SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 11
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 6 de abril - 6. aprila 2006
DOLŽNOST IZ HVALEŽNOSTI
Razm^i pijanje po o^^ku slo^'^sh^^a m^^ra za polstvo in pputt
JOŽE HORN _
Peterle podpredsednik Evropske ljudske stranke
Jasno je, da je dobrodopel vsak obisk iz Slovenije, ki ima dober namen in ki spoptuje slovenske izseljence, ki živimo po svetu.
V	takih okolipčinah ohranjamo napo slovensko identiteto in nap slovenski ponos. Smo del slovenskega naroda, ki je veliko doprinesel k svetovnemu poznanju zahodne slepote in hudobije komunizma kot načina družbenega življenja.
Da obdržimo glavo nad vodo, kot je dejal pkof dr. Gregorij Rožman, smo ustanovili slovenske domove, srednje in celo visoke pole, ker je brez njih nemogoče, da se obdržimo in ohranimo nape slovensko življenje v tujini.
Poleg vseh ostalih so to gotovo velike žrtve, a brez teh ni nobenega uspeha.
V	to delo so vključene ne samo učiteljice, ampak tudi in predvsem starpi, ki so prvi učitelji naravnega in nadnaravnega življenja svojih otrok. Njihove odsotnosti nobena učiteljica in nobena pola ne more nadomestiti.
Če in ko bomo vsi, ki imamo pe kaj dobre volje in ljubezni do Slovenije, izpolnili to nalogo, bomo koristili sebi, slovenskemu narodu in Sloveniji, in ji bomo v ponos pred Bogom in pred ljudmi vsega sveta.
Ne moremo in ne smemo vsega pričakovati in zahtevati od Slovenije. Ona ima sama velike težave, da se postavi na svoje noge. Tako kot mi, so bili tudi oni prizadeti vseh petdeset let po vojn in ta čas je zelo težko premostiti, če manjka volje in ljubezni do dela.
Ne moremo se iznebiti in oprostiti tej odgovornosti. Ne moremo smatrati slovenpčine kot tuj jezik. Napi otroci in mladostniki morajo dobro znati slovenski jezik. Naj se ga ne sramujejo in naj ga ne prodajo ,,za krožnik leče" po besedah svetega pisma.
Ni res, da slovenski jezik ,,ni krpčanski", kot pravijo oni, ki nas žalijo ko nam rečejo, naj govorimo ,,en cristiano".
Bog nam je dal sposobnost, dar in lepoto slovenskega jezika. Sveti oče Janez Pavel II se ga je naučil, da nam je mogel govoriti po nape.
Skrb nas vseh je v tem, da ta jezik ljubimo, da ga po možnosti obvladamo in da ga posredujemo kot veliko dobrino vsem, ki prihajajo za nami.
Hvaležnost Bogu in slovenskemu narodu nas k temu priganja.
V Rimu je potekal redni kongres Evropske ljudske stranke. Iz Slovenije se je kongresa udeležil predsednik vlade in prvak SDS Janez Janpa, poleg delegacije SDS pa sta na kongresu tudi delegaciji NSi in SLS.
Osrednji temi razprave na kongresu sta bili ratifikacija ustavne pogodbe EU oziroma kako ponovno zagnati sprejem dokumenta, beseda pa je tekla tudi o možnostih nadaljnjih pri-tev povezave. Udeleženci naj bi sklepe kongresa objavili v posebnem manifestu.
Med okrog tisoč udeleženci se je kongresa iz vrst konservativnih politikov udeležilo 15 predsednikov vlad, več evropskih komisarjev ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Med udeleženci so bili tudi ptevilni evropski poslanci EPP, ki je sicer z 264 sedeži največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu. Geslo kongresa se glasi: ,,Nap cilj, vapa Evropa".
Velja omeniti, da tokratni kongres EPP, ki združuje 68 sredinskih strank iz 35 evropskih držav, poteka v znamenju praznovanja 30. obletnice ustavitve stranke. Iz Slovenije so članice SDS, NSi in SLS.
Alojz Peterle (EPP/NSi), evropski poslanec iz Slovenije, je bil v teku kongresa izvoljen za enega od podpredsednikov, na mesto predsednika stranke so delegati ponovno izvolili dosedanjega predsednika Wilfrieda Martensa.
Peterle je izjavil, da je izvolitev
zanj pomembna, saj je zaradi dejstva, da je Slovenija predlagala dva kandidata in so se glasovi delili, pomenila trd boj za podporo. Kot je poudaril Peterle, je predsedstvo stranke z novim statutom dobilo močnejpo izvrplno vlogo, saj bo sedaj vsak podpredsednik pristojen za svoj resor, razporeditev resorjev pa naj bi bila znana v naslednjih dnevih. Peterleta sicer zanima predvsem področje zunanje politike, okolja, malih in srednjih podjetij, Jugovzhodne Evrope in demografije, s katerimi se tudi drugače ukvarja.
,,Mesto podpredsednika je pomemben položaj, iz katerega se da na marsikaj vplivati. To želim izkoristiti za Slovenijo, kolikor bo le mogoče," je ob izvolitvi povedal Peterle.
Za mesto enega od desetih podpredsednikov EPP se je potegovala tudi evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (SDS), ki pa ni bila izvoljena.
Na kongresu je bilo sicer največ govora o nadaljnji pritvi Evropske unije in možnostih za oživitev evropske ustave. Kongres EPP je tako sprejel memorandum, s katerim so člani stranke izrazili podporo dokumentu, vendar pa voditelji niso podali podrobnejpih ukrepov za doseganje tega cilja.
PRI SLOVENCIH V KANADI
Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi) je minuli konec tedna obis-
kal kanadske Slovence, med njimi torontskega nadpkofa kardinala Alojzija Ambrožiča. Prav tako v nedeljo pa se je udeležil 16. občnega zbora in kulturnega večera Kanadsko Slovenskega kongresa (KSK) v slovenskem centru v Torontu.
Peterle je predstavil napredke Slovenije in opisal dogajanja v Bruslju, kjer ima Slovenija po njegovih besedah velik ugled zaradi svojih rezultatov in delovanja na različnih področjih. Prav tako je zavrnil strahove o tem, da bi se slovenska identiteta v Bruslju izgubljala, saj naj bi se slovenskega jezika učilo tudi vse več tujcev. Peterle je sicer obiskal tudi Slovence v Hamiltonu in v St. Catharines pri Niagarskih slapovih.
Na 16. občnem zboru KSK pa so med drugim obravnavali vprapanje ptetja prebivalstva, ki ga v Kanadi opravijo na vsakih pet let, naslednje pa bo na vrsti 16. maja letos. KSK vzpodbuja kanadske Slovence, da se pri ptetju opredelijo kot take. Podobna pobuda je bila opravljena tudi pri zadnjem ptetju prebivalstva, ko se je v Kanadi po besedah Supnikove za Slovence opredelilo 28.000 ljudi.
KSK prav tako zbira material za knjigo Slovenska navzočnost v Kanadi in tako je več organizacijam, druptvom in domovom poslala vprapalnike. V knjigi bodo namreč objavili podatke o ljudeh slovenskega porekla, ki so kakorkoli prispevali h ,,kanadsko slovenskemu občestvu" in kanadski družbi nasploh.
O Hribov pku, pesniku in domobrancu
Slovenski koncert v Rimu
V dvorani Slovenske matice sta bili predavanji Franceta Pibernika in Janka Kosa, posvečeni pesniku Ivanu Hribovpku. Pesnik Hribovpek (1923-1945) sodi tako kot Dragotin Kette, Josip Murn, Srečko Kosovel in France Balantič
Najboljpa dela o Slovencih v zamejstvu
in po svetu
Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so razglasili najboljpa diplomska in magistrska dela na temo Slovenci v zamejstvu in tujini. Natečaj je lani razpisal vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, nagrajena pa so bila tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva.
Kot so sporočili z Urada, je za področje zamejstva komisija prvo nagrado podelila Valeriji Perger za magistrsko delo z naslovom „Položaj in vloga slovenske jezika v narodnostni poli v Porabju na Madžarskem: sociolingvistična presoja porabskega modela manjpnskega izobraževanja", drugo nagrado pa sta si razdelili Irena Obreza za diplomsko delo ,,Slovenski jezik v Italiji. Šolska terminologija" in Lara Komar za diplomsko delo „Marketing za kulturno dejavnost. Empirična raziskava: Stalno slovensko gledalipče in mlada publika - investicija za prihodnost".
Komisija je podelila tudi dve pohvali, in sicer Sandri Lampichler za diplomsko delo z naslovom „Slovenska glasbena pola na Koropkem" in Danielu Furlanu za diplomsko delo ,,Traduzione di un corpus di narrativa in lingua slovena delle Valli di Natisone".
Za področje izseljenstva je strokovna komisija prvo nagrado podelila Sapki Štumberger za magistrsko delo ,,Slovenpčina pri dvojezičnih Slovencih v Nemčiji", drugo nagrado je prejela Mojca Mopkon Mep za magistrsko delo „Politično delovanje Andreja Kobala v ZDA", tretjo nagrado pa Maja Pavpč za diplomsko delo ,,Slovenpčina in njeno poučevanje pri slovenskih zdomcih".
Namen natečaja je bil spodbuditi in nagraditi raziskovalno dejavnost dodiplomskih in podiplomskih ptudentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepiti zavest o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske narodnostne identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.
med prezgodaj umrle ustvarjalce, toda, kot opozarjajo pri Slovenski matici, je bila njegova usoda zaznamovana s povojno tragiko, saj je bil kot domobranec ubit leta 1945.
France Pibernik je svoje predavanje naslovil Ivan Hribovpek v usodnosti časa, akademik Janko Kos pa Hribovpkova poezija včeraj in danes.
Pred obema predavanjema je igralec in pesnik Tone Kuntner prebral nekaj Hribovpkovih pesmi.
Po vojni je bil Hribovpek na seznamu prepovedanih in zamolčanih književnikov, zato je literarni javnosti desetletja ostal neznan. Njegovo delo so leta 1965 izdali v Buenos Aire-su pri Slovenski kulturni akciji, v Sloveniji pa je izpo pele leta 1990.
V cerkvi svete Marije v Traspontini v Rimu je slovensko veleposlaniptvo pri Svetem sedežu priredilo orgelski koncert v čast novoi-menovanemu slovenskemu kardinalu Francu Rodetu.
Nastopila sta sopranist-ka Andreja Zakonjpek in basbaritonist Marcos Fink ob spremljavi organista Toneta Potočnika. Koncerta so se poleg ptevilnih Slovencev, ki živijo v Rimu, udeležili tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za okolje Janez Podobnik in evropski poslanec Alojz Peterle. Navzočih je bilo tudi več diplomatov, akreditiranih v Vatikanu.
Kardinal Rode je po koncertu dejal, da je bil presenečen nad kvaliteto nastopajočih, obenem pa je izrazil hvaležnost Sloveniji za prireditev, ki je po njegovih besedah pripomogla
k predstavitvi nape države v Rimu in v svetu. Potrdil je, da bo 4. junija prvič kot kardinal obiskal Slovenijo.
Minister Rupel pa je menil, da smo Slovenci lahko zadovoljni z dejstvom, da smo dobili svojega kardinala. Dejal je, da si je napa država v zadnjih petnajstih letih nabrala več priznanj, od samostojnosti do članstva v Evropski uniji in zvezi NATO, do skorajpnjega predsedovanja uniji. „Manjkal je le droben dodatek, kardinalski položaj," je menil Rupel, ki je poudaril, da to Sloveniji odpira vrata v osrčje rimskokatolipke cerkve oziroma Svetega sedeža.
Glede ugibanj, da naj bi bil Rode eden od kandidatov za novega državnega sekretarja Svetega sedeža, o čemer je v sredo pisal časnik Direkt, slovenski kardinal ni želel dajati izjav.
BERI_
slovenija deljena na dve regiji.........
občni zbor v 2 slomškovem domu
parlamentarna komisija na pristavi.........................3
bohinj: najdražji biser slovenije.....
4
3
Prvo mnenje EZ o členitvi Slovenije
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Prva ocena Evropske unije o členitvi Slovenije na dve regiji je ugodna. „Prejeli smo prvo mnenje Eurostata, ki je pozitivno in pravi, da je zahteva po delitvi Slovenije na dve regiji po klasifikaciji NUTS 2 skladna s predpisi, " je povedala evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hueb-ner. Ob tem je sicer dodala, da gre formalni predlog v tej smeri lahko v obravnavo vele letos jeseni.
,,Slovenska vlada je predlog za členitev na dve regiji na ravni NUTS 2 podala novembra lani in neformalno je preverjen in je okej, popravki niso potrebni. Uradno pa lahko sledeč predpisom predlog obravnavamo v drugi polovici leta 2006, v veljavo pa bo stopil leta 2008," je razložila komisarka.
In dodala: ,,V prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 20072013, sledeč decembrskemu dogovoru, bo Slovenija na ravni NUTS 2 ve vedno obravnavana kot ena regija in bo polno upravičena do sredstev iz konvergenčnih ciljev - ima torej najboljV možni izplen. V naslednji perspektivi (po letu 2013, op. p.) pa bo lahko država razdeljena na dve regiji, na vzhodni in zahodni del, kar ji bo pomagalo, ker gre za regiji na različni stopnji razvoja."
Možnost, da bi bila Slovenija razdeljena na tri regije, pa je Huebnerje-va zavrnila. ,,O tem smo veliko razpravljali s slovenskimi predstavniki, a tri regije ne bi izpolnile pogojev iz uredbe, ki je stroga in za spremem-
Iz Dela
bo katere upanja ni. Dve regiji sta verjetno edina možna reVtev, za tri upanja ni bilo. Poleg tega Slovenija ni med najrevnejvimi članicami, nekoč bo 'diplomirala' iz strukturne pomoči. Mislim, da je ta revitev najboljva možna," je dejala komisarka.
Kot je sicer znano, je Slovenija uradno zahtevo za razčlenitev na dve regiji po dolgih domačih razpravah v Bruselj poslala novembra lani, tudi pod časovnim pritiskom, saj tedaj ni bilo jasno, ali bo finančna perspektiva EU 2007-2013 decembra sprejeta - če ne bi bila, bi država iz prihodnjega proračuna prejela precej manj sredstev, saj bi kot ena regija na ravni NUTS 2 presegla kriterije za upravičenost do največjega kosa denarja iz strukturnih skladov.
Klasifikacija NUTS na ravni dve je namreč podlaga za črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU, kjer največji del odpade na države, ki ne presegajo praga 75-odstotne povprečne
razvitosti EU. Uredba EU o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko (NUTS) iz leta 2003 pa določa, da se regija med drugim opredeljuje tudi po vtevilu prebivalcev, kjer je najnižji prag 800 tisoč ljudi.
Nadalje ta uredba tudi določa, da so spremembe v teritorialni členitvi, razen v izjemnih primerih, možne le vsaka tri leta. Prva priložnost je tako letos. Če v članici pride do ozemeljskih členitev, mora o tem obvestiti Evropsko komisijo in ta njeno vlogo preuči skupaj s statističnim uradom Eurostatom, kamor zapadejo vsa statistična vpravanja, in v sodelovanju z državo. V primeru pozitivne ocene komisija poda predlog za spremembo členitve.
Kot so pojasnili v Bruslju, naj bi komisija prvič tak predlog, predvidoma za več držav, podala v prvi polovici letovnjega leta, najverjetneje junija, nato pa naj bi se sledeč konzultacijam med državami članicami po postopku komitologije potrjeval v okviru odbora za statistični program. Spremembe po uredbi v veljavo stopijo 1. januarja drugega leta po njihovem sprejemu, v tem primeru torej 1. januarja 2008.
Ob tem pa so ve opozorili, da je glede finančne perspektive za prihodnje sedemletno obdobje vendarle treba počakati ve na končni dogovor med tremi institucijami EU, to je Svetom EU, Evropskim parlamentom in komisijo. Če ta razplet v aprilu ne bo ugoden, se stvari lahko namreč znova zapletejo.
TONE MIZERIT
manjvin v EP
Predstavniki slovenskih Zakon o vojnih veteranih
Državni zbor je s 50 proti 36 glasovi zavrnili veto Državnega sveta (DS) na novelo zakona o vojnih veteranih in tako dokončno potrdili omenjeno besedilo.
Zakon o vojnih veteranih pa so podprli poslanci SDS, NSi in SLS, ki so sledili stalivču vlade, da novela uvaja pravičnejvi sistem financiranja veteranskih organizacij. Svoje glasove — za ponovno potrditev je bilo namreč potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov — pa so prispevali ve vsi vtirje poslanci DeSUS ter poslanec narodne skupnosti Battelli.
V opozicijskih LDS, SD in SNS pa zakona niso podprli, ker se bojijo, da bo privlo do razvrednotenja pomena tako imenovane Narodno osvobodilne borbe (NOB).
Veto na novelo zakon o vojnih veteranih je DS vložil iz več razlogov, in sicer med drugim zaradi samega postopka sprejemanja zakonske novele, ki bi morala biti po mnenju DS obravnavana po rednem postopku, je povedal državni svetnik Rado Krpač. Za veto se je DS odločil tudi zaradi prenehanja zakona o financiranju Zveze borcev NOB Slovenije in zaradi „pretirane in neargumen-tirane viritve" kroga opravičencev do statusa vojnih veteranov.
Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča se z novelo uveljavljajo enotni kriteriji in merila za dodeljevanje proračunskih sredstev veteranskih druvtvom. „Nobenega pravnega in ne vsebinskega razloga ni, da bi različno obravnavali veteranske organizacije, tako da bi bili veterani vojne za Slovenijo v slabvem položaju od borcev NOB," pravi Drobnič. Z razveljavitvijo zakona o financiranju Zveze združenj borcev NOB se ne bo spremenil doslej veljavni način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje.
Glede na predvideno poenotenje meril in statusa za financiranje vseh veteranskih druvtev s statusom druvtva, ki deluje v javnem interesu, bi po vladnem zakonu z dnem uveljavitve novele zakona prenehal veljati zakon, ki je doslej urejal financiranje zveze borcev.
Po novem bi namreč resorni minister za delo Janez Drobnič predpisal natančnejva merila za financiranje dejavnosti druvtva ali zveze vojnih veteranov v podzakonskem aktu. Ta nova merila pa bi veljala tudi za zvezo borcev.
Slovenska manjvinska koordinacija (SLOMAK), združenje zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvavke, je izvedla dvodnevni obisk v Evropskem parlamentu. Predstavniki slovenskih manjvin so želeli v Bruslju opozoriti na problematiko slovenskih zamejskih skupnosti, pa tudi na manjvinska vpravanja na evropski ravni.
Med dvodnevnim obiskom so se predstavniki manjvin srečali s predstavniki Evropskega parlamenta in njegovih delovnih teles, ki so pristojna za jezikovna in manjvinska vpravanja.
Dejstvo, da v Evropi živi več ko 40 milijonov pripadnikov raznih narodnih
manjvin, je „zadosten argument, da se tako Evropski parlament kot tudi Evropska komisija s tem vpravanjem začneta ukvarjati bolj konkretno", je pred obiskom opozoril	predsednik
SLOMAK Rudi Pavvič.
Kljub temu, da Evropski parlament nima neposrednih pristojnosti na področju varstva manjvin, lahko vseeno sproži mehanizme, da bi bile tudi članice EU bolj pozorne do tega področja, meni Pavvič.
Predstavniki manjvin so v Evropskem parlamentu pripravili tudi kulturni program na temo vloga slovenske kulture in jezika v Evropi, odprli pa so tudi doku-mentarno-informativno razstavo o zamejskih Slovencih.
O nemvkih mobilizirancih
Dokumentarni film Prisilna mobilizacija Slovencev v nemvko vojsko 19411945 Monike Kokalj Koče-var je nastal na podlagi 42 video posnetkov pričevanj nekdanjih prisilno mobiliziranih nemvkih vojakov, ki so bila zbrana v okviru projekta Moja zgodba. Skupno vtevilo vpoklicanih ter njihova usoda med in ob koncu druge svetovne vojne pa so po oceni raziskovalcev ve vedno precej neznana in neraziskana tema. Film so predstavili v Cankarjevem domu.
Monika Kokalj Kočevar je zbrala skoraj za trideset
ur gradiva, ki vključuje vsebinsko in pripovedno različne zgodbe mobiliziran-cev. Uvodnemu besedilu, ki je razdeljeno po posameznih temah, sledijo različno dolga pričevanja. Za ozadje besedila so uporabljene originalne fotografije vpoklicanih in utrinkov iz vojavkega življenja, ki skozi pripoved oživijo, je o filmu zapisano v spremnem gradivu. Film je posnet tudi v anglevki različici.
Med razlogi, zakaj se je odločila za film, je Kokalj Kočevarjeva navedla, da je gradivo v filmski obliki posebno zanimiv način
predstavitve te zgodovinsko občutljive tematike, saj pritegne več pozornosti in da dogodkom več človevke note ter subjektivnosti.
Ta projekt je raziskovalno, ustvarjalno in terapevtsko sredivče, namenjeno
odkrivanju, zapisovanju, snemanju, raziskovanju in predstavljanju življenjskih usod, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja ter predstavitvi njegovih posledic na slovenskem ozemlju.
Ko se večkrat spravuje-mo, zakaj se Argentina ne more izkopati iz svojih težav, je težko najti en sam vzrok. Vsakdanje življenje nam potem pokaže, da so problemi povsod in skoraj ni področja, ki ne bi bolehalo na raznih slabostih tukajvnje družbe. Ena pa je bolezen, ki že v kali povzroča težave, ki se potem pomnožene razpasejo na vso družbo: korupcija.
Gospodarstvo, politika in morala. Že desetletja argentinska katolivka Cerkve, po svojih predstavnikih opozarja na različne težave. Škofovska konferenca vsaj dvakrat na leto, ob priložnostih svojih splovnih zasedanj, objavi pastirsko pismo, kjer kaže na težave in vzroke. In prav tako desetletja v različnih oblikah in za raznovrstnimi besedami poudarja, da kriza argentinske družbe ni toliko gospodarska, ne politična, temveč moralna. Pomanjkanje etike je korenina vseh težav. Tu imajo izvor vsi ostali problemi, tudi gospodarski in politični. Potem veliki in mali dogodki pokažejo stvarnost in resničnost te ocene.
Ko ogenj spregovori. Potrebno je bilo, da je skoraj dvesto mladih življenj končalo v tragičnem požaru plesivča Republica de Cromagnon, da je privla na dan mreža korupcije, ki je razkrajala telo občinskih nadzornikov, policije in gasilcev. Dogodek je stal mesto dotedanjemu vodji vlade avtonomnega mesta Buenos Aires. In kaj smo se ob tem naučili? Pretekli teden je drug tragičen požar zahteval	življenje
šestčlanske bolivijske družine, in s svojimi plameni osvetlil položaj suženjstva, v katerem se nahajajo tisoči ilegalnih inmigrantov. Izkorivčajo jih v tekstilnih in drugih delavnicah, kjer te družine živijo v človeka nevrednih pogojih.
Kdo nadzira nadzornike? Znova smo bili priče hitrega posega v ustroj občinske uprave. odstavljen je bil vodja delavske policije, ki ima na skrbi, da se nadzorstvo izvaja v redu in po zakonu. A nadaljnje uradne in časnikarske raziskave so pokazale, kar smo že vsi vedeli: v mestu samem je nevteto podobnih primerov, v katere so zapleteni lastniki teh delavnic, organizacije ki tihotapijo cele družine iz sosednjih držav, predvsem iz Bolivije, in skupine ki v matičnih državah preslepijo ljudi, da v upanju lepve prihodnosti padejo v to sodobno tlačanstvo. Jasno pa je znova tudi, da je vse to mogoče zaradi mreže korupcije, v katero so ponovno zapleteni občinski funkcionarji in tudi policija. A da ne ostanemo le pri nadzornikih in nadzorstvu, je na mestu vpravanje, če vivje oblasti (vefi, župani, guver-
nerji in tudi zvezna vlada) res ne vedo, kaj se dogaja? In če vedo, res ne morejo ničesar storiti?
Ko gniloba načenja družbo. Tudi sedaj napovedujejo poostreno nadzorstvo, strogost in težke kazni. A kaj ta kaplja nadzorstva v morju korupcije? Zadnja tragična dogodka sta osvetlila le dve področji družbe. A znova lahko zapivemo, da skoraj ni delovanja, kjer korupcija ni načela organov, ki so zadolženi za red in zakon. Prav te dni smo brali, da na vsakih 20 ur pobegne kak zločinec iz ječe ali policijske postaje. In same oblasti priznavajo, da je v tem večkrat zapletena policijska oblast. Mreže razpečavanja mamil delujejo, ker jih mnogokrat krijejo (če ne vodijo) tisti, ki bi jih morali preprečevati. Prostitucija, ki je po zakonu prepovedana, deluje javno, z oglasi v vseh časopisih. Ali policija in občinski nadzorniki ne berejo dnevnikov? Lahko bi navtevali v nedogled ... Seveda je na mestu vpravanje, kdo si bo upal prerezati ta gordijski vozel, ali vsaj o njem javno in jasno spregovoriti, preden bo nov požar zahteval nove žrtve, ob katerih se bomo vsi ponovno bili po prsih, potem pa na stvar hitro pozabili.
Kaj povzroča inflacijo? Ti tedni so za vlado ključni v boju proti inflaciji. A včasih se zdi, da so v najvivjih krogih izgubili pravo smer. Če sledimo vladnim izjavam in korakom izgleda, da je edini krivec inflacije cena mesa. Nikdar pa se ne omeni, na primer, tiskanja domače valute, s čemer se polni državno blagajno z devizami. Te ogromne vsote pesov, ki polnijo domači trg, po ekonomskih teorijah vsaj toliko vplivajo na porast cen kot meso, ki se je kljub vsem vladnim naporom te dni v mesnicah znova povivalo za 2 %. A pred vladnimi možmi se odpira pravi pekel: na vrsto pridejo pogajanja za zvivanje plač na vtevilnih delavskih področjih. Predvidevajo, da povivice med 10 in 17 % ne bi odločilno vplivale na inflacijo. A sindikalisti že sedaj zahtevajo najmanj 30% ker trdijo, da se je rentabilnost podjetij povi-vala vsaj v tem sorazmerju.
Zunanje težave. Kar zaveda zunanje politike sedanja vlada ne najde smeri. Položaj se zapleta skoraj na vseh frontah. Z Urugvajem ne pridejo do skupne točke v vpravanju papirnic, Francija se vedno bolj oddaljuje, z Rusijo je privlo do zapleta zaradi pretepa diplomatske osebe s strani policije, itd. Nerazumljivo je končno tudi zadržanje predsednika, ki se ni udeležil gala predstave v gledalivču Co on, ki ga je njemu na čast pripravila holandska kraljica na obisku v Argentini.
SLOVENCI V ARGENTINI
PRISTAVA
Obisk iz Slovenije
Letos smo že zgodaj začeli z delovanjem na Pristavi, kajti dobili smo sporočilo, da bo nas obiskal minister za polstvo RS dr. Milan Zver. Z navdupenjem smo se med počitnicami zbrali in začeli organizirati ta, za nas zahtevni obisk. Sprožili smo telefonsko verigo, da bi poklicali vse polske družine, ker bi za ta obisk polarji nastopili njemu v čast. Imeli smo že vaje za nastop, ko so nam na predvečer sporočili, da se na žalost minister ne bo mogel udeležiti tega srečanja. Zaradi stavke letalipkih delavcev in pilotov podjetja Aerol^neas Argentinas se namreč ni mogel pravočasno vrniti iz Mendoze. Tako smo morali vsem sporočiti, da je srečanje odpadlo. Bili smo malo žalostni, ker so se otroci res lepo pripravljali, a vemo, da so nekateri problemi, ki se jih ne da repti.
Vedeli smo pa, da bo naslednji teden prispela parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu in smo jim v soboto, 18. marca, pripravili sprejem.
Okoli 6. ure popoldne so prihiteli na Pristavo predsednik komisije mag. Janez Kramberger, člana Drago Koren in
Boptjan Zagorac, sekretarka Breda Mulec in tudi Suzana Martinez iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sprejeli smo ga člani pristavskega odbora, s predsednikom Edvardom Kendo na čelu.
Najprej smo jim razkazali dom; ustavili smo se po njihovi želji pri ražnju, kjer je Dani Grohar že pekel napo večerjo. Zelo so se zanimali za to argentinsko-slovensko navado, in sprapevali o posebnosti argentinske živinoreje in poljedelstva, ter o argentinskih običajih. Nadaljevali smo obhod in se zopet ustavili pri „razvalinah" napega ljubega pristavskega ombuja. Malo smo jim o tej rastlini povedali in niso mogli verjeti, da ombu ni pravo drevo, ampak grm. Pokazali smo jim tudi učilnice, oder, povedali o zgodovini nape Pristave in o gdč. Miji Markež, ustanoviteljici in dosmrtni voditeljice Prepernove pole.
Po vsem tem smo se pa zbrali v spodnji dvorani ob pogrnjenih mizah. Sledil je pozdrav predsednika Pristave Edvarda Kende, ki je opisal najvažnejpe točke napega delovanja in se zahvalil za obisk.
Nato je spregovoril predsednik komisije mag. Janez Kramberger, ki je med drugim opozoril, da 500.000 Slovencev živi zunaj meja matične države in da bo izpel zakon o Slovencih zunaj meja, ki bo pripomogel, da bomo lahko tudi mi oblikovali odnos RS do izseljencev. Zahvalil se je in nas spodbujal, da naj pe naprej ohranjamo napo identiteto pri čemer nam bo Slovenija pomagala.
Sledilo je podroben opis napega delovanja. V imenu kulturnega referata je spregovoril Franci Schiffrer, v imenu Prepernove pole voditeljica Magda Gaser Čeparek, v imenu krajevne Zveze slovenskih mater in žena predsednica Marta Križ Golob, v imenu mladine Tatjana Golob in za skupino mladcev in mladenk Matjaž Čeč.
Član komisije Drago Koren je pe povedal naslednje: ,,Imam dolžnost, da vas pohvalim za vse delo in trud, ki ga doprinapate, da izvedete vse to kar ste nam opisali. Najbolj zanimivo pa je, da se mladi pe naprej družijo. Dokler bo to uspevalo, boste lahko naprej delovali. Res pa je, da je slovenska Cerkev, ki je z vami pripa v Argentino, podprla delo, da ste lahko ohranili slovenstvo že 60 let".
Ponosni ob vseh teh lepih mislih, smo se malo okrepčali s sadovi nape Argentine: asadom in vinom. Lepo so vse pripravili že omenjeni Dani Grohar, Marjan Kopač in Nevenka Vidmar Golob, stregle pa so članice nape mladine.
Spropčeno smo naprej kramljali pe pozno v noč in napi pe čas za kakpno ljudsko pesem iz nape slovenske zakladnice.
M»
SLOMŠKOV DOM
Občni zbor
Kolesarski izlet
V nedeljo, 12. marca, smo se zbrali fantje s Pristave, da bi s kolesi odpi na ogled mesta. Vodil nas je Dani Čop, pobudo za izlet pa so dali pristavski pportniki. Ob osmi uri zjutraj smo že kolesarili s Pristave proti avenidi J. B. Justo, po kateri smo vozili vse do Palerma. Tam smo si kar s koles ogledali park in ljudi, ki so se tam igrali, ter tako prispeli do Plane-tarija. Ustavili smo se in občudovali nekaj ribičev, ki so ob umetnem jezeru vadili posebno vrsto ribolova. Razložili so nam tehniko, ki naj bi zagotovila obilo rib.
Potem pa smo se odpravili naprej. Pot nas je vodila mimo velike mopeje, ki nas je presenetila ne le zaradi velikosti, ampak tudi zaradi značilne orientalne arhitekture; potem pa smo prikolesarili do letalipča Aeroparque. Tam smo si ogledali pristajajoča in odhajajoča letala, ter razna manjpa letala, ki so stala zunaj hangarjev. Vse to smo seveda slikali in filmali preden smo se odpravili naprej, da bi čimprej pripi do Puerto Madero.
V tem imenitnem predelu mesta smo postali le za nekaj minut, občudovali fregato Sar-miento, križali ,,Puente de la Mujer" in nadaljevali pot do San Telma. Tam smo vozili po značilnih ulicah, se ustavili ob cerkvi kjer je pokopan Manuel Belgrano, obiskali ,,Edifi-cio Libertador", kjer je poveljstvo argentinske vojske. Kolesarili smo mimo inženirske fakultete buenosairepke univerze in se ustavili na Majskem trgu (Plaza de Mayo).
Nato smo se odpravili do obrežne avenide ,,Costanera". Tam smo kosili, medtem pa občudovali lepo urejen
V Puerto Madero; v ozadju fregata Sarmiento
prostor za sprehode. Po kosilu smo se začeli vračati. Že malo upehani smo poganjali kolesa mimo Obeliska, pa korajžno pritisnili na pedale, da bi pripi čimprej domov. Utrujeni, smo se vrnili na Pristavo okoli pol ptirih popoldne.	JMR
V nedeljo, 19. marca so se zbrali članice in člani Slompkovega doma na 35. občnem zboru. Odbor je namreč pripravil obračun o opravljenem delu v pretekli poslovni dobi.
Po nedeljski službi božji, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati tudi za člane, umrle v preteklem letu, je po kratkem odmoru predsednik cont. Gregor Hribar odprl in predstavil ,,mural" na pločniku stavbe Slompkovega doma in izročil priznanja sodelujočim slikarjem: Andreja Dolinar Hrovat, Jože Lenarčič, Andrea Quadri Bru-la, Helena Klemenc Reyes in Janez Urbančič.
|Predsednik je nato odprl redni občni zbor s spominom na pokojne v preteklem Jetu: Marjan Šupterrač, Jože Šeme, Tone Zrimpek in Kristina Potočar; župnik Franci Cukjati pa je vodil molitev za pokoj njihovih dup:
Po uvodnih formalnostih občnega zbora so se zvrstila poročila odbora: Tajnica Marjana Lenarčič Dobovpek, blagajnik cont. Miha Bokalič, kulturni referent Marko Selan, gospodar inž. Miha Podržaj, zastopnica odseka ZSMZ Metka Erjavec Tomazin, za Slompkovo polo v imenu voditeljice Helene Rode Marcel Brula, za mladinsko organizacijo je poslala poročilo predsednica Aleksandra Omahna, družabni referent lic. Martin Dobovpek, predsednik cont. Gregor Hribar, in v imenu nadzornega odbora dr. Boris Štrfiček.
Obprna poročila so podala verno sliko dela v Domu, kakor so ga lahko člani spremljali in tudi sodelovali pri njem skozi preteklo poslovno dobo. Tudi težav ni manjkalo ker, kjer so ljudje so tudi različni pogledi na isto stvar, vendar je vredno izpostaviti tudi uspehe in pozitivne korake delovne skupine. Naj nekatere posebej osvetlimo: Uporaba interneta za občevanje in informacije v odboru, uvedba in velik obisk spletne strani v slovenski in anglepki različici, zadovoljivo finančno stanje zaradi pridobitnih naporov odbora pa tudi priznanja slovenskih oblasti, dostojna raven kulturnih prireditev,
vzdrževanje in obnova prostorov, zelo razvejeno socialno delo žena, razgibano in uspepno delo v poli ter sodelovanje pri ,,mura-lu" , gledalipki uspeh mladih in mepani pevski zbor mlajpega rodu, ureditev javnopravnega okvira ustanove in oprostitev davka itd.
Vse to obrarno delo vzbuja upanje, da to niso muhe enodnevnice, temveč je za njimi življenjska volja, je delo mladih rodov, ki nadaljujejo v svojem stilu prizadevanja dedov in očetov.
Po razrepnici dosedanjemu odboru je občni zbor izvolil novi odbor, ki mu načeluje Marko Selan, sestavljajo ga pa pe: podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, tajnica dr. Marjana Poznič Mazieres, blagajnik cont. Miha Bokalič, gospodar Aleksander Kaste-lic, namestnik inž. Miha Podržaj, gospodinja Veronika Javorpek, Kulturni odsek: Marjana Šupterpič Rezelj, Tone Rode in dr. Štefan Godec, kronist Jernej Tomazin, mladinski referent Toni Javorpek, zastopnica pole Helena Rode, zastopnica odseka ZSMZ Metka Erjavec Tomazin, zastopnica mladine Natalija Re; nadzorni odbor: dr. Boris Štrfiček in cont. Gregor Hribar.
Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in predstavil sodelavce ter nakazal smeri in poglede za delo v novi poslovni dobi. Številna udeležba članic in članov je z navdupenjem pozdravila nove moči, s hvaležnostjo pa se spomnila vseh, ki so v pretekli poslovni dobi opravili za Slompkov dom pomembno delo.
Po občnem zboru so članice krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena vabile na dobrodelno kosilo. Ta vsakoletna prireditev ima tudi družaben pomen, saj poveže rojake v plemenitem namenu: pomagati naram potrebnim. Predsednica odseka Metka Erjavec Tomazin je pozdravila ptevilne udeležence in predstavila celoletno delo odbora in sedanje potrebe. Izkupiček kosila in srečolo-va je okrepil blagajno in tako združil prijetno s koristnim.
J.T.
MENDOZA
Pust 2006
25. februarja od 21.30 ure dalje, se je vrrala v mendopkem Slovenskem domu pustna veselica, ki jo je organizirala mladina. Vsi
so
morali biti napemljeni vsaj s tremi elementi. Tako, da smo se dobro zabavali in občudovali kreativnost prisotnih. Kdor pa ni pripel maskiran je pa moral plačati $5.
Na odru smo predstavili različne igre. Med njimi je izstopila ena, kjer so fantje igrali in prepevali o „zaljubljenem fantu".
Za večerjo so bile kreolske empanade in hamburgerji ter različne pijače. Sledila je podelitev nagrad za najboljpe maske. Nagrade so bile boni za $50, $25 in $10 za uporabo isti
Skoraj vsi, ki so privSi namaskirani, zbrani na odru
večer v pivnici slovenskega doma.
Po večerji se je predstavila skupina „Kranjski Deppelot", ki ni igrala pred publiko že od leta 1995. To je bilo za vse veselo presenečenje! Sestavljajo jo Vladimir Žumer pri petju, Matjaž Grintal in Pavle Šmon s kitarami, Jože Stirn z bas kitaro in Marjan Hirschegger z elektronskim klavirjem.
Kot vsako leto smo sežgali Kurenta na dvoripču napega doma. Med tem smo prepevali ,,Ovenerabilis^", tipična pesem mendopkega pusta.
Ob koncu smo imeli ples z maskami med katerim se je prodajal umetni sneg. Zelo lepo smo se imeli in zabavali!
Preden smo odpi, smo pa vse očistili in pripravili prostor za nedeljsko mapo ^
Astrid Llanos in Emilijan Nemanič
,,Fiona", je dobila prvo nagrado za najboljpo mapkaro
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Bohinj
naSa domačija
Poletje ,,S prijatelji v naravi"
Z imenom Bohinj je označena alpska kotlina, dolga dobrih 20 km in največ 5 km proka. Je ena najbolj značilnih alpskih pokrajin v Sloveniji.
Ta kotlina ima več delov: v zgornjem delu leži Bohinjsko jezero in izvira Sava Bohinjka z značilnim slapom Savice. V srednjem delu se kotlina razcepi v Spodnjo in Zgornjo dolino, ki ju ločita hribovita Savnica in Rudnica. V spodnjem delu je pa majhna Nomenjska kotlina.
V Prpem obsegu spada k Bohinju tudi del Julijskih Alp, kjer imajo Bohinjci svoje papnike in okolinka gorska območja, Dolina Triglavskih jezer, Fužinska planota in del Pokljuke.
Bohinj je bil naseljen že od pamtiveka, najstarejne arheolonke najdbe so iz 7. stole-
Cerkev svetega Janeza ob Bohinjskem jezeru
tja pred Kristusom, v dokumentih se omenja prvič leta 1070 kot Vochina. Že v 14. stoletju se je začelo tu fužinarstvo, to je, topljenje železne rude in pridelovanje železa, ki je trajalo vse do konca 19. stoletja. Svoj čas je bil lastnik teh fužin Žiga Zois, prvi mecen slovenske kulture, ki je imel svoj grad pri Stari Fužini. Ko je fužinarstvo propadlo, se je gospodarstvo preusmerilo v kmetovanje, gozdarstvo, planparstvo in v novejnh časih v turizem. Od planparstva, ki ga počasi opunčajo, so ostala planinska naselja, večkrat predelana v počitninke objekte.
NASELJA V BOHINJSKI KOTLINI
Največji kraj je Bohinjska Bistrica, ok.
2000 prebivalcev, gospodarsko in turistično sredinče Bohinja, ki ima prometne povezave z Ljubljano ter Selsko in Sonko dolino. Tu je bilo prvo slovensko smučarsko sredinče, do 1. svetovne vojne je bil pa glavni nport sankanje.
Vas Bitnje, s starimi domačijami in cerkvijo Marijinega vnebovzetja iz 17. stoletja.
Jereka, ob koncu zgornjega Bohinja, s cerkvijo sv. Marjete iz začetka 16. stoletja, z rezlanim oltarjem. Mežnarjeva hina, na pol lesena, iz leta 1809 je značilen primer bohinjske ljudske arhitekture.
Blizu Jereke je večja vas Bohinjska Čemjica.
Srednja vas v Bohinju, z nekaj nad 400 prebivalci je osrednje naselje v Zgornji dolini. Iz začetka 17. stoletja sta se ohranili Prezljeva in Španova kanča. V cerkvi sv. Martina so slike F. Jelovnka (1755). Potok Ribnica, ki teče skozi vas, je izdolbla korita, tudi do 50 m globoka in 0.5 m ozka.
Iz Srednje vasi se odcepi cesta, ki pelje na planoto Uskovnica in v Studor v Bohinju, z ok. 600 prebivalci. Tu stoji značilnejna skupina vezanih kozolcev -toplarjev (dvojnih) in tipična Odarjeva hira.
Že blizu jezera je vas Stara Fužina, ok. 450 prebivalcev. V vasi je Plannarski muzej in cerkev sv. Pavla s freskami, cerkev
rudarjev in plavžarjev, omenjena že v 15. stoletju. Nad Staro Fužino se cesta odcepi proti severu na Voje, proti zahodu na Fužinske planine, proti jugu pa na jezer.
Od Bohinjske Bistrice so v smeri jezera naselja Savica, Kamnje, Polje, Lanki rovt in Ribčev Laz. Ta vas, 130 prebivalcev, je glavni turistični kraj ob jezeru. Tu je nekaj hotelov, penzionov, manjne trgovsko in turistično - informativno središče. Pečat mu dajeta kamniti most nad odtokom Save Bohinjke in pa cerkev sv. Janeza Krstnika, ki sta na večini bohinjskih razglednic. Zgodovinska cerkvica je ne iz pred leta 1300, večkrat predelana, okranena s freskami, najstarejnmi iz 14. stoletja in oltarji iz 17. stoletja. Ob oltarju je na pladnju glava sv. Janeza Krstnika - seveda reprodukcija, ki smo se jo kot otroci radovedno ogledovali. Na zunanji steni pa sv. Krintof, ki nese Jezunčka čez reko.
Nekako sredi poti ob jezeru je zaselek Sv. Duh, s hotelom in Mladinskim domom ter cerkvijo sv. Duha, iz začetka 16. stoletja.
Na koncu jezera — ,,Ukanc" — je hotel Zlatorog ter počitninki in rekreativni objekti.
Tu prirejajo vsako leto septembra ,,Kravji bal", na	katerem
predstavijo stare običaje ob prihodu planrarjev in živine iz planin.
V	bližini je izhodna točka h koči pri Savici in slapu Savice in spodnja postaja gondolske žičnice na Vogel in vojanko pokopališče padlih v 1. svetovni vojni.
Čisto gotovo je pa zvezda te kotline Bohinjsko jezero, največje stalno naravno jezero v Sloveniji, 3.18 kvadrat km, dolgo ok. 4.2 km in 1,2 km nroko, globoko do 45 m. Poleti temperatura vode pride tudi do 22° C, pozimi ponavadi zamrzne. Glavni dotok je Savica, ki izvira kot slap pod steno Komarce, iz jezera pa izteka Sava Bohinjka.
V	jezeru živi 5 vrst rib: jezerska postrv, menek, klen, pisanec in jezerska zlatovnčina, ki so prava vaba za ribiče.
Spominjam se anekdote, ki so jo pripovedovali nan ata — rodbina je bohinjskega izvora — ki kaže na iznajdljivost Bohinjcev. Za ribolov si moral plačati posebno dovoljenje, a domačini so seveda ribarili kar na ,,črno". Ko je nekoč žendar prijel pobalina ki je ribaril in ga peljal pred sodnika, je ta pozval očeta kot odgovornega za dejanja svojega mladoletnega sina. Ko je sodnik strogo vpranal dečka, kako to, da je brez dovoljenje lovil ribe, je ta nedolžno pogledal očeta in ga vpraral: ,,Oča, koga je to, riba". Ta mu je pa brž odvrnil: ,,Jest ne vem, gospoda pobaraj (vpraraj)". Seveda je sodnik oba dobrodunno izpustil.
Jezero je privlačno za kopanje, veslanje, za deskanje in jadranje. Okolje jezera je primerno za kolesarjenje z gorskim kolesom. Nekateri hoteli imajo danes tudi pokrite bazene in tenis igrinča. Na planini Vogar je primeren prostor za skakanje z jadralnim padalom. Alpska smučinča so urejena na pobočju Koble nad Bohinjsko Bistrico in na Voglu nad Ukancem. Na manjnh planinah so tudi urejene proge za hojo in tek na smučeh.
Skoraj greh bi pa bil, če bi zapustili Bohinj, ne da bi se prej najedli z bohinjsko zaseko zabeljenih koruznih žgancev, sku-hanih iz doma mlete moke, s kislim mlekom.
Zbral in pripravil Franci Markež
Tudi letos smo skozi VSE poletje zelo radi zahajali na Nano domačijo, kjer smo veselo ^preživljali počitninki čas. Že decembra, takoj po otvoritvi smo se srečavali ob sobotah in nedeljah, nekateri pa tudi med tednom, da smo se tam sprostili, naužili sonca in prijetnega zraka.
Otroci so se srečavali s prijatelji in sonolci, delili igre, kopanje v bazenu, se zabavali pod prijetno senco dreves. Starejra so brezskrbno kramljali, jedli in pili ter se zabavali pri igri odbojke in nogometa. Tudi mladina je zelo ntevilno prihajala. Organizirana sta bila prav posebno zanje dva turnirja: eden v odbojki 7. januarja in drugi v nogometu 18. februarja. Prvega smo igrali v skupinah po tri, v dveh kategorijah: ženska in monka. Seveda so bili zmagovalci nagrajeni in prejeli so tudi nane čestitke. V nogometu pa so se pomerili fantje in možje. Pozno v noč se je tekmovanje zaključilo. Tudi nogometara so bili nagrajeni.
Za družine je bilo preskrbljeno, organizirali smo ,,Družinsko taborjenje" 21. in 22. januarja. Zbrali smo se v soboto popoldne in začeli postavljati notore. Stalo jih je v polkrogu kar dvanajst. Vsaka družina si je pripravila majhno zasta-
Mimohod pustnih nem
vico katero so obesili na drog pred notor in okrasila ne prostor naokrog. Za večerjo sta poskrbela Rok Miklič in Julio Llallire, ki sta pripravila odlične pizze. Po večerji pa smo imeli tudi skupne nočne igre ter kres, kateri nas je združil ob petju do pozne ure.
Prekrasno nedeljsko sončno jutro nas je prebudilo in poklicalo k zajtrku. Na domačijo je prinel g. Pavel Novak in daroval za nas vse sv. mano, udeležili so se tudi drugi člani kinte. Najlepna hvala g. Pavletu za darovan čas in spodbudne besede; veseli smo bili njegove družbe in ga vabimo ne kdaj na srečanje.
Skozi poletje je bila med tednom kinta posejana z otroci, ki so prav veselo
Mana ob zaključku družinskega taborjenja
prihajali na kolonijo. Navdunenje otrok pa je privabilo tudi celo družino na kopanje ob sobotah in nedeljah.
Za zaključek poletnega časa pa smo izbrali pusto-vanje. 26. februarja je bilo popoldne zelo živahno. Veliko otrok si je nadelo masko in korajžno stopalo skozi mimohod ter razvedrilo tudi starejne, ki so v posebni komisiji zbrali najlepne, najbolj simpatične in najbolj zanimive maske. A pustovanja ne ni bilo konec, zavrteli smo se kar pod milim nebom, na travi in se veselo zabavali ter izkoristili priliko, da poklepetamo, da se otroci nai-grajo, da se mladina veselo združi v prijetni družbi.
Bogu smo hvaležni, za srečno in usperano poletno sezono! Odbor Nane domačije se ne posebno zahvaljuje prof. Juretu Ur-bančiču, njegovi soprogi Mariji in pomočnikom za tako skrbno organizirano in lepo vodeno kolonijo, Metki Trpin-Zafra, njenemu možu Danijelu in sodelavcem za pridno in dobro postrežbo med sezono ter vsem ki ste z veseljem in dobro voljo pomagali pri vseh srečanjih, taborjenjih ter skupnem delu. Naj bi se ne dolgo let tako veselo srečavali na dragi Domačiji s prijatelji v naravi!
MZU
V Škofji Loki letos brez pasijona
Čeprav je bilo prvotno načrtovano, da bodo v Škofji Loki etos ponovno uprizorili znameniti Škofjeloški pasijon, pa so občinski svetniki uprizoritev prestavili na prihodnje leto. Tako bodo v Lonkem muzeju in Muzejskem druntvu Škofja Loka letonnjo 400-letnico prihoda kapucinov na slovensko zemljo in 300-letnico njihovega prihoda v Škofjo Loko proslavili z dvema razstavama in ntevilnimi prireditvami na temo pasijona in zgodovine Škofje Loke.
„Lonki muzej si je razstavo Škofja Loka - čas pasijona zadal kot ključni letoranji projekt," je pojasnila direktorica muzeja Jana Mlakar. Na obsežni razstavi, ki bo v Galeriji Lonkega muzeja na Lonkem gradu na ogled od 6.^aprila pa do 15. oktobra, bo predstavljena Škofja Loka iz časa, v katerem je nastajal Škofjelonki pasijon, torej v približno stotih letih — od 1650 do 1750.
Mesto, ki je tedaj veljalo za pomembno gospodarsko in turistično sredinče, preko katerega so potekale ntevilne prometne in romarske poti tudi proti morju, bodo na razstavi predstavili z zgodovinskega, etnolonkega, umetnostno zgodovinskega in
družbeno gospodarskega vidika. Med drugim bodo na ogled tudi običajne jedi tistega časa in tedanja kultura oblačenja, je pojasnila Mlakarjeva.
Ob razstavi, na kateri bodo poleg strokovnjakov iz muzeja sodelovali ne nekateri priznani zunanji sodelavci, bo iznel eksklu-zivni katalog na 50 straneh. Katalog razstave bo iznel v več tujih jezikih in v Braillovi pisavi za slepe. Ti bodo lahko Škofjeloški pasijon tako lahko tudi prebrali v posebni izdaji v njim dostopni pisavi.
Medtem ko bo Lonki muzej pripravil muzejsko predstavitev Škofje Loke iz časa nastanka pasijona, bo Muzejsko druntvo Škofja Loka uredilo promocijsko razstavo fotografij in gradiva iz preteklih gledaliških uprizoritev pasijona, ki jo bodo odprli 7. aprila v Groharjevi galeriji. (ne pred vojsko je postavil na oder Pasijon dr. Tine Debel-jak.)
Hkrati bodo z razstavo opozorili na praznino, ki je nastala po odločitvi občinskega sveta občine Škofja Loka, da se Škofjelonki pasijon uprizori leta 2007 in ne leta 2006, kot je bilo prvotno načrtovano.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
na-lici roje
ači vro če, ni, Na 13 pču ato i in
hko ^iji,
ije-
rca 0,8 na aci-
jih
ka. ali
are sov
KONEC PROGE MARIBOR-PARIZ
Stečaj Styrian Spirita je tudi za Aerodrom Maribor velika izguba, saj je družba, ki je sicer v lasti skupine Prevent, po besedah direktorja Silva Ambroža veliko vložila v razvoj linije med Mariborom in Parizom, ki je tudi dobro poslovala. Po mnenju direktorja mariborskega letalipča omenjeni stečaj vsekakor ns bolj narekuje čim hitrejp dogovor za sodelovanje z nizkocenovnim letalskim prevoznikom Ryanairom, za kar pa je, kot je znano, potrebno najprej urediti razmerja z državo.
VOJAŠKI NAČRTI
Obrambni minister Karl Erjavec je napovedal povečanje zračne flote SV na tri transportna letala do leta 2015, hkrati pa je tudi zanikal govorice, da Slovenija načrtuje nakup lovcev prestreznikov F-16. Napovedal je pe, da bo potem, ko je vrh EZ minuli teden podprl napotitev opazovalne misije v DR Kongo, pri tem sodelovala tudi Slovenija. Vladi bo predlagal, da popjejo dva častnika izvidnika. Podobno bi Slovenija z dvema častnikoma izvidnikoma sodelovala tudi v morebitni misiji v krizni sudanski pokrajini Darfur, razmipja pa se pe o napotitvi vojapke mobilne bolnipnice role 1 na to območje.
BREZPLAČNI AVTOBUSI
Na Goripkem so kot prvi v Sloveniji v ponedeljek, 3. aprila, uvedli brezplačni mestni javni avtobusni promet, ki povezuje Loke, Solkan, Novo Gorico, Šempeter pri Gorici in Vrtojbo. S tem želita novogoripka in pempetrsko-vrtoj-benska občina ptevilo potnikov, ki so jih lani, ko so morali za uporabo mestnega javnega prevoza plačati 200 tolarjev, napteli 165.477, povečati za slabo tretjino, sta na časnikarski konferenci povedala župana Mirko Brulc in Dragan Valenčič.
PREVEČ ŠTUDENTOV ALI PREMALO KLOPI
Na 24.982 mest, kolikor jih predvideva razpis visokopolskega ministrstva na vseh ptirih univerzah in dveh samostojnih visokošolskih zavodih v ptudijskem letu 2006/ 07, se je v prvem roku prijavilo 26.093 kandidatov. Največji presežek prijav beleži Univerza v Ljubljani, manjpega pa Univerza na Primorskem. Nasprotno so Univerza v Mariboru, Univerza Nova Gorica, Gea College ter Visoka pola za upravljanje in poslovanje prejele manj prijav, kot imajo razpisanih mest.
PO SVETU
KAM KOSOVO?
Na Dunaju sta beograjska in priptinska delegacija začeli tretji krog pogajanj o prihodnjem statusu Kosova. V sredipču pozornosti naj bi bila listina, ki jo je pripravila skupina posebnega odposlanca Združenih narodov Martti-ja Ahtisaarija. Priptinski časniki napovedujejo, da se bodo pogajalci tokrat lotili praktičnih vprapanj o decentralizaciji oblasti. Ta teden naj bi Priptino obiskali člani t.i. kontaktne skupine, ki naj bi se z gostitelji pogovarjali o rezultatih vseh treh krogov pogajanj.
O PRIHODNOSTI IRAKA
Ameripka zunanja ministrica Condoleezza Rice in britanski zunanji minister Jack Straw sta sklenila dvodnevni obisk v irapki prestolnici Bagdad. V pogovorih sta visoke irapke predstavnike pozvala k čimprejpnjemu oblikovanju vlade. Riceova in Straw sta Irak nepričakovano obiskala preteklo nedeljo. Med drugim sta izpostavila prizadevanja, ki so jih od napada leta 2003 za Irak prispevale Združene države Amerike in Velika Britanija, tako v človepkih življenjih kot virih. Irapki zunanji minister Zebari pa je izjavil, da sta Riceova in Straw izrazila nestrpnost v zvezi s počasnim oblikovanjem irapke vlade.
NIZOZEMSKA SE ODPIRA
Nizozemska vlada bo z začetkom prihodnjega leta odprla trg dela za državljane osmih novih članic Evropske unije. Omejitve, ki so jih uvedli ob zadnji pritvi povezave, bodo začeli spropčati 1. maja, dokončno pa jih bodo odpravili januarja prihodnjega leta. Medtem pa je Švica danes le delno odprla svoj trg dela za državljane novih članic. Ti bodo odslej lahko v tej državi živeli, delali in ptudirali. Vendar pa bodo do leta 2011 veljale določene omejitve, med drugim bodo pri zaposlovanju pred njimi imeli prednost Švicarji.
AVTONOMIJA ALI SAMOSTOJNOST
V prestolnici ppanske regije Baskija Bilbao so potekale množične demonstracije za mir, h katerim je državljane pozvala ppanska desnica s prepovedano stranko Batasuna na čelu. Do protestov prihaja po napovedi baskovske separatistične organizacije ETA za trajno premirje. Slednjega je ppanska vlada zahtevala kot pogoj za začetek pogajanj o prihodnosti Baskije, razmipjala pa naj bi tudi o možnosti vnovične legalizacije Batasune. Ta in ETA pe
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Slovenci na področju Vel. Bs. As.
so imeli kot prejpnja leta kot pripravo na praznik Kristusovega vstajenja na raznih mestih duhovno obnovo. Na veliki petek zvečer je bila v kapeli na Belgrano postna pobožnost s sv. križevim potom. Postno pridigo o Jezusovem trpljenju in njegovi smrti na križu je imel g. Jože Jurak. Slov. pevski zbor Gallus je pel postne pesmi.
Velikonočna procesija je bila na veliko nedeljo dopoldne po dvoripču salezijanskega zavoda. Najsvetejpe je nosil direktor g. Anton Orehar, za baldahinom so pa stopali predstavniki NO za Slovenijo, odborniki Druptva Slovencev, odborniki in člani Slov. kat. akad. starepnstva, predstavniki ostalih slov. organizaciji in ustanov, akademiki, dijaki, fantje, možje, žene in dekleta. Pevski zbor Gallus je med procesijo prepeval slov. velikonočno ,,Zveličar nap je vstal iz groba". Po procesiji je bila v kapeli slovesna peta mapa. Med njo je prav tako pel na koru Slov. pevski zbor Gallus.
OSEBNE NOVICE
g. Lojze Horvat je diplomiral iz ekonomije na Visoki poli za ekonomijo v Buenos Airesu (Instituto catolico de Cultura). Čestitamo.
+ Albin Špacapan. Iz Podgore pri Gorici je pripo žalostno sporočilo, da je dne 18. marca 1956 umrl v starosti 81 let Albin Špacapan. Rajni je bil ugledni kamnosepki mojster ter zadnji slovenski župan v Mirnu pod italijansko zasedbo. K zadnjemu počitku so ga položili ob veliki udeležbi domačinov na pokopalipču v Mirnu. Doma zapunča ženo, sina Bernarda, župnika v Podgori, hčerko, ki gospodinji pri bratu župniku Bernardu, v Argentini pa sina Mirka. Vsem iskreno globoko sožalje, rajni pa naj mirno počiva v slovenski zemlji.
+ Štefan Mavrič. V Vipolžah pri Gorici je 1. marca 1956 umrl g. Štefan Mavrič. K zadnjemu počitku so ga položili 2. marca t. l. na domačem pokopalipču v Vipolžah. Za rajnim žalujejo doma njegova žena, ga. Jožefa Mavrič ter otroka Milka in Mirko, v Argentini pa otroci Jožefa, Egidija, Leopolda, Karolina, Elvira, France in Mirko ter zetje Jožef, Roman, Victorio, Leopoldo in Jožef. Vsem iskreno globoko sožalje, rajni pa naj mirno počiva v domači zemlji.
OBVESTILA
Umetnipka pola. Slov. kult. akcija prične z novim semestrom v soboto 7. t. m. ob treh pop. na Alvarado 350, Ramos Mej^a (poleg Ilirije). V kolikor dopupča prostor, sprejmemo nekaj novih izrednih učencev s primernim risarskim znanjem.
Mladinski Dom vabi vse svoje člane na redni mesečni sestanek, ki bo na belo nedeljo dne 8. aprila. Začetek ob 10. uri s skupno sv. mapo, po map je sestanek na katerem bo predavanje s skioptičnimi slikami iz Severne Amerike. Lepo prosimo, da se sv. mape in sestanka vsi točno udeleže. Vabi odbor.
Svobodna Slovenija, 5. aprila 1956 - pt. 14.
SLOVENCI IN ©PORT
vedno zahtevata samoodločbo, medtem ko se zmernejpi nacionalisti zavzemajo za večjo avtonomijo regije znotraj Španije.
NEMIRNA FRANCIJA
Francoski sindikati ter ptudentske in dijapke organizacije so za ta torek sklicali že peti protestni dan. Nasprotujejo zakonu, ki uvaja pogodbo o prvi zaposlitvi. Zakon je potrdil tudi francoski predsednik Chirac, čeprav je vlado pozval k spremembam nekaterih členov. Gre za skrajpanje poskusnega obdobja, v katerem lahko delodajalci zaposlene odpustijo, z dveh na eno leto ter da mora delodajalec za odpustitev navesti razloge. Kritiki pa mu očitajo, da je bil njegov govor nerazumljiv.
VOJAŠKI BIATLON
Po začetni srebrni kolajni Tadeje Brankovič na svetovnem vojapkem prvenstvu v pvicarskem Andermattu so se slovenski biatlonci izkazali tudi v patruljnem teku. Zabeležili so kar dve ekipni zmagi. Naslov svetovnih vojapkih prvakov so slavili Janez Marič, Matjaž Poklukar, Janez Ožbolt in Nejc Brodar, nato pa so se zmage v isti disciplini veselile pe Tadeja Brankovič, Andreja Koblar, Lucija Larisi in Petra Majdič. Slovenci so za seboj pustili finsko in pvicarsko patruljo na 2. in 3. mestu, ter celo favorizirani francoski in nempki patrulji, ki sta končali na 5. oziroma 7. mestu. Slovenke, ki jim je na pomoč priskočila Petra Majdič, ki je že pred dnevi v teku na 10 km osvojila odlično drugo mesto, so se prav tako povzpele na najvipo stopnico v patruljnem teku. Za njimi so zaostale tako Nemke na drugem mestu, kot tudi Francozinje na tretjem mestu.
V DVOJICAH DO POLFINALE
Na tenipkem turnirju v Key Biscaynu z nagradnim skladom 3,45 milijona dolarjev je najboljpa slovenska igralka Katarina Srebotnik pot končala v polfinalu ženskih dvojic. Z japonsko soigralko Šinobu Asagoe, bili sta osmi nosilki, sta proti sedmopostavljenima Južnoafričanki Liezel Huber in ameripki veteranki Martini Navratilovi izgubili s 7:6 (7), 1:6 in 3:6.
RITMIČNA GIMNASTIKA V ŠENTVIDU
Belorusinja Ina Žukova je postala zmagovalka osmega mednarodnega "challenge" turnirja v ritmični gimnastiki. V pportni dvorani Gimnazije Šentvid v Ljubljani je skupaj sicer nastopilo 81 tekmovalk iz 15 držav, največ v mlajph kategorijah. Slovenska predstavnica Mojca Rode je bila peta.
V NAJBOLJŠEM EVROPSKEM MOŠTVU
Najboljp slovenski namiznotenipki igralec Bojan Tokič je pe drugič v svoji karieri osvojil pokal ETTU. Njegov nempki klub Frickenhausen je namreč v povratni tekmi finala proti prav tako nempkemu Pluderhausnu sicer izgubil z 2:3, a mu je ta rezultat zadostoval za končno lovoriko. Ker sta se obe finalni tekmi končali z zmago domačih s 3:2, je odločalo ptevilo osvojenih nizov, tu pa je bilo z izidom 20:18 uspepnejpe Tokičevo moptvo.
POLMARATON NA REKI - ŽE DRUGIČ
Slovenski atlet Roman Kejžar je zmagal na petem polmaratonu na Reki. Z 1:05,40 ure je ubranil lansko prvo mesto in prehitel Zsoltana Benedeka z Madžarske (1:06,25) ter Džura Kodža iz Bosne in Hercegovine (1:06,42). Tone Kosmač je na četrtem mestu dosegel osebni rekord (1:07,38).
OSEBNE NOVICE
Poroki
V cerkvi Sv. Magdalene Sofije Barat v Castelarju sta se 25. marca poročila Natalija Savelli in Damijan Tomazin. Za priče so bili njuni starp Ana Medic in dr. Julij Savelli ter Ivanka Trobec in Jernej Tomazin. Poročni obred je ob petju mladih iz Slompkovega doma vodil Pavel Novak CM.
2. februarja t.l. sta se poročila v cerkvi Nuestra Senora de la Asuncion Tatjana V. Frontini in Leopoldo H. Casella. Priči so bili njuni starp Marta in Albin Frontini ter Hugo in Matilde Casella.
Novoporočencema čestitamo in želimo mnogo sreče!
Nova diplomantka
Na državni univerzi v Buenos Airesu je dokončala ptudije prehrane (Nutricion) in dosegla licenciaturo Marije-la Urbanija. Novi diplomantki čestitamo in ji želimo mnogo uspeha ter božjega blagoslova!
Smrt
Umrli sta: v Castelarju Jelči Kopač (50); v Sloveniji Ivanka Bučar (70). Naj počivata v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Jernej Tomazin, Jožko Rožanec, Matjaž Čeč, Franci Gričar, Marija Zupanc Urbančič, Astrid Llanos, Emilijan Nemanič, Jože Horn. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
4. aprila 2006
SLOVENSKO ZAVETIŠČE ROŽMANOV DOM
VABI 9. APRILA
NA CVETNO NEDELJO
- Ob 11.30: blagoslov butaric in oljk, ter blagoslov obnovljenih prostor,
-	sv. mapa za dobrotnike;
-	skupno domače kosilo. Martin Fierro 4246 — San Justo
Podprimo Rožmanov dom!
Položaj Romov v Sloveniji
1 EVRO 1 US dolar
239,6 SIT 198,1 SIT
Komisar SE za človekove pravice Alvaro Gil-Rob-les v poročilu o Sloveniji, ki ga je predstavil Odboru ministrov v Strasbourgu, ugotavlja, da je Slovenija na nekaterih področjih sicer napredovala, kar zadeva spoptovanje človekovih pravic, pe vedno pa jo pesti več problemov. Med slednjimi izpostavlja zapčito manjpin, položaj Romov (prej smo rekli ciganov) in homofobijo. Napredek pa opaža glede nediskrimina-cije, reforme policije, boja proti trgovini z belim blagom in zagotavljanja enakopravnega dostopa do zaposlitve.
Poročilo Gil-Roblesa je dokument o tem, koliko slovenske oblasti izpolnjujejo priporočila, zapisana v njegovem poročilu o spoptovanju človekovih pravic iz leta 2003. Komisar SE za človekove pravice je tokratno poročilo napisal na podlagi obiska čla-
OBVESTILA
ČETRTEK, 6. aprila:
Redna seja Zveze slovenskih mater in žena ob 15. uri v Slovenski hip.
PETEK, 7. aprila:
Na Pristavi bodo delali butarice, ob 15. uri; in tudi 8. aprila ob 9. uri.
SOBOTA, 8. aprila:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 9. aprila:
V Rožmanovem domu ob 11.30: blagoslov butaric in oljk, ter blagoslov obnovljenih prostor; nato sv. mapa za dobrotnike in skupno domače kosilo.
Uprizoritev Živega Križevega pota v izvedbi Pristavske mladine, ob 19. uri na Pristavi. Začetek točno ob napovedani uri.
ČETRTEK, 13. aprila:
Obredi velikega četrtka, v slovenski cerkvi Marije pomagaj, ob 20. uri.
PETEK, 14. aprila:
Obredi velikega petka, v slovenski cerkvi Marije pomagaj, ob 19. uri.
SOBOTA, 15. aprila:
Vstajenjski obredi velike sobote, v slovenski cerkvi Marije pomagaj, ob 21. uri.
ČETRTEK, 20. aprila:
Sestanek Zveze slovenskih Mater in žena iz San Martina .
Ob 16. uri nam bo lic. Emi Urbančič Marurač dala koristne napotke za dupevno in duhovno zdravje.
SOBOTA, 22. aprila:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 23. aprila:
Občni zbor dru ptva Zedinjena Slovenija, po map v Slovenski hip.
ČETRTEK, 27. aprila:
Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 30. aprila:
Občni zbor dru ptva Slovenska Pristavi, po map v Slovenski hip. Po občnem zboru člansko kosilo.
nov njegovega urada v Sloveniji maja ani.
Poročilo za Slovenijo, tako kot za ostale države, ni zavezujoče, je pa nespoptovanje priporočil oziroma človekovih pravic vedno zelo slabo za ugled države.
Opozorila komisarja SE za človekove pravice Alv-ara Gil-Roblesa glede položaja Romov, ki jih je navedel v poročilu o Sloveniji, niso utemeljena, meni direktor vladnega urada za narodnosti Janez Obreza. Slovenija je po mnenju Obreze v zadnjih letih naredila ,,zelo veliko" za izboljpanje položaja romske skupnosti.
Letos je tako država za izboljpanje njihovega položaja namenila dobrih 400 milijonov tolarjev. Od tega 314 milijonov tolarjev za ureditev romskih naselij. Urejanje teh naselij, opremljanje s komunalnimi in električnimi priključki, poteka preko t.i. izvedbenih programov. Slovenija namerava v ptirih do petih letih te zadeve urediti tako, da bi bila naselja urejena tako kot druga naselja v državi, je napovedal Obreza. Ostanek sredstev pa je namenjen za financiranje radijskih in televizijskih oddaj ter drugih dejavnosti.
Obreza je zavrnil tudi navedbe Gil-Roblesa, da gre pri primeru ločevanje romskih otrok v posebne oddelke na osnovni poli Brpjin za zgrepen poskus integracije. Ta model se je kot začasen model obnesel, saj vsi romski otroci s tega območja obiskujejo polo po tem modelu, je povedal Obreza in dodal, da glede tega ni nobenih pripomb ,,s strani romskih starpev niti ne kakpnih opaznejph pripomb od starpev večinske populacije".
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek pa je dejal, da se z opozorili strinja.
PORAVNATE NAROČNINO!
DAROVI
Za Slovensko zavetipče Rožmanov dom je N.N.,
namesto cvetja na grob Francetu Hrovatu daroval 250.- pesov; Hrovat Marta je darovala 200.- pesov. Bog povrni!
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personer^a Jur^dica: Decreto N° 1933/62 - Registro C 3754-59 C O N V O C A T O R I A
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Extraordinaria, que se realizara el d^a 23 de abril de 2006, a las 10.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1.	Eleccion de dos asamble^stas para firmar el Acta de la Asamblea, junto con el Presidente y el Secretario.
2.	Consideracion y aprobacion de los Senores asamble^stas del ingreso de la entidad a la "FEDERACION DE EINTIDADES ESLOVENAS EN LA ARGENTINA".
3.	Designacion de un delegado titular y un suplente para representar a la entidad por el termino de dos (2) anos.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al art^culo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
COOPERATIVA DE CREDITO "S.L.O.G.A." LTDA
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado) Matr^cula I.N.A.C.y M. N° 5380 Bme.Mitre 97 - Ramos Mej^a - Ptdo.de La Matanza - Pcia.de Buenos Aires
C O N V O C A T O R I A
De conformidad con lo dispuesto por el art.31 de los Estatutos Sociales y conforme con el Acta N° 1039 de la sesion ordinaria del Consejo Administrativo de fecha 27 de Marzo de 2006, se convoca a los senores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el d^a 28 de Abril de 2006 a las 19 horas en el local de la calle Castelli N° 28 de la Ciudad de Ramos Mej^a, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1)	Designacion de dos asamble^stas para suscribir el Acta de la Asamblea segun el art.39 de los Estatutos Sociales.
2)	Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3)	Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resultados, Anexos 1 y 2, Informe del S^ndico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio Economico N° 45, iniciado el 1 de Enero de 2005 y finalizado el 31 de Diciembre de 2005.
4)	Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion, segun lo determina-do por el art. 48 de los Estatutos Sociales: Por dos anos: el Secretario, dos Vocales Titulares, un Vocal Suplente.
5)	Eleccion de un Sindico Titular y de un Sindico Suplente, segun lo determinado por el art.63 de los Estatutos Sociales por el termino de dos anos.
6)	Analisis de propuestas para el futuro de la Cooperativa, sus efectos y costos.
De los estatutos:
Art. 32 - La Asamblea se realizara validamente sea cual fuere el numero de asistentes, una hora despues de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiera reunido la mitad mas uno de los asociados.
Ramos Mej^a, 27 de Marzo del 2006.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
Sem velik ljubitelj in zbiralec slik slovenskih umetnikov. Še zlasti me izredno zanimajo slike sledečih slikarjev:
Gojmir Anton Kos, Pregelj Marij, France Kregar, Rihard Jakopič, Ivana Kobilica, Ivan Grohar, Bara Remec, Mupč Zoran, Matej Sternen, Matija Jama ter podobnih.
Če imate v svoji zbirki slik omenjene umetnine in želite kak pno delo prodati, prosim, kontaktirajte me na naslov: brumec.ales@siol.net Tel: 00 386 31 606 006 00 386 15 116 174
Alep Brumec
Protesti proti medvedom iz Slovenije
Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da so se v vasici Arbas v francoskih Pirenejih v prejpnjo soboto zbrali nasprotniki naselitve rjavih medvedov iz Slovenije in napovedali protestno ,,ob-kolitev" vasi, ki pteje okoli 250 prebivalcev. Števil ni so nosili palice, nekateri pa
Upokojenci bodo potovali v ,,Cataratas de Igua-zu". P rijavi se pri ge. Pavli: 4658-6157. Pričakujemo te, ne bo ti žal.
majice z napisom: ,,Med-ved na prostosti - življenja v nevarnosti". Protest je postal nasilen, saj so demonstranti na občinsko zgradbo metali petarde, steklenice in celo kri.
Kot dodaja AFP, je župan Arbasa zaradi dogajanja napovedal, da bo izstopil iz socialistične stranke, ker so njeni pripadniki sodelovali na protestu. Napovedal je tudi tožbo in zahteval razpustitev Združenja za zapčito dedipčine AS-PAP, ki je demonstracije organiziralo.
Francoska ministrica za okolje Nely Olin je pred kratkim napovedala, da bodo v ptirih občinah v Pirenejih, med drugim v Ar-basu, sredi aprila naselili pet rjavih medvedov iz Slovenije.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!