NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 201. — Stev. 201. Entered «i Beoond Olm Matter September 21, 1903, at tha Port Offtot rt New York, H. Y„ under Act of Oongreaa of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 27, 1936—ČETRTEK, 27. AVGUSTA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 VOJNA SREČA SE NE NAGNE NA NOBENO STRAN če bodo v državljanski vojni zmagali fašisti, bo uvedena vojaška diktatura Ljuti boji se bi je jo na vseh straneh. — Nobena stran ne more izvojevati odločilne bitke. — V slučaju zmage bodo fasisti uvedli vojaško diktaturo. — Španski vladi pomagajo francoski in ruski letalci. LIZBONA, Portugalska, 26. avguteta. — Ljuti boji na več frontah, zračno in artilerijsko bombardiranje, streljanje vojnih talcev spremlja špansko kruto državljansko vojno. Toda navzlic naraščajoči krvoločnosti in krutosti ostajajo postojanke nasprotujočih si armad sko-ro neizpremenjene. Boji £e nadaljujejo neprestano, toda izida ni -mogoče napovedati. Sto in sto poročil prihaja v Lizbono od vladnih in upornih armad ter od nepristranskih opazovalcev in je mogoče položaj orisati naslednje: Fašistični letalci so pri bombardiranju Iruna in San Sebastiana pobili nad 100 ljudi in napravili na poslopjih velikansko škodo. Uporniki, ki skušajo na severu dobiti izhod na morje, so Irun tako zelo razdejali, da so branitelji iz trdnjave Guadelupe pripeljali v mesto artilerijo v pričakovanju na odločilno bitko. V Gudarrama pogorju, severno od Madrida, so se obnovili novi boji. Vladni aeroplani so uničujoče bombardirali u-pornike, ki so utrjeni v Oviedo, toda tamošnje posadke niso mogli prisiliti k predaji, navzlic temu, da se bo mogla zdržati samo, ako dobi še pravočasno pomoč od generala Mole. Vroči boji se bijejo v Estramaduri, jugozapadno od Madrida, kjer so vladne Čete pregnale upornike iz zakopov pri Navalmoral de la Mata. Vladne čete skušajo prerezati zapadno zvezo med severno in južno uporno armado s posebnim namenom, da poveljnik severne armade general Mola ne bi mogel dobivati afriških čet. Predsednik uporne provizorične vlade, general Miguel Cabanellas, je imel razgovor z generalom Francisco Franco in generalom Queipo de Llano v Sevilji. Po konferenci je rekel: "Položaj je popolnoma pojasnjen: čakamo prihoda afriških čet. Rekel je tudi, da bo na Španskem uvedena vojaška diktatura, ako uporniki zmagajo. MADRID, Španska, 26. avgiista. — Nemški aeroplani morajo sedaj odleteti iz Alcala de Hena-res, mesto iz trgovskega letališča v Barajas, kajti tega letališča se ne morejo več posluževati, ker prihajajo tja francoski aeroplani za madridsko vlado. Barajas je tudi glavni stan za francoske pilote, ki vodijo bombne aeroplane za španisko vlado. Alcala de Henares se nahaja kakih 21 milj od Madrida. Francoski in ruski letalci vodijo kakih 20 francoskih aeroplanov, ki so bili pred kratkim poslani madridski vladi. Aeroplani letajo nad uporniškimi postojankami v Guadarrama pogorju in jih bombardirajo. Francoske pilote je mogoče vsak dan videti na madridskih ulicah ali v kavarnah. LONDON, Anglija, 26. avg. — Anglija tskuša pridobiti vse evropske države, da apelirajo na obe sovražni stranki na Španskem, da prenehate^ s krvoločnim klanjem, kot je streljanje talcev in civilistov. MONAKOVO, Nemčija, 26. avgusta. — Nemškim Židom, ki so se vrnili iz Španske, je nemška tajna policija sporočila, da v 24 urah zapuste Nemčijo, ako so zbežali iz Nemčije, ko so naziji prišli do vlade. Beguncem je policija vzela potne liste in jih po-plala na mejo. _, , ^ ____ __________« Bojevit govor diktatorja Stalina tajnik dern hudo bolan Vojni tajnik je že dolgo bolan za influenco. — Zadnji čas se mu je stanje zelo poslabšalo. WASHINGTON, D. C., 26. avgusta. — Vojni tajnik Geo. H. Dern, ki je že dolgo bolan na influenci, se bori za življenje v Walter Reed mornariški bolnišnici. Njegovo stanje se je znatno poslatbšalo. Uradniki vojnega departmenta pravijo, da je stanje 04 let starega vojnega tajnika vznemirljivo. — Njegov sin Jolin, ki je edini v Dernovi družini, ki ni v Wash-ingtonu, je bil poklican iz Olii-caga k bolniški postelji. Predsednik Roosevelt stalno prejema poročila o njegovem stanju. Pred dvema tednoma je predsednik Derna obiskal v bolni-šnici. Ko so zdravniki naznanili, da je imel bolnik že drugo zelo nemirno noč, njegova družina ni prav nič prikrivala, da se boji, da Deruovo srce ne bo več moglo premagati bolezni. Dern, ki je bil dvakrat go-verner države Utah, je pred petimi leti zbolel na hudi in fluenci, ki se je zatem od časa do časa ponavljala. V aprilu je zopet zbolel, ko je bi i na nad-z o r o v a 1 nem potovanju v Charleston, S. C. Ko se je šest mesecev zdravil v bolnišnici, je zopet prevzel svoje tajniške posle. Ko je bil v juliju na potovanju v Pennsvlvaniji, je ponovno zbo lel in je zopet moral v bolnišnico. Pred dvema tednoma so pri njem zdravniki dognali za-fctrupljenje vode in še druge zapletljaje. Ob bolniški postelji se stalno nahajajo Dernova žena in hči Mrs. Baxter ter sinova James in William. sprememba v ameriški dipl. službi Poslanik Strauss v Parizu je zaradi bolezni odstopil. — Na njegovo mesto je bffl imenovan Bullitt. ASHINGTON, D. C., 26. avgusta. — Dosedanjega poslanika v Moskvi, Williama C. Bullitta, je predsednik Roosevelt kot naslednika Jesse J. JStraussa imenoval za poslanika v Parizu. Poslanik Strauss je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Strauss je na praznik basti-Ije v Parizu omedlel in se je 11. avgusta s svojo soprogo vrnil v Ameriko. Predsednik Roosevelt je eno nro zatem, ko je sprejel odstop poslanika Straussa, imenoval Bullitta za poslanika v Parizu. Bullitt in Strauss se nahaja ta v Združenih državah. Bullitt je bil prvi ameriški poslanik pri sovjetski vladi, ko jo je i predsednik Roosevelt priznal. Predsednik Roosevelt je poslaniku Straussu pisal pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo sijajno diplomatsko delovanje. Izrazil je tudi upa nje, da bo še dalje dal svoje zmožnosti na razpolago demokratski vladi, ako bo še prihodnja štiri leta ostala na krmilu. Do sedaj še ni bilo naznanjeno, kdo bo imenovan za Bullit-tovega naslednika v Moskvi. Dokler novi poslanik ne bo i-menovan, bo vodil poslaniške posle drugi poslaniški tajnik Loy W. Henderson. nobene milosti za zarotnike 16 zarotnikov je bilo u-streljenih 24 ur po razsodbi. — Trocki bo maščeval njihovo smrt. vojaštvo je lahko vsak hip pozvano za obrambo dežele! ŠTEVILO POLICISTOV JE RAZLIČNO ■— WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Poseben oddelek zvezne vlade je ugotovil, da se število zločinov manjša, čimbolj se veča število policistov. Zelo zanimiva je tozadevna statistika. V New Yorku je naprimer 18,459 policistov, do-čim je v mestu Roundup, Mont., en sam. Povprečno prideta v dežetti po dva policista na tisoč prebivalcev. CESARICA ŽITA PRI PAPEŽU STAVKA SOBNIH SLIKARJEV Tajnik unije sotonih slikarjev in obešalcev papirja, Louis Weinstočk, je naznanil, da bo danes zvečer ob 8 zastavkalo 12,000 sobnih slikarjev in obešalcev papirja. St&vkarji zahtevajo za 7-ur-no delo na dan $9. GRAD ADOLFO, Italija, 25. avgusita. — Papež Pij XI. je sprejel v privatni avdijenci bivšo avstrijsko cesarico Žito, mater nadvojvode Otona. Žito sta spremljala nek mož in žena, katerih imena so neznana. Avdijenca je trajala 45 minut. Žita, ki živi s svojimi o-troci na gradu Steenockerzeel v Belgiji, je bila o-blečena popolnoma črno. BAD - GASTEIN, Avstrija, 25. avgusta.