PoStnina plačana v gotovini
Maribor, portedelli^k 20. novembra 1033 štev. 564 Leto vh. cxiv.>
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNHC
OradnIStvo Ih uprMt	Opapnalra	H.H	/	T«l«l<m	ur«d»Htvw	34*0.	upr—» a*06
Uhaja razaa nedalja la praznikov yaak dan ab 18. uri / Valja masa&to prajaman v upravi al po poiti 10 D la, doatavljan na do« IS Din / Oglasi po Panika / Ogtaaa oprajaaia tudi oglasni oddalak Jutra- v Ljubljani t Poitnl žakovdl račun M. 11.406
99
•JUTRA
99
Zahrbtna igra nemške diplomacije
NEMČIJA RABI ČAS ZA POPOLNO OBOROŽITEV,
Svetovni tisk ima te dni celo vrsto sen zacij, ki se vse pletejo okoli namer Hitlerjeve Nemčije in njene zunanje Politike. V ospredju stoji znani pariški dnevnik »P e t i t P a r i s i e n«, ki objavlja razkritja o navodilih nemškim diplomatskim zastopnikom v tujini, kakor tudi smernice za propagando, ki naj ustvari v svetu mnenje, da je Nemčija pri vsem Popolnoma nedolžna in se ji godi velika krivica. Ta navodila, o katerih piše »P e t i t Parisie 11«, ki jih je, kakor vse kaže, dobil z najmerodajnejše stra-n|. dasi nemška vlada svečano zanika njihov obstoj, so pa popolno nasprotje tistega, kar govori Hitlerjev Berlin oil-c'elno, tisti Berlin, ki bi rad natvezel sVetovni javnosti, da se bori samo za Pravico in enakopravnost in je vseskozi miroljuben. Iz njih razvidimo, da je namen narodnosocialistične Nemčije Taz-Šrriti svoje meje na vse strani in 11-s^variti si v Evropi dominirajoči Položaj in s tem tudi vodstvo v sveta. Govora ni tu samo o obrobnem nemškem a'i mešanem ozemlju, marveč tudi o dru-Sili pokrajinah in zlasti o kolonijah.
Ta senzacionalna razkritja so prišla v javnost prav v času, ko je priletela iz Berlina bomba o pogajanjih med N c m-čijo in Poljsko o paktu nenapadanja in prijateljstva. Če pomislimo, da so Hitler in njegovi zatrjevali še nedavno docela javno in neženirano, da so Pripravljeni popustiti v vsem, samo ne glede vzhodnih mej, zlasti pa ne glede Pcmorjanskega, takozvanega poljskega »koridorja«, potem je vest o teh nepričakovanih direktnih pogajanjih med Berlinom in Varšavo zares — bombna senzacija. Nemčija, tista Hi.tlerjeva Nemčija, ki jo v tem oziru pozna do obisti ves svet, naj bi sklepala s Poljsko pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju? Normalnemu razumu se to upira. In vendar postane takoj razumljivo, če se spom nimo navodil, objavljenih v pariškem dnevniku »P e t i t P a r i s i e n u«. Namen pogajanj s Poljsko je navadno slepilo! V Berlinu se namreč zavedajo, da ie sedaj položaj v svetu zanje zelo neugoden, da imajo proti sebi vse svoje sosede brez izjeme. V takem položaju ne morejo in ne smejo gnati stvari na ostrino noža, Treba je pridobiti časa, da se Položaj spremeni, pa tudi časa, da se izvede oboroževanje in priprava na eventuelno vojno do kraja. To pa se da doseči najlažje s kratkoročnimi Papirnatimi pogodbami. In zakaj naj se ne bi napravila pogodba prav s tisto državo, s katero je razmerje bilo Ves čas doslej najbolj napeto? Svet bo spričo tega najbolj presenečen In bo najlažje verjel, da Nemčija res nima nobenih agresivnih namenov.
Mimo tega bi si Nemčija rada osvobodila roke napram Avstriji, ki je, kakor izgleda, p r v Pcilj Hitlerjevih stremljenj. To bi se dalo sklepati tudi iz izjave, ki jo je dal G o b b e 1 s poročevalcu londonske »S u nd a y R e v i e w«, v kateri je dejal, da se odreka vsem aspiracijam na sosedna ozemlja, razen na tista, brez katerih ne more eksistirati. Očito je, da je tu mogel misliti v prvi vrsti le na Avstrijo. Če bi se torej Nemčiji posrečilo kupiti prostost postopanja napram Avstriji z začasnimi koncesijami drugim, n. pr. v našem primeru Poljski, potem bi dosegla prvo veliko zmago, na katero bi lahko gradila dalje izpolnjevanje svojih namer. Pa tudi če se ji to ne posreči v celoti, je veliko doseženega že s tem, če se tisti, proti katerim je nemška zunanja politika naperjena, razdvoje in če se posreči vsaj del svetovnega javnega mnenja pridobiti za to, da bo verjelo v nemško dobronamernost in miroljubnost. Po vsem tem ne more biti namen sklepanja »sporazuma« s Poljsko nič drugega kakor zahrbten manever.
Pariški tisk je to dobro pogodil, toda vendar ne ves. Tudi v Franciji so se našli listi, ki menijo, da so pogajanja med Berlinom in Varšavo vendarle velik dogodek za ohranitev miru v Evropi. Še bolj pa verujejo o terr marsikje drugod po svetu. Iz tega sledi, da je nem ški manever vsaj deloma zares uspel. Vprašanje pa je, če bo uspel tudi pri odgovorni diplomaciji? In bojimo se, da bo 11 a 1 i j a igrala svojo zahrbtno igro in je, vsaj tako se da slutiti, dobro poučena o pravih namenih Berlina, ki jih podpira vsaj toliko in tako dolgo, do-kier ji koristijo utrjevati svojo pozicijo v svetu. Angliji pa je pred vsem za mir, ali vsaj za odgoditev vojne kolikor mogoče dolgo, to pa brez posebnih obveznosti, ki bi jih za to prevzela. — Amerika je na evropskih zadevah še veliko manj zainteresirana. Tako ostane Francija več ali manj osamljena. Naš strah, da bo svetovna diplomacija zares nasedla nemškemu manevru, je torej docela u p r a v ič e n. Tn Nemčija bo tako pridobila čas, ki ji je potreben za to. da se pripravi za izvršitev svojih namer, ki bi bile sedaj zelo dvomljive in tvegane.
Tako, kakor se sedaj hoče vezati Nem čija s Poljsko se je nekoč vezala tudi Italija z Avstrijo, ji je pa padla takoj v hrbet, čim je napočil za to ugoden čas in se je dovelj oborožila in pripravila. Naj se ta Igra sedaj ponovi na evropskem severu? čas je, da se napno vse sile, da se to prepreči, kajti zahrbten sporazum s Slabimi nameni je slabši kakor odkrito sovraštvo!
Finančna bitka v francoskem parlamentu
JUTRI SE BO PRIČELA DEBATA O FINANČNI SANACIJI FRANCIJE. MOŽNOST PORAZA SARRAUTJA.
PARIZ. 20. novembra. Sarrautjeva vlada se bo dozdevno že Jutri spustila v poslanski zbornici v odločilno »finančno bitko«, v kateri se je že pred tedni, kakor znano, razbil Daladier-Jev kabinet. Zbornična finančna komisija, ki je imčla svojo sejo v soboto pozno v noč, je finančni sanacijski predlog vlade popolnoma raztrgala in postavila na njegovo mesto nove Predloge, ki izvirajo deloma iz programa bivšega ministra za državni Proračun Lamot!reuxa. Iz predloga sedanjega ministra za državni proračun se finančna komisija ni poslužila niti
ene postavke. Zato bo treba vsekakor počakati, kakšno stališče bo zavzela vlada napram novim predlogom finanč ne komisije. Če bo skušala vztrajati pri svojem prvotnem predlogu, je treba računati z neizogibnim padcem Sarrautjevega kabineta.
OSIJEŠKI MUZEJ.
OSIJEK, 20. novembra. Včeraj dopoldne ob 10.30 je bil na svečan način otvor jen osiješki muzej v svojih novih prostorih. Otvoril ga je mestni Župan dr. Hen-gel.
Italija zapusti Društvo narodov?
