■H vsak dan rum nedelj in priuukov. Issued daily except ____ Sunday« and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniškl prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 LrTO-YEA" xxavgi CwU*ul*l>-00 S'ffg.S.TiajgSgg i! S^VS? chicago 23. ill, četrtek, it. januarja ijan. in i»«» sub«npno„ is.oo y.«iy Stev-number 12 Acwpuncg for mailing «t »pttUl rate of port«!« provided tor In Mttion 1103, Art ot Oct. 3. 1817. «ulhorl»d on Jun. 4, lain. Generalna stavka proti klavniškim kompanijam oklicana Napori federalne vlade za dosego sporazuma se izjalovili SCHWELLENBACH POSEGEL V SPOR Chicago. 16. jan. — Generalna stavka v klavnlški industriji se je danes pričela. V tej je zavo-,evanih okrog 300,000 delavcev, jlanov unije Kongresa industrijskih organizacij, in unije Ameriške delavske federacije. Okrog 35,000 klavnifikih delavcev je zastavkalo v Chicagu. Tem so se pridružili delavci v New Yorku, Kansas Cityju, Omahi in drugih mestih, v katerih imajo kompanije klavnice. Preteča stavka je izbruhnila, ko so se napori federalnih posredovalcev za dosego sporazuma med delavci in kompanijami izjalovili. Vladni uradniki sodijo, da bo kmalu naatalo pomanj-unje mesa, če se bo stavka nadaljevala. Zaloge mesa v Chicagu bodo izčrpane v enem tednu. Delavski tajnik Schwellerf-bach je posegel v Konflikt, ko so se pogajanja za odvrnitev stavke izjalovila. Izjavil je, d« stavka ograža interese ameriškega ljudstva. Schwellenbach je poslal telegram J. L. Clarku, predsedniku unije CIO, in Patrick^ E. Gor-manu, tajniku-blagajnlku unije Amalgamated Meat Cutters & Butcher Workmen ADF, z apelom, naj preprečita stavko ir. prideta v Washington *na konte" lencu i njim. _ slal po konferenci s predsednikom Trumanom. Oba, Clark in Gorman, fta izjavila, da je prepozno za ustavitev stavke, zaeno pa sta naznanila, da se bosta odzvala povabilu delavskega tajnika in odpotovala v Washington. "Kadai predsednik preko člana svojega kabineta . direktno apelira nt nas, se moramo kot lojalni Američani odzvati," je rekel Gorman 'Odpotovali bomo v Washington na konferenco in ugodili želji predsednika." Uniji CIO in ADF sta prvotne zahtevali zvišanje plače za 25 odstotkov, ker so se življenski stroški dvignili. Po večteden-skih poganjih sta uniji nazna nili, da sta pripravljeni sprejet zvišanje za 17 in pol centa nt uro. Velike klavniške kompanije — Swift, Armour, Wilson ir Cudahv—so izjavile, da ne morejo zvišati plače brez zvišanje cen mesu. Swift Co. je ponudila zvišanje za deset centov nt uro. Pred (»klicem stavke se je vr-jjl shod klavniških delavcev. Glavni govornik je bil Herbert (Jarch, distriktni direktor unije CIO. On je pojasnil situacijc m delavci so mu navdušeno a-Plavdirali. Organizirane so bile stavkovna straže. Piketi oblegajo klav-Policijski kapetan Ray Crane je mobiliziral policaje in J'h poslal pred klavnice, da bo-vzdrževali mir in red. Pi-ketom sov se pridružili tudi duhovniki, med temi rev. Ambroce Andrak, rev. Edward Plawinski r«v Herbert Brauer in rev. Jo-s«ph Meegan. ^[.rezentanti federalne vlade konferirall z uradniki klav n^k»h kompanij in voditelji u r"J George A. Eastwood, pred-M'lnik Armour Packing Co., je ra/.kačil Johns Dunlapa. repre-"•ntanta urada za ekonomsko «*bilizacijo, ker se je sestal ^"karji po konferenci in izja-1 (1« je izjalovila in da mo-151 vlada rešiti konflikt. Ehinlop " dejal, da je Eastwood kršil I'jWovilo, da ne bo razkril čas-n'*arjem deta j lev diskuzij na Miroona konferenca bo v Parizu Ditkuzije o mirovnih pogodbah London. 16. jan.—Uradno naznanilo pravi, da se bo mirovna konferenca reprezentantov 21 zavezniških držav .vršila v Parizu. Pričela se bo pred prvim majem v smislu zaključka, ki je bil sprejet na konferenci zunanjih ministrov Velike Britanije, Rusije in Amerike v Moskvi. Na konferenci bodo diskuzije o mirovnih pogodbah za Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Ogrsko in Finsko, bivše satelite osišča: Deklaracija, objavljena po za-ključenju konference v Moskvi, ni omenjala izbire Pariza kot sedeža mirovne konference, ker je bila potrebna odobritev s strani francoske vlade. Odločitev, da se konferenca vrši v Parizu, je koncesija Franciji, ker je demonstrirala svoje razočaranje zaradi izključitve pri sestavljanju mirovnih pogodb za Rumunijo, Bolgarijo, Ogrsko in Finsko. Ona bo ime-a besedo pri sestavljanju mirovne pogodbe za Italijo. . Pomočniki zunanjih ministrov iržav, ki so podpisali premirje, Dodo sestavili mirovne pogodbe. Začrtane bodo tudi nove meje n določene reparacije ter osvojen* formula glede omejitve obtoževanja. iMčakttje se. de se bodo re-tanti 21 drŽav sestali v Domače vesti Tovarne zaprle vrata zaradi stavke Wettingbou»e Electric Co. preklicala pogodbo Francoska vlada je na- trti prt vojakih od začetka »nferenci. M"*no*t je. da ,fcda *J redila bo federalna zaaego klavnic. iprilu. lovila noto Washingtonu z /prašanjem, ali bodo reprezen-anti držav imeli obast odobri-ve mirovnih pogodb, kakor tuli oblast revizije. Mezdna pogajanja i Ford Motor Co. Aytna unija revidirala zahtevo Detroit. Mich.. 16. jan.—Ford Motor Co. in unija združenih avtnih delavcev CIO sta ssmo za dva centa narazen v mezdnih pogajanjih in upanje je, da je jporazum blizu. Kompanija je naznanila, da je pripravljena zvišati plače za 17 in pol centa da uro, dočim unija zahteva zvi-ianje za 19 in pol centa na uro. Avtna unija je prvotno zahtevala zvišanje plače za 30 odstotkov, sedaj pa je naznanila, da je pripravljena sprejeti zvišanje za 19 in pol centa na uro. Pogajanja so bila sinoči prekinjena, a bodo danes obnovljena. Zvišanje plače za 19 in pol centa na uro je priporočil po-iebni Trumanov odbor, ki je skušal Izravnati konflikt med ivtno unijo in korporacijo General Motors. Korporacija je zavrnila priporočilo odbora zadnji petek. Člani eksekutivnega odbora avtne unije so na svoji seji zadnjo nedeljo sprejeli priporočilo Trumanovega odbora. Izjavili so, da bodo ponovno zahtevali zvišanje plače za 30 odstotkov, če ne bo korporacija sprejela priporočila odbora do 21. jsnu-arja. Stavka protf korporaciji General Motors se nadaljuje. . V tej je zavojevanih čez 175.000 delavcev. tfov grob v Ohlu East Palestine, (D.—V bolnišnici, kjer se je nahajal od 5. sept., je 14. jan. umrl Peter Kožuh, star 56 let in doma iz Zminca pri Škof j i Loki, Gorenjsko. Tukaj zapušča ženo, tri si nove, hčer in sestro, v Rock Springsu, Wyo., pa drugo sestro. —V bolnišnici se nahaja tudi Frank Maček. * Is Clevelanda Cleveland.—Od vojakov so bili častno odpuščeni: Brata Joseph in Marian Rebol, prvi v ar madl 90 mesecev in seH&oril na zapadni fronti, drugi pa 32 mesecev ln se z bratom sestal v Nemčiji; dalje Herman A. Ko-renšek, v službi čez tri leta, od teh 23 mesecev v Indiji, Burmi in na Kitajskem; Max P. Ces nik, v službi tri leta,* od teh 21 mesecev na evropskih bojiščih Anthony Cek, v armadi tri leta in na zapadiii fronti 18 mesecev Otto Vene, ki je bil že pobit pr delu v tovarni in se nahaja Marine Hospitalu; Bili Jereb pri mornarici od septembra 1942 ln se udeležil bojev na Pacifiku; Edward Jereb (brat prej šnjega), pri mornarici od marca 1943 in se nahajal v Alaskl, zda pa živi v Willoughbyju. Zopet v clrilu Glrard, O. — Častno sta bila odpuščena lz armade William Salti, sin družine Frank Zalo-Jcar, v sluSbl skoro pet let, ln Anitan*H«e**»e, sin deužine Anton Nahoda iz Avon Parka vojnih naborov. Boril se je na evropskih bojiščih, zdaj pa živi z ženo V Defiancu, O. New York. 16. jan.—Stavka proti General Electric Co.. West-inghouse Electric Co. in elek-trarski diviziji korporacije General Motors je rezultirala v zu-tvoritvi 79 tovarn toh kompanij širom dežele. Produkcija radijskih aparatov, pralnih strojev, električnih žarnic in druge električne opreme je ustavljena. V stavki je zavojevanih čez 200,000 delavcev, Članov unije United Electrical, Radio & Machine Workers CIO. To je tretja največja unija Kongresa industrijskih organizacij. Stavkaje bila oklicana, ko je bila zahteva linije za zvišanje plače za dva dolarja na dan odbita. Charles E. Wilson, predsednik General Electric Co., je jal, da bodo javn« naprave Čutile posledice stavke. Pittsburgh, Pa., 16. jan. — Westinghouse Electric Co. je preklicala pogodbo z unijo CIO, katere veljavnost bi potekla 31. marca tega leta. Ta krije 57,000 izmed 90,000 delavcev, ki so bili uposlenl v tovarnah kompanije do oklica stavke. ♦ W. G. Marshall, podpredsed nik kompanije, Je dejal, da je unija stavila pretirane zahteve, katerih kompanija ne more sprejeti. 1 k . Tovarne treh kpmpanij v šestnajstih državah w prizadete v stavki. Bivii japonski'. premier v zaporu Tokio, 16. jap.—Kokl Hlrota, predsednik tokijske vlade leta 1936, je bil odpeljan v jetniftnico Sugamo. V tej se nahaja 408 druj^h Japoncev, ki bodo prišli pred aodišče kot vojni zločinci. Hirota je bil aretiran 2. decembra na ukaz general Douglass MacArthurja, vrhovnega poveljnika okupacijskih sil na Japonskem. Policija aretirala 33 $tavkarjev Chicago, 16. jan.—Policija Je aretirala 33 stavkarjev, ki so pi-ketlrell tovarno Westinghouse Electric Co. Stavkarji so člani unije United Electrical. Radio At Machine Workers CIO. Unija je oklicala stavko, ko je kompanija zavrnila zahtevo glede zvišanja plače za dva dolarja na dan. Mrs. Roosevelt bo obiskala Rusijo London, 16. jan —Mrs. Eleanor Rooeevelt je neznanila, da bo obiskala Rusijo po zaključen ju zasedanja skupščine Združenih narodov. Ona je članica ameriške delegacije. Gibson imenovan za pomoinega delavskega tajnika Washington, D. C., 16. Jen.— Predsednik Trumsn je imenoval Johna W. Gibsons iz Michigsns za pomožnega delavskegs tajnika. Nasledil bo Edwsrda C. Morana. ki je resignirsl. Gibson je bil predsednik sveta unij Kongrese industrijskih organizacij V Mirhiganu. Britska delegacija odpotovala v Indijo London. 