V središču Ormož • Zdravniška zbornica »pozabila« na Zdravstveni dom
O Stran 6
o—	•	t •
mn Stajerski
Aktualno Ptuj • Brez dvigala marsikateri starostnik ostaja zaprt in osamljen v stanovanju
O Stran 3
Ptuj, torek, 12. novembra 2019
Letnik LXXII • št. 87 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si
Politika
Slov. gorice • Voda iz »ptujskih« pip precej cenejša kot iz »mariborskih«
o Stran 4
Aktualno Ptuj • Davko-plačevalski denar v lastnino zasebnika
o Stran 2
Kmetijstvo Podravje • »Če
jih ne bi doma, bi krave redil na Novi Zelandiji«
o Strani 6 in 7
Aktualno Ptuj • Gradnja tržnice proti koncu
o Stran 3
Politika Videm •
»Ljudem pripada čista voda, ne pa voda iz Pinusa...«
o Stran 5
v
Šport
Nogomet • Aluminij edini pozna načrt za "zajezitev" Mure
O Stran 13
Slovenija • V čigave roke gre največ denarja iz kmetijskih subvencij
Mafijski posli kmetijskih velikanov
Da se kmetijske subvencije marsikje izkoriščajo za bogatenje elit in koncentracijo zemlje, ki prehaja v monopolno last peščice, sicer vsake toliko bolj potiho začivkajo vrabčki, tokrat pa so subvencioniranje v evropskem kmetijstvu pod drobnogled vzeli novinarji ameriškega New York Timesa. In kakšno je stanje v Sloveniji? Več na straneh 8 in 9.
Aktualno
Markovčanom se obeta referendum
o Stran 2
Destrnik •
Po zapletih s koncesijo še konflikti zaradi »Pilingerjeve« iniciative
o Strani 6 in 7
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
2 Štajerski
Aktualno
torek • 12. novembra 2019
Ptuj • Davkoplačevalski denar v lastnino zasebnika
Občina postavila vodnjak na zasebnem zemljišču, ga bo zdaj še sanirala?
Pred šestimi leti je bil obnovljen Mestni trg na Ptuju. Sočasno seje postavil tudi vodnjak, ki naj bi bil estetski vodni element. A zadnja leta ni bil v ponos ne občini ne zasebniku (gostincu), na čigar zemljišču je večinski del postavljen, saj za vzdrževanje ni skrbel nihče. Do poletja je (po algah) tekla vsaj voda, zdaj niti to več ne. Popravilo bo najbrž precej drago.
Vodnjak ali bolje rečeno korito, po katerem je od obnove Mestnega trga na Ptuju naprej tekla voda, je presahnil. Razlog sicer ni pomanjkanje vode, pač pa okvara na strojnici vodnjaka. Od poletja naprej je tako nedelujoč. Zaradi visokih stroškov zamenjave vseh potrebnih delov, ki so trenutno v okvari, se išče rešitev, da se sistem preoblikuje na drugi način delovanja. „Gre za sistem enostavnejšega delovanja brez elektronike na principu delovanja potopne črpalke. Če bo takšen način možno urediti, bodo stroški popravila in nadaljnjega vzdrževanja bistveno nižji. Trenutno se zadeva preverja pri samem dobavitelju vodnjaka in bo urejena do pomladi," so pojasnili na ptujski občini. Pripravljala naj bi se podrobna ocena vrednosti oz. ponudba za izvedbo teh del, točnih zneskov, koliko bi obnova stala, tako še nimajo.
Foto: CG
Zakaj vodnjak ne služi svojemu namenu?
Ker je večji del vodnjaka, gre za približno dve tretjini, postavljen na zemljišču, ki je v lasti zasebnika, se seveda postavlja vprašanje, kdo bo investitor sanacije. Prvič, ob postavitvi vodnjaka, je to bil strošek občine, saj se je vodnjak urejal sočasno z obnovo Mestnega trga. Zasebniku, ki so mu uredili oz. tlakovali tudi gostinsko teraso, naj bi občina sicer predstavila predlog za odkup dela nepremičnine, na katerega se je poseglo. Želeli naj bi urediti pravno razmerje v zvezi s postavljeno jekleno konstrukcijo oziroma vodnjakom. „Geodet je opravil posnetek, parcelacija pa še ni dokončana, ker ni prišlo do dogovora," so pojasnili na ptujski občini. Kljub prizadevanjem, da popravijo očitno napako iz preteklosti, od leta 2015 (takrat je bil izdelan predlog nove parcelacije) do danes dogovora niso dosegli.
Tako je bolj ali manj jasno, da bo - ne glede na lastništvo - najverjetneje občina že drugič vlagala v vodnjak, ki sploh ni na njenem zemljišču. Razen, če se bodo predstavniki MO Ptuj drugače dogovorili z lastnikom zemljišča. Da bo pripravljen popravljati občinski vodnjak, je sicer malo verjetno. Je pa dejstvo, da je tudi del zemljišča, ki ga sam uporablja kot gostinsko teraso, last ptujske občine.
Dženana Kmetec
Markovci • Ponovno zavrnili gradnjo doma na že kupljenem zemljišču
Markovčanom se obeta referendum
Večina markovskih svetnikov je tudi v drugo zavrnila osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za del območja južno od šole, kjer naj bi se po načrtu gradil center medgeneracijskega druženja ter s tem posledično znova preprečila nadaljevanje postopkov za gradnjo doma na sicer že kupljenem zemljišču.
Ti svetniki so ponovno zavrnili osnutek (OPPN) za del območja južno od šole za center medgeneracijskega druženja.
Foto: MH
Na zadnji seji markovskega sveta se je odvilo staro poglavje v nadaljevanki o postopkih glede gradnje centra medgeneracijskega druženja na izbrani lokaciji. Kot smo že poročali, so svetniki že na septembrski seji dopolnjen osnutek OPPN za gradnjo doma na tem istem zemljišču, ki ga je občina ob njihovem soglasju odkupila za okoli 350.000 evrov, ravno za ta namen, gladko zavrnili. Župan Milan Gabrovec se je pred sejo ponovno sestal z njimi, tudi za zaprtimi vrati, a jih očitno ni prepričal. Večina svetnikov (Anton Kekec, Uroš Mo-horko Meglič, Daniel Korošec, Gregor Zmazek, Hedvika Rojko, Peter Majcen) se je namreč z zavrnitvijo omenjenega prostorskega akta na zadnji seji ponovno izrekla proti gradnji doma na omenjeni lokaciji, s čimer so prekrižali načrte župana.
