m ~f i 1H Nabiranje darov za siromake v stari domovini je v teku. E ; ■ • __________ (Odbor Zve ze Jugoslovans i kih Žen in Deklet nam sporoča sledeče JUGOSLOVANU i Kampanja za narodni davek se je pričela. Krik in i stok umirajočih bratov »n i sester v svobodni Jugoslaviji ne sme najti zaprtih ušes , in zakrknjenih src pri ame-rikanskih Jugoslovanih. Na krov, Slovenci, Hrvati in Sr- ; bi, na krov vsi do zadnjega za narodni davek. II JUGOSLOVANI! So trenutki v zgodovini narodov, ko mora molčati vsako sebično in strankarsko čustvo, a izpregovoriti samo velikodušno, plemenito srce. Tak trenutek je prišel za naš narod, narod jugoslovanski, ki po štirih letih strašne borbe, razbit, izkr-vavljen, izstradan, a zmagovit, ponosen in mogočen, v svesti svojega krvavo kupljenega edinstva in sloge, stoji s krepko irf neomajano vero v bodočnost na svobodni zemlji, svobodni rodni grudi. Tak trenutek je prišel tudi i za am^rikanske Jugoslovane. Pokažimo složno svojo ' globoko hvaležnost m toplo lika in plemenita ljudovlada v kateri živimo, želi pomagati našim trpečim bratom. Naj li mi, ponosni sinovi in : hčere Jugoslavije, zaostane- mo? Na vaša srca, bratje in sestre, apeliramo! Kar je plemenitega, kar je lepega, do-; brega in nežnega v jugoslovanskem srcu, mora sedaj y privreti vse na dan — za skrajni, napor — za narodni davek Jugoslavija upira v nas oči, v vas amerikanski Jugoslovani, n« odrecite mili materi svoje pomoči ! BRATJE IN SESTRE! Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet, v trdnem upanju na dejansko pomoč in podporo vseh zavednih Jugoslovanov, proglašuje da Je kampanja za narodni davek za Cleveland in okolico odprta. Na noge, Cleveland, Collin-wood, Newburg, Lorain, Ran dali in druga* mesta v okolici, za srečno bodočnost na-I šega naroda. r Zveza Jugoslovanskih žen p in Deklet, Cleveland, O. N«ža Zalokar, predsednica, Frances Hudovernik, tajnica Narodni davek je namen-I jen izključno in edino za podporo siromakom v starem kraju. Strahovite po-j sledice vojne, krvave Štiri-; letne vojne, so padle z vso težo na naš narod. Epidemi-Čne bolezni, lakota in zima, zveste spremljevalke vojne, našle so naš narod brez vSa-. ke pomoči. Brez kruha in obleke, brez zdravil, brez strehe, naš narod mora propa-i sti. Zgube v vojni, vsled lako te i^ bolezni štejejo še štiri miljone. Zlasti nedolžni otroci so izročeni umiranju, in ako bo šlo tako dalje, naš f narod ne bo imel naraščaja; domovina, tako krasna in | polna pri rodnega bogastva, I 0, ki bi črpali iz nje begali stva Kdor more dvomiti o I naši dolžnosti, da priskoči- i pomoč P ne tudi plemenitemu ameri-kanskemu narodu. V New Yorku se je ustanovil A-merican Jugoslav Relief, ki ima nalogo, da zbira denar, s katerim nakupuje preko amerikanskega Rdečega Križa vse potrebno in pošilja v Jugoslavijo. Vsak Jugoslovan in Ju-goslovanka mora dati svoj prispevek v fond za narodni davek. Denar se pošilja brez vsakega odbitka za stroške direktno v New York na A-merican Jugoslav Relief preko banke Guaranty Trust Co. Vsakdo dobi potrdilo za denar, ki ga je prispeval, 1-mena darovalcev se bodejo priobčila v časopisih, kakor tudi potrdila banke o sprejemu denarja. Nabiralci in nabiralke ima jo potrebne pole s podpisom predsednice in tajnice Zveze Jugoslovanskih Žen in Deklet, odnosno Narodne Zveze ter podpisom poverjenice in društvenim pečatom. Te pole se po končani kampanji zvežejo v knjigo, ki se bo položila v muzeju našega Osvo-bojenja v glavnem mestu Jugoslavije v večen dokaz požrtvovalnosti amerikans-m Jtirgbštovafl^ - ^ Vse informacije, kakor tudi vse tiskovine se dobe pri Zvezi Jugoslovanskih 2en in Deklet v Clevelartdu, O. 1052 E. 62nd St. katera jih bo vsaki jugoslovanski koloniji 'dala brezplačno na razpolago. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽEN IN DEKLET. 0» ■ -■ ' AMERIK KANCI BOMBAR DIRAJO BOUšEVIKE. Arhangelsk, 4. febr. Ameriški zrakoplavi so včeraj bombardirali postojanke bo-iljševikov ob reki Varga. Miroslav Vilhar, je bil ro bil rojen 7. septembra 1818. v Planini. Šolal se 'je v Postojni in v Št, Pavlu na Koroškem, kot jurist na Dunaju, in v Gradcu. Svojih študij ni dovršil. Oče ga je poklical domov in mu izročil graščino na Kalcu ob Pivki. Pričel je pesnikovati v slovenskem jeziku leta 1854. Obenem je bil skladatelj, ki je svoje in druge pesmi uglas-boval. Levstik mu je pri urejevanju zelo pomagal. Mnogo Vilharjevih pesmi je radi prijetne in lahke melodije j postalo povsod znanih, na pr.: Ko ptičica sem pevala, Rožic ne bom . trgala, komu ni znana "Župan' (postava zverinam je nova podana)? ali, Bom šel na planice, Ob zori zvonček poje, Lesena ribica. Bil je veseljak. Umrl je leta 1871. na Kalcu. Njegov sin je skladatelj Fran Serafin Vilhar. -» — Cena jajcem in surovemu maslu je precej padla. Sveža jajca, ki so bila še pred n«kaj dnevi 85 ceritov dpcttv-So danes* po 55 cen-i tov drucat, surovo maslo je padlo za 20 centov pri funtu navzdol. Pa ne menda zato, ker ga Je enakopravni Zvon ko začel d rod s iti? Osen delo za vse delavce bo odpravilo brezposelnost, trdi postavodaja Brezposelnost se pojavlja tu in tam v državi. Siocr število brezposelnih ni še grozeče, toda zna se zgoditi v kratkem. Časi kot so sedaj so najbolj kritični, kajti vojne industrije se reorganizirajo, mir še ni sklenjen, ničesar ni gotovega. Dolžnost posameznih držav je, da uredijo