo. Ogoljufani so za lep večer. Hrup, žvižgi, ropot, jeza, pustni rompompom ... — Denar nazaj! — V filmih pa lahko kaj takega kažete! — Kje je morala?! Občani se raztepejo po oštarijah in pijejo ter plešejo na jezo ... Morali je pa zadoščeno. In kulturi... »Zakaj ste pa svojo ženo pustili doma, ko ste se v Ameriko izselili?« »Zato, da se mi ne bi po domu tožilo.« Rum, Brandy (konjak), pristna slivovka, brinjevec, droženka, vse vrste likerjev in sadnih sokov kskor tudi specijalittte tvidke GRENČAK (želodčna grenčica) In VERMOUTH vino dobite pri tvrdki JAKOB PERHAVEC, MARIBOR Izdelovanje likerjev, desertnih vin, sirupov In žganjarna Na drobnol Oospostta ulica šteir. 9 - Telefon štesr. 25*80 Na debelo! te!« Ženska je pospravila sto dinarjev in odšla brez pozdrava. Maček je pograbil klobuk in liotel zdirjati iz gostilne, pa mu je prestregel pot orjaški možakar. Zaupno ga je .prijel pod' pazduho, da je Maček kar vase zlezel, in ga popeljal nazaj do mize. Mačka so bile samo še oči. Z nepopisno grozo so mu bolščale M neznanega orjaka. Ta je krmežljavo opazoval Mačka, kot kaznilniški ravnatelj mladoletnega jetnika: »Gospod, saj veste, sinoči...!« Ni utegnil končati, kajti Maček je zbesnel: »Kaj sinoči, kaj?!« Orjak se ni nič zmenil za Mačkovo besnost. Mirno je nadaljeval: »Boga zahvalite, da ni bilo nikogar na cesti razen mene. Govorili, ne, zmerjali ste proti obstoječemu redu, proti vladi, proti državi. Danes bi že bili v kaznilnici za najmanj dvajset let, da ni bilo na cesti samo mene. Če hočete, živ krst ne bo o tem izvedel ničesar. Kakšno malenkost boste odrinili!« Maček je občutil, ko da ga pečejo na ražnju, zgrabil se je za glavo in zastokal: »Prekleti alkohol, uboga žena, ubogi otroci!« Nato je izročil poslednjih dvesto dinarjev orjaku. Orjak se je poslovil, Maček :pa je omahnil na mizo in sl pulil lase... Nekdo ga je potrepljal po; rami. Maček se je prestrašil, a zaman — bil je učitelj Prah, ki ga je nagovoril: »No, si se prespal? Se mi nič ne' zahvališ, da sem te sinoči spravil vse od gostilne do postelje?« Maček se je zazijal vanj, kot v kakšnega duha: »Ti si bil vso pot z menoj?« Prali: »Da!« »Sem hotel napasti' svojega šefa?« Prali: »Ne!« »Sem hoitel posiliti1 kakšno žensko?« Prah: »Ne!« »Sem zabavljal proti državi?« Prah: »Ne!« Maček je bil vesi omotičen, nato pa je nahrulil Praha: »Vse to pa bom vnaprej počenjal! Je že plačano!« In je odšel brez pozdrava... Drugo Rosina MARIBOR - Vetrinjska 6 Zaloga galanterije, drobnarij, parfumerije, pletenin, papirja itd. LOČITEV TOLAŽBA »Pomislite, gospod profesor, nadsvetnica mi je rekla: gos neumna!« »Nič si ne storite iz tegai, gosipodična, gosi so,vse neumne.« — Oh, kaj bo! Ločitev, to boli! — Pomiri se, Ema, na vse se je treba privaditi. GLADOVNA STAVKA A.: »Kaj si pa danes t'ako čemeren?« B.: »Zastran obleke, ki je nočem ženi kupiti, je pri nas gladovna stavika.« A.: »Kaj? Zaradi tega cela družina loče jesti?« B.: »O, ipa še rada — samo žena toče kuhati!« MODERNO DARILO Snubec: »Mesto šopka, mola draga, sem Ti prinesel škrnicel premoga, ki Ti bo bolj koristil kot rože.