Več fleksibilnosti glede oblike doma
Še preden so svetniki že drugič glasovali, jim je Snežana Sešel iz SOU Sp. Podravje dejala, da so v vmesnem času v omenjenem odloku spremenili enega izmed členov, ki omogoča precej več fleksibilnosti glede oblikovanja doma. Poudarila je, da brez sprejema
omenjenega prostorskega akta gradnja doma na tem območju ni možna ter še, da gre v tem trenutku za ednino lokacijo v občini, ki je opredeljena za tovrstno gradnjo in bi se lahko takoj nadaljevalo s postopki za izgradnjo doma. Župan pa je glede na zadnje očitke svetnikom še pokazal idejno zasnovo, kako bi uredili območje ob domu, ki je namenjeno širitvi pokopališča. Po njegovih besedah bi za raztros pepela namenili majhen kos, ostalo površino pa bi preuredili v park z urejenimi potkami, klopmi, zasaditvijo ...
»Zakaj blokirate največjo investicijo v občini?«
A kot že omenjeno, je bila večina rok proti odloku. Nakar je župan odredil desetminutni odmor, po tem pa svetnikom dejal, da je šokiran nad njihovo odločitvijo. Pozval jih je, naj argumentirajo, zakaj temu nasprotujejo. »Javnost in jaz želimo vedeti, zakaj blokirate največjo investicijo v občini in s tem zavirate razvoj občine, onemogočate zaposlitve, onemogočate, da se bodo starejši namestili v domačem okolju, delate proti občini ...,« je ogorčeno dejal.
Kdo se komu posmehuje
Svetnik Franc Kostanjevec, ki je poleg štirih svetnikov glasoval za omenjeni odlok, je predlagal, da prekinejo sejo ter svetniškim kolegom zabrusil: »Vas šest svetnikov se posmehuje celotnemu občinskemu svetu. Nimate nobenih argumentov, zakaj tega niste potrdili!«
Vnela se je vroča debata. »Mi se posmehujemo?! Res govorimo o daleč največji investiciji in v tem je bistvo. Še enkrat lahko ponovim vprašanja, na katera čakamo odgovore,« je odvrnil svetnik Uroš Mohorko Meglič. V nadaljevanju razprave so ponovno poudarili že znane razloge proti tej lokaciji, od tega, da vedo premalo o projektu, da je lokacija zelo utesnjena ...
»Na neformalnem sestanku smo vam podali predloge in povedali, kaj nas žuli. Glede na to, da umeščamo objekt v sam center in da gre za odločitev za naslednjih 100 let, smo premalo seznanjeni s projektom,« je poudaril Anton Kekec.
»Gradnja se je kar nekaj mandatov prenašala. To je zadnji trenutek, ko še lahko razmislimo in dom premaknemo na večji prostor,« pa je povedal Peter Majcen, ki je ob tem še pojasnil, da možnosti o nadaljnji
širitvi doma na omenjeni lokaciji ne vidi, saj je omejena z vseh strani.
350.000 evrov vstran vrženega denarja?
Župan je v burni razpravi znova opozoril na dolgotrajne postopke spreminjanja občinskega prostorskega načrtovanja. Če želijo umestiti dom na drugo lokaciji, ga po njegovih besedah ne bodo imeli še v naslednjih 15 oz. 20 letih. »Z nekimi stvarmi močno zavajate. To se da spraviti skozi v treh do petih letih, odvisno od interesa občine,« pa mu je odgovoril Daniel Korošec, ki se pri tem ni ustavil: »Tudi pri vrtcu se je odvijala podobna zgodba. Svetnike, ki sicer niso bili proti vrtcu, ampak proti leseni izvedbi, ste na koncu spravili tako daleč, da so projekt potrdili. V prvem letu pa je bilo čez 100 reklamacij ali celo več ...«
Zakaj sedaj nasprotujejo tej parceli, če so pred časom potrdili njen nakup, pa je izpostavil svetnik Zlatko Bratuša: »Potem smo teh 350.000 evrov vrgli proč ...«.
Župan se umestitvi doma na tej lokaciji kljub temu ne bo odpovedal. Napovedal je, da bodo s tem vprašanjem šli na referendum: »Naj ljudje povedo!«
Monika Horvat
Ptuj, Podravje • Občinarji na sestanku o sežigalnici
Lokacija za sežigalnico na Bregu ob centralni čistilni napravi
Minister za okolje Simon Zajc seje v minulem tednu sestal z župani in predstavniki petih občin, ki so pokazale interes za gradnjo sežigalnice. Med njimi je tudi mestna občina (MO) Ptuj.
Poleg predstavnikov MO Ptuj so se sestanka pri ministru Zajcu udeležili župani ali predstavniki občin Ljubljana, Maribor, Jesenice in Kočevje. Naštete občine so izkazale interes in namen za gradnjo objekta za termično obdelavo odpadkov oziroma sežigalnice.
„Na srečanju je bilo dogovorjeno, da bodo občine z našo pomočjo oblikovale idejne zasnove predvidenih rešitev. Te bodo predvidoma vsebovale lokacijske prikaze, varnostne rešitve in zasnove tehnologije, časovnico in načrt vključevanja lokalne skupnosti. V roku treh mesecev bo izdelan pregled
vseh možnosti posamičnih predlogov, nato bo sprejeta odločitev, ki bo podlaga za nadaljnje korake. Cilj je, da Slovenija sama poskrbi za svoje odpadke," so navedli na okoljskem ministrstvu.
Ptujski mestni svetniki so županji Nuški Gajšek pooblastilo za pogovore in načrtovanje sežigalnice dali s sklepom mestnega sveta. Sprejet je bil na septembrski seji.