delavske razme re, tako da bo A vsakega dovolj dela in zas»žka, kdor hoče v resnici delati. Radi tega je državni poslanec Lu-chinger v državni postavoda-ji v Columbusu vložil predlog, ki določa, da ne sme noben delavec v državi Ohjo dalj delati kot osem ur. To jc koristen predlog in vse delavske stranke ga podpirajo z vsemi močmi. Dokazano je, da je državi kakih stoti-soč delavcev, ki delajo po 12 ur na dan. Delo teh bi se prikrajšalo na osem ur, in na ta način b\ dobilo nadaljnih 70,000 delavcev nemudoma delo. Delavske organizacije trdijo,'da je dela dovolj, če bi bilo primerno razdeljeno med vse delavce, da ne bi nekateri delali po 14 do 16 ur na dan, drugi pa nič. Državna postavodaja se bo dru gi teden posvetovala o tem predlogu. — Mrzla zima se bliža Cle-velandu. Dolgo časa je izostala, in. sedaj trdi vismens-ki prerok, da dobimo blizzard in velike snežne žamete. — 331. regiment, ki je pred nekaj dnevi dospel v Cleveland iz Francije, bo oproščen vojaške službe prihodnjo soboto. Pri tem regimentu so sami Clevelandčani in tudi precej Slovencev. — Amerikanska dekleta so dobila strah, odkar se vračajo naši vojaki iz Francije. Naši "bojsi" so dobili v Franciji skušnjo, da so francoska dekleta vsa drugačna kot amerikanska. Miss Yvonne Gall,, primadona francoske opere, ki se mudi sedaj v Ameriki, se je izjavila, da bo tisoče amerikanskih fantov pozabilo svoje amerikans ke "sweathearte" in se bo po ročilo s francoskimi "made-j moisellami". Zakaj, oh, zakaj, se vprašujejo arfieriška dekleta? In Miss Yvonne Gall odgovarja: . Amerikanska dekleta in ženske vse preveč rade "hlače nosijo'" možički pa so siromaki,, ki se štejejo srečne, če se jim do voli en nikel za tobak vsake tri. Francozinje niso take-, One neprestano študirajo, ka ko bi možu Ustregle in bolj ugajale, nikdar se ne vtikajo v moške zadeve. Poleg tega so francoska dekleta jako varčna, vsak cent spravijo, ameriškim dekletom pa ne nakupiš nikdar dovolj pavdra", "candy", "pičer šov", "ice creama" in drugih takih zemeljskih dobrot. A-meriška dekleta so zapravljiva. In še nekaj: Francoska žena ne bo nikdar dopustila, da jo poljubi ali "stisne" fant dokler ni njen mož. Tisoče ameriških vojakov bo raditega pripeljalo francos ke žene domov. Oj, te ubog^ Amerikanke! — V pondeljek se je vriila ^odnljsw obnmava rojaka Frank Bavdek napram American Stel and Wire Co. Leta 1915 je bH dotlčni rojak P^bit na Published anl distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, oi| file at the Post Office of Cleveland, Ohio. | # By order ef t fit« President, A. S. f$urle*on, Postn«*ster General I——,i i <«> ——— f©* ne. Pozneje pi so se rane povečale, in 3^dck je znova tožbo vložil^ da dobi kaj več, ker je skop nezmožen za ' delo. Porotna sodnija mu je priznala$6.00 na t-den podpore, dokler s»- ne izplača svota $3SD0, reci tri j tisoč p'tsto dflBjev. Roja-Ika Bavdeka j^ .zastopal odvetnik Woods p (pomočjo rojaka Frank Laujche. — Iz Francije e je oglasil Mr. John L. M helich, naš slovenski odvetujk, ki se nahaja v FrandVv armadni službi. — V Šolo za državljanski pouk je sedaj dovolj rojakov vpisanih. Njih Jtfvilo presega skpro 400 jfešfeb. Drugim se ne more pefetreči, kalcor bi se želeb. jjih oglasi trpeti na pouku, tfli pa bo treba dobiti amerikanskega učitelja ter najeti nove dvorane. Ne pozabitie priti v četrtek, 6. febr. visi učenci v javno knjižnico na 55. cesti in St. Clair avej, točno ob Čert na 8. zvečer. — Clevelandski roparji so zopet z nenavadno živahnost io na delu. V nedi med torkom in sredo s* je pripetilo 14 roparskih napadov, v sedemnajstih hišah je bilo vlomljeno, nakradlCi,-se je za najmanj $6000 vrednosti, in vse to večinoma iz hiš delavcev in drugih siromašnejših slojev. Clevelan<ŠB|i roparji imajo to posebnost, da kradejo le siromakom* Izmed sto tatvin in roparskih napadov, ki se pripetijo v me-| s tu, jih je 98 pri 1 delavcih, dva pa pri bogatinih. Vasil ! Baško, 1405 E. 47tft St. je dobil močne poškodbe na glavi od roparjev, ki so ga , ustavili na cesti in nemške vlade kot zatrjuje J socialistično časopisje. Nem Ški boljševiki so preplavili ; vso Nemčijo s tiskovinami, v katerih pozivljejo svoje ! pristaše, da prikorakajo v Berlin, preženejo socijalist6 i in ustanovijo anarhistično vlado. Na čelu novega gt-V| banja nemških boljševikov J je faski boljševiški agitator,! Karol Radek, ki je dobil od Trotzkya več miljonov ru- | bije v, da zapali anarhijo po i celi Nemčiji in s km prepr* . 1 Či zaveznikom, da ne dobijo : i odškodnine od Nemoev. ; V kratkem sc sni de v me- j stu Weimar ustavodajna sku pščina nemških poslancev, ^ 1 katere je nemški narod iz*-I volil pri splošnih volitvah, . toda boljševiki ne priznajo' | od naroda izvoljenih poslan?"; 1 cev, pač pa hočejo sami se-9 be postaviti nemškim vlada- ' Pariz, 4. febr. Angleži so začeli umikati svoje armad* Iz Rusije in njim bodejo sle-ffl dili Amerikanci. Francozi n^Ši so še ničesar ukrenili. Kot poroča iz Petrograda, So bo*| Ijševiki sklenili, da se po4|| vržejo sklepom mirovne kon S fe renče, če zavezniki umak-|| gatje so začasno poravnalNH spor, ki vlada med Cehi in Poljaki. Določile so se novdčS državne meje med svobodno J Češko in Poljsko, in zastoj|i ni ki obeh narodov so skle-v nili, da se podvržejo večin® mirovnih delegatov in da ob-1 jednem nemudoma preneha*! jo z medsebojnim bojem * MP—————g^Mfrp—I ' 11 ' ■■ 11 • Cleveland središče prohibicije Cleveland bo središče ogromne kampanje, katero je zasnovala protestantovska družba "Women's Christian Temperance Union", katere namen je odpraviti do leta 1925 vso opojno pijačo po celem svetu. Raditega bodejo imeli voditelji prohibi-cijonistov zajedno z ženskami dne 12. febr. v Clevelandu ogromen banket, pri katerem se bodejo predložili načrti za "miljondolarski fond", da se uspešno bori za prohibicijo. Ameriškim prohibicijonis-tom ni dovolj, da se posuši vsa Amerika in odpravi vsa opojna pijača iz Amerike, ampak njih prizadevanje v bodočnosti bo, da se odpravi opojna pijača iz vseh. držav sveta. Objednem se bodejo pri dotičnem banketu dne 12. febr. spravili v javnost prvi načrti fanatikov, da se odpravi tudi raba tobaka. Mnogo agitatorjev je le pripravljenih, da se napotijo po Zje-dinjenih državah in govor jo proti rabi tobaka, bodisi v pipi, cigarah, cigaretah ali pri njuhanju ali čikanju Medtem pa tudi sftanka mokrih ne miruje. Ha teden bo razposlana v vsa mesta države Ohio peticija, da jSe ponovno voli glede "mokrega ali suhega v državi Ohio na sodnijah, tekom kateregaji se bo odločilo, ali bo država|| Ohio suha po 27. maju ali ne. i AMERIKANCI GREDO i V BERLIN. Coblenz, 4. febr. Velik 8 del ameriške okupacijske armade na nemškem ozemlju J bo kmalu dobilo priliko, da | obišče Berlin. Posebni eks-f presni vlak bo vozil med Coble nzom in Berlinom, da se M da ameriškim vojakom prilika obiskati glavno nemško | 300 UBITIH. Stockholm, 4. febr. Ko so | čete boljševikov dospele f|| Harkov, Ukrajina, so boljševiki pomorili nad 300 meščanov. BoljševiŠke čete so sedaj preplavile skoro celo Ukrajino. Naznanja se went onim, I ki so se zapisali v večerno šolo za državljanstvo, da se bo moglo ozirati za nadaljni | pouk le na one, ki se za gotovo oglasijo v četrte M *eb i v Public library na vogalu ive. Dol- io razde* j prisotne I S, I €LEVELANDSK-A AMERIKA IZHAJA V l»ONDKLJBK, SREDO IN PETBK. NAROCNlhA* K Mm AmšriKo - f3M IJZa Cl+tftL po polti *+40 | Xatsoropo - f4J00\Vo*amš*na H+vitKp - 3e T-Vmrntm-g■ I i«■*< «u*K.auia *rm. M. a.. iiumui»,«w TBLMUO« OUT WWW_ * p*Ui*h*r LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND PRIDAV. | lid by 25.000 Slonvais u the Gtj of Cleveland and elsewhere Advertising rites n request. American ia spirit Foreign in langfafe oily * Enttnd m mxmd-dau matter J armory 5th 1909, at th* po$t office at Cteviand, Ohb tm+r tha Act qf March 3rd, 18797 NO. 15. Wed. Fcbr. 5. 1919 Republika ali monarhija. (JredniStvo priobčuje sledeči članek, ki je bil natisnjen v ljubljanskem Slovencu meseca decembra. Članek je j napisan tako jasno, da osvetljuje tudi naše ameriške razmere. Naj ga naročniki pazno prečitajo: (Sledeči Članek smo prejeli 6d sebe, ki ji je kakor mora to biti vsakemu iskrenemu Jugoslovanu, silno leteče na tem, da nas v sedanjih kritičnih zunanjih in r notranjih razmerah ne motijo medsebojni spori v tem ali onem vpriianfu. Zato priobču-jemo ta članek, ki je pisarn iz plemenitih nsrodnlh namenov, v celoti ter ga prepuftčamo vsej dobromisleči slovenski javnosti v lojalno presojo.) — Opomba uredniltva "Slovenec" v Ljubljani. Isti zdaj — poleg vprašanja o italijanski invaziji lajvažnejši vpralanji, ki zanimata, gibljeta in tudi •jata vso naSo javnost. Monarhija ali republika? mila ali centralizem? Ti dve vprašanji sta na ust-seh. Da se ti dve zadevi rešita ugodno in srečno iaj v največjem interesu naše domovine. Naši naj-ložje, rodoljubi in misleci, so poklicani ti dve vpra- ( neljito in vsestransko razmotriti in ji privesti do | rešitve. t pričujočem članku ne pričakujte popolne in defi- < rešitve teh vprašanj. Samo nekaj migljajev že- £ lati in nekaj momentov poudariti, po katerih naj j druge sporne zadeve med nami rešujejo, idvsem bodi poudarjeno še enkrat, kar je "Slove nekaterikrat omenjal, da naj se ta sporna vpraša-re in rešujejo mirno in stvarno. Razlogi naj govore sti! Resnična blaginja domovine naj odločuje, ne •anski nameni! Domovino ljubimo ljubimo vsi. ni mogoče po strogo stvarnem preudarku dogna* bi bilo za domovino najboljše?'Ali*rčs ifiora ena drugi svoje mnenje oktroiratl? Ako ima ena za svojo^trditev resnične in tehtne ražloge, ne pa :ahrbtnih namenov, zakaj bi jih ne mogla sprejeti iga stranka? In če se vendar ne moremo zjedini-j bi si morali zaradi tega zopet takoj skdčiti v la->maj se je staro sovraštvo poleglo, pa naj takoj zo-ateri ta peklenski plamen razpihavajo! Ali je da-neren Čas za prepir, hujskanje in sovraštvo? Ali movina, komaj porojna Jugoslavija, ne potrebu-kakor kdaj miru in edinosti, da nam nje mlado : ne ugasne, preden se je dobro razvilo? Ali nas ni >st izučila? Ali n vidimo, da s ob naših domačih vedno smeja in žanje tujec? Ali je nekaterim rstvo res več nego narod in domovina? Ali naj se elikem trenutku našega naroda pojavi zopet ona r i prikazen v zgodovini slovanskih narodov, nes- l nas je vedno tujcem zasužnjevala? ... i pomimo, da je to pisano ne samo na adreso Slo- c marveč tudi Hrvatov, ki so zdaj en del našega [a naroda, kost naše kosti. Pri njih namreč so t rskl boji hujši, kot pri nas. Na dnevnem redu so l 3Stracije in nasilstva zoper stranko. Zdi se, da ne t kake stvari mirno in trezno presojati. A njih m eva danes tudi nas. — Seveda pa velja to v polni r ii nam Slovencem samim, koder so začeli