—Voditelj avstrijskih monarh isto v, baron Frie-drich von Wiesner, je rekel, da je obisk cesarice Zite pri papežu samo nov dokaz prijateljstva med Vatikanom in bivšo avstrijsko cesarsko rodovino. Baron Wiesner pravi, da je bil to Zitin tretji obisk pri papežu, katerega zelo spoštuje. Njen obisk nima nikakega političnega pomena. MOSKVA, Rusija, 26. avgusta. —Streli iz vojaških pušk to končali življenje 16 zarotnikov, ki so priznali svojo krivdo in med katerimi so bili mnogi, ki so igrali važno vlogo v vrsti ruskih boljševikov. Komaj 24 ur prej so bili obsojeni na smrt, ker so se zaro-1 tili, da usmrte Josipa Stalina in druge sovjetske uradnike in da sami prevzamejo sovjetsko vlado. Usmrčeni so bili najbrže v kaznilnici nasproti vnanjemu komisarjatu in ustreljen je bil vsak posamezno y lirbet. Vsi so priznali, da so bili u-deleženi v zaroti, katero je vodil izgnani bivši vojni komisar l^eon Trocki. Uradno naznanilo o usmrče-nju je kratko in se glasi: 14 Predsedn išt vo o s redu j ega izvrševal nega odbora je zavrnilo priziv oseb (16 zarotnikov), katere je vojni kolegij U. S. S. R. obsodil 24. avgusta. 41 Obsodba je bila nad vsemi izvršena." Med zarotniki, ki so bili u-streljeni, sta bila tudi Leon Kamenev in Grigorij Ziuovjev, ki sta bila za časa Ljeninovei bolezni skupno s Stalinom člana triumvirata, ki je vladal Rusiji. HOENEFOS, Norveška, 26. avgusta. — Izgnani ruski revo-lucijonar Leon Trocki je rekel, da bo maščeval smrt 16 ruskih zarotnikov, toda v ta namen, s-i ne mara peljati v Moskvo. Usmrčenje zarotnikov je označil za največji zločin v zgodovini. "Imam pravico," je rekel Trocki, "zahtevati sodnijsko preiskavo glede proti meni dvi gnjenih obdolžb, da sem na Dan skem, na Norveškem in v Franciji — kar je v teh deželah pro tipostavno — koval teroristične zarote.11 Trocki pravi, da bo nepristranskemu sodišču predložil obsežen dokazilni materjal, ki se nahaja v njegovih rokah in bo dokazal, da vse te obdolžbe slone na lažeh. Trocki predlaga, da bi kako sodišče v Franciji na Danskem ali na Norveškem pričelo postopanje proti njemu in da sov-.letski vladi priložnost, da more predložiti dokaze za njegovo krivdo. Na obravnavo bo poklical priče, ki v Moskvi niso vame svojega življenja. vatikan obsoja Span, vlado Španske vladne čete so baje usmrtile 90 nadalj-nih španskih duhovnikov in menihov. Advertise in 'Glaa Narode*' LONDON, Anglija, 26. avgusta. — Joseph Stalin, diktator Sovjetske unije, je i-mel danes po radio izredno bojevit govor, ki je bil namenjen predvsem ruskim vojakom. Stalin je rekel, da je vojna neizogibna ter pozival rdečo armado, naj bo pripravljena. Tako se glasi poročilo iz Londona, ru ka vlada je pa takoj z vsem poudarkom izjavila, da ni niti Stalin niti katerikoli drugi armadm poveljnik govoril po radio. Stalin sploh nikdar ne .govori po radio. Vsa taka poročila je treba smatrati za čisto navadne izmišljotine. Londonski časopis "Evening News", ki je prvi prinesel to vest, j-e znan po svoji Rusom sovražni politiki. Op. ur. LONDON, Anglija, 26. avgusta. — Vsak hip ste lahko pozvani, da zastavite svoje življenje za obrambo proletarske domovine. Dežela se nahaja pred odločilnimi razvoji. Sovražnik j« že na svojih postojankah. Bodite torej pripravljeni! — je rekel Stalin. liEvening News" pravi, da je bil Stalinov govor najbolj bojevit, kar so jili doklej slišali ruski vojaki. Poleg Stalina so govorili tu di: — vojni in mornariški minister Klement Vorošilov, pod-komisar za deželno obramibo maršal Tuhačevski in M. Astro v, vrhovni poveljnik bojše-viške zračne sile. Govore je poslušalo poldrugi miljonov vojakov. ^Stalin je zaključil svoj govor z besedami : — Prav nič ne dvomim o vas in sem prepričan, da tudi vi ne dvomite o nas, vaših voditeljih. Stražarji mej našega velikega naroda, bodite pozorni! Kar je mogoče kupiti z denarjem, kar je iznašel človeški duh, kar more producirati skrbno delo v tovarnah, vse to je izročeno v vaše roke za obrambo in slavo sovjetske države. Iz Vorošilovega govora na vaja "Evening News" le sledeči odstavek: — — Med vami jih je večina dovolj izvežbanih, da lahko u-ničite sovražnika. Ohranite svoje znanje in svojo moralo nedotakljivo. Bodite nenehoma pripravljeni na klic, ki ste ga vajeni čakati. Prav dobro vem, da se mu boste odzvali... Stvari se hitro razvijajo. V vaših pripravah za uro odločitve ne sme biti nobenega obotavljanja. Dan, ko boste lahko dokazali ljubeeen do svoje domovine, se naglo bliža... NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTK v -ZT*R DRŽA VAB. VATIKANSKO MESTO, 2;". avgusta. — "Osservatore Ro-mano", oficijelno glasilo Vatikana, objavlja seznam novih grozodejstev španske vlade List je že prej večkrat poročal o umorih duhovnikov, menihov in redovnic ter o trpinčenju pristašev katoliške cerkve. V novem seznamu je navedenih devetdeset umorov. Pri napadu na Buona Nuova kolegij v Barceloni je bilo u-streljenih sedem menihov: štirje duhovniki in štirideset vernikov je bilo lismrčenih v vasi Moncada pri Barceloni; deset nlenihov in petinštirideset vernikov je bilo masakrira-nili v Grignonu. V Figueras so vdrli vladni vojaki v tamkajšnji samostan. Ko so pobrali vse, kar je bilo količkaj vredno, so menihe in dijake Opravili na neko ladjo, o kateri ni dosedaj še nobeno vesti. Dva kaplana in dvaindvajset menihov je bil usmrčenih v nekem katoliškem učnem za-\odu. Poročilo se zaključuje z besedami: — Lahko bi navedli še nešteto primerov, pa naj ti zadostujejo. NAD SEST TISOČ OSEB a ti ■■■ KODANJ, Dansko, 24. avgusta. — Posebni poročevallec tukajšnjega lista "Politiken" poroča, da je dala španska vlada usmrtiti v Madridu izza izbruha vstaje 6090 oseb. Ma- GENERAL POSTAL FELD-MARSAL MANILA, Filipini, 25. avgu* sta. — General MacAirthur, bivši šef generalnega štaba a-meriške armade, je postal feld-maršal filipinske armade. Ta naslov mu je podelil filipinski predsednik Manuel L. Quezon. Quezonova soproga je Mac-Arthurju izročila zlato maršal-sko palico na banketu, katerega je generalu v počast priredil predsednik Quezon. Generala MacArthurja j e washingtonska vlada posodila filipinski vladi, da organizira tamošnjo armado in izvrši na-žrte za obrambo dežele. dridska vlada