SENZACIONALEN ČLANEK LISTA »CORRIERE DELLASERA«.— DRU. ŠTVO NARODOV JE BREZ POMENA. — VELIKI FAŠISTIČNI SVET BO SKLEPAL DECEMBRA O IZSTOPU ITALIJE. MUSSOLINI PRI DESAM-
BRUNU.
MILAN, 20. novembra. List »Cor-riere della Sera« se bavi s slabimi iz-gledi razorožitvene konference brez sodelovanja Nemčije in pravi, da se je vse, kar se je po svetovni vojni sploh pozitivnega zgodlo v prid miru, zgodilo izven Društva narodov in izven ženevske atmosfere. Društvo narodov se je pokazalo kot najnesposobnejše sredstvo za urejevanje velikih problemov. V decembru se bo sestal veliki fašistični svet, ki bo razpravljal o tem, ali naj ostane Italija še nadalje kot članica v Društvu narodov ali ne. Na podlagi dosedanjih izkušenj je mogoč na to vprašanje samo en odgovor: izstop Italije iz Društva narodov.
PARIZ, 20. novembra. Iz Rima se poroča, da je predsinočnjim obiskal
Mussolini francoskega veleposlanika v Rimu, Desambruna, in se zadržal v raz govoru ž njim celo uro. Čeprav Italijan ski merodajni krogi skušajo ohraniti predmet tega razgovora v najstrožjl tajnosti, se iz rimskih dobro obveščenih krogov doznava, da sta predsednik italijanske vlade in francoski veleposlanik v svojem razgovoru razpravljala o vseh mednarodnih aktualnih problemih, zlasti pa o vprašanju, ki se tiče razorožitve in možnost odstranitve sedanje mednarodne napetosti s pomočjo ponovnih pogajanj z Nemčijo. V Parizu še včeraj ni bilo izdano nobeno uradno poročilo o obisku, ki ga je Mussolini napravil Desam-brunu.
Boj proti siru Johnu Simonu
MOŽNOST ODSTOPA ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA IN KRIZE CELOKUPNE MACDONALDOVE VLADE.
PARIZ, 20. novembra. Iz Londona se poroča, da smatrajo angleški liberalni krogi, da je položaj zunanjega ministra sira Johna Simona v zadnjem času močno omajan in da bi se moglo prav lahko pripetiti, da bo sir Simon že v bližnji bodočnosti izpadel iz vlade. Lista »Sudnay Referee« in »Sudnay Dispatch« trdita v svojih vče rajšnjih številkah, da je nastal kočljivi položaj sira Johna Simona zaradi nesporazuma, ki se je v zadnjih dneh pojavil med zunanjim ministrom in ostalimi člani Macdonaldove vlade glede razorožitvenega vprašanja in glede nadaljnjega stališča Anglije napram Nemčiji. Včerajšnji »Suntiay Dispatch« naglaša, da bi liberalna stranka z ozirom na neomejeno zaupanje, ki ga izkazuje svojim predstavnikom v Mac-
donaldovi vladi, takoj prešla v opozicijo v primeru, da bi bil sir John Simon pod pritiskom konservativnih krogov prisiljen podati na svo'j položaj zunanjega ministra ostavko. Prehod Simonove liberalne stranke v opozicijo pa bi resno ogrozil tudi nadaljnji obstoj celotne Macdonaldove vlade. List »Observer« se prav tako bavi z napovedano in grožečo ostavko sira Johna Simona in naglaša, da bi njegov izstop utegnil imeti težke in usodne posledice, ker bi tako Anglija, kakor tudi ves ostali svet smatrala, da je bil položaj sira Johna Simona žrtvovan le zato, da se zadovolje nem ški narodno-socialistlčni krogi. List pa pravi dalje, da Anglija nikakor ne sme žrtvovati svojega tako uglednega ministra pod pritiskom tuje države.
Desničarska zmaga v Španiji
MADRID, 20. novembra. Zmaga desničarskih strank pri včerajšnjih volitvah v Cortes je Izven vsakega dvoma. Desničarske stranke so dobile 150 do 200 mandatov, od teh 120 ekstremni konservativci, za katerimi prihajajo takoj zmerni radikali pod vodstvom Lerrouxa, za njimi pa konservativni republikanci »Maura« ln katalonski konservativci (Cambo). Socialisti so izgubili 60 mandatov. Doslej so imeli v parlamentu 110 poslancev. Enako število mandatov je tudi izgubila Azanova republikanska skupina. Voditelj Kataloncev polkovnik Macia je izgubil 20 mandatov. V 30 volilnih okrožjih bodo 3. decembra ožje volitve. Sestavo novega cortesa so odločile ženske, kiso tokrat prvič volile in so izkazale svoje zaupanje v ogromni večini ko 'rvatlv-uiin skupinam države.
NESREČA ANGLEŠKE ZRAČNE ESKADRILE.
PARIZ, 20. novembra. Skrajno nevarno vožnjo v divjajočem viharju je morala prestati v soboto popoldne neka angleška zračna eskadrila, obstoječa iz 10 vojaških letal, ki so določena za vojaško letalsko službo v Egiptu. Letalska skupina se je dvignila na angleškem letališču Lympne k poletu x Kaljo. Na letali-
šču Le Bourget pri Parizu pa je pristalo od 10 le 7 letal in so bila sprejeta od e-giptovskega delegata. Osmo letalo je izgubilo smer in je zablodilo neznanokam. Deveto letalo je strmoglavilo v severni Franciji na tla in se popolnoma razbilo. Po res čudežnem naključju pa sta ostala oba letalca živa in nepoškodovana. Najtežja usoda pa je doletela deseto letalo. V gosti megli je skušal pilot v bližini Mouchaux-Sorenga v departementu Sei-ne-Inferieur zasilno pristati. Pri tem pa se je letalo zaletelo v električni daljnovod visoke napetosti in se zrušilo na tla. Letalo jc popolnoma zgorelo, trupli obeh letalcev, dveh egiptovskih letalskih častnikov, pa so našli reševalci, ki so pri hiteli na kraj katastrofe, docela zogleneli.
ZVEZA ZA AVSTRIJSKO-NEMŠKI SPORAZUM.
INOMOST, 20. novembra. Predvčerajšnjim je tirolska deželna vlada poslala zveznemu kancclarjevemu uradu na Dunaj v odobritev osnutek pravil ustanavljajoče se Zveze za avstrijsko-nemški sporazum. Zveza odklanja vsako vmešavanje v strankarsko politiko, posvetila se bo izključno le nadstrankarskemu delu. Takoj po odobritvi pravil bodo ustanovljene na Dunaju, v Linču, Gradcu, Solnogradu, Celovcu in Beljaka krajevne organizacije zveze.
Dnevne vesti
Smrt uglednega ljubljanskega proie-
sorja. Preteklo soboto zjutraj je umrl v Ljubljani v starosti 48 let vzorni vzgojitelj mladine profesor na državnem učiteljišču Ludevik Mlakar. Pokojnik je bil rodom iz Laporja pri Slovenski Bistrici; gimnazijo je študiral v Mariboru, Ljubljani in Kranju, univerzo pa v Pragi in Gradcu. Za pokojnikom iskreno žalujejo njegovi stanovski tovariši, njegovi številni prijatelji, zlasti pa njegova družina. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v častnem spominu.
Občni zbor gasilske župe za Maribor, levi breg. Po končanih včerajšnjih dopoldanskih svečanostih je bil v Gasilskem domu mariborske požarne brambe na Koroški cesti občni zbor gasilke župe za Maribor, levi breg. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število gasilcev, ki so prihiteli k slavnosti. Otvoril in vodil ga je predsednik gosp. Srečko Kranjc iz Pesnice, navzoči pa so bili tudi okrajni glavar dr. Senekovič, poveljnik mariborske čete Benedičič ter predstavnik mestne občine mariborske dr. Vauhnik. Župa šteje 14 gasilskih čet. Po podanih poročilih posameznih funkcionarjev so bile nato volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika Srečko Kranjc, za njegovega namestnika Ernest Golob, za tajnik Franjo Pivka, za blagajnika pa Vaupotič. Nadalje so bili izvoljeni v odbor: predsednik mariborske gasilske čete višji državni pravdnik dr. Jančič, Kostanjšek. Štuhec in dr Gorišek; v nadzorni odbor so bili izvoljeni Košenina, Jagrič, Pur, Bauman in Šerber; za delegata za zvezno skupščino je bil izvoljen dr. Gorišek.
