Naročajte „GLAS" - zbirajte nove naročnike
NAGRADA ZA VSAKEGA NAROČNIKA — NAROČNIKI »GLASA« DOBIJO IZVOD LISTA PO 21 DIN — VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE — ZA MILIJON DINARJEV NAGRAD
LETO XVII. — številka 87
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J» lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Lota o Tržič. — Izdaja časopisno pod-letje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE
KRANJ, SREDA, 10.11.1963 CENA 40 DIM
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ 1. januarja 1958 kot poltedntk* Od 1. Januarja 1<>60 trikrat tedensko« Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sicdab tn sobota b
ZA GORENJSKO
SLOVO ŽELEZNEGA 95-LETNIKA IZ GORNJESAVSKE DOLINE
Kdo bo plačal izgubo ?
v S 1. januarjem 1966 ukinjeni železniški progi Jesenice—Rateče in Kranj—Tržič — Stroški cestnega prevoza bodo precej višji
železniškim vlakom Jesenice—Planica in Kranj—Tržič pripisujejo samo šo^jober mesec in pol življenja. S 1. januarjem naj bi ukinili obe ti dve progi, ki poslujeta z velikimi izgubami. Toda mnogi delavci, dijaki in prebivalstvo teb krajev je zaskrbljeno, ker trenutno še ne vidi rešitve ob tej spremembi v prometu. Prav tako te spremembe iz železniškega na cestni promet vsiljujejo mnogim podjetjem, zlasti v Tržiču, nove rešitve in ustrezne reorganizacije v doslej ustaljeni obliki dobave in odpreme blaga. In povsod ugotavljajo, da se bodo prevozni stroški povišali.
Gorenjskem — tržiška In gornjesavska, medtem ko kamniški Se niso napovedali te usode. Tržiška je že bila celo na spisku za Dan mrtvih, pa so Ji podaljšali življenje do 31. decembra, kajti k vsemu temu mora dati svoj pristanek tudi Izvršni svet Slovenije.
Komentatorji .in stališča ob tem so si zelo različni ne le med ljudmi, ki o tem
kramljajo v kavarnah, marveč tudi na raznih posvetih in sestankih. Železničarji mahajo s podatki,« da jim te proge prinašajo vse večje izgube, drugi modro ugotavljajo, da je doba »železne ceste« preživela svojo zgodovinsko poslanstvo, koristni ki teh uslug pa upravičeno sodijo, da bi bilo gospodarsko smotrneje zagotoviti postop-(Nadaljevanje na 3. strani)
Posvetovanje na Biedu
Bled, 9. nov. — Tu se je pričelo danes dopoldne dvodnevno posvetovanje predstavnikov lesne industrije, ki ga je sklicalo Poslovno združenje lesne industrije Slovenije. Uvodni referati in poročila na današnjem, začetnem delu posvetovanja so navrgli udeležencem nekaj osrednjih problemov o na-daljnem usmerjanju te industrijske panoge v novih gospodarskih pogojih. Glavna težnja je, da bi s predelavo vseh vrst dali lesu čimvečjo vrednost in se tako uspešneje in hitreje vključevali v mednarodni trg. — K. M.
O ukinitvi tako imenovanih nerentabilnih železniških prog že beremo in slišimo
dalj časa. Skupnost ŽTP v Ljubljani ima na spisku 7 takih prog, med temi dve na
Janko Smole v Tekstilindnsii
KRANJ, 9. novembra — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole je na povabilo kolektiva »Tek-stilindus« v Kranju Imel danes popoldne daljši pogovor s člani samoupravnih organov in drugih organizacij te delovne skupnosti oziroma je odgovarjal na njihova vprašanja. Zlasti je govoril o obratnih sredstvih, o deviznem sistemu, o notranjih rezervah, o standardu in o drugih težavah, ki v mnogih kolektivih prihajajo na površje pri uresničevanju gospodarske reforme. Na nekatera vprašanja pa Je odgovarjal tudi predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir.
— K. M.
NOVI UKREPI ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE V ŽELEZARNI
Specializacija v železarni
Opustitev proizvodnje varjenih cevi — Povečana proizvodnja oplaščenih elektrod — Nova razporeditev delavcev, ki so bili zaposleni v proizvodnji varjenih cevi — Opuščanje proizvodnje pohištvenih vzmeti
Jeseniška železarna je tovarna, ki se je zelo uspešno vključila v nove pogoje gospodarjenja. Skoraj vsaka seja njihovega DS pomeni tudi
pomemben sklep o izboljšavi njihove proizvodnje.
Na zadnji seji DS so sklenili, da bodo opustiil proizvodnjo varjenih cevi in se še ostreje specializirali le na posamezne proizvode. Preusmerili so že delavce, ki so bili zaposleni pri tem delu in to tako, da ne bo nihče zaradi tega materialno oškodovan.
Zastopniki komercialnega oddelka se bodo pogovorili s predstavniki podjetja ZINOS o odprodaji strojev za izdelavo pohištvenih vzmeti. Ker železarna lahko proda žico za posteljne vzmeti po 218 dinarjev za kilogram, a izgolov-ljene vzmeti le po 202 dinarja, so sklenili ,da takoj opustijo tudi izdelavo teh vzmeti.
Vsi podatki o novem poslovanju Železarne so vzpodbudni. Proizvodne stroške so že zmanjšali za 300 milijonov 500 tisoč dinarjev. Zaradi boljše kvalitete izdelkov so dosegli za 9.200 din boljšo ceno pri toni. a svojo prejšnjo
proizvodno ceno dvignili le za 2.200 din pri toni.
Delavski svet je zadolžil po« samezne delovne enote, da morajo že do 5. dcembra pripraviti programe za naslednje leto. V teh programih mora biti zagotovljena osebna odgovornost posameznikov za opravljanje predvidenih nalog, kar naj bi bilo jamstvo za dobro in uspešno poslovanje. /
Poskrbimo za mlade
Kranj, 9. novembra — Da«
nes popoldan je bila v prostorih občinske skupščine I. redna konferenca občinske zveze društev prijateljev mladine. Med drugim so spregovorila o tem, da se v prihodnje ne sme zmanjševati, sredstev za vzgojo, usposabljanje in učenje šolskih in predšolskih otrok. Prav tako bo potrebno hitreje in z večjim razumevanjem reševati \ otroško varstvo in zagotoviti sredstva za zdravstveno varstvo otrok. Se posebno pozornost pa zahteva skrb za razvojno prizadete otroke, katerim naj bi podjetja nudila večjo možnost zaposlitve.
A. i.
MLADINA NA KONFERENCAH
10. NOVEMBER 1965 * GLAS
LETNA KONFERENCA ObK ZM KRANJ
Nepravilna kadrovska politika
Kadrovska politika podjetij v večini primerov ni pravilna1. To se vidi na področju zaposlovanja, šolanja in štipendiranja. Odnos podjetij do vajencev je pravilen le ponekod. Največ mladoletnikov je zaposlenih iz socialno šibkih družin.
Ta
SKOFJA LOKA   Jfe m\^[n^
marveč samoupravljale!
in še vrsta drugih vprašanj so bila bistvo razprave na letni konferenci Občinskega komiteja ZM Kranj, ki je bila v nedeljo, 7. novembra. Kritičen odnos mladih do reševanja posameznih vprašanj v okviru novih gospodarskih ukrepov, ki zadevajo tudi mlade, bo terjalo od organizacije ZM skupno z ostalimi silami v komuni veliko pozornost v prihodnjem obdobju. Mladi ljudje oblikujejo odnos do reforme in uresničevanje njenih načel predvsem po položaju kakršen je na področju izobraževanja, štipendiranja, možnosti za zaposlitev in nadalnje usposabljanje. Nedvomno so to najvažnejša vprašanja, ki vplivajo na mlade.
Med zaposlenimi mladoletniki je v kranjski komuni 47 odstotkov takšnih, ki imajo dokončanih le šest razredov osemletke. Največ zaposlenih mladoletnikov je iz socialno »ibkih družm (72%), nato iz kmečkih (13%) jn uslužben-«kih (12 o/o). Kljub temu, da se želi preko 75 odstotkov te mladine dopolnilno izobraževati, jim to zaradi najrazličnejših vzrokov ni omogočeno. Težave in nepravilnosti pa se pojavljajo tudi v odnosu podjetij do vajencev in pri odpuščanju delavcev. V nekaterih primerih so odpuščali tlite, ki so zadnji prišli v podjetje, aH pa takšne, ki še niso poročeni; z obrazložitvijo, da se pri teh ne more pojaviti socialni problem. Podobne ugotovitve so bile na konferenci izražene tudi glede šti-
pendiranja. Od 555 študentov, ki študirajo na višjih in visokih šolah, prejema štipendijo okrog 30 odstotkov. Kljub precej majhnem številu štipendistov, pa študentje prvih letnikov zelo iredko dobijo štipendije, posebno še v letošnjem letu, ko podjetja, razen redkih izjem, sploh ne razpisujejo štipendij. Takšen odnos gospodarskih organizacij do vseh teh in še drugih vprašanj, pomeni iskanje skri. tih rezerv tam, kjer jih ni.
A. 2.
Mladi ljudje, ki prihajajo v delovne organizacije, so doslej preveč ločeno od ostalega življenja in razvoja kolektiva obravnavali in reševali svoje probleme. Toda to niso več zgolj mladinci. Oni so v takem primeru samoupravljalcl z vsemi pravicami in seveda tudi dolžnostmi. Zato mora mladina reševati svoje težave samo preko samoupravnih organov. Pomoč jim je dolžna dajati tudi sindikalna organizacija, člani ZK in drugi. Glavno je, da mladina ne ostaja ločeni del kolektiva marveč, da se zbira v rjegovo celoto, da oživi kot jedro svežih idej, da vnaša nove življenjske sile med kolektiv pri iskanju novih oblik reševanja najrazličnejših težav in vnašanja notranjih odnosov, kar zahteva današnji razvoj in tudi nakazujejo osnovne smernice.
Taka  je  bila  ena  izmed    Loki. O tem je govoril Stane'
je ona ena osrednjih misli na nedeljski letni občinski konferenci Zveze mladine Slovenije v škofji
Rant in drugi delegati. Omenjali so primere, da v posameznih kolektivih delavci ne-
Spomladi dograjen zdravstveni dom
V Glasu smo že poročali (23. oktobra), da bodo v Kamniku, ob cesti proti Duplici med gimnazijo in hencinsko črpalko, do spomladi dogradili zdravstveni dom, in sicer v stavbi, ki je bila dolga leta le na pol dograjena in ki Je bila prvotno namenjena za zadružni doni, pozneje pa za dom družbenih organizacij. Razen zdravstvenega doma bodo v stavbi tudi telovadnice za gimnazijo in osnovne šole in prostori za estetsko izobraževalni ustanove. Dela, ki jih je prevzelo gradbeno podjetje »Graditelj«, dobro napredujejo Dom so zdaj ze ometali In upamo lahko, da bo v predvidenem roku dograjen. — -a, foto Perdan
godujejo zaradi pačenja kri-; terijev o nagrajevanju, zaradi neobveščenosti in podobno in j da o tem ni, nihče spregovo-ril tam kjer* bi bilo treba -na sejah samoupravnih organov. Mnogi predstavniki delovne mladine iz podjetij so se zavzemali za to, da mladinska organizacija bolj odločno kot doslej postavlja taka vprašanja in nakazujejo njihova reševanja.
Prav tako so na škofjeloški konferenci govorili o delu krajevnih skupnosti. Menili so, da bi krajevna samouprava hitreje dobila svojo obliko prav ob tesnejšem sodelovanju z mladino. Razne delovne akcije in druge oblike reševanja krajevnih problemov bi lahko zaživeJe prav s sodelovanjem mladine. Mladina pa bi tako reševala svoje in skupne težave.
jSeveda so na konferenci veliko govorili tudi o štipendijah in osposabljanju mladih ljudi, o njihovem zaposlovanju im podobno, kar je bilo značilno za vse konference. Tudi tu so omenjali, da podjetja zmanjšujejo sredstva za šolanje mladih, da ima 252 dijakov srednjih šol samo 89 štipendije in podobno, kar so ocenjevali kot trenutno slabost, ki se bo lahko v prihodnje maščevala.
Konferenca je bila zelo plodna. Izmed 107 povabljenih delegatov se jo je udeležilo 91 in 13 udeležencev je s svojimi diskusijami obogatilo celotno razpravo in por magalo k oblikovanju končnih stališč za delo v prihodnje. — K. M.
Z LETNE KONFERENCE ZVEZE MLADINE OBČINE DOMŽALE
Zapiranje vrat se že maščuje
Slab odnos do strokovnjakov se že maščuje — 220 mladih
brez posla
Osnovna nit referata dosedanjega predsednika ObK ZMS Janeza Cerarja ln razprave na nedavni redni letni konferenci Zveze mladine občine Domžale je bila, da rešitev sedanjih težav v gospodarstvu ln v kratkovidnem odpuščanju delovne sile, zapiranju vrat novim mladim delavcem, odpovedovanju pogodb o štipendiranju, v nizkih nagradah vajencev, čemur smo priče v zadnjih mesecih v domžalski občini.
Nedvomno je zaskrbljujoče, da je po podatkih Zavoda za zaposlovanje trenutno brezposelnih mlađih, ki so letos zaključili osemletno šolanje, od teh jih je 60 s končanimi osmimi razredi. Vsi ti ali niso bili sprejeti v srednje šole ali pa niso dobili učnih oziroma delovnih mest v gospodarstvu v občini.
Poleg teh je nezaposlenih Sc 91 mladih ljudi, ki so bili žo zaposleni.
V nekaterih podjetjih letos niso sprejeli nobenega vajen-
ca ali pa precej manj kot prejšnja leta. Marsikje ne Štipendirajo nikogar (Melodija, Filc, Trak), ali pa celo lastnih štipendistov niso sprejeli po končanem šolanju na delo' (TOSAMA). Število štipendistov na srednjih šolah se je zmanjšalo v zadnjem času za 17.