16 jan —Člani delegacije. katere je imenoval parlament. so odpotovali v Indijo, kjer bodo Imeli rszgovore z voditelji indijskih nacionalistov. Delegscijs ne bo pod vzela nobene uradne akcije, temveč bo le poročala o rezulUtirobiska parlamentu po povratku v London Bojkotirdnje židovskih produktov Lov na terorbte •e nadaljuje Jerusslem. Psleetlna, 16. jan. —Voditelji Arsbske lige so ns-znanill, da se je bojkotlrsnje židovskih produktov pričelo v Siriji, Lebsnonu in Ssudi Arabiji. V nekaj dneh se bo raztegnilo na Egipt, Irak in Transjordani-jo. Arabci v Palestini še vedno rszpravljajo o načrtih bojkotira-nja. Arabska trgovska zbornica Je na svoji konferenci v Jsffi razpravljala o korakih, ki naj bi zagotovili uspehe bojkotiranja. Arabski list Al Wihda piše. da bo bojkot uspešen le, če se bo izvajal v vseh arabskih deželah. Arie Shenkar, načelnik organizacije židovskih tovarnurjev v Palestini, Je dejal, du ildje ne bodo vodili protiarabskega bojkota. On Je naglasil, da je popolnoma uverjen, da se bodo Arabci prepriČsli o absurdnosti bojkota. Arabski trgovci v Pslestlni so v zadnjih dneh kupili velike, količine blsgs, izdelsnegs v židovskih tovarnah. Židje iz tega sklepajo, da bojkot ne bo učinkovit v Palestini. Vrednost židovskega blaga, Izvoženega v arabske dežele, je I. 1938 znašala $2.500.000, še*t let pozneje pa $12 500,000 Uvoz Ulaga iz arabskih dežel v Palestino Je lani piedstavljal vrednost $34,000,000 Lov na židovske teroriste v Palestini se nadaljuje. Britske avtoritete so v zadnjih dneh s-retirale čez sto teroristov. V Tel Avivu so izbruhnili novi izgredi, v katerih je bilo več ljudi ranjenih Britska policija je odkrila zaloge orožja in streliva v stanovanjih aretiranih teroristov. NOV DOGOVOR MEDANGLIJO IN FRANCIJO Odpoklic čet iz Sirije in Lebanona SESTANEK VOJAŠKIH VESCAKOV London. 16. jan.—Uradni krogi so naznanili sklenitev dogovora med Veliko Britaniio in Francijo glede odpoklica vojaških fet iz Sirije in Lebahona in izvajanja skupne politike na Srednjem vzhodu. Sirejske oborožene sile zahtevajo popolno neodvisnost od Francije. Te so se borile proti francoskim četam pred osmimi meseci. Britske vojaške avtoritete so Intervenirale in vzpostavile red, nakur je sledilo trenje meri francosko in britsko vlado. Britski zunanji urad je naznanil, da se bodo britski in francoski veščaki sestali na konferenci v Beyrutu prihodnji teden in določili datum zu evakuacijo vojaških čet. Besednik francoskega zuna nJega urada v ParUu je dejal, da je dogovor izločil zadnje o-Stanke ^ francoskega mandata nad Sirijo in Lebanonom. Man dat je bil v bistvu razveljavljen, ko sta Sirija in Lebanon posta 11 članicLorganizaclje Združenih narodov? "Vladi. Velike Britanije ln Francije sta spoznali, da je njunem Interesu, ako podpirata napore, katerih cilj je ekonom-sko blagostanje ln zaščita ljud stev na Srednjem vzhodu," pra vi izjava brltskega zunanjega urada. "Iz tega razlaga sta se odločili za odpoklic vrtija»k4h Čet iz Sirije in Lebanona." Komplikacije so nastale v maju, ko sta Sirija in Lebanon za čeli kampanjo za popolno neod visnost od Francije. I/, teh so se razvile bitke. Francozi so obstreljevali Damask, glsvno mesto Sirije, Več sto ljudi Je bilo ubitih in ranjenih. "tke" zagovarja Vojni department Vojaki, ki imajo 45 točk, bodo odpuščeni Waahlngton. d. C.. 16. jan.— General Dwight D. Eisenhower, šef generulnegu štabu, je zagovarjal vojni department, ki je obdolžen odgovornosti za zavlačevanje demobilizacije ameriških vojakov. On in admirul Chester W. Nimitz sta nastopila sred kongresnim odsekom, ki vodi zaslišanje o problemu demobilizacije, Eisenhower je dejul, du bodo vsi vojaki, ki imajo 45 točk, odpuščeni iz armade do 30. aprilu. Oni, ki imajo 40 točk. bodo odpuščeni do 30. junija. General je zanikal obdolžitve, da vojni department zavlačuje demobill-zacljo. "Kategorično Izjavljam, du armada ne drži vojakov z namenom, da izsili sprejetje zakon-skega načrta glede obvezne vojaške službe, ki je pred kongresom," je dejal Eisenhower. "Program predsednika Trumana predvideva le obvezno vojaško vežbanje, ne pa dobe službovanja v armadi." Kongresni odsek se je odločil za zaslišanje zaradi demonstracij in protestov ameriških vojakov, ki se nahajajo onstran morja. Ti so\*e naveličali službe v tujini in se bi radi vrnili domov. Silna eksplozija v premogovniku Trinajtt rudarjev izgubilo življenje Welch. W. Vs.. 10. Jun. — V premogovniku Havaco se Je sinoči pripetila silnu eksplozije. Trinajst rudsrjev je bilo ubitih 41 pa ranjenih. Med rsnjenci je pet žensk, ki so bile ns površju v bližini premogovnika. Premogovnik je lastnins Pocahontas Consolidated Coal Co. Rešilo se Je 254 rudarjev, ki so bili v premogovniku v času eksplozije. Eksplozija je razdejala naprave v bližini premogovnika. Ao-la v bližini, katero so pohajali zamorski otroci, je bila poškodovana. Trgovina in urad kpmps-nije sta bila tudi poškodovana. Rudarji, ki so bili težko ranjeni, "So bili odpdhani v bolnišnico. E. L. Chaffield. direktor državnega rudniškega oddelka, je odredil preisksvo v/roka eksplozije. Ameriška vojaka aretirana v Berlinu Berlin, 16. Jan.—Dva ameriška vojaka sta bila aietirana. ker sla napadla in umorila nem škega civilista Hietffrieda gtef-fena. Imeni vojakov nista bili objavljeni. Truman odloiil poslanico kongresu Washington, D. C , 10. Jan.— Predsednik Trumsn Je naznanil, da bo poslal poslanico kongresu o stanju Unije prihodnji pon/leljek Pr votno jo je nameraval poslati 17. Januarja, a se Je premislil. Mor narični department premešan Novi poveljniki mornarice imenovani Wsshington. d. C.. 1«. Jan. — Admiral Chester W. Nimitz. šef pomorskih operacij, Je naznanil drastično premešanje v morna-ričnem departmentu in povelj« stvu. Stari sistem birojev je bil odpravljen. Admirali, ki so bili poveljniki letalskih sil mornsrlce, so dobili priznanje. Nimitz je naznanil tudi ustanovitev pomožnega poveljstva, V področje tega poveljstva spada novo orožje, ki Je bilo iznuj-deno v teku vojne. To so atomske ln raketne bomb*. Admirali se zavedajo važnosti novega orožja v bodočih vojnah. Sestavljeni so načrti glede tesne kooperacije med mornarico in armado, katerih namen jt preprečitev ustanovitve enotne gu poveljstva. Podadmlral Louis E. Denfield J« objavil optimistično poročilo o napredku demobilizacije. Okrog pol milijonu častnikov in mornarjev J« bilo že demobilizirani!!. Te s« deloma nadomestili prostovoljci Denfield pravi v poročilu, da Je 372,000 prostovoljcev stopile v službo mornarice. Mornarični department je nu znanil, da ima mornarica 107H bojnih ladij vseh vrst. Nekat« re ladje boto tvorile rezervno silo, ki pu bo pripravljena zj uk cijo. Novi poveljniki enot ameriške bojne mornarice so bili Imenovani. TI so admlruli Raymond A. Spruance. John H. Towers. C. M. Cooke, Frederick C. Sher mun, Jonas II Ingram, Mure A. Mltacher, Bernhard H. Blerl in Henry K Hewitt. _ "i Stavka proti Corn Products Co. Chicago, 16. Jan.--Corn Piod-uets Refining Co. Je morala za-preti tovarno v predmestju Summitu zaradi stavke, kater« je oklicala unija oljnih delav cev, včlanjena v Kongrenu ln (Justrijskih orgsnizaeij. Kompanija je odbila zahtevo ?.s zvišanje plače za 30 odstotkov ln s tem izzvala stavko, v kateri Je zavojevanih okrog 1500 dela v cev. Njene twarne v Kansas Cityju, Mo, in Pekinu, III., so morale tudi ustaviti obrat žara di stavke. SESTAVLJANJE MIROVNIH POGODB NAPOVEDANO Konferenca reprezen-tantov štirih velesil v Londonu ITALIJA SKUŠA DOBITI SEDE2 London. 16. jan.—Pomočniki zunanjih ministrov Velike Britanije, Rusije, Amerike in Fran-cje bodo sestavili mirovne pogodbe za pet bivših sovražnih držav. Te so Italija, Rumunija, Bolgarija, Ogrska in Finska. Pomočnikom je bllu poverjena sestava mirovnih pogodb, Ijo se Je konferenca zunanjih ministrov petih velesil v Londonu v oktobru preteklega leta razbila. Konferenca štirih velesil se bo prlčelu prihodnji pondeljek v Londonu. Sestali se bodo pomočniki zunanjih ministrov teh velesil. Ti so James C. Dunn, pomožni ameriški državni tajnik; Feodor Gusljev« ruski poslanik v Londonu; Ronald Cumpbell, reprezentant Velike Britanije, ln Couve de Murvllle, direktor oddleka za politične zadeve franc<*V.ega zunanjega ministrstva. Sestavljeno pogodbe bodo potem predložene v odobritev via-dum zavezniških'držav, ki so vodile vojno proti osišču. To se bo zgodilo pred mirovno konferenco, ki se bo pričela 1. maja v Psrizu. Pogodba za Italijo bo morala kriti terltorljalne problema. TI uključujejo bodočnost Trsta, Julijska Krajine, začrtanje nove roti* med Itallo ln Francijo, sedanjo južnotirolsko mejo In usodo Italijanskih kolonij. Rulija je zahtevala poverjeništvo nad Tri pol i tu ni Jo in drugimi itall-jatukiml kolonijami v Afriki. iTuliju je vložila formalno pro->nju za vstop v" organizacijo Združenih nuiodov, da dobi se-dfž v tej organizaciji. Prošnjo le poslal italijanski premier Al-?lde de Gssperi Psulu Spaaku, holandskemu zunanjemu minili u, ki Je bil izvoljen za predsedniku skupščine Združenih narodov. Premier naglaša v prošnja da je Itslljs lojalno ko-Operirala z zavezniki v borbi proti Nemcem po Ivojl kupitu-ladji. Pred skupščino bo prišel spor med Rusijo ln Perzijo. Seyed Taquizabeh, načelnik perzijske delegacije, Je upellral na skup-IČlno, naj vzame spor v pretres. Admiral Kimmel pred kongresnim odborom Waahlngton, D. C., 16 Jan.