Redna odborova seja JNS na Pobrežju bo v torek 21. trn. ob 18.30 pri br. Ren-čeljnu, na kar opozarjamo vse odbornike
Strelska družina v Košakih ima jutri, dne 21. novembra ob 19. in pol svoiood-borovo sejo v gostilni Krčevina, Aleksandrova cesta 11. Prosijo se vs! odborniki, da se seje točno udeležijo.
Izredni občni zbor Rdečega križa. Vče raj je bil v Beogradu izredni občni zbor centralnega odbora Rdečega križa, katerega so se udeležili delegati iz vse države. Na občnem zboru so bila spremenjena in izpopolnjena pravila, v smislu zakona o Rdečem križu. Kot zastopnik mariborskega odbora se je udeležil izrednega občnega zbora predsednik g. dr. Jančič.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes 20. novembra ob 20.15 predava g. urednik Radivoj Rehar iz Maribora o krizi internacionalizma. — V petek 24. novembra predava psihiater dr. Pregrad iz Zagreba o pravilni izbiri poklica.
Zveza mladih intelektualcev priredi v zvezi s Francoskim krožkom v Mariboru za svoje Člane začetniški tečaj iz francoščine. Tečaj se bo otvoril v ponedeljek ob 18. uri v drž. realni gimnaziji (pritličje - levo). Poučeval bo g. prof. Gasparin.
Državne zastave. 2e več let opazujemo, da izobešajo ob priliki državnih praznikov hišni lastniki državno zastavo pač v ožjem mestu Mariboru, sila malo pa na periferiji in še manj v njega bližnji okolici. Poznamo tamkaj hišne posestnike, ki so v državni službi, da, kjer sta celo oba — hišni lastnik in njegova žena — v državni službi, sta čisto dobro situirana, na njihovih hišah pa ob priliki državnih praznikov ne plapola nikdar naša državna trobojnica. Prihodnji državni praznik bo dne 1. decembra t. I. Ako takrat in v bodoče ob takih prilikah ne bo na poslopjih v s e h državnih nameščencev, ki imajo svoje hiše na periferiji ali v okolici Maribora, jugoslovanske državne zastave, se bodo objavila imena dotičnih javno v na rodnem časopisju in .storilo pri kompetentnih oblastih tudi primerne korake, da bodo vsi, ki dobivajo dohodke iz državnih blagajn, vedeli, kaj je njih sveta dolžnost!
Akademija Sokola Maribor-matlca bo
30.	novembra na večer pred državnim praznikom, in sicer letos v Narodnem gledališču. Dne 1. decembra popoldne se bo okademija ponovila za okoličane in dijaštvo.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, dadkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo.
Pomagajte gluhonemi mladini. Podporno društvo za gluhonemo mladino je te dni s posebno okrožnico zaprosilo razne tvrdke v naši banovini, naj bi prispevale k Miklavževemu obdarovanju gluhonemih sirot. Prva se je odzvala tvrdka Franjo Skušek, konfekcija v Mariboru, ki ji izreka društvo najtoplejšo zahvalo, želeč, da bi našla mnogo drugih posnemovalcev.
Strokovna predavanja za mizarje in peke. V priključku na mojstrska izpitna predavanja bo mariborska poslovalnica obrtnopospeševalnega zavoda priredila za pomočnike mizarske in pekovske stroke posebna strokovna predavanja, tekom katerih se bodo obravnavala izključno vprašanja dotične stroke. Za mizarje bo tako predavanje v četrtek 23. novembra točno ob pol 20. ur: zvečer v prostorih	oobora,
Vetrinjska ulica 11 I. Za pekovske pomočnike bo predavanje trajalo več več-rov in se bo vršilo vsak dan v tekočem tednu. Udeležba je dopustna tudi za take interesente, ki ne obiskujejo mojstrskih izpitnih predavanj. Vendar se morajo novi interesenti poprej prijaviti in sicer mizarski pomočniki do četrtka dopoldne, pekovski pomočniki pa do sobote pri obrtnozadružnem inšpektorju g. Založniku osebno, pismeno ali telefonično (27-85), event. potom svoje strokovne organizacije.
Knjigovodski tečaj v Mariboru. Ker se
ponovno oglašajo interesenti za obrtni knjigovodski tečaj, se bo tak tečaj v Mariboru priredil in tekoni meseca decembra otvoril, ako se do konca tega meseca prijavi dovolj udeležencev. V tečaj se sprejemajo pomočniki in mojstri vsake obrtne stroke. Za stroške tečaja prispevajo mojstri 50 Din, pomočniki 25 Din. Tečaj bo trajal približno 40 učnih ur in se bodo predavanja vršila v večernem času, po potrebi pa tudi ob nedeljah. Početek predavanj se bo takoj objavil, kakor hitro bo prijavljenih zadostno število interesentov. Prijave je poslati do 30. novembra obrtnozadružne nu nadzorniku g. Založniku, pri katerem se lahko izvrši tudi ustmena izjava, na okr. glavarstvu soba 42 II.
Delovanje občinskega odbora na Pobrežju. Po združitvi občin Tezno, Zrkovci in Dogoše s Pobrežjem je postal delokrog občine izredno velik. Novo izvoljeni župan g. Volk in uprava pa so nam porok, da se bodo z razumevanjem upoštevale vse želje združenih občin. Prva slavnostna seja je bila v Renčljevi dvorani. Seje so se udeležili vsi odborniki in namestniki ter bivši župani likvidiranih občin. Navzoč pa je bil tudi okrajni glavar g. Milan Makar. Sejo je otvoril župan s posebno željo, naj bi vsi odborniki delovali složno ž njim v blagor občine v gospodarskem, kulturnem in nacionalnem oziru za napredek in procvit. Po poročilu
0 izidu volitev je novi župan in odbor prisegel. Nato je razvil župan smernice delovnega načrta, posamezni odborniki pa so izrazili razne želje, ki naj bi se upoštevale pri izdelavi celotnega občinskega delovnega načrta. S seje je bila poslana tudi vdanostna brzojavka našemu kralju. Pretekli torek pa je imela nova uprava prvo svojo sejo, na kateri se je delo porazdelilo na odbore in odseke. Osnovali so se finančni, gradbeni, cestni in personalni odsek ter odsek za elektrifikacijo. Poleg že omenjenih se je konstituiral nato še socialni in reklamacijski odsek, kra jevni šolski odbor pa za vsak šolski okoliš. Sklenjeno je bilo, da se na raznih prometnih križiščih postavi po proračunu 10 novih cestnih svetilk. Tako se postavita v Nasipni ulici 2, v Špesovem selu pa 1 cestna svetilka. Bivše občine pa bodo še nadalje izdajale knjižice, živinske potne liste in opravljale mesoogledno službo. Na Teznem bo izdajal davčne knjižice član uprave g. Sabeder, za rne-sooglednika je pa bil imenovan g. Gornik ki bo obenem izdajal tudi živinske potne liste. Krajevni starešina za Dogoše je g. Maher.
Stari grad Zrinjskih. Včeraj so bile v Čakovcu lepe svečanosti, ko je čakov-sko obrtniško društvo prevzelo v svojo posest stari grad Zrinjskih, ki ga ie kupilo od delniške družbe »Slavonije*, da ga reši propadanja in uredi v njem svoj . obrtniški dom.
Ruska balalajka vsak dan v »Veliki
1 kavarni«. ,
Pokojninsko zavarovanje za vso državo. Včeraj je bila v Beogradu konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanjih socialne zaščite. Privatnih nameščencev v naši državi. Izvoljen je bil poseben akcijski odbor, ki se bo bavil z vprašanji Pokojninskega zavarovanja. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri zahtevajo, da se predloži in zahteva od pristojnih korporacij in delavskih zbornic predložiti socialnemu ministru najni predlog, da se v finančnem zakonu za prihodnje leto vnese zakonsko pooblastilo, po katerem naj se obvezna veljava zakona o Pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo razširi na vso državo.