LAIČNOST V OSPREDJU
Pri vsem tem pa je kadrovska struktura zaposlenih v domžalski občini zelo slaba, daleč   Dod   republiškim in
zveznim povprečjem. Samo 1 % zaposlenih ima fakultetno izobrazbo, medtem ko je slovensko povprečje 2,6 %. Samo 0,3 % jih ima višjo izobrazbo. Z 18,1 % zaposlenih kvalificiranih delavcev zaostaja gospodarstvo domžalske občine za slovenskim, ki znaša 22,5 %. Se bolj porazen pa je podatek, da je le 28,2 % vodstvenega' kadra (administrativno tehničnega) strokev-no usposobljenega za delovna mesta, ki jih zaseda.
V luči vseh teh podatkov in takšne kadrovske politike, posebno Še zmanjševanja zaposlenih na račun slabšega izkoriščanja že sedaj slabo izkoriščenih strojnih naprav, nam je potem tudi popolnoma razumljiv podatek,da je produktivnost v eosnodarstvu
v domžalski občini celo nazadovala v primerjanju z lanskim letom v letošnjih prvih 8 mesecih za 2 %, število zaposlenih pa za 1 %. V tem, ko produktivnost dela pada, pa napovedujejo podjetja porast osebnih dohodkov za 38 %, kar je v ostrem nasprotju z namenom gospodarske reforme, ki hoče končno vskladiti rast OD z rastjo produktivnosti. To povečanje bodo podjetja seveda naredila na škodo skladov sploh, posebno pa še sredstev za razširjeno reprodukcijo.
POTREBEN PRELOM
Ko so na konferenci kritično pretresali omenjena dejstva in težnje, so pri tem omenili, da je takšna politika v posameznih podjetjih v občini pripeljala delovne skupnosti na rob likvidacije kar že grozi Melodiji, Gradbenemu podjetju in Mestnemu mizarstvu.
Zato so sev na konferenci zavzeli za to, da je treba v gospodarstvu domžalske občine prelomiti s takšnim gospodarjenjem, zlasti pa še s
tako  kadrovsko politiko odnosom   do izobraževanj« sploh. r
Seveda pa je pri tem potrebno, kot je poudaril v diskusiji sekretar CK ZMS Pran-ček Hudej, da mladi ne samo odkrivajo slabosti in jih kritizirajo/ ampak da poiščejo tudi rešitve za te probleme in se v organih upravljanja zavzamejo za njihovo uveljavljanje.
Od rešitve teh temeljnih problemov pa je potem odvisna rešitev drugih perečih vprašanj življenja in dela mladine in njene organizacije v občini, n. pr. možnosti za športno in kulturno udejstvo-vanje.
© Sklepi konference vseka-9 kor nalagajo obsežne na-O loge občinskemu komiteju, 6 posebno pa še 31 aktivom
# v občini, ki jih bodo lahko 9 rešili le v čimboljšem so-
# delovanju z drugimi druž-
# beno političnimi org»niza-
# cijami in organi upravlja-0 nja, zlasti tudi z občinsko 6 skupščino.
Franci Gerbee
r
LETOŠNJI TURIZEM NA GORENJSKEM
V
Gospodarske novice.
NOVO IME
Centralni delavski svet tovarne emajlirane posode v Celju je sklenil, da yt bo podjetje s 1. januarjem prihodnjega leta preimenovalo v EMO — emajlirnica, metalna industrija in orodjarna Celje. Podjetje bodo preimenovali predvsem zato, ker proizvodnja emajlirane posode predstavlja le približno 30 % celotne proizvodnje.
MANJ SLADKORJA Letos je bilo s sladkorno peso zasejanih manj površin kot lani. Zato pričakujejo, da bomo imeli 11.000 ton manj sladkorja bt lani, ali 310.000 ton. Pričakujejo, da bo poraba sladkorja blizu 420.000 ton, kar pomeni, da bomo morali tudi sladkor uvažati.
OKTOBRSKI REKORD Z velikim korakom na mednarodni trg
Po sicer še nepopolnih podatkih, smo v oktobru izvozili za 130 milijard dinarjev (dolar = 1.250 din) blaga. To pomeni nič več in nič manj kot 33 % več kot lani oktobra. Do vključno oktobra smo tako izvozili za 1,071.6 milijard blaga ali 21 % več kot lani v enakem času.
Uvoz je v oktobru dosegel vrednost 138 milijard dinarjev in je za 16 % večji kot lani oktobra. Do začetka novembra smo uvozili za 1,343.5 milijard dinarjev blaga, kar pomeni za 4 % manj kot lani
_J
Stara pese
iznajdljivost
Skupno število turističnih prenočitev na Gorenjskem (brez občin Kamnik in Domžale) se je letos do konca septembra, se pravi do konca poletne turistične sezone, približalo milijonu; lani je bilo vseh prenočitev (vključno s tako imenovanim mladinskim turizmom) 901.025, letos pa 972.855. . Skoraj^"dve tretjini (609.964) jih statistika letos pripisuje domačim gostom. In nekoliko manj kot dve tretjini, vendar več kot polovico vseh prenočitev (576.692) je bilo letos v radovljiški občini, ki je edina na Gorenj-
skem in letos prvič zabeležila več prenočitev tujih gostov (290.598) kot domačih (286.094); lansko razmerje je bilo še v korist domačih gostov, čeprav velike razlike med prenočitvami domačih turistov (283.697) in tujih (275.124) v devetih mesecih ni bilo. V radovljiški občini z največjima gorenjskima turističnima centroma Bledom in Bohinjem se je torej skoncen-trirala dobra polovica gorenjskega turizma; doslej je veljalo to bolj le za' poletno sezono, medtem ko je z Voglom to področje široko odprlo vrata tudi zimskemu turizmu.
Kdo bo plačal izgubo?
(Nadaljevanje s 1. strani)
ino preusmeritev prometa. To velja zlasti, za Gornjesav-sko dolino. Tamkajšnja cesta ni primerna niti za sedanji promet, posebno ob glavni turistični sezoni, ko tod vozijo dolge kolone osebnih vozil.
Gornjesavska proga — kot je (poizvedel naš sodelavec B. Blenkuž, ima na leto 200 milijonov dinarjev izgube. Dnevno vozijo v vsako smer štirje potniški in en mešani vlak s povprečno 1000 potniki in 40 tonami blaga. Ves ta promet daje ob sedanjih popustih (delavske, dijaške in druge karte) komaj 30 milijonov dinarjev dohodka s tovornim prometom vred. Res, z letom 1966 sta predvidena samo še dva popusta potnikom: 25 odstotkov dijakom in 50 odstotkov otroci do 10 let. Ostali naj bi  plačevali  celotne vozov-
Cesta skozi Bodešče
Odkar je narasla Sava odnesla mostove na področju radovljiške občine, je bilo treba preusmeriti tudi cestni promet. To pa je imelo za posledico, da so tamkajšnje ceste, ki prej niso bile tako obremenjene, postale tako slabe in razrite, da je po njih težko in nevarno voziti. To
velja zlasti za cesto iz Krope oz. Kamne gorice v smeri Bodešče in Ribno. V zadnjih dneh so vendarle pričeli cesto nasipavati in pričakujejo, da bo že v nekaj dneh zasilno popravljena, da ne bo več velikih neprilik in nepotrebnih zamud. — R. Č.
Vsa podjetja mrorajo do 31. decembra t. I. prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje določbam
TEMELJNEGA ZAKONA O PODJETJIH Zakon vsebuje zelo pomembne določbe, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi vodilni delavci v podjetjih, ki jim je zaupano vodenje ln upravljanje delovnih organizacij. 0 značilnosti tega zakona in njegovem vplivu na organizacijo podjetij bo predaval tov. dr. BOJAN ZABEL, docent pravne fakultet ev Ljubljani. PREDAVANJE BO V ČETRTEK, 11. novembra 1965 ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11/I. Predavatelj bo predvsem prikazal pravno ekonomske vidike tega zakona, zato pričakujemo na predavanju zanesljivo udeležbo direktorjev in njihovih namestnikov, sekretarjev, ekonomistom, pravnikov, predstavnikov delavskega samoupravljanja in drugih vodilnih delavcev,
nioe. Toda niti to ne more rešiti položaja, čeprav bi se od sedanjih 200 milijonov dinarjev izgube letno ta znižala na približno 90 milijonov dinarjev. In kdo naj to plača  —  podjetje, občina?
Čeprav še ni nič »uradnega«, so se na Jesenicah že začeli pripravljati na to. Tako namerava enota Ljubljana transport na Jesenicah uvesti lokalni avtobusni promet v dolino. O tem so se že pogovarjali v imenovanem podjetju im tudi s predstavniki jeseniške občine, kjer skušajo stvar urediti tako, da bi ne okrnili sedanjega življenja teh krajev in ne prizadeli prebivalce — »vozače«.
Zgodovinski podatki te proge povedo, da je tam stekel promet pred 95 leti, ko so leta 1870 odprli železniško zvezo Ljubljana—Tržič—Beljak. Leta 1906 pa so odprli še bohinjsko progo in vzpostavili novo zvezo Bel jak — Jesenice — Trst. S tem pa je trbižka proga po svojih 36. letih izgubila veljavo. Vendar je do druge svetovne vojne ohranila še dokajšan promet. Iz Rateč so pozimi nakladali veliko ledu za ljubljansko pivovarno, iz Rajblja so prevažali veliko rude v topilnice v Mežico in v Italijo so po tej železnici prevažali velriko lesa.
Po zadnji vojni na tej progi niso več obnovili mednarodnega prometa. Na italijanski strani so to progo dokončno opustili pred desetimi leti, na maši strani pa se je ohranila v glavnem za prevoz dijakov in zaposlenih iz te doline v jeseniško industrijsko središče. Ker dolina nima industrije marveč v glavnem samo potniški promet so zadnja leta vse več potnikov prevzemali redni, izredni in ^delavski avtobusi. Zato morda tudi sedanja preusmeritev ne bo tako boleča.
Drugače je pa na tržiški progi. O tem bomo skušali kaj več napisati prihodnjič.
Razen radovljiškega je po številu prenočitev pomembnejše na Gorenjskem še jeseniško področje s Kranjsko goro kot izrazitim zimskim turističnim središčem. Do konca septembra letos so statistiki zabeležili v jeseniški občini 276.816 prenočitev, od teh pa je bilo prenočitev tujih gostov le 49.812. Razen Bleda in Bohinja, kjer so predvsem nekateri hoteli skoraj izključno »tuji«, je vse ostalo področje Gorenjske izrazito »-domače« po razmerju turističnih nočitev. Sicer pa ostalo področje Gorenjske, razen morda še kranjske občine, kjer je bilo v devetih mesecih letos 87.785 prenočitev, od teh prenočitev tujih turistov 18.565, v turističnem pogledu zelo malo pomeni: v škofjeloški občini je bilo do konca septembra letos 13.431 prenočitev (1.983 prenočitev tujih gostov), v tržiški pa. 18.131 (1.923 tujih).
Naravnih pogojev za razvoj turizma v teh predelih nedvomno ne manjka, pač pa ni dovolj kapacitet in predvsem ne prizadevanj za iskanjem drugačnih oblik turizma. Turizem je namreč gospodarska, panoga, ki jo ni mogoče izdvojiti iz ostalega gospodarskega in družbeno-političnega dogajanja, oz. bolje rečeno: turizem je panoga, za katero so   sicer   osnovne prirodne
razmere in gostinske ter prenočitvene kapacitete, vrsta drugih činiteljev pa v okviru teh možnosti turizem pospešuje ali ga zelo zavira. V škofjeloški občini je bilo npr. lani več kot še enkrat več prenočitev (27.958) kot letos (prenočitev tujih gostov 4.398,. letos 1.983); razen slabega vremena v avgustu in septembru (ki pa je bilo povsod na Gorenjskem!) moramo vzroke za to verjetno iska'i v izredno slabi cesti v Poljanski dolini, v adaptaciji Krone v Loki pa v vse premajhnih prizadevanjih za razvoj drugih oblik, ki so v tako imenovanih gorskih občinah v Avstriji in Švici zelo razširjene in pomenijo tam glavni dohodek in za katere imata Selška in Poljanska dolina vse pogoje.
Nerazumljiva je res naša brezbrižnost, da ne znamo (in kar je najbolj žalostno: da si sploh ne prizadevamo!) poiskati denarja tam, kjer bi ga z zelo majhnimi investicijami, ampak z le malo dobre volje lahko dobili. Čudno in nerazumljivo je to. tembolj, ker poznamo (in celo hvalimo!) take oblike pri naših severnih sosedih, tarnamo in moledujemo na vseh področjih in nivojih, pri vsem tem pa imamo roke do komo'cev v žepih in ne storimo nič.
A. Tn?er
Naselje Podmežaklja na Jesenicah bo, kot obljubljajo, dobilo že z novim letom dobro zvezo s središčem Jesenic preko mosta, ki je v gradnji. Ta bo širok 11,5 m ln 22 m dolg. zgrajen z montažnimi elementi in prednapetim betonom. 7 i bo prva taka gradnja na Gorenjskem. Investitor je jesenisk« občina, izvajalec del pa SGP Gradiš, s svojo PE na Jesenicah
Od »Pariške komune« do »Plavža«
To je letošnji program kulturno prosvetnega društva Franceta Prešerna iz Breznice na Gorenjskem
KAMNIK:
Pozna jesen je in spet je oživelo delo dramskega odseka kulturno prosvetnega društva Svoboda »Franceta Prešerna« iz Breznice na Gorenjskem. Zares je pohvalno in občudovanja vredno dejstvo, da je trenutno aktivno vključenih v delo dramskega odseka okoli 100 ljudi, od tega kar 45 mladincev v starosti od 8. do 17. leta.
Z dramo »Pariška komuna« bodo nastopili na slavnostni akademiji za Dan republike,' 28. novembra zvečer na Brez-nici. Delo prikazuje dogodke iz časov Pariške komune 1871.
leta, posebno dramatično zadnjo noč pred naskokom kon-trarevolucionarjev na Pariz, kjer na barikadah padejo zadnji Komunarji.
Istočasno pripravljajo dramo Franceta Klinarja »Plavž«, v kateri avtor prikazuje borbo slovenskih plavžarjev proti pohlepu tujcev po naši zemlji. To je del zgodovine Jesenic. Drama bo predvidoma uprizorjena sredi decembra letos. Kasneje bodo igralci naštudirali še »Desetega brata«.