— Admiral Husband E. Kimmel, poveljnik liojne mornarice v Peutl Harltorju v času zavratne-ga napada, Je nastopil pred skupnim kongresnim odborom, ki vrnil preiskavo napada. On Je izjavil, da ni dobil Informacij Iz Washingtonu, da se Japonci pripravljajo za napad, In lz tega razlogu ni Izdal varnostnih ukrepov. Kimmel Je bil odstavljen kot poveljnik bojne mornarice v Pearl Harborju po napadu. Rusija za skupno okupacijo Japonske Moskvu, 16 Jan —Pravda, glasilo komunistične strsnke, je objavila uvodnik, ki pravi, da bi morala biti okupacija Japonske skupna zavezniška zadeva. Ruska pomoč je potrebna za prevzgojo- japonskega Ijudatva, da se bo IshVo eventualno pridružilo družini narodov. Šolski uslužbenci zastavkali v Flintu Flint, Mich , 16. jan —Stavka šolskih uslužbencev j t rezu I tira-la v zatvoritvl 23 osnovnih šol v tem mestu. Stavkarji so člani unije Ameriške delavske federacije. s PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE bf ČETRTEK, 17. JANUARJA 194« _______ m Zdrutena drteva (isreo Chlooja) te aa teto. IU0 m pol lata. SI JI m tetr« letel m CUcogo te okoDM Cook C©~ IT JO 10 calo loto. $3.75 10 pol tetei sarteosesastvo S« 00. tlsnkov dxama rolooi for t bo Unilod Stalo« (1 SS.00 V T***' Chteapo and Cook Couaty S7JS po« jeai. oouatrlM NN po« yoat. , . u oglasor po dogrom« tofcoplal dopisov te MMoteate m no vračajo. Rokopisi Utororao vsobteo (črtloo. povti. pMBl Itd.) M vrn« j o pošil|oialju lo ▼ ateteju. te )o priloiu Adv*rtikintl ratM OB O0TOOBMBL—MOBUSCTlpt« Ot communication* aad BBOtfcited articl«« «rlll not bo rotvraod, Othe* nemisrvipts. m tforiaa. playa. pooma. etc.. will bo returned te ««Bdo» oalr ipoalod by ■oll-addraaaail and Raste* ao vse. kar faae slik s PROSVETA 2SS7-S9 So. Lawndate At«. Chicago 23, Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS >n Datum v oklepaju na priir.or (January SI, 1®4«), polog vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je ■ tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list m ustavi. Wall Street se dobro počuti... Veliki stavkovni val, ki je zadnji teden grozil deželi in bil napovedan za ta teden, se je nekoliko polegel ali odmaknil. V jeklarski in komunikacijski industriji so izgledi, da bo mezdni spor izravnan brez splošne stavke. Od velikih napovedanih stavk je izbruhnila v industriji za električne naprave, kjer je zastavkalo okrog 200,000 delavcev, kakor tudi v klavniški, kjer je zaprla velike klavnice v Chicagu in drugih klavnlških centrih. Prav tako ie ni končana skoraj dvamesečna stavka 175,000 avtnih delavcev pri General Motors. V deželi je še več drugih, manjših stavk. Odgodltev stavke v jeklarski industriji za teden dni po vseh znakih pomeni, da sploh ne bo prišlo do nje. Najboljše znamenje za to domnev je v tem, ker so ogromne jeklarne, ki so zadnji teden pogasile in izpraznile furnaze, zopet pričele z obratom. Samo za en teden bi tega ne storile, kajti bo vzelo toliko časa, ali pa še več, predno bodo zopet spravile pogašene furnaze v obrat. ★ Jeklarska unija CIO, kakor tudi elektrarskih delavcev, je šla v boj za dva dolarja povlška na dan. Ob koncu zadnjega tedna je bilo poročeno, da je pri pogajanju v Beli hiši s predsednikom kor-poracije U.S. Steel Philip Murray popustil na $1.56, kar bi znašalo povišek okrog 17%. Jeklarska korporacija je baje ponudila 13% več, ko je od vlade dobila zagotovilo, da bo smela dvigniti ceno j#klu. . . jjjgLiLilš U Koliko se bo ta cena dvignila, je še tudi ugibanje, kajti je tudi tukaj konflikt. Jeklarski magnatje zahtevajo zvišanje cen za $7 pti toni. Chester Bowles, načelnik OPA, ki se srdito bori proti Inflaciji, Je pripravljen pristati na zvišanje cen za $2.50 do $3 od, tone. Truman je na priporočilo J. W. Snyderja, direktorja za obnovo, obljubil magnatom $4 več od tone jekla. Na podlagi številk, ki jih je qbjavila jeklarska unija o ogromnih profltih in rezervnih skladih te industrije, bi magnatje sicer lahko plačali zahtevano žvišanje plač brez vsakega povišanja cen in še bi grmadili čedne dobičke. Toda nikdar siti veleprofitarji se prej na glavo postavijo in zazidajo svoje tovarne predno bi na kaj takega pristali. Oni so narnry gospodarji dežele In diktirajo nam vsem, tudi vladi. "Tako kakor ml hočemo, aH pa naj vrag vzame Glasovi iz naselbin vse m %>' -w Jt Ta arogantnost mogočnih ljudi je posebno vidna pri načelnikih General Motors, katero kontrolirajo DuPontovl interesi, kakor tudi mnogo drugih velekorporacij. Ampak tudi jeklarski baroni nič ne zaostajajo, kakor tudi ne drugi velemagnatje. Vsi poznajo samo svoj jezik, samo svoje dolarske in politične interese. Na vse drugo se požvižgajo. Tudi dežela gre lahko k vragu, ako imajo izginiti profit!. To je bazična lastnost kapitalizma in kapitalistov. Na splošno blaginjo dežele in ljudstvu se požvižgajo. Dokler Jim v začetku vojne niso bili zagotovljeni neomejeni profit!, so bili pri produkciji tudi v sedeči stavki in z njo prisilili vlado na kapitulacijo. Približno tako delajo mnoge firme In industrije tudi zadnje mesece, ssmo da si zagotove enake ali pa še večje profite kot so jih kapitalisti delali zadnja leta. To je tudi dominantni motiv General Motors. Stavka zadnjega novembra ji je faktiČno zelo prav prišla, kajti radi nje nI izgubila niti centa, marveč še kovala kapital. Vsled te stavke Ji namreč za pro Mri leto ne bo treba plačati nadprofitnega davka, vsaj pa ne toliko kot bi ga morala, ako bi bila nemoteno obratovala svoji-avtne tovarne. V nekaterih krogih Je bila avtna unija CIO vsled tega kritizirana, češ, da jc okllcala stavko pri General Motors v nepravem čssu. Ampak taka kritika Je lažja kot pa lasanje s tako mogočno kor poracijo. To vedo predvsem Walter Hcuthor in njegovi kolegi, ki so vodili pogajanja. Po Reutherjevem zatrdilu tisto sploh niso bila nobena pogajanja, marveč farsa. Ko so oni pri tistih "pogajanjih" prednašali svoje argumente in dokaze o finančni sposobnosti korporselje, da lahko zviša plače /a .ION brez vsakega zvišanja cen, obenem bo pa radi vetje produkcije delala še večje profile kot pred Pearl Harborjem, jib predstavniki General Motors sploh niso hoteli poslušati. Kot pravi Reuther, je njegova stran govorila "le podplatom In platnicam magazine Liberty." Zastopniki General Motors so nsm reč pri teh "pogsjsnjih" držali noge na mizi in brezbrižno čitall ta magezin. Ko so bili opozorjeni p<> unijskih zastopnikih, so sled-pji dobili odgovor: "Why should we listen to your bunk . . a Ts arogantna korporacija zdaj neče nič slišati tudi o "bunku" Trumanovega študijskega (fact finding) odbora, ki je na podlagi svojih dognanj priporočal zvišanje plač za 17%, kar bi povprečno zneslo nekaj manj kot 20 centov na uro. V svoji arogancl General Motors sploh ni hotela predložiti nobenih dokazov ali argumentov temu odboru. Ta ohola korporacija tudt /daj neče nič slišati o priporočilu tega odbora Avtna unija ga )«• provizorično sprejela—pod pogojem, ako se do prihodnjega pondtljka premisli tudi Genersl Motors in stori ensko. Do zdaj le ni notjenega znamenja, da to stori. Kljub vsemu temu Industrijskemu nepokoju, ae Well Street imenitno počuti. Boraijani sploh niso bili tsko veseli le dolga leta Cene delnicam plezajo kvišku, da je veoelj*. Kar za eno ali celo dve milijardi dolarjev na Lolko dolino. Zgodsj zjutraj, ko sva s Loj zetom še spala, so nsju prvbu dill kriki bežite'", on je plsnil pokonci in bežal, ker pa je bil hudo bolan na prsih, ni mogel daleč bežati—ujeli so gs naši "bratje" belogardisti, nakar so gs ves dsn pregsnjsli bosegs. tepli in zasrsmovall kakor Kristusa. na večer pa ustrelili Pa- med del je mučeniške smrti Grahovem in Mrtnakom. Za Lojzetom je na tisoče ljudi žalovalo, ker je bil zelo skrben za narod, tako da ga še danes pogrešajo. Marsikatero oko se je zasolzilo za njim. Na grobu so govorniki krasno govorili in 40 godbenikov je igralo ža-lostinke, krsta pa je bila vsa obdana s cvetjem. Prav tako je bil grob natresen s cvetjem. On je imel res velike zasluge za narod. Izgubili smo že tretjega, ;az pa sem se rešila, Joda za menoj je grozno trpljenje. Se ni bilo končano gorje, že so me ujeli domači Izdajalci v Ložu in me odgnali. Nameravali so me u smrtiti, na paznici v Ložu pa so videle ženske, da me ženejo, zato so se skupaj zbrale, šle do poveljnika, padle na kolena in s povzdignjenimi rokami in solznimi očmi prosile zatrte in rotile, da sem čisto nedolžna, zato me naj izpustijo. Seveda, tam so me suvali in zmerjali z najgršimi besedami. Vendar pa so me izpustili na prošnje teh žensk, seveda zato, ker so one bile belogardistke, ampak sem jim hvaležna, kA njim gre zasluga, da sem danes še živa. Kaj sefn hotela? Zopet sem pobrala svoje borne stvari in se podala v Belo krajino. Tam sem našla Mirka, ki mi je preskrbel hišico in notri sva se naselili z neko mojo tovarlšlco, s katero sva zmeraj akupaj bežali. Ona je bila doma iz Cerknice. Dne 13. aprila pa sva ill z a-vljonom v Bože, Italija. Tam se je nama dobro godilo, kajti Angleži so lepo ravnali z nama Ostali sva v Italiji 14 dni, na to pa so naju odpeljali v Dalmacijo blizu Splita. Tam bilo slabo in .sva ostali do kon ca vojne. Bila sem v Dalmaci jI čisto sama in mislila sem o mojih otrokih ter jokala, prija teljica pa me je prijela za roko in tiho sva korakali ob morju nato pa se je slišalo samo ihte-nje—govoriti nisva mogli. Tako se mi je godilo, potem pa sva pričeli ugibati, kje je Mirko? Kje ie Slavko? Kje je MIlan? Kje Micka? Kje Mlmi, Borček, kje ostali? Koliko Je še živih? Kje se nahajajo? Polagoma smo se vrnili vsi domov. Najprej se Je vrnila Micka, nato jaz, za menoj Mirko. Ko sem se vračala domov, sem našla na Rakeku še Mirni In Milanovo ženo, katera mi je povedala, da se Slavko nahaja v Šibeniku. Čez nekaj tednov je prišel tudi Slavko za nekaj dni. Tako smo sedaj vsi doma— kar je še nas živih. Milanov sin Borček pa je še vedno v Šibeniku. Moram Ti povedati, da je tudi Malči padla—tri dni po Vseh svetih. Malčina smrt me je zelo potrls. Trije njeni otro-člčl so