Strelski pokret. Odbor strelske družine na Teznem se je na svoji zadnji seji konstituiral takole:	predsednik učitelj
Franjo Luknar, podpredsednik Franjo Tu šak, tajnik Adolf'Jagrovič, blagajnik Franjo Pregelj; odborniki: Bajec, Žohar, Pod lipr.ik, Kosec,' Leber, Sinič, Vešligoj, Pšeničnikova, gospodar in nadziratelj Li-biš. Sobno streljanje bo vsako sredo od 19. do 22. ure v Achtigovi dvorani.
Službeni * list dravske banovine objavlja v letošnji 93 številki: pravilnik o domu kralja Aleksandra I. za učence srednjih šol; naredbo bana o zaznamovanju poti, stez in smuških smeri v naši banovini in razne objave iz »Službenih novin«.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko: (Številke v oklepaju sc nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (2), savski, vrbaski, primorski in zetski — (—), drinski _ (1), donavski 3 (1), moravski 1 (3), vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (1). Otvor-jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini, vrbaski, primorski, drinski, donavski, Beograd, Zemun, Pančevo — (1), savski — (8), zetski, moravski in vardarski — (—); otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 19, savski 3, vrbaski 2, primorski, drinski, zetski, moravski in vardarski —, donavski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 1; odpravljeni konkurzi: v dravski banovini, primorski, Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—), savski 1 (3), vrbaski — (—), zetski — (—), donavski 5 (3), moravski — (4), vardarski — (2); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4 (5), savski 2 (9), vrbaski, zetski, moravski in vardarski — (—), primorski 1 (4), drinski — (1); donavski — (3), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—).
Nalezljive bolezni. V času od 22. do
31.	oktobra je v naši banovini obolelo za tifusom 45 oseb, za grižo 36, za Ikrlatin-ko 56, za ošpicami 28, za davico 217, za šenom 29, za krčevito odrevenelostjo 4, za vnetjem priušesne slinovke 34, za o-tročnično vročico 3, za otrpnenjem tilnika in za noricami pa po 2 osebi. Skupno je umrlo za nalezljivimi boleznimi 6 o-seb.
Živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 10. trn, je bila v naši banovini svinjska kuga na 127 dvorcih, svinjska -de-čicd na 66, steklina pa na 1 dvorcu: perutninska kolera se je pojavila na 2 dvorcih, vranični prisad pa na 1.
Radio Ljubljana. Spored za torek 21. t. m. Ob 11: šolska ura; »L!terarno predavanje«, predava Marija Kmetova; 12.15:	reproducirani vokalni koncert;
12.45: poročila; 13: čas. reproduciran koncert madžarske ciganske glasbe; 18: otroški kotiček; 18 30: »Kaj cvetke delajo«, reproduciran koncert- 19: francoščina, Prezelj 19.30: Pomen dobroveljskega pokreta za postanek Jugoslavije, predava Ernest Turk; 20: vnlčkova ura. radio orkester 20,30: kupleti, poje Danilo Bučar; 21: operni dueti, pojeta Koren-čanova in Dermota; 21.30: čas poročila, 2150 koncert radio orkestra, 22.30: an-eške plošče.
Grajski kino. Samo še nekaj dni »Pripovedke gospodične Hoffmannove« Najboljša in najveselejša veseloigra. Srčkana Anny Ondra. Najnovejši Pararr ountov žurnal.
Kino Union. Danes v ponedeljek zadnji dan prekrasni Belvaryjev velefilm »Noč velike linbezni« z Jarmilo Novotno in Gustavom Frohlichom. Od torka dalje hu morja polna veseloigra »Samo ti si kriva« z ljubko Ma^do Schneiderjevo in .Georgom Alexandrom.
REPERTOAR.
Ponedeljek, 20. novembra. Zaprto.
Torek, 21. novembra ob 20. uri »R. U. R.«
za red C.
Sreda, 22. novembra ob 20. uri: »Rože v
snegu«. Red B.
»Deseti brat« v priredbi režiserja Ferda Delaka na mariborskem odru. Jurčičevega »Desetega brata«, ki je še danes prav tako priljubljen in privlačen, kot svojčas, se je po Fr. Govekarja m Pavlu Golji lotil znani ljubljanski režiser Ferdo Delak ter ga priredil kot odrski roman. Imenovani režiser pripravlja svo jo priredbo sedaj z mariborskim ansamblom ter bo premiera v kratkem. Delakovega »Desetega brata« pričakujejo z velikim zanimanjem, zlasti ker bo novodobno insceniran. (Nekako napol kino, napol gledališče). Naslovno ulogo igra g. P. Kovič, v ostalih ulogah nastopi vse dramsko osebje.
Pri odebeleiosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Joseiove« gren čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri’ zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer' tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	______________
Dunajski velesejmi v letu 1934. Rok
spomladanskega Dunajskega velesejma 1934, ki se prireja, kakor vedno, neposredno po velesejmu v Lipskem, je odrejen za čas od 11. do 18. marca 1934. — Jesenski Dunajski velesejm se prireja v času od 2. do 9. septembra 1934. Dunajski svečani tedni pa od 27. maja do 17. junija 1934.
Kaznovani ribji tatovi Skrajni čas je že, da so oblastva začela ribjim tatovom, ki ob Dravi in njenih pritokih povzročajo toliko škode, energičneje gledati na prste in jih občutno kaznovati. Kakšno škodo povzročajo ti tatovi, si je lahko predstavljati, če se pomisli, da uporabljam vsa, tudi nedovoljena sredstva, da pridejo brez dovoljenja do plena. Tako se često uporabljajo tudi razstreljiva, zaradi česar se ugonablja na tisoče rib in zaroda. Ribarsko društvo v Mariboru si je nadelo nalogo, da ž vso vnemo ščiti ribogojstvo v naših vodah in iztrebi ribjo tatvino. Več takih primerov je bilo že javljenih oblastvom, in so zasačeni tatovi tudi prejeli zasluženo kazen. Tako je sodišče v Ptuju te dni obsodilo tri ribje tatove iz Starš pri Sv. Janžu na sedem dni strogega zapora, pogojno na dve leti in na poravnavo sodnih stroškov. Enako kazen je prejel tudi kmetski sin iz Sv. Marjete na Dravskem polju'manjše pa drugi dolgoprstneži, ki so si na nedovoljen način prisvajali ribe. Menda bodo ribji tatovi sedaj opustili to nedovoljeno obrt, ker vedo, da jih bo sodišče neusmiljeno obsodilo na hude a zaslužene kazni.
Napad. V mariborsko bolnišnico so pri peljali preteklo soboto iz Zupeče vasi na Dravskem polju 19-letnega hlapca Josipa Rotvajna, ki sta ga napadla dva posestniška sinova in ga nevarno obklala z noži.
V Avstriji aretiran. Avstrijski orožniki so aretirali ‘2s-letnega Albina Marša iz Šmarja pri Jelšah. Izročili so ga našim oblastem. Marš ima na vesti razne tatvine in ga zasleduje tudi mariborsko sodišče. Po kratkem zaslišanju je policija preteklo soboto aretiranca izročila mariborskemu okrožnemu sodišču.
Dober plen policije. Svoječasno je ljubljanska policija izdala tiralico za nekim 23-letnim Markom Curičem iz Tomislav« grada, ki je osumljen, da je pred leti urno ril na Sušaku nekega iinančnega stražnika. Mariborski detektivi so Čuriča iztaknili in bo izročen ljubljanski policiji.
Nočni vlom. V noči na preteklo soboto je neznan zlikovec vlomil skozi okno v pritlično stanovanje železniškega uradnika Devetaka v Lešnikovi ulici v Krčevini in mu odnesel razno perilo in obleko v skupni vrednosti okrog 3000 Din-S plenom je izginil brez sledu.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.6 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 2.9 stopinj C; barometer je kazal pri 14.8 stopinjah 746.3, reduciran na ničlo pa 744.5; relativna vlaga 93; vreme je megleno in hladno.