Lokacija, kjer bi lahko stala ptujska sežigalnica, je ob centralni čistilni napravi na Bregu. Z OPN je območje že opredeljeno za ta namen. O nedavnem sestanku pri ministru Zajcu na temo sežigalnice so
Poleg Ptuja so za gradnjo sežigalnice zainteresirani še simbolična.
Foto: M24
v Ljubljani, Mariboru, Jesenicah in Kočevju. Fotografija je
na MO Ptuj povedali: „Ministrstvo je povabilo zainteresirane občine. Ko bomo občine podrobneje pripravile idejne predloge z opisom lokacij in kapacitet, se bomo pogovarjali naprej. Z naše strani bomo končno odločitev sprejeli šele, ko bo opravljena širša razprava z zainteresirano javnostjo, ko bomo pridobili vse relevantne informacije o projektu, kot so finančna konstrukcija, časovnica in najpomembnejše, ko bodo sprejete jasne zaveze, da bodo projekt spremljali visoki okoljski standardi. Oblikovali bomo tudi delovno skupino."
MZ
torek • 12. novembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Na Ptuju 157 večetažnih stavb brez dvigala
Na Ptuju je 157 blokov brez dvigal. Mestna občina Ptuj je lastnica 600 stanovanj. Po mnenju županje Nuške Gajšek so potrebe starostnikov po vgradnji dvigal povsem razumljive in logične, je pa opozorila, da občina lahko finančno vlaga le v svojo lastnino: „Za financiranje v last zasebnika ni zakonske podlage. Kjer bo volja in bo doseženo večinsko soglasje, pa bomo seveda prispevali svoj delež. Res pa je, da je to precejšen zalogaj." Dvigalo, kije bilo pred kratkim vgrajeno v enem izmed blokov v Kvedrovi ulici, je stalo skoraj 20.000 evrov. Dodatni problem na Ptuju je dejstvo, da so številne stavbe stare, ponekod vgradnjo onemogoča sama arhitektura, marsikje pa je dodatna omejitev spomeniško varstvo.
Ena od rešitev: starejši v manjša, pritlična stanovanja
Županja še dodaja, da so povsod, kjer se dogovarjajo za izgradnjo novih kapacitet, dvigala že načrtovana. „Veliko je interesa za občinska stanovanja v nižjih etažah. Mi nimamo vzvodov, kako ljudi prepričati, da zamenjajo stanovanja. Včasih bi bilo smiselno, da gredo starejši v manjša stanovanja v nižjih etažah. Morda bi ljudje sami lahko začeli razmišljati o tej možnosti, da se stanovanja dejansko prilagodijo potrebam stanovalcev," še dodaja županja.
Ptuj, Podravje • Težave starejših ljudi se iz leta v leto kopičijo
Brez dvigala marsikateri starostnik ostaja zaprt in osamljen v stanovanju
Številni starejši se najbolje počutijo v domačem okolju. A ker prepogosto to ni prilagojeno zanje, so se primorani seliti v domove upokojencev. Sindikat upokojencev Slovenije zato opozarja: številne težave bi lahko rešila gradnja novih dvigal v večstanovanjskih stavbah.
V Sloveniji je brez dvigala 11.000 večnadstropnih stavb, na Ptuju jih je 157-
„Ugotavljamo, da je preveč zgradb neprilagojenih za bivanje starejših. Tisti starostniki, ki bivajo v višjih nadstropjih, so obsojeni na osamljenost, saj velikokrat sploh ne morejo iz svojih stanovanj,« je na okrogli mizi Sindikata upokojencev Slovenije o primernem bivanju starejših na Ptuju povedala predsednica sindikata Francka Četkovič. Danica Novak, predsednica Območnega odbora sindikata upokojencev Sp. Podravje je opozorila, da je veliko starejših osamljenih prav zaradi tega, ker iz višjih nadstropij ne zmorejo več po stopnicah: „Naš cilj je dobiti evropska sredstva in na ta način pomagati starejšim pri sofinanciranju dvigal, kar je tudi pot do večje socialne vključenosti."
„Predlagamo, da bi v občinah, kjer tega zdaj ni, ustanovili svete za starejše, v katere bi bile koordinirano vključene vse institucije, organi in organizacije, ki bi lahko bolj racionalno in učinkovito razreševali nekatera vprašanja, povezana s starejšimi. Dostikrat starejši sploh ne vedo, kakšne pravice imajo in kaj jim pripada," pojasnjuje Čeko-vičeva. Na Ptuju naj bi tudi zato letos ustanovili sosvet za socialne zadeve.
Tomaž Kšela, vodja projekta za izboljšanje življenjskih pogojev za starejše, problem pomanjkanja dvigal vidi kot družbeni problem: „Od 1945 pa do leta 1980 so se pri nas gradili bloki, ki nimajo dvigal.
Veliko starejših je osamljenih tudi zaradi zanje neprimernih bivalnih razmer v domačem okolju.
Predlagam, da v lokalnih skupnostih ustanovimo posebne info točke, kjer bodo starejši dobili želene informacije o njihovi gradnji in o ostalih pravicah upokojencev." Na Ptuju po besedah županje delujeta s tem namenom kar dve točki, Špajza modrosti in Zlati kotiček.
Višje pokojnine - tudi za izgradnjo dvigal
Seveda pa je za investicije, potrebne za prilagoditev stanovanjskih razmer starostnikom, nujen denar. Sindikat pri tem pričakuje pomoč države in EU. "Tudi sicer situacija upokojencev ni rožnata. Prizadevamo si za dvig pokojnin, saj smo bili zaradi varčevalnih ukre-
pov prikrajšani za 12 %, zdaj nam država dolguje še 7,5 %, da bi prišli na primerno raven. To pomeni, da bi vsak upokojenec pri povprečni po-
kojnini 660 evrov dobil dodatnih 50 evrov," je še povedala Francka Četkovič.