« Tudi zasluge Nek naš list je priobčil dopis v Počast življenjske obletnice bivšega župana nekega mesta na Gorenjskem. Naštevajoč zasluge izza časov nekdanjega županovanja, nadaljuje v stremljenju, da bi jih čim več naštel, nekako tako-le, če se pravilno čita: »... tudi šole, ki jo morajo zaradi mraza sedaj zapirati, ni on postavil, marveč je ta šola greh sedanjega režima. Niti ni on postavil novega lesenega mostu, ampak tekom 15-tih let sploh nobenega na tistem mestu. Niti ni kdo pod njegovim režimom izmetaval denarja za kaka kopališča in pokopališča.« POBOŽNA ŽELJA Lastnica neke male cvetličarne je šla na pokopališče po opravkih. Zaiprla je svojo trgovino in oa vrata napisala: »Sem na pokopališču.« Ko pa se je v,mila, je videla, da je nekdo spodaj napisal: »Počivaj v miru!« OTROŠKA »Slavko, Noetu je moralo biti pa strašno dolgčas v,1 barki!« »Saj je lahko ribe lovil!« »Že, pa ne dolgoi!« »Kako to, da ne?« »Zato, ker je imel samo dva črva!« V ORDINACIJI — Postiti se morate, gospa, postiti! — Bom, gospod doktor, po vašem receptu! I-If* f J-Js* / ~ Kupujte, dokler še Imamo veliko zalogo angleškega in češkega blaga, po znano nizkih in še starih MIIA/VU • ULllU i cenah, za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubeituse, oficirske, financarske in železničarske uniforme itd. samo V Češkem magazinu v Mariboru (pri Slavni policiji) Velika odprodaja ostankov I Krojaške potrebščine1 Jezik, nlesof pomen in fpllf 2. marca 1940. Šolska naloga. Danilo Goflia Skoro fsako bitje ima f svojih ustih, gobcu ali žrelu nekšndi košček mesa, z katerim proizvaja nekšme zvoke, z katerimi daje svoje notranje počutke drugim bitjem na svitlo. Tisti košček mesa se imenuje s znanstveno besedo: jezik. Imamo razne jezike: oslovske, sračje, bikove, kačje in fča-sih tudi človeške. Ti so fčasih hujši od kačjih. Po obliki delimo jezike f špičaste, okrogle, tumpaste, preklane in prirašene Jezike, po barvi pa f angelske (te imajo ženske, kadar je kdo Vanje zaljubljen), f hudičeve (te imajo ženske, kadar kdo vanje ni več zaljubljen), bele, vijolčaste, čiste in umazane jezike. Ločujemo jezike tudi po vonju, rešpektivno: po duhu in tako dobimo duhovite in neduhovite jezike. Duhoviti so jako (ze!o redki kot kakšni Mamutovi zobje ali krapinski Pračloveki. Na uevjor-ški Svetovni razstavi so jih vse stlačili skupno na eni meseni kup, pa ni bilo dosti mesa niti za dva zrezka. Je tudi sicer še več duhovitih jezikof pri človečanstvu f zalogi, toda ti so duhoviti zgolj recimo na Novo leto zjutraj, ali pa na Pepelnično sredo ali pa po kakšni drugi Alkoholijadi. Ti niso potemtakšnem podedovali isvojega Duha ne po kakšni materi ali po kakšnem Udruže-nju morebitnih očetof, temveč po vinu, žga- nju, šampusu, likerju ali po kakšni drugi Svinjariji... Drugega duha pa si tudi člo-veki dandanes, tudi če bi ga posedovali, ne moremo špogati, ker je pljuvati po tleh in duha imeti strogo prepovedano... Neduhovitih jezikof pa imamo na Pretek in če bi vojna trajala do Sodnjega dneva in Nebeške trobente, ta artikel ne bi pošel in se nam ni treba bati, da bi te Sorte jezike dobivali, kot kakšni bencin — na kar.te, nasprotno — lahko bi dobavljali cele vlake vojnim Silam za konzerve. Pomen jezika in njegovi fplif pa je tudi jako zelo odločilnega fprašanja pri izberi poklica. Tako na primer ne more Človek brez špičastega jezika iti recimo: za