Mladinska dramska sekcija pa   pripravlja »Sneguljčico«
Ciril Vister
:a ansam
za glasbo od 14. do 16. stoletja bo v Kranju v petek
V svetu raste vedno večje zanimanje za " poslušanje glasbe renesančnih mojstrov. V kulturnem svetu nastaja tudi vedno več ansamblov, ki izvajajo glasbo, ki je nastala Že v času 'od 15. do 16. stoletja. V ta namen se je tudi v Ljubljani osnoval ansambel »SCHOLA LABACENSIS pro mušica antiqua«. V petek, 12. novembra ob 17. uri bomo v koncertni dvorani v Kranju prvič poslušali vokalno instrumentalne mojstrovine te dobe od 14. do 16. stoletja v izvedbi ansambla »Scho-la Labacensis«, katerega sestavljajo Eva Novšakova —
mezzosopran, Jože Cerne — bariton, Jože Pogačnik — bloki'lavte, Franjo Bregar — blokllavte, angl. rog, Jože Si-vic — viola, viola da gamba, lutnjica, Anton Care — viola da gamba, lutnja, Kristijan Ukmar — tenorska blokflav-ta, špinet, tolkala, Janez Hof-ler — redaktor programa in vodja izvedbe.
Spored njihovega koncerta bo obsegal Tri francoske motele iz 13. stol., Canzona, bal-lata, madrigal Franceska Lan-dina (1325—1397), Štiri posvetne skladbe (Tridentinski kodeksi ok. 1. 1460), Dve letin-ski  himni   (Glogbauska pe-
Težave v Žirovnici
Pri DPD Svoboda »France Prešeren« v Žirovnici so se domenili, da bodo v kratkem organizirali delovni sestanek, na katerem morajo rešiti vrsto problemov. Največji je trenutno godba na . pihala. Godba nastopa le redko, predvsem ob večjih praznovanjih. Manjka sredstev, ni-\ majo rednih vaj itd. Sestavlja jo okoli 20 članov, od tega pa je kar tri četrtine mladih, med njimi še veliko učencev
osnovne šole, ki obiskujejo tudi glasbeno šolo na Jesenicah. O vseh teh problemih se bodo pogovorili na skupnem sestanku z odborom godbe v ponedeljek. Na sestanek so povabili tudi predstavnike krajevnega odbora SZDL, krajevni odbor zveze borcev in krajevne skupnosti, torej organizacije, ki so najbolj zainteresirane za to dejavnost.
Slovenski oktet bo ponovno pel v Kranju
Po triumfalnem uspehu, ki sa je Slovenski oktet doživel na ponedeljkovem koncertu v Kranju, in na splošno željo ljubiteljev koncertov zborovske glasbe, bo Slovenski oktet ponovil svoj koncert v Kranju v ponedeljek, 15. no-
vembra ob 19.30 url v Prešernovem gledališču.
Koncertna poslovalnica obvešča ljubitelje lepega petja, da si pravočasno nabavijo vstopnice, ki so v predprodaji na kranjski glasbeni šoli.
- ar
ŽIČNICA VOGEL V BOHINJU BO OD 8. 11.1965 DO NADALJNEGA ZAPRTA, ZARADI REDNIH LETNIH VZDRŽEVALNIH DEL.
semska knjiga ok. 1. 1460), Dva moteta Jakoba Obrechta (1430—1505), Psalm in motet Josquina Despreza (1450 do 1521), Dve italijanski karnevalski pesmi in Tri skladbe v tabulaturah Heinricha Isaaca (1450—1517), Dve instrumentalni skladbi Thomasa Stolt-zerja (1450—1517), Dva chan-son% Matthaeus Pipelara (začetek 16. stol.), Trije Chapso-ni Josquina Despreza (1450 do 1521) in Pet plesov iz zbirke »Danserve« Tielmana Susa-ta (sredina 16. sLol.).
Poleg koncerta v Kranju bo ansambel Schola Labacensis priredil koncerte v vseh večjih krajih Slovenije. Zelo uspešen nastop pa je imel že v Ljubljani v času * ljubljanskega festivala. Koncert v Kranju je v organizaciji Kranjske koncertne poslovalnice. Vse ljubitelje koncertov obveščamo, da so. vstopnice za koncerte, ki jih organizira kranjska koncertna poslovalnica vedno v predprodaji v pisarni kranjske glasbene šole. — P. L.
HRUŠICA:
Jubilej godbe
Pri Svobodi na Hrušici se v zadnjem času prizadevajo po-_ živiti dejavnost v posameznih sekcijah. Prav tako se že pripravljajo za nekatere prireditve v novembru in decembru. Za dan republike bodo skupno pripravili akademijo, za dan armije pa dramska sekcija študira komedijo »Poročil sem se s svojo ženo.« Prav tako pripravljajo za novoletno jelko mladinsko pravljično igro Sneguljčica. V novembru bo godbena sekcija na Hrušici proslavila 35-letnico delovanja. V ta namen pripravljajo samostojen program. Prav bi bilo, da bi začel ponovno vaditi pevski zbor, ki je pred leti imel lepe uspehe.
za novoletno jelko.
Tako je v dvorani na Brez-nici vsak večer živo. Mladinci se sestajajo na vaje redno vsak dan od 17. do 19. ure. Za njimi pridejo odrasli, ki en večer vadijo »Pariško komuno«, drugi večer pa »Plavž«.
Vsi igralci ^io domačini-amaterji, ki so poleg šole (mladinci) ali pa dela po tovarnah (odrasli) vezani še za domača dela na polju. Po mnenju režiserja Cirila Vistra je to najboljši dramski odsek (razen mest) v Zgornjesavski dolini z največ angažirane mladine. Seveda poleg igralcev levji delež nosi na svojih plečih režiser Ciril Vister z asistenko Julko Dolžan, saj je redno zaposlen v jeseniški železarni in vsak dan z Jesenic, kjer stanuje, prihaja na Breznico. Moram pripomniti, da so dosedanji uspehi dramskega odseka in priljubljenost režiserja tista sila, ki temu društvu daje upanje na še večje uspehe.
Počastitev pisatelja Frana Albrehta
Na rojstni hiši pisatelj« Frana Albrehta v Prešernovi ulici v Kamniku bodo to nedeljo (14. novembra) ob 11. uri dopoldne odkrili spominsko ploščo z reliefom, ki ga je napravil kipar Vladimir Sto-viček. Slavnostni govor bo imela predsednica društva slovenskih književnikov Mira Miheličeva, sodelovali pa bodo še zbor »Lira« in recita-torji kamniške gimnazije.
Več kot pol dijakov brez slabe ocene
Na gimnaziji v Kamniku je bilo od 203 ocenjenih učencev ob prvi konferenci 62 o/o brez slabe ocene. Na zavodi je 73 dijakov in 130 dijakinj-V dopoldanskih razredih obi' skuje pouk 101 učenec, v pc poldanskih pa 102.
KNJIŽNIČARSTVO NA JESENICAH
Treba bo najti izhod
Občinska knjižnica na Jesenicah prejema sredstva od sklada za kulturo in prosveto na osnovi števila izposojenih knjig in nabavljenih knjig. Komisija' sklada, ki je pregledala obseg dela v letošnjem prvem polletju, je ugotovila, da so izposodili 34.012 knjig. Novih zvezkov so kupili 45 nad predvidenim številom 758. Za hranjenje knjižnega gradiva, prevezave, matično dejavnost, propagando, administrativno - knjigovodstvene posle je dogovorjena vsota v stalni višini 1,250.000 din. Za delo po učinku in opravila, ki niso merjena, je knjižnica za isto obdobje prejela akontacijo 4,9 namesto prvotno predvidenih 4,1 milijonov dinarjev.
Ker pa so se po rebalansu družbenega plana sredstva sklada za kulturo in prosveto zmanjšala, ibo za delo in tudi napredek zelo potrebne kulturne ustanove treba najti najprimernejši izhod, ki ne bo smel sloneti na omejitvi dejavnosti. Dejavnost obsega knjižnico za odrasle in pionirski oddelek na Jesenicah ter podružnice na Koroški Beli, Hrušici ter Dobravi, kjer pa so knjige last tamkajšnjega kulturno-prosvetne-ga društva. Konec julija' so imeli v vseh knjižnicah vpisanih 27.919 knjig.
Izdatki njihovega proračuna so se povečali, ker je najemnina za poslovne prostore letos narasla od 60 na 280 tisoč dinarjev in ker so se knjige podražile za povprečno do 1000 dinarjev. Prav zaradi te-
ga, če ne bi ničesar ukrenili kaže, da bo primanjkljaj konec leta znašal okoli 750.000 dinarjev. O sredstvih so že in še bodo razpravljali v kolek' tivu, na UO sklada in svetu za kulturo in prosveto občine Jesenice. — B. B.
JESEN — loto Perdaa
Te	dni
po	svotu
MORO V BEOGRADU
V ponedeljek nekaj minut Pred dvanajsto uro je pristalo na beograjskem letališču Posebno italijansko vojaško letalo s katerim se je pripeljal na obisk v Jugoslavijo Predsednik italijanske vlade Aldo Moro s spremstvom. Ob prihodu je italijanski Premier med drugim dejal, da Italija* želi, da bi se konstruktivno sodelovanje z Ju-fe>!avijo nadaljevalo in okrepilo. V^x>nedeljek popoldne in v torek so bili politični razgovori. Razen Beograda ko italijnski premier obiskal tudi Novi Sad.
PROTISLOVEN POLOŽAJ
V Indoneziji se položaj Še Qj umiril. Po seji vlade, ki n bila te dni v Bogoru je tonanji minister dr. Suban-drio obvestil novinarje, da k> Sukarno »ustrezno ukre-Pal proti komunistom«. Hkrati pa je po poročilih tujih agencij predsednik Sumarno izjavil, da si bo vsak, »ki bo skušal uničiti komunizem, polomil zobe.«
UGRABITEV BEN BARKE
Konec preteklega tedna so V Parizu neznanci ugrabili Roditelja maroške opozicije fcen Barko. Kaže, da so bili neznanci iz Maroka. Francoska vlada je sklenila začeti preiskavo o ugrabitvi. Napredna arabska javnost je toočno zaskrbljena za usodo lega priljubljenega maroškega revolucionarja.
(Piše V. N., doktor potrošnih ved)
Cilji novega razdobja
LT_ »»4 V J
Nevedneži menijo, da sta kri in meso novih gospodarskih mer bezlanje cen, stiskanje pasu in brskanje za notranjimi rezervami. V podjetju »Cigu-migu« pa so reformo drugače pojmili. Pravilno so doumeli daljnosežne ukrepe in so v pičlih treh mesecih izpolnili vse naloge, ki jih reforma zastavlja delovnim organizacijam. Vedeli so, da so cilji novega razdobja v našem gospodarstvu tile:
— skrb za standard: pa so v tovarni »Cigu-migu« pohiteli in vodilnim možem brž krepko povečali prejemke, da zavoljo podražitve bencina, uslug avtomehanikov, gradbenega materiala za vile in vikend hišice ter obiskov bara, njihov standard ne bi prehudo strmoglavil;
— vključevanje v mednarodno delitev dela: pa so v tovarni »Cigu-migu« na lovu za notranjimi rezervami odstrelili nekaj tehnikov in nižje kvalificiranih delavcev, te z nevzpodbudnimi tarifnimi pravilniki, one z ukinitvijo nekaterih delovnih mest, ter jih tako prisilili, da si poiščejo delo v tujini;
— prehod na* dosledno sa-mofinanciranje: pa so v tovarni »Cigu-migu« naročili v vseh listih in v radiu obja-^ vo tegale oglasa: »Upravni odbor podjetja Cigu-migu sporoča vsem športnim društvom, šolam, klubom, organizacijam in posameznikom, da podjetje poslej ne bo več dodeljevalo nikakršnih dotacij in finančne po-
lake prošnje v ne   bomo odgo-
moči. Na prihodnje varjali.«
— skrb za kadre: pa so v tovarni »Cigu-migu« podaljšali rok za dokončanje študija vsem tistim svojim višjim uslužbencem, ki so jih že nekaj let štipendirali ter jim kljub odsotnosti z dela izplačevali neokrnjene plače, čeprav so tovariši izredni študenti neprestano odlagali izpite in se izpopolnjevali pretežno v kavarnah in barih;
— zmanjšanje administrativnih stroškov: pa so v tovarni »Cigu-migu« kupili avtomat Espresso, da bi razbremenili tajnico ter zmanjšali izdatke za kuhanje črne kave;
— dvig ugleda naših podjetij doma in na tujem: pa so v tovarni »Cigu-migu« za 150 % povečali fond za reprezentanco in potrojili število sprejemov in banketov;
— doseg zahodnoevropske ravni: pa so v tovarni »Cigu-migu« ponosno ugotovili, da so celo v tej zahtevni točki te na pol poti — v ceni svoji!) proizvodov so že prekosili zahodnoevropsko tržišče.
Dovolj kaučuka
Čeprav nam ga včasih primanjkuje
Po podatkih Sekretariata mednarodne študijske skupine za kaučuk, je znašala proizvodnja naravnega kaučuka letos do konca septembra 1,297.500 ton. V istem času so tovarne gumijevih izdelkov in drugi potrošniki z vsega sveta predelali skupno
KRANJ  SE BRANI DENARJA
Revija »Sportska tribina«, ki izhaja v Zagrebu, je v številki za mesec november prinesla vest, da Športna prognoza že osem mesecev išče številko žjro računa »športnih delavcev iz Kranja«, da bi jim na-
kazala 1,000.000 dinarjev.
Zanima nas, kdo so tisti športni delavci, oziroma kateri organ je dolžan sporočiti račun? Pričakujemo pojasnila!
Ni namreč prav, da ob praznih klubskih blagajnah, ustvarjamo nerealen vtis o izobilju. - pc
1,337.500 ton kaučuka. Kljub temu so zaloge naravnega kaučuka še vedno velike in znašajo približno 820.OOO. ton.
V istem obdobju so proizvajalci sintetičnega kaučuka proizvedli 1,730.000 ton te pomembne surovine, prodali pa so ga 1,665.000 ton. Zaloge sintetičnega kaučuka so se torej povečale in znašajo približno 620.000 ton.
Surovine, ki jo našim gu-marjem včasih primanjkuje* je torej v svetu dovolj. Vzrok za pomanjkanje so le devizni problemi, ki pa jih bo toliko manj, kolikor bolj se bodo tudi ta podjetja vključila v mednarodno delitev dela. Po letošnjih rezultatih sodeč* smo lahko optimisti. - ABC
r
I JUDJE IN DOGODKI
Beseda pred dvanajsto
Malo pozno, a zato toliko bolj slovesno, je general de Gaulle pretekli četrtek zvečer po francoskem radiu in televiziji objavil ponovno kandidaturo za predsednika republike. Dejal je, da ne bo kandidat političnih strank ali grupacij, marveč »nacioaalni kandidat« — kandidat vseh Francozov.