pritekli k meni zelo pre-plašani. Vprašala sem jih, kaj se je zgodilo, oni pa so mi v solzah odgovorili, "mamo so nam ubili." Pričela sem vpiti kot nora, kajti nisem vedela, kam bi dala uboge otroke, ko sem morala sama bežati. Seveda, moja dolžnost je bila, da bi jih vzela pod svoje okrilje, tods kako, ko sem morala v druge kraje? Silna tragedija: njih mati je ležala mrtva v kleti, njeni revčki so pa zbežali. Morilci so prišli ponoči. Otroci In drugi so ušli, Slivo in njo so pa dohiteli in tedaj je počil strel, nsksr se je zgrudila mrtva v naročje Silvl-JU Tri Krat je zavpila "Silva," nato pa izdihnila svojo plemenito dušo. Potem je tudi Silva zbežala, pri njej pa je oetsl samo zvesti pes. atražil. Sedaj je prišel domov oče, a Je tako žalosten, ds Ti ne morem popisati. Prišel je Iz internacije iz Nemčije, misleč, ds bo n*šel doms leno, a nje ni bilo. Ne moreš si misliti, ksko žalosten je bil ves prizor Sporočam Ti tudi. da sta u« mrla v Internaciji v Dschsuju naš dragi Kraeovec in sin Andrej. Ubili so tudi stsregs No- vaka in Jožeta, ostali pa so štirje otroki. Nepopisna žalost vsepovsod: revščina, vse požgano in jomorjeno! Ako moreš, spravi skupaj kaj obleke za otiroke, in kar morete, cajti tukaj je grozna revščina. Prosila Te bi, če bi mogla skupaj zbrati tudi kaj denarja, da ji naredili skupno grobnico za vse naše borce, da bi jih skupaj dali počivati vse, fcaterih grobovi so danes raztrešeni po gozdovih. Pomagajte, kajti oni so si zaslužili veliko odlikovanje. Padel je tudi Mlavcev Matija, Paznikov Andreje m Hribenče-va Lojzka, ubili so tudi Klančer-eva oba. Pomorila jih je Črna roka. To so bili najhujši morilci. Sedaj pa končam in vse skupaj prav lepo pozdravljam. Mary Belajeva." Tretje pismo jpa se glasi: "Draga mi Vlastica! Po dolgem času Ti tudi jaz pišem nekaj vrsti*. Veš, Vlasti, tudi jaz žalujem za svojim očetom. Tudi >rafe so mi pobili ti prokleti ta-šisti iti domači izdajalci. Sedaj imam še dve sestri: Stefa je v partizanih, jaz pa sem še vedno pri Tvoji mami. Jaz sem še mlada, izpolnila bom 18 let, a tudi mene so preganjali ti prokleti belci, ali sedaj se je obrnilo in dobivajo oni po repu Končavam in Te najlepše pozdravljam. MlckjjV^ ^ zas^opnUcTrdečega V SHEBOYGANU Sheboygan. Wk — Obveščeni smo bili, da pridejo dne 23. januarja v našo naselbino zastopniki Jugoslovanskega rdečega križa. Zidevnl pestanek je a-ranžirala tukajšnja slovenska sekcija Rdečega križa in se bo vršil v slovenski cerkveni dvorani. Vljudno ste vabljeni vsi da se udeležite. Mary Goda«, tajnica. nikom, domov k drugima dvema kajti one so zelo pridne m L jo velike zasluge, da danes sUJj clje, kajti v njej vidijo le veliko napihnjenje svojags bogastva NIČ pa ne vidijo, da se bo ta zgradba nekega dne enako ali pa še DR. NEUBAUR V JOHNSTOWNU Johnstown, Pa.—Združeni Hrvatje, Srbi in Slovenci bomo ob-državall skupen shod za Jugoslovanski rdeči križ 20, jan., pri četek ob treh popoldne v Hrvaški dvorani. Glavni govornik bo dr. Neubaur, ki se bo nahajal v tej okolici od 18. do 23 januarja. Dr. Neubaur je glavni zastopnik za Jugoslovanski rdeči križ in ga je sem jaoslala Jugoslovan ska vlada. Pred vojno je bil e-den prvih Specialistov za pljučne bolezni v Jugoslaviji. Ko pa so kruti Nemci zasedli našo rojstno deželo, so ga odpeljali v koncentracijsko tšborišče v Nemčijo, a kakor hitro se je 0-svobodil, se je pridružil partiza nom. Sedaj je z dvema drugi ma zastopnikoma v Ameriki na misiji. Na tem shodu vam bo dana prilika slišati govornika iz stare domovine, ki je sam izkusil dobrote fašizma. Pridite tudi tisti, ki ste še v dvorpu in se prepričajte kaj je resnica In kaj ne Mislim, da bo tudi nekaj slik in drugi predmeti, ki so prinešen v ta namen. Komur bije v pr sih srce, se bo gotovo udeleži te priredbe. Prosim društva, k imajo seje na ta dan dopoldne, da preuredijo tako, da bodo s sejo prej skončali in dali članstvu priliko, da bodo nas pose-tili. Mi nismo mogli zbrati drugega dneva, kajti zastopniki Rdečega križa odidejo v druge naselbine. Pridite vsi, tudi tisti, ki ste nasprotni sedanji jugoslovanski vladi. Četudi so zastopniki Jugoslovanskega rde-čegs križa poslani od vlade, tu ne gre za vlado, temveč za najbolj krščansko delo usmiljenja do bolnih in nedolžnih jugoslovanskih otrok. Vstopnlns bo prosta, torej nI nobenega Izgovora, da se ne bi udeležili. AH vam mogoče brani rimska diktatura? Ali niso ti narodni izdajalci storili že dosti hudega? All je bil Kristus samo zato roji ________ J«n. da ga izkoriščajo v svoje Vso' noč jo Jaj ni,«koln* namene? On ni bil rojen zr nedolžne jugoslovanske otroke, ker so oni menda komunisti in nevredni usmiljenja? V katekizmu stoji, ds je rekel Jezus. pustite msle k meni. ker njih Je nebeško kraljestvo. Ne, komuniati ali socialisti ne bodo uničili vere, ampak vi! Pošten človek se s studom odvrne od vas. propa lice naroda! Tu v Johnstown u sta dva polobrata, oba premožna salunarja in podpornika Osvobodilne fronte, prejela pismo od brsta Iz Italije, ki prosi pomoči. Odpisala sta mu. če ni zakrivil večjegs in zopet združi svojo družino, obenem pa prosi Jugoslavijo za odpuščanje. Če pa je zakrivil veliko hudodelstvo, mu bosta pa posla močno ropo ali vrv in se Jahko obesi na najbližje drevo in se tako sodi sam. Morda bo med nami še marsikateri razočaran, če bomo zvedeli, da je bil kateri izmed naših sorodnikov med zapeljanci, toda ne Jemljimo gi tega preveč k srcu. Ml jim tega nismo mogli preprečiti, glavno pa je na kateri strani smo mi! Vsa čast tistim slovenskim duhovnikom, ki so ostali zvesti svojemu narodu in poklicu. Tisti, ki danes pomagajo domobrancem, pa čim prej prenehajo s svojo umazano propagando, tem bolje za njih. Danes je malo ljudi brez mož-gan m še tistim se bo posvetilo v glavi, ko bodo čitali pisma mater, bratov in sester. Torej na gotovo svidenje 20. januarja ob treh popoldne Hrvaški dvorani. Pozdrav vsem zavednim rojakom po Zedinjenih državah. Mary Vidmar. GL£t>E PO&ILMJfcJA DENARJA V JUGOSLAVIJO New York, N. Y. — Jugoslovanski naseljenci v Zedinjenih državah, ki pošiljajo denar F. N. R. Jugoslavijo dajemo na znanje, da je najvarnejše poslati denar s posredovanjem sledečih ameriških bank in njihovih filijglk: Federal Reserve Bank of New York, Irving Trust Company of New York, Chase Na tional Bank oif New York, Bank of Montreal, New York in Guar antee Trust Company of New York. Navedene banke so v poslov nih stikih z Narodno banko > Belgradu, zato je pošiljanje denarja skozi te banke najvarnejše. Vse pošiljke denarja morajo biti vložene na račun Narod ne banke v Belgradu, katera potem izplača denar koristniku skozi naj bližnjo pošto. Prav ta ko se lahko pošlje denar na ra čun Narodne banke skozi katerV koli jugoslovansko banko, katera bo izročila denar naslovljen cu, prav tako kot jaoŠta. Denarja ne smete pošiljati v pismih. Prav tako ni umestne poslati čeke, ki jih korlstnik nc bi mogel izmenjati v Jugoslavi ji. Po uradnem kurzu se dob za en dolar 50.6 dinarjev. To nažnanilo je bilo izdano v uradu jugoslovanskega izselje-niškega komisarja Strahinje Maletiča, c/o Yugoslav Consul ate General, 745 Fifth avenue New York, N. Y. StrahlnJa Maleilč. Izseljeniški komisar VABILO NA USTANOVNO SEJO PODRUŽNICE SANSa V DETROITU Detroit. Mich.—Dobra novica z zapadne strani Detroita je, ds smo sklenili ustanoviti novo po družnlco SANSa, kar pomeni da bomo še nadalje prožili po moč našim sestram in bratom v opustošeni in razdejani domovi ni. S tem bomo zaeno dobre odgovorili sovražnikom naše or ganizacije SANS. Vsa društva in klubi so pri pravljeni ustanoviti še eno postojanko SANSa na zapadn' strani Detroita, v okolici Slovenskega delavskega doma, ka tera bo omogočila uspešneje delovanje detroitskih Slovencev kajti le z združenimi močmi mo remo več pomagati stari domovini. Tako so vsa društva izvolila zastopnike za prvo ustanov no sejo. Dokaz, da so naši društveniki in drugi rojaki pripravljeni sodelovati s to podružnico, je tu di ta: na seji gospodinjskega kluba SDD se je že vpisalo 22 članic in to še preden se je klub zedinil, da organiziramo postojanko v tej okolici. Slovenski delavski dom ima že tudi izvoljene svoje zastopni ke, istotako društvo IWO. O društvu 518 SNPJ pa smo kar naprej gotovi, da jih bo Izvolilo v nedeljo na redni mesečni seji. kajti naše društvo je še v«dno hrbtenica napredka v tej naslebini, samo ne kričimo dosti.' Ustsnovns sejs podružnice SANSa se bo vršile v nedeljo, 20. januarja; pričetek ob dveh popoldne v Slovenskem delsv-skem domu na 437 So. Liver-nois. Prosimo, da se vsi udeležite te velepomembne seje, kajti to bo ustanovna seja. na kateri bo tudi izvoljen odbor za I. 1946 Podružnica bo brez dvoma uspešno vršila svoje delo. Kakor sem že poprej omenil, naše vrle ženske nam jamčijo veliko, Slovenski delavski dom na do. brem stališču. Torej vsa čast gospodinjskemu klubu SDD i« voditeljicam kot so mrs. Rant mrs. Božič, mrs. Kralj, mrs L Krzisnik, mrs. A. Krzisnik in i druge naše vrle društven ke. Sedaj pa bomo z združenimi močmi pomagali našim siroma-kom v stari domovini, ki se na-hajajo v velikem pomanjkanju Torej, bratje in sestre, pridite na sejo! Čim več nas bo sku. pa j, tem laže bomo vršili nas« dolžnosti v korist našim krvavečim bratom in sestram v naii nikdar pogabljeni stari domovi-ni. Lahko se štejemo za sreč-ne, da nas ni doletela taka nesreča In da imamo nekaj sred. stev, s katerimi lahko pomagamo naši stari domovini, ki p rm preveč raztegnil svojega p« la. ampak štejem si v doUr£ da se najlepše zahvalim na*^ ženskam za njihovo požrtv<*£ no delo. ki so ga izvršile * « kampanji za obleko Z ve*U«-omenim, da je ena tretjin-kajšnjih Slovenk In v (Dal)« aa *- itrsaJ 17. JANUARJA lM« esli iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije •avila nabavljalne prodajne zadruge ljubljani Ljubljani je bila ustanov-enotna Nabavljalna in pro- jna zadruga, v kateri so se užile vse dosedanje ljubljan nabavljalne in prodajne žage Podobno so se ali se bo-"zdruiile enake zadruge v dru-Ikrajih, da bodo enotne skup-delale za koristi svojih za-inikov na gospodarskem in itičnem področju, jubljanska Nžfcavljalna in »dajna zadruga je danes s svo-j 13,000 vpisanimi člani naj-,ja zadruga te vrste v Slove-Glede na njen velik delo-je zelo verjetno, da bo naj-ja ostala tudi v bodoče. Prav bo njeno delo za naše na-ljalno in prodajno zadružni-še posebno važno. Ob njem e bo vzgajal samo naš novi ružniški naraščaj, kf bo član zadruge, temveč bo njeno j vzgled in pouk za vse dru-podobne slovenske zadruge, vojimi sredstvi in kapitalom ahko dobro vodena ljubljan-Nabavljalna in prodajna žaga spodbudno vplivala na vse ge nase zadruge. Zato je važ-ako za njene člane, kakor za naše zadružnike, da spozna-kako si je postavila svoje te-je, ki jih dajejo njena pra-skupaj s pravilnikom, len 2. pravil pravi: Naloga uge je nabava in prodaja 3odarskih in življenjskih po-»šcin za članstvo brez posred-)v, vnovčevanje pridelkov in lkov članov brez posredni-ustanatfljanje in sodelova-pri ustavljanju zadružnih ijetij zaradi boljše in cenejše skrbe članov, najemanje in upovanje inventarja in ne-lčnin, kolikor je v zadruž-korist, sklicevanje članskih ankov ter prirejanje preda j in tečajev za poglobitev za-žne vzgoje. adruga torej ne združuje sa-članov potrošnikov, temveč člane proizvajalce. Ne na-ja in prodaja samo življenj-potrebščin, ki jih potrebuje-jeni člani, temveč vnovčuje pridelke in izdelke svojih ov. Združuje torej potrošni-n proizvajalce. Zadruga bo svoje potrebščine, kolikor ne bi dobila od svoji članov, ovala neposredng pri proiz-eih, to se pravi* v tovarnah >a pri kmetovalcih in fcmeč-zadrugah in bo tako tudi iz-vala posrednike. lani nove zadruge so vsi do-nJi člani nabavljalnih za-na odročju okrožnega me- -jubljane, ki imajo svoje w bivališče v mestu in v hnih vaseh. Da pa ne bi bi-|eno načelo prostovoljnega tva- 'ma vsak član pravico, •"oku enega meseca po ustali izjavi pismeno, da ne bo |v novo zadrugo. Ta iz-s|uži kot odpoved zadruž-deleža. Član! nove zadru-lahko postanejo tudi vsi 'Pjavni državljani, ki do-,,is'> bili člani in ki pre-tf" ^okolišu zadruge. Podpi-morajo pristopno izjavo, v ^ pristanejo brezpogojno na plačati morajo pristop-Pzadružni delež. Člani lah-,1an°J° tudi tisti, ki so bili J'"' na izgubo častnih pra-'nd r za dobo Izgube čast-favic n'majo ne aktivne, ne tri< volilne pravice. dn"n»k izstopi iz zadruge (]!i najmanj 30 dni pred ^Jjlovnega leta pismeno IJ izstop upravnemu F"je obveznosti je tak dolžan poravnati v roku. Članstvo pa Me ob koncu tistega 1 l' ta. v katerem je v°je obveznosti. Biv-'ki in dediči umrlega ' jamčijo za obvezno-I K1 so naštele do pre-' tva, dve leti po pre-l„ta, v katerem * 'I' biti člani. Upravni 1 pravico izključiti za-1 ki ne izpolnuje svojih ,n Ki »e pregreši na-u/n,rn ciljem, zadruž-Pilu* pravico pritožbe pro- ti izključitvi na prvo prihodnjo skupščino. bil IVI H fUžruk Zadružni delež znaša 150 din pristopnina pa 10 dinarjev. Za družnik sme vpisati več zadruž nih deležev. - Vplačati jih mora takoj ob vstopu ali pa v desetih enakih mesečnih obrokih. Delež starih članov, to se pravi članov dosedanjih poedinih zadrug bo priznan v novi zadrugi. Ker pa so bili zneski deležev v starih zadrugah različni, se bodo pre računali na podlagi bodočega re valorizacijskega zakona do zneska 50 din; eventualna razlika se bo doplačala iz premoženja starih zadrug. Članom, ki bodo izstopili sedaj, ki torej ne bodo hoteli biti člani nove skupne za druge, se bo izplačal delež po starih določbah. Jamstvo vsakega zadružnika je omejeno. Določeno je na deset kratni znesek vpisanih deležev Kdor vpiše en delež, jamči z vpisanim deležem 150 din in z jam stvenim zneskom 1500 din. Vi šina jamstva je zelo važna. Po njej se bo ocenjevala kreditna sposobnost zadruge, ki bo potrebovala velika obratna sredstva. Vendar pa jamstvo ni nevarno, ker bo vse delo zadruge vedno pod nadzorstvom članov. Pravi la zagotavljajo članom Vse pravice nadzorstva, razen tega bo ^azadruga pod nadzorstvom revizijske zveze. Sredstva zadruge so zadružna glavnica, obstoječa iz zadružnih deležev, pristopnina, rezervni in jrugi skladi, iz posojila in iz javne imovine, dane zadrugi v upo rabo in užitek. Zadružni deleži »e ne obrestujejo in se nanje ne Vplačujejo dividende. Najmanj tri četrtine vsakoletnega poslovnega prebitka se mora pripisati -ezervnemu skladu, dokler ne ioseže dvajsetkratne višine vpisanih deležev. Ko pa doseže to višino, se pripisuje vsako leto najmanj ena petina. Preostali poslovni prebitek se lahko razdeli na zadružnike v razmerju njih poslovanja z zadrugo. Važne so končno še določbe o načinu volitev upravnega in nadzornega odbora. Na ustanovni skupščini so sodelovali in volili vsi zadrugarji neposredno. Funkcija izvoljenega odbora bo v prvi poslovni dobi trajala eno leto. Naslednje skupščine pa bodo organizirane drugače. Vršile se bodo«po sistemu delegatov. Na vsakih 50 članov bo izv6ljen en delegat, ki se bo udeležil skupščine. Prvi naslednji upravni odbor bo izvoljen za tri leta, tako da bo vsako leto izstopila ena tretjina odbornikov. To tretjino bo določil žreb. Tako je pravilnik, ki določa postopek v zvezi z izvolitvijo delegatov, našel pot, po kateri bo mogoče doseči največjo aktivizacijo članstva. Pri zadrugah z velikim številom članstva je bilo in bo vedno tako, da se masovnih občnih zborov običajno udeleži le manjši odstotek članov. Ker pa stremi naše novo zadružništvo za tem, da svoje člane čimbolj pritegne k svojem delu in jih zainteresira za zadružništvo, so morala pravila najti pot, po kateri bo mogoče to doaeči. Zadruga ima večje število poslovalnic. Te poslovalnice imajo svoj okoliš, iz katerega sprejemajo člane in v katerem delujejo. Te poslovalnice so nekake osnovne celice a svojim upravnim odborom in prirejajo r oje članske sestanke, na katerih se razpravlja o vseh vprašanjih zadruge. Na teh članskih sestankih se podajajo poročila o letnih In sklepnih računih in poročila o poslovanju zadruge. Razpravlja se o predlogih za skupščino, volijo se poslovni odbori poslovalnic in delegati za skupiščino Obenem določi vsaka poslovalnica dva kandidata za upravni odbor. „ Očitno je, da je ta decentralizacija dobro zasnovana In da bo dosegla svoj uspeh. Tako se bo zadružnega dela in zadružnega življenja udeleževalo mnogo večje število članov kakor sicer Na člannkem sestanku izvoljeni delegati bodo potem na občnem zboru zastopali zadružnike svoje poelovalnicc in ker bodo vaa poročila podrobno predebatirana že na članskih sestankih, bo delo občnega zbora v znatni meri raz-bremehjeno in olajšano, ne da bi se kršile osnovne pravice zadružnikov. Taki članski sestanki so 7.B. vsako poslovalnico obvezni vsaj vsaka dva meseca, člani pa lahko sami zahtevajo sklicanje sestanka kadar koli. Naloge teh sestankov niso samo priprave za občni zbor, temveč se na njih shajajo člani, da v vsakem trenutku lahko razpravljajo o vprašanjih, ki se tičejo zadružnega življenja in poslovanja. OBNOVA MOSTOV V SLOVENIJI Okupator je na svojem umiku iz Slovenije porušil mnogo mostov. Za svoje zavarovanje je izkopal mnogo prekopov ter na neštetih predelih postavil proti-tankovne ovire. Med okupacijo so bili odstranjeni skoraj vsi varnostni krajevni znaki, ceste pa so bile v največji meri ne-oskrbovane. Obnovitvena dela na cestah so naglo napredovala. Po štirih mesecih dela lahko zabeležimo naslednje odlične rezultate: Postavljeno je bilo 450 lesenih mostnih provizorjev v dolžini 9,-000 metrov. Tako so bili postavljeni provizorji za vse porušene mostove fazen petanjskega, radgonskega in mostu čez Kolpo pri Brodu. V tem času je bilo obnovljenih 1,000 propustov, 130 metrov podpornih zidov, 10,000 metrov parapetnih zidov in ograj. Prekopov je bilo zasutih skupaj 5,300 metrov. Protitankovske ovire pa so bile odstranjene v dolžini 5,300 metrov. Na cestah je bilo nameščenih 9,000 smernih kamnov ter 4,000 varnostnih in krajevnih znakov. Za pospravljanje cest je bilo porabljenega 12,000 kub. m posipnega materiala, cestišča pa je bilo z valjanega skupaj preko 2,000 metrov. GLAS IZ VELENJA Življenje v naših krajih se je že skoraj popolnoma uredilo. Zdaj spada v naš krajevni okoliš tudi Stara vas, Zabrdo in Kavče. Po volitvah, ki so se pri nas prav dobro iztekle, se je v vseh organizacijah začelo živahno gibanje in delo. To je viden znak, da je ljudstvo zbralo iz svoje sredine najboljše za vodstvo našega kraja. Tudi težave glede prehrane bomo v najkrajšem času prebrodili. Mladinci in mladinke prav pridno pomagajo pri obnovi in se trudijo tudi na kulturno-prosvetnem področju.' Naši najmlajši, Titovi pionirji in pionir ke, so kaj marljivi pri nabira nju odpadkov. Nabrali so že mnogo starega železa pa tudi papirja in cunj. Zbirajo tudi >rispevke za osirotele otroke. • Naše žene so vse včlanjene v AFŽ in pravilno pojmujejo današnje naloge antifašlstk. Nabiralnim akcijam posvečajo nate žene in mladina veliko ljubezen, saj so se spomnile bratov Makedoncev, ob vsaki priliki nudijo pomoč našim borcem-ranjencem, zdaj pa pridno zbirajo za osirotelo deco. Izpolnitev naših teženj in srečno bodočnost naše domovine vidimo le v demokratični republiki Jugoslaviji pod vodstvom našega maršala Tita. Slov. Poroč. PROSVETA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. uran t.) so napredne in pripravljene pomagati pri vsakem naprednem in dobrodelnem delu. Zelo so se trudileMn čistile, da je bilo vse urejeno. Posebno priznanje pa moram dati tu rojenim