Lei© V.t štev. 102. V Celju, lorek due in. sepiembra 1923. Fiftnfna platana y ootooini, ¦¦^_. ___ ___.________________ , I,,, I^ ^°_________ ____ llrfevhnlStvo : Strossmayerjeva ul. št. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u.št. f, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. S*ane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Ofissi 2amm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamezna $tevilka steune 1 Din. Izliaja vsaK toreK, čelrleK in soboto. Skupšeina Ciril-Metodove družbo v Ptuju dne 8. sei)tembra 1923. 13. septembra 1923 poteče pet- najst let, ko je šolska družba Cirii- Metodova sklicala svojo redno skup- Ščino v tedaj še ponemčeno in nemško zagrizeno mesto Ptui, kjer je v onih časih vsemogočno županoval in go- spodaril znani Ornig s svojimi pri- staSi. Da se po petnajstih letih oživi spomin v na§em narodu na one pre- tekle Case najgršega terorja in nasilja, ki ga je izvajalo nad nami nemStvo in renegatstvo se je sklicala letoSnja 34. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v (lanes alovenski in jugo- slovanski Ptuj. Odgovor na nasilje iz letz 1908. v Ptiiju je bila letošnja veHčastna nacionalna manifestacija po- vodom skupščine dne 8. septembra v Ptuju. Nemško nasilje v Ptuju ie rodilo odpor in ogorčenje v celem našem narodu, saj se je oČito pokazalo, da avstrijska vlada za nas Slovence ni poznala ne zakona ne prava. Ptujskim dogodkom in nasilju je siedilo nasilje v Celju in po drugih ponemčenih mestecih in trgih. V našem narodu je zavrela kri, in odgovorila ie nacionalna omladina v Ljubljani, kjer so [padle slovenske krvne žrtve, bila sta od avstrijske vojske ustreljena na ulici Adamič in Lunder. Revolucionaren po- kret proti Avstriji, ki je bil v dušah omladine tedaj podžgan s krvjo ne- doižnih slovenskih žrtev ni več zamrl vse do tedaj, da je bil v zvezi z dru- gimi srečnimi do&odki kronan z osvo- bojenjem našega naroda in z razpadom Avstro-ogerske monarhije, ki nas je zapisala smrti, pa se je v smrt raz- sula sama, mi pa smo izSii v novo, svobodno življenje, v kojem si svojo usodo ystarjamo danes sami v zvezi z brati Srbi in lirvati, s kojhni smo eno v skupni domovini, s kojimi smo po krvi en narod jugoslovanski v enotni naši narodni državi. Slovenski Ptuj se je pripravil na čim veličastnejši in prisrčnejši sprejem skupščinarjev. Ob prihodu vlaka, ki je pripeljal glavni del skupSčinarjev od Ljubljane, Celja in Pragerskega ter od Maribora, je zaigrala godba mogočni *Hej Slovani«, iz tisoč grl pa so od- mevaii živiio-klici. Bil je prizor, ko nam ;e postalo toplo pri srcu ob spo- minu na čase nekdaj in ob pogledu na današnji naš jugoslovenski Ptuj: Lolska mladina, Sokol, dekleta v na- rodnih nošah, Orjuna, zastopniki vlade, mestni komandant polkovnik Božič iu major Živanovič, mestni župan Lozin- šek, podžupan Blažek in nepregledna vrsta narodnega meščanstva. Imenom ptujskih podružnic CMD je pozdravil skupščinarje na peronu podružnični tajnik dr. Tone Gosak v vznešenih besedah spominjajoč se sramotnih nem- ških nasilstev iz 1.1908, ki so mašče- vana z našim osvobojenjem, niso pa pozabljena v srcih vseh onih, ki so nekdaj na teh tleh trpeli. Mi vsi, ki smo nekdaj na slovenskih štajerskih tleh živeli in delali v boju in trptjenju za pravice našega jezika in našega na- roda ne smemo pozabiti te burne in vroče borbene dobe, saj vidimo, da oni, ki so nas nekdaj tepli, zopet drzno dvigaio glave, opirajoč se na tisočletno 2astrupljevalno delo v preteklosti in nasJanjajoč se na razne eksponente da- naSnje vlade, ki našega narodnega po- ložaja v takih krajih ne obravnavajo tako, kakor bi ro bilo v interesu na- rocia in interesu države. Posebej še pozdravi podpredsednico CMD gospo Franjo dr. Tavčanevo, ministra n. r. dr. Kukovca in dr. Žerjava. Za njim sta pozdravila skupščinarje župan Lo- zinšek in podžupan Biažek. Za vse pozdrave se je zahvalil prvomestnik CMD gosp. vladni svetnik Senekovič. Nato se je