S tem je zaključena Usta kandidatov za francoske predsedniške volitve, ki bodo 5. decembra letos. Francozi bodo lahko izbirali med štirimi kandidati. Levica Je kandidirala Fran-coisa Mitteranda, desnica Tixier Vignancoura, center Lecanueta ln končno general de Gaulle — de Gaulla.
Zanimivo je, da je de Gaulle s kandidaturo čakal do zadnjega trenutka. Mno-
gi so se spričo tega spraševali, ali general sploh namerava še ostati naslednjih sedem let na državnem krmilu ali ne. Spet drugi pa so na ta račun objavlalji razne domislice. Karikatura, ki jo objavljamo, je ena izmed njih.
Odločitev de Gaulla, »da mora biti pripravljen nadalje opravljati svojo dolžnost«, kot je sam povedal, je vzbudila v svetu in v Franciji sami precej komentarjev. Z de Gauliovo kandidaturo se je predvolilna kampanja praktično začela.
Najbolj Je sporočilo prizadelo Bonn in Washing-ton. Zakaj, vemo. Tu ocenjujejo de Gaulla kot razbijača zahodne enotnosti. De Gaulle namreč   — Iz
kakšnih osebnih pobud ni toliko pomembno — objektivno deluje v smeri pomiritve. S treznejšo politiko do vzhoda močno pomaga reševati, problem nem&ko poljske meje in tesnejše sodelovanje z vzhodom.
Zanimivo je, da se tudi domači politiki — protikandidati opirajo na kritike zunanjega sveta. Takoje na primer kandidat desnice jasno povedal, ^ da usoda Francije ni v * rokah de Gaulla, marveč atlantske zveze. Levica pa očita generalu predvsem njegov osebni mit in izkoriščanje osebne oblasti, brez opore na demokratične institucije.
V vsaki ugotovitvi je nedvomno kanec resnice. Vendar je pol resnice še
vedno — laž. Končno sodbo o človeku povedo njegova dela — ne kakor si jih on zamišlja, marveč kakršna so. Kar zadeva volitve pa je trenutno sodba v rokah    francoskih volivcev.
Politični opazovalci menijo, da bodo — kakršen koli že je — francoski volivci glasovali za generala.
Sicer pa, počakajmo do 5. decembra.
ABC
Negotovost do konca
— Oprostite general, mi morda lahko poveste, ali decembra kandidiral ali ne?
bom
M       JE O (kiI v
Gorenjski kraji in ljudje
Pismo iz Bohinja
93. Bližal sc je rešilnemu pobočju. Lahen sunek od spodaj jc potresel krila. Petru je poskočilo srce. Triglav se je dvigal vztrajno, meter za metrom. Tristo metrov, štiristo metrov je pokazal višinomer, petsto metrov! Peter je krožil in se vzpenjal vedno više. Sedaj si je pridobil že dovolj višine za povra-tek na letališče. Toda v njem se je oglasil;, pustolovska žilica. »Cemu neki bi se vrača!, saj sem se vendar napotil na daljinski prelet!«
PANORAMA
94. Naglo se je vzpenjal proti nebu. 2e se je povzpel preko tisoč metrov. Gričevje pod njim se je izravnalo, tam spredaj so se pokazala tudi polja. Samo po barvi jih jc mogel razlikovati od gozdov. Med njimi so se na vse strani preprezale ozke, bele črte, ob njih so bili posejani drobni kamenčki — to naj bodo ceste in hiše? Smešno! In kje so ostali ljudje, da jih ni več videti! Polastila se ga je radost pilota. Više, vedno više, soncu naproti!
95. Višinomer je pokazal 150< **• T&o visoko Peter v svojem življenju še'' zaenkrat se je vse okoli njega stemnilo, V * Je sunkovito streslo in poskakujoč odletelo'lf' Pilota je objela mračna sivina, ničesar ^1, n\u koncev kril, ki so izginjala v neprod** »Zašel sem v oblak,« ga je prešinilo, »v Saj je bilo nebo nad menoj vendar po^'^Ho?« Peter ni opazil, da se je medtem t ^ v termiki, kopičil nad njim orjaški k/
96. Žvižganje v oblaku je naraščalo, nenadni sunki so premetavali letalo, da je poplesavalo kakor spla-šena žival. Zdaj ga jc treščilo navzdol, v naslednjem trenutku pa je spet odletelo kvišku. Krila so presunljivo ječala. Peter je butal z glavo na vse strani in buljil v megleno morje, ki je okrog njega piskalo, tulilo, vrelo... Ce ne bi bil privezan, bi že zdavnaj odletel skozi zaprto kabino. Nenadoma ga je pritisnilo ob sedež tako silovito, da so tanke plošče pod njim zaječale in se udrle.
raga brezvestnost
Zaradi prometne nesreče izgubil doktorski naziv
Nekega zahodnonemškega državljana je zaradi storjenega prometnega prekrška zadela nenavadna kazen -.izgubil je doktorski naziv. Zadeva je po nekajletnem tožarjenju dobila svoj epilog na miinehen-skem sodišču.
Pred sedmimi leti je ta državljan na avtomobilski cesti Munehen—Garmisch podrl nekega motorista. Ne da bi se zmenil za hudo ranjenega-ponesrečenca, ki so ga pozneje našli na cesti mrtvega, je nadaljeval vožnjo.
V Johnsonovi hiši še ne ln
Luci Johnson, osemnajst-letna hčerka ameriškega predsednika, je včeraj odklonila sleherno izjavo, ko so jo novinarji vprašali, ali se res že namerava poročiti. Prezgodnji alarm je povzročila sama Luci s tem, da je pripeljala svojega prijatelja, dvaindvajsetletnega uslužbenca Patric-ka J. NuRenta na farmo svojih staršev v Tcxasu. »Ne morem vam ničesar povedati,« je dejala Luci novinarjem. Nugent, ki so ga zadnje čase često videvali s predsednikovo hčerko, je izjavil: »Moje zasebno življenje je samn inoie, ločino pa njeno.« Tudi Bo'a hiša ni dala nobenih komentarjev. Videti je, da je sedaj še prezgodaj govoriti o noroki. ker sta oba zelo m'ada in k'"' LuH še ni došludirala na univeizi.
Toda policiji je uspelo naj-ti brezvestnega voznika. Miin-chensko porotno sodišče ga je obsodilo zaradi nenamernega umora in zaradi tega, ker je zbežal po nesreči, na dve leti in pol zapora, odvzeli pa so mu tudi vozniško dovoljenje.
Ta obsodba in predrzno obnašanje obtoženega med razpravo pa je univerzo v Erlan-genu, kjer je le-ta leta 1962 doktoriral iz pravnih ved, pripravila do tega, da je pred javnostjo storila odločilen korak: obtoženemu je odvzela doktorski naziv z obrazložitvijo, da se je po nesreči, ki jo je sam zakrivil, obnašal skrajno nečastno.
Po prestani kazni je nekdanji doktor pravnih ved tožil  univerzo v Erlangenu,
češ, da mu je nezakonito vzela doktorat. Toda mtin-chensko sodišče je bilo nasprotnega mnenja — odločilo je, da je ravnanje univerze pravilno.
Elektronski nos
Zvezna uprava za civilni promet Britanije je postavila pred svoje strokovnjake precej čudno nalogo. Zapovedala jim je, da naj izumijo »elektronski nos«, ki naj bi zavo-njal eksploziv, če bi bil podtaknjen v letalu. Aparat bi na vsak sumljiv vonj sprožil alarm in tako odkril podtaknjen peklenski stroj.
Anekdote o Clen^aiijii
Ko je bil Cien.enceau direkt^T^ega lista »Justice« je opazil, da njegovi in*nemarjajo službene dolžnosti. Zato je obe^"0 v redakciji listek z naslednje vsebino:
»Gospode prosim, da ne zar Akcije še preden pridejo!« \
Ko je bil Clemanceau že P^dsednik, je dejal o nekem ministru:
»On nima nobenih idej, zna iT'0 vztrajno braniti!«
DOBER TEK
Rezultat skupne akcije uprave za notranje zadeve in sanitarne inšpekcije v Beogradu je dal res porazne rezultate. Z nenadno akcijo so miličniki polovili večjo skupino 1 beograjskih pouličnih prodajalcev bučnih semen in zemelj-■ skih oreškov. Pri tem so zaplenili 1300 kilogramov pečenih in surovih bučnih semen.
Kemijska analiza je ugotovila, da so prodajalci polivali bučna semema s človeškim sečem, da bi dobila bolj rumeno barvo in da »bi bila slana.
Ko so opicam beograjskega živalskega vrta ponudili ta semena, so jih odklonile, pač pa so rade posegle po zemeljskih oreških.
»Vojna,«   je dejal
stvar, da bi jo lahko zaupal gei/f
ClemaJiT* Dreresna
Bojte se zdravnika
V lanskem letu so dobili v Angliji pacienti 10,5 milijard dinarjev odškodnine zaradi napačnega ukrepanja zdravnikov. Dr. T. W. Brooke Bar-nett, podpredsednik »Britan-
50.000 2RTEV RAKA Društvo za boj proti, raku je ugotovilo, da bo leta 1966 verjetno že 50.000 Američanov umrlo za rakom na pljučih. V-istem času bo imelo okoli 63.000 ameriških žena raka na prsih; 27.000 pa jih bo verjetno umrlo zaradi posledic te bolezni.
skega združenja za zaščito zdravja«, je na neki konferenci navedel podatke, ki so res nenavadni.
Zgodilo se je, da so operirali napačnega, pacienta, da so amputirali zdravo nogo. Večkrat se zgodi, da pozabijo v telesu operiranega instrument, kt so ga potrebovali pri operaciji. Število nepravilnih operacij se je povzpelo na 29 v primerjavi s 13 v lanskem letu.
Polovico škode so plačali iž posebnega, fonda »The Bri-tish Medic al Defence Union«, a ostali znesek so morale poravnati bolnišnice in klinike
Bodo konji izumrli?
Traktorji čedalje bolj izpodrivajo konje. Statistike ugotavljajo, da se je v osmih letih njihovo število zmanjšalo za 60 odstotkov v Zahodni Nemčiji, za 50 odstotkov v Franciji, za 45 odstotkov v Sovjetski zvezi in za 35 odstotkov na Madžarskem. V Franciji so leta 1964 poslali v klavnice 380.000 konjev, medtem ko je tedaj znašal prirastek teh živali le 100.000. Strokovnjaki menijo, da bo konjska rasa v bližnji prihodnosti izumrla, če ne bodo posvetili konjereja več pozornosti.
Med vojno je poslal Clemanceau posebnega odposlanca v eno izmed tujih dežel. Nek diplomat je to komentiral takole:
»Za izbor takega omejenca pa vladi res ni bilo treba toliko razmišljati. Takega bi lahko dobili tudi med poklicnimi diplomati.«
Clemanceau je bil zelo občutljiv in se je hitro prehladih Potem, ko se je udeležil različnih verskih obredov posameznih veroizpovedi, je dejal:
»Za mene je najprikladnejša židovska vera. Pri njihovih obredih namreč lahko obdržiš klobuk na glavi.«
Ko so sporočili Clemanccauju, da se je poročil eden njegovih generalov, je pripomnil:
»Sedaj se bo moral boriti m? dveh frontah!«
Na vprašanja, ki smo jih v tej rubriki zastavili doslej našim bralcem, smo že dobili prvo pismo. Piše nam Jakob Zupan iz Nomenja št. 9 v Bohinju. Pismo skoraj v celoti objavljamo.
Pisal bom čisto po domače, seveda po bohinjsko, kjer sem tudi zrasel na kmetiji. Uporabljal bom domača imena, saj je tak namen rubrike. Sel bom po vrsti, kakor ste v Glasu 3. novembra objavili vprašanja.
Lesenih hlevov pri nas ni, ampak le zidani; imajo posebne vhode.
Tudi lesenih streh ni v Bohinju in jih tudi moj oče ne pomni, prav tako pa ne pozna človeka, ki bi jih znal prekrivati. Spominja pa se od vojakov iz Ribnice vasi Pri-gorica, ki je bila skoraj vsa krita s slamo. To je bilo še pred prvo svetovno vojno, vendar je vas po prvi vojni pogorela. O prekrivanju ve oče samo to, da je morala biti ržena slama otepena in potem lepo očiščena, kar se imenuje »oškopana«; tako slamo so posestniki zbirali več let, preden so jo imeli dovolj za prekrivanje. O načinu prekrivanja in o orodju oče ne ve dosti; pove pa, da je bila streha želo lepa, ko je bila nova, saj so.jo nazadnje po vrhu postrigli z nekakšnimi velikimi škarjami. Njena dobra lastnost je bila, da je trajala zelo dolgo, tudi 50 let in več. Njene slabe strani pa so bile, da so vrabci rili po njej in gnezdili, tam' pa je potem rado zamakalo. Streha pa je bila zelo nevarna zaradi ognja in tako je tudi imenovana vas Prigo-
rka na Dolenjskem pri Dolenji vasi pogorela.
Rži pri nas sejemo še zelo malo, pa še to ne zaradi moke ali zaradi kritja streh, pač pa zaradi koruze, ki jo vpletamo tudi v do 3 m dolge kite, s slamo seveda, če ne bi se kite potrgale. Kite obešamo na zid ali na opazne deske hleva ali hiše, kjer se koruza zelo dobro posuši na soncu in vetru.
Za prašiče pridelujemo krompir, korenje, ptso, repo in kolerabo. Vse to spravimo v klet, čeprav so še pred nekaj leti spravljali tudi v za-sipnice, kot jih imenujemo. Zanjo se izkoplje velika jama, notri se da slama, nato »futer« za prašiče, ki se spet pokrije s slamo in povrh zasuje s prstjo. Tudi repne jame so nekdaj imeli; ena je
še danes v naši vasi, vendar jo ne uporabljajo več. Ta ja-; ma je globoka okrog 2 m in »velbana« s suhim kame4 njem, vsa pa je obsuta s prstjo; vanjo vodijo le majhna vrata.