mtydim materam, ki so se tako lepo odzvale in darovale oblekce za otročičke. Lepo je od njih, ker se zavedajo, da se po njihovih žilah pretaka kri njih mater in očetov. Najlepša hvala tudi mr. Ka-sunu in ženi iz Hibbinga, ker sta toliko pomagala do boljšega uspeha v tej kampanji. Odkrito moram povedati, da se človek čuti srečnega, kadar dela s tako dobrimi ženskami. Le tako na- prej, ženske, pomagajmo jugoslovanskemu narodu sedaj, ko potrebuje naše pomoči. Mi ne bomo radi tega trpeli pomanjkanja, ampak nas bo še veselilo, ko se nam bodo zahvalili naši rojaki, da smo rešili mnoge prezgodnje smrti. Sedaj je v teku kampanja za zbiranje obleke, ki jo vodi Ameriški odbor za pomoč Jugoslav! ji. Tej kampanji načelu je kot čaatna predsednica mrs. Roosevelt. Zato bo imela naša podružnica 91 SANSa redno sejo 20. jan. v mestni dvorani, začetek ob sedmih zvečer. Članstvo in ostali rojaki in rojakinje ste pro-šeni, da se gotovo udeležite te važne seje. Storimo vse, kar je v naši moči, za nedolžne jugoslovanske otroke, ki trpe veliko pomanjkanje. Frank Klune, tajnik 91 SANSa. BEVIN IN FRANCO V Pros vet i so dnevne svetovne in delavska vesti. Ali JI* čl ta te vsak dan? Napisal Donald Bell Čeravno je bilo v mednarodnih diplomatičnih krogih mnogo govora o Francovi Španiji; je angleški minister za zunanje zadeve Bevin o tej zadevi vztrajno molčal in je o priliki nedavne tiskovne konference le omenil, da velike tri velesile ne nfimeravajo začeti pogajanj glede Španije, ter da se bodo vršile tozadevna pogajanja le potom diplomatičnih zvez. Minister Bevin je v objasnilo dejal, da je svet tako poln težav, da ne velja izzivati novih prerekanj prednb niso urejeni sedanji spori. Minister Bevin torej ne misli več, da je problem fašizma na Španskem velevažna * stvar — kljub temu, da je še pred komaj par meseki podpisal komunike iz Potsdama. Takrat so veliki trije odločiti, da je Fruncov režim prava nevarnost za ves svet in izjavili, da je nemogoče povabiti Španijo v;4ruŠtvo narodov, dokler se ne znebi svojega sedanjega režima, S poudarkom je tozadevna izjava velikih treh naglašala, da sta Hitler in Mussolini pomagala generalu Francu na oblast. Dogodki, ki so sledili, nikakor niso razbremenili Francoze vlade niti o-pravičili njenega držanja tekom vojne. , Hy Winston Churchill je lani objavil pismo, s katerim je zavrnil Francovo ponudbo, naj se Anglija pridruži skopni fronti proti Sovjetski uniji. Dokumenti, katere so zavezniki razkrili v arhivih nacistične stranke v Nemčiji, so razodeli, da je bil Franco leta 1940 pripravljen napovedati vojno Veliki Britaniji. Poleg tega pa je bilo najdenih tudi mnogo dokazov za to, da nudi Španija azil mnogim nacističnim mogotcem in da nemška industrija.> dominira mnoge panoge španske narodne industrije. Navzlic vsemu temu Bevin ni več mnenja, da je Francova Španija mednaroden problem. Kako si to razložiti? Vsakomur je jasno, da bo španska zadeva rešena šele, kadar bo diktatura odpravljena in republika obnovljena. Večini angleških delavskih prvakov to dobro ve in tudi Bevlnu bi bila republika na Španskem gotovo ljubša. Toda Bevin je danes mnogo manj prvak angleških poslovnih unijN kot zunanji minister britanskega carstva. Angleška politika skozi zadnjih 150 let je bila posvečena stremljenju za popolno nadvlado v Sredozemlju. Danes, ko jo Italija na tleh, Franeljs pa tako slabotna kot morda še nikdar v svoji dolgi zgodovini, je videti, ko da bo Angležem uspelo uresničiti ti stare sanje. Ostvarje* ne bodo, ako bo le mogoče zapreti Rusiji pot iz Črnega morja, ako ostane Grčija pod angleškim nadzorstvom, ako bo Palestina pod kontrolo slabotne in notranje razprte arabske lige in končno, ako bo Španija tudi nadalje slabotna država, odvisna od dobre volje in protekeije s strani Velike Britanije. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, ako pride do liberalne revolucije v tej deželi! Anarhisti, komunisti, socialisti in katoliški demokrati bi bili naj^rže najmočnejše stranke, ki t>^Šle iz revolucije. Verjetno je; da bi se dve ali pa celo tri stranke levice ze-dinile in sklenile koalicijo, ki bi sicer nedvomno ne prišla pod vpliv Ruaije ali komuniatov, ki bi pa vsekakor podpirala politiko latinskega sredozemskega bloka. Angleški načrti za uata-novltev takozvanega zahodnega bloka a tem še ne bi bili onemogočeni, toda upanja na popolno nadvlado v Sredozemlju bi splavala dokončno po vodi. Tudi notranje ravnovesje sil v bloku zahodnih drŽav bi se v slučaju latinskega sredozemskega bloka popolnoma spremenilo, kajti Britanija ne bi nikakor mogla upati na to, da bi imela edini odločilni glas v taki skupini držav. Stoletja in stoletja je biln tradicija angleške zunanje poli tike, da mora biti Španija sla botna in odrezana od drugih la tinskih dežel. Lahko torej rečemo, da angleško zunanje ml-nisterstvo manj misli na fašizem v Španiji kot na to, da mora Španija ostati slabotna in izolirana. V sedanjem svetovnem položaju Je oboje tesno povezano In se ne da ločiti. Najljubše bi bilo najbrže angleški vladi, ako bi se španska politika "nekrillko" spremenila. Ako bi Franc odšel ln prepustil svoje mesto don Juanu, ki bi bil sedanji dedič Španskega kraljevskega prestola, bi bilo z angleškega vidika vse v redu — Španija bi ostala notranje razdeljena, sprta in slabotna. Zri ves ustali svet pa bi bilo slabo, -ONA. OBNOVITVENE IN STANOVANJSKE ZADRUGE V SLOVENIJI 1 Bt'. nI ^ l ' k LW «• • TfU e ^Hk1 ~ »I td kJim JLjk - j JL, \ M IL gfcdtuaa^^sw q^^^flH^H w . t ._. —i«, V^^L H m i aH Ntelil ao na Poljakom pomorili blisu štiri milijone štdov. Ostale lih Je /lato male. toda po osvoboditvi so im vodno revešl. kaltl sda) lih preganjalo pa poljski alteemlll. Na allkl Jih Jo videti, ko ta božič prejemajo kruh. Navadni odmerek )e hleb kruh« s« štiri osebe a« dan. Poljska vlada satira antlaomlllsem. toda mu ni Ium. Pollak* Je n»JbolJ katoliška dršava v Evropi, vendar pa Je cerkev slabo vagojila svoje vernike. Minila so štiri leta, ko je bila požgana prva slovenska vas. To je bila Rašica na Gorenjskem. Rašici ao sledile druge vasi. Italijanski fašisti so v požiganju skoraj prekosili i\emške naciste. Če hodimo po Notranjski, po Kočevskem ali po nekaterih krajih Dolenjske, vidimo cele vasi, od katerih ni ostalo drugega, kakor, ožgano, razpadajoče zidovje. Tudi Nemci niso hoteli zaostajati za svojimi italijanskimi tovariši. O tem nam pričata posebno Kozjansko in Gornja Savinjska dolina, zlasti pa še Dražgoše, od katerih niti zidovje ni ostalo. Čez 40,000 privatnih zgradb je na Slovenskem okupator popolnoma uničil, 54,-000 pa delno. Te številke smo v našem listu že parkrat navedli, pa jih bomo morali navesti Še in še, kajti te številke ao nam stalen opomin, da ne smemo niti za en dan držati rok križem, da se moramo poslužitl novih načinov in novih organizacijskih o* blik dela, Če hočemo naše domove dvigniti iz ruševin. Vsak posameznik je proti tolikšnemu razdejanju brez moči, zato nc gre, da bi vsak na avojo roke popravljal požgani dom, temveč bomo težavnim nalogam kos le tedaj, če se bomo združeno lotili dela, če bo napore naših oblasti pri gradnji podprlo vse ljudstvo, in to v višji, organizirani obliki. O ukrepih in naporih naših oblasti pri gradnji porušenih zgradb in drugih objektov snu že veliko poročali. Pri poprav* ljanju privatnih zgradb bodt ljudstvu najbolj pomagale tehnične baze, ki ao se dosedaj u-stanovile v Loški dplinl, na Koz> janskem, v Žužemberku, Črnomlju, v Ribniški dolini i^ v Dražgošah, v bodoče pa ae bode ustanovile tudi po drugih predelih, po katerih Je besnelo okupatorjevo divjanje. Tehnične baze imajo poleg drugih nalog tud! to, da pomagajo IJudatvu organizirati obnovitveno zadruge Obnovitvene zadruge pa ao ttate organizirana oblika ljudske delavnosti, kjer bo prišla ljudska pobuda pri obnovi porušenih domov najbolj do Izraza, kjer bo delo ljudstva doseglo največji uspeh. Zakaj obnovitvene zadruge? Zato, ker so ruševine ogromne in težave pri obnovi tolikšne, da jih bo zmoglo le organizirano ljudsko delo. Potrebni so načrti za posamezne stavbe in za cela naselja, ki naj bodo lep ša in bolj zdrava, kakor so bile nekdanje vasi. Te načrte bodo preskrbele obnovitvene zadruge s sodelovanjem tehničnih baz Potrebno bo mnogo gradbenega materiala, lesa, opeke, cementa in drugega. Danes za gradivo nI lahko, ker mnogo tovarn še stoji, mnogo tovarn dela v manj Aem obsegu kakor preči vojno, potreba po gradivu pa je danes mnogo večja, kakor Je bila kdaj koli poprej. Po drugI strani |>a je mnogo materiala raztreseno ga po različnih krajih, Naloga obnovitvenih zadrug Je, da zbl rajo tak material, da nabavljajo novega ln pri tem Izločijo vse protlljudske špekulante, ki bi se hoteli vriniti kot posredovalci med industrijo In potrošnike. Naloga obnovitvenih zadrug \>u Je tudi ta, da gradivo pravilno in pravično razdele med svoje člane. Važno pri obnovi poru šenlh domov je tudi denarno vprašanje. Potreben Je proračun za celoten obnovitveni okoliš in za vsakega posameznika, potrebno Je določiti višino »»bremenitve v delu In denarju za vsakega člana, potrebno pa Je tudi preskrbeti kredite. Vse to ln še polno drugih stvsrl bodo najbolje opravile obnovitvene zadruge. Prva obnovitvena zadruga se je pri nas oanovala že 1. Julija, in to za obnovo I)rs>KOš na Gorenjskem. Dsries ta zadruga že , delu In pražgoše bodo kmalu I zrasle Iz zemlje in pričale o veliki življenjski sili sliivenakeKS ' Ijudstvs. Tske zadruge pa se IhmJo ustanovile tudi po drugih ; krsjlh naše domovine, po No-i tranjskem, po Primorskem, po 1 štajerskem In po Dolenjskimi. Povsod, kjer je požlgal ln rušil okupator, bodo Iz razvalin zrasle nove in lepfc* hiše, kakor so bile pred vojno, • Tudi v meatih je potrebi |hi gradnji