razvil ob zvokih godbe ve- ličastni sprevod po ulicah mesta pred Narodni dom, kjer je pred vhodom v imenu Narodne čitalnice in Narodnega dcma pozdravi! došle skupi>Činarje gim- nazijski ravnatelj dr. Kornljanec, ki se je spominjal CM skupščin v Ptuju leta 1888 in 1908 ter povdarjal pomen te hiše, ki je naistarejši Narodni dom v Sloveniji, ki je bii nekdaj z Narodno Čitalnico edino ognjišče narodnega živ- ljenja za niesto Ptuj in eel okraj. V nabito polni dvorani Narodnee;a doma, ki daleko ni mogla dati prosto- ra vsem udeležnikom, je otvoril družbin prvomestnik ob pol dvanajstih dopol- dne 34. glavno skupžčino, pozdravil kot zastopnika pokrajinske uprave vladnega svetnika dr. Vodopivca, okraj- nega glavarja dr. Piikmajerja, ministra n. r. dr. Kukovca in dr. Žerjava, dr. Oblaka kot zastopnika Gosposvetskega Zvona in mnoge druge starejše Ciril- metodarie. Nato je bil z oduSevljenjem sprejet predlog, da se odpošlje kralju udanostna brzojavka povodom roistva prestolonaslednika. Nato je razpravljal družbin prvomestnik o nalogah Družbe, ki ni bila nikdar napadalna pač pa na- rodna kulturna Šolska organizacija. Naš narod je le delno osvoboien, nad eno tretjino ga je ostalo izven granic naše države, na5i bratje na Koroškem so brez slovenske šole, v Gorici deluje Šolski dom, v Trstu pa se je osnoval poseben šolski konzorcij, ki vzdržuje osemrazredno dežko in osemrazredno dekliško šolo ter nekaj otroških vrtcev. Nato se je g. prvomestnik spominjal urnrlih članov, posebej še onih, ki so Družbi zapustili razna volila. Imenom pokrajinske uprave in velikega župana dr. Lukana je pozdravil skupščino nato vladni svetnik dr. Vodopivec, v imenu okrajnega glavarstva ptujskega pa okrajni glavar dr. Pirkmajer, zahvalju- joč se predsedstvu Družbe, da je po- častila Ptuj in mu tako omogočila na lep in dostojen način proslaviti 15 le- tni jubilej onega pokreta, ki je vodil v osvobojenje in ujedinjenje. Glavni tajnik Družbe inženjer Janko Mačkovšek je v obširnem in temeljitem poročilu podal izcrpno sli- ko dela CMD in njenih ciljev in nalogi ki niso danes nič maniSe, kot so bile nekdaj. Družbo Čaka mnogo dela za Solstvo in narodno vzgojo ob naših granicah in v Prekmurju. Žal da nam skupščina v tern po- gledu ni podala natančnejše slike, saj ta bi bila naravno&t straSna. Imamo namreč ob celi severni meji tako obu- pne šolske razmere, ki kriče po re- meduri in obnovi. Neodpustni so grehi, kilse dogajajo ob meji na šolskem in narodno vzgojnem polju, in posledice se očito kažejo. Dolžnost CMD je, da se zato podrobno zanima in našla bo kraje, kjer so obrr.ejne sole že mesce brez sol. pouka in zopet kraje, kjer poučuje na štirirazrednicah samo po par učnih močij, neglede na neštete nedostatke in pritožbe, ki niso veČ tajne, da v mnogih slučajih učno oso- bje na obmejnih šolah ni na višini. In vse to traja sedaj že vsa leta, tako narodno osvobojenje in narodno pre- rojenje smo prinesli pozabljeni naši severni meji v svoji upravi. Danes ni in ne sme biti zato več izgovorov, in tudi na§a obrambna šolska družba ne sme iti nepoučena preko tega ali pa ta kričeča dejstva samo registrirati, tu mora Družba na delo in ne sme odnehati poprej, dokler ni naše obmej- no šolstvo tako, kakortozahtevainteres naroda in države! Prekmurje je posebno bolestno poglavje za se, tarn je mad- žaronstvo na pohodu vsled neodpustnih vladnih upravnih grehov. Šolskim in narodnim razmeram v Prekmurju mo- ra šolska družba CMD posvečati isto- tako skrb in pažnjo, sicer ne bomo nikdar konsolidirali prilik ob mejah in v Prekmurju. Iz blagajniškega poročila, ki ga je poda! notar Mudovernik posnamemo, da je imeia družba 799.759 Din pre- jemkov in 1,059.099 Din izdatkov, ki presegajo toraj prejemke za 259.940 Din. Za pokritje te svote se je porabilo izkupilo prodanih družbinih posestev. Pri volitvah je bil. mesto izstopiv- šega g. Čmagoja izvoljen v odbor g. Fran Jamšek, nadučiteli na Bregu pri Ptuju, na dr. Tavčarjevo mesto