absolutno ni vec kos poHožaju, in na Španskem je fašistom zmaga skoro zagotovljena. BS v -■* i. "OL2TB N'AltOVV New York, Tkurso lanskega decembra se je delovni čas za tri ure podaljšal. To se pravi, da je bilo z vsako uro -podaljšanega delovnega časa prikrajšanih 350 tisoč oseb za delo in zaslužek. Gospodarstvo se je izboljšalo, nezaposlenost pa ni narava, četudi je NRA zmanjšala število nezaposlenih za dva milijona. To je na prvi pogled zagonetno, treba je pa to-le ugotoviti : — Če bi se hotelo gospodarstvo po tej metodi povzpeti do višine, ki jo je zavzemalo začasa največje prosperitete — leta 1929, bi bilo še vedno več kot devet m pol milijona oseb brez dela. Da hi dobili vsi nezaposleni delo, bi morala biti produkcija še enkrat večja kot je 'bila leta 1929. Začasa NRA so se plače od ure povišale za 27 odstotkov, odkar je bila NRA odpravljena, so pa zopet padle. Tam. kjer se tedenska mezda ni znižala, se je delovni čas podalj&M. Minimalne plače, ki so jih svoječasno določali pravilniki. so izginile. Mezde, .ki so bile višje od minimalnih, so bile skrčene. Nagrade za nadurno delo so bile odpravljene, delovni pogoji za ženske in otroke so bili znatno poslabšani. Industrij al na produkcija je izza odprave NRA zelo naraščala. Lahko se reče, da je bila to prva značilnejša porast, odkar je leta 1929 na Wall Streetu in obenem tudi po vsej deželi zagrmelo. Značilno je, da je produkcija strojev za izdelovanje izdelkov bolj narasla kot pa produkcija izdelkov. To je dokaz, da so se tudi dobički tovarn narasli. Čisti dobiček 237 velikih tovarn je 'bil leta 1935 za 48 od stotkov večji kot pa leta 1934. V vsej industriji so se dobički povišali za povprečno 40 odstotkov. Z drugimi (besedami rečeno: izza odprave NRA so se di-vidende povečale, d očim se je delež delavcev pri ustvarjenem bogastvu skrčil. Takšna je torej dežela brez NRA. Dokler ne bo nakupna sila delavstva v soglasju s produkcijo in dobički, ni niti misliti na odpravo krize, ki se najbolj jasno izraža v dejstvu, da je navzlic izboljšanemu gospodarstvu v deželi še vedno nad enajst milijonov nezaposlenih, •t DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ¥ JUGOSLAVIJO Za « 2.75_________Din. 1M « 5Ji_________Din. 2t* * 1.45 ______________ Din. 3* «Mf _____________ Din. 5M «34.M ________________ Din. 1«N «47At _______________ Din. 2«N ▼ ITALIJO Za « 9jM « 17.4« Ur lt« Ur 2M $ 43.M__Ur $ 82M_________Ur ItM «l«4At----------Ur $245JM________ur Mt« 111 BE CENE BED Al H1TEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMEt 0OE1 ALf DOLI vetjih zneekav ket ifMj navedene, MHtf v dtaarjth nit Urah dovolj njena le Mjle pefcaja. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH «-«5-75 ^ .SIMM ...fit— s v- doU v atmitm kraju tatfafth« v dotarjlh. ^ NUJNA NAKAZILA KVBdDJEMO PO rai mu sa PRI- SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY MIWIOO, N. T. Naši ljudje na farmah. I. Najbolj žalostna slika našega naroda v Ameriki danes so — stari ljudje. Zašel sem v Clevelandu slučajno v družbo, ki. je sedela na vrtu. Bilo jih je šest. V letih seveda vsi — tako od ■petdeset naprej. Poslušam jih nekaj časa, potem pa preyidho vprašam, če kdo izmed njih dela. Tako — sem pa tam se dobi kako delo za dan ali dva, par jih zaposluje relief, po večini pa nimajo nič stalnega, kaj šele dobrega. 44Za fabriko smo prestari," dostavi eden, " četudi si upam še danes toliko ali več izdelati, kakor vsak mlad človek." "To je res," dostavi drugi. "Greš na delo, pa te ne vpraša, kaj znaš hi koliko moreš. Pogleda te malo postrani — razo-ran obraz, sivi lasje — pa si takoj dodelal." Take in podobne slike ima danes vseka naselbina. In mislil sem pri sebi, ko sem odhajal: "Kako škoda teh ljudi. Vsak izmed njih ima življenske izkušnje, ki bi bile ^koro dragocene, če bi bili ti ljudje na svojem mestu. Zakaj v življenju je tako, da je edina in najvišja šola življenjska izkušnja. Te pa ne dobiš, dokler nisi v leti*. Kafeo 'vse drugače bi bilo, Če bi bili šli ti ljudje na farme. Od otroka, -ko izhodi do zadnje bolezni — vsak dubi svoje delo, vsak svoj poklic. Mesto obupanih oči in bridkih dnevnih dogodkov hi bili nekje, koder bi bil pravi dom. V tihem zadovoljstvu hi gledali na trud svojega življenja in zadnji njihovi dnevi bi bili ka'kor zarje, ki se v mraku izprehajajo po zemlji in nebu. Jaz ne rečem, da so ti ljudje lačni, zakaj v Ameriki ni treba biti nikomur lačen. Ampak brez dela so, večkrat 'komu v napotje in nikjer zaželjeni ali dobrodošli. Delo v fabriki ne pufšča za sabo nobenih vidnih znakov> ki bi človeka tolažili v težkih urah poznih let. Ni tako, kakor na lastni farmi, koder so vse okoli človeka sami spomini dela, boja, uspeha. Vsak človek ima posebno v poznih lefoih težke ure. In če nima kaj. kar ga razvedri, potolaži, postane življenje od dne temnejše, obupne jše. Naši prvi naselniki, ki so odhajali z Nemci po revolucijah leta 1848 v Ameriko, so se naselili po veliki večini na farmah. Šli do Chicaga in potem gori do St. Paula z železnico, od tam naprej pa ob reki Mississippi. Prostora je bilo dovolj, posebno v malo bolj oddaljenih krajih in ustanovili bo -se kakih sedemdeset milj severno od St. Paula v countvju Stearns in pa po bližnjih okrajih na eni in drugi strani velike reke. Tam imamo od njih ustanovljena mesta. St. Cloud; St. Jolseph in druga. Seveda jih danes ni več — mogoče zna še kdo malo našega jezika, drugače pa ne verjamem, da imajo kaj kulturnega stika z nami. Nekaj »tistih naselnikov sem srečal, ko sean prišel v Ameriko pred več kot tridesetimi leti. Bili so po večini od sedemdeset, osemdeset in več let stari ljudje, ki so »i zaželeli kakor sta-;ra Sibila. da umfo v domači Kemiji. Po vseil poročilih, ki ;sem jih ddbival v preteklih letih največ od naših zlatarjev, so jako uspešni in premožni farmerji — samostojni gospodarji na zemlji, kakor so "Bili njihovi predniki stoletja v stari domovini. Ko sem prišel jaz v to deželo leta 1904, sem izkušal pro-najti, kam se največ selijo naši ljuJdje. Na farme — nikdo. Vse je šlo v industrijalne kraje. In v tistih letih j*1 bila še dokaj živa dehata o župniku Jeramu in njegorvem velikem fiasku o jskupni naši nalseBbini. Mož je bil tedaj že mrtev — umrl je baje v deročih vodah nekega hudournika, katerega je izkušal prebresti s konjem. Listi so poročali jako cinično in svarilno o vsem tem, prav kakor poročajo o vsaki stvari še danes. Pri nas nimamo stvarnih, pravičnih razprav, ki bi posvetile objektivno v te ali one razmere. Imamo saino dva eks-trema, koder -se vselej gibljemo; aK hvalimo čez mero, pa če je vredno hvale ali ne, ali pa grajamo in to vselej tedaj, kadar imamo opraviti z nasprotniki. Torej: mi podajamo vselej rezultate, nikdar pa ne stvari same, kako je bila, kako se je razvijala in kako končala. Jaz sem izkušal v poznejših .letih najti l:aj več 'podatkov