Veličastna proslava petnajstletnice osvobojenja Maribora
Bakljada v soboto zvečer - Veselica v „Unionu“ - Maša na Glavnem trgu - Govori in defile
Nad vse mogočno je Maribor proslavil svoj največji nacionalni praznik, 15-letnico svojega osvobojenja in definitivne priključitve k svobodni Jugoslaviji. Zopet je prikipelo iskreno čuvstvova-nje in narodna zavest naše obdravske prestolnice z nezadržno silo na plan in pokazale vsemu svetu, zlasti pa vsem notranjim mlačnežem in nasprotnikom, da je bila pred 15 leti z zmago generala Maistra in njegovih vrlih junakov pojavljena na veke najtrdnejša podlaga za razvoj in procvit severnega dela naše ožje in širše domovine.
V uvod spominskih svečanosti je nedavno ustanovljena Zveza Maistrovih borcev, ki je imela vse prireditve v svojih rokah, aranžirala po glavnih mariborskih cestah in ulicah v soboto zve-oei impozanten sprevod, v katerem so brez razlike stanu, prepričanja in starosti' sodelovali vsi, ki ljubijo svojo Jugo-slavijo, njenega vladarja in one, ki so s svojimi žrtvami pomagali ustvariti naša državno skupnost.
Veličastni sprevod se je pričel pomikati ob 19. uri s Kralja Petra trga čez državni most na Glavni trg pred mestni Magistrat, s katerega je pozdravil zbrale množice mestni župan g. dr. Lipold. Ves trg je žarel v prelivajoči se svetlobi tisočerih lampijončkov in bakel, množi-pe Pa so prekipevale silnega navdušenja bi vzklikanja kralju, kraljevskemu domu, Generalu Maistru, njegovim borcem itd.
Nato je sprevod krenil ob gostem špa-'irju občinstva skozi mesto pred stano-Vanje generala Maistra, kjer so združeni mariborski moški zbori Ipavčeve župe zapeli dve pesmi, od katerih je zlasti koroška narodna »če so tiste stazice« vidno ganila ob oknu njegovega stanovanja stoječega generala Maistra do solz. Kon dne so še Maistrovi borci, ki so se postavili tik pod oknom, zapeli svojemu nekdanjemu poveljniku in vojvodi generalu Maistru ono staro pesem »Mi smo fantje«, ki so jo tolikokrat prepevali v dneh, ko jih je vodil v osvobodilne boje v zgodovinskih novemberskih dneh leta 1918.
Po končani podoknici se je ves sprevod usmeril v vojašnico 45. pehotnega Polka v Melje, kjer je silne množice pozdravil poveljnik polka, generalštabni Polkovnik g. Glišič, ki je s ponosom naglasil, da je sedanji polk naslednik prvega Maistrovega polka, ki je bil ustanovljen in sestavljen v isti vojašnici in da Prav zato varuje tradicijo v vzgojo čim odločnejših bodočih jugoslovanskih borcev za velike naloge, ki še Čakajo Jugoslavijo in njene sinove.
Večerni bakladi je sledil v veliki union ski dvorani sijajno obiskan, res prisrčen družaben večer, ki je potekel v obujanju starih spominov in navdušenju za nove Podvige v idealnem razpoloženju.
Udeležil se ga je v spremstvu mestnega župana g. dr. Lipolda tudi podban g. dr. Pirkmajer, ki je prispel zvečer v Maribor, kjer je najprej obiskal generala g. Maistra in mu čestital, nato pa se je podal na mestno županstvo in odtod v »Union«. Zjutraj pa je g. podban odpotoval v Ptuj, kjer je prisostvoval veliki Proslavi 40-letnice tamkajšnjega »Muzejskega društva«.
Včeraj zjutraj pa se je prebudil Maribor v vrvenju velikanskih množic, ki so dajale duška svojemu narodnemu prepričanju z vsemi možnimi sredstvi in izrazi. Raz hiš so plapolale v toplem, poznoje senskem vetriču živobarvne državne trobojnice, marsikatero okno pa je bilo tudi okrašeno z zeleniem in s sliko osvo buditelja Maribora generala Maistra. Od krito veselje se je odražalo z resnih obra ZOV bivših Maistrovih borcev, ko so stopali po zgodovinskih tleh, ki so jih morali v življenjski nevarnosti z nepopisno ljubeznijo ter požrtvovanjem osvobojati Pred 15 leti. Še marsikak znan obraz, ki je sipal one dni besno in zagrizeno so-vraštvo na jugoslovanske osvoboditelje, j® bilo videti včeraj. Toda na teh obrazih je bilo včeraj vse kaj drugega, kakor rtn^um in upanje na uresničenje njihovih tihih, želia.
Prostrani Glavni trg se je pričel polniti kmalu po osmi uri zjutraj. Sredi trga ob Marijinem spomeniku je bil improviziran oltar za službo božjo. Rediteljski odbor je imel mnogo dela, da je razvrstil v velikem kvadratu vso to neizmerno množico.
V strnjenih vrstah so stali poleg kraljevega predstavnika, poveljnika mariborskega 32. artilerijskega polka, polkovnika Popadiča predstavniki oblasti, med njimi mestni župan g. dr. Lipold, podpredsednik senata g. dr. Ploj, okrajni glavar g. dr. Senekovič kot zastopnik bana, okrajni glavar za Maribor-desni breg g. Makar z vsem ostalim uradni-štvom, zbor aktivnih in rezervnih častnikov z mestnim poveljnikom generalom g. Hadžičem na čelu, nepregledne vrste gasilcev, celoten občinski svet mesta Maribora, varaždinska meščanska garda v svojih slikovitih, tradicionalnih uniformah, Narodna odbrana, starešinstvo ma riborske sokolske župe z župnim in matičnim praporom, Jadranska Straža s pol noštevilno zbrano svojo mornarsko sekcijo, nacionalni železničarji, mnogoštevilne delegacije vseh mariborskih nacionalnih, kulturnih in ostalih društev, šolska mladina s svojimi vzgojitelji itd.
Na prehodu z Glavnega mostu v Gosposko ulico je sedela na iskrih konjih Sokolska konjenica s svojim praporom in tako vzorno zaključevala velikanski štirikot Glavnega trga. Vsenaokrog pa se je strnila nepregledna množica mestnega in okoliškega prebivalstva, katere naval je celotna mestna policija le s težavo zadrževala. Tik pod magistratom pa so se razvrstili vrli Maistrovi borci in pa združeni mariborski moški zbori Ipav čeve župe, ki so s slovenskim petjem spremljali službo božjo.
Takoj po prihodu kraljevega odposlanca polkovnika g. Popadiča je pristopil k oltarju stolni župnik msgr. dr. Umek, ki je opravil sveto daritev. Po končani maši je msgr. Umek še v ornatu imel na množico lep patriotičen govor.
Nato so se podali vsi- predstavniki oblasti v županovo sobo v prvem nadstropju mestnega magistrata, kjer je najprej mestni poveljnik general g. Hadžič izročil svojo in pismeno čestitko zagrebškega armijskega poveljnika navzočemu slavljencu generalu g. Maistru, nakar so čestitali osvoboditelju Maribora še zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik gosp. Popadič, mestni župan g. dr. Lipold, polkovnik g. Boža Putnikovič v imenu ministra vojske in mornarice, okrajni glavar g. dr. Senekovič v svojem in v imenu bana dr. Marušiča, g. dr. Hacin v imenu mariborske mestne policije, sta rosta mariborske sokolske župe g. dr. Milan Gorišek iz Št. Lenarta, v imenu predsedstva in celotnega senata njegov podpredsednik senator g. dr. Miroslav Ploj, v imenu celega okraja Maribor-desni breg narodni poslanec g. Krejči, narodni poslanec g. Vekoslav Špindler, okrajni podnačelnik za Maribor-desni breg g. Ajlec, v imenu lavantinskega ško fa msgr. stolni župnik g. dr. Umek in drugi.
Nato je stopil prvi na balkon mestne pa lače kraljevi zastopnik, polkovnik gosp. Popadič, ki ga je množica burno pozdravila. Za njim pa je nagovoril silno množico, ki je prekipevala narodnega čuv-stvovanja in navdušenja, poslevodeči podpredsednik Zveze Maistrovih borcev, upokojeni podpolkovnik g. Avgust Skrabar.
Ni se še poleglo nepopisno spremlje-vanje predgovornika, že se je dvignil silen aplavz, ki je sprejel osvoboditelja Maribora in naše severne zemlje, generala g. Rudolfa Maistra, ki je s krepkimi besedami segel v dušo zbranemu narodu z besedami, katere je vzvalovljena množica neprestano prekinjala z iskrenimi, domoljubnimi vzkliki.