pa trgovec Viktor Rohrman iz Ljubljane. Stem je bil dnevni red izčrpan, debate ni bilo nobene k nobenemu poročilu. Med skupnim obedom v Narodnem domu so bile izmenjane razne zdravice. Predsednik ptujske podružnice doktor Jurtela je pozdravil družbinega prvo- mestnika in mu čestital k njegovi 75-letnici, gospej dr. Tavdarjevi je po- klonila imenom ptujskih Slovenk ga. dr. Horvatova šopek cvetja, za kar se je ga dr. Tavčarjeva v lepih besedah zahvalila. Za CMD se je na predlog g. Turka iz Ljubljane zbralo med obedom 1120 Din. Sledila je nato vesela in prisrčna reminiscenca o ukradenem klobuku dr. Žerjava in razbitem ščipalniku dr. Pirkmajerja iz 1. 1908. Akademik Sluga iz Ptuja se je posebej spomnil klobuka in šČipalnika ter ob burnih ovacijah zbranih skupSčinarjev pozdra- vil navzočega dr. Žerjava in dr. Pirk- majerja. Cirilka Gosakova je v pri- srčnih besedah pozdravila navzočega ministra n. r. dr. Žerjava in okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja ter poklonila prvemu torto s klobuČkom, dr. Pirk- majerju pa razbita očala v podobi rožic. SkupŠčinarji so prirejali navzočima gg. dr. Žerjavu in dr. Pirkmajerju pri* srčne ovacije. Ptujski podžupan Blažek je v daljSem govoru pozdravil nav- zoče bodreč jih k zvestobi do družbe in do dela za njo. Minister n. r. dr. Žerjav se je zahvalil za pozdrav mla- dine ter ostro in markantno označil na5e narodno staliSče napram Nemcem in nemškutarjem, ki bivajo med nami. Mi nismo nasilni, ne trpimo pa odpora in protežiranja tujih elementov, ker smo v narodni državi državni narod Srbi, lirvati in Slovenci, in narodna država .ima do državnega naroda vse druge dolžnosti kot do manjšin ali po- sameznih Nemcev in nemškutarjev, ki žtvijo tu v severni Sloveniii. Ža tern je pozdravil skupščino imenom Orjune g- Rehar iz Maribora. Okrajni glavar dr. Pirkmajer se je zahvalil za pozdrav. Tako je potekla letošnja XXXIV. redna skupščina pod vtisom ptujskih dogodkov iz 1. 1908 prav svečano in manisestacijsko, k temu so pač v prvi vrsti pripomogli ptujski narodnjaki, ki so dali skupščini tako veličasten in svečan značaj, sicer smo na skupščini sami kot taki imeli isti občutek kakor že vsa zadnja leta, da manjka tej naši velepomembni narodnoobrambni or- ganizaciji notranjega poleta in smisla za proširjenje organizacije za vse one naloge, ki so nastale družbi po osvo- bojenju na ven in na znotraj za okre- pitev našega obmejnega življa, ki je sicer formelno v granicah naše države, ki pa idejno Se ni z nami eno enotno narodno telo. Ta poslednja naloga dela v obmejnih krajih in v Prekmurju po- staja za družbo velevažna in nujnejša, ko se na splošno zavedamo, zlasti še v zadnjih časih, ko se iz partizanskih nagibov in strankarskih računov na- ravnost pospešuje tuj element ob mejah in v Prtkmurju. — Zborovanje dele- gatov skupščinarjev je tokrat že po- vsem odpadlo, ker ga družbino vodstvo r.ploh ni sklicalo. Kratek potek skup- ščine same se je odigral v samih re- feratih več ali manj manifestačnih brez sodelovanja navzočih skupSčinarjev, saj se k debati ni javil nihče. Škoda da je tako, vodstvo družbe mora skup- Sčine samo in potom podružnic bolje pripraviti in zbora delegatov ne sme obravnavati kot neko nepotrebno zlo, ki se ga po možnosti niti ne skliče, kakor se je to zgodilo tokrat v Ptuju — Reprezentanci in reprezentativnemu navdušenju mora se pridružiti tudi or- ganizacijsko delo, pregled in smisel za vse velike naloge. ki trkajo danes na naša vrata- — Konstatirati moramo tudi, da se je tudi na tej skupžčini povsem absentirala najmočnejša in vladajoča slovenska ljudska stranka, kateri je tudi sicer narodno delo po- stranska stvar, s kojo se naj pečajo drugi in za kar naj žrtvujejo drugi. Po skupščini se je vršila v mest- nem vrtu ob nabrežju Drave in na otoku Drave velika narodna slavnost, ki je bila od ptujskih dam in gospo- dov nad vse srečno aranžirana. Bil je za Ptuj pravi narodni jubilej, ki je našemu slovenskemu