o župniku Jeramu in njegovi Rajski dolini, kakor se je imenovala prva in zadnja naša skupna naselbina. Dobil sem jih 'več — v Clevelandu od ljudi, ki so bili tam in nekaj jih je še danes živi. Tako je stara korenina in strasten lovec Gašper Korče, ki je bil v Rajski dolini ministranft. St. Clairski trgovec Butala je bil knjigovodja in tajnik. Precej dobro poročilo je pa dal javnosti znani narodni delavec Walter Predo-vicli, ki je šel os&bno tja in izkušal raziskati vse podrobnosti. In kadar omenjam Rajsko dolino, ne smem pozabiti našega večnega popotnika Matijo Pogoreiea, ki je v dolgih letih .svotfega življenja pretaknil vsak kotiček nase velike zem-lje. Našel sem torej precej podatkov in pisal bi bil danes lahko precej točno in zanimivo zgodovino našega skupnega naseljevanja, da nisem bil malo — prepovršen Mesto da bi bil take stvari zapisoval vse sproti, sem jih samo spravljal v svoj spomin z namenom, da poizvem o priliki še kaj potem pa vse skupaj opišem. Danes, ko bi ra'bil tak materija 1 — moram pa zajemati iz spomina, kakor vse drugo, kar pride na vrsto V mojih člankih. Župnik Jeram, o katerem se je toliko pisalo in zmirom slabo, je bil v resnici nekaj povsem drugega In čudim se, da ni med tolikimi ducati duhovnih sobratov nikdar našel nikogar, ki bi bil vsaj nekaj resnice napisal o njem. On je bil pred vsem idealist. Videl je, kako naš narod trpi po industrijah in kako malo zasluži. V tistih časih je postavim jeklena industrija plačevala povprečno po deset centoiv na uro in delali so najmanj po dvanajst ur na dan. Zdaj lahko sami preračunate, kako so ljudje mogli živeti. Zakaj živež in hišne po(trebe so bile v !tištih časih jako tako, kakor so danes. Mleko, kruli, jajca, — vse to je imelo skoro tisto ceno. Enako stanovanja in obleka. Kakor v jekleni industriji, je .bilo primeroma povsod. Neki moj danes že umrli prijatelj mi je pravil iz elevelandske preteklosti: "Frank, delal sem povsod in pridno tudi. Ker sem imel pri-lično veliko družino, sem jako težko izhajal. Šel seim v trgovino, poizkusil mlekarno, groce-rijo in še par drugega. Delali smo. od petih zjutraj do enajstih in dvanajstih zvečer, pa se .le ni dalo napraviti dragega, kafeor življenje.'' Župnik Jeram je videl vse to in vedel, da je na5 narod z zemlje — t deželi, da je navajen polja, goftda in živčne ter da bi bil daleč na boljšem, če bi se dalo iaapeljriti misel, da se ga dene na zemljo. In kaj je na- ravnejšega, kakor če se posnema starosldvansko zadrugo — vzame kos sveta, porazdeli delo in napreduje On je čisto dobro vedel, da pomenja vse to veliko dela in še večjo odgovornost. Koliko lažje bi bilo zanj, da se je po vzgledu svojih duhovnih sobratov naselil v tem ali onem imdustrijalnem kraju, zbral o-koli svoj narod, organiziral faro — pa bi bil lepo in mirno živel kakor vsi drugi. Ko je zasnoval idejo za skupno naseljevanje, je začel iskati zemljo. Kako je to, da je šel notri v Kalifornijo — kakih poldrugi &to milj od St. Fran-oisca, v krdie, ki so bili po zatrdilu naselnikov sicer lepi in rodovitni, ajnpak jako oddaljeni od vsakih prometnih zvez, tega ne razumem. V tistih časih se je dnflbilo dovolj sveta v veliko bolj primernih krajih, za mal denar ali zastonj. Ko je bilo vse dobljeno, je začel iskati ljudi, ki bi bili voljni in dovolj trdni, da gredo kakor pi-jonirji pred nekaj stoleti v kraje, divje in nepoznane. Dobil jih je dovolj in sicer največ v Clevelandu. Šlo jih je menda katkili petdeset — možje, žene in otroci, torej "cok in pok", kakor pravimo. Ko je karavana po dolgem potu pri-šla tja in sicer po železnici in z vozom, so začeli na j-poprej graditi potrebna poslopja, zakaj ftfreha mora biti prva. Župnik Jeram je porazdelil ljudi v grupe in odkazal, kje nrij kdo dela. Izkušal je vselej pronajti, za kaj je kdo najbolj sposoben in mu potem oddelil svoje mesto. Ce je bil začetek dober, je postajalo nadaljevanje slabo. Polje ne rodi v teku enega dne ali enega tedna. Potrebna živina se ne množi kakor zajci v hlevu. Predno je prvi sad, je treba čakati, trpeti, delati in — kar je glavno — živeti. Živež so morali kupovati in dovažati. Daleč do vsake železnice in vse drago za ljudi, ki niso imeli dosti denarja, je postal vsakdanji kruh takorekoč vlsakdanji problem. Kakor v vsaki večji skupini, se je tudi v Jeramovi našlo dosti kikarjev, ki so bili odkraja tihi. potem pa vedno bolj glasni. Med temi so bile posebno ženske, ki se vselej tako nerade ločijo od industri-jalnega kraja. Pomislite, v mestu poleg fabrike je bila pe-da vsak teden ali vsake Štirinajst dni. Če je katerikrat zmanjkalo vmes, se je pa malo potrpelo. Zdaj se pa muči — na farmi. Nak, našo ženisko se ne spravi prav lahko tje, ker predobro ve, da je bilo tri četrtine vsega dela pri kmetiji v starem kraju vselej na njenih ramah. Prišlo je do vedno večjih razdorov v skupni posvetovalnici, nezadovoljnost je rastla od dne do dne. Možje so začeli iskati zveze, kako bi dobili od svojih prijateljeiv in znancev denar, -da se povrnejo. In začeli so se vračati. Tisti, ki so amogli, so šli najprej. Ostali pa so skoro vsak na svojo roko odhajali najprej do St. Fran-cisca, poiskali tam kako delo in hranili (toliko časa, da je bilo za vozne strošlke. . Eni so tudi trempali — sploh so šli na dvoje, kakor je kdo mogel. In v tem vrvenju in metežu je bil V Frontenac, Kans., je umrl tiidi župnik Jeram ob svoje! '^Im Poljanšek, star 77 let in v* i ■ m *_ /*1 ^____ * _____* CI1_ /•' ■ življenje. Peter Zgaga di to,, da ni znal preceniti svojega naroda Naš narod nima prvič nobenega pijonirskega duiha, drugič pa ne veruje v kako iS kupno delo. "V kompa-niji pes črka!" je naš narodni pregovor in dosledno temu je res vse "pocrkak." Kar smo zaipočeli skupno v naši novi domovini, posebno na gospodarskem polju. NaŠ človek veliko zmore — ampak sam, ne v kompaniji. Deni ga, kamor hočeš — delal bo in trpel, srodrnjal in klel, ki-hal in pihal, nazadnje se globoko v jezil in uspel. Pokojni župnik Škur je rekel o neki priliki, ko sva govorila o težavah našega narodnega dela: "Ja, naši ljudje <=o 'tako: najpoprej jih morate pošteno razjeziti, petem pa res kaj narede." Da .le Rhjska dolina propadla, je vzrok, ker niso imeli ljudje poleg drugega tudi velike, skupne misli, ki hi jih držala in vezala. V Ameriki je bilo in je še dane* ponekod nekaj takih skupin. Kaj so dosegli Mor-monci, je naravnost občudovanja vredno. Kanadski Duho-borci, izselniki iz Rusije, žive v sijajnih gospodarskih razmerah. Ponekod so dobro uspevale tudi komunistične skupine, kakor je bila ena v Zoar, Ohio, Ampak, da se je kaj doseglo na skupnem delu, je bilo treba fanatičnih privržencev, kakorš-nih ni imel župnik Jeram. Vprašanje je: ali je župnik Jeram izvajal svoje veliko delo iz osebnih koristi? Odgovor je enostaven: ne. Iz samega golega idealizma in iz ljulbezni, da