Množice so vzkipele kot silno, razburkano morje in zabučale v vsemogočni Izjavi zvestobe in udanosti do svojega vladarja.
Kot tretji govornik pa je nastopil mari-[ borski župan g. dr. Lipold, ki je v uvodu
pozdravil kraljevega zastopnika, generala g. Maistra in vse navzoče, nato pa naglasil pomembnost velikega dne, ki je vstal za Maribor in vse njegovo široko zaledje pred 15 leti. Najslavnejše delo srbske in jugoslovanske dobroveljske vojske je bil proboj solunske fronte, ki je bil smrtni udarec v Štiriletni svetovni moriji za pravice in osvoboditev zatiranih narodov. V odločilnem trenutku, ko so se krojile meje naše države na severu, pa so stopili na plan general Maister in njegovi odločni borci, ki so prežeti domoljubne ljubezni s svojimi strnjenimi vrstami ustvarili današnje severne državne mejnike in nam priborili Maribor in vse njegove prelepe okoliške kraje. Izkušenemu nastopu in odločnemu junaštvu generala Maistra ter njegovih borcev se moramo zahvaliti za vse to.
V pieteti se spominjamo vseh onih velikih mož, ki so z vsemi svojimi silami skrbeli, da pride naša obmejna severna zemlja pod Jugoslavijo. Čast in slava vsem Vam, ki ste s svojim velikim delom in žrtvami dosegli osvobojenje Maribora in prelepega Podravja. Neizbrisno je dejstvo, da Slovencem še nič ni padlo v roke brez borbe in žrtev ter brez lastnega truda.
V zahvalo za njegovo ogromno delo pa je mariborski mestni občinski svet izbral generala g. Maistra za mariborskega častnega meščana in mu ob tej priložnosti izročam poleg diplome v znak trajnega priznanja ščit, ki naj ga za vedno veže z nacionalnim Mariborom, kateremu je bil v najodločilnejših dneh mogočen ščit in varnost. Pod tem simbolom
zvestobe in hvaležnosti stopa danes jugoslovanski Maribor na svojo novo pot procvita in vsesplošnega napredka.
Globoko ginjen se je general g. Maister zahvalil županu in celotnemu občinskemu svetu na počaščenju in odlikovanju, vso to zahvalo- pa je v svoji skromnosti takoj prenesel tudi na vse one, ki so sodelovali z njim v osvobodilnih bojih. — Svojo zahvalo je general g. Maister zaključil z iskreno, močno povdarjeno željo, naj Bog živi prelepi Maribor, njegove meščane in njegovega narodnega župana.
Ob izročitvi častnega meščanstva in ščita so združeni pevci Ipavčeve župe zapeli pretresujočo »Molitev«, množica pa kar ni mogla prenehati s svojimi spon tanimi izlivi navdušenja in vzhičenosti.
Ves potek slavnosti je prenašala ljubljanska radio-postaja, za katero je po končani slavnosti prečital velezanimiv del iz zapiskov generala g. Maistra o prevratnih dneh v Mariboru, njegov soborec g. Julij Guštin.
Z Glavnega trga se je nato razvil mogočen sprevod vseh udeležencev slavnosti po Gosposki in Slovenski ulici ter Aleksandrovi cesti mimo Trga svobode, kjer je defiliral pred generalom g. Maistrom in ostalimi odličnimi predstavniki mariborskega javnega življenja. Posebno burne ovacije je priredila generalu gosp. Maistru v mimohodu sokolska mladina.
Nad vse ginljivo in prisrčno pa je bilo svidenje generala Maistra z njegovimi borci, s katerimi se je pozdravil res prav očetovsko in s slehernim spregovoril nekaj besed. Nato so se vsi predstavniki oblasti in povabljeni gostje podali v veliko dvorano Narodnega doma, kjer jim je mestna občina priredila zakusko. Ob tej priliki so se obudili ^marsikateri svetli spomini na velike dni, ki bodo o-stali ria veke nesmrtno zapisani v zgodovini Maribora, njegovega zaledja ia celotne Jugoslavije.
Sokolstvo
Proslava prvega decembra
Vsem bratskim društvom in četam.
Sokolstvo nad vse ceni narodno neodvisnost in svobodo kot osnovne pogoje kulturnega in gospodarskega napredka naroda. Zato vsako leto kar najsvečanej-Še proslavlja 1. december, dan osvobojenja jugoslovanskega naroda in je zato ta dan proglasilo na skupščini saveza pred 3 leti za sokolski praznik, ki se bo vedno slavil v vseh edinicah SKJ.
Letos pa mora ta proslava v vseh naših sokolskih edinicah biti še prav po-* sebno veličastna. Letos slavimo 15. obletnico zedinjenja in je zato našemu prazniku dati posebno obeležje. Letos poteka tudi 100 leto Karadjordjeve in Miloševe Srbije ter priznanja njene avtonomije, letos se spominjamo stoletnice rojstva velikega narodnega pesnika Jovana Jovanoyiča Zmaja, letos je 100 let tega, odkar je skušal voditelj ilirskega pokreta Ljudevit Gaj pokreniti izdajanje lista v narodnem jeziku in letos smo slavili 70-letnico južnega Sokola.
Vsi ti dogodki so imeli neprecenljivo vrednost za obstoj jugoslovanskega naroda, za razvoj njegove zavesti, za u-stvarjanje samostojne in svobodne države Jugoslavije. Na dan zedinjenja je zato treba poleg vseh žrtev in naporov, ki so služili temu visokemu smotru na primeren način omeniti tudi te dogodke in vzbuditi pri vseh sinovih in hčerah našega naroda hvaležen spomin nanje.
Vsako društvo in vsaka četa naj na najdostojnejši način proslavi 1. december, kakor pač more svojim razmeram primerno in naj ima pri tem pred očmi nacionalne, sokolske in vzgojne smotre ter ideje. V ta namen naj služijo vsem naslednja navodila:
Za dvorano je treba izbrati najlepšo dvorano, ki jo je mogoče dobiti v kraju. Okrasiti jo je treba z jugoslovanskimi zastavami, z zelenjem in cvetjem, s slikami in kipi za osvobojenje in zedinjenje ter za Sokolstvo zaslužnih bratov. Proslavo je treba organizirati ločeno za de-co in za starejše brate, ker morajo biti predavanja drugačna kot za odrasle. V proslavi naj bo svečana seja upravnega odbora in svečana akademija, za otroke
pa naj se priredi mladinska akademija. A
Svečana seja naj bo dopoldne ob ll.1 uri z naslednjim dnevnim redom: državJ na himna, sokolski pozdrav, otvoritev? seje, predavanje o pomenu 1. decembra,, z nacionalnega, državnega in sokolskega stališča, glasbene točke, deklamacije ro-' doljubnih pesmi, glasbena točka svečanega značaja, svečano prevedenje sokolskih otrok v naraščajnike in sokolskega naraščaja v članstvo z nagovorom staroste in s predajo naraščajniških odnosno članskih znakov, polaganje za oblja-be novih članov in zaključek seje.
Dnevni red svečane seje vsebuje tudi razdelitev nagrad in diplom pri onih društvih, katerih člani so si jih priborih na tekmah v letošnjem letu. Svečanim sejam morejo poleg članstva prisostvovati tudi predstavniki oblasti in vseh kultur-1 nih dobrodelnih ustanov in organizacij. Ob otvoritvi pa naj se staroste spomnijo vseh članov in članic, ki so med letom umrli.
Akademija naj bo zvečer. Ona naj pokaže, do koliko višine se je razvilo društveno delovanje. Zato naj se program določi poleg telovadnih točk tudi koncertne, da pride tako do izraza tudi sokolsko prosvetno delo. Društva pa in čete, ki ne morejo priredit) akademije, naj prirede vsaj članski večer, nikako p® zgolj plesne zabave.
Mladinska akademija naj bo ob 3. popoldne. Na sporedu naj bo kratek nagovor o pomenu 1. decembra, ostale točke sporeda pa naj tvorijo telovadni nastopi otrok v igri in deklamacije. Kot poslednja točka pa bodi prevedenje otrok v naraščaj. Onim, ki so bili posebno marljivi se lahko podare tudi kniige ali sokolske slike.