Dženana Kmetec
Osamljeni in nemočni tudi na podeželju
Edi Kupčič, upokojenec iz občine Vitomarci, je opozoril na demografsko strukturo prebivalstva Spodnjega Podravja in dejal, da se razmere na podeželju slabšajo: „Starejši ostajajo sami na svojih malih kmetijah, otroci odhajajo v mesta. Tukaj ostajajo ljudje, ki imajo do prvega soseda tudi več sto metrov. Velikokrat niti iz svojih hiš ne zmorejo stopiti, pozimi zmrzujejo, ker ne morejo po drva. Sedijo ob oknih in čakajo, da pride kdo mimo njihove hiške. Znajdejo se v začaranem krogu osamelosti."
Ptuj • V mestu gradbišče samo še ta mesec
Gradnja tržnice proti koncu
V skladu z zadnjim podpisanim aneksom h gradbeni pogodbi in napovedjo županje mestne občine (MO) Ptuj Nuške Gajšek bo do konca tega meseca ureditev tržnice, Slomškove in Miklošičeve ulice končana. Decembra bodo po županjinih besedah na tržnični ploščadi že potekale praznične prireditve. Prižig lučk je predviden za ponedeljek, 2. decembra.
Gradbeni stroji na tržnici so se oglasili lani v začetku septembra. Nekdanji župan Miran Senčar je z izvajalci del, ljubljanskim KPL in koprskim Makro5, sklenil pogodbo z rokom dokončanja del v sedmih mesecih. Da je rok izvedbe nastavljen preoptimistično, so številni opozarjali že takrat in dejansko so imeli prav. Iz sedmih mesecev so se dela raztegnila na leto in tri mesece. Glavnina projekta naj bi bila konec tega meseca le končana. Decembra bodo po napovedi županje Gajškove na obnovljeni tržnici odprli drsališče, zaživele bodo prodajne hiške, poskrbeli bodo za praznično okrasitev.
Po temeljni pogodbi, podpisani	Foto: Crtomirg5z^
avgusta 2018 med MO Ptuj in glav- Projekt urejanja tržnice, Slomškove in Miklošičeve ulice se je od sklenitve gradbene pogodbe podražil za 900.000 nim izvajalcem KPL, je bila vred- evrov; s 4,8 je vrednost del narasla na 5,7 milijona evrov. Pa tudi izvedba del bo trajala enkrat dlje, kot je bilo nost del ocenjena na 4,8 milijona predvideno po pogodbi: namesto sedem bo to 15 mesecev.
evrov. Trenutno ocenjena vrednost projekta je 5,7 milijona evrov, a ni nujno, da bo ta znesek obveljal „Končni znesek projekta bo odvisen od višine končnega obračuna gradnje. V proračunu za leto 2020 smo predvideli vrednost na podlagi ocene oziroma simulacije končnega obračuna," so povedali v ptujski Mestni hiši. Pojasnili so tudi, da je v ta znesek v celoti vključena obnova starih vodovodnih cevovodov in ostale vodovodne opreme ter obnova kanalizacije.
Kaj delajo in kaj še bodo
Nova podoba starega dela Ptuja se sedaj lepo izrisuje. Objekt pod cerkvijo je zgrajen, prav tako stopnišče s Slomškove. Večina površin je že tlakovanih. „Tlakovanje Slomškove je izvedeno v pasu od cerkve do Slomškove 16, na Miklošičevi je tlakovanje z granitnimi kockami izvedeno v pasu do stopnic v klet Slomškove 9. Osrednje tlakovanje iz terazza je izvedeno na dveh tretjinah površine. V kleti objekta so strojna in elektro dela v zaključna fazi, manjkajo finalni tlaki, opleski, vrata, fine montaže v sanitarijah. V pritličju se izvajajo obloge stropov, zaključena so groba inštalacijska
dela, izvedeni so finalni tlaki, op-leski, manjkajo še vrata, oprema se bo vgradila konec meseca. Na terasi oziroma strehi objekta polagajo granitne kocke. Vse je že tudi pripravljeno za zasaditev dreves," so povedali na MO Ptuj. Županja Gajškova je poudarila, da se dela izvajajo z veliko intenziteto.
Območja za promet še ne bodo zaprli
Razložila je tudi nov prometni režim, ki bo po odprtju tržnice veljal v tem delu mesta. „Slomškova ulica bo normalno prevozna, kot je bila do sedaj. Omejitev hitrosti bo 30 km/h. Načeloma bo to bolj površina za pešce, a promet bo po ulici dovoljen. Pod cerkvijo bomo ohranili tri parkirne prostore. Začasno bomo dopustili kratkotrajno parkiranje na Miklošičevi ulici. Na obnovljenem prostoru bodo priložnost dobile različne prireditve. Sedaj najprej praznični december, nato pa februarja kurentovanje. V objektu pod cerkvijo bodo prodajalna Javnih služb z domačimi izdelki in pridelki, gostinski lokal ter javne sanitarije. Del prostora za branjevce bo pod streho, drugi del na prostem."
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Politika
torek • 12. novembra 2019
Središče ob Dravi • Proračun skozi prvo sito
Višja podžupanova plača
V razpravi srediških občinskih svetnikov o osnutku proračuna za prihodnje leto je bilo med drugim načeto vprašanje, zakaj se povišuje podžupanova plača
Na občini ocenjujejo, da bodo prihodki in odhodki v letu 2020 znašali okoli 2,5 milijona evrov, kar je skoraj 20 % več od prejšnjega leta. Po besedah župana Jurija Borka se bo občinski budžet okrepil predvsem na račun okoli 400.000 evrov evropskega denarja, ki si ga obetajo iz projekta Drava Natura 2000 - reka za prihodnost. Posledično se zvišujejo tudi investicijski odhodki; ti so načrtovani v višini 700.000 evrov. Pri državi se bodo zadolžili za dobrih 45.000 evrov preko 23. člena ZFO, drugih kreditov ne načrtujejo.
120.000 evrov za odplačilo kreditov
Prihodnje leto nameravajo zagnati krajinski park. Največji del, več kot polovico investicijskih odhodkov, namreč namenjajo za že omenjeni projekt Drava Natura. Večina sredstev se bo porabila za nakup zemljišč na in ob reki Dravi na Grabah, vzpostavila se bo interpreta-cijska točka, ki jo bodo dodatno opremili. Kot je bilo pojasnjeno, bo financiranje skoraj 100 %.
Med naložbami je bila med drugim omenjena tudi rekonstrukcija ceste Godeninci in Grabe, za kar planirajo okoli 130.000 evrov. Nekaj manj (okoli 120.000) bodo namenili za odplačilo kreditov. Še približno 8.500 evrov je predvidenih za nakup aparata za slikanje zob v tamkajšnji ambulanti, kar pomeni, da pacientom ne bi bilo več treba hoditi v Ormož, še nekaj tisočakov namenjajo za nadaljevanje zgodbe desti-nacija Jeruzalem.
Nadzorni odbor preverja višjo podžupanovo plačo
Osnutek proračuna so podprli vsi prisotni svetniki. Župan ga je poslal v javno razpravo, občani pa imajo čas do 6. decembra za posredovanje svojih predlogov.
Ob besedah, da je proračun realno zastavljen in z nekaj rezervami, je župan proračun dal v razpravo svetnikom. Mirana Jurjaševiča je zanimalo, zakaj se »enormno povišuje« podžupanova plača, medtem ko sejnine svetnikom ostajajo nespremenjene. Župan je odvrnil, da je določilo plačila za opravljanje funkcije podžupana v njegovi pristojnosti ter da je nepoklicni podžupan dejansko upravičen do največ 50 % plače, ki bi jo prejel, če bi funkcijo opravljal poklicno. Vendar pa podžupan kljub povišanju ne bo prejemal zakonsko najvišje določene plače, je zatrdil: »Podžupan je do sedaj prejemal 370 evrov neto, po novem bo 460 evrov, kar predstavlja 35 % zakonsko dovoljene plače. Ali je plača v okviru zakonsko dovoljenega, preverja tudi nadzorni odbor.« Pojasnil je še, da podžupanu nalaga določene naloge, saj je občinska uprava kadrovsko nepopolna in podhranjena. Proračunska postavka podžupana je sicer planirana v višini 8.800 evrov.
20.000 evrov za gasilsko vozilo
Svetniki so med drugim zastavili vprašanje glede planirane nabave gasilskega vozila PGD Obrež, za katero je v proračunu predvidenih 20.000 evrov. Da želi društvo z nabavo novega terenskega vozila zamenjati 20 let staro vozilo, je pojasnil župan. Stanka Horvat pa je med drugim še povprašala, zakaj namenjajo dvakrat več, okoli 3.200 evrov, za občinsko spletno stran. Pojasnjeno je bilo, da bodo spletno stran nadgradili z možnostjo spletnega oddajanja raznoraznih obrazcev in vlog, spletnega plačevanja taks in drugimi funkcijami.
Enega izmed svetnikov pa je še zanimalo, kako to, da v proračunu ni predvidena nabava prenosnih računalnikov za občinski svet.
Monika Horvat
Slovenske gorice • Na vidiku načrtovana rekonstrukcija vodovoda Košaki-Počehova
Voda iz »ptujskih« pip
precej cenejša kot iz »mariborskih«
V občinah Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenskih goricah so glede vode razdeljeni med dva upravljavca: Mariborski vodovod in Komunalno podjetje Ptuj, višjim cenam mariborskega upravljavca pa govori v prid gradnja sodobnega vodovodnega sistema, medtem ko je ptujski zastarel in dotrajan.
V občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah pijejo vodo iz mariborskega in ptujskega vodovoda.
Mariborski vodovod, ki z oskrbo s pitno vodo pokriva enajst podra-vskih občin, je že pred leti zaključil prvo fazo izgradnje cevovodov, do nadaljevanja, celovite rekonstrukcije tranzitnih vodovodnih cevovodov DN 500 na relaciji Košaki-Počehova, pa nato ni prišlo, čeprav je zanjo takrat že bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Tudi zaradi vztrajanja občin, med njimi je vseh šest občin iz upravne enote Lenart: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, da je omenjena rekonstrukcija nujna, se projekt slednjič nadaljuje. Ker pa je gradbeno dovoljenje v tem času že poteklo, bo treba nekatere postopke začeti znova. Ponovno bo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pred tem pa morajo občine partnerice, 10 jih je vključenih v projekt, sprejeti nekaj dokumentov, med njimi tudi investicijski program.
Ko bo projekt končan, bo prenovljeni tranzitni cevovod prenesen v osnovna sredstva občin partneric projekta v deležu njihovega sofinanciranja, upravljavec vodovoda Mariborski vodovod pa bo pri izračunu omrežnine upošteval tudi vrednost osnovnih sredstev novega cevovoda Košaki-Počehova po posamezni občini in ji ta del kot najemnino nakazoval v občinski proračun. Investicija je sicer pripravljena v treh variantah, potekala pa bo fazno. Vrednost vseh del je ocenjena med 2,3 do 2,7 milijona evrov.
Realizacija omenjene prenove cevovoda bo izjemna pridobitev za občine iz upravne enote Lenart, pravi lenarški župan Janez Kram-berger, ki je zadnja leta pogosto opozarjal na številne anomalije v poslovanju Mariborskega vodovoda.
Dve občini z dvema vodnima upravljavcema
Pogajanja so bila uspešna, saj Mariborski vodovod kljub višjim stroškom, ki jih je predstavil v ela-
boratu, letos ni predlagal višjih cen vode. Po izračunu izvajalca javne oskrbe s pitno vodo je cena vode sicer višja za 5,39 odstotka, vendar ni predlagal ne povišanja vodarine ne omrežnine, saj naj bi spremenil način izračunavanja in bo dosedanja cena pokrila stroške.
Da nikdar ni vse v redu in se pri vsaki stvari najdejo tudi nepravilnosti, ki jih je seveda treba odpraviti, pa je prepričan trojiški župan David Klobasa. »Tako kot v občini Cerkvenjak je tudi naša občina
glede vode razdeljena med dva upravljavca: mariborskega in ptujskega, tako da imamo zmeraj na voljo konkretne primerjave med enim in drugim. O delovanju enega in drugega upravljavca je bilo prelitega že veliko črnila, ostaja pa pomembno dejstvo, da je voda iz 'ptujskih' pip precej cenejša od tistih iz 'mariborskih'. Mariborski vodovod je namreč z obnovo javnega vodovoda veliko dlje od Komunalnega podjetja Ptuj, saj je v zadnjih letih tudi veliko vložil v novi sistem
Foto: SD
in še bo, z občinami vred, medtem ko se je za zastareli vodovod na ptujskem območju, ki je nujno potreben sanacije, šele zdaj končno začelo premikati na bolje. Potrebujemo sodoben vodovodni sistem, hkrati pa se moramo zavedati, da je voda naša osnovna življenjska vrednota, s katero še vedno ne ravnamo kot z dragocenostjo in katere cena bo v prihodnosti gotovo precej višja, kot je danes,« je sklenil Klobasa.
Senka Dreu
Zaradi napak pri vodenju podjetja cene niso več enotne
Komunalno podjetje Maribor je vse do lani elaborat oskrbe s pitno vodo pripravljal enotno za vse občine znotraj UE Lenart, kar je pomenilo tudi enako ceno vodarine in omrežnine. Nato pa je Mariborski vodovod začel pritiskati na občine z višjimi cenami vode in nekatere so sčasoma podlegle zahtevam izvajalca in mimo dogovora z drugimi pristale na višjo ceno vode, tako da ta zdaj ni več enotna. V Lenartu na pritiske niso pristali, saj so menili, da predlog ni bil nikdar ustrezno utemeljen.
»Nasprotno, Mariborski vodovod smo ves čas opozarjali, da mora prilagoditi poslovanje obstoječemu stanju, saj občine nismo več pripravljene kriti vseh neracionalnosti, ki se dogajajo v podjetju. Treba je vedeti, daje Mariborski vodovod dolga leta približno 40 odstotkov vseh prihodkov, letno je šlo za štiri do devet milijonov evrov, pridobival na trgu preko tako imenovane tržne dejavnosti, iz prihodkov katere se je delno pokrivala tudi javna služba. Danes tega skoraj ni več, zato tudi ni teh prihodkov, število zaposlenih pa je kljub temu celo naraslo. V naši občinski upravi smo zato ves čas ostro nasprotovali logiki Mariborskega vodovoda, da bomo za napake vodenja pač plačale občine z višjo ceno vode,« pojasnjuje Kramberger.
.N-c----Foto: Dreamstime/M24
Foto: M H
torek • 12. novembra 2019
Podravje
Štajerski	5
Ptuj • Upravna enota z novim vodstvom, a brez fasade
Metod Grah ponovno načelnik UE Ptuj
V začetku tega meseca je vodenje upravne enote (UE) Ptuj prevzel nekdanji načelnik Metod Grah. Njegov mandat traja pet let.
Foto: Črtomir Goznik
Metod Grah je od 1. novembra načelnik UE Ptuj.
Grah je bil na čelu UE Ptuj od njene ustanovitve leta 1995 in nato še tri mandate. Leta 2013 je na njegovo mesto sedla Darka Valent, od letošnjega januarja je ptujsko upravno enoto kot vršilec dolžnosti načelnika vodil Silvo Erjavec. Metod Grah se je za ponovno kandidaturo za to delovno mesto odločil zaradi znanja, izkušenj in strokovnega dela, ki ga je pridobil v predhodnih mandatih. Na vprašanje, kakšno vizijo dela si je zadal, je odgovoril: „Kar se da dobro izvajati osnovne naloge upravnega organa. To je zakonito, učinkovito in nepristransko odločati o upravnih zadevah ter upoštevati vsa načela novega upravljanja v javni upravi, ne samo načela zmanjševanja stroškov, kar se sicer v praksi najbolj upošteva. Poudarek bo na vključevanju uporabnikov storitev javne uprave, predvsem občin, gospodarskih združenj in društev."
Obnova fasade v „božjih rokah"
Foto: Črtomir Goznik
Po trenutnih načrtih MJU financiranje obnove fasade na stavbi UE Ptuj v letu 2020 ni predvideno.
Ptujska upravna enota se še vedno srečuje s težavo zagotavljanja varnosti zunaj objekta, saj se kruši omet in odpadajo deli fasade -tudi več kilogramov težki okrasni ornamenti. Večji del stavbe, v kateri domuje UE Ptuj, je v lasti mestne občine (MO) Ptuj, ki denarja za obnovo pročelja nima. Na MO Ptuj so povedali, da je bila v začetku letošnjega leta med Ministrstvom za javno upravo (MJU), UE Ptuj in MO Ptuj podpisana tripartitna ugotovitvena pogodba. V skladu z njo je investicijsko vzdrževanje objekta v pristojnosti MJU. „Dogovor je, da bi obnovo fasade, oken in strehe začeli v letu 2020 in 2021," so dodali na občini.
Sodeč po odgovoru, ki smo ga prejeli z MJU, iz te moke še ne bo tako hitro kruha: „Objekt je z vidika rekonstrukcije zelo zahteven, je tudi kulturno zaščiten. Posledično to pomeni, da vsakršna rekonstrukcija zahteva relativno visoke stroške. Zavedamo se, da je obstoječe stanje pročelja zelo slabo. Žal finančna sredstva, s katerimi razpolagamo v letu 2019 in jih bomo dobili v 2020, ne zadostujejo za sanacijo vseh kritičnih objektov, s katerimi upravljamo. Sanacija stavbe, v kateri je UE Ptuj, bo lahko izvedena šele v prihodnjih proračunskih obdobjih."
UE Lenart v obnovljenih prostorih
So pa se letošnjo jesen obnovljenih prostorov veselili zaposleni in uporabniki UE Lenart. Tam je zgodba podobna kot na Ptuju; lastnica prostorov je občina, uporabnik pa MJU oziroma UE Lenart. Država in občina sta prostore obnovili v partnerstvu, res pa je, da je bil strošek obnove bistveno nižji, kot bi bil strošek obnove fasade na butični mestni hiši na robu starega ptujskega mestnega jedra.
Mojca Zemljarič
Videm • Svetnik Andrej Rožman predlagal samooskrbo s pitno vodo
„Ubijate mladino, občane ... Ljudem pripada čista voda, ne pa
voda iz Pinusa, slabša od gnojnice!"
„20 let pijemo nečisto vodo. Voda je temelj življenja. Od Rač do Ptuja več ni čiste podtalnice. Kaj bomo naredili?" je na torkovi seji sveta občine Videm zaskrbljeno spraševal svetnik Andrej Rožman in vztrajal, da se v proračun za prihodnje leto umesti postavka za gradnjo vodnjaka (vrtine) na območju občine. V mislih je imel vrtino na haloškem delu.
„Najdimo v proračunu nekje 300.000 ali 400.000 evrov. Zagotovo so kje rezerve na manj pomembnih postavkah, ki niso nujne, da se realizirajo. Komunalnemu podjetju Ptuj ne moremo zaupati. Gremo v svojo vrtino in jo priključimo na omrežje za potrebe občine Videm. To je prioriteta, nujno potrebno, če sploh kaj drugo delamo ali ne."
Rožmanu z zahtevo sicer ni uspelo, kljub temu pa je jasno, glasno in slikovito okrcal stanje ptujskega vodooskrbnega sistema. „Se zavedate, v kakšni krizi smo na področju zagotavljanja pitne vode? Piše, da čez nekaj let pitne vode več ne bo možno zagotavljati. Pa ne samo, da piše; da je onesnaženost na zgornji meji, mi govorijo tudi delavci Komunale, ki delajo vzorce. Očitno strupi iz jam na Dravskem polju, kot so Kozoderčeva in druge, pronicajo v podtalnico!"
Župan: "Aktivno iščemo rešitve"
Župan Branko Marinič je svetniku odgovoril, da se občina z vprašanjem dolgoročnega zagotavljanja pitne vode ukvarja zelo intenzivno. „Župani občin, ki smo vključene v vodooskrbni sistem, aktivno iščemo rešitve. Štiri mesece se že redno sestajamo. Razmišljamo tudi o tem, kako bi prišli
Andrej Rožman o podražitvi pitne vode: „Moti me, da bomo za to strupeno vodo morali dajati še več denarja. Sami sebe imamo za norca. Ubijate otroke, mladino, vse občane ... Sklepu o povišanju cen ostro nasprotujem in ga ne smemo potrditi. Ljudem po ustavi pripada zdrava čista voda. Ne pa voda iz Drave ali Pinusa, ki je slabša od gnojnice. Odprem pipo, pa priteče bela voda. Zakaj podražitev? Ste zmešani ali kaj vam je?!"
do lastne vrtine. Stvari niso tako enostavne, lastnica vode je država. Se pa zelo strinjam, da če ne bomo naredili konkretnejšega preobrata, kar zadeva pitno vodo, potem sami sebi pišemo usodo."
Rožman je vztrajal: „S tem pojasnilom nisem zadovoljen. Začnimo, dajmo postavko za vrtino v proračun. To bo potem jasen znak, da mislimo resno in lahko jutri začnemo delati." Župan je dejal, da je proračun živa zadeva in ga lahko z
rebalansom kadarkoli spremenijo. Če bo potrebno, že takoj januarja.
Bodo vodo s cisternami dovažali gasilci
„Mene je strah in sram, kaj počnemo. To vprašanje bi morali reševati interventno. Vprašanje je, ali bomo čez leto ali dve še imeli vodo. Začeti je treba zdaj, da ne bo prepozno. Kakšna je voda, so mi povedali ljudje, ki izvajajo analize. Če
Imajo dve vrtini izpred 30 let, voda več kot odlična
Svetnik Rudi Potrč je pri razpravi o oskrbi s pitno vodo spomnil na čas izpred 30 let, ko so geologi v Halozah izvajali raziskave vodnih izvirov. Izvrtali so dve vrtini, globoki 90 in 100 metrov. „Raziskave so končali s sklepom, da vode ne bodo črpali, ker je je premalo. Že takrat seje šušljajo, da so prišli na žilo Rogaške Slatine in je zato obveljal takšen zaključek. Lani sem s pomočjo kolega te vrtine poiskal, naredili smo analize vode, ki sicer niso uradne, so pa verodostojne. Voda iz ene vrtine je podobna vodi iz Rogaške, voda iz druge je desetkrat boljša. Menim, da imamo v roki dobrega aduta tako za zagotavljanje zdrave pitne vode kot tudi za razvoj turizma."
Kolobocije pri glasovanju
Videmski svetniški zbor je o podražitvi vode glasoval dvakrat. Prvič je bil izid glasovanja takšen: pet proti, dva vzdržana in sedem za. Župan Marinič je ugotavljal, da sklep ni sprejet. Ker je svetnica Danica Medved dejala, daje glasovala, glasovalna naprava pa njenega glasu ni zabeležila, so glasovanje ponovili. Rezultat je bil pet glasov proti podražitvi, štirje vzdržani in osem za. Ker je bilo skupaj devet glasov proti in vzdržanih, osem pa za, je župan ponovno povedal, da sklep o povišanju cene vode ni sprejet. Ob koncu seje seje še enkrat o tej temi glasila svetnica Katja Svenšek Pojasnilaje, da so med sejo preverili poslovnik občinskega sveta in ugotovili, da za izid glasovanja štejejo le opredeljeni glasovi, torej samo tisti za in proti, ne pa tudi vzdržani. „ V tem primeru je izid glasovanja pet proti in osem za, kar pomeni, daje sklep o podražitvi izglasovan" je dejal župan.
strupi iz jam pronicajo, potem na Dravskem polju izboljšav kakovosti podtalne vode ni moč pričakovati. Saj vidite, da je sedaj onesnažena še globinska voda. Kaj bomo naredili, ko uporaba vode iz javnega vodovoda ne bo dovoljena? Nam jo bodo s cisternami dovažali gasilci? Potrebno bo interventno ukrepanje, ne samo v naši občini, temveč v vseh občinah na sistemu."