Ptuju v cast in ponos. JDS. Sestanek celjskih javnih nameščencev se vrši v torek, dne 11. sept, 1923 ob 8. uri zvečer v mail dvorani Narodnega doma v Celju. Na sestanku po- roča narodni poslanec g. profesor Reisner o novi službeni pragmatiki. PoUfičnc TeslL Italija še vedno ne miruje. Italija hoče imeti na vsak način glavno be- sedo pri zadoščenju. Ko bodo zago- tovljene vse garancije za izplačilodol- gov, namerava zapustiti Krf in ostale otoke. Italija zahteva od Grčije, da de- ponira kot jamstvo 50 milijonov ltr. Grčija je pripravila 50 milijonov na dispozicijo Zveze narodov, česar pa Italija ne sprejme. Na Patrasu so za- žgali Grki pri protiitalijanskih demon- stracijah poslopja italijanskega kon- zulata. Med Grki in Italijani je pri§!o do krvavih spopadov, ki so zahtevali na obeh straneh žrtve. Veleposlaniška konferenca je izročila Grški noto, v kateri zahteva, da se Grčija opraviči pri diplomatičnih zastopnikih Francije, Anglije in Italije, da grško brodovje pozdravi v Saleronu zavezniške ladje, da se Grčija obveže takoj izslediti krivce. Zastopniki Velike antante bodo nadzorovali preiskovalno postopanje. Albanija se je pozvala, naj olajša med- zavezniško kontrolo. Mednarodno so- dišče pa bo dolcčilo od5kodnino. Italija je pripravljena evakuirati Krf, ako Gr- čija izpolni zahteve veleposlaniške kon- ference. Spor med Jugoslavijo in ltalijo poostren. Antanta zasleduje s skrbjo spor med Jugoslavijo in ltalijo glede btran , ;.a- miSljenem in organiziranem delu bi ne bilo, aki> bi se centraina vlada brigaia za dovoljenä sredstva. Poskrbljeno je büo v SloVeniji za dobro invalidsko wpravo, ' po zas!;;^i nekaterih izkušenih uradnikov, k: so znali vse to organizirati'. Pred kratkim pa se je pričeia tä uprava ?.e!o krhntr z različnirni ne- ümestnirrii centralnimi cdreüibümi, ki pobijajo vsako pošteno delo in so zä tukajs'nje razm.cr" —- ¦-¦»^r7? ^-;-"ed- Ijive. . ' Po zakonu 0 dv.insjstinah \c pričel odstopati invalidski odsek vse r.erešene akte 0 pokoininah rednemu sodiSču. Ne da bi se tc> pustüo invalidckemu odseku, ki je dokaj točnb vršil ta posel, ali pa da bi se ustanovilo. ip. presojo pokojnin posebno invalidsko, sodižče. aicti se oüsto.pajo rednemu soüii»cu, ki pri nas nima nobenega stika z inva- iidskim vpraSunjem. Pri na? so sodiSča narnenjena popolnoaia za druga za- cieve,, kakor: za invalidsko vprašanje, ki je popolnoma pclitično-pravnet^ua- čaja. Dasiesj.leži. pri lednem sociisču _v Ljubljani 2e nad. 2Ö0 nerešenih aktov za invaiidsKe pokoinine in jih nihče ne pogiedu, ker po pqkraiinsUi'i za- konih in pri-.naSih. razmerah nima so- dišče z njimi nič opravi»: ?-¦'" */> 'oga dela n;-:jbrž ne bo iolilo. Po ztfkonu 0 dvanajsLir.ui; je uidi cdrej.eno, di se . rnorajo sploh vsi in- validski osebni alcti pu^iati ministrstvu %d soeijalno poiitiko v Beagrad. Ako se bodo stekali skups] vsi ;ikti iz . ctle kraljevine v ministrstvu, bo moral biti tam tak aihiv, da ga nihče ne bo mogel držati v evidenci in ga pregledati. Nastal bo kaos, v katerern .se bcüo izgubljali posamezni važni dokumenti. N'ajbolj značiino za nsšo bodoč- nost ter kako se misli rečevati inva- lidsko vprašanje, je dejstvo, ki se je pokazalo pretekli teder., ko je inšpi- ciral v Ljubljani ustanove ministrstva za soeijalno poiitiko noki g. načelnik, ki se je po informaeijah invalidov iz- javii : a) da je invalidski ciom nepotre- ben in naj se ukine; b) da se protezna delavnica ukine in priklopi ortop. zavodu v Beogradu; c) da se invalidski odsek spioh na 4—5 zaposlenih moči reducira. č) da naj redukc.jska komisija reducira vsaj V3 invalidov, vaov in sirot. :.v(jv. 102. »NOVA D O B A Stran 3. k Vse te izjave, ako bi se udejstviie bi uničile sploh vse in na mah ukini- le vEO preskrbo. Potem bi ne mogli go^'oriti sploh v nobenem vprašaniu in preskrbi več. Kam naj gre brez sredstev invalid, da se izuči, ako ne bo invaüdskega dotns ? Air naj se invalid vozi v Beograd da mu uwerijo protezo. Ali bo to za drzavo ceneie in prikladnoje ? Ako bo komisija zn reduciranie inväiidov od- bila V3. ali je gotovo, da bodo isti ssmi neinvalidi? Misiirno, da se nika- kor ne more prelimirati kar število, ki mcra brezpogo'no odlcteti, pa tudi ako so zarez invaiini med niimi, r,e ,e;re takaj 7.a sredstva, kor se lahko uredi, da dobijo teZki invalid)" večje, point invalidi manjšo in polinvalidi po po'.xeb: še manjšo državno preskrbo ali odškodnimo. Pošten zakon to lahko brez vsake poprejänje redukciie regu- lira, samo ako se hoče in je dobra voijs. Ir.validska oblastva se ne smejo nič reducirati; ke-r je v interesu inva- lidov, da imajo dobro uprnvo. Kaj nai-naredi urad spar uradni- ki, ako ni moči na razpo'ago. Invalidski cdsek v'Ljubljam m\j ostane neizpremenjen v istern obsejru kot je sedai. Zato piačuje narod davek, da se črpajo sredstva v orvi vrsti za dobro upravo. Vsi invalidski zavodi mo raj o cs- tati v dosfcdanlem obsegu, ker jih tudi nov načrt zakona predviduje. Otvorijo pa naj se Se novi zavodi, ker ako primerjamo z razmerami v drugih dr~ žavah, jib imamo pri nas skrajno maio. Pa še ti so tako slabi, ker lice nava- dno v razdrapanih barakah, ki niso za človeško bivališče. Ako država vrSi redukcijo državnih nameščencev, kar se čuje daner, ravno pri ministrstvu za socijalno poütiko naj gleda, da spoštuje prvenstveno pravo vojnih 2r- tev v službah. Kam naj gre pohabljen invalid brez uda, ako ga^država vrže sama na. cesto. Kdo od privatnikov iwj ga potem vzame, ako ga država, ki rnu je dolžna nuditi pomoč in za- ščito sama izhaci. Ali muni obu- pati. ako mora še zdrav človek, ki je izbacen iz državne siužbs trpeti take udarce vsled takega splošno priznanega nesocijalneKa dejanja, ki se udejstvujs I'avno z temi rectukcijami činovnikov. Hočemo. cia se vpostavi normalen red in stanje, ki bine vznemirjalo iju- di Se peto leto obstoja na&e tako lepe države, stvorjene na tolikem trpljenjul Da'jte sem kar narn gre, ne jemajte nam tega, kar 2e imamo in smo težko prihoriü. ::okrat smo povedali in po- kaz:-,.-,. Kfc; je treba storiti, da bo vpra- šanje vcinih žrtev razmerVrn prirnerno CloveCÄsisko urejeno. Ne čiije's'te* nas, ni odmeva. Ta spomenica naj bt želo rescn ap$i, ker ob sedanjjh razrrterkh in pr* botločih predznakih vidimo skraj- no rviiocjljaien konec. Za izvršni odbcr: Udi'tifiSBi vojnih invalidov. Krali. S11S. Turiitika in sport. T'ski dan 19"* * foljant Špo.. ... : .za je'sport. /. Jugo- slovanskim oiimpijskim podouborom v Ljubljani in po nalogu Jugoslovan- ske#a ollmpijskega odbora. ki organi- k.ir^. dan enoten olimpijski dan po '¦¦_•__, Awi, sklenila za Ljubljano sledeči spored: Popoldne ob 1O.uri propagaifdna štcfeta atletöv skozi mesto, ob 11. uri matineja v dramskem gie- daüSCu, predava g. dr. Demeter Blei- weiss . p .. izvoru in pomenu športa ter o olirnpijski ideji, dalje sodelujejo gospaM^dvedova, Šaričeva, Marija Vera ter gospodje: Betetto, Šimenc. Lipah in prof- Ravnik. Ob pol 3. uri popoldne tombola öporue zvez« na Kongresnem trgu, ob pol 4. uri popoldne nogometni tekmi Jadran : Hermes, nato Ilirija:Pri- morje, ob 8. uri 30 min. zvečer kot zaključek plesni večer v dvorani Ka- zine. Po mestu se bodo procvajali od- ^naki v korist olimpijskega fonda ter nabirali v isti namen prispevki z na- biralnimi polam'i. Programov za ostala mesta Slovenije ni bilo mogoče ugo- toviti, napravilo se bo tekom prihod- njega tedria. Upamo, da bo občinstvo razumelo pomen tega drie in bo od uspeha nabiranja prispevkov v državi pred vsem odvisno, kako bo naša m!ada domovina zastopana prihodnje leto na Olimpijadi v Parizu, kjer bodo merile vse dr/ave sveta uspehe svoje telesne in cluševne kulture. Športna zveza, Ljubljana. Vs2m smucarjem poročamo, da nam je uspelo za^otoviti kočo na Ve- liki Planini za letoSnjo sezono ter bo i.sto cskrboval lanski oskrbnik Žmitek ter sedsnja oskrbnica, ki oskrbuje kočo poleti. S tern je naša prv« zimska po- stojanka v planinah zagotovljena. J. Z. S. S. Dnevna kronika. Kronanje kraijive dvojice. Kakor poroča ^Pravda« s>e 00 kronanje kralja in kraljice vršilo n-i spoir.lad. Priprav- Ija so obsežen program, da se izvrSi vsa sisvnost na kolikor mogoče sve- can način. Kraljev ukaz o amnestiji. Po- vodorn rojstva prestolonaslednika je izdal kralj ukaz 0 amnestiji s katerim odpušča kazni vsem osebam, ki so kaznene na zapor do 2 meseca ali denarno kazen do 1000 Din. Pogojrio se odpuščajo vsi, katerih kazen pre- sega 2 meseca a ne 6 mesecev, ako v teku 6 let ne izvrSi nobenega ka.:~ njivega dejar.ja. Od amnestije pa so izvzete vse osebe, ki so sojene po zakonu 0 zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki so obsojeni radi podkupovanja, železniški in poštni na- stavljenci, obsoieni radi dejanj proti imetju, osebe radi navijanja cen, na- dalje osebe, ki so pet let pred to ob- sodbo bile obsojene radi navadnega zločinstva. Z ukazom se odpuSČajo tudi deine kar-mi, ako presega kazen 12 mesecev. Obsojencem v okovih st* odpušča kszen, s katero so bili ob- soieni od sodišČa v Srbiii in Črni gori na nošenje okovcv. Birma v caljskem okolišu. Po onih farah, kjer se poleti vsled epide- mije škrlatice ni mogla vršiti birma, se vrši te dni 'naknadno. Birmo deli ndvi fikof g. dr. KarHn v Voiniku, No- vicerkvi in Vitanju. , Ustanovitev nem^kih paralelk v LjUii'Ijain N?, zahtevo .nesnških po- slanc^v Kraffta ir> Seh, üerja je po po- ročilo »Juira« dovolil minister pro- iivete Miša Trifunovič, da se otvorijo nemSke gimnazijske paralelke v Liu- bljani, če se prijavi 30 učencev. To rnaJo Stevilo bodo Nemci v Liubijsni že zbobnaii. »TrgovskJ list« z dne 6. trn. pri naša novo tarifo za kosovne in vv ¦ oi v veljavo dr.. ..-........... ¦:¦,;. , ;;c,h južne in državne železnice v Jugoslaviji. Železnižku nssreč.T. V petek pred- polnočjo ie brzovlak st. 6. ki pelje v Maribor trčil,,Qa po&taji* Št. Jurij ob ¦ luž. žel. v ppfežen tovofni \]ak gt. 892, ki se je premikal na istem tiru. Bilo je poškodovanih kakih 10 potnikov. Vsled silrrega sunka je rnočno poško- dovan stroj tovomega vlaka, pet praz- nih tovornlfkih vagonov je popolnoma razbitih. Brzovlak je ime! 216 minut zamude. Veiil:« nesreča v oplotniškem kamenolomu. V Oplotnico je prispela pcsebna delegacija iz Vukovara zaradi dobave granitaiz tamkajSnjegakameno- lorna, ki ie last celjskega trgovca Zanggerja. Delegacija si je hotela ogledati kamenolom, toda vagon ozko- tirne železnice, na katerem se je na- hajala komisija, je začel drveti z naj- večjo brzino v kamenolom. Zangger je skočil še pravoSssno iz vagona» gostje pa niso upali tega storiti. Na nekcm 'ovinku" se va^on'-prevrne in gostje so obležali na tleh. Vukovarski načelnik Šterl je bü ranjcti na glavi, CadoSevic si je zlonul desno roko,' ve- terinsr Lazič pa si je zvil levo roko in nogo. Zangger jih je dal prepeliati v Cclje in poskrbel za zdravnižko pomoc. »Onečki praznik na Blcdu se je vrSil ob lepem vremenu, obiska se ra- čuna na 5 do 6tisoč ljudi, vendar je bil obisk letos slab5i nego lansko leto. Dopoldne je bilo premiranje 62 koma- dov živine. '(Najlepša sta bila dva p!a- ninska bika, ki sta dobila prvi nagradi, premiranih je bilo še 12 bikov, 13 pla- ninskih 11 hlevskih krav in 12 teüc. Popoldne se je vrs'il sprevod narcdnih noš, peš in na vozovih, bilo je okoli 20 voz. Z imanu glavnega strankinega odbora zemljoradniške stranke je po- j zdravil zborovalce poslanec Dimttrije- vič, nato Mežnarič, kot odposlanec hr- vatske kmetijske stranke, jposlanec Hamburg 1907. miiahol in dolgosf žiuljenja. (Sanitetni svetnik dr. Stille, — Prevel F. Mikif.) (Dalje.) Od 1841. — 1901. ieta je iz- dala ta družba 125.000 poiic vsake vrste. Mi se hočemo pečati tukaj iz- ključno s policami, ki so bile plačljive pc smrti zavarovancev in ki so se iz- dajale pod navadnimi premijskimi po- goji za zdrave ljudi. Od teh je pripa- dalo splošnemu oddelku neabstinentov 31.776; dolgost je zna.^1^ 466.943 let, med njimi je bilo 8147 smrtnih s!u- čaiev. V oddelku abstinentov je bilo 29.094 polic z 398.010 leti in 5124 smrtnimi slučaji. Omeniti moramo, da osebe, ki so bile pripuščene k ternperenčnemu od- delku, neuživajo nikakoršnih alkoholnih pijač. One morajo vsako leto obljubiti, da nadafjujejo svojo vzdržljivost. Če kak zavarovanec v tern oddelku pre- neha biti abstinent, ge vpišejo v spiošni oddülek in posestniki polic splošnega oddelka, ako postanejo abstinenti, se zamorejo premestiti v abstinenčni od- delek. Vendar pu se iaka premeščenja ne izvrSujejo, ako zavarovanci niso po- polnorna zdravi ali preko 70 let starj. V sledeči tabeli pa sc ni oziralo na police, ki bi bile premeščene iz en,-ga oddelka v drugi, ampak Ie na take, ki so od prvega začetka pristopili k enemu oddelku in pri tern tudi ostali. Sledeča tabeia kaže umrljivost vsa- cega izmed obeh oddelkov. Zdravi moški. Zavarovanje na smrt 1841—1901. N e a b s t i n e n t i A b s t i n e n t i V starosti Poskusilo se ja* Smrfni slučaji .Letno (7 Pos " sc \usilo je* Smrtni slučaji Letno 0/o 0—19 2 768 11 0*397 5 619 33 0-587 20—24 9.516 63 0 662 15 760 73 0*463 25—29 27.099 157 0579 32 740 133 0-406 30—34 46,965 339 0-722 46 555 190 0*408 35—39 61.106 495 0 810 54 097 240 0*444 40—44 67.423 645 0*957 l;c 604 304 0-547 . 45—49 65.931 846 1*283 51 377 .385 0749 50—54 58.941 992 1*683 44 138 463 x 1-049 55—59 47.879 1.136 2 373 34 974 ' 585 1*673 60—64 35.161 1.148 3'26 5 25 263 648 2*565 65-69 23219 1.176 5'063 16 479 702 4*260 ,70—74 12.857 922 7 171 9 325 578 6*199 75—79 5.780 . 6.14 10.623 4 331 505 11.607 80—84 1.890 307 16.252 1 - A (^ , 1 \> 205 15 230 85—89 358 79 22.607 322 66 20'497 90—94 49 16 32.653 14 25"455 95—99 1 1 100 000 5 — — * Riziko PririitTjanje umrijivosti obeh oddtikov. Letna umrljivosl. Letna umrl jivost . Na 100 iimrlih O Lu-i US L abstinentov neabstinentov v n/0 pri de urnr'ih -ibstipv.ntov 0—19 0-587 0.397 148 0 20-24 0"4f»3 G'662 9 25—29 o'^oo 0*579 70 "1 30—34 M^ . : 0'408 0722 56 5 35—39 «f^ ;"*0"444 0'810 34 8 40—44 Vi . J * r / 0057 57 2 45-49 ™ _0749 1 283 58 5 50—54 # Si^49 1 683 62 d 55—59 ^TB73 2373 70 (1 60—64 2'5o5 3'265 78 5 65—69 5'260 5065 84 0 70—74 6*199 /•171 8 6 *5 75—79 1V607 10-623 110 0 80—84 15'230 KV225 93' 7 85—89 20*497 2'.: 607 90* 7 90—99 25455 32653 77 9 * Da je umrljivost do 20. lela pri zav; iti, v restifci abstinentih večja, nima nikakorSnega 2 b*i iiio:: .¦:.. :» biji v7AtL- pomeii2, ker je v obeh oddelkih šte- Ijivi ventiar uporaba ojjo jn'h piiaiff v vilo smrtnih slučajev znašalo sk tej življenski dobi nima toliko vpli^t Ie 44,.ker j^. bila večina, via] starosti na 1 imrljw< JSt. *A,. iCk^e prih.) ">"" I'll A ilto. Pucelj j<* pozdravil goste in zborovalce ter govoril o združitvi vseh zemljo- radniških strank v državi. Ažirtan je predlagal udanostno brzojavko kralju. Po končanem shodu se je vršila konj- ska dirka. Velika i?esreča pH motoclklistife! dirki. Pri rnotocikiistični dirki med Kranjem in Medvodami se je'v soboto zgodila veiika nesreča. Dobro'uro pred početkom dirke so hoteli zagrebški tekynovalci preiskusiti cesto in so pp- rediii nekako poskusno dirko. Proti Kranju jih je vozila majhna skupin??, kar jim naenkrat pride nasproti krnet- ski voz, ki se ni držal predpisane strani in se ni pravočasno umaknil, nekateri motociklisti so se še pravo- časno izxsiniii. Žirovnik iz Jesenic pa U;;'a ni r.iogel več storiti, zavozil ie z vso silo v voz, motorno kclo se je zmečkalo, Žirovnik pa je dobil smrtno- nevarne poškodbe na glavi, rokah in nogah. Malo je upanja, da okreva. Zastruplfenje s sodo. Iz Nove^a Sada poročajo, da so se zadnji čaa v veČih krajih v Bački dogodili slučaji zastrunljenja s kamenito sodo. V 18$ merinu se je v zadnjih dveh meseÄ zastrupilo 7 oseb. fstiri oseb« so vsBj zastruptienja umr'e.. " .. i» Odgovorni urednik: Lie. Edvard ŠlmiijK Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v CeQn, > dovito nizkih " ccnah kupite letos colneno ölago ;:;•. ženskc in sukno za moške übieke, kalcor tudi vso drugo manufakrürno'robb v vcletrgovini R. Stermecki, Ceije. Trgovci engros-ccne. Radi splcSnega pomanjkanja denaija treba povsod štediti ter je dolžnost vsa- kega, da sc peljo v Celje in poskusi enkratkupiti vvcletrgovini R.Stermecki. Hawaii 1 mimmumvtm\\umammn^aaarssBaa mf Dr. liudovik Sinkovic Setita Sitikovic roj. Vrečko porošena Celje 8. septembra 1923. IWsribor girrn '4.___________________________________________________________»NOVA DOBA«____________________________________________ žtev. 102. „LASTNI DOM" V CELJU registrovaita kredllna in siavbema z^drnga z omejeno zavezo, Preientova ul. 15. Sprejema hran. vioge in Jilt ofcrestuie po 6V/0 lo je 650 DLn od sio, proil odpovedi 8 Din od mto. Pri večjlh naložbah po dogovor« Rentnl cflawck pl«ča rrarfrug» tcr se ne zaracutti vlagateljcen! BREZPLAČNO vam poSiljam cenj. dame svoje knjige in bpošure ki obravnavajo vsa diskretna žen- ska vprašanja. Spoštovane gospe, na vsak način morate brati moje brošure, da se izognete skrbem in pomanjkanju. Na vsa diskretna vpraSanja vam odgovorim takoj in vestno. Zahtevajte takoj bro- šuro E, proti pošiljatvj 10 Din (ne znamke) od nved. At. Bork—te, Frankfurt a. 1YI., Moselstrasse 48. üieblipans soba če mogoče s posebnim vhodom, s 1. oktobrom. Ponudbe na poštni predal 14, Celie. 2—1 fis&r/za CELJE prfpmteflfe do najflneju -------- üpeljave -------- Stanovarrje 3-2 obstoječe iz 3 sob, kuhin je in pritiklin, se išče v Celju v novem ?li starem poslopju proti visbki najemnini. Ponudbe pod »Brani- bor« na upravo »Nove Dobe«. mm ]os. gpanjek Kralja Pe- s^r^Wci Biv§a tra c. 15. V^CIJC Graška ul. priporoča svojo bogato zalogo dež- nikov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 1 7 Dva dijaha ali dijahioji se sprejmeta na hrano in stano- vanje. Naslov v upravi. Soba zelo čista,; če mogoče s souporabo ko- palnice, tudi zunaj mesta, pa bliže ko- lodvora, se išče. Ponudbe na upravo pod »Soba«. 2—1 , JUGOSLAVIJA ! S1EVERN A - AMERIKA - JUŽNA \ Ms PIITNIČKI URED s^> ^JADBillSllE BIKEB^ Ljubljana, Zagreb, Beograti, Sarajevo, Split, Šibcnilt, DubroTnlk, Kotcr, Ercegnori, Mctkovič, Korčuic )el«t. Marlbor. Ccljt. Pr«»al5e. Kr«ui) GUvno zastcpstTC VOZM RED) GENOVA: BUENOS AIRES: 13. septernbra Palermo 6. oktobra 20. » P. ssa Mafalda 8. » 26. » Indiana 21. » 6. oktobra Duca Abruzzi 26. 18. » Giulio Cesare 2. novernbra OENOVA: NEW-YORK: 7. septembra Giulio Cesare 18. septembra 19. » Taormina 3. oktobra 4. oktobra Colombo 15. » 12. » America 25. » Društvo može u svako doba da promjeni ovaj raspored. Mjesto treba Z2ka- pariti 14 dana prije odlaska ladje. Sled, DftllrflJttirf I-jtttelJa,»a, Cavtat, |UftF»4ftlU. Afl[ctx»it>oz>, Celje, IVIcstlcoiriö, Dubrovnik, Prevalje, Hepcegnovi, Sarajevo, Jelsa, v Split, Jesenice, Sibenils, Kopčula, Tx>žio, Kotop, Zagreb. Kranj, ¦¦¦¦¦•¦¦ jltt)erit(an${(i cddclct K«ioV na brzojaVc: Ja^rattsKa. Äfiliiratti zaVodt: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. ostanniitna M. Hraniliiica inestiie občine Celje ¦««« ¦»¦ 52-31 — Y l^stixi palači I>i?i l*olodhuroi»i*. ^ Stasije hranilnih vlog K 42,000.000. ~ Vrednosf rezcrvnega zaklada K 8,000,000. MRANILWE vloge, ki se sprejemajo od usako- SPREJEMA tudi i> uarno shrambo od strank (| OSKRBÜJE suojim uložnikom prodajo in na" gar, užtuajo najpcpoluelšo narnost in ugodno in sodišč rszne urednostne papirje, uložne knji- kup useh urst urednoslnih papirieo ild. Izur- obrestouanje. Poiine položnice st rankam brez- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih §oje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- plačno na razpolago. Renmino plačuje zauod saseblagajnah, tako, da obdrži kljuC slranka uila najknlantneje. IZPLAČILA u inozemstua iz sDojeqa. II sama. [| izredno ugodno in promptno. Posojila vseh vi»st pod najngodnejšiml pogoji. Brezplačna pofasniSa in strokounjaški nasueti u useh denarniti prašsnjih T3 O to z> o "5. un 1