pomaga svojemu narodu, je šel v naloge, katerim ni bil kos. Predno končam, si ne jnorem kaj, da ne bi postavil pararele, ki jasno kaže, kako se usoda igra s človekom in njegovim življenjem. V Clevelandu imamo kulturni vrt in v njem spomenik škofa Barage. Škof Baraga je svoje življenje žrtvoval med Indijanci — kaj in koliko je dosegel, tega ne razpravljam. Enako ne, ali je bilo njegovo delo potrebno in koristno za rdeči rod. Res je eno: da ni dajal svojega življenja za dobrobit svojega naroda, a ima kljub te-. mu danes spomenik, imenovalo! se bo po njem novo semenišče' del» ~ sem se «udil- — SaJ sem v Ljubljani in večja skupina, skor<> vsako poletje tam gori. MASA.;. Pred leti sem doživel nekaj, kar mi je nudilo presenetljiv vpogled v duševnost nekaterih naših delavskih in narodnih voditeljev. Med nami je namreč le malo takih, ki bi tako pisali in govorili kot resnično mislijo. Pisana ali izgovorjena beseda je večkrat le krinka, ki prikriva resnične misli in namene. Kadar'se mudijo naši rojaki >iz drugih krajev v New Yorku, radi obiščejo naše uredništvo. Včasi j ili pride toliko, da nam zmanjka stolov. Ce nam količkaj čas dopušča, se pogovorimo ž njimi o tem in onem: o delavskih razmerah, o nezaposlenosti in drugih rečeh ter ob slovesu izražamo u-panje, da bo kmalu bolje. Veseli smo pozdravov, ki nam prinašajo, ter jim pozdrave vračamo. Nekega dopoldne stopi v naše uredništvo naš zastopnik Tone Svet s tremi rojaki in hiti pripovedovati: — — Kaj takega pa še ne. Ali veste kje smo dobili tretjega? Na stolpu Empire State Buikl-inga. To pa je slučaj, kaj ne? Mi smo se slovensko pogovarjali, pa tale pristopi in pravi, da je tudi Slovenec. Pri tem pokaže nad dobro re-jenega možaka, srednjih let. — (Kako je že vaše imet — O, aac orajt, — je odvrnil in pogledal vstran. Druga dva sta bila iz Penns-sylvanije. — Odkod pa ste? — poizvedujem. Izdal se je, da je iz gornjega dela države New York. Ker sem pa le silil vanj, ie povedal odkod. — Hm, čudno, — sem odvrnil. — Pa menda niste dolgo časa tam. Saj vendar poznam vse tamkajšnje rojake. — O, že nad dvajset let. — Čudno, da vas nisem vi- se trudi, da bi ga proglasili za svetnika Na drugem koncu imamo župnika Jerama. Lahko bi bil kje udobno živel, lahko bogat in poznan, kakor kdo drugi njegovih duhovnih sobratov. Vse je dal v svojem idealizmu in ljubezni za 9voj narod — odpovedal se vsemu, samo da revežu pomaga. Ker ni uspel, je danes pozabljen. In kolikor je še spomina nanj, ni ne lep, ni hvaležen. Vsaj od tistih, ki so ga poznali, nisem nikdar našel dobre besede zanj. V čem in zakaj bi bil slab, pa tudi ni vedel nikdo. Torej: bil bi velik, če bi bil uspel — a kar ni, je danes skoro pozabljen. In če ga še kdo sploh omenja, je vselej nekaj ironičnega. svarilnega okoli ust. Taka je bila torej naša prva skupna naselbina. STAB PIONIR UMRL. Ce zdaj premislimo, kaj so bili vzroki, da je bil ta prvi poiakus ponesrečen, tedaj najdemo več vzrokov. Pred vsem je bil ta, da je bi! župnik Jeram sicer dovolj podjeten in pogu-j; men, ni pa imel praktičnega! pogleda v stvar samo. Druga-1 če bi ne bil šel s svojo tropo v' daljno Kalifornijo, ampak bi bil cfc*tal kje blizu industrije. Kadar se taka grupa kam naseljuje, je treba vselej paziti na dvoje: prvič da Be gre predaleč od železnic in drugič, da je v himni kak zaslužek. Drugače se ne izpelje velike ideje brez zadostnega kapitala. Da je bil župnik Jeram rea prevelik idealist, nam priča ču- doma iz Gorenje vasi pri Škof ji Loki. Bil je star naseljenec.^noj Ožjih sorodnikov ni imel, niti društva in Slovenska pogrebna zadruga mu je oskrbela pogreb na okrajne stroške. » "GLAS NARODA" P*«H5aWio v rftaro do-hftrvftm. Kdtt ga hoče naročiti za svoje *6rodnft* *& prijate* ti*, to l*hktf tftftrii — Naročnin* za šimri krkj «Um $7. — V Italijo lista ne poii-.IJatno. Sedel sem k pisanju in se nisem več brigal zanj, ker je bil možak zelo redkobeseden. * Sčasoma se mu je pa le razvezal jezik. Povedal je, da je prišel v New York po važnem opravku. V zadevi organizacije in stranke. Tajna misija, takorekoč. Vprašal je za par naslovov. Med drugimi tudi za Hewitt a, znanega socijalističnega voditelja. Ko sem mu dal potrebna pojasnila, je stopil za menoj v tiskarno in me potegnil v te mačen kot1 — No, zdaj vam bom pa po vedal, kdo sem. Povedal mi je ime, ki sem ga že neštetokrat čital v dveh slovenskih listih. — Torej vi ste? — sem se začudil, kajti pred menoj je stal možak, ki ga smatrajo nekateri sodrugi za izbornega a-gitatorja in za nekakšen steber svoje stranke. — Ja, jaz sem tisti, — se je ponosno razkoračil pred me- Naenkrat mu je pa švignila temna senca preko obraza. ' — Pa nič ne dajajte v list, s da sem bil v vašem uredništvu. Saj mi se poznamo, mi smo prijatelji, hehehe, — se je v zadregi nasmehnil, — nočem pa, rda bi masa čitala, da sem bil pri vas. Nerazsodna masa, saj veste, hehehe. . . . — Kakšna masa! — sem se začudil — I no, moji politični pristaši. Saj veste, kako je. Mor-•da bi mi utegnil kdo kaj očitati. . . da sem se svojim načelom izneveril . . . torej le nii v list, ne zaradi mene, pač pa Zaradi mase ... "GLIB 92X002* New York, Thursday, August 27, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJB& FRANTIŠEK LANGER: Ob robn starega mesta stoji hišica. Čebelnjak jo imenujejo. Dosti revežev stanuje v njej. Brodolomci življenja, popotni glasbeniki, kramarji, brezposelni, obrtniki. Hiša ne . pozna ne morale, ne greha. Življenje v njej hiti z omami j i vo naglico. Dekleta do-zore v njej čez noč v žene. fantje v može. Meseci postajajo leta, dnevi meseci. Strast, ki se je zvečer razvnela, ugasne zjutraj. Kar je bilo zjutraj še hladno, je morda zvečer vroče ljubljeno Ravnodušnost se krvavo maščuje, kri se miri s poljubi. V tretjem nadstropju te hiše je stanoval gospod Hajs, ki je ponoči igral na kitaro. Čez dan je bil doma in je tudi naj-večikralt sedel pri svoji kitari Spati ni mogel. Po vsej hiši so odmevale njegove rahle strune Če si slučajno kakšen p repi t ali krik preglasil njegove pesmi. V drugem nadstropju na levi je stanoval Matija s svoje materjo. Matija je bil zastaven, miren fant in je delal v bližnji železarni. V sosednem stanovanju sta prebivala Kristina, neibeško in ljubko dekle, in njena mati. Ko je Kristina dozorela, je nekeiga dne izginila iz hiše. V čebelnjaku so bili takšnih dogodkov vajeni. Nihče se ni zanje zmenil, samo Matiji je bilo hudo: Dosti časa je poteflelo Nekega dne je pred hišo obstal voz. V svili in kožuhovini je stopila i« njega Kristina. Mati jo je vsa srečna pozdravila in obrisala prah s stola, preden ji je rekla, naj sede. Potem je poklicala Matijo in njegovo mater in radovedna hišnica, ki je morala biti povsod zraven, se jima je pridružila. Txrdi gospod Hajs je prišel s svojo kitaro. Občudovali so obleko mlade gospodične, strmeli so nagniti, o