Vsi pridelki za prašiče morajo biti pospravljeni vsaj do vseh svetov, do 1. novembra.' Repnek in pesnek obdevamo v stogove, da se posuši, nato pa ga pozimi zrežemo in mešamo z otavo ali strniščnico za krmo živini ali pa ga po-krmimo prašičem.
Jakob Zupan, Nomenj
S tem pismom je, dragi bralci, led prebit, zato ne odlašajte več; vsedit« se, saj so večeri dolgi, pogovorite se in nam pišite o vsem, o čemer smo v tej rubriki že pisali, pa tudi o drugih stvareh, ki bodo prej ali slej prišle na vrsto. Vaša pisma bomo radi objavljali.
Krovec z Brnikov
Ko smo v tej rubriki 27. oktobra pisali o prekrivanju slamnatih streh in o krovcu Janezu Bendi iz Lahovč, smo zapisali tudi njegovo izjavo, da je »na Brniku še eden (krovec za slamnate strehe), pa ne dela več«. Povsem slučajno smo tega človeka srečali na letališču na Brniku; piše se Janez Jelar, doma pa je z Zgornjega Brnika št. 89. »To ni res, da ne delam več!« se je razburil pol za šalo pol zares, »še vedno znam in še vedno delam, če je le delo. Zdaj bom pokril s slamo krmišče za srne, ki so ga zgradili na letališču. Na ograjenem prostoru . med restavracijo in novim motelom ima-
jo namreč tri mlade srnice. Ker že diši po snegu in ker jih bo pozimi treba krmiti, so se odločili za krmišče, ki bo zgrajeno po starem in pokrito s slamo.«
Morda je še kje kdo, ki zna to delo, brez dvoma pa Jih je še več na loškem podi ročju. Naprošamo vse bralce, ki poznajo kakšnega krov« ca za slamnate strehe, da nam pišejo, kdaj in kje so se tega dela naučili, koliko je bilo dela včasih in koliko danes in da nam opišejo postopek prekrivanja in orod-< ja, ki jih pri tem uporab-t Ijajo.
A. Triler
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA  MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCES1 Ji
Pet leil
vT> dalj'
Bogati starci
navadno žive zelo dolgo. Bo Ann?ja'oliko časa pri starcu? Pet let mu je bila pripravljena pf j niegovo bogastvo. Zdaj jih je minilo že osem. Morda se ,'^nila z mislijo, da bo morala preživeti ob starcu še osem j 'akrat toliko let. Ali pa se bo naveličala čakati na Bauerj^ 1 jo bo hotela pospešiti sama? J i
Ne, od takih misli jo bo odvri^j ^krat jim ji je skoraj podlegel. Toda, ali bi že takrat P He podlegel Anninim naklepom, ko bi se Anna ne zbd\tA \ njen zločin odkrili. Takrat ga je hotela storiti sama. Wa zahtevala, naj bi ga storil on in si kupil njeno roko z ii^i *tega moža.
Ne, tega bi ne zmogel. Odbil: Pt%jo. Toda, potem bi izgubil tudi njo.
A če se ji ne bo mogel upirati? ] In če bi ga potem odkrili? A
bi sploh ne šel k Anni? Živel bi, kakor živi, četudi se mu življenje včasih zazdi neznosno kot pekel. Toda človeški pekel pos'tane znosen, ko se ga človek navadi. In trpljenje tudi. Ali ni trpel že dovolj? Ali je sploh mogoče, da bi trpel še bolj. Ali ni že na dnu? Se lahko pogrezne še globlje?
»Hvala,« pravi zbegan in prav tako se ji zahvali, ko mu Anna ponudi obložen kruhek.
Anna se smehlja. Očividno uživa nad Francovo nesproščenostjo. Njegova nerodnost jo zabava.
Franc poveša oči. Ne upa se je pogledati, kakor da se boji, da bo v Anni zagledal tujko.
»Šampanjec?« »Prosim.«
Anna z vajenim prijemom cdpre steklenico. Franc se ob vitku zdrzne. Tudi to jo zabava.
V kozarcih se peni vino. Francu drhti roka. Kozarec je kakor iz pene. Boji se, da bi se mu v roki zdrobil, če bi ga stisnil močneje. Vino je čudovito. Izpije ga v dušku. Anna mu ga takoj natoči vnovič. Toplota mu zakroži po žilah. Sele sedaj se sprosti in pogleda Anno naravnost.
Ne, uprl bi se ji. Take prošnje,Ql, ne izpolnil, saj bi se
* pekel, kakršnega je
potem njegovo življenje spremenil* že doživel.
S strahom strmi v ruševine. 0:v'r Boji se, da bo doživel še večjo ka
Ana jq kakor kraljica. Oblečena je v dragoceno večerno obleko z globokim izrezom. Okrog vratu ima zlato verižico. Vanjo sta vdelani dve veliki jagodi biser, v, iz katerih prehaja verižica v trikot pod vratom. Velik zlat ob :sok v obliki rože, posute z dragimi kamni, ji pada med prsi. Obleka ji počiva aa l:oncih ram, kakor da ji bo gKj^nij se plazijo kače. zdaj zdaj zdrknila s telesa in bo stala pred njim gola s svojo ču-\f r°*v Hartbergu. Kaj ko     dovito postavo.
Lepa je. Lepa kakor še nikoli. Poveša pogled in se smehlja s priprtimi ustnicami, kakor da bi sanjarila. Vse je ujeto v ta čudovit nasmeh: bradica, nosek, lepotilna pika na desnem licu, priprte oči z dolgimi, nalepotičenimi trepalnicami. Cbrvi ima močneje začrtane kakor navadno. In tudi frizuro ima drugačno. Nima kit kakor druge ženske. Vanje si ni nikoli spletala svojih svileno ognjenih las. Česala jih je od tilnika navzgor, da je bila njena frizura vselej podobna polnorazcvetelemu velikemu cvetu. Tudi sedaj so se ji lasje razcvetali v rožo, le da ji je ta v polkrogu padala na čelo kakoff zlatordeča vrtnica in se skrbno ujemala s simetrijo njenega obraza.' In v tako vrtnico, le da je bila s čela proti levim sencem kakor por ševno prirezana, so se ji razcvetali lasje tudi nad levim ušeskom,1 ki ga je krasil uhan z vdelanim, kakor lešnik velikim biserom. Desne vrtnice ni videl, ker jo je gledal nekoliko s strani. Konec njene desna obrvi, zadnje vejice desnih trepalnic se je z desno oblino obrazi črtalo na steno za divanom. Videl je samo pentljo črnega žametnega traku, ki je povezoval vrtnice njenih las v čudovit šopek. Tako lepa, tako srčkano ljubka sc mu ni zdela Anna še nikoli.
Vselej je imela lepo frizuro. Toda kakor ta, ji ni pristojala šel nobena, Franc ne more obdržati zase svojega občudovanja.
Da, tudi v San Remu so jo zaradi te frizure občudovali, čeprav jo je posnela po frizuri nesrečne grofice Tiepoli.
»Nesrečne grofice Tiepoli?« je Franc ne razume. J \
Da. Govorili so celo, da je lepša kakor nesrečna grofica, o kateri pišejo že od jeseni skoro vsi italijanski časopisi. Tudi dunajski fij berlinski časopisi so novembra pisali o njej. Ali ni bral?
Ne, ničesar ni bral. Se nikoli ni slišal za ime grofice Tiepoli.   ]'
Po Prešernovih stopinjah
Naša kramljanja o pesnikovih poteh ln sledeh v Kranju ne bi bila celovita, če ne bi posvetili vsaj tega sestavka kipom ln reliefom, ki so jih umetniki ustvarili prav za naše mesto. Spregovoriti moramo o poprsju (delo kiparja Frančiška Smer-duja) o reliefu (delo kiparja Staneta Dremlja), o spomeniku (kolektivno delo kiparja Frančiška Smerduja ln kiparja Petra Labode), ter medalji (delo kipar ja-medal jer ja Staneta Dremlja).
mo še pregled pesnikovih reliefov, ki so jih izdelali naši modelerji: Sever (1. 1909), Ha-cin (1^906), Jurkovič (1.1928), DrameTj, (1. 1939) in Štovi-ček (1. 1946).
Kiparske upodobitve
O slikarskih stvaritvah, ki se že več kot celo stoletje trudijo pričarati nam pred oči Prešernovo človeško obličje, smo že nekajkrat pripovedovali. O plastičnih upodobitvah, posebno onih, ki so tesno vezane na Kranj, pa res moramo spregovoriti vsaj sedaj, ko se naš cikel sestavkov o Prešernu, bliža kraju.
Preden pa začnemo opisovati vzroke in okoliščine v zvezi s kranjskimi Prešernovimi plastikami, omenimo za uvod: da je bil prvi, ki je 1. 1865 zmodeliral pesnikovo celotno postavo kipar Ivan Zajec (1821—1888), oče aka-dem. kiparja Ivana Zajca. Ta je 1. 1901 ustvaril znani Prešernov spomenik v Ljubljani. One prve Zajčeve plastike, ki je bila narejena za čitalniško proslavo v deželnem gledališču, ni več, vsaj v razvidu je ni. Morda se kje praši, a lastnik najdbe ne javi. Menda vendarle niso razbili te prve pesnikove plastične upodobitve? Zato ic nekaj upanja, da prej ali slej le pride na dan. Delo Zajčevega sina, ki je bilo pri natečaju za Pre^ šernov spomenik v Ljubljani izmed predlogov sedmih tekmovalcev, izbrano kot najboljše, je kot izviren osnutek izdaj v Kranju (v hrambi Prešernovega muzeja). Spomenik, ki ga je Ivan Zajec izdelal do poletja 1. 1901, pa ni bil odkrit za stoletnico pesnikovega rojstva, ampak šele I. 1905, torej cela štiri leta pozneje.
Kot zanimivost povemo še to, da so poleg Zajca predložili svoje osnutke kiparji Fran Bernekcr, Alojzij Repič, Anton Bitežnik, Josip Štanta in Jakob Znider. Razen Repi-čeve študije glave, nobeden od odklonjenih osnutkov ni ohranjen, škoda!
Posebne omembe pa je vredno prekrasno marmorno poprsje mladega Prešerna, morda še pred Slovesom od mladosti. To poprsje je izdelal dunajski slovenski kipar Alojzij Gangl 1. 1895. Izročilo pravi, da »iz posebnega prijateljstva do Prešernove hčere Ernestine.« Zdaj je ta lepi kip v ljubljanskem Narodnem muzeju. Natančen odlitek pa imamo v Kranju.
Znani sta še plastični upodobitvi Prešernove glave, ki sta ju zmodelirala kiparja Lojze Dolinar (1. 1914) in Boris Kalin (1. 1946). — Za sklep temu pregledu plastik, doda i-
Frančišek Smerdu
Stoletnico Prešernove smrti je hotel Kranj prav posebno počastiti. Mestni ljudski odbor je za to priložnost naročil pri akadem. kiparju Frančišku Smerduju pesnikovo poprsje v nadnaravni velikosti. Toda, Prešerna ne takega, kakršnega smo bili navajeni. Ne nežnega, liričnega, ideali-ziranega. Hoteli smo imeti glavo revolucionarnega pevca
Prešernov spomenik v Kranju
Zdravljice, vidca v bodočnost, ko se vremena bodo nam zjasnila. Ne ostarelega, grenkega moža — hoteli smo imeli Prešerna takega, kakršnega nam je pravzaprav odkrila šele nova doba, domovinska vojna in razcvet v svobodi.
Ln res, že na jesen 1. 1948 »smo dobili v Kranj Smerdu-jevo umetnino. Odtlej imamo v očeh popolnoma drugačno predstavo o pesnikovi zunanji podobi: plemenito rezano glavo je naš Prešeren izpostavil viharjem, ki mu razče-savajo goste kodre. Obraz pa je ves gorenjski, tako čudovito trdne poteze ima. Nekaj
upornega, nekaj neuklonljivega, nekaj ponosnega je v tej glavi... s
Poprsje je bilo postavljeno na črn marmornat podstavek in nameščeno v spodnji, prednji dvorani Prešernovega spominskega muzeja, kjer stoji še danes. Slovesno odkritje je bilo 8. februarja 1. 1949 ob 11. uri. — še tale podatek: MLO Kranj je plačal kiparju za delo 18.000 dinarjev. Kar preskromni Smerdu je bil pohleven — o tem še pozneje nekaj besed.
Dobil pa je za to upodobitev pesnika republiško Prešernovo nagrado. Rojaku iz Postojne, Meštrovičevemu učencu, Frančišku Smerduju (1908—1964), je bilo to edino svetlo priznanje, ki mu ga je dodelilo, zanj vedno tako neprijazno, življenje. In vendar je bil ta ljubezniv človek tako iskren prijatelj vseh preprostih ljudi. Sam preprost in tih, je to lepo dostojanstvo in trpko resnost, vtisnil v stotere svoje arkaične malopla-stike. Zagledan je bil v starogrško in rimsko kiparsko umetnost — a znal je tudi prisluhniti času in iti z njim vštric: spomenik ilegalcem v Ljubljani in spomenik padlim borcem v Postojni stq njegovi' veliki sodobni deli.
Zaradi takih umetniških kvalitet pa tudi zaradi tega, ker se je Smerdu s svojim »Prešernom« tako navezal na Kranj, je dobil že koncem 1. 1950 novo naročilo od Mestnega ljudskega odbora: da naj pripravi osnutek za javni Prešernov spomenik, ki bodi odkrit I. 1952, ob stoletnici prekopa, oziroma ob stoletnici postavitve pesnikovega nagrobnika.
Pesnikov spomenik
osnutek modeliran z isto ljubeznijo, kakršno je posvečal Smerdu svojim maloplasti-kam.
V soglasju z arhitektom Plečnikom, ki je v tem času urejal fasado Prešernovega gledališča in izstop roženven-skega klanca, je bilo dokončno sklenjeno, da kipar prične z delom. Pri MLO Kranj je bil ustanovljen poseben pripravljalni odbor, čigar naloga
Kipar je nenavadno kmalu prinesel osnutek — vse je kazalo, da se je ljubeznivi Frančišek močno ogrel za častno nalogo, ki mu je bila zaupana. Njegov osnutek za spomenik je bil povsem drugačen od Zajčevega, ljubljanskega. Tamkaj romantično idealizirana postava in drža, obremenjena še s celo alegorijo (muza in dvoje reliefov na podstavku pa lovorov venec ...) — tu, pri Smerduju, samostojna postava, ki stopa proti gledalcem, polna energije in nemira, vizionar daljnih ciljev, preroško ožarjen videč dni, ko rojak prost bo vsak. Razgibana draperija je v skladu s smelim korakom pesnika velikana. Skratka, že osnutek je kazal, da bo Kranj dobil heroiziran lik svojega
nekdanjega soobčana.
še nekaj je opazilo strokov-nji^ovo bistro oko:  da jc
Akademski   kipar Frančišek Smsrdu
je bila, spremljati potek del, urejati nabave materiala in skrbeti za finančna sredstva.
Ker pa je naddimenzionalni krp zahteval ne le umetniške kreativnosti, pač pa tudi zahtevne tehnološke postopke, je Smerdu pritegnil k delu svojega prijatelja kiparja Petra Lobodo. Bila je to spet ena od plemenitih gest, ki jih je Frančišek storil nešteto, bodisi prijateljem ali le bežnim znancem. Oba sta nastopala poslej kot enakopravna soav-torja, tudi honorar (1,500.000 din sta delila na polovico ... (O, dobri, predobri Frančišek . . .)
Vendar pa kaže kranjski Prešernov spomenik izrazito Smerdujevo avtorstvo. Njegovega koncepta v dokončanem kipu ni težko izslediti. Svojski je Smerdujev način izvedbe, modelacije, kompozicije, stilizacije draperije — prav očtno je, da je b/il Lobodin delež bolj tehnične narave, spričo zahtvnosti ne le pri medliranju, pač pa tudi pri odlivanju tako velike, 5 metrov visoke plastike. — Rahlo pa nas moti višinski anatomski disproporc, ki je nastal pač zaradi dela v ozkem ateljeju (bivši Jakopičev paviljon v Tivoliju).
Tik pred novim letom, de-, cembra 1952, je bil spomenik odkrit. Bila je lepa, topla eilavnost sredi mrzle zime. Pred skladnim " pročeljem Prešernovega gledališča je slovesno razpoložena množica domačinov, gostov iz vse
Slovenije in petkovih rojakov Vrbnanov, uzrla mogočen kip na visokem granitnem podstavku. Kranj je postal tako tudi na zunaj Prešernovo mesto.
«
Kako je s premestitvijo?
Že v času predpriprav, še bolj pa ob odkritju spomenika, je prav mnogo dobroho-tečih občanov predlagalo, da bi kip postavili na bolj primerno mesto. Kajti tu, utesnjen med pusto cerkveno steno in predominantno fasado gledališča, je Prešernu gotovo dušeče. Za svojo gmoto potrebuje spomenik bolj odprt prostor, primernejše ozadje in osrednejšo lokacijo. Ce se je moral že živ poet dušiti sredi pretesnih razmer pred-revolucijskega časa, le zakaj bi moral biti še njegov spomenik tako na tesnem, odrinjen na stranski trg pa še pritisnjen k fasadi, ki govori sama zase dovolj naglas: Smerdu v Plečnikovi senci...
Prav nič ne bi bilo napak in tudi kakih posebnih napak ne tehničnih ne finančnih se ni bati, če bi spomenik prestavili na glavni Titov trg; tjakaj, kjer je nekoč stal vodnjak. Vsekakor bi morali ob tej priložnosti postaviti Prešerna na tla ali na prav nizek podstavek, da bi bil bliže ljudem ... Za ozadje naj bi nasadili nekaj brez. Okoli spomenika pa bi vedno cvele rože ...
Tako bi dobil Prešeren svoj osrednjif viden in časten prostor v srcu starega Kranja.
Mimogrede pa bi bil korigiran še oni anatomski dis-proporc. Perspektivičen jpo-gled na kip, ki stoji na visokem podstavku, to še potencira. Kiparja sta namreč modelirala spomenik, ko je bil le 15 cm nad tlemi!
Povedati pa moramo ob tem sestavku še to žalestno vest, da sta oba kiparja že pokojna. Peter Loboda niti odkritje spomenika ni dočakal, Smerdu pa je umrl lani.
Zaradi popolnosti je treba omeniti še delež medaljerja Staneta Dremlja. Za 100-letni-co PrešcrnoA-e smrti je izdelal velik relief pesnikovega profila po Smerdujevi plastiki. Prav tako je Dremelj avtor medalje, ki jo skupščina Kranj podeljuje ob priliki Prešernovih nagrad.
Precej pa je v Kranju, v uradih in šolah, mavčnih reliefov pesnikove glave, ki jih je zmodeliral Marjan Belec. — S to ugotovitvijo pa smo tudi dokončali opis kiparskega opusa v zvezi s Prešernom v Kranju.
ČRTOMIR ZOREČ
SMUČARJI TRIGLAVA PRED NOVO SEZONO
Priprave po načrtu
PORTRET TEDNA
Želja: boljši motor
čeprav po snegu še bolj malo diši, se smučarji Triglava marljivo pripravljajo za novo sezono. Nekateri so zagrabili za delo že zelo zgodaj ln so trenirali skozi vse poletje ter so zdaj že kondicijsko zelo dobro pripravljeni za novo tekmovalno sezono. Pred durmi pa je tudi redni letni občni zbor, kjer bodo polagali obračun za zelo uspelo zimsko sezono, hkrati pa sprejeli delovni program za novo tekmovalno sezono, ki se z naglimi koraki bliža. Prav zaradi tega smo jih pred dnevi obiskali, da bi kaj več zvedeli o treningih pred novo sezono.
Najbolj marljivi so vsekakor skakalci, ki redno skupaj vadijo že od 1. julija dalje. Obisk na kondicijskih treningih je zelo dober, fantje pa pridno obiskujejo treninge v Ljubljani na skakalnici iz umetne mase. Od septembra dalje imajo redno vadbo na skakalnici v Ljubljani vsako soboto in nedeljo. Nekateri imajo za sabo že blizu 1000 skokov na 35-metrski skakalnici in so torej že v zadovoljivi formi ter čakajo le še na sneg.
Eden izmed trenerjev kranjskih skakalcev, Dejan Šink, nam je dejal: »Letošnje priprave kljub težkemu finančnemu položaju potekajo v redu. Fantje povečini sami plačujejo stroške za trening v Ljubljani. Udeležili pa smo se že dveh tekem na skakalnici v Ljubljani, kjer so posebno mladinci in pionirji pobirali najboljša mesta. Treninge imamo sedaj štirikrat tedensko; ob torkih v telovadnici, v četrtkih na prostem, v sobotah in nedeljah
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA LT KRANJ BORUT KOBI
Izživljanje na sestankih
Borut Kobi je najmlajši predsednik, ki jih je imel občinski svet Ljudske tehnike v Kranju. Po enoletnem opravljanju funkcije smo- mu postavili nekaj vprašanj.
Kdaj ste se pričeli ukvarjati z ljudsko tehniko?
Leta 1958 smo pričeli delovati študentje v brodarskem društvu. Bil sem '4 leta predsednik tega društva. Po vrnitvi iz vojske sem bil izvoljen v občinski svet.
Kaj se pričakuje od organizacije LT?
Predvsem tehnična vzgoja mladine in odraslih. Ta vzgoja je velikega pomena, saj je znano, da je zanemarjena v šolah in tudi v podjetjih. Celo člani DIATI( društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav) naletijo v podjet-'jih na neverjetna nerazumevanja.
Kako uspeva LT v svojem poslanstvu?
Slabo. Nismo deležni potrebnega priznanja in podpore. O odnosu do LT lepo pove podatek, da smo od nekega občinskega funkcionarja dobili neuradno priznanje, »da smo kvalitetno prerasli svoje okvire,« a na drugi strani nam je bila zmanjša dotacija za 10 odstotkov. Nimamo možnosti, da bi vključili v še večjem številu mladino, ki kaže veliko zanimanje za dejavnosti.
Kako teče delo z mladino in kako z odraslimi?
Mladine bi lahko imeli tudi 10 krat več kot je Imamo. Vse delo je preslabo organizirano, ker ni-
mamo možnosti. V delu z odraslimi lahko pohvalim predvsem avto-moto društvo.
Kot predsednik sveta imate gotovo, kljub 6labim delovnim pogojem, predloge in načrte za izboljšavo?
Mnenja sem, da so se funkcionarji LT vse preveč izživljali v najrazličnejših sestankih, dragih zletih in komisijah ter zelo zanemarili delo v osnovnih organizacijah, še kot predsednik brodarskega društva sem čutil, da ni povezave z občinskim svetom. V borbi za sredstva so propadale osnovne organizacije.
Nov svet bo posvečal vso pozornost osnovnim organizacijam. Dotacije (op. p. 3 milijone dinarjev) bomo delili izključno na osnovi programa in dela.
Veliko marljivih funkcionarjev je* že obupalo v svojih prizadevanjih, če pogledate na težave, na katere so naleteli ste verjetno pesimist?
Sem optimist. Ne potrebujemo veliko. Povsem bomo odpravili administrativne stroške, najti moramo 2 ali 3 prostore za delo, zainteresirati moramo družbo, da nam po povečala podporo. Ker je delo organizacij LT res velikega pomena, bomo v tem uspeli. Res ni časa za pesimizem. Prej ali kasneje bomo deležni pozornosti in priznanja, ki ga zasluži naša dejavnost
P. Čolnar
pa na skakalnici!«
Tekače tudi za letošnjo sezono pripravlja Gašper Kor-dež, ki nam je o pripravah dejal naslednje: »Fantje so iz najrazličnejših krajev občine in zato smo začeli s skupnimi treningi šele pred nedavnim. Skozi vse leto so trenirali po planu, ki sem ga sestavil za vsakega posameznika posebej.«
Referent za alpske discipline Miran Napokoj pa nam je o pripravah dejal: Največ pozornosti posvečamo pionirjem, saj smo prav v zadnjih letih povsem zanemarili vzgojo mladih alpskih vozačev, člani in mladinci od oktobra dalje trenirajo pod vodstvom državne reprezentantke Majde Ankele, ki se letos zelo ' intenzivno pripravlja za novo sezono, poleg tega pa skrbi še za kondicijsko pripravljenost ostalih tekmovalcev in je zato njeno delo vse pohvale vredno.«
Toliko za danes o smučarjih Triglava pred novo sezono, ki še vedno predstavlja drugi najmočnejši smučarski
kolektiv v državi. t
J. Javornik
Vaši osebni podatki in poklic.
Janez Rotar, rojen 1936 v Tržiču, po poklicu strojni ključavničar, zaposlen v BPT.
Kdaj in kdo vas je navdušil za moto-cross in kdaj ste se začeli baviti s tem športom?
Janti! Rctar
Navdušil me je avstrijski tekmovalec Ervin Lechner, večkratni prvak Avstrije, ki je tekmoval za tovarniško ekipo KTM. Sam sem se za-
INVALIDSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
Kranj premočno prvi
V nedeljo je bilo v Kranju v organizaciji ŠD Borec invalidsko prvenstvo Slovenije v plavanju. Nastopilo je nad 100 tekmovalcev iz 9. mest. Kot gostje so nastopili invalidi iz Celovca to Beljaka.
REZULTATI — Ekipno: 1. Kranj 30 točk, 2. Ljubljana 13, 3. Tržič 12, 4. Nova Gorica 8, 5. Sežana 3 točke itd.
Posamezniki — I. kategorija 25 m prosto: 1. Prelog (Tržič) 18,2; II. kategorija 50 metrov prosto: 1. Tome (Kranj) 50,2; III. kategorija 50 m prosto: 1. Bevc (Kranj) 38,5; IV. kategorija 50 m prosto:   1. Makuc  (N. Gorica)
M. Klinar v matičnem
Tudi jeseniški smučarji se skrbno pripravljajo na novo sezono. V klub se je vrnil državni reprezentant Mirko Klinar, a poleg njega sta pristopili h klubu še dve mladinki iz Kranjske gore. V novi se-zoni bo za Jeseničane zopet nastopal najboljši jugoslovanski skakalec Ludvik Zaje. V teh dneh sta na treningu pri Češki koči jeseniška smučarja Peter Lakota in Mirko KMnar.
48.0; V. kategorija 50 m prosto: 1. Tajnik (Kranj) 31,5;
VI. kategorija (slepi): 23 m prosto: 1. Šket (Kranj) 18,2;
VII. kategorija: A skupina 25 metrov prosto: 1. Mavri (N. Gorica) 22,4; B skupina 25 m prosto: L Cucek (Ljubljana) 20,4; VIII kategorija 50 m prosto: A skupina: 1. Žukević (Kranj) 34,9; B skupina: 1. Repič ILjubljana) 37.0.
štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Kranj 2:25.5, 2. Avstrija 2:27.5, 3. "Tržič 2:46.1.
Po plavalnem tekmovanju so invalidi odigrali prijateljsko vvaterpolo tekmo v kateri je Slovenija premagala Koroško s 3:0 (1:0).
, P. D.
Premalo zanimanja
Na sestanku upravnega odbora TVD Partizan Javornik so obravnavali telesno vzgojno problematiko na svojem področju in ugotovili, da je za telovadbo med mladino premalo zanimanja. Vzrok za to vidijo predvsemw tem, ker ni prave povezave z osnovno šolo. Sklenili so, da se bodo prizadevali, da zbudijo med_ mladino zopet interes za to obliko športne vzgoje.
GLAS v vsako hišo •
čel baviti z moto-crossom ▼ letu 1938, ko sem bil na spe-
cilizateiji v KTM in še isto leto sem tekmoval za tovarniško ekipo KTM,
Vaš največji uspeh v dolgoletni karieri!
Najbolj sem bil ponosen doseženega 7. mesta na Sipki v Bolgariji. To je trenutno najboljši plasma v zgodovini jugoslovanskega motocrossa. Kot zanimivost naj povemj da so dirke na Sipki zelo dobro obiskane, saj se jih udeleži okoli 25.000 gledalcev.
AH veliko trenirate?
Treniram dvakrat tedenska — to je v času tekmovalne sezone, medtem ko pozimi drsam, spomladi telovadim. Upam, da se bom do prihodnje tekmovalne sezone kon-dieiisko dobro pripravil.
Kdo ,je po vašem mnenju najboljši motocrossist v Jugoslaviji in na svetu?
Zagrebčan Boris Muvrin in Be'gijee Joel Robert.
Kaj pa vaš tekmovalni stroj?
S strojem nikakor nisem zadovoljen. Menim, da tekmovalec s strojem znamke Jawa ne sodi več na tekmovalno stezo — v konkurenco motorjev ČZ, Bultaco, Panonija in Maico. Vaši načrti v bodoče? Želja za boljšim motorjem^ da bi lahko uspešno konkuriral najboljšim svetovnim moto-erossistom.
D. Humer
Ugoden začetek sezone
Tudi za Jeseničane se je pričela letošnja hokejska sezona. Njihovi hokejisti so sprejeli v goste poljskega državnega prvaka Gornika iz Katowic. Obe moštvi sta odigrali štiri tekme (dve v Katoivicah in dve na Jesenicah) za pokal evropskih državnih prvakov.
Pred odhodom na Poljsko so nekateri optimisti pričakovali uspeh svojih igralcev. Mnenja smo, da lahko vsa srečanja, kljub temu, da so Jeseničani izpadli, vseeno ocenimo kot zelo uspešna. Ne smemo namreč pozabiti, da je Gornik državni prvak Poljske, ki bo nastopala na bližnjem svetovnem, prvenstvu v A skupini, da je v njegovih vrstah kar 6 državnih reprezen-tantov, da torej pomenijo ta srečanja pravzaprav srečanja naše in poljske državne reprezentance. Če -tako gledamo na mi-nula srečanja, smo z rezultati lahko samo, zadovoljni in lahko čestitamo jeseniškim hokejistom, saj so poskrbeli za res ugoden začetek hokejski sezone.
pc
Zvedeli smo...
@ Pred dnevi so sporočili, da bo v kratkem ponovno dovolj južnega sadja v naših trgovinah, ker bodo iz uvoza dobili večje pošiljke tega blaga.
9 Od četrtka pa do danes je bila v ljubljanskem Super-marketu brezplačna pokuš-rija konzerviranih sardinic vrste Sparts in Alktr ter dalmatinskih sortnih vin. Po prvih izračunih je bil obisk nadvse zadovoljiv.
% V izložbenih oknih nekaterih naših knjigarn so se že pojavili prvi koledarji za leto 1966. Njihova cena je od 210 dinarjev naprej. 1 9 Kot smo zvedeli, bodo avtobusi na progi Ljubljana— Beograd—Ljubljana vozili do konca novembra. Čas voženj na tej progi so podaljšali na željo potnikov. ..
O V petek zvečer bo v Skopju finalno tekmovanje vojaških orkestrov Jugoslavije. Festival bo prenašala tudi Intervizija, po vsej verjetnosti pa tudi Evrovizija.
9 Kamniški Kmetje so že do sedaj zasejali rekordno količino visokorodne pšenice. Samo v Kamniku so prodali nad 25.000 kg semenskega žita. Od tega samo 3000 kg ječmena in rži, vse ostalo je pšenica.
• Pred dnevi je imel sejo krajevni odbor SZDL Hruši-ca. Na njej so se pogovorili predvsem o pripravah na konferenco krajevnega odbora, ki bo predvidoma 12. novembra. Na konferenci bodo govorili tudi o tem, kdo naj v naprej skrbi za dom družbenih organizacij na Hrušici.
• V Strahinju so se odloČili, da bodo uredili primeren prostor za razne seje in podobno, hkrati pa bi služil za pisarno tamkajšnjih organizacij.
® V bližini tovarne »Oljarica« v Britofu že dalj časa popravljajo jez na Kokri. Letošnja velika voda je jez tako razdejala, da ga bodo morali f celoti obnoviti, in sicer bodo namesto dosedanjega lesc-
fega opornega opaža napra-ili železobetonski oporni zid.
% Na cestah kranjske ob-
iine je nad tisoč cestno pro-letnih znakov ali na vsakih 00 metrov en znak.
• V isti občini je 72 avtobusnih postajališč in izogi-fcališč. — J. Jarc.
POPRAVEK
V zadnji številki Glasa smo Objavili vest o prometni nesreči pod naslovom »Zakrito steklo«. V njej smo napisali, da je nesreča nastala zaradi tega, ker je bilo zadnje odbojno steklo vzrežnega voza zakrito Kasneje smo ugotovili, da je bila »depeša« nepravilno napisana. Rdeče odbojno steklo na vprežnem vozu Cirila Sajevic je bilo vidno in bi ga voznik avtomobila moral viclsti.
V VRBI SE JE AKCIJA ZAKLJUČILA
OC IZ ZDA
Zadnje čase so se pričeli pojavljati primeri, ko se posamezniki izdajajo za predstavnike raznih podjetij in ustanov ter zahtevajo od ljudi razne denarne zneske. Nekateri se zadovoljijo z manjšimi, drugi pa si »zaželijo« kar čedne vsote.
Tudi na Gorenjskem se je v zadnjih dneh pripetil podoben primer. 21-letna Greta Grejan, doma iz Družmirja 12 pri Šoštanju, si je verjetno zaželela gorenjskega zraka in denarja, kajti oboje je dobivala nekaj 4ni brezplačno. Greta je začasno stanovala v hotelu »Pošta« na Jesenicah od koder je delala »izlete« v okoliške vaai. Ker ji kraji
predvsem pa ljudje niso bili najbolj poznani, je te podatke zbirala od posameznih ljudi, ki jo niso ponzali. Tako se je na bencinski črpalki v Radovljici srečala z Angelco Jenko iz Verbenj pri Radovljici. Predstavila se je kot uslužbenka Rdečega križa iz Ljubljane. Povprašala jo je za naslove revnih družin v omenjeni vasi in zatem je le
ZA MILIJON PREVOŽENIH KILOMETROV
več diplom in nagrad
Pred dnevi je dobil šofer avtobusnega podjetja Ljubljana transport P. E. Jesenice Filip PANČUR iz Javor-nika pri Jesenicah že drugo diplomo in nagrado za prevoženih 200 tisoč km. V dveh letih ln pol je Filip prevozil z avtobusom TAM-3500 VESNA točno 202 tisoč km. Zato mu je pred nedavnim zastopnik TAM izročil diplomo in nagrado — ročno uro, ter značko za avtobus ki mu pomeni več kot diploma. Značka bo krasila'avtobus KR 59-44, za čigar volanom sedi Filip.
Koliko let ste že šofer?
»•Vsega skupaj 24 let.«
Ali mogoče veste koliko km ste v tem času že prevozili?
»Točno  ne vem, mislim ? pa, da jih je okoli milijon.«
Kdaj ste dobili prvič na- | grado in od koga?
»Prvič sem dobil nagrado že pred leti in sicer od tovarne avtomobilov Mercedes.«
Filip je mimogrede pripomnil, »ko sem vozil Mer-cedesov avtobus, nisem imel nobenega karambola.«
Ste na vožnji' kdaj kaj posebnega doživeli?
»Pred leti, ko sem peljal v Crikvenico, se mi je na Reki pokvarila nizkotlačna črpalka. Dovod goriva iz rezervoarja do črpalke je bil prekinjen. Javil se je pro-stovolec, se vsedel na pokrov motorja in vso pot do Crikvenice z roko črpal bencin iz rezervoarja v motor.«
Koliko vrst avtomobilov ste vozili v teh 24 letih?
»Deset!«
S smehom na obrazu je povedal, da je takoj po vojni vozil tovorni avtomobil na drva, zatem na oglje in Filip PanČur
metan. Malo šoferjev je, ki bi se s tem ponašali.
Mnogi so mu te dni čestitali in njim se pridružujemo tudi mi. - J. Jarc
■
ljudi tudi obiskala. Govorila jim je, da je Rdeči križ iz Ljubljane pred kratkim dobil tri vagone raznega blaga iz ZDA. Da pa njeni obiski ne bi bili zastonj, jim je dejala, da morajo plačati manjše zneske za velike darilne pakete in sicer da poravnajo delne stroške carine in podobno. Nekaterim je obljubljala hrano, obleke, celo premog je obljubljala.
Tisti dan pa, ko so jo v Vrbi na Gorenjskem miličniki aretirali, je obiskala že šest takih revnih družin in iztržila nad 37 tisoč dinarjev, kar dober dnevni zaslužek. Zaradi tega so »uslužbenko Rdečega križa« priprli. —jj
Prepozno zagledal avtomobil
Voznik osebnega avtomobila LJ 272^-38 Ivan Peternel je v soboto peljal v škofji Loki po Poljanski cesti v smeri Poljane. Iz nasprotne smeri pa mu je pripeljal osebni avtomobil KR 60-01, ki je na delno preglednem ovinku hotel prehiteti pešca, kateri je šel približno 1 meter od desnega roba ceste. V tem trenutku pa je pred seboj zagledal avtomobil LJ 272-38. Pričel je zavirati, vendar ga je zaradi tega zaneslo v levo in tako je trčil v avtomobil, ki mu je pripeljal nasproti. Materalna škoda na obeh vozilih znaša 600 tisoč dinarjev.
jj
Otrok pod avtom
Iz Bohinjske Bistrice proti Bledu se je v ponedeljek peljal voznik osenbega avtomobila LJ 389-52. Ko je pripeljal v vas Soteska mu je v bližini železmiiške postaje pritekel na cesto 4-letni Musta-fa Krivic. Voznik se nesreči mi mogel izogniti, ker je bila prekratka razdalja. Otroka je e sprednjim delom avtomobila podrl na tla. Poškodovanega otroka so odpeljali v ZD Bled, zatem pa v jeseniško bolnišnico.
jj
NEZNANI VOZNIK POVZROČIL NESREĆO?
Izgubila je oblast nad vozi oni
S hitrostjo okoli 75 km na uro je v soboto peljala iz Lesc proti Črnivcu voznica oseb. avtomobila LJ 382-28 Mihaela Zupan. Ko je na Črnivcu pripeljala v levi nepregledni ovinek se je srečevala
z voznikom nenzanega avtomobila. Po njeni izjavi je peljal z levo stranjo preko črte na sredi ceste. Voznica je zaradi tega zavila na desno in pri tem izgubila oblast nad vozilom ter zadela v obcest-
ni rob. Zaradi tega se je prevrnila. Njen mož Maks se je poškodoval in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Materialna škoda na vozilu znaša okoli 600 tisoč dinarjev.
U
Sodelovanje Kamnik -Podnart
Avto moto društvo v Kamniku že dlje tesno sodeluje z avto moto društvom v Pod-nartu. 20. novembra bodo v Kamniku pripravili skupno kulturno prireditev, obenem pa bodo proslavili 20-letnico avto moto društva Kamnik. Na proslavo, ki se je bo udeležilo blizu 200 ljudi iz Pod-narta, so povabili tudi vsa ostala avto-moto društva Gorenjske. - a
Slavljenca iz Vaš pri Medvodah
V nedeljo sta v Vašah pri Medvodah praznovala 55-let-nico skupnega ■■ življenja Ignac in Barbara Kozamer-nik. Leta 1910 sta se v Sori pri Medvodah poročila in od takrat sta imela osem otrok. Od teh sta dva padla v NOV kot borca Prešernove brigade, trije pa še danes živijo. Med vojno sta bila oba izseljena v Nemčijo.
»Prav tako se imava rada kot prvo leto po poroki!« je dejala slavljenka Barbara. Mož Ignac pa je dodal: »Pa na svidenje čez pet let na »tretji« poroki!« Pri tem je mislil na biserno poroko.
Številnim čestitkam sorodnikov in vaščanov se pridružujemo tudi mi. — jj
Neprevidna
voznica
i ■
Iz Tržiča proti restavraciji na Ljubelju se je v nedeljo peljala voznica osebnega avtomobila LJ 344-56. Ko je pripeljala v bližino carinarnice na Ljubelju, se je zaradi neprevidnosti zadela v železni električni drog. škodo na avtomobilu cenijo na okoli 300 tisoč dinarjev.
jj
Upravni odbor
osnovne šole Bled
razpisuje delovno mesto
za
administratorko
Kandidatka  mora imeti dokončano  srednjo ekonomsko šolo. Prijave na razpis pošljite do 20. novembra 1965.
PLESNA ŠOLA
v Kranju .organizira nov plesni tečaj za začetnike Pouk bo vsako soboto od 19. do 22. ure. Začetek bo 20. novembra.
Nadaljevalni tečaj se začne 11. novembra 1965. Vpisovanje v Delavskem domu vsak dan od 18.30 do 19.30
Prodam črno moško suknjo in novo žensko kolo »Rog«
5814
Prodam drobni krompir, repo, korenje in peso. Burger, Medno 12, Medvode 5815
Prodam železno peč, stensko uro Iskra in fotoaparat
Leica III. F objektiv Elmar
3,5. Možina, Struževo 35, popoldan ogled 5816 Poceni prodam rabljeno pohištvo in tapetniške izdelke. Perč, Jenkova 6, Kranj
5817
Prodam moško zimsko obleko (rujavo) Kranj, Jezerska 89 5818
Prodam smrekov les 4 do 6 m in deske 25 in 50 mm ali
Komisija za delovna razmerja pri DS podjetja
»AVTOPROMET GORENJSKA« KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
1. Upravitelj zgradb in objektov družbene prehrane in vodja bufetta
2. Ekonom
3. Točajka(2)
4. Blagajnik (2)
5. Vodja delovne menze
6. Kurir
7. Turistično prometni referent
8. Prometni referent in razporednik
9. Referent za požarno varnost
10. Administrator v servisu tovornih avtomobilov in avtobusov ^
Pogoji:
1 a) Srednja ekonomska ali nepopolna srednja šola in.tri leta-praktičnega dela v podobni dejavnosti,
b) Visokokvalificiran delavec gradbene, kovinske ali .gostinske stroke in pet let prakse v takšni dejavnosti,
c) Kvalificiran gostinski delavec in pet let prakse v samostojnem vodenju gostinskega objekta,
2 a) Visokokvalificiran delavce trgovske ali gostinske stroke in tri leta praktičnega dela v nabavni službi,
b) Kvalificiran delavec trgovske ali gostinske stroke in pet let praktičnega dela v trgovini ali gostinstvu,
3 a) Kvalificiran gostinski delavec in tri leta prakse v gostinskih obratih,
4 a) Nepopolna srednja šola in tri leta prakse v blagajni, /
b) Kvalificiran delavec trgovske ali gostinske stroke in pet let^ prakse v takšni ali podobni dejavnosti,
5 a) Kvalifiricana delavka kuharske stroke ali gostinske stroke in tri leta praktičnega dela v kuhinji in gostinskem obratu,
6 a) Nekvalificiran delavec,
7.a) Srednja strokovna izobrazba in tri leta praktičnega dela v prometu,
b) Osnovna šola in pet let prakse v turistično prometni službi,
8 a) Prometni tehnik in tri leta praktičnega dela v prometni organizaciji,
b) Nepopolna srednja šola in pet let prakse v cestno prometnih organizacijah,
c) Osnovna šola in najmanj osem let prakse v cestno prometni stroki,
9 a) Varnostni tehnik, eno leto praktičnega dela b) Dvoletna poklicna šola, tri leta praktičnega dela
10 a) Administrativna šola in tri leta prakse v administraciji.