Advo-katarja. Kajti brez špičastega jezika ne more fpičiti gospoda držafnega Pravnika in ga tako zagovoriti, da bo mislil, da je bil blagopokojni gospod Čaruga častni Predsednik društva za povzdigo Morale. Ali pa na Primer prirašen Jezik: Kdor ga ima, blagor mu, on je dober za* marsikakšni poklic. Taki človeki so najbolj priljubljeni in obrajtani, ker nikomur niY/t]Ki]|=fcT3| RADIO STARKEL Maribor,trosvobode 6 pirja in majhne oblike, da ga nosi lahko vedno s seboj in da lalhko vsak trenutek sredi vrveža na cesti, sredi plesa, pod zvezdami v parku, ali kjerkoli zabeleži novo rirrno. Na vsak list v zvezku napišite na vrhu po eno rimo. Za primer vzemiva — aka. Pod to rimo napišite vse bese*dte, ki se končujejo na — aka in ki Vam pridejo na um: Sraka, spaka, ipaka, taka, šaka, vojaka, kaka, plaka ... Še en komplicira-nejši primer: — irje: Mirje, perje, (e = i!), kromipir je (dve besedi — ena rima!) sir je (istol), kvartir je itd.,.. Oh, kakšne pesmi boste še pisali! V koš boste dali Prešerna in Koseskega! Čez dvajset let boste imeli že gotovo dvajset polnih ctvezkov. (Dobro jih hranite in bojte se špijonaže, kajti če izgubite zvezek, je Vaše pesniške slave konec in si bo koval iz Vaše genijalnosti nekdo drugi slavo in denar!) To bodo kar frčale rime iz Vaše svetle glave! (Zabeležite si: frčale — glave!) Kadar Vam bo pa rime zmanjkalo, boste pogledali v zvezek. Na primer, če Vam zmanjka v zadnji kitici soneta rima na — eh: »Živeti svobodno na lastnih tleh, ki znoj njegovih trudov jih oplaja s sadovi v Bogu posvečenih —.« Poglejte v zvezek! Tam boste našli: meh, teh, peh, konceh, žival&h, leh — hop! Leh bo čisto primerna rima, torej »posvečenih leh« in sonet je pečen ali »fiks und fertik«, kakor pravijo. Priporočam Vam še, da se udeležujte živahno 'mariborskega kulturnega življenja: berite kulturne rubrike v listih, obiskujte opero, vrzite kdaj kakšni pevki rožo na oder, obiskujte slikarske razstave risarskih profesorjev( le ti 'SO umetniki), navežite stike z novinarji in merodajnimi činitelji, hodite gledlat v kabarete plesno umetnost — tu Vam bo Vaša pesniška žilica posebno vztrepetavala. 0, lepota! O, božanska umetnost! Saj se najdejo ljudje, ki smešijo vse povprek — n. pr. Božo v svojih parodijah plesno umetnost — toda pojdite mimo teh nekulturnih nergačev z glav.o — pokoncu, kajti Vi ste — genij! Vaš kritik.., P. s.: Tudi če boste stradali — zvezka ne prodajte! Predvsem pa: ne zapijte ga, za božjo voljo! Pijete seveda lahko kolikor hočete, celo čim več morate piti in razgrajati ponoči po mestu, da obrnete na sebe pozornost 'občinstva. Tudi bi bilo dobro, da se nesrečno zaljubite in tulite pod njenim oknom — le na zvezek pazite! (Za-beležte si: ljubite, tulite, pazite!) — VARČNA GOSPODINJA Ksaotiipa (možu): »Vzemi zdaj lasuljo z glave, da ti je ne pokvarim, ko te bom oklofutala!« TEŽAVNO DELO »Kaj ipa toliko pišete? Saj se kar potite!« »Žena bi rada predavala o pravicah žene, ipa ji moram predavanje jaz sestaviti!