trgovinah, kjer ponujajo najokusnejše sadeže, o slaščičarnah, kjer imajo vse sladkosti sveta. Ko je odhajala, je dala Ma-iji bankovcev za dvajset kron, la si kupi kakšen spomin na-ijo in da ne bo jezen nanjo. In obljubila je, da se bo vrnila. "Revolver si bom kupil," je sklenil Matija. " Ljubim jo :n ubil jo bom. Srečna je in tega ne morem prenesti." Cez neka i časa se je zopet vr-iil a. Tmela je bledo višnjevo >bleko in velik višnjev slam-litk z belimi cvetlicami. Tako je sedela pri materi v sobi in '.raven nje je bil gospod Hajs s kitaro. Tudi Matija je prišel in je imel revolver v žepu. Pila ie pivo z vsemi in niti rokavi r •li slekla. Široki slaimiikovi krajci so ji zakrivali obraz, da so se videla samo usta. In ta usta so pripovedovala. Zdaj je vse drugače. Stari prijatelj je iznenada umrl. Konec je mehke udobnosti v vili, ki je bila vsa kakor velika jedilna shramba, kjer se masti otrok z dobrotami. Časi ponosa so prišli. Bančni direktor, plešast možak, jo je vzel s seboj. Ž njim se vozi v gledališče. Ložo imata v takem-kon-cu, da ju z vseh strani dobro vidijo. V hotelu sedi vselej pri srednjih 'mizah. V odprtem vozu se vozi z njim po promenadi in vsi njegovi znanci jo pozdravljajo. Zvečer prihajajo prijatelji v hišo; bogatini, oficirji, umetniki, vsi ji govore lepe besede in zavidajo bančnemu ravnatelju. Dobro pozna moč svojega nasmeha, ki zbuja veselje na teh obrazih, dobro pozna svoje poglede, ki se jim nihče ne more upreti, dobro pozna zapeljivost svojih kretenj. Ka'kor omamljena od lastne lepote je zaprla sive oči in jih potem spet trudna odprla. Sklenila je roke za vratom in se zamajala zapeljivo v bokih in Matija ni imel toliko poguma, da bi jo bil ustrelil. Ko se je spet vrnila, je bila oblečena sivo, elegantno. Njeno »veden je je bilo prav tako samozavestno, kakor njena obleka. Sedela je v krogu svojih in pripovedovala: Zdaj živi z nekim kapelni- kom. Toda kako živi! Nikoli si ni mislila, da je mogoče ta«ko živeti. Kako ničevo je bilo njeno prejšnje življenje. Takrat v prvem času, ko je še plavala v masti in sladkosti, in potem, ko jo je obdajalo življenje sveta. Zdaj nima več vile, nima voza, zato pa živi med poljubi svojega moža, čuti toploto njegove ljubezni, njegovo nežnost. Pripovedovala je, kako se ljubček pogovarja z njo, ponavlja njegove besede, pravila je, ka«ko sede pogosto zvečer h klavirju, ji zaigra uspavanke, ki se jih sproti izmišlja zanjo, kalko počiva njena glava na njegovih ramenih, kako zagre-be ljubček svoja usta v njene la;se, 'kako se ji počasi zapro oči." da za dremlje, on pa jo vso oiftoteno odnese med bele blazine. Z zaprtimi očmi so jo jtoslusali njeni prijatelji. Gospodu Hajsu se je izmaiknila kitara rz rok. Matija pa jf spustil prst z revolverja, s katerim se je bil v žepu igral. In spet se je vrnila. Imela je čeveljčke s visokimi petami, da so se zdele njene noge še manjše. V rokah je imela vezeno torbico, potem pa je sedla k svojim prijateljem in jim povedala : Zapustila je kapelnika, ker je bil preveč ljubosumen. Zdaj ima nekega poročenega prijatelja. Z njim stanuje v domači, lepo opremljeni sobi, pa je le malokdaj doma. Rajši preple-še noči pod pisanimi lestenci. Na maskaradah pleše z zaljubljenimi pieroti in če se njen plesalec utrudi, zbeži iz rok belega klovna v roke črnega domina, da se potem kmalu zavrti z rjaivim orientalcem. Pleše talko, da nagiblje glavo nazaj, kakor bi se hotela od svojega iplesalca odtrgati. Svet se vi ti pod njenimi čevlji. Ritem basa izpreminja v kretje svojih ramen, piskanje klarinetov v bli?ke svojih oči in lesket svojih zob. Kakor obsedena je pri plesu. Gospod Hajs je zaigral tarantelo na svojo kitaro in spremljal pesem s petami. Matija pa se je plašno stisnil v kot.. Ko se je spet vrnila v čebelnjak, so bile njene oči utrujene in njen obraz medel, navzlic plasti šminke in pudra. Čudne reči je pripovedovala. Govorila je o drvečih brzih vlakih. Zdaj je na severu, zdaj na ju- (Nadaljevanje na 4. strani) VE2BANJE ŠPANSKIH PROSTOVOLJCEV Pierce, W. V a. Tukaj na Pierce se dela še precej do/bro, par mesecev kar po pet dni na teden. Dela se pa samo po premogorovih. Tukaj naokoli je več majn. ki so last ene same kompanije, namreč Davis Coal and Coke Company. Upamo na boljše čase, sedaj ko so večinoma vsi delavci organizirani. Če se pa dela, je treba tudi malo razvedrila. Mi smo se odpeljali v petek, 14. avgusta okoli pete ure od doma proti Akron, O., ki naši hčeri in zetu. Vozili smo se prav dobro, ker nas ni bilo preveč na kari. Bili smo: jaz, moj mož, sin in hčerka ter Mr. Tony Trentar. Ker sta naš Lud-vig in Tony dobra voznika, smo prišli v Akron, O., prav kmalu. Bilo je res srečno in veselo svidenje. Miza je bila pa tudi precej polna jedače in pijače. V soboto dopoldne smo se odpravili s hčerjo in njenim možem Andi jem Zalarjem, obiskat naše stare in dobre prijatelje, ki imajo sedaj lepe in velike farme dve milji od Cortland, Ohio. Oh, kako krasno se je voziti po lepi ravnini in dobri ravni cesti. Prišli smo najprej do Johna Klabovca. Bila je pa sama žena doma in se je začudila : — Kdo si je mislil, da boste prišli. Zato sem pa še toliko bolj vesela, ker vas vidim. Kar notri! Hitro nekaj prinese na mizo rekoč: — Tegale dajte malo pokusiti. Videti je bilo kakor voda, o-kus in moč sta bila pa vse nekaj drugega. Gremo k sosedu Bevčiču, kjer najdemo tudi Johna Klo oovca. Ne vem, kako je Mrs. Bevčič tako hitro vse napravila. Njene hčerke so tako hitro donašale, da je bila vsa miza naložena z vsem. Nobene stvari ni manjkalo, in z vsemi dobro tami smo bili postrežem. Mr. Bevčič je tudi dober natakar. Vedno so bili polni kozarci. Pijemo in jemo ter se pogovarjamo kako je v majnah v šapah ali na farmah. Kakor je videti, so oni prav zadovoljni in imajo vsega dovolj. Imaita po 18 glav goveje živine, po en par lepih konj, prašičev in kokoši pa ne vem koliko. Polje pa vse lepo v ravnini. Videli smo da je tudi na farmah dobro in veselo življenje, posebno pa še za take kot sta ravno Mr. Bevčič in Mr. Kla- bovc, ki imata še kakšen dolar na strani. Me ženske smo šle z Mrs. Bevčič malo naokoli po farmi pogledat in se nam je hudo do-padlo. Moški so se pa bolj o-koli mize držali in ko smo prišle nazaj, so bili vsi štirje dobre volje. Ko smo se poslovili je bilo že bolj pozno, ustaviti smo se morali ;pa še pri Mr. Klabovcu. Slovo od obeh družin, je bilo prav težko. Ločili smo se v u-panju, da se še vidimo. Ko smo dospeli v Akron, je bila že noč. V nedeljo nas vpraša Andy: — Kam gremo pa danes? V Cleveland ali na piknik? Naši možje so bili za piknik, zato ker je imel slovenski lovski klub strelske vaje na lončepie golobe na Prijateljevi farmi v Rittman, O. Tam so bili vsi dobre volje. Nekateri so plesali, lovci so se pa že ve-žbali. Golobi so čudni: br-ez Jugo Slovanska K at. Jednota Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in platoje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih drnitev in šteje nad 20,000 članov v obsh oddelkih. Za vstanoTiter norega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA glave nog in peruti, pa vseeno letijo. Nazadnje so šli pa še naši poskusit in se jim je prav dopalo. Nekaj so jih le razbili. Lovci so jih pa do nove ■trani Človeškega Življenja. j GOSPODARICA SVETA. (Kari Plgdon) M UOZDOVNIK, spisal Kari Maj. Dva zvezka. 