Prošnjo z dokazili o zahtevanih pogojih se vloži v tajništvo, podjetja.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Prednost imajo člani delovnega kolektiva.
Razpis velja do preteka 15 dni po objavi v časopisu.
Komisija za delovna razmerja
zamenjam za betonsko železo
prof. .14 mm. Naslov v oglasnem oddelku 5819 Prodam skoraj nov spaček. Ogled vsaki dan od 9.—11. ure. Naslov v oglasnem oddelku
5820
Prodam večjo količino krmilne pese. Sp. Duplje 53
5821
Prodam    zelje    glave in
krompir evotnik. Sr. Bitnje 22 5822
Prodam kravo dobro mleka-
rico, ki bo v 10 dneh teletila. Šparovec, Zg. Duplje 26 5823
Prodam zimska jabolka in kravo. Loka 22, Križe 5824
Prodamo polavtomat. pral-nik »Castor« s centrifugo, šemrl, Ul. Mlad. brigad 6, Kranj 5825 Prodam 350 kom monta opeke 12. Tepina, Gasilska 13, Kranj 5826
Stroj za izdelavo opeke (kvadrovci) ugodno prodam. Jezeršek Stane, Bitnje 97
5827
Mizarske stroje, tračno bru-silnico, namizni reskalni stroj prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5828
Lesno polavtomatsko stružnico ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5829
Prodam mlade prašičke. Hotemože 12, Preddvor 5835
Iščem garažo v Kranju ali Izgubil se je koštrun v Lu-bližnji okolici (Zl. polje). Na- žah. Lastnik je v Lužah 38, slov v oglasnem oddelku 5833    Šenčur 5834
h
ZAHVALA
Ob britki in nenadomestljivi izgubi naše ljube in skrbne žene, dobre mame, stare mame
MARIJE JEREB roj.Udir
Cesarjeve mame
v
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam karkoli pomagali ob težkih urah in nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo dr. Hriberniku Ivanu in dr. Udir Milanu, č. duhovščini in vsem, ki so ji darovali vence.
pot.
Iskrena zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji
Žalujoči- mož Anton, sinovi: Anton, Janez, France z družinami, hčerke: Marica in Milka poroč. Hostnik ter ostalo sorodstvo
Zabukovje, 5. 11. 1965
Kupim 300—400 kg slame ali zamenjam za suhe bukove drva. Sluga, Kokra 15, Jezersko 5830
Kupim dva prašiča 80— 100 kg težka. Naslov v oglasnem oddelku 5831
V Predosljah najdena ura,
se dobi Predoslje 112, Kranj 5832
ZAHVALA
Ob prerani smrti našo dobre mame, stare mame, -sestre in tete \
MARIJE DRAKSLER
roj. Triler
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob prerani smrti stali ob strani.
Posebno se zahvaljujemo tov. Bajžclj Janezu za vso pomoč med njeno boleznijo.
Najlepša hvala duhovščini za spremstvo, vsem sorodnikom, sosedom, zvonarjem in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem še enkrat prav lepa zahvala.
Drulovka, 8. 11. 1965 '
Gračanovi.
OPOZORILO!
Prosimo vse potrošnike, ki niso bili posebej pismeno obveščeni o dovoljenem odjemu električne energije, da od 1. novembra dalje takoj zmanjšajo odjem v smislu zakona o omejevanju električne energije:
1. za proizvodnjo karbida, za proizvodnjo železovih zlitin in zlitin drugih kovin ter za električne peči, v katerih se iz rude pridobiva grodelj (TH) 100 °/o
2. za industrijske naprave, ki trosijo večje količine električne energije v tehnološke namene (električne peči za pridobivanje grodlja iz rude po kontinuiranem postopku, elektroliza aluminija in drugih neželeznih kovin, električne peči za pridobivanje elektrojekla ter jeklene in železne zlitine, druge elektrotermične naprave in elektrokemične naprave) 4« °/o
3. za gospodarske dejavnosti, ki trosijo električno energijo predvsem za pogon motorjev in za rezsvetljavo ulic, izložb in reklam; za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov; 25 °/o
4. za osnovne gospodinjske potrebe 106/o Neizpolnitev omejitev bo imela za posledico prekinitev dobave električne energije
Elektro Celje Elektro Gorica Elektro Kranj Elektro Ljubljana Elektro Maribor
10. NOVEMBER 1965 * GLAS
DRSALNA REVIJA V CELOVCU BO OD 3. DO 20. FEBRUARJA
Potovanje brez viz
V petek zvečer je bila v stari poročni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju tiskovna konferenca, ki sta jo pripravila za predstavnike turističnih in avtobusnih podjetij ter predstavnike tiska, direktor dunajske drsalne revije in zastopnik Koroške deželne vlade iz Celovca.
TURISTIČNE TEŽAVE NA VELIKI PLANINI
Vsak začetek je težak
Kamniški turistični in gostinski delavci z letošnjim prometom na Veliki planini niso zadovoljni; kaže, da so se pri načrtovanju ušteli; za prvo polletje so predvideli 60 milijonov dinarjev prometa, dosegli pa so ga 32,4 milijone din; za vse leto pa so planirali 118 milijonov din, do konca septembra pa realizirali le 66 milijonov din. Normalna posledica je 9,672.000 din poslovne izgube ob polletju in 11,126.000 din v devetih mesecih.
Najprej je direktor dunajske drsalne revije obrazložil letošnji program revije, ki se bo imenovala »Regenbogen« — Mavrica. Predstave v Celovcu bodo vsak dan razen ponedeljka. Revija bo od 3. do 20. februarja. V tem času bodo, če bo zanimanje, pripravili tudi dve ali tri tako imenovane šolske predstave s popustom. Seveda pa bodo imeli šolarji popust tudi na drugih predstavah. Šolske predstave bodo organizirali predvsem zaradi tega, da bi si v dopoldanskem času ogledali posamezne kulturne spomenike, in sicer v večini brezplačno. Prav tako so obljubili, da bodo uredili vse, da bodo posamezne trgovine ob sobotah in nedeljah odprte, kar v preteklih letih ni bilo. Predvidevajo, da bodo v času revije odpravljene avstrijske vize.
Te dni pa si bodo naši in avstrijski cestni strokovnjaki ogledali ljubeljsko cesto na avstrijski strani in pričeli zatem takoj s popravili, da bo v času revije cesta sposobna za vsa vozila.
Naši ljudje iz leta v leto bolj obiskujejo celovško drsalno  revijo.  Tako  je leta
Izlet na Smarjetno
Lepo sončno vreme je v nedeljo privabilo na Smarjetno goro veliko izletnikov ne samo iz Kranja, pač pa tudi od drugod. Največ avtomobilov je bilo z ljubljansko registracijo, od tujcev pa nepričakovano veliko Avstrijcev.
Lesena baraka, v kateri sedaj posluje gostišče, ni mogla sprejeti vseh gotov. Mnogi izletniki so si z zadovoljstvom ogledovali dela pri dokončni izgradnji hotela, ki po dolgem zastoju kar hitro napredujejo. Pričakujejo, da bo ta novi lokal še letos poizkusno izročen svojemu namenu. Tudi modernizacija ceste na Smarjetno hitro napreduje in je že dobra polovica asfaltirana.
R. C.
1962 obiskalo revijo 800 ljudi, letos pa že 26 tisoč. Cena vstopnicam bo letos nekoliko višja. Lani je bila karta za prvi prostor 77 šilingov, letos pa bo 80. Za učence in študente pa bb cena mnogo nižja in sicer 25 šilingov.
Vsi, ki jih revija zanima, lahko dobijo podrobnejše informacije v (turističnih poslovalnicah. J. J.
Ker je treba vsako izgubo opravičiti in nekje seveda dobiti denar za izplačilo nekri-tih osebnih dohodkov, je gostinsko turistično podjetje »Velika planina« s sedežem v Kamniku predložilo svojo problematiko v obravnavanje občinski skupščini. Vedeti in predvsem upoštevati je treba, da je turizem na Veliki planini izrazito sezonski, odvisen od vremenskih razmer in drugih pogojev.
Na področju Velike planine pa poslujeta razen gostinsko
turističnega podjetja še dve organizaciji: poslovna enota Kamnik podjetja »Ljubljana-transport«, ki skrbi za ves avtobusni in tovorni promet do žičnice, ki ima obe žičnice (gondolsko in sedežnico) in mehanično delavnico ter turistični biro v Kamniku, in komunalni zavod »Velika planina«, ki ima v posesti tovorno žičnico, smučarsko vlečnico, žagarske objekte in dve koči na Veliki planini, parkirni prostor in komunalne naprave, ukvarja pa se tudi z grad-
PRAZEN SAMSKI DOM
V Kamniku so nekdanji invalidski dom lepo adaptirali v samski dom, ki pa je zdaj skoraj prazen. K prejšnji dvonadstropni zgradbi so prizidali še nov del, uredili in popolnoma opremili moderno kuhinjo z veliko kapaciteto, kjer naj bi pripravljali predvsem enolončnice za tiste Kamničane, ki se ne hranijo doma (za enolončnice je menda že okrog 700 prijav!), vendar je kuhinja prazna in prav tako sobe v domu, kjer je več kot 100 ležišč. V Kamniku o tem precej govorijo; pravijo, da gospodarske organizacije, ki so adaptacijo samskega doma financirale, vanj zdaj nočejo dati svojih delavcev, češ da je oskrba predraga (menda okrog 37.000 din za stanovanje, hrano in pranje), nekateri pa celo govorijo, da interesentov ni. Ce ne bi bilo reforme, pravijo drugi, bi bilo vse v redu, tako pa zdaj dom »čaka« na odločitve delovnih organizacij, ali bodo nastanile v njem svoje zaposlene ali ne. Upravnik doma nam je povedal le to, "da se prav v teh dneh pogovarjajo s podjetji, kako bodo problem rešili, čez kakšen teden bo stvar menda že jasna.
Nedvomno je samski dom za Kamnik velika pridobitev, manj razumljiv pa je sedanji položaj, ob katerem se vsiljuje vprašanje, če je res potreben, če kapacitete niso prevelike, predvsem pa to, če oskrba v njem le ni predraga in prav zato nesprejemljiva za dobršen del zaposlenih?
Počakajmo, da bodo razgovori z delovnimi organizacijami končani, potem pa bomo — upajmo — lahko o tem kaj več in morda bolj objektivno poročali! — at
PRAŠIČI, CENE IN TRG
V ponedeljek je bil v Kranju spet tradicionalni živinski sejem. Na voljo je bilo veliko malih prašičkov. Vendar pa tokrat ni bilo dovolj kupcev in mnogi prodajalci so morali s svojimi pujski nazaj domov in bodo z njimi poskusili srečo v Kamniku ali kje drugje.
V pogovoru z nekaterimi kmetovalci ,smo zvedeli, da za vzrejo prašičev pri nas ni več zanimanja, razen za do-
mače potrebe, odkar se je podražilo mleko, krompir in druga krma. Cena prašičem je padla. Take hitre spremembe pri vzreji živine ni nihče pričakoval in zato je danes na trgu toliko malih prašičev (zakaj tudi ne, saj so šli vsa prejšnja leta tako v promet, da so jt.Ii kmetovalci lahko prodali kar doma, pa še zmanjkalo jih je). Vnaprej pa je lahko prič^-ovati, da bo pujskov na trg;. ,_j manj.
Kmetovalci, ki so doslej redili svinje za zarod, to vzrejo opuščajo.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da so se kmetovalci dokaj hitro preusmerili pni vzreji goveje živine, odkar se je mleko podražilo. Prej so redili govejo živino za zakol, sedaj pa za mleko.
Je pa nevarnost, da spričo tako naglega zaokreta ne bo čez leto, dve spet položaj tak, da bodo cene pujskov vrtoglavo narasle. — R. C.
njo individualnih hišic. Celotna organizacija poslovanja na področju Velike planine je torej razbita, sodelovanje je pogosto težko, ker vsak zastopa1 svoje interese in se premalo prizadeva za kompleksen razvoj Velike planine kot perspektivnega turističnega središča širšega teritorija, v katerega sodi predvsem Ljubljana. Zato je kamniška občinska skupščina na zadnji seji sprejela priporočilo za formiranje poslovnega združenja, ki bi skrbelo za celotno dejavnost na področju Velike planine tako, da bi organiziralo poslovno tehnično sodelovanje vseh treh podjetij. Razen tega so sprejeli tudi priporočilo, da naj kamniška komunalna banka izdela sanacijski načrt za to področje. Upoštevati je namreč treba ,da je bilo do letos v turistični del Velike planine, vključno z individualno gradnjo in delno rekonstrukcijo ceste, vloženih že 1.160 milijonov din; v gradnjo nadaljnjih individualnih koč bodo predvidoma vložili še 400 milijonov djn, v najnujnejše potrebne dopolnitve v turističnih in gostinskih objektih pa okrog 180 milijonov din.
• Velika planina je tako za-
• nimivo, specifično in per-Q spektivno turistično pod-
• ročje, da si je res, treba
• prizadevati, da bo čimprej
• tudi vračalo vložena sred-
• stva;   iskanje najboljših
• rešitev   je   zato nujno.
• Vsak začetek pa je težak!
-at
Vremenska napoved za danes in prihodnje dni:
Danes bo pretežno oblačno in zamegleno vreme. Najnižje nočne temperature od 2 do 5 stopinj, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj.
V prihodnjih dneh bo še suho vreme, temperature pa bodo brez večjih sprememb.
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kr. ..ju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posamezr'h številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40", za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo