■TT"
TRGOVSKI''
Časopis seci trgovino, Industrijo In obrt.
Uu
ibV\aUa
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi sc ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.'
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D — Plača in toži se v Ljubljani
LETO Vlil.
Telefon šL 5{*2L
LJUBLJANA, dno 10. februarju 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 17.
Dr. Metod Dolenc.
Slušateljstvo desetih semestrov ljubljanske univerze.
V prvi polovici lanskega leta je vse-učiliška mladina iz lastnega nagiba priredila skromno, pa prisrčno proslavo petletnice zavoda, na katerem se pripravlja za svoj bodoči poklic.
Rektorat pa je izdal, kakor vsako leto, na koncu >Seznama predavanj za letni semester 1925«. statistiko slušateljev in slušateljic preteklega zimskega semestra. Dnevniki so prezrli,
da je bil deseti po številu. Gotovo ni, j da bi se moral že konec petletne do- ! be univerze šteti za pregledno postojanko- Ali morda le ne bo odveč, ako se ozremo po skupnosti vseh številk in skušamo iz njih razbrati, kako se je univerza v teh letih razvijala. Pri tem bomo mogli iz razvojne črte skle-
pati na ta ali oni moment, ki utegne vzbuditi našo pozornost za — bodočnost naše mladine in s tem tudi slovenskega naroda — osobito v narodnogospodarskem pogledu. Naj podamo najprej celokupno sliko, koliko slušateljev in slušateljic je bilo od leta 1920 dalje na univerzi vpisanih.
	-	*—;—			7		Redni in izredni slušatelji(ee)										Skupno število slušateljev in slušateljic							
		m	19*20/21		| 1921722		1922/23		1923/24		15(115.	m 1/21	ly20/2l		‘ 1921/22			1922723		192.	m-":	wn
Fakult. ! 1	a rji	s ® —	a Sl a 1	a a	• H cn S 'G	1	£ a •3 ■	S <D ^ !	■Ji *a	3 3	1	1	'Jj '5	S a	M 'Sl s	"l 3 v r—.	"vS . ! g ! *	. a	3 r. S ■S ,	n' a -i	—» •«« •3 i
■ filoz.	red. izr.	96 7	154 20	155 : 23	214 42	229 | 25 !	239 52	207 : 29	230 45	188 31	220 50	103	174	178	256	254	291	236 !	275	219	• 270
jurist.	red. izr.	230 11	364 17	358 27	380 19	330 15 !	319 12	317 6	343 9	322 4	376 7	1 241	381	385	399	345	331	32T	352	326	383
medic.	red. izr.	63	96 2	95- 1.	96	96 !	96	91	84	67	86	63 . - • - ■	98	96	96	96	i 96	91	84	67	86
telin.	red. izr.	257 1	314 4	297 2	372 11	343 6	415 13	402 8	472 9	437 2	519 11	258	318	299	383	349	426	«.	481	439	530 |
teol.	red. izr.	90 8	97 r-	93	119 2	116 2 !	102 9	97 1 9	103 6	102 7	102 5	97	98	93	121 ,	118	111	106	109	109			 1 107;
’ skupuj	red. izr.	736 27	1025 43	998 53	1181 74	1114 : 48	1171 86	1114 52	1232 69	1116 ! 44	1303 73	j 763 !i 1068		1051	1255	1162 |	j 1257 1	1166	1301	1160	j 13761 ' 1
Iz te razpredelnice vidimo:
1. Število celokupnega slušateljstva je od prvega početka leto za letom rastlo. Ce primerjamo letni semester 1920, ko je šele pričela delovati univerza z vsemi petimi fakultetami, in pa zimski semester 1924-25 (deseti), vidimo, da je število celokupnega slušateljstva narastlo za 77%. Vzrok tega porastka je v prvi vrsti pač ta, da je sedaj že mnogo slušateljev, ki študirajo od prvega semestra počenši ves čas na ljubljanski univerzi, dočim je v letih 1920, 1921 in 1922 mnogo slovenskih dijakov obiskovalo še druge univerze, bodisi v naši državi, bodisi v tujini, kjer so bili pač pred ustanovitvijo univerze v Ljubljani svoje študije započeli. Ali stalni porast ni povzročen samo od tega momenta. Kdor je motril pazljivo kre-tanje naših mladih akademikov, je gotovo opazil, da je med njimi čimdalje tim več Hrvatov in Srbov, in to prav posebno na tehniški fakulteti (kjer je moatanistični oddelek edini te vrste v vsej naši državi). In tako je prav, ker je ljubljanska univerza ustanovljena za vse našo državljane enakomerno, in ne samo za Slovence. Ker pa imajo neslovenski slušatelji že od prej svoje starejše univerze na razpolago, kaže dejstvo, da se obračajo navzlic temu vendar le v Ljubljano, na neko zaupanje do ljubljanske univerze, da IkhIo dobili baš tu za svoj izbrani poklic primerne izobrazbe. Glede dalmatinskih pravnikov govori vsekakor tudi še ta moment za obisk ljubljanske univerze, da se tu učč baš tistega prava, ki velja Dalmaciji in Slovenili kot skupno pravo.
2. Zanimiv pojav, ki ga statistika kaže, je-tudi ta, da število slušateljev v poletnih semestrih v primeri z zimskimi redno za nekaj odstotkov pada. To si moremo le tako tolmačiti, da slušatelj tekom zimskega semestra, s katerim je akademske študije pričel, uvidi, da z akademsko karijero ne bo nič, bodisi da usahnejo gmotni viri, bodisi da se mu zdi študij prenaporen.
8.	Med fakultetami sta se juristična in tehnična borili za prvenstvo naj-jačjega obiska do leta 1922; v letnem semestru navedenega leta pa je prevzela tehnična fakulteta vodstvo in ga
tudi obdržala. Dočim se je število slušateljev pravnikov gibalo doslej vedno okrog 350 tako, da je bilo n. pr. že v zimskem semestru 1. 1920-21 skoro enako število kakor v zimskem semestru 1. 1924-25, vidimo pri tehnični fakulteti v tem pogledu naravnost ogromen porast! Slušateljstvo je narastlo od prvega semestra do desetega za 101 %. Mislimo, da temelji pri pravnikih nekakšna stalnost v številkah na že povdarjenem dejstvu, da prihaja obisk v prvi vrsti krajevno samo za take slušatelje v poštev, ki nameravajo svoj poklic v istem okolišu izvrševati, katerega zakoni so predvsem predmet akademičnega razlaganja. Ti kraji — Slovenija in Dalmacija — pa dajejo prilično vedno enak kontingent akademskega naraščaja-Za tehnično fakulteto pa pridajo vsi tisti momenti v poštev, ki smo jih že navedli pri motrenju celokupnega porasta, osobito pa dotok slušateljev iz Hi-vatske, Bosne, Srbije, poleg tega pa seveda še nadaljnji velevažni moment, da se mladina vedno več in več obrača k študiju za tehnične poklice, kjer si obeta — po navodilih svojih roditeljev in prijateljev — mnogo višjih dohodkov, kakor pa v poklicu na podlagi filozofičnih ali ju-ridičnih študij. Zdi se nam pa, da se utegnejo njihove nade izkazati za — presmele. Gotovo je še mnogo podjetij z nastavljenci tehnične stroke, Ki niso naše gore listi. Ali vprašanje nastane, ali ne bo podmladek prehitro narastel do take množine, da ga bolj polagoma se razvijajoča industrija ne bo mogla primerno pospraviti. Kajti starejših, izkušenih sodelovalcev stari obrati ne bodo mogli na vrat in nos zavreči, ker bi to pomenilo prevelike gtnotne žrtve. Dobrobit tehničnih podjetij zavisi od možnosti uspešne konkurence, zato pa potrebuje stalnih izkušenih moči. Bog ne daj, da bi mislili na -odsvetovanje tehničnega študija v obče! Tudi mi se dobro zave-< amo, da je naši državi lastna industrija -krvavo potrebna in da bo le tedaj v resnici naša industrija, če bomo imeli svoje krvi inženirje, arhitekte, geodete, kemike. Ravno zato pa bi zaklicali vsem tistim, ki se hočejo posvetiti tehničnim strokam, da
bo že v nekaj letih odločevala zgolj še strokovna temeljitost in sposobnost, in da naj zato vsi tisti, ki hočejo študirati tehniko radi boljšega zaslužka*, dobro prevdarijo, ali imajo poleg volje, da bi dobro zaslužili, tudi resnično za tehnično stroko potrebnih talentov.
4. Glede ostalih treh fakultet, filo-zofične, medicinske in teologične naj z narodnogospodarskega stališča pokažemo na precejšno stalnost filozo-fičnega podmladka, na rahlo padanje števila medicincev in pa na mal, pa skoraj dosleden porast teologov. Za filozofe pridejo najbolj idealni poklici v poštev. Zdi se, da je baš za to precej slušateljstva od najvišje številke v letu 1922 odteklo na — praktičnejše poklice in da je za to skupno število filozofov odtlej padalo. Glede medicincev bi pričakovali baš iz vidika, da se slušateljstvo obrača k praktičnim poklicom, — krepkega porasta. V resnici pa vidimo rahlo padanje. Vzrok temu dejstvu je pač nevarnost, ki preti ljubljanski medicinski fakulteti, da jo ob tej ali oni priliki iz političnih vzrokov ukinejo. Seveda vsak budžetni zakon bi smel kot nov zakon razveljaviti prejšnji zakon, s katerim je bila med. fakulteta ustanovljena. Ali tako postopanje ne bi bilo vredno pravne države. Če je potreba medicinsko fakultete podana (in to je narodna skupščina pred kratkim časom z zakonom potrdila!), pa če je fakulteta odtlej izpolnovala svojo nalogo z znanstvenega stališča (in to potrjujejo tudi tuje medicinske.fakultete, na katere prihajajo slovenski medicinci z ljubljanske!), potem naj bi se ljubljanska medicinska fakulteta, ki obstaja itak le iz dveh letnikov, pustila v miru, dokler ugodnejše prilike samo ne nanesejo, da se bo mogla razširiti v popolno fakulteto.
Glede teologične fakultete, ki kaže, kakor že rečeno, rahel porast, bi le omenili, da se nam zdi nekakšen barometer za presojo narodno-gospo-flarskega stanja našega naroda. Če gre kmetiškemu stanu, ki je glavna sostavina našega naroda, dobro, gredo kmetiŠki sinovi z večine študirat tisti laični poklic, kamor jih vleče lastni okus, ali pa ostanejo sploh do-
ma. Mislimo, da se ne motimo, ako čitamo iz statistike slušateljev teologov, ki prihajajo kakor znano, skoraj izključno iz kmetiškega miljeja, da se našemu kmetu ne godi več tako dobro, kakor n. pr. v prvih dveh treh letih po prevratu, prav gotovo pa ne bolje!
(Konec sledi.)
Porast dinarja in naši izvozniki.
Na penami seji Trgovske in obrtniške zbornice v Beogradu, je nje podpredsednik g. Miljutin Stanojovič podal glede porasta dinarja sledeči referat: Nagli porast dinarja vznemirja cel trgovski svet, tako uvoznike, kakor tudi izvoznika, in upravičena je njih bojazen osobito, ker se nahajajo v naglih, nenaravnih spremembah tečaja. Tudi najnižja vrednost dinarja, ako je stabiliziran, je manj opasna nego ako se tečaj dinarja v nekolikih dneh izpremeni za 20%, kakor je bilo to v mesecu januarju t. 1.
Potrebno je, da se tu vpraša, ali je bil ta nagli skok dinarja neposredna posledica večjega pritoka deviz, ali pa špekulacija? Ako se pogleda natečaje zadnjih mesecev preteklega leta, se bo videlo, da se je dinar v pro-šlem letu postopno in normalno popravljal. Tako je 100 Din v Curihu, veljalo švicarskih frankov: v septembru okoli 7.23; v oktobru 7.50; v. novembru 7.55 in v decembru povprečno 7.70. Po podatkih o našem izvozu, bi se moral dinar v Curihu popraviti mesečno za 10 centimov rta 100 Din in bi moral na ta način v mesecu januarju varirati med 6.80 in 8. Nepričakovano je pa veljal dinar v Curihu 29. decembra 8 80; 5. januarja 7.96; in je dne 9. ianuarja hkratu skočil na 9.13 in y«. Nato se je začel vračati na normalno bazo in je 10. januarja noti-ral 9.10, a 3. januarja 8.45. Verjetno je, da se bo v februarju gibal med 8 in 8.20 ali pa nekaj više, zbog. velikega izvoza koruze. Vendar je nemogoče, da bi dosegel 9.12 in Va, kakor je notiral že 9. ianuarja.
V teku šestih let, t. j. od začetka 1919 pa do konca 1924, se je uvozilo
v m£p .državo za 33.300,000.000 Din. Od K ga go mora odbiti okoli 3 milijarde uvoz; nega, blaga na račun reparacij in ostalo bi čistega uvoza za
30.300.000.000 Dju. Ako odbije,mo od tega izvoz v iznosu 25.600,000.000 Din preostaja deficit v iznosu -i milijone
700.000.000 Din. Po izvozu, ki je vsako leto večji, se. bo ta deficit v trgovinski bilanci izravnal v teku petih -le:t. ■	'•
1.	Na«, mesečni, izvoz znaša okoli 900 milijonov Din. Od tega ni bila vsaj polovica deviz za to blago prodana in tedaj so bili naši izvozniki, zbog naglega in nepričakovanega porasta
dinarja v januarju t. 1. oškodovani najmanj za 10 % ali celokupno za 50 milijonov Din. :	’
2.	Naglo in nenaravno visoko skakanje dinarja more za nekoliko, časa zmanjšati naš izvoz in ako je bila potrebna državna intervencija, kadar je dinar padal, je ravno tako potrebna intervencija tudi sedaj ko se dinar tako naglo popravlja. Zbog prehitrega porasta češkoslovaške krone, je češka industrija utrpela veliko škodo, a države z drago valuto kakor: Švica, Amerika, Holandija niso niti mogle izvažati vse svoje proizvode, ker jim je bil denar predrag!
0 razsodišču ljubljanske borze za blago in vrednote zlasti o njegovi pristojnosti ter o razsodiščnih senatih.
Bonna razaodiftča poslujejo po svojih last- j nih, oblastno potrjenih pravilih. To ineti.u- | cijo lahko označimo sploh kot poseben privi- ; legij trgovskega stanu; pripušča namreč tr- j govcem, da si za razsojo svojih medsebojnih j sporov zbirajo sami soduike iz svojega stanu, [ postopanje pred sodiSČein pa je skraj&ano in j lako urejeno, da morejo stranke pričakovati končnoveljavno režitev spora v najkrajšem času, ne da bi pri tem trpela temeljitost razpravljanja in presoje. t'ri ljubljanskem borzr nem razsodišču se more n. pr. računati, da pride do končnoveijavne rešitve, oziroma do izvršilnega naslova povprečno v pur tednih po vložitvi tožbe. Daljše trajanje postopanja utegne le 'izjemoma nastopiti. Borzno razsodišč« sodi končnoveljavno. Proti njegovemu razsodilu ni priziva in sploh uolienega rednega pravnega leka, n eventualna ničnostna tožba ali pritožba ne oVira izvršbe razsodila.
Dajatev v denarju, ki se je naložila v raz-sodilu, se mora izpolniti v 24 urah. Za druge dajatve smo razsodišče določiti rok nad 24 ur-in sicer za stranke, ki stanujejo v Ljubljani, običajno tri dni, za druge 8 dni.
Ti takozvani paricijski roki začno, ako so bile stranke pri razglasitvi razsodila prisotne, teči z razglasitvijo, sicer pa od dneva vročitve razsodila obvezani' stranki.
Ni trgovca, ki bi se zlasti ob sklepu 1. bilance in razmišljujoč o usodi »vojih odprtih terjatev ne zavedal (Himena borauega razsodišča in ugodnosti, ki jih nudi. strankam ta inštitucija. - Teh ugoduosti. pa so bo mogel poalužiti le v slučaju pristojnosti tega sodišča. Razsodišče mora namreč vselej, tudi brez ugovora, uradoma baviti se z vprašanjem svoje pristojnosti in ako ta ni podana, tožbo zavrniti. VBak trgovec, ki mu je na tem ležeče, da spravi stvar v slučaju spora pred borzno razsodišče, treba torej, da skrbi pravočasno, redoma že ob sklepanju posla za to, da bodo podani za pristojnost razsodišča predpisani pogoji.
Po obstoječih predpisih (§§ 2., 3. in 4. pravilnika za razsodišča) je razsodišče Ljubljanske bora« za blago in vrednote namreč pristojno: ,
1, Za spore, ki izvirajo iz poslov, sklenjenih na Ljubljanski borzi za blago in vrednote. Tu gre za takozvano absolutno kompetenco razsodišča- ter se odnosni s(>ori morajo reševati pred razsodiščem, ako se mso stranke pismeno pogodile drugače ■(§ 2/a in 3. pravilnika za razsodišče).
2. Za spore, ki izvirajo iz trgovskih blagovnih poslov, ki so bili sklenjeni zunaj borze, toda le, ako sta se obe stranki podvrgli pristojnosti razsodišča S pismeno pogodbo že ob sklepanju ali vsaj pred izvajanjem posla. V tem primeru se govori o dogovorjeni ali proroglrani pristojnosti. Ta prorogacija pa je dopustna le, ako se opravilo, ki je predmet spora, nanaša na blago, s katerim se sme trgovati na borzi. Vrh tega objektivnega pogoja mora biti tuai podan pogoj, t. j. vsaka sporna stranka mora biti ali organ javne
uprave, ki kot tek nastopa ali trg. druida
ali pridobitna gosp. zadruga ali član katerekoli borze ali taka oseba, ki se buvi po >o-klicu s produkcijo, trgovino ali predelovanjem takih premičnih stvari, ki so predmet dotičnega opravila.
Vsaka sporna stranka mora imeti vsaj eno izmed teh naštetih svojstev. Za to se n, pr. niti protokolirani trgovec, ki ni član borze, ne bo smel podrediti pristojnosti razsodišča, ako se ne bavi poklicu s produkcijo; trgovino ali predelovanjem takih stvari, ki so predmet dotičnega posla, dočim se more, kdor je član borze, podvreči pristojnosti razsodišča tudi, ako se po poklicu ne bavi s takimi posli.
Predpisu glede oblike pogodbe o pristojnosti razsodišču je zado&čeno, ako sta obe stranki že ob sklepu posla podpisali sklepno pismo ali uaročilni list z dotično prorogacij-sko klavzulo. (Po obeh pogodu ikih podpisani uaročilni list je v bistvu in učinkuje kot skelpno pismo). To klavzulo, ki se glasi: »za* presojo eventualnega spora je pristojno razsodišče ljubljanske borce-« ali »za slučaj spora za stranke podvržejo razsodišču Ljubljanske borze« ali slično, je uvrstiti v kontekst sam, t. j. v besedilo sklenjenega pisma ali uaročilnega lista. Klavzula more biti pisana ali tiskana in sicer v lahko čitljivi in razločljivi obliki. Protokolirani trgovci in borzni člani so podrejeni borznemu razsodišču že s lem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo ali naročilni list s pro-rogacijsko klavzulo.
Ako pa se stranki nista podredili pristojnosti razsodišča že ob sklepanju posla, moreta to storiti, seveda pismeno, tudi pozneje pred izvajanjem posla. V tem pogledu bo zakonu vetrežeuo, ako n. pr. obe stranki podpišeta v sklepnem pismu (naročilnem listu) naknadno dodano prorogacijsko klavzulo ali kak drugi na sklenjeni posel nanašajoč se spis s tako klavzulo, ali ako n. pr. ena stranka na pismeno poročilo nasprotnika, da bo gotovo stvar v slučaju spora spravil pred borzno razsodišče v Ljubljani, v (pismenem) odgovoru pove, četudi mimo-gride, ali vendar dovolj jasno, da se pridružuje izjavi glede pristojnosti razsodišča.
Sporazum glede pristojnosti mora biti sicer dokumentiran, ter se mora tožilelj o tem izkazati že ob vložitvi tožbe, toda ni potreba, da je spisan na eni in isti listini.
Najbolj enostavno in praktično pa je seveda, da se stranki že ob sldepanju posla obenem dogovorita glede pristojnosti razsodišča in ta dogovor v samem sklepnem pismu ali naročilnem listu v prej omenjenem smislu ugotovita.
V svrho zlasti olajšave službe razsodnikov pa je -potrebno še posebej pojasniti sestavo senatov razsodišča v posameznih slučajih.
Razsodišče (senat) sestoji v poedinih primerih iz treh ali petih razsodnikov. Vsaka stranka si izbere namreč enega ali dva raz-
sodnika iz kolegija razsodnikov (stranka, ki i n) član borze, »mo izbirati sodnike tudi iz j iiaonka razsodnikov, ki uiso člani- borz*'). | Ako imenuje ena stranka dva razsodnika, j mora druga stranka imenovati tudi dva. | Tožilelj mora imenovati razsodnike že v lož- i bi, ' toženec v roku, določenem za to v i vabilu k razpravi.
Tako od strank za posamezno pravdo izvoljeni razsodniki pa si izberejo predsednika senata iz imenika kolegija sodnikov ali iz imenika razsodnikov, ki niso člani borzo.
S tem je sestavljen goriomenjeni senat trojice ali petorice.
Tajnik razsodišča sodeluje v senatu s posvetovalnim g Lanom.
Iz gorirečenega je razvidno, da odvisi od strank samih, pravzaprav tudi le od ene 1 samo stranke, ali naj posamezni spor pride pred senat trojice ali petorice. Pravilnik ljubljanskega borznega razsodišča se v tem pogledu na obseg pravnega predmeta, oziroma na visokost iztoževane terjatve sploh
ne ozira, k-r bo po tretjo val tudi v tej smeri primernega popravila. Do tedaj- pa bi bilo zelo priporočljivo, da bi atrauke same tako postopale,_da pridejo spori pred. senat peterice le izjemoma In le, če gre za res visoke zneflke. (Pri rednih zbornih sodiščih sodi na I. instanci tudi v trgovskih poslih pri pravdah v denarju ali v denarni vrednosti do vStevši 125.000 Din sodnik poediniec, n na II. instanci senat trojice). To bo po gorirečenem doseženo, ako si vsaka stranka izbere le po enega razsodnika. S tem bo izdatno olajšana služba razsodnikov. Pričakovati je namreč, da se bodo posli pri razsodišči!, v doglednem času pomnožili ter da bodo posamezni razsodniki, ako ne postanejo senati trojice navada, n oni petorice izjema, prepogosto prihajali na vrsto, da vrše svojo slulbo, Kazsodniki se vkljub svojim zasebnim poslom žrtvujejo — njih služba je brezplačna — v interesu trgovskega stanu in so torej tudi od strani tega stanu pač vredni vsega obzira.
Pojem očitne malomarnosti in izgubljenega dobička.
I* trgovinskosodne prakse.
Ob železniški postaji, kjer je izredno živahen lesni izvoz, je toženec imel v najemu prostor, ki ga je uporabljal za lesno skladišče. Ko je najemna doba potekala, je bila javna dražba, na kateri je pa toženec podlegel tožitelju, ki je več ponudil in ki mu je zato prostor bil dodeljen v najem za tisto leto. Toženec je imel zastavljen ta prostor z 12 do 15 vagoni lesa in ga je izpraznil še le črez 37 dni potem, ko je njegova najemna doba bila potekla. Radi tega ga je tožil tožitelj za odškodnino, med drugim tudi za odhod zaslužka v znesku 1000 dinarjev. Utemeljeval je to svojo zahtevo s tem, da je izdražil ta prostor kot trgovec z lesom, da ga po možnosti izrabi v svoje trgovske namene; to mu je preprečil toženec s tem, da tako dolgo prostora ni izpraznil, drugod pa on, tožitelj prostora ni mogel dobiti, ker je v kraju silno pomanjkanje takih prostorov; da je imel iz-draženi prostor na razpolago, bi bil lahko v tem času nakupil vsaj dva vagona lesa in bi ju bil, ker je tedaj bila zelo živahna lesna kupčija, gotovo prodal z dobičkom najmanj 1000 dinarjem. Toženec pa niti trditi ne more, da mu je sploh bilo nemožno, da bi prostor takoj izpraznil.
Toženec se je upiral tožbenemu zahtevku iz dveh razlogov. — Za izgubljeni dobiček bi bil odgovoren le, ako bi glede izpraznitve najetega prostora bil postopal očitno malomarno. Postopal pa še nemarno ni, marveč vestno kakar v svojih stvareh. Po dražbi ni na ta prostor nobenega lesa več dovažal; pač pa je dal svojim ljudem takoj nalog, naj njegov les nemudoma pričnejo odvažati, in ‘so uslužbenci res tudi takoj pričeli z odvažanjem. Da se pa odvažanje tale o zavleklo, krivo je poleg precejšnje množine lesa zelo slabo vreme. Bilo je snega na .debelo. Delavci bi zahtevali za odvažanje izpod snega neobičajne mezde in presegalo bi običajno pazljivost, da bi ob takih stroških nadaljeval z odvažanjem. Poleg snega je imel pa še druge težave: saj ni raz-
polagal z drugim prostorom, kamor bi bil les mogel spraviti. Da pa je bil svoj les prodal in da je morda tudi potrebne vagone imel na razpolago, tožitelj niti trdil ni. — (Jlede zatrjevane škode pa se brani toženec tako, da ne zadostuje samo abstraktna možnost, da bi tožitelj bil napravil dobiček; škoda je morala marveč nastati, mora biti konkretna, kar pa tu ni. Saj se izrečno zahteva dobiček, ki bi ga tožitelj lahko dosegel, pa ga ni dosegel. Ni torej zadosti, da je morda verjetno, da bi tožitelj ob pravočasni izpraznitvi skladišča lahko nakupil primerno množino lesa in da bi pri tem dosegel zatrjavani dobiček. Trditi in seveda tudi dokazati bi bil moral marveč, da je že imel kupljeno in že prodano gotovo množino le6a, da pa jo moral nakup in prodajo z dobičkom opusiti, ker toženec ni pravočasno izpraznil skladišča in tožitelj ni imel kam z lesom. Da bi bil dobiček dosegel, da nista prišla vmes toženče-vo dejanje ali opustitev, bi bil moral tožitelj prikazati kot gotovost ali vsaj verjetno posvedočiti. Samo radi tega, ker je izpraznitev trajala 37 dni, pa mu toženec ni odgovoren.
Sodišče je ugotovilo, da bi,bil toženec'mogel izprazniti ta prostor najkasneje v 8 do 1.0 dneh ter je v vseh stopnjah ugodilo tožbenemu zahtevku. Razlogi so nastopni:
Malomarnost je očitna, ako se je ob kršitvi pravic drugega opustila ona mera pozornosti ali pazljivosti, ki jo redno uporabljajo ljudje navadne brižnosti. Ta brižnost bo v različnih ljudskih krogih različna. V navzoč-nem primeru sta bili obe stranki trgovca iste (lesne) stroke v istem kraju. Toženec , je moral brez posebne pazljivosti poznati posledice, ki bodo domnevno nastale na škodo tožeče stranke s tem, če pusti skozi 37 dni ležati.svoj les na tožiteljevem skladiščnem prostoru. Ko je navzlic temu vedoma odlašal odstraniti les, je s tem razodel hudo brezbrižnost na-prain tožiteljevemu pravnemu krogu. Ta toženčeva krivda je torej očitna
listek.
Herbert N. Casson:
Dvanajst tipov.
Š e s ti t i p: VPRAŠAJTE SVOJEGA BANKIRJA!
(Nadaljevanje.)
Je uporaben mož, ki stori to, kar r.iu naročite. Dela za vas pota, vas drami in vam pove novice dneva. Kupi za vas in proda za vas. Toda voditelj? Niti trenutek!
Ampak v džungli so še druge vrste ljudjo. Ti nikakor ne trde, da bi bili voditelji, toda vedo več ko voditelji. To sp bankirji.
Bankir je čuvaj. On je mož, ki čuva denar, da se ne izgubi. Njegova edina misel je: sigurnost.
čeprav tudi on ne pozna stez džungle, pa so mu vsaj znana dobra skrivališča. Svoje življenje uporabi za študij znakov nevarnosti.
Še več ko to! Če hoče, vas more bankir oprostiti iz neprijetnosti. V tem je visoko nad mešetarjenj.
Edina misel mešetar ja je, kako bi
svoje kliente neprestano pripravil do kupovanja in prodajanja. Od tega živi. Edina misel bankirja pa je, kako bi svoje kliente obvaroval px*ed izgubo.
Mešetar je plačan izključno samo od provizij od onega, kar je njegov klient kupil ali prodal. Bankir ima navadno svojo trdno pristojbino. To v bistvu razloži nasprotje.
Če bi prejemal mešetar trdno pristojbino in če bi bil bankir navezan izključno na provizije, potem bi bilo njuno razmerje do finance najbrže nasprotno. Če v njujin prid ali škodo, ne ve nihče.
Eno dejstvo pa je na vsak način nesporno, to namreč, da je bankir bolj ko kdorkoli drug v položaju, podati neinteresiran nasvet. Samo malo klientov se zadostno poslužuje svojega bankirja. V svojih mladih letih sem imel deset let konto pri svojem bankirju, predno Bem ga prosil za posojilo in štirinajst let, predno sem ga vprašal za svet glede svoje naložbe.
V teh davno preteklih letih sem se obrnil za svet na nekega mešetarja in na domačega agenta. Potom prvega sem izgubil 250 funtov šterlingov, po-
tom drugega pa 1000 funtov šterlin-gov. Toliko me je veljal nauk, da se nikdar ne sme vprašati za svet tistega, ki je plačan od provizij.