nekate- l j skrite rožičke zopet kazati in jim ni dano mirno s »rez hujskanja in sovraštva. Zato še enkrat: Raz- r govore, ne strasti! Te razloge presojajmo trezno 'i o, da vidimo, kaj je objektivno najboljše. Poglej- ' nekaj razlogov pro in contra. r ca struja se čudi, da se je S. L. S. izrekla princi- k na republiko. Mi pa bi imeli vzrok čuditi se, kako ^ }tična struja naenkrat tako vnema za monarhijo, t t)i pričakoval ravno nasprotnega. Enako se je tre- s ti, da tista struja, ki je imela na svojem praporu c apisano "svoboda", niti ne dovoli o tem razpra- £ iš: *6 tem ni več govora, to vprašanje je že rešeno! & jj i^ taka svobodomiselnost! — Pričakovati bi toraj ^ bilo, da bo svobodoljuba stranka,, ki nosi novejši čas be- k sedo "demokratsJA" celo v svojem naslovu, veliko preje ) za republiko, ki je bolj svobodna in dmokratska oblika državnosti, kakor za monarhijo, ki je konservativa, zastarela oblika vladavine. — Pa pravite: monarhija je lah- 11 ko bolj demokratična oblika kakor republika. Ne ugovar- v jamo, da to v posamezneznem sJučaju ni nemogoče. Rav- u no tako pa no morete ugovarjati, da je vobčet v bistvu republika demokrat, oblika, monarhija pa bolj ali magij ^ avtokratična, absolutistična. Zato je vendar čudno, kako C | more bodisi posameznik, bodisi stranka ali struja, ki sto- h I ji na stališču svobode in demokracije, kako more komu A *reh šteti, ako se principijelno Izjavi za republiko? Kje h | je doslednost? x si Serine in solnčne Hrani j« U Ali mar zarepubliko ni dovolj razlogov? Ali ne vidi- P da se prestoli vsepovsod majejo in razpadajo, ali se ni ta Oblika vladavine preživel« in je obsojena na počasno mrt? Ali nas^ne bodo obdajale^skoro same republike? j, 11 i n in (nAniU n« luufa Ar\\f*Si Antral, la Um m^I«.. I itaiija in spanija ne oosta aoigo čakali, da se jim pndru- k •t»--------— . . --5-r----s-r=rr--. =te=afepgafc*i flltojOT&faui'yys/ tajiti ' htitOAMA. tMj* I^oma/A lMtpAM>/f frU« ffijjJLd'* jukyt+iju J čuHjLAjrnCi*. foutLt* kj^Jt-o en f^t^tOLJj^f*^ % j+jitv* J. fihV^ iu rttu, , 1(<*AJNIA AAt/toJtftk (MKLxLfiJ^W ft* ^(jhh/KLW Imglju^ "mj!. Pred seboj imate fotografijo lastnoročnega pisma dr. Anton Korošca, predsednika jugoslovanske vlade, ka- j tero pismo je pisal ar. Anton Korošec tukajšnemu zna-nemu trgovcu Mr. Anton Grdini. Originalno pismo smo < dali fotografirati, da zlobni jeziki ne bodejo imeli zopet : £ez mero dela, da tajijo resnico. Fotografija originalnega i pisma je tu tiskana. i Spodaj na manjši sliki je fotografski posnetek po- botnice, katero jo dobil Mr. Anton Grdina izWashingto-na,ko je poslal tja koncem januarja $500 dolarjev za narodne namene. Kadar se gre za narodno korfst je Mr. Grdina prvi vedno, o čemur pričajo številna društva in posamezna narodna podjetja v naselbini. Narodna dela se ne izvršujejo z jezikom, ampak z dejanji, in dobrih del i-nia Mr. Anton Grdina mnogo za seboj. Jugoslovensko Narodno Vijece a Washingtona, D, C Gosp. __ ■ ^ Broj —, __ _6Z*?'? Vr O- • PotvPdJujomo Vam primita* avote^odi ko Ju at o nami poalali Icao^y^y^^ ^W^g^yX u s vrhu potporo borba sa oalobodjonjo i ujodlnjanjo Hrvata, Srba i Slovenaca u siobodnoJ demokratskoj JugoslovanskoJ državi, na fiomu Vam aa najljepše zahvaljujemo« ,0va avota, kao 1 sve druge, biti de objelodanjene u naiim Jugosloven-skim novlnama, pa Vam se i nadalje bratski preporuSamo. KANCELARIJA JUQOSLOViaJSKOG NiOlODNOG^VIJlOA, -^--.702 SOUTHERN BUILDING - . /J Washington, D. Ml... .._._ - ^^ ' --^==3 monarhov. Pa ravnozato, ker je tega suženjstva dovolj, ker mora že to hlapčevanje vsakemu zdravemu želodcu presedati, zato republika. Ni treba biti ravno analfabet, da Človek uvidi prednosti republike. To ponavljamo — poudarjamo zato, ker se nekateri čudijo in zgražajo, očitajo in zabavljajo, da se dobi kak človek, kaka stranka, ki se drzne danes izrekati za ta anahronizem — republiko! Toda, ravno tako nepristransko priznavamo^ da i-ma republika svoje senčne strani, monarhija pa solnčne. To bodi povedano na adreso republičanov. V podrobnosti teh senčnih in solričnih strani se v tem članku ne moremo spuščati; to je stvar daljše razprave. A tudi nefilo-zofu je mogoče uvideti prednosti in pomnakljivosti ene n druge oblike. V monarhiji je vobče več stalnosti. Monarh je vsekako neko središče, ki skupaj drži. Republiko pretresajo navadno še hujši strankarski boji in mnogo-kratne jako burne volitve. — Na drugi strani pa: ali ima tisti, ki je slučajno rojen za vladarja, vselej vladarske sposobnosti? Kajti ne samo vladarja, marveč dobrega vladarja si želi vsaka država. In če je on tak, ali bo tudi njegov sin in vnuk? In če ne bo ta vzel v zakon tujke, kakor je ruski car Nemko, in se s tem zanese tuj vpljiv na vladarski dvor, kakor se je tako očividno zanesel na Rusko; in če ne bo kaka dvorna klika dobila vladarja v svoje mreže in z njim poljubno pometala, kakor se je godi- | io v rajni Avstriji? Te senčne in solnčne strani obeh oblik je treba stvarno pretehtati, zraven pa pred očmi imeti ^onkretni slučaj, v katerem se je trba odločiti, da se vidi, v kateri državni \ obliki bi bilo v danem slučaju solnca ali sence več. S. L. S. se je izrekla za republiko principijekto, kakor j« bil tudi naš duševni oče Krek principijelno republi- , Can. A dostavil je k temu svojemu principu — seveda je i bilo to v dneh najhujšega vojaškega absolutizma v stari « Avstriii — da bi se sprijaznil, če potreba, tudi z monar- < hijo. Ni treba toraj nobene sile in nobenega zabavljanja; j samo dokazov potrebujemo! če nam toraj dokažete, da , je v našem slučaju monarhija boljša in primernejša od re- ■ publike, ali da jo razmere nujno zahtevajo, potem ga men- , da ni paritetnega Jugoslovana, ki bi se temu protivil, kar i jc boljše ali kar je za dofnovtno nujno potrebno. j Srbi in mi. < Pravite: Srbi zahtevajo monarhijo. Mi jim moramo • biti hvaležni; pa tudi njihove moči potrebujemo. Toraj ne gre, da bi Srbom nasprotovali in jih žalili. — da bi Sr-om predstavljali kaj naj store. Naša sveta dolžnost je da Srbe občijdujemo in ljubimo. Tak junaški in muč niški h _J__JULJIfTIUI LU*r :--J---I-* bežljivih tujcev. Njihove želje treba vsekako visoko vpo-števati. Vprašanje pa je: Air so res vsi ali vsaj večina Srbov za monarhijo? .... To je treba šele dognati in dokazati! Mi ne želimo Srbov žaliti. Vprašanje pa je: ali bi jih res žalili, če bi se odločili zoper monarhijo? To bodo dokazale pač šele volitve. Zato se nam mora pač priznati vsaj svoboda izraže-nja svojih misli. Svoboda od vseh strani: naše ožje domače hrvatske in srbske. Mi ljubimo in visoko čislamo junaške Srbe. Sebe pa tudi ne smemo zaničevati in v nič deVati, kakor se je to opetovano zgodilo v "Slov. Narodu". Kulturen narod smo in dosti žalostno je, da si ga kdo upa zmerjati z analfabeti. V malokaterem narodu je te vrste ljudi, analfabetov, manj kakor med Slovenci. Na slovenskem jugu gotovo nikjer manj. Kje se toliko čita, kakor po naših kmečkih domovih? Ponosni moramo biti na visoko stopinjo omike našega naroda,,ne pa sam sebe zani-čevato! Zato sme in mora imeti ta narod pravico govoriti o tem, kar se njega tiče. Tudi pravoslavja se ne bojimo. Govorimo prav odkrito: Nekateri se menda boje srbskega kralja kot zaščitnika pravoslavne cerkve, ki bi u-ttgnii svojo moč kdaj zlorabiti in škodovati cerkvi katoliški. Mi se tega ne bojimo in menimo, da je ta strah, če kje v kakem srcu tiči, nepotreben. Da bi pa kaka klika rada izrabila svojo moč, če jo bo imela, da bi zadala brco, ka-loličanstvu, to pa že verjamemo. Ker se je tudi že ''Slov. Narod" parkrat te točke dotaknil, zato še o tem posebej par besedi. Nemci in Mažari, ki smo žalibog iz njih skled navadno zajemali svojp dušno pašo, so nam pač slikali Srbe ravno v verskem oziru kot zelo intolerantne. Obrekovanje! Po vsem tem, kar slišimo iz ust mrodajnih in zanesljivih svedokov in po konkordatu, ki ga je sklenilaSr-oija z Vatikanom, ko je imela še tako malo'katoličanov na svojem ozemlju, smo prepričani, da se nam ybske cerkve v tem oziru ni treba bati. če se le ne bodo pojavili kaki kulturnobojni poskusi od kake druge strani? .... Zdi se ua. imajo nekateri precej velik apetit po takem boju. Tudi s Hrvatskega se čujejo taki glasovi, prav glasni glasovi, aa jih ni mogoče preslikati. Zato bodi povedano tukaj glasno pred vso Jugoslavijo, kar j« sicer že vsem znano: Da naša katoliška vera nam je draga, zelo draga. Zato, če hočete, da bomo živeli v lepem miru, ne dotikajte se je! Nol-aiie luroare circulos meos! Pustite nam svobodo, sicer se omQ Zanjo — borili! Če bo to domovini v korist, j* vpra-anje & toraj ljubite domovino, pustite versko svobodo! i lini ni! io hofiičmo ' i'^tfi Kdor noče verovsti n«ii da! i V M. | » | j .. » • Clevelandu » ustanovili novo podjetje, ki je namenjeno kot dobickanosno v iprH vrsti Slava vanom. Ustanovili so United Textile "družbo za izdelovanje platna iz lanu in konoplje. Podjetje je inkorporirano s en mi-ljon dolarjev kapitala. To pod je tje bo v stanu pdačfvati velikanske tdividende v kratkem času, •ker je edino te vrste v Zjed. državah. Pred vojno sodobivafi p red ko iz Evrope, (predvsem tz Rusije , Nemčije. Za časa /vojne se je to ustavilo in treba si je bilo izmisliti drugo pot za pridobivanje prediva.. Prišli so na itifejo, da bi iz lanu, ki se ga seje tu v veliki množini za pridobivanje lanenega olja, napravilo predivo. Iznašli eo stroj, ki napravi iz lanu krasno predivo. Podvzeli so se Cehi to Slovaki in ustanovili družbo, ter jo inkor-porirali. Prodajajo delnice po ■ $100.00 in prodali so jih it m več stotisočev. Zidali bodo veliko tovarno v Clevelanidiu, ki bo edina te vrste v Ameriki. Začasno so vzeli v najem tovarno na 3778 E. 91th St, kjer že obratujejo. Ker je podjettje izkjučno slovansko podjetje, ne dobi delnic na prodaj kak špekutant, zato vabijo tudi nas Jugoslovane ako hočemo vložiti denar v to podjetje in si napraviti veliko srečo. Veliko Slovencev in Hrvatov je že foupilo te delnice. Kfdbr hoče v kratkem (podvojiti denar, naj kupi te delnice. Predsednik tega podjetja »je Mr. F!r. Svoboda, lastnik češkega lista "Američan", Kdor hoče kaj več. o tem zvedeti, naj se oglasi pri James Defbevec, 6119 St. Clair ave. Cleveland, O. Največje trplenje Spanje je položaj počitka ki je absolutno potreben človeškemu telesu. Nobenega trpljenja ni, ki bi bilo hujše, kot če se človek ne more na-spati. Največji tirani so mučili svoje žrtve s tem, da jim niso pustili spati. Toda brez-spanje je največkrat povzro- -čeno od želodčnih neprilik, in v takem slučaju je Triner-jevo ameriško grenko vino najbolj zanesljivo zdravilo. Sčisti želodec in odstrani vzroke bolezni. Po vseh lekarnah. Cena $1.10. — Revmatične in nevralgične bolečine, otekline, napetja, utru- -jene mišice, in dr. zahteva zdravila, ki gre do korenine bolezni. Trinerjev liniment ' se je skazal v teh slučajih ja kd uspešen. Po lekarnah 35 in 65c., po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Co. 1333-43 So. Ashland ave. Ccicago. 