stanovanjskih prostorov velika. Stanovanjska stiska je tudi tu zelo občutna, zlasti v Celju, Mariboru in v Ljubljani. Celje in Maribor sta veliko trpela zaradi bombardiranja, Ljubljana pa je postala vladno mesto, tu so sedaj številne ustanove, ki jih prej ni bilo. Stanovanjsko stisko po mestih pa nam bodo pomagale reševati stanovanjske zadruge. Inž. Marijan Tepina, pomočnik ministra za gradnje, je dejal v svojem govoru po radiu "Po dveh mesecih in pol" o teh zadrugah naslednje: "S stanovanjskimi zadrugami bomo na eni strani našli finančna sredstva za dvig gradbene delavnosti in dvignili Število potrebnih stanovanj, na drugi strani pa Izločili vse one hišne* posestnike, ki so s prevelikimi najemninami izkoriščali najširše sloje. Po načelu stanovanjskih zadrug naj se val oni, ki Imajo prihranke v višini vrednosti eno stanovanjake celice, /družijo v stanovanjske zadru-ne, ki naj samo grade stanovanjske objekte. V teh zadružnih stanovanjskih objektih bo vsak zadružnik lastnik svojega stanovanja po načelu etažne lastnine, lastnica stanovanjskega objekta v celoti pa bo le zadruga. »2e preproat račun po razmerah pred vojno nam pokaže, da je stanovanjski najemnik približno lev 10 letih plačal hišnemu posestniku vrednost svojega stanovanja. Stanovanjske zadruge jopuščnjo različen način kreditiranja, tako da ae jih bodo mogli posluževati tiati, ki imajo nekaj prihrankov, pa tudi tiati, ki ao zmožni mesečnega vlaganja v zadružno glavnico." Stanovanjsko zadruge nam bodo torej pomagale prebroditi ttanovanjako stisko, po drugi itranl pa bodu pripomogle mali ljudem, da ae Jim ne bo treba voČ potikati po vlažnih ln temačnih kletnih atanovanjlh ali po neustrezajočih podstrešnih luknjah. Stanovanjake zadruge bodo gradile higienska, lepa in udobna stanovanja, ker zadružniki ne bodo računali na dobl-temveč bodo gledali predvsem, da zadovoljijo avojim potrebam, medtem ko ao dosedanji lastniki gradili stanovanja le pod vidikom čim večjega dobička, pod vidikom, da bodo dobili vložen kapital čim prej povrnjen. Zato je bila za atano-vanja, namenjena nižjim slojem, dobra vsaka luknja. Taka stanovanja niso imela ne kopalnic ne drugih potrebnih priti-klin. Naj rešuJen\o danes katere koli težave, v katere smo bili pahnjeni zaradi vojne, vedno pridemo do Istega apoznanja: brez požrtvovalnoatl ln brez skupnega dela vseg*, ljudstva skoraj nismo v stanu prebroditi težav, Če pa ae organizirano lotimo dela vsi, pa Je ni težave, ki je ne bi mogli rešiti. Tudi streho nad glavo bomo dobili na ta način." Obnovitvene in stanovanjske zadrugo so tista oblika, ki nam bo največ pripomogla do tega. —»Slov PoroČ. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ie val društveni tajniki la iajnlee la ftUnl. Id lik tfruštvs Isvellje v It •vrbe. Maši naatavllaal lokalni In peto-talni aaatopnik! aa delošene »kraje as Milwaukee aa Cleveland. Leulf Barl>«rlcV Wla. la ekellea- Anten Jankavlch. Oble In ekoliaa. Frank K lun la Chlabolma. m Cblaholm la akallee. Frank Cvetan Is TIra HU1. Pa., aa ff9 aradnja-vihodne Fanno. Anton Zornih to Hermlnle. Fa~ m PaiuMflvanlJo Polet vseh f ***** "*k tlan ali narotnlfc Mm pošlje svoja aavaft alne dlroktno llatu Pit Ot VETA lift? fo. Lawndala Ave., Cblttfe. m. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pilote Proovetl all v glavni urad SNPJ. no posaMle naslovu napravili poštna šte- vilko 29 ta haaado Chicago". Na kuverti vsolej aapUitei Chicago t). III. Te bo olejšelo delo čtkaikl pošti, nam pa pe- na •potilo dostavljanja pošle. > (Nadaljevanj«) Nekaj so skupaj ftepetale. 'Tu je Apetovka!" se oglasi Pichlerjeva. "Ali ni, kakor da jo je mož celo zimo na lesi sušil? Te kosti! Ha, ha!" "No, Apetovka ima vsaj denar!" pristavila Lederwascheva. Primčeva se je važno oglasila: "Ga ima, ali pa ga nima! Če bi Bernbacher ne tiščal vsega skupaj, pravi Primec! bi bilo ie davno vse razpadlo!" Zopet so stikale glave in nekaj med sabo šepetale. "Seve, seve!" je pričela zopet gospa Lederwascheva. "Čebulova mora tudi na ples! Doma stradajo otroci in še ne umije jih vsak dan!" : I "Na ples pa mora! Ta hišna!" se je zajezila Primčeva. Pritrjevala je tudi Pichlerjeva: "Tako se godi, če človek vzame hišno! Pa le glejte, kako se vede! Kakor da ji je moi minister na kongresu! Ho, ho!" "Kdo pa je mladi človek, ki se suče okrog nje?" je vprašala nato gospa Pichlerjeva z največjo radovednostjo. Vse tri so ostro pogledala v dvorano, "Kdo drugi nego tisti Kasilister," je odgovorile Primčevs. "Ta bančni adjunkt, čigar ime komaj Izpregovoriš! Dan na dan je kuhan in pečen okrog nje! Saj ie cela Ljubljana o tem govori!" "O Jezus!" je zaihtela Pichlerjeva. S Primčevo sta nekaj čebljali, to pa tedaj gospe Lederwascheve, kateri je brez dvoma prihajal na misel gospod Lavrencij Anton Rudolf, ni niti zanimalo. Tako so obrobkale vse navzočne žene ljubljanskih trgovcev in še dslje bi jih bile ogU* dsvale, da jih ni premotil Janez Detela, gostilničar za frančiškansko cerkvijo, ki je bil ta večer prevzel postrežbo v reduti. Morile so ga skrbi, če ni preveč pripravil, če mu ne ostane preveč, da bo izguba namesto dobička, S temnim obrazom in v obrabljenem frsnku je hodil po gsleriji ter tuintsm pristopil k balu-stradl, da je pogledal v dvorano. "Skorsj bo poldevetih," je zsstokal, "a dvo-rsns se le počssi polni!" 1 "Kdo bo danes jedel in pil!" je odgovorila gospa Primčeva. "Danes, gospod Detela, bomo samo gledale!" "Moj Bog," se je zakremžil starec, "da bi le res tako ne bilo! Ksm naj grem s svojimi ostanki potem?" "Na porto k frančiškanom jih dajte!" se je - zasmejala Pichlerjeva. "Vam je lahko govoriti, gospa! Vi imate denar, meni ps je gledsti na vssko petico!" Prihitela je hčerka, znsnks slovečega angleškega učenjaka: "V kuhinjo, ata!" Zdihujoč je odrinil. "Naj izgubi!" je viknila Lederwascheva. "Čemu se vtika v take reči? Kakor da je edini oštir v Ljubljanil Smešno!" "Prav praviš!" je pritrdila Primčeva. "Take reči naj Auer prevzema!" "Ali pa Skrlekarica," je dostavila Pichlerjeva, "ali pa vsaj Boštjan Cergol!" Ko so Detelo odpravile, so jih zopet zanimal; dogodki v dvorani. Vzbujalo je občno pozornost, ko je vstopil mestni župan; s sabo je pripeljal četvorico v narodni noši: dve v pe-čah in dve v avbah. Knez Metternich je bil namreč izrekel željo, da bi gospode s kongresa gotovo zanimalo, spoznati narodne noše, če jih je kaj v tej pokrajini. S pečo je prišla gospodična Češkova, v avbi pa 2idanova mati, ker med višjimi sloji ni bilo najti gospe, katera bi se bila tako ponižala, da bi se bila kmetiško oblekla. Židanka pa se je rada vdala, ker ji ni bilo odstriči kodrov, katerih sploh nosila ni, ht ker ji je prigovarjal gospod Češko, o katerem smo že čull, da je rad zahajal v njeno gostilno. Pregovorili so tudi moža, da ni uganjal tež-koč. Sam je prilezel na galerijo ter, skrit za stebrom, občudoval lepo svojo ženo, kateri sta se svilnata ruta in srebrni pas vendar tako lepo podala. Srečen je bil, da ju je meščanstvo vsaj za ta večer sprejelo medse. Drugače, če je gospod Klemene hotel plesati s svojo ženico, je morsl ns strelišče, in niti sanjalo se mu ni, da bo njegova na redutnem plesu kdaj uživala občno pozornost. "Steklena princezinja je torej prišla," je iz-pregovorila gospa Lederwascheva. In strupeno je dodala: "Smoleta pa ni!" "Morda je pa laški princ pri nji?" je vprašala gosps Pichlerjeva nedolžno. '•Čuden ženin!" je vzkliknila Pichlerjeva nedolžno. "Čuden ženin!" je vzkliknila Primčeva. "Kaj bo vse doživel, ko bo zakonski mož! Ako ženin nosi rogove, je pa res prezgodaj!" Vse tri so se zadovoljno smejale. Takoj ps so se vsaj pri dveh vzbudili moralni pomisleki. "Lej, le j, Židanovka!" je šepnila Primčeva, "in gospod Češko so pri nji! Lej! lej!" Gosps Pichlerjeva je pristavila: "Hči pa v njuni družbi! Včasih so zakonske žene slepe! Meni nsj bi moj kaj takega zaigral! No!" Lederwaschevi ta predmet ni bil posebno všeč, zatorej je zasukala govorico na drugo ledino. > "Kako se bo vedla Barbara?" je vprašala. "Recimo, da jo nagovori knez Metternich." Zopet so se smejsle. Tedaj pa se je gospa Primčeva razjezila ter ošabno zakričala: "Ne govori s študentom!" Il teh besed bo častiti čitatelj sklepal, da je bil kuk dijak na galeriji. Ne daleč od gospe Primčeve je sedel v istini nsš znanec Ffsnce Prešeren. Smole in Piškotov sta ga bila pregovorila, da je prišel. Posebno Piškotov je bil mnenjs, da je mlademu Človeku le priporočati, da čimpreje pride v družbo, zlasti v družbo mladega ženstvt, ds se priuči primernemu kre-tanju in vedenju. Da tedaj dijakom ni bilo dovoljeno, shajati se na plesih, je za tisto dobo naravno. Prav tako pa je jasno, da se Je mno-gokrst vzllc tej prepovedi pritihotapil kak di-' jak na ples, ali ssmo ns galerijo, kjer je bil Mozes, gledajoč v obljubljeno deželo, (Dalja prihodnjič.) PKOSVETA polzele po goli ko$i, premočil sc jima jc tudi spodnji del lahke poletne ybleke. Skozi obleko je silil mri, kljub temu da sta hitela kar se je dalo. Treslo ju je, deloma od mraza, deloma od tesnobe, ki se jima je nabirala v srcu. Prišla sta na Log. Tu je Mirko vedel za hišo, v kateri s* je mama večkrat ustavljala. Komaj pred štirinajstimi dnevi je bil z njo v tej hiši. Prišlo je več ljudi in so se z mamo pogovarjali o stvareh, ki ji* Mirko ni nič razumel. Mati mu je zabičala, da ne sme o tem Črhniti besede, in Mirko je molčal, kot bi mu bila usta zaklenjeha z devetimi kiju čavnicami. Ko sta se bližala hiši, je gospodinja baš prišla na prag. V rokah je imela prazno golido, ker se je namenila molzt. Otrokoma je pred hišo zastajal koraK, držala sta se za roko in sta plašno gledala v tla. * "Ali je pri vas na&a mama?" (Konec prihodnjič.) Razni mali oglasi GIRLS Needed ax LABEL HANDS & SEWING PANTS Manufacturer—Steady work 320 So. Franklin (4th floor)_ GIRLS to learn sewing 60c an hour to start FEN8KE BROS. 1666 N. Throop St. GUARD FOR NIGHT DUTY 93c per hour - 43 hour week Staggered Schedule Free Hospitalization and Insursnce HOWARD RADIO CO. 1^38 Belmont Ave. LITHOGRAPHER METAL DECORATING PRESSMAN H Must be^ familiar with 2-color] Metal Anting Press CONTINENTAL CAN CO. 5539 WEST SSfth ST. HE SETTERS TOOL and DIE MAKERS Steady employment Plenty of Overtime 1901 Clybourrt Ave. --r -! Razni mali oglasi I Razni mali oglasi. ČETRTEK, 17. JANUAR ta TAILORS • Busheling in our uniform (Jivision. Experience required. Permanent positions. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD fc CO. State- Washington MIDDLE AGED and ELDERLY MEN to work in furniture factory— FENSKE BROS. 166 N. Throop St. * WOMEN Age 16-60. Easy work and good wages. Postwar position. Overtime if wanted. Apply JOLLY GULP, INC. 2903 S. Cicero Ave. Phone Rock. 3746, Cicero 424 TAtLOR Needed as LABEL HAND & SEWING PANTS Manufacturer—Steady work 329 So. Franklin (4th floor) DESSERT-FOUNTAIN SERVERS Also bus girls-dishwashers. Permanent positions. Employment office 3rd floor. . • MARSHALL FIELD & CO. State-Washington_ GIRL OR WOMAN for general housework. 4 adults. Pleasant home and good working | conditions. Stay or go. Own lovely room, bath and radio. Good salary. WELLINGTON 2233 GIRLS - WOMEN 18 TO 45 Sewing-Machine Operators With or without Experience 44 HOUR WEEK GOOD STARTING PAY < , Apply McCOY-JONES & CO. 440 N. WELLS ST. GIRLS To do cutting, sewing and general light wdrk in small factory. Steady Good wages. Working conditions good. . PITTSBURGH WATERPROOF CO. 57 W. Grand Ave. - Delaware 7605 COOK AND SECOND MATE EXPERIENCED Private room and bath in lovely Lake Bluff home Good salary Pleasant working conditions Permanent positions Phone—Collect LAKE BLUFF 198 or write P.O. BOX 343 - LAKE BLUFF, ILL. 19« Ra mi mali __ CHENILLE OPERATOR? Steady work . Experienced on Chenille Su and Rugs 1 Apply at on«f I UNIVERSAL DRAPERY r* 1414 So. Wabash-WAB 7577^ 50.00 REWARD If you know someone who h* good car for sale or soli m* for an unusually high prit* See ley 0607 or after 6 P. m VINcetines 3901 iS WOMAN To help with housework and cooking. Stay or go. Good salary. [Pleasant working conditions. References required. Permanent position. Phone—TRIangle 3496 GENERAL HOUSEWORK Capable girl or woman to assist with 2 small boys. Stay.-Location Hyde Park Blvd. ATLANTIC 3763 EXPERIMENTAL, WORKERS Good pay Steady work ABT MFG. CORP. 715 N. Kedxle Ave. • Greva gledaty kje je mama Gaber Do trde teme sta stala na pragu in čakala mamo. Mirku je bilo osem let, Milki pa šele pet. Čimbolj se je gostil mrak, tem tesneje jima je postajalo v duši. Siva, ozka pot, po kateri bi morala priti mama, je tonila v mrak, vse krajša je postajala, dokler se ni skrajšala prav do prvega drevesa, ki jc bilo komaj kakih dvajset metrov oddaljeno od hiše. Potem se Je popolnoma stemnilo. Takrat nista mogla več zadrževati ihtenjii, ki se jima je že ves dan nabiralo v prsih. Popadel ju je krčevit jok. Umaknila sta se v hišo. Ni ju bilo strah temnih senc, ki so ae že par ur plazile z Barja, niti ju ni bilo strah goste megle, ki se je vlegla v sobo Druge dneve ata z nekako sladko vznemirje nostft. opazovala plazeče se sen ee, ki so se v mraku spakovale v lako čudne podobe, da so se jima v pritajeni grozi svetile oči, drhteče sta prisluškovala zagonetnim glasovom, ki so prihajali z Barja in ob katerih so jima vsak dan snovs oživele vae prsv ljice in pripovedke o povodnem možu, o razbojnikih, o volkodlakih, katere Jima Je kdaj pripovedovala mama, ali pa sta Jih slišala oh luščenju fižola v kaki kmečki hiši. Danes pa sta na vae to pozabila Drug. močnejši stfah, ee jima je zarezal v dušo mame nI bilo od nik<»der. Tudi Mirko ni mogel več vzdržati joka. Ves dan ga je tlačil vase, tolažil Milko in ji dajal poguma. Bil je starejši od nje in je imel večje dolžnosti. Mam* mu je vedno naročala, kadar Je šla z doma: "Ti si starejši, pazi na Milko in ji pomagaj v vsem. Zdaj, ko očets ni doma, moraš biti ti kot odrasel. Ssj ti je ie osem let in si že cel fant." In Mirko je vedho poskušal biti kot odrasel, da ne bi zapravil maminega zaupanja. Tudi danes. Zjutraj Je komaj poslalo sonce skozi okno, ko je za-tul v daljavi brnenje avtomobila Mati je planila iz hiše. V zadnjem času se je tako bala br-nenjs avtomobilov. Mirko Je hi I tega že vajen, sato je z zaupanjem čakal, da se msma vrne Toda minilo je še naj ur, pa Je fce ni bilo nazaj. Milka je začela tožiti, da je lačna. Mirko je bil že cel fant, znal Je kuriti in sku hatl zajtrk. Ko sta se najedla mleka in kruha, sta ae znova vdala čakanju. Minilo je ie nekaj ur. Opoldne je Mirko pripravil kruh in naresal klobaso, kot je včasih videl mamo. Večer je pa ie ni mogel več pripravi ti. Pretesno je bilo obems pri duši, ds bi mogla misliti na Jed Dolgo sta strmela v gosto temo In Ihtela. Ko ju Je premagala utrujenost, sta se vlegla na nerazgrnjeno posteljo, se drug drugega oklenila in med ihte-njem zaspala Komaj se je prebudilo jutro, se je prebudil tudi Mjrko Z zaspanimi očmi se je oziral še po napol temačni sobi in ko ao se mu ustavile oči na mamini praz- ni postelji, gs je zazeblo pri srcu. Zopet mu je silil iz prsi jok pa gs je potlačil, ko se je spomnil njenega naročila. "Zdaj, ko ni očeta, moraš biti ti kot odrasel" Izvil se je iz Milkinega objema in šel po prstih v kuhinjo. Zakuril je v štedilniku, da segreje mleko, ki je ostalo še od včersj. Med delom je tuhtsl veliki načrt. Mora iti gledat, kje je mama, mora jo iti iskat. Mora, ker je že cel fant, mora, da potolaži Milko, ki bo jokala in ker mu je mama zmeraj naročala, da mora skrbeti zanjo. Ko je pripravil zajtrk, je zbudil Milko. Potem ji je naročal, kot je včasih mama njemu naročala. Naj pazi nase, naj ne hodi na vas in naj ne pripoveduje, da mame ni doma. Povedal ji je, kje je kruh, mleko in klobase. Toda Milka ni hotela ostati sama doms. Morsi jo le vzeti s sabo. Držsls sts se za roko In hitela skozi vas. ki je bila skoraj še prszns Le sem ps tjs je ksk kmet gnal konje napajat. Mirko se je bal. da bi ju kdo vprašal, kam gresta, zsksj mama je v zadnjem času vedno naročevala, da ne sme raznašati po vasi, kadar je ona z doma. Potem sta tonila v Barje, med jelše ve grme in drevesa, med dolge koruzne njive in prostrane senožeti, vae preprežene s jarki. Sonce je komaj lezlo izza Krima, redke megle so se dvigale iznad močvirnatih ravnin, trsvs in grmi so bili mokri od roae Ker sta hitela kar preko ravni, so jima postale noge mokre, da so jima vodene kaplje DIE SET-UP MAN for , Punch Press Dept. 6 Nites a week Top wages - Top men 2nd floor—Mr. Hetzel Wilson Industries, Inc. 737 W. VAN BUREN ST. DOCK HANDS 90c t>ER HOUR TIME AND HALF FOR OVERTIME NO RECONVERSION PROBLEMS HERE Good working conditions— Permanent all year round Apply today TRUCKING CO. 443 WEST 38TH PLACE Girls-Young Women WE NEED Assemblers Solderers PERMANENT WORK GOOD PAY , Excellent working conditions AH transportation APPLY AT ONCE 1901 Clybourn Ave. WOMEN andGIRLS 1 'T .,• over 18 operators cmbqssing ad dressograph plates on keyboard machines like typing. Experience not necessary. Will teach and pay while learning. Permanent job and hours to suit. Call in person, do not phone. Ask for Miss Ambrose. ADDRESSOGRAPH SALES AGENCY IS EAST WACKER DRIVE GIRLS & WOMEN . A Sewing Machine Operators STEADY - GOOD PAY BEST Novelty Headwear 65 E. Randolpn BEEF BONERS Highest Pay Steady Work Allied Packing C< 851 West Fulton St. GIRLS—YOUNG WOMEN $27.60—$31.80 weekly Light, clean factory wprk Come Ready to Work AMERICAN DECAL CO. 4^34 W. 5th Ave. ženske Id ate bila upoalene v industriji All gledate sa delo? TELEFON KOMPANIJt RABI HliNlCE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v 1 delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure pooo Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILU] Oglasite se . v uposlovalnem uradu , za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v pritličju . , 306 W. Washington SL CHICAGO All ata naročeni na dnsn 'Proaveto"? Podpirajte sto) GIRLS TO PACK CRACKERS AND COOKIES EXPERIENCED PACKERS 73c PER HOUR—BEGINNERS 55c I HOUR GRADING UPWARDS TO EXPERIENCED RATES 45-HOUR WEEK—TIME k ONE-HALF OVER 40 HOURS PAID HOLIDAYS AND VACATION SEE MR. HOWARD SAWYER BISCUIT CO. 1041 W. HARRISON OPERATORS EXPERIENCED OR INEXPERIENCED—FOR LIGHT POWER SEWU IN MODERN DAY LIGHT FACTORIES.—STEADY YEAR AR0\J WORK - 5 DAY WEEK - HOSPITALIZATION - PAID VACAT1 E. R. MOORE CO. 932 DAKIN STREET or 2654 W. NORTH AVE. SECURE YOUR FUTURE WITH OLD ESTABLISHED COMF1 WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR EXPERIENCED DRY PROCESS ENAMELE1 EXCELLENT WORKING CONDITIONS Csll DEArbom 3846 or write or phone, collect BELVIDERE VITREOUS ENAMELING C BELVIDERE. ILL. ; . WOMEN AND GIRLS I 18 to 40 years, for light factory work in modi plant I $28.50 per week for day work $31.20 per week for night work Steady work Convenient transport^ PLANT CAFETERIA • 1 Call ready for work at CHICAGO CARTON CO. 4200 S. Pulaski Rd. Telefon Virginia 25 Wirers • Solderers Condensor Kntfers Apply at once Howard Radio Co. 1735 Belmont Ave. . BOYS 16-17 Years Old LIGHT FACTORY-WORK Experience not necessary Day work only Good pay for beginners with automatic increases 3345 W. 47th Street AOITIRAJTE Z A PROSVETOI has full time work for GIRLS and WOMEN TYPISTS - CLERICAL - INDEX CLERj ORDER FILLERS - BILLERS KEY PUNCH OPERATORS V STENOGRAPHERS . COMPTOMETER OPERATORS Immediate discount privilege* SEARS ROEBUCK & Cl Room 15—Administration Bid«- 925 So. Homan Avenue Hours daily »—4:30 p. m. Saturday until noon