Izredna odborova seja Sokola n bo tr
torek 21. trn. ob 19.30 v mali dvorani br. Renčlja. Seja je za vse odbornike obvezna.
Tolažba.
Avto z ženinom in nevesto se je po nesrečnem naključju prekucnil blizu cerkve, pa vpraša prestrašeno nevesta šoferja:
— Kje je moj ženin?
— Pod avtom, ranjen!
— Hvala Bogu, sedaj ml ne more pobegniti!
Stran 4
Mariborski »V e *e r n i k« Jutra
V Mariboru, dne 20. XI. 1933.
p r*' ”tvm
/port včeraiinle nedelje
SK ŽELEZNIČAR PREMAGAL ISSK MARIBOR. GRAMATIČNA BORBA. PRIMORJE OSTANE V NACIONALNI LIGI.
Včeraj se je v podszvcznem prvenstvu LNP odigrala le ena tekma, in sicer med dosedanjim podzveznim prvakom ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Za to srečanje je vladala velika negotovost, po ogorčeni borbi pa je vendar SK Železničar z veliko muko spravil obe točki na varno in se tako postavil trenotno na tretje mesto prvenstvene tablice.
SK Železničar:lSSK Maribor 3:1 (1:1)
V splošnih opombah je treba posebno naglasiti, da v pogledu športne falrnesse tekma ni vredna, da se uvršča v stil zadnjih nogometnih tekem na naših igriščih. Težjih odkritih eksesov sicer ni bilo, vendar je bila tekma izprepletena z neštetimi obojestranskimi »neprijaznostmi«.
Igra je bila, za spremembo, s čisto športne strani, na dokaj boljšem nivoju od zadnjih tekem, ki smo jih gledali v Mariboru. Vendar nista moštvi mogli faz viti še one sile in pokazati onega znanja, ki sta z njim razpolagali še v spomladanski sezoni. Za ISSK Maribor je to popolnoma razumljivo, ker je moštvo izgubilo vse boljše moči in sta včeraj igrala le dva igralca od spomladanskega prvega moštva!
Peripetije igre pa so prinesle, da so se zdaj eni zdaj drugi posluževali sabotažne taktike in tako vnašali v igro hibe, ki so splošen značaj kvarile, V glavnem pa sta obe moštvi dali precej izenačeno igro in bi neodločen rezultat bolj odgovarjal poteku.
ISSK Maribor si je od zadnjih tekem sem precej opomogel. V močeh, ki jih sedaj postavlja v svojo prvo garnituro, ima dober material, zdi se pa, da nekateri niso povsem v treningu. V prvem polčasu je imel ISSK Maribor dobro napadalno vrsto, v drugem polčasu pa ma-šlnerlja ni hotela več tako dobro funkcio nirati. Napadalci so, vsak na svoj način z zgrešenim placementom ali oklevanjem do končtiega strela, pokvarili mnogo lepih situacij.
SK Železničar je imel bolj srečno roko pri sestavi moštva, in se mora reči, da je prav za prav krilska vrsta odločila tekmo. Kot vrsta je bila boljša od nasprotnikove formacije in JI je zlasti uspelo, razen nekaterih trenotkov, preprečiti nasprotnikovo, včasih nevarno kombinacijo, s katero Je vedno znova poskušal svojo srečo. S tem so zlasti nasprotni napad spravili iz koncepta in tako dobro razbremenili svojo obrambo, ki je bila včeraj precej nesiguma. V napadu sta bila do konca dobra Pezdiček in Vlado.
Igra sama je bila od začetka do konca borba za točke. Enemu kot drugemu moštvu bi pa bilo nujno priporočati, da se v bodoče otreseta nekaterih lastnosti, ki niso simpatične. Pri tekmi se je zgodila tudi huda nesreča, pri kateri si je desni krilec ISSK Maribora Kokot po nesrečnem naključju zlomil desno nogo pod ko lenom in so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja zmagala v prvenstveni tekmi nad rezervo ISSK Maribora v razmerju 1:0 (0:0). Sodil je g. Nemec.
Stanje prvenstvene tabele je sedaj naslednje:
Ilirija
Čakovečki SK Železničar Hermes Celje Rapid
ISSK Maribor
5	4	0	1	25:11	8
6	3	2	i	20:18	8
5	3	0	2	18:12	6
5	2	2	1	11:14	6
6	1	2	3	12:15	4
2	1	0	1	6:5	2
5	0	0	5	6:23	0
SK Mura:SK Panonija S:0 (2:0).
Tudi v Murski Soboti se je včeraj odigral »derby«, ki se je končal z visoko, toda zasluženo zmago SK Mure. SK Mura je bila vso tekmo v veliki premoči in se je tekma večinoma odigrala v kazen skem prostoru SK Panonije. Igralci SK Panonije niso zdržali tempa, ki jo je diktiral nasprotnik. Premoč Mure se je najbolj izrazila v tem, da Panonija ni streljala nobenega kornerja, Mura pa 14! Izgleda, da se je sreča ponovno vrnila v vrste SK Mure ter upamo, da bo moštvo tudi vnaprej ostalo v tej kondiciji, kar mu bo gotovo v ponos. Radi slabega vremeha je bil obisk slabejši kot običajno. Sodil je g. Bizjak iz Maribora.
Gradjanski (Čakovec):SK Ptuj 3:2.
Tretja tekma v tekmovanju za prvenstvo drugega razreda mariborskega o-krožja se je včeraj odigrala v Čakovcu. Zmagali so domačini s 3:2. Sodil je g. Kopič iz Maribora. Stanje prvenstvene tabele mariborskega drugega razreda je po včerajšnjih tekmah naslednje:
SK Svoboda (Maribor) :SK Drava 5:1 (4:0).
V Ptuju se je včeraj odigrala prvenstvena tekma med SK Dravo in mariborsko Svobodo, ki se je končala z zmago Mariborčanov v razmerju 5:1. V prvem polčasu je bila Svoboda v izraziti premoči in je tudi v kratkem času dosegla 4 gole. V drugem polčasu se je Drava Vidno zboljšala in bila celo večji del v premoči, vendar pa radi še nepovezane
in neodločne igre napadalne vrste ni dosegla izenačenja. Igra je bila izredno živahna. Občinstva je bilo razmeroma mno go. Sodil je g. dr. Planinšek iz Maribora.
SK Svoboda	5	S	0	0	20:4	10
SK Gradjanski	5	4	0	1	19:8	8
SK Mura	4	2	0	2	12:5	4
SK Ptuj	4	1	0	3	8:14	2
SK Panonija	5	1	0	4	6:24	2
SK Drava	3	0	0	3	3:13	0
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Primorje:Jugoslavija 1:0(1:0) Zagreb: Hajduk:Concordin 2:1 (1:1). Beograd; BSK:Gradjanski 2:1 (0:1). Curih: Nemčija:Švica 2:0 (0:0).
Gradec: GAK:Siidbahn 3:1 (2:0), Sport-klub:Donawitz 4:0	(3:0),	Kastner	&
Ohler:Hakoah 1:1 (1:1), Greinitz-Avstria :Wacker 3:1 (1:1).
Kako delajo agenti Čeke
ORGANIZACIJA BOLJŠEVIŠKE POLITIČNE POLICIJE.
Mali o
Prodam
NOVA, TRI8TANOVANJSKA HIŠA
ugodno na prodaj, Tezno, Ptuj ska cesta 164.	4447
VEČJA HIŠA. vila v Kamnici, na lepem me* stu. ugodno na prodaj. Vpra* Sati pri Dollnšeku. Kamnica št. 124.	4440
Posest
HIŠE PRI MARIBORU
za 20.000, 26.000, 30.000 Din itd. prodaja Posredovalnica Maribor. Frančiškanska ul. 21.