208 in 156 strani. Cena________________ .75 Spisi Karta Maja so mani našim gtarfeJSitt a ta tel jem. Marsikdo se spominja njegovih * romanov "V padlSahovl senci", "Vlnetov", "ŽntT Itd. Dejanje "Goadovnlka" se vrSi na nekoč divjem amerifikem Zapadn. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 129 strani. Cena ................. ........................... .80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih viSavah. HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolsto). Roman. 79 strani. Cena ................................................ To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, <*oman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ................................................. >40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice ua deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže glo- ^ boko v dušo in mu ostane neizirri4"*.© v spo- 1 mlnu. t HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ............................. .35 NaS Izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših kralev in zanimivosti lz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena Slavni ruBkl pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec Izgublja in dobiva, poskuša na vse. mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, tod« strast do Igranja ga nikdar ne mine. .75 IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda ve«, 100 strani. Cena .......................................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. H, IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE, spisal Čeeb Svatopluk. 240 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda BrouCka v dobo straSnega in slavnega husltskega voditelja Jana Žl-žke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od ^ konca do kraja. Naročilom je priložiti denar, bodisi v tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE ■ PROSTO Naslovite na: — sl0venic publishing company >Y 216 WEST 18th STBEET NEW YOBK, N. T. BLZM (T21DI13 Hči druge žene New York, Thursday, August 27, 1936 lif E LZEOE9T 8WVENE DULY IN UJ93. □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 32 ZA "O, oe so ne m-Him. gospod Butar,'' pravi Franc ponosno. Butar g-s, ostro pogleda. "Ne motite so, dragi moj. Torej naprej, naznanite me moji hčeri, ali pa mi povejte, kje jo morem najti.'* Ta zapovedovilni glas, katerega se Butar proti svojim p'tdloznim ni nikdar posluževal, se mu je tukaj zdel potreben in bil je tudi uspešen, da sluga vabljivo obrne rOkoin vpraša: "Ali ne bi hoteli vstopiti, gospod Butar — oprostite, mi-iostljivi gospod. "Seveda bom vstopil, torej naprej, storite, kar je vaša dvlžnost ri me ne zadržujte predlogo." Slugn se seda j v resnici podviza, da ga naznani. Butar tie po stopnicah, ter stopi v veliko grajsko vežo. Kot bi gu zeblo, se strese v ktacfai. pusti predsobi, kartere zaradi kamnitih stebrov in samostanskih obokov ni imel nikdar rad. Vse je bilo sivo in nobena barva ni blažila te enoličnosti, nobene preproge m bilo nn kamnitih ploščah. Samo pri velikem ogjišču je stalo nekaj z usnjem prevlečenih stolov okoli težke, v)Krogle miz«. Počasi odloži ftutnr klobuk in suknjo, ne da bi čakal na 1'omoč sluge. Sh?a se čez nekaj časa vrne, zelo resen in p »nosen, kar je posnel po zadržanju mlade graščakinje. "Milostijiva gospica prosijo." Butarje^e ustnive se nekoliko zategnejo. Milostljiva gospica "prosijo." V svojem salonu ga je čakala, kot kakega tujca. Ni jI p lišlo na um, da bi šla svojemu očetu naproti. BuJtar pa zopet ostro pogleda slugo, da zopet postane nekoliko ponižnejši. Pelje ga skozi nekatere sobe, katere je Butar dobro poznal. Nato odpre sluga vrata in Butarju z i "ko pokaže, da vsopi. Srednje velrkp soba s črnim, hrastovim pohištvom, prevlečenim s škrlatnim žametom, na oknih in vratih pa škarlatni za stori. In v tej s ,b: «edi vitka, mlada dama v črni obleki na visokem stolu. Odloži knjigo, katero je najbrže brala, vstane in mu stopi nekaj korakov naproti. Butar vidi, da je •postala še bolj vitka in višja. Počasnih korakov se mu približa ter mu ponudi sloko, belo, dobro negovano roko, ki je uledala iz grmovja č;pk n jene obleke. "DoKer dan, papa; in vendar prideš enkrat — nepričakovano. Bodi mi prisrčne pozdravljeni." Prime njeno reko in jo gorko stisne. "Bes prisrčno dobro došel, Helga?" "Kako moreš vprašati?" "Do vprašanja sem na vsafk način opravičen. Prišel sem, ta ti pom<»am. rem takoj prodal (svoj Dahomv, ko sem izvedel, da je b'oja stara mati umrla in da tebi ni mogoče v,LTaJl'iati .tvoJe^a Posestva. Tukaj sem in »te vprašam: Ali hočeš, da ti pomagam?" Helga n.u izvVče roko in s kretnjo visoke dame pokaže na stol, ki j" je st?l nasproti. "Pro-im, sedi. pr.pa; v resnici me veseli, da te po tako dolgem času zopet vidim In če hočem, da bi mi pomagal? I>a, papa, odkrito priznam, da sem vsled smrti stare matere prišla v težaven pc'rzaj Bila je tako sposobna, je imelr vse :rti v svojih rokah m je postavila vsakega posla in vsakega uradnika na njegov prostor. Nikdar prej ni bila bolna, vse j*? teklo kot pomadu. odkar pa je umrla, nikdo več ne ve, kaj KAKO SE LETALCI BRANIJO SPANCA Letalci, ki dosegajo nove rekorde na dolgih progah, se morajo seveda premagovati, da med poletom ne zad remi jejo ali celo zaspe, kar bi pomenilo katastrofo. Vsake letalec se seveda na svoj način brani in otepi je spanca. Slavni Willev Post, ki je prvi letel pkrog zemlje, je dejal smeje, da mu zadostuje, če ima odprto eno oko. Drugo oko je namreč že davno izgubil. Amy Mollisonova priznava, da ^e je spanca najbolj bala nad Saharo. Med sivo enoličnostjo pustinje in sinjim nebom, jo je najbolj prevzela groza, da bi ne zaspala in se nikoli več ne prebudila. Zato je stisnila krmilo med kolena in si med poletom po večkrat poli-rala nohte Ko se je naveliča-jla tega, je reševala na papirju I matematične naloge. Letalec Pangbom, ki je imel v šoli v petju vedno nezadostno, je med poletom ves čas prepeval. Proti spancu je vzel v svoje letfalo več gramofonskih plošč in abirko pesmi. Svoje spremljevalce pa vedno opozori, naj vzamejo 5 seboj poklopce za ušesa, ker bi mn sicer utegnili med poletom skočiti iz letala. Berat Balchen, ki se je proslavil s svojimi prekooceanski-mi in polarnimi poleti z Ells-wortliom, poklice med poletom vsak čas s svojo oddajno postajo svoie znance po svetu in neprestano oddaja poročila. Neki švedski letalec jemlje s seboj neporavnana račune za obleke ali najemnino in išče med poletom krepke besede, s katerimi n a m e ra v a odgovoriti vsiljivim upnikom. Nazadnie jim pa- ostane raie dolžan. Zdravniki priporočajo letalcem proti spancu različne pilule. Amy Mollisonova je dobila pilule iz spinače in pravi, da bi ena sama taka pilnla zadostovala, da bi prebudila mrliča, 'tako neprijeten okus ima. KRISTINA Nadaljevanje $ 3. str am sionti." S prijaznim pogledem se outre v njene oči. "Bodi brez skrr;i. vse bo kmalu urejeno Veseli me, da[ ti morem ? svojimi izkušnjami pomagati. Brez vsakega od-l »ašanja bjni prijel za vajeti, ki so tvoji stari materi tako ne J m.doma odpadli. TJmrla kot sem slišal, nepričakovano."