Direktor občinske uprave Mirko Šimenko je dodal, da bo v prihodnjem obdobju morda res treba razmišljati o samooskrbi s pitno vodo. „To je vprašanje, ki smo ga v zadnjih mesecih načeli. Glede na aktualna dogajanja ocenjujemo, da sta enotnost in celovitost vo-dooskrbnega sistema ogrožena. Sedaj se to nekako pomirja, mnenja so se koliko toliko poenotila. Vprašanje neoporečne pitne vode pa je še vedno aktualno. Mi smo se že srečali z izvajalcem, ki bi nam lahko zgradil vrtine. Odločiti se bomo morali za nadaljnje korake in morebitno samooskrbo. Kakovosti podtalnice na Dravskem polju ni mogoče izboljšati. Glede samooskrbe pa je tako, da vodovodno omrežje ni enako kakšnemu drugemu omrežju, recimo elektro omrežju."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
6 Štajerski
V središču
torek • 12. novembra 2019
Ormož • Jim bo kadrovsko stisko uspelo ukrotiti s podelitvijo koncesije?
Upokojeni pediater: »Ko pridem domov, potrebujem počitek, da se sestavim«
Težavam v Zdravstvenem domu Ormož, kjer se že dlje časa soočajo s stisko zlasti na področju pediatrije, ni videti konca. Kot edino rešitev vidijo podelitev koncesije, vprašanje pa je, ali jim bo na ta način uspelo priti do pediatra.
V zdravstvenem domu bi še posebej na področju pediatrije potrebovali zdravnika. Kot smo že poročali, so zato, da okoli 1.700 otrok iz občin UE Ormož in od drugod, ne bi ostalo brez edinega pediatra, lani reaktivirali upokojenega dr. Dušana Kolariča, ki bo te dni dopolnil 68 let in že težko pričakuje zamenjavo. »Ko ni gneče, še gre. Ko so pa epidemije, pa je nemogoče. Takrat v ambulanti dnevno obravnavam tudi 80 ali celo 100 pacientov. In ko pridem domov, nujno potrebujem počitek, da se sestavim,« je povedal preobremenjeni zdravnik Kolarič, ki bi že moral biti v pokoju, ob tem pa pristavil, da se z vodstvom zavoda trudijo na vse možne načine, da bi prišli do pediatra, a jih v tem trenutku na »tržišču« enostavni ni: »Tega stola ne morem zapustiti, saj bi v tem primeru okoli 1.700 otrok ostalo brez zdravnika!«
Še slabša je situacija v šolskem dispanzerju, pri dr. Zlati Vičar Po-lak, ki ima kar 2.200 pacientov in se bo v naslednjih letih prav tako upokojila.
Potrebovali bi najmanj štiri pediatre, dolgoročno gledano še več
Da sta zdravnika močno preobremenjena ter da mrzlično išče-
■k
www.tednik.si
Istajerskitednik Stajerskitednik
»Tega stola ne morem zapustiti, saj bi v tem primeru okoli 1.700 otrok ostalo brez zdravnika,« nam pove sicer preobremenjeni zdravnik Dušan Kolarič, ki bi že moral uživati v pokoju.
jo rešitve, že nekaj časa opozarja direktorica ZD Ormož Vlasta Zu-panič Domajnko, ki je dejala, da bi potrebovali vsaj štiri pediatre, ob predvideni širitvi razvojne ambulante pa še dodatnega pol tima. Tudi v razvojni ambulanti situacijo za zdaj rešujejo z upokojeno pedi-atrinjo iz Slovenske Bistrice, šele čez približno dve leti in pol naj bi specializacijo končala speciali-zantka pediatrije.
Kot je sicer direktorica že v preteklosti pojasnila, doslej z iskanjem pediatra niso imeli srečne roke. Izjalovil se je načrt, da bi dr.
Zdravniška zbornica »pozabila« na Zdravstveni dom Ormož
Težavam ni videti konca. Direktorico Zdravstvenega doma (ZD) Ormož Vlasto Zupanič Domajnko pa je še dodatno iztirilo dejstvo, da v javnem razpisu specializacij zdravnikov za prihodnje leto, ki gaje v teh dneh objavila Zdravniška zbornica, ZD Ormož sploh ni na seznamu: »Vseskozijavljamo potrebe za nove razpise specializacij, za področje pediatrije smo dali dve potrebi, a nas niso vključili. Ne razumem, zakaj ne... To pa je še največja tragedija: javljamo potrebe, nazadnje pa zdravniška zbornica niti ne razpiše specializacije. Kaj pa, če bi se kak kandidat našel?!«
Vlasta Zupanič Domajnko
Kolariča nadomestila zdravnica, ki je leta 2015 zaključila specializacijo, a je, potem ko naj bi se po drugem porodniškem dopustu vrnila na delovno mesto, najavila, da odhaja. Neuspešni so bili tudi s številnimi razpisi za pediatra, ki jih sicer vseskozi objavljajo. »Druge rešitve, kot da občine ustanoviteljice razpišejo koncesijo, kar sem tudi predlagala županom, ni. Kdaj bo dejansko koncesija razpisana, težko rečem, saj to lahko traja najmanj šest mesecev do enega leta. Vprašanje pa je, ali bomo kljub temu koga dobili. Dvomim, a naredili bomo vse, kar je v naši moči.«
Tudi Vrbnjak upa na ugoden razplet
Glede postopka podelitve koncesije tako za pediatrijo kakor tudi za družinsko medicino je ormoški župan Danijel Vrbnjak pojasnil, da so v pridobivanju soglasij s strani pristojnih služb.
»Župani vseh treh občin ustanoviteljic se skupaj z vodstvom zavoda strinjamo, da se razpišeta koncesiji za področji družinske medicine in pediatrije. Na tem delamo, vendar pa to ni odvisno samo od občin. Smo v pridobivanju ustreznih soglasij,« je povedal Vrbnjak, ki upa, da bodo koncesiji razpisali čimprej in bodo pri tem uspešni. Ob tem pa je še opozoril, da se s podobnimi težavami glede pomanjkanja zdravnikov soočajo tudi v drugih zdravