TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Borba proti krvavi uši je dolžnost zadružnikov
PMnl     iner    Zorec Egon
Krvava uš je eden največjih škod-Ijivcev jablan. Domneva se, da je bila v 18. stoletiu prenešena iz Amerike. Imenuje se krvava uš zato, ker se po-cedi iz nie rdeča krvi podobna tekočina, če jo stisnemo.
Opazimo ]o posebno v maju na ja-blanah. ko vsaka prenaša smetani po dobno snov. ki ii služi za obrambo pred mokroto in sovražniki Napada posebno uiblane — visokodebelne m pritlične — vsake starosti in siccr predvsem one dsle. ki 'inaio tanko in nežno lubje, posebno rada ca zajeda razne rane, ki se celiio. Pri pritličnem drevju pa jo najderno tudi na koreninah Povsod se nahaja v kupčkih ali vrstah. Če pogle-damo v tako naselbino malo natančneje. opazimo v njej tri vrste različno ve-likih iri raznobarvnih uši. Dorasle sa-mice so največje, nedorasle pa so mani-še, oboje pa brez kril. Vse čepe mirno na svcjih mestili ir. drže svoj zaboden rilček v nežno kožo. odkoder srkajo sokove in odvzemajo rastlinskim delom potrebno hrano. Vsled tega nastaiaio na drevesih grčaste. raku podobne braz-gotine
Zanimiv ie življenjski razvoj tega mrčesa Samice rodijo, ko so dorasls. brez oploditve žive mladiče. samice z istimi lastnostmi. Vsaka samica izieže 30 do 40 mladih samic, ki hitro ra-stejo. Kc dorastejo. skrbe na isti način za razmnoževanje. Ce pomislirno da iz-leže samica čo 40 živih mladih samic. ki začno takoj s svojim uničevainim delom in da se to dogodi 8 do 10 krat na leto. si laliko predstavljamo. kako se razvije rod. ki izhaia iz ene san^e rnatere. Koncem ooletja. večkrc>< t\idi že
v juliju pa se pojavijo uši samice. ki imajo po dva para belih kril. Te sedijo z drugimi brezkrilnimi samicami sku-paj, dokler se nekega dne ne dvignejo v zrak in v vetru poletijo križem sveta, včasih prav daleč. Ustavijo se na kakšni veji ter izležejo po 3 do 6 mladičev. To ;o spolne živali, ki imajo nalogo ohraniti vrsto preko zime in sicer s pomočjo zimskega jajčeca. Samci so mnoso manjši in zelenkasti, samice ne-koliko večje ter rumenkaste. Spolne ži« vali ne uživajo nobene hrane in tudi nirnajo za tc potrebnih organov Po oploditvi samec pogine, samica pa iz-leže jajčeca, iz katerih se zopet izle-žejo brezkrilne samice. Tako se zopet začne razmnoževanje teh uši. Potomci nespolnega razmnoževania jeseni veči-noma poginejo. nekaj mladib samic pa prezimi v razpokah in špraniah ter spo-mladi nadaljuje svoje pogubonosno delo.
Krvava u§ je. dokler napada le tu in tam kako vejico. mani nevarna Ce pa računamo z njenim razmnoževanjem ki se vrši v geometričnem zaporediu. mo-ramo takoi v začetku, ko jo opazimo, začeti proti njej boj. Drevje in cepiče iz tujih krajev moramo skrbno pregle-dati. skrb^ti tnoramo za gladka in zdrava debla in veje. da u$i ne najdejo zavetišč. da rane zamažemo, da napadene nogan:-ke pravočasno odstranimo in drevje z dodatnim gnojem okrepimc Krvava uS napada nekatere vrste jablan rajši ka-kor druge. nekaterih pa sploh ne napada Rada napada- ziato parmeno. rumeni belfleur vse kalvile. Sampnnjsko reneto in druge boli.še sorte Redko ali spioh ne napada: kanadke. srafenStainke. rde-čeea  ^tetinca    n  londonskega   pepinga.