« /^/,PERTRIX" J/p BATERIJE flfe NAJTRPEŽNEJŠE apio STARKEL MODERNA NOVOST a Iz previdnosti in za vsak slučaj bodo vodile naše dame odslej mesto psov na vrvici prašičke, ki so za »vkuliavanje« mnogo praktičnejši in seveda tudi bolj užitni. »ŠOLSKE TERCINE« Naslov je tak — a tu, prokleta zima, »Tercine šolske« — tega zdaj se loti naj snov ne moti te in manj še klima. Kdor kisal bi proemij. kdor dobroti Muz in Apolona, boginje poezije 2 bi se zahvaljal, ta po svoji poti ne prišel bi nikamor. Naj le zlije si verze v ep, slovenski jezik pači in videl bi, da take harmonije ne zmore, kdor besede v verze tlači. Zdaj Pegaz naj na Parnas me pripelje da tamkaj se spoznam z »besed kovači« in jamem pisati, da bo veselje. A um, kje dani um naslov tak zmore tu se možgani spremene v kislo zelje. Kdo bi utegnil pisati od zore do dne in vse dotlej, ko hrup zastane, 6 in to o glupcu, ki razredov zmore učiteljskih petero. Misli zbrane se temu upirajo, a treba je kovati v besede pravem smislu. Neubrane so kajpak strune, dejstvo — da med brati velja pravilo: višjim glavo kloni, 8 podaj mu desno, če po levem mlati z ročico te po licu, z drugo v sponi drži te, dejstvo to mi je v roko potisnilo peresnik z ukom: goni kar drugi ti veleva. Če pero ni voljno napisati melodije potem — fant — vzemi s Parnasu slovo. Poet tvoj nov študentom venec vije da mehko je srce, a trše glave tega ne zmorejo, redko prisije svetlobe umske sij v butice prave. Jaz menim: poezija mi sadove Ve meče baš pred noge, le težave mi mnoge naprti, a te le nove skrbi rode. In šola? Knjige? Sklepi 1 k uspehu se v pobeljene grobove t zdaj zdaj izpremene. A glej — oklepi krog vročega srca so se strnili 14 kali ljubezen prva, vendar slepi mladeriči niso, saj v hudi .sili lete čez glave goba, kreda, stoli 15 ki v mnogi glavi vidne zapustili 3 so znake. Zadoščenja svoji boli Po bučah so, med rebri si iskali 16 zdravnik je cilj ur zgodovinskih v šoli. Bolezen je zatreti že v kali Bog ve, študenta kaj še vse 4 dočaka? Doslej navade take, da orali bi knjige, ni bilo — le odličnjaka je obsvetila milost in priznanje na čelu zbrani četi da koraka. 5 A dvom je dvom. Kdo reči upa: znanje je fantu vrglo seme žetve uspeha? 19 Postavim: šolskih knjig in zvezkov branje a branje tako, da z glave brez greha je označiti stran in vrsto knjige, 20 potem je dečka slišati uteha. Ko mine leta pol, je fant brez brige, ko drugi zro strme v številke dane in ki molče trobentajo: Zdaj fige prostosti kuži. Knjige, so neslane zdaj tvoj počitek. Omega — trpljenje. Kdo brenkal bi na strune neubrane 9 v spomin jemal bi šolo in učenje, ko lepši čas se šolarju obeta, da vojna bo, nastaja tod šumenje 10 al’ to gre v nič ob palici očeta ki zabeleži si pomisleke na pleča 24 sinu dobrotnega. A v tem dekleta muzaje ustna in lase, goreča razpravljajo kako se nosi brada 25 11 in brki v moški modi. Taka sreča je doletela rod Adamov, da naslada ■ je misliti na ta poklon Diane. 12 In argument stoletja? — Zenska vlada to v mislih Evinih hčera se zgane »in ne počije pred, da jez 13 omaga« 27 a dejstvo: ženski jezik ne prestane pa če bi na pomoč klicali vraga je vstvarilo »volilno žensk pravico«, 28 kV naj bi pomagala le do praga in dalje sile višje. Te resnice meščan naj se oprime, jaz o šoli 29 bi kaj povedal in nje pravo lice bi razodel vam. Tod, ondod okoli pleto se govorice raznolike, 30 da pojde »on« k vojakom, tretji moli /7 k besed uresničenju, a take slike brez »njega« stežka bi razum ustvaril 31 v uporabo bi potlej'uvedli »trike«. Orožne vaje »on« je zanemaril popustil njih je rabo in učence 32 s talentom uri, ki ga Bog obdaril je z njim. Zdaj bližajoče konference prihod s srditim sviranjem naznanja. 33 Z roč skrbno na tresoče se prvence, ki v Sevčika gledaje jih preganja jih uk, zato škripaje struna svira, 34 profesor pa uči: »Naj prst naslanja se na sosedno struno.« Muzicira rev še tak’ miloglasno, govoriti 35 odveč bi bilo, poje kakor lira, 22 profesor da mu vajo ponoviti, a fant naprej si znamenja napravi. 36 Pred pult ko vdrugič stopi in motriti 23 profesor notes jame, po naravi pogled skoz’ okno seže. Posvetilo 37 se zdaj je najbrž nekaj v njeg(i glavi, brž v Sevčika pogleda in nemilo potlej še dečka: »Lopov, še popravi 38 mi znamenje. Ko znal bi, saj ne bilo bi napak, toda fant vkljub glavi pravi 26 ne zna. An---------------, mar šel bi za kovača, 39 ta posel lep je, mičen že po nravi a glavmj, mož, je (l ob ra — trdna plača ki prejme jo kovač, le mi, mestjani 10 smo zadovoljni, če le suha krača kade nas k mizi vabi, državljani dele se v dele tri, a mi najzadnji 41 smo v kastah teh, kje šola nas prehrani, mar meniš, da povišanje na Pladnji nam nosijo, o — vraga. Glej, kultura 42 nivo je kak’ dosegla. Zdaj o gradnji teatra boljsga se mene, saj ura dvanajsta je, ljudje res govore 43 da včasih najde zrno »slepa kura«, s to »slepo kuro« igralci se slepe, a kdo bi mogel jim braniti, drama 44 naj vprizorila farso bi, ljudje kak’ na kulturo zro, da prazna slama je up in vera v opero — svetišče 45 ki naj bilo bi lepo kakor — »Lama«. DOBER NASVET Nek študent medicine vpraša profesorja za svet, kaj bi si izbral za specijalno stroko, pa mu profesor reče: »Bodite zdravnik za kožne bolezni.« »Zakaj pa ravno to?« »Na kožnih boleznih redko kdo umre, Potem traja zdravljenje zelo dolgo in razen tega vas nihče ponoči budil ne bo!« MED SRBI IN HRVATI — Kako veš, da sem Srb, ko pa govoriva isti jezik? — Spoznam te po — šajkači! Še jaz svoj glas pritegnem, v taki sferi kdo bi utegnil misliti na tako, 46 še vrag se zdaj teatru izneveri a kamoli dijak, — pa to napako je odpustiti slednjemu, ukora 47 se izogiba, bruni. Glejte, tem enako ravna se nežni spol. Zdaj Ramas, Jara mars’k’termu »cveku« vzrok je, poezija 48 planetov Venere in Marsa mora zdaj zdaj zmešati glave. Domačija skrbi naj, mlade glave da ne zmoti 49 enaka gornji puhla pisarija. Končam! »Tercine šolske« nuj po poti nezmotnosti prispo v čitalca roke, 50 naj bode za jim, naj jim bode proti: »V odrasle merjene so, ne v otroke!« L-ič. HACE — POVSOD IN NIKJER — Sem mislila, da te ne bo, ko sem čitala, da si nekje na Štajerskem. — Pojdi no, saj veš, da časopisi vedno lažejo. PROFESORSKA — Nesramnost, celo kozel bi me rad posnemal! NA AERODROMU — Pa prideva tudi srečno nazaj, gospod pilot? — Brez skrbi, gospodična, še nikoli nisem nikogar pustil gori! PRI TELEFONU Glas iz telefona: »Ste vi tani, gospa dok- tor?« Glas v teleion: »Žalibog nisem jaz, ampak le moja sestra.« KAKOR SE VZAME Ljubljančan: »Očka, ali je kaj dosti snega pri Vas?« Kmet: »I, tako je. Nekateri ga imajo več, nekateri manj.« Ljubljančan: »Kako to?« Kmet: »Kdor ima več sveta, ga ima več, kdor ga ima pa manj, pa manj.« IDIOT Med predstavo v operi je neki gospod venomer brundal isto melodijo, ki jo je baš pel tenor na odru. Sosed ni mogel tega nič več zdržati in je rekel s pritajenim glasom: »Prekleti idiot!« Muzikalični gospod zardi in vpraša: »Ste morda meni rekli to?« »0„ Bog varuj! Mislil sem onega na odru, ki tako glasno poje, da Vas samo z naj-, večjo težavo lahko slišim.« GROZA GA JE — Sem slišal, da Ti več ne piješ alkohola. Kako pa to? — Kar groza me je brlo, ko sem potem videl doma vedno dve tašči! vam pa tudi ijemu plačilu. zvezi Gradec, D. Goflja: JUBILEJ Let petdeset minulo je, kar se možak rodil je, bil včeraj je slavnostni dan, ker jubilej pač bil je. Je v časniku njegov portret in še biografija — papir požre vse, pa čeprav je včasih — oslarija ... Na belem črno, tam stoji, — da ne bi kdo sleparil — kaj slavljenec velikega v življenju je ustvaril. Najprej vse častivredno je, možak da — borec bil je, ker pol stoletja — slava mu! težko si priboril je ... Zasledoval vse žive dni je cilje le visoke, zato dosegel — slava mu! — tri cele je otroke ... Čeprav sam bos in nag, pa bil usmiljen je vseeno: se usmilil milijonarke je in vzel jo je za ženo... Z rokami polnimi dajal je vselej v — lastno žrelo, zato mu trebuh — slava mu!. -poganja na debelo. Je narodnjak, ker narodu prodaja kapljo vinsko, tedaj slovensko govori, drugače pa — manjšinsko. Celo socialno tudi mož zelo se udejstvuje, za hlapce pri O. U. Z. I). prispevke vse dolguje. Kot oče mu je, ki mu o literaturi tvezi, ker vse močno obrajta, kar pač z — litrom le je Podpornik bil teatra je kot kodrolas žc mladec, zato še danes — slava k predstavam hodi v — A jubilej je tudi to, da dandanašnje čase na tisoče je, kot je on: kar stoodstotno — pr ase ... Da bi se mu vnaprej tak tek življenja omogočil, želim mu jaz, ker mu potem bo itak — trebuh počil... TAKO SE ZGODI »No?« se čudi oče. »Sosedovi so luknjo pravii Janezek. zadelali,« feoječe NA TRŽISK1 ŽELEZNICI Poštni uradnik (v Kranju kurjaču): »Slišite, danes boste pa že morali lopato premoga več zatožiti ipod kotel, danes vozite ekspresno pismo s safoo!« če se ženske zanimajo za politiko. NESREČA Kadar so prišli gostje, je vedno rekel oče sedemletnemu sinčku: »Pojdi v klet in prinesi steklenico vina.« Danes pa pride Janezek praznih rok nazaj. LOTERIJA te dvajset let igram ponižno na državni loteriji, v bujni domišljiji smehlja se mi... O tem se pač ne govori! In čakam, čakam, čas imam, minula je mladost, prikimala starost... Zabliska sodni dan! Napredovanja nam časopis oznanja. Jaz čitam, iščem: »Kje si, kje nesrečno moje ti ime.« Ga ni, pozabljeno nekje plesni. Popuščajo mi živci. Ko bi bili na svetu brivci in živce stngli mesto las — premnogi izmed nas ne bi zapadli ironiji — trpečih dušic melodiji. Tako vozari loterija, ki je začarana kočija in skoz pravice strgan meh solze najrajši trosi, redko smeh! Amerlkanskl mirovni posredovalec v Evropi — Če vam pa moje besedičenje o miru ne gre lahko postrežem s takimi stvarmi, seveda le proti takojšnjemu Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. i iskala »Ljudska tiskarna« v - Rokopisi se pošiljajo na naslov: 15. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova ,30; Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.