! «Da, podlegla je kani Zato tudi ni mogla ničesar.pd-rediti. Njena oporoka, ki je bila izvršena že pred leti, me' : ustavlja za "neom-jeno" dedinjo, toda kot rečeno, o gospo-lurstvu re razumem ničesar." Butar si misli, da bi njegova tašča, ko bi pred svojo fmrtjo za to imela že tako odredila, da ne bi imel pravice voditi gospedarstv i na Santenu. Toda o tem ne reče ničesar ir» taka nisel ga tudi no bi odvrnila, da svoji hčeri ne bi po vseh svo;,:h močeh ]K magal Prišel je, da izvrši svojo dolžnost. Moreš hiti biv-z skrbi. <>d jutri naprej bom vodil tvoje j posle in upam, da boš z mojim zastopstvom popolnoma zado-vljna. Jutri ae preselim v grad." ga v4jraš;ijoče pogleda. ^Zakaj šele juari? Ali ne ostaneš takoj tukaj!" ga vpraša uljadno toda hladno. "Za sedaj sem se še naselil pri teti Kati." "Ali je bila zelo vesela?" "0, da, zelo je bi1 a vesela!" To pravi s povdarkom. česar pa Helga ni opazila " Ail i ti m bilo težko zapustiti Dahomyja?" "Po tem nisem vprašal, Helga, do sedaj sem mogel in smel zate tako male stori«, da me je naravnost vleklo, da se ti stavim na razpolaga Slučajno sem Dahomy dobro prodal in kadar me ne boš več potrebovala, mislim, kadar se nekega dne poročiš m bo potem tvoj mož vse upravljal, tedaj si bom k;.e dragic k*] kupil To moraš takoj vedeiti, da ne boš imela strahu, da se ho.-em do bonca svojih dni nastaniti na San-uiro Vresnici sem samo prišel, da ti pomagam in bom izginil, ko me ne boš ve potrebovala." Helga ga malo negotovo pogleda. To, kar ji je oče povedal, se ni zlagalo s sliko, ki ji jo je o njem naslikala njena *tara mati. Njegova obnašanje se ji zdi velikodušno in ne preračunajo. In ?tara mati ji ga je natikala kot človeka, ki vse preračuna in pretehta. "Samo ob sebi se razume, da ti je Santen vedno odprt, dokler hočeš ta obrati." Pišite nam za cene voznih listov, reservacljo kabin ln pojasnila ta potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York £u, zdaj na dirkališču, zdaj na lovu, zdaj v kopališčih, zdaj v gorskih hotelih. Pri mizi za ruleto sedi in grabi cekine. Potem pije spet whisky z reje-nimi mešetarji, da zve, kako se bodo naslednji dan dvigati tečaji na borzi. Nato sede kakšnemu igralcu v naročje in mu skrivaj kaž*\ kakšno kvarto naj zaigra. Povsod na okoli se kotali zlato, zlato, lesketa se na zelenih mizah in jasno zveni kakor smeh nedolžnih dekliških grl. Bankovci šume kakor zapeljivo svileno perilo. Lahko, polzko drse skozi prste, pa so v<»ndar slika neodvrarljivosti. Lahki so, da bi jih človek od-pihal. in vedar težki kakor usoda. Pohlepno so se Kristinini prsti zadrli v mizo, kakor bi ležali 'kupi rumene kovine pred njo. Poslušalci so zaf-arami gledali te prste, kakor bi bili hoteli ujeti na njih lesket zlata. Gospod Hajts je z dvema strunama oponašal žvenketanje zlata. V Matijevih ušesih je šumelo, pred njegovimi očmi se je lesketalo. In spet je čez nekaj čsa švignila Kristina čez stopnice. Materi je prinesla dve steklenici vi na v zelenem papirju. Imela je pihano, lesketajočo se obleko, zibala se je na stolu in popeva-la lahke pesmice. Zdaj je v službi v neki gostilni, kjer žven-ketajo stekleni kelihi, kjer je godba močnejša od človeških glasov, kjer prepevajo napol pijani gostje vse noči, kjer se pije, kjer se pozablja. Vino, o vino! Hladno teče po grlu in žareče hiti po žilali. Lesketa se, diši, svojega boga ima in ga približa človeku. In šampanjec! Ta mešanica zraka, grozdnega soka in ognja! Misli sproti in pričara strasti. Če si umije roke v njem, dehite noč in dan. Poduhala je svoje roke in tudi drugi so jih. Matija se ni upal sprožiti orožja, tako so ga prevzele te mehke roke. In gospod Hajs je spremljal Kristinino pesem na svoji kitari tako vneto, kakor bi bil sam od vina pijan. Potem se Kristina dolgo ni vrnila. Vsi so mislili, da je hišo že davno pozabila, in ko je ni niJiČe pričakoval, je iznena-da prišla. Njena obleka je bila pomečkana, čevlji izhojeni. Govorili so o nočnih poteh po cestnem pločniku. Vonj po bolnišnici jo je obdajal, njena lica so bila upadla, roke blede in snlie, vrat ozek. Molčala je. Prijatelji, ki so se zbrali okoli nje, so zastonj čakali, da bi kaj rekla, toda vse na njej je govo- položaju zanj ni moglo drugače občutiti. _ {Dalje prihodnji^ za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga cd tam, je potrebno, da je pouten v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. 7«U se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške* Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Is Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, daVMte poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. preko JU2NE PROGE "Šolnina pot Atlantika** NAJBOLJ DIREKTNA PROGA - VULCANIA SATURNIA 8. SEPTEMBRA — 26. SEPTEMBRA — 15. OKTOBRA SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 T U ŽELEZNIŠKE VOŽNJE IK> VAŠE DOMOVINE H CV '»"ja C. C A I/Af A (Ectino ayro-.tabili- I\LAna Juin* Pr°B») JJ (JA V V/1A. ^""a ladJa svetaA 29. AVG. — 5. SEPT. — 19. SEPT. — 3. OKT. — 10. OKT. Na t seli parnikili uživate nujlxrfjSo hrano, uljudno i>ostrežbo in luk-surjozno udobnost, radi katere je Italian Line postala glasovita. Za informacije in rezervacije, obrnite se na kateregakoli pooblaščenega agenta ali na 624 Fifth Ave., New York City rilo, kričalo: Konec je veselja, konec sitosti, lepote, gibanja, zraka, zlalta in opoja!" In mati ni več obrisala prahu £ stola in ji n i več velela, naj sede. Vse to je videl Matijfi. Te^ daj je stopil z revolverjem pred njo in jo ustrelil v glavo. "Rad sem jo imel, zato Fem jo ustrelil. Njene nesreče nisem mogel prenesti.'' je dejal policaju, ki ga je prišel iskat. OBE5ENEC JE PO-BEGNIL 'Kaj takega se ne čuje vsak dan in se je pripetilo pri belem dnevu na ljubljanskem Gradu. Ves preplašen je priliitel v liiš-nikovo stanovanje na Gradu gostilničar Tomšič in telefonič-no obvestil reševalno postajo, da visi na drevesu v parku približno 40 let star obešenec. To je biJo tudi res, a je obešencu. ki se je odločil za prostovoljno smrt, eden izmed sprehajalcev me