4455
Kupim
KUPIM
dobro ohranjene otroške smuči. Naslove pustiti v upravi lista.	4451
Pouk
DIJAK,
3. letnika učiteljišča, išče In-strukcije. Ponudbe pod šifro »Uspeh« na upravo »Večer* nika«.	4450
Stanovanj«
7.i	,
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam s 1. decembrom. Vetrinjska trlica 20.	4457
VIŠJI DRŽ. URADNIK
išče stanovanje. 1—2 sobi in kuhinja, zaprto, s 1. decembrom, v bližini glavnega kolodvora. Naslov pove uprava »Večernika«.	4454
STANOVANJE s tremi ali štirimi sobami vzamem v najem. Pojasnila daic M. Berdajs. Trg svobode. 4453
Sobo odda
OPREMLJENO ŠOBO.
lepo, i električno razsvetlia* vo, oddam eni ali dvema osebama, Vrazova ulica 6. pritličje. levo.	7002
OPREMLJENO SOBICO
oddam. Naslov v upravi »Večernika«.	4456
Službo dobi
;u--
MARLJIVO DEKLE
za vsako delo, sprejme cvetličarna B. Weil«r. Mesečno Din 300. -.	1446
lokal
VELIKO. LEPO DELAVNICO
pripravno za skladišče, oddam v najem Vprašati. Gosposka ulica 11. pri hišniku. 7903
VEČJI LOKAL,
pripraven za prodajalno ali pisarno, oddam v najem. Izve se pri gdč, Pušnik, Maribor Grajska ulica 2.	4452
ODDAM LOKAL
za trgovino z mešanim blagom In stanovanjem. — Na slov v upravi »Večernika«.
4421
Slutbo
čim, se kje o-meni ime »Čeka«, človek takoj pomisli na strašno politično pošast, 'ki v sovjetski Rusiji predstavlja nekaj najstrašnejšega za slehernega državljana. Politična policija moskovske vlade inozemski javnosti ni preveč znana. In to na srečo. Ta politična policija (Čeka) ima dve vrsti članov: uniformirane ‘n tajne vojake, katerih je približno milijon. Ti tajni čekisti so mnogo hujši od uniformiranih in pripadajo h komunistični stran ki ter uživajo neomejeno zaupanje vrhovnih oblasti.
Najdeš jih povsod, v vsaki občini, vojašnici, na kolodvoru, v tovarni; v vsakem državnem uradu je skupina uniformiranih čekistov, ki opravljajo absolutno nadzorstvo tudi nad samo vojsko in mornarico. Tajno organizirani člani v civilnih oblekah delujejo neopazno v vseh podjetjih kot brivci, natakarji, uradniki, monterji, častniki in celo preoblečeni kmetje.
Njihova naloga je prisluškovati Tazgo-vorom ljudi... To je izredna ogleduška organizacija, ki je razpletena na vseh področjih družabnega življenja. Prava moč in avtoriteta te policije temelji na dejstvu, da vlada potrjuje vse, kar stori Čeka. Tako prav za prav Čeka vodi u-sodo ogromnega naroda, vendar pa se v mnogočem razlikuje od nekdanje carske tajne policije »Ohrane«, predvsem pa po novih metodah.
čeka je bila ustanovljena z namenom, da uniči protirevolucionarne elemente, namreč nezadovoljne delavce in kmete. Med take »elemente« spadajo ljudje, ki se tla pr. le redko udeležujejo političnih zborovanj, ne sodelujejo pri »prostovoljnem« delu in ne plačujejo »prostovoljnih« posojil. Delavske Tazmere v Rusiji so v takih okoliščinah skrajno težke. Vsako podjetje ima pravico odpustiti delavca, ki le enkrat in za pičel čas zamudi službo. Tako se naravno uničujejo cele delavske družine. Običajnih izgovorov z boleznijo tega ali onega sorodnika ali pa z nepredvideno prometno nezgodo, ki se jih poslužujejo prebivalci vseh ostalih evropskih držav, v sovjetski Rusiji ne poznajo. Edini mogoč Izgovor je uradno zdravniško spričevalo. Popolnoma razumljivo je, da čeka s takimi odredbami svojih zakonov poljubno onemogoča razne »nezanesljivce«. Treba je le počakati ugodne prilike, ko delavec za nekaj minut zamudi službo in že ga vržejo na cesto.
Vsak sovjetski državljan mora po novem zakonu imeti uradno dovoljenje za bivanje v mestu, v katerem dela. Taka dovoljenja se pa izdajajo izključno samo s pristankom Čeke. Zato morajo nešteti delavci na mestu zapustiti svoja bivali-
šča, Če se jim ne posreči dobiti od Čeke predpisanih dovoljenj. S posamezniki, ki so mimo tega še politično kakorkoli »kompromitirani«, je postopek še veliko strožji. Take osebe Čeka enostavno aretira im jih nato prežene v oddaljene kraje. Taki aretiranci ne uživajo nobene zakonite zaščite in možnosti obrambe ter so popolnoma prepuščeni na milost in nemilost samovoljnosti tajne policije.
Neki švicarski dober poznavalec ruskih razmer piše v listu »Neue Ziiricher Zeitung«, da meje razlogi za politični zločin v Rusiji na grotesko. Tako je na pr. neki učitelj na neki tehnični šoli na stavek nekega svojega učenca: »Jaz sem lačen«, odgovoril: »Jaz tudi«. Zaradi tega »zločina« je bil učitelj izgnan za dobo dveh let. Neka draga skupina učiteljev je bila aretirana in zaprta z motivacijo, da niso dovolj »marksistično« razlagali s šolskih učnih knjig. Treba je pri tem naglasiti, da se med preganjanimi najslabše odrežejo oni, ki so meščanskega ali intelektualnega porekla. Za tak »zločin« dobivajo taki »zločinci« neprimerno težje kazni, kakor grešniki-komunisti.
Znano je tudi preganjanje sovjetskih državljanov zaradi »sabotaže«. Ni pa treba misliti, da so bili oni redki primeri, za katere je izvedel svetovni tisk in jih tudi podrobno objavil, edinstveni. Wi-ckersov proces je bil namenoma spretno insceniran zato, da bi dal nekako opravičilo za težko bedo in nezadovoljstvo, ki vladata med sovjetskim prebivalstvom. Oblasti so tako hotele narodu pokazati, češ da je stara inteligenca z inozemskimi »specialisti« kriva, da se brezplodno uničujejo koristni napori komunističnega režima. Sicer pa se obsodbe zaradi dozdevne sabotaže v Rusiji izrekajo redno vsak dan, ne da bi za nje zvedel sploh kak Človek na svetu.
Prav posebna, edinstvena je metoda, katere se poslužuje Čeka, da dobi od are tirancev priznanja, kakor jih sama hoče in potrebuje. Uboge ljudi enostavno stlačijo na tesno kakor sardine v ŠRatlji, v premočno zakurjeno sobo, kjer jih puste »pražiti« in »dušiti« po nekaj dni, I<o pa so ti siromaki zaradi silne vročine tako telesno, kakor tudi duševno popolnoma onemogli, prav radi dajejo vsa zahtevana, čeprav najnemogočejša priznanja, da se le rešijo mučenja in trpljenja.
S takimi metodami je sovjetska Čeka otopela do danes ostrino prav vsakem« aktivnemu odboru v državi. Po trditvi omenjenega švicarskega poznavalca po-menja za rdeči režim v Rusiji resno nevarnost edinole vojna. Zato pa je tudi razumljivo, zakaj Rusija v zadnjem časti tako hiti sklepati nenapadalna pakte z raznimi državami.
ŠOFER. MEHANIK.
s šestletno prakso ter dobrimi izpričevali išče službo kjerkoli. Delal bi za vsako ceno Cenjene ponudbe na upravn »Večernika« pod »Zanesljiv« !
4458	i
2000
volnenih
teple
po 5 Din dobite tamo v
Trpinovem uaiaju
Zahvala.
Vsem, ki so našega dobrega soproga, oziroma očeta, gospoda
Franja Čepeja
šolskega upravitelja v Kamnici
spremili na zadnji poti in vsem, ki so ob tem bridkem časti Jžrazili svoji sočustvovanje, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, zdravniku gospodu dr. NVnnkmiillerju, njegovim stanov shltti tovarišem, združenim občinam, sokolski četi v Kamnici ter Sokolu Maribor-Matica, lovskemu društvu, gasilni četi ter' vsem ostalim korporacijam, znancem in poklonitcljcm prekrasnega cvetja.
Kamnica, dne 20. novembra 1933.
4448
Žalujoči ostali.
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelju in urednik:	RAD!VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik
------------'	—	~	~	-	STANKO DETELA > Mariboru f	'	’