če greste k svojemu bankirju po nasvet, potem si pomagate v dvojnem oziru.
Prvič boste najbrže dobili pameten nasvet, drugič boste najbrže popravili bankirjevo mnenje o sebi in tako pomnožili svoj kredit.
Bankir je nekak opazovalec v džungli finance. Nobenega vzroka nima, da bi sebe ali svoje kliente presl<v paril. Je mož vsestranske delavnosti in preveč ve o džungli, da bi se na-zival za vodnika v njej. Ne more vam povedati, kako bi v normalnih časih obrestovali svoj kapital po 12 odstotkov, pač pa vam more povedati, kako se vam bo kapital sigurno obrestoval po 6 odstotkov.
Ne more vam povedati, kako bi vaš denar podvojili, toda povedati vam more, kako si ohranite to, kar imate.
Tudi vam ne more pokazati pota k zlati gori, pa čeprav ve, da jo sem pa tam kdo po sreči ali po zasluženju najde in da postane potem bajeslovno bogat.
Bankir bo pri svojih lastnih naložbah hodil vedno po varni poti sigurnosti in iz tega vzroka je za vsakega začetnega neizkušenega nalagatelja spočetka najboljši svetovalec.
Bankir stoji danes v ospredju vseh stvari. Svet sloni na njegovih ramah. Vse te mednarodne denarne zmešnjave, o katerih govore politiki, bodo niorali končno urediti bankirji in ne parlamenti in kongresi. (Tu je Casson čisto pravilno predvidel dogodke, kakor so se z Dawesovim načrtom uresničili, ko je odločujoča beseda na londonski konferenci dejansko pripadla bankirjem Op. prev.)
Bankir je čuvar ljudskega premoženja. Kot tak se mora iskazati. On mora dati politikom svoja navodila.
Noben navaden knjigovodja ni bankir. Tudi ni varuh. On je zaupnik. On je voditelj, vseeno če to hoče ali ne.
Zato je moj šesti tip:	Vprašajte
svojega bankirja. Ne zanesite se na svoj'} lastne malenkostne izkušnjel Š Tanj pa na svet tistega, ki more i vaše izgube izvleči za sebe do-’ eekk
(Dalje sledi.)
malo*mirii'b*t po •§ 1924 obo." dri; zak,,-ki-^bvezujd toženca, da odškoduje 46-. žitelja tudi za izgubljeni dobiček,' ^" • Izgubljeni dobiček si pa razlaga toženec pr«k.«zfcov ako 43f*U, da bi marala biti dokazana dotočna prilika, kjer bi bil toži*el j lahko dosegel dobiček, ki ga pa ni dosegel le radi toženčeve krivde. Tožiteltrguje z lesom in si je bil ves sporni prostor vzel-v. najem za namene svoje trgovine. Ni se pa trdilo, da prostor ni bil v razmerju z njegovo trgovino. Domnevati je torej, da je mogel tožitelj v oiii dobi napraviti ugodne lesne kupčije; ako ne bi bil sporni prostor založen po to-ženčevem lesu; konjunktura da je bila tedaj zelo ugodna in da bi bil mogel tožitelj pri tom zaslužiti najmanj vto-ženo vsoto. S temi ugotovitvami je pa popolnoma ustreženo zakonitemu pojmu odišlega dobička po § 1293. obč. drž. zak.
R. St.
Trgovina.
Poljaka prizadevanja /a balkansko tr-
iišče. Poljska, vlada je naprosila rumun-sko vlado, da ji dovoli za prevoz, nekaterih vrata blaga na romunskih progah 5C odstotni 'popust tarife. Gr<? za poljsko izvozno blago v Bulgarijo in v našo državo in za uvozno .blago Poljske iz teh držav, ki >se prevaža preko Romunije.
Poobluščena trgovinska agentura v Budimpešti. V Budimpešti je začela poslovati pooblaščena trgovinska agentura kraljevine SHS. Naslov agenture je: Agence Comipenrciale Privilegije du Royaume des Serbes, Croates et Slovfc-ne^ Budapest, Akademia utca 3. Naslov za brzojavke je: Vovjanič — Budapest. . .
Potrditev poravnave. Sodno je potrjena poravnava Milka. Jesiha, trgovca v Ljubljani.	.
Prepoved uvoza živine iz Italije v Švico. Švicarska zvezna vlada je vsled razširjenih živinskih kužnih bolezni v Italiji prepovedala uvoz živine iz Italiji
Italijansko ministrstvo za narodno gospodarstvo in draginja. Italijansko ministrstvo za narodno gospodarstvo je naložilo trgovskim zbornicam, da ustanovijo posebne urade, ki bodo zbirali podatke o draginji, ki jih potrebuje glavno statistično ravnateljstvo v Klinu.
Podražitev pšenice. Cenam za pšenico na svetovnih tržiščih, ki se v zadnjem času izdatno dvigajo, slede tudi naša uo-inača tržišča. V Novem Sadu je pred kratkim cena dosegla višino, na kateri je bila 1. 1921, ko je biila izza preobrata najvišju. Prvi novosadski valjčni mlin je kupil na ta mošnji borzi sedem vagonov pšenice po r>00 Din. Na osješkem trgu se je tudi ta kurz že prekoračil. Ogrski mlmi »o kupili 500 vagonov ame-rikanske pšenico po 510 Din.
Prodaja raznih odpadkov se bo vršila dne 27. februarja pri upravi 4. zavoda za izradu vojne ode^e v Zagrebu. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja konti, svinjak« dlake, masla in kazeina. Centralna mlekara državnega posestva -Belje« v Belem Manastiru (Baranja) ima na prodaj en vagon suhih kosti, 400—500 kg oprane svinjske •dlake, 5500—400 kg topljenega čistega masla in 70 q kislega kazeina. Ponudbe le poslati do 20. februarja t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v picami trgovske in obrtniške zbornice v 'Ljubljani interesentom na vpogled.
■\&i£šseaaamams&i£8i&t&tssm
r:~.....................    ’
*
.BUDlR-f
Industrija
Kriza italijanske sladkorne industrije. Italijanska sladkorua industrija je v težki krizi. Domneva se celo, da je krita tako akutna, da bode morala pozapreti tovarne. Produkcijski stroaki presegajo svetovno tržno ceno in tovarne f*o primorane delati ^ veliko izgubo.
Ouo.ritje premoga pri Kraljeva. V Varandolu pri Kraljevu *o odkrili ledišče premoga, ki ima 6500 kalorij. Na
lice mesta se je podala posebna komisija, ki bo proučiUt luičin izkoriščanja premogovnika in možnost industrijske železniške proge, ki bi se vezala na progo Stalac—Užice.
Oenarstvo.
Stanje vlog v italijanski poštni hra-nilnici v letu 1924. Položaj vlog v poštni hranilnici je bil do 31. decembra- 1924 sledeči: Vloge ho znašale 3.458,450.240 71 lir, dvignjene vloge pa .so doseglo iznos 2.899,884.283.97 lir. Prebitek znaša to- ■ rej za leto 192i 558,565.956.74 lir.
Vprašanje francoskih dolgov in Zedi- 1 njene države. Bivši fruncbski poslanik j v Washingtonu je ob svojem povratku v Pariz izjavil novinarjem, da prinaša iz ; Amerike vtis, da bo vprašanje franeo- t sirih dolgov napram Ameriki ugodno j rešeno in da pride v kratkem do toza- J devnega sporazuma, ki bo v veliko ko- i rist Franciji.
Carina.
Ukinjonje uvoznih carin na Turškem. \ Turška vlada je dovolila carine prost uvoz med drugimi za sledeče predmete: :
poljedelske stroje, stroje in orodje za - e obstoječe nove tovarne, konje, ovce, govejo živino, revolverje s kalibrom pod 15 miri, cevi za kanalizacijo, vodovode, tiskarske stroke, kose, srpe, strojne ue-le, bencin, petrolej, galico itd. Carinska prostost za te in potiobne predmete se priznava brez vsakih formalnosti.
Zvišanje italijanskega carinskega ožijo.. Carinski a/.ijo v Italiji se je za ta teden zvišal na 370, tako da se mora plačevati za 100 lir 470 papirnatih lir (napram 464 v prejšnjem tednu).
aavkt m takse.
Davčno okr. obla^tvo v Krškem razglaša: V smislu čl. 204 f. z. za L 1924-25 Ur. 1. 43 ex 1924 se objavlja, da se je odmera hišne najemnine za leto 1925 za vse davčne zavezance izvršila. Davčni zavezanci se opozore, da so bodo plačilni nalogi vročili le onim strankam, katerim najemnina -za leto 1924 ni bila predpisana, vsi drugi pa odmerni izkaz lahko v pogledajo pri pristojnem davčnem uradu, odnosno v občinah izven sedeža davčnega urada pri občinskem uradu v času od 9. do vštetega 23. februarja 1925. Vsak davkoplačevalec ima pravico vpo-gledati le njegovo davčno dolžnost zadevajočo predpisne postavke, zn druge S davkoplačevalce pa le, če se izkaže s pooblastilom v davčnih zadevah. Morebitne pritožbe proti predpisu davka, ko-lekovane s kolkom za 20 Din, jo vložiti v 15 dneh po preteku roka za vpogled, j tedaj najkasneje drte 10. marea 1925 pri davčnem okrajnem oblastvu v Krškem.
s gipsom, kredo, saharinom ali drugimi tvarinami in ne vsebuje nikakih
škodljivih sestavin.
Promet
Južna železnica in Jugoslavija. Do-
iui\sko-savska-jadranska železniška družba je sporočila dunajskim listom, da je prišlo pri razgovorih med jugosloveu-sko vlauo in odborom lastnikov obligacij glede plačil jugoslovenske vlade temu kumUetu do sporazuma v tem smislu, da bi jugoslovenska vlada plačala za-ostanok za leto 1923, ki znaša skupuo 5,800.000 zlatih frankov, v štirih letnih oiirokili po približno 1,450.000 zl. frankov, in sicer vsakega prvega novembra v letih 1925 do 11)28. Istočasno bo poravnala v rimskem sporazumu predvidene zamudne obresti. Jugoslovenska vlada bo poo vzela vse korake, da za bodočnost zasigura redno plačevanje četrtletnih vplačil, ter Istočasno odplačuje zaostale kvote za leto 1924, tako, da Do komite mogel že prvega marca pričeti h polnim izplačevanjem zapadlih kuponov.
Vrednostna pisma za Poljsko. Poljska
poštna uprava je določila za denarna pisma v mednarodnem prometu vrednost največ na 5000 zlatih frankov.
Irvozne tariie žehoslovaških državnih
železnic. Dne 1. februarja t. 1. so stopili
v veljavo novi izvozni tarifi na Čeho-slovaških državnih železnicah. Ugodnosti pri prevozu so se na novo priznale /a železo, jeklo, poljedelske stroje, parne k<'tle, lokomotive, mazila, plino-vo jolje, petrolejsko smolo itd. Do sedaj veljavne tarife za te predmete so se znižale z novo izvozno tarifo za 10 do 15 odstotkov.
Iz naših organizacij.
Gronvij trgoveov — Celje vabi na redni letni občni zbor gremija, ki se vrši v četrtek dne 12. t'. m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročilo načelstva; 4. letni račun za leto 1924 in poročilo računskih preglednikov; 5. Proračun za leto 1925 in določitev doklad; 6. Sprememba pravil; 7. volitve; 8. slučajnosti. Ako ne bi bilo ob določeni uri navzočih , zadostno število Članov, sp vrši v smi-| slu § 17. gremijalnih pravil 1 uro kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. — R. Stermecki, 1. r., predsednik.
. zvoz in uvoz.
Uvoz kave. — Generalna direkcija carin je z razpisom z dne 27. januarja t. L št. 2647, odredila, da se sme kvas uvažati lo preko carinarnic., ki imajo kemijske loboratorije (v Sloveniji le preko carinarnice v Ljubljani). Carinarnice imajo nalog, da dovolijo uvoz samo takega kvasa, ki ima najmanj 75 do 85 odstotkov jakosti vrenja in ki ni zmešan
Razno.
Velik uspeh pri tiskanju not na Ceško-HlovaoAem. Nemčija je imela, kakor je to splošno znano že od nekdaj nekak monopol za- tiskanje muzikalij vseh vrst. Nemška založništva iz Lipskega in tuui j urugih nemških mest 30 bila takorekoč b^ez konkurence. Tudi Češkoslovaška je bila glede tiskanja not navezana uo sedaj na Nemčijo.. Istočasno pa so si Čehi od osvobojenja dalje neprestano prizadevali, da bi se v tem pogledu osvo-
bodili pd; .nemške, odvisnost! 4 Jem, <ta razvijejo {a industrij«) v pvpji lastni, državi. Toda- tiskanje not	koinpli-
eirano delo* ki zahteva veliko spretnost in poznavanje raznih tiskarskih tajnosti, katere s<3 pa Nemci, skrbno skrivali. Cehi niso štedili, s trudom, niti s časom m končno je njihovim proučevanjem vendar .uspelo, da so prišli do zadovoljujočega rezultata. V Pragi se je nedavno otvorila prvovrstna tiskarna muzikalij. ki je prestala sedaj na dostojen način svojo prvo preizkušnjo s tem, da je izdala prvi zvezek zbranih del skladatelj.*; Smetane. Tiskarna izda v kratkem tudi zbornik vseh osmih. smetanovih oper. dalje njegove sinlonije, skladbe za gla-sovir, -vokalna dela, kompozicije iz skladateljeve mladeniške dobe, njegova pisma, članke, skratka vsa njegova rm papir položena dela. Zbirka bo obsegala 26 zvezkov in bo tvorila na polju glasbenih izduj nekaj izrednega. Tudi v grafičnem pogledu je uspel prvi zvezek izvrstno, kar pomeni novo zmago češke tiskarske umetnosti. Posebno so se. posrečili tipi not, ki spominjajo s svojo.barvo in obliko na najpopolnejše stare, izdaje. Tisk je popolnoma čist in jasen, na. najboljšem in močnem., pri tem pa mehkem papirju. Največja zasluga za-tehnični in grafični uspeh, gre znanemu češkemu slikarju Frančišku Kisela, ki je naslikal tudi naslove in okraske. Prvi zvezek je izšel v 1000 izvodih, in sicer na podlagi naročil iz CeškoslovasKe in iz inozemstva. Ne samo glasbeniški, temveč vsi urugi krogi javnosti so prejeli Češki tiskarski uspeh z veliko radostjo.	-i-
Angleško-fruncoski odnošaji in vprašanje zavezniških dolgov. List »Petit Parisienc pravi: Ko dospe v Pariz angleški odgovor glede zavezniških dolgov, ga bo francoska vlada vsestransko proučila. Velika verjetnost obstoja, du se Herriot in Clementel nato podata v London, da konferirata s člani angleške vlade ter ž njimi proučita sredstva zn rešitev vprašanja dolgov, ki naj bi za-, dovoljila obe državi. Ob tej priliki se bo Herriot sestal tudi z Baldwlnom in Chamberlainom, da se pogovori ž njima o vprašanju varnosti, ki se tiče v enaki meri obeh držav.
Gospodarsko zbliževanje Italije in Avstrije. — Pred kratkim »o se vršila med avstrijskimi in italijanskimi zastopniki v Ririiu pogajanja za medsebojno znižanje železniške tarife pri prevozu najvažnejših izvoznih predmetov obeh držav. Pogajanja so popolnoma uspela in italijanska vlada se je zavedala, da bo na svojih železnicah za prevoz cele vrste: avstrijskih izvoznih predmetov znižala prevoznino, na primer za rezan les, poljedelske stroje, ovojni papir, vijake, žične vrvi, kose, srpe itd. Na drugi strani se je pa zavezala, avstrijska vlada, da bo priznala enake ugodnosti za prevoz italijanskih izvoznih predmetov, predvsem za poljedelske produkte. Hkratu se je sklenilo, da se uvede direktna železniška tarifa med Benetkami in nekaterimi važnimi, avstrijskimi postajami, ki teže na beneško luko. Sporazum stopi v veljavo dne 1. aprila 192.) in bo veljal najmanj za dobo dveh let.
Občni zbori. »Textilija« trgovska in industrijska delniška družba v Ljubljani, ima dne 23. t. m. ob 11. uri na, Krekovem trgu št. -9 svoj redi letni občni zbor. Tudi ima Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z o. z- v~Ljubljeni dne 19. t. m. ob .15. uri svoj občni zbor. Dalje ima občni zbor Slovenska trgovska d. d. v likvidaciji v Ljubljani dne 19. t. m. ob 14. url v sejni dvorani Trgovske banke.
Francoska zbornica je odobrila žitni zakon. Dne 6. t. m. je razpravljala Zbornica o interpelacijah glede žitnih in krušnih cen, ter je odobrila z 328 glas* >-vi proti 225 dnevni red, ki izraža vladi zaupnico. Zbornica priporoča vladi, da ukrene potrebne mere proti dviganju krušnih cen, ter jo poživlja, da predloži takoj parlamentu zakon, ki določa:. .1-Da se prijavijo oblasti vse žitne zaloge.
2.	Da pokupi vlada domače žito, uvede zaloge za inozemsko žito, in 3. da ustanovi državni žitni urad. Zakon pred\ i-deva visoke kazni za napačno prijavo zalog žita.
Plačan je železniške voiarine s čeki posebne banke. Finančno ministrstvo je pokrenilo, kakor poročajo beograjski li-
s tl, vprašanje ustanovitve posebne banke, ki bi izdajala čeke za plačevanje voza rine in carinskih stroškov. Kasneje bi ta banka organizirala plačevanje tudi pri vseh drugih državnih institucijah v kraljevini. Glavni motiv za to organizacijo je: da se .zmanjša obtok novčanic in tla se olajša delo trgovskim krogom. Slična plačevanja obstoje v zapadnih državah in so pokazala dobre uspehe. 1‘rometno ministrstvo je dobilo od finančnega ministra dotični načrt v proučevanje.
Prisilna poravnava v Avstriji. — Kakor pri nas, se tudi v Avstriji čujejo vedno resnejši glasovi, ki zahtevajo, da ! se določila o prisilni poravnavi temelji- ( to preurede. Osobito se kritikuje poslovanje takozvanih poravnalcev in društev upnikov, predvsem onega na Dunaju, ki razvija jako živahno delavnost po celi Avstriji. Uradni organi se čutijo zapostavljene vsled samostojnega nastopanja društva kreditorjev, ki si je znalo zakonitim potom zasigurati prednostno pravico na svoj zaslužek v izmeri 2% od poravnalne kvote. Kritikuje se tudi postopek sam, ko dopušča, da se vpošte-tajo tudi prijave, ki se vlože po poteku roka, dasi bi se moralo dosledno izvesti načelo, da sme glasovati le oni, ki je kako terjatev prijavil in da se iz poravnalnega sklada plačuje le to, kar je prijavljeno. Avstrijska vlada je na pobudo interesiranih krogov sestavila osnutek novele k zakonu o prisilni poravnani, ki je ravno sedaj predmet vsestranske diskusije. Značilno pri tem je dejstvo, da se gospodarski krogi v tej diskusiji ne postavljajo na stališče, da je treba prisilne poravnave brezpogojno odpraviti, ampak se v bistvu strinjajo s tem, da se določila o prisilni poravnavi poostre v taki obliki, da bodo nudila zadostne kavtile proti vsaki zlorabi. V tem pogledu se stališče avstrijskih gospodarskih krogov povsem strinja s stališčem, katerega je lansko leto v tem oziru zavzela na predlog zborničnega svetnika Elsba-cherja iz Laškega Trgovska in obrtniška /.bomica v Ljubljani.
Nov sušaški most. Člani italijanske in jugoelovenske razmejitvene komisije so imeli pred kratkim redno sejo na Reki. Na tej seji se je razpravljalo tudi o gra- i ditvi novega mostu med Sušakom in J lieko. Do sklepa ni prišlo, ker so bili na dnevnem redu drugi problemi. Vendar pa je gotovo, da zgradi Italija ta most, ki bo iz armiranega betona.
Generalni konzulat Poljske republike v Zagrebu poroča, da se bo vršil v letu 1926 v Poznu Mednarodni sejem in da se imajo tvrdke, ki se za sejem zanimajo, obrniti na upravo sejma in to: Kierow-nictwo Targu Poznanskiego, Poznan, Polaka.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKA ANGLEŠKI PREMOG, SLEZUSKB BRIKETE dobavlja
JttJRIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220. Ij*r- Plačilo tudi o« obroke! '•L
Ljubljanska borza.
9.	februarja 1925.
Blago: Bouls hrastovi, 80, 60 mm, od 2.60 m napn, fco nakl. post. bi. 1230; deske monte, 20, 26, 30 mm, fco meja
den. 550, bL 570; borove deske, 50 nun, 4 m dolž., fco nem.-avstr. meja bi. 710; hrastovi frizi, od 4—9, od 25—60, I. in
II.	vrste, fco Postojna den. 1360; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakl. post., 3. vug., den. 19, bi. 20, zaklj. 19; pšenica bačka, p&r. Ljubljana bi. 560; pšenica bačka, fco Ljubljana den. 475; moka pšenična krmilna št. 8, pap. vreče, b/n, fco Ljubljana bi. 300;- otrobi fini pšenični, jutaste vreče, b/n, fco vagon Ljubljana bi. 240; otrobi pšenični, fini. pol-juta vreče, pol-papirnate \reče, fco Postojna trans. bi. 250; koruza nova, promptna, fco Postojna trans. bi. 275; koruza nova, dobavitev marec, fco l o-stojna trans. bi. 290; detto, dob. april, bi. 300; koruza nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana bi. 250; Činkvantin, prompt., fco Postojna bi. 360; rž, par. Ljubljana, 2 vag., den. 330, bi. 330, zaki|.