111._ Pazite na 6108 St. Clair ave. Velika razprodaja, znižane cene, pod novim vodstvom. Začne se 8. februarja. Dobro blago naprodaj po najnižjih cenah, manufaktur no blago in vse potrebščine za moške in ženske, dobri čevlji. Fino moško in otročje perilo. Proda se pod ceno. Prihranite 50c. na dolarju. Razprodaja se začne 8. februarja. M A. BROFMAN, 6108 St. Clair ave. kjer je bila prej trgovina J. Že leta._(20) VABILO Valček je ukazan, Qodec je namazn, Z devetimi žavbami! Dr. Slovenske Sokolice, 62 SDPZ. priredi zadnji banket v slovo svete prohlblči-je! Prijatelj, ako le en malo častiš olimpijske bogove, pridi 9. febr. v J os. Birkovo dvorano. Razočaran boš. od samega presenečenja. Ta*zar dnji banket bo nekaj nenavadnega, česar do sedaj še ni bilo. Društvo si je omislilo * precej lep program, kar pa bodi ira uho povedano, se ne sme povedati. Ob II. uri pleš s šopkom, nakar sledijo po- i ■nil' i mx^mssss i i ij ,, u u, i it M,i i , i ,i, ■ Nadaljevanj« U dro*e atrani. verskih bojev! V tem oziru ne bomo hodili po čeških poti. Imeli bomo dovoli drugega dela. S pravoslavjem že-Himo živeti v slogi in ljubezni, v tem smo z Jugoslovanski-|mi škofi enega mnenja. fte eno besedo o centralizma in avtonomiji! Tudi o tem bo treba pisati kaj več, da se stvar pro-: notri od vseh strani, da si ogledamo senčne in solnčne < Ijftfani obeh možnosti in končno pogodimo pravo. Tudi v i tem oziru se je darovati vsake pristranosti in vsake strast-nostr; govori naj hladen razum in razsodnosti Kaj bi bilo | najbolje? Gotovo bi bilo najlepše in najbolje, če bi se mo- : I",igla zliti naenkrat vsa tri plemena v eno samo homogeno, -J, nedeljivo tlelo. In gotovo je, da imajo Nemci, Francozi in 1 Italijani bylj različna narečja v svoji sredi, kaokr jih ima- 1 I jo naša tri pleniena. Vprašanje je le, če se da čez noč na- i j praviti. Cela tisočletja smo bili ločeni po državnih mejah, loči nas konfesija,, orijent in okcident si; podajata roko 1 med nami. Ali bo mogoče vse to z eno potezo zjednačiti? 1 / dava pamet, narava sama nam pove, da bo to zednače-riije mogoče doseči le polagoma. Narava namreč ne dela ||ikokov. Zato sodimo, da bu tukaj srednja pot med cen- ' |y tralisti in avtonomisti menda najbolj prava. Združiti in | /enačiti, kar je mogoče; a kar ne gre skupaj, tega ne sku-I pa j tlačiti 1 Sicer naj se pa to vprašanje preštudira še te- 1 |taeljitejše, kakor ga je mogoče obdelati tukaj. Govori naj 1 B~pri tem zopet zdrava razsodnost in ne strastnost. Četudi smo v posameznih točkah različnega nazira- * Knja in bomo ostali, četudi vsak brani in zagovarja svoje v l etališče, sovraštva zaradi tega ni treba! V tem času nam v je predvsem in nad vse potreba sloge. Zločin bi storil nad Jugoslavijo kdor bi danes sejal strupeno seme sovraštva s med nami Danes in vedno nam veljaj zlati rek: In nece- r I ssarils unitas, in dubiis libertas in omnibus caritas. — V F potrebnih rečeh edinest, v dvomljivih prostost, v vseh lju- r I fcezen. Potem bomo imeli lepo življnje v lepi naši domo- ® , vini. S i • ^^^^^^^^^^^^^^ *_ b r .....p ZGUBLJENA IN NAJDEN A DETEKTIVSKI ROMAN j SPISALA A. K. GREEN , ' ^"^^rfiniaif'fffiiHiiKniifiniiiinnnHiiiiifiJHin'Mriram^ i!j!itJi:iyuiiiiiEiiijiiii)iMiMB^^Mi>Mniiiiii/i.iii:wi-i Ona pa mi ne pusti dalje govoriti, ampak pobere moj klobuk in mojo prtljago in reče: "Moj oče in moj brat bo-I deta enako mislila kot vi, da V je namreč blaznost zapustiti Pr takem vremenu hišo, toda I ne brigajte se za njune besede. Verujte le meni; v tej hiši preži nocoj nevarnost za I vas, in le v nevihti zunaj na I cesti ste varni pred to nevar- ln -ne da bi čakala na moj 'odgovor, stopi po stopnjicah navzdol, odpre spodaj vrata in stopi takoj v sobo, kate-sem pred ene uro zapustil. Tu je bilo še vse v istem redu kot tedaj ko sem se podal k počitku; ogenj še vedno gori na i ognjišču in tudi svetilka brli |£e, na kaminu pa tiktaka ura kot prej. Kazalci kažejo enaj-Isto uro. Kljub temu me spreleti mraz kot bi slutil neviden o nevarnost. Prestrašil me |;je pogled na oba velika, moč-| na moža, katerih eden se je i naslonil na vrata, ki so vodi-fla na prosto, drugi pa je stal (pri kuhinjskih vratih. Pogled na Emilijo pf, ki fjtfoji tiho in brez strahu na Hoji strani, me takoj pomi-|%i. če se ona požene za me, iedaj sem gotov, da uidem {nevarnosti. Za korak stopim Koti vratom, kjer se je pos-^Bgbspodar hiše. Toda E-stegne roko proti meni Fin me potegne nazaj. "Stojte!*' zakliče, potem I se pa obrne proti svojemu bra J tu, ki je ravnotako mračno l kot njegov oče, toda manj lo-ipovsko gledal na mene. "Ka- 1 pol, odpri temu gospodu vra-|ta in pusti ga ven; radi nevi-pHe se nikakor ne počuti več 1 nega v tej hiši. Stori mejni na ljubo kar te prosim," ! Inadaljuje s precej zapovedo- I Ivalnim glasom, ko se Karol : odmakne od vrat. "Norec je, kdor hoče pri < . takem vremenu na prosto," ^odvrne trmoglavo. I £*Toda ona se ne zmeni zanj. £?All bodeš odprl vrata?" \ Upraša, ne da bi za korak sto-' pila od ognjišča, kjer sva oba "Mi niti v glavo ne pade," M ghisi surovi odgovor.; "hi- < tla ostane zaprta.* * 1 Ona je postala bleda^kot < Htko gledal pred sebe na 1 V skrbeh ji položim roko 0-koli pasu, kajti zdelo se mi je, kot da jo hoče oče raztrgati.,Toda ona ni poznala strahu, ampak v njenih očeh se posveti. 4 Ne dalje!" zapove ona, "še en korak, pa vržem v o-genj ono, za kar bi prodal svojo dušo, kakor si se sam izjavil." Iz nedrij potegne cel šop bankovcev in * jih drži nad ognjem. "Prekleta!" kriči bradati mož, toda ne premakne se več s svojega mesta in gleda kot začaran bankovce v rokah svoje hčere. Njen nastop je bil veličasten. "Nobenih besed ne bom govorila več po nepotrebnem, reče. "Lahko me zadavita, u-bijeta, kaj me briga! Toda ta gospod zapusti hišo nemudo-ma, ali pa zapalim bankovce, da jih nikdar več ne vidita." Stari mož stoji nepremično, mlajši se pa kot divji vrže J nad njo in bi jo nemudoma i podrl na tla, da nisem bil jaz ! hitrejši od njega. Z enim u-darcem ga-poderem na,tla, da se trikrat obrne okoli. Dekle glasno zakriČi in spusti en bankovec na ogenj, kjer se nemudoma spremeni v pepel. Stari pa tuli kot ranjen vol in tolče z nogami po Vleh. "Stoj!" zakliče, ko hiti k ; vratom, ki vodijo na prosto in jih odpre. "Ce si na vsak način znorela, tedaj pojdi k j vragu! Toda najprvo mi daj denar P' i "Od vrat proč!".zakliče o- \ na, ko vzame z levico leščer- ( bo s stene. "Karol naj prižge leščerbo, toda naj mi ne pride blizu." Zgodilo se je kot je rekli. « Starec je stopil od vrat, leščer 1 ba je bila prižgana, in kmalu ( sva pripravlena na pot. "Pojdite vi naprej," reče ona, "jaz vam takoj sledim." "Ne, midva korava sku- paj!" J "Toda denar, denar!" tuli 1 starec za nama. f "Tega dobiš ko se vrnem," odvrne deklica. Dvanajsto poglavje. ! Zunaj nam udari dež v li- ; ce in kaplja po naših oble- j kah navzdol. Ko me prime t dekle za roko, da me vodi skozi Viharno noč, kjer sem . bil popolnoma neznan, me spreleti kot električna iskra r , ~ /v" 1 ■' -J. nil a. V tem trenutku se po- I h kažeta oba moža pri vratih I 5. poslopja in v divjem diru pii- i drvita za nama. Toda dekle | skokoma hiti k bližnjemu i drevesu, kjer dobim v svoje | y največje začudenje osedlane- x e ga konja. Takoj spoznam, da g v je moj konj. Gorečo lešščer- 8 bo priveže na sedlo, odveže 8 0 konja in ga krepko udari, da 8 h skokoma steče naprej. V div- ( jem teku sva drvela naprej ; ^ po ozki poti v gorovju. Črna ; _ noč in divjanje elementov ; . je povzročalo čim hitrejši beg. i Toda kmalu opaziva oče- ! 3 ta in sina kako divjata mimo ! p naju. k "Sledila bodeta v smeri, ! a kjer vidita luč," reče Emilija ! _ ko me zopet prime za roko in ft 1 napodi konja v drugo smer. I . "Zaupajte se meni popolno- ™ . ma, vodila vas bom na var- j no mesto." 'Toda zakaj se radi mene, . tujca, izpostavljate tolikim ne , ; varnostim? Kako naj se zah- J" J valim za vašo dobroto?" l Emilija ne odgovori niče- te { sar, ampak trdneje prime za zr . mojo roko in se z vso silo zo- Pr r perstavlja vetru, ki je grozil te . naju oba vreči ob tla. Tako . silovite noči in viharja nisem _ še zlepa doživel. Medtem pa beživa s konjem naprej, brez in' počitka, kolikor so konju do- ne voljevak moči. ni ZAHVALA sk Spodaj podpisana se is- $3 kreno zahvaljujem S.D.Z. Vj 1 ter dr; Bled, št. 20. za tako 14 točno izplačano posmrtnino, po mojem umrlem možu. Žalujoči ostali: Ursula/Hren, soproga, Le Peter, sin, Rozi, Urši in Al- ni< bina, hčerke. • Vo Poceni domačija 6 sob, voda, električne luči, jI blizu Nottinghama, velik lot blizu cestne železnice in So- _ le. Lastnik izven mesta. Se mora prodati v 10 dneh. Sa- F< mo $2000 Takoj se plača $1000. Pišite ali pridite k C. A. Gardener,-1831! Canten-bury Rd. Shore line kara, ™ stop 127. Bell Phone Nottin gham 170 . , (20) Delo dobi ženska, ki bi Bi hotela opravljati hišna dela. — Se vzame tudi z enim otrokom. Pozve se na 6124 Glass a ve. (16) tr* —-i_1 cei Slovenec dobi delo za po- va močnika v groceriji. Vpraša 70 se na 4702 St. Clair ave. (16) Dc Naprodaj pohištvo. Se pro Joi da poceni. Vprašajte na 993 _ E. 67th St._(17) VABILO. ^ na veselico s petjem, katero 1 priredi S.P.D. "Soča", Col- iz linwood, O. dne 9. februarja na v Kunčičevi dvorani. Zače- Sh tek točno ob 6:30 zvečer. Za vse drug« podrobnosti goi bo preskrbel veselični odbor. lot A. Drašček, tajnik zgi Soba se odda za enega ali dva fanta s hrano aH brez. Kopališče na razpolago.. 917 rjTi E. 76th St. (16) jo| NAZNANILO ^ Naznanjam rojakom, pri- ] jateljem in znancem, da sem cer odprl restavrant na 1336 E. da. 55th St. Vabim rojake, da za me obiščejo, ker felim vsem cer dobro postreči. St. J. Turk, - — Naprodaj je harmonika, « na tri tone. Proda se po ja-ko nizki ceni radi odhoda iz tofj Clevelanda. 5436 Standard a. za -_del Pozor, fantje in dekleta! Pre Spodaj podpisani nazna- h,s njam, da sem pričel poučeva- "0 ti najnovejše plese. Pouk se ™ vrši vsak torek in petek od ;}n< 8. ure do 10:30 zvečer v Bir- ,a 1 kovi dvorani. Poučuje se vse modern? angleške plese. v ^ Toraj kogar veseli ples in bi se rajd navadil, ima sedaj pri- r*" liko 12 učnih večerov za $5. ^ Gospodične so proste. • " Za obilen pbisk se pripo- Por roča obro znani rojak jn X najdbo pri otrocih *H odraslih, m fi čmiim nikdar xanomwritf. Kaielj ! Balsam fat Longs ' Wwrw Balzam nt Pljui*), Id U < ; salo prijotno xdravilo proti kaliju. ; ' prehladu, bodcu, hnpavoatlin lot* i dar ▼ grfo boli. Zalo priporočljlro 1 t n novorojenčke, otroka in odraa- S . Cona 18 in 80 MBtor t vseh S lekarnah. a SMtfMP AhMMk M Bloving | ; »lato 1010 jagotor in pripravljen O [ xa razočaranje t reah lekarnah X ali pa naravnoet od POZOR, slovenske gospodinje. Ta teden imate priliko, da kupite po nizki ceni najboljšo kavo. Mi .prodajamo ta teden Arbuckles Coffee po znižani ceni 25c. Pridite, prihranite si nekaj centov v tej draginji. John Centa, 6105 St. Clair ave. (15) . Nproda je farma štiri akre in dve hiši, vsaka 7 sob, fur-nes v hiši, blizu cestne železnice in blizu tovarne. Vse skupaj se da za $5500. Takoj $3500, drugo na odplačila. Vprašajte pri Geo. Mordush, 14717 Hale ave. (16) Poziv na sejo. The Nottingham Hide& Leather Co. pozivlje vse delničarje te družbe, da se gotovo udeležijo splošne seje, ki se vrši v petek, 7. febr. ob 7. uri zvečer v prostorih S. N. Doma. Odbor. (15) DELO DOBI T FORMAN za BRICKYARD Da nadzira postavljanje in rožnjo opek. Mora biti izu- ; fen in mora znati brati in govoriti angleško. Oglasite se osebno, prinesite seboj pri- 4 poročila. The John Kline < Brick Co. Wickliffej O. (16) : POZOR. ; Ta teden vam nudimo fine ; :rpežne metle, ki veljajo si- ; »r 90 centov vsaka, za iz- ; ^anredno znižano ceno po : ro centov. Samo ta teden. ; Dobite jih samo pri -fohn Centa, 6105 S i Claira. _(16) Berite kaj pravi dr. Cow-irick v časopisu. Naprodaj je radi odhoda z Collinwooda dobro ureje-la kovačnica, Black-Smith >hop pod znanim imenom Waterloo Auto Body & Wa-;on Co. Je pri glavni cesti, ot 40X140, z opekq zidano, :goraj stanovanje 7 sob, pri-»ravno je tudi za kako drugo >brt. Po dogovoru se da tudi " najem. Ceno in več pojas-iTla dobite ravno tukaj pri ohn Mandel, 15322 Water- r 00 Rd. Wood 180 L. (15) I nil ■ i i i . . ■ ■ C Naprodaj je poohištvo po- * eni radi odhoda iz Clevelan-la. Peč vredna $100, se proda a $35 in drug stvari jako po- , eni. Vprašajte na 384 E. 160 ' ;t. Coliinwood._(15) 1 PRIPOROČILO. - Spodaj podpisani se pripo-očam Slovencem in Hrva-om v West Park in okolici a vsakovrstna stavbinska -lela. Postavljam nove hiše, irevzamem tudi popravila iiš. Moje delo je garantiralo in narejeno po vaši želji. \)šteno delo v vašd zadovo-inost. Priporočam se za obi- 1 naročila. Pozvejte za moj aslov v gostilni J. Brodnika West Park. Peter Perušek, (IS) 'ozor, gospodarji in feforci! Spodaj podpisani se pri-oročam hišnim posestnikom^ i trgovcem za updjavo e-« 'ktrike. elekti j Bankrotna Razprodaji i $8000 zaloga mešanega : blaga, moške in ženske o- I prave se proda po znižanih cenah. Ne zamudite te prilike. Prihranite si 50c na dolarju 5816 St. Clair Ave. > fpfppfpfp Posebno naznanilo. e, Jaz sem zdravnik 2e zad- " v njih 33 let in vam hočem pomagati v vaši bolezni, jaz j zdravim vse kronične bolez-i) ni, ki se dajo ozdraviti. Jaz > - sem špecijalist te vrste bolez- ! *e ni. Influenca je pustila svoje \ r- znamenje v tisočih ljudeh, ki . so več ali manj trpeli od nje. I Ali ste vi eden izmed njih. >j Jaz ne računam ničesar za nasvet. Covofimo v vašem je-l> ziku v našem uradu. Pridite ) med 9. uro zjutraj in 7. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih od 0. zjutraj do opold-fc ne. Naš urad: [. 2209 Ontario St u Cleveland, O. :i Dr. Cowdrick. [ LIBERTY BONDE Kupujemo in prodajamo za ) gotov denar po tržni ceni. - Oglasite se pri v S. T. Bone & Co. ' 80S American Trust Bldg. ti Uradno ure od 9. zjutraj do " p 8. zvečer. (39) -< ■1 ■■ . e Ali ste brali dr. Cowcui-[. ckov oglas? j Dr. S. HoBan4er,p zobozdravnik iij 3 i; 1355 L554St.v»g.St.Clair ji " :: Vstop oa 55. cesti ud lekarn« :: - i » i ■ i - ; | Ure od 9. zjutraj j J J ^ « do 8. zvečer. I! _ I; Zaprto ob sredah pop. ; | J! • tudi v nedelo zjutraj. < i J j *» .. & 9pr*jamamo Liberty bond* in "Ji W. S. S. mm plačilo. , . 1 11 i i i x i-♦hi n ft IV 1 1 • W J; V najem se odda ena soba ^ za dekle ali starejšo ženo. M. ' Gornik, 1015 E. 62nd St. (15) " -—- Naprodaj je hiša za 3 dru- ^ žine, kopališče in vse udob- ^ nosti. Hiša je na Norwood Rd. Poizve se'na 1140 E. 67 7 St. (Wed 37.) z s« [ Soba se odda v najem za ) 2 fanta, gorkota, kopališče ! in električna luč. Vprašajte na 5909 Prosser ave. (15) : 49» i [ National Drug Store! < toogal St Clair ave to 6i. ce < Bl^S posebno slkrbnostjo iz ) I^ambulancaI I »C ZavMki »lajaj neartčc ali bolcsnl, č« potrebujete I V^JEw, . ambulanca ali boluiiki wot, pokličite katerkoli ■ telefon vsak Cm§, po aoii ali t»o dneva Mi vedno H .........„., Cajemo in odj{orarjaBio telefon, ker >roni r kili I ' ■ PRINCETON obenem Ako vam operator rt«e, da ee ne ojrla I jiw »» ne vrjemite, zahtevajte supervisor)«, in do- ■ 1 1 Odgovor od na* tako/. I w ANTON GRDINAI lOOl 6127 St. CWr At* Clceknd, O. I DR L. E. SIEGELSTEIN, I . MLTW_ Ž^-a,, a | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI [ uradne url Od xjatraj do 4. popoldn«, od 7. do 8. it« vrst in mer, za deklice, dekleta in žene, lepe bluze > ter razno blago na jrarde. > L mT ^^ « . . / x > ' ' * . ,T. ffil' " . 'j. • THE EAGLE AUTO and URE REPAIR SHOP naznanja c. občinstvu m m _ da je od sedaj naprej • 1 • • ■ # • pripravljena sprejemati vsakovrstne avtomobile,tires M'.H - ' Prostori se nahajajo na 1056 East 62nd Street Tr 1 •VV V Knausovem dvorišču * • . - ' ' % i * » 'i , %'M' . ■ • .j. ■ i.< ' ("•'■i jBpK*''' « • . . 2 Se priporočam ' ' ' ' ■ - ■ ' ■ ' .'V y'J> ' i ' • • ' ' "" ' E/dm Kaluh