330; oves bački, rešetan, loco Ljublja-! na oi. 365; proso prekmursko, fco vag. ! Dol. Lendava bi. 300; krompir beli, fco i dol. postaja bL 155; krompir rdečkasti, | fco štaj. postaja bi. 185; fižol koks, čišč., 1 b/n, fco vagon Postojna trans. den. 340; j fi/.ol mandolon, b/n, fco Postojna trans, j bi. 465; havarirano usnje (eksekutivna j prodaja), 653 kg, den. 11)00, bi. 1000. zak. I 1000.	'	•	'
Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 I bi. 65.50; lote r. 2%% drž. renta za voj. i škodo den. 130, bi. 135; Celjska pos. den. i 209, bi. 212; Ljublj. kred. banka den. 230; Merkantilna banka den. 115, bi. 118, /4iklj. 115; Prva brv. šted. den. 894, bi. 900; Slavenska banka bi. 75; Str. tov. m liv. den. 136, bi. 147; Trb. prem. dr. den. 39<J, bi. 410; Zdr. pap. Vevče den. 100; Stavbna družba den. 280, bi. 290; 4 K- % zastavni listi Kranj, dež banke bL 90.
Dobiček
in zadovoljstvo
svojih odjemalcev boste dosegli le s tem blagom
Tržna poročila.
Tržne ene za meso v Ljubljani. Po
uradnem tržnem poročilu, z dne 31. januarja t. 1. Govedina: V mesnicah po mestu 23—25. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 20—22, II. 16—18, vampov 10, pljuč 8. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 30, II. 25, jeter 20, pljuč 25. Svinjina: 1 kilogram prašičjega inesa I. 28—30, II. 25, pljuč 15, jeter 25, slanine trebušne 21.50, slanine ribe in sala 30, slanine mešane 25, na debelo 25, masti 35, šunke (gnjati) 41.50, prekajenega mesa I. 36, II. 35, prekajenih parkljev 10.50. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 18 do 19, jagnjetine 25, kozličevine 28. Klobase: 1 kg krakovskih 50, debrecin-skih 50, hrenovk 42, posebnih 42, pol prekajenih k rajskih 32.50, suhih kranjskih 40. Peruttnina: 1 piščanec večji 20 do 30, kokoš 40—50, petelin 40—45, ne-pitana gos 70—80, domač zajec manjši 10, večji 17—25 Din. 1 liter mleka 3 do 3.75, 1 kg surovega masla 45, čajnega 60—65, masla 50, bohinjskega sira "50, sirčka 10 Diu.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani (31. januarja). 1 kg kave Portoriko 76 do 84, Santos 48—52, Rio 42—48, pražene kave I. 100—108, II. 76—84, III. 60—70, kristalnega belega sladkorja 15, v kockah 17, riža I. 10—12, II. 8—10, 1 liter namiznega olja 25, jedilnega 22, 1 kg soli 3.50, 1 kg riževega škroba 18, pšeničnega škroba 12, koruznega 10, testenin I. 18, II. 12 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani (31. januarja). 1 kg moke >0«. 7.75, >2«
za kuho 7.25, bele krušne >5« 5.25, črne krušne »7« 4.25, kaše 6, ješprenja 7, otrobov 3, koruzne moke 4.50, koruznega zdroba 5, pšeničnega zdroba 7.50, ajdove moke I. 8, II. 7 Din.
Mariborski tržni dan. Dne 7. t. m. je prišlo 94 slaninarjev na trg in kmetje so pri peljali 8 vozov krompirja in zelenjave in 20 vozov jabolk. Kakor dobro je bil trg preskrbljen, tako dobro je bil tudi obiskan, pa tudi promet je bil živahen. Cene mesu so od pretečenega tedna zopet padle. Slanimarji so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 27.50 do 30 in drob po 25 dinarjev, domači mesarji pa govedino po 13 do 15, teletino 15 do 18 in svinjino po 17.50 do 20 Din, klobase 20 do 35, prekajeno meso 40, slanino 27.50 do 35, drob pa po 7 do 15 Din kg; v mestni mesnici je bilo goveje meso po 15, telečje 20 in svinjsko po 22 Din kg. — Perutnina. Bilo jo je okoli 500 komadov in cene so bile kokošem 25 do 70, racam in gosem 60 do 125 in puranom pa 75 do 200 Din komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Krompir se je prodajal po 10.50 do 11.50 Din mernik (7S kg); čebula po 3 do 6 Din venec, zeljnate glave, ohrovt in solata po 1.50 do 5 Din komad, kislo zelje 3.50, kisla repa 1.50 do 2 Din, maslo 48, kuhano 54 Din kg, jajca 1.25 do 1.50, limone 1 do 1.75, pomaranče 1 do 3 Din komad, datelji 26 do 30 Din kg, fige 6 do 8 Din venec, bučno olje 30 do 33, mleko 3 do 3.50 Din liter, jabolka 1.50 do 5, hruške 8 do 18 Din kg.. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 0.50 do 150 Din komad, brezove metle po 2 do 5 Din
kom., dva; ročna .vozička po 1200 Dia in 1400 Din, koruzna slama po 25 Dia-,1
vroča.-! Jk L	v,-
Seao in slama na mariborskem trga. Kmetje bo pripeljali v sredo 4. t m. 5 vozov *ena in 6 vozov slame, v soboto pa 11 vozov sena in 5 vozov slaine na trg. Cene so bile senu 70 do 87.50, slami * pa 02.50 do 65 Din m 100 kg.
Dobava, prodaja.
Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do. 16. februar-.-ja t. 1. ponudbe za dobavo raznega električnega materiala. (Natančnejši podatki na vpogled pri ekonomskem odelenju tega ravnateljstva). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. februarja t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave peska za livarne. — Dne 27. febrarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železni v Za gre-bu glede dobave gradbenega materiala (cementa, opeke, šamotne moke in opeke itd.). — Dne 28. februarja t. 1. pri poštni direkciji v Ljubljani glede dobave 300 pisemskih in 300 denarnih vreč; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave tapet; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave stružnic.
Pi-edmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 14.000 kg strešne pločevine za kritje vozov. (Natančnejši podatki pri ekonomskem odelenju tega ravnateljstva). Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:	Dne 2.
marca t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave cilinder-skegft olja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave linoleja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave železne pločevine ter glede dobave žarnic. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točno in solidna poslrezba! Zahtevajte cenik!
Najboljši
Hvalni stroj |e edino !•
Josip Peteiinc-a
znamk«
Orltzner m Adler
za rodbino, obr! In lndus(rl]o _ -	-	,,	bllm	Preiemo-
Ljubija n£& vega tpo enik« P»uk*»ezeniu breipUJen. Veiictn« s«rancijs.
Delavnico **> popravil« I* veliko	Tttofrl	913	Na m"!o
TISKARNA. „MERKUB"
Trg. «lnd. d. d.	LJUBLjANA Telefon »t. S*i
SIMON OBEOOftčIČEVA ULICA ST. 13 Tiska Časopise, knjige, posetnice, broSure, letake, cenike, pravila itd-l*«*-taslna knjigoveznica
Ljubljena, Poljanska cesta St.3 Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov
Naprava strelovodov. - Ropalifeke in klosctne naprave.
Izdelovanje posod Iz pločevine zh firnei, barvo, lok ln med vsuke velikosti, kakor tudi posod (Škatle) za konzerve
Originalne potrebščine za OPALOGRAPH (Fixat, Preservat)
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih strojev. Barvne trakove — Carbon — indigo — p«vo8čen papir — kopirni hektografični zvitki. Ludovlk Baraga, Lfubljona, Šelenburgova ulica 61.
Josip Peteline, Ljubljana
No velikoI (btlzs PreJerno»eoa spomenika) ob VOtH No malo!
Priporoča potrebiSCIne *« Šivilje, Urojatc, Čevljarje, sedlarje,
modno blaflo, pletenine, žepne robce. SCetfcce, sukance, toaletno blago. Telelon V15	Telefon »IS
ii.— i"	-....... i—»i	——	■	•
Lasinik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana — Odgovorni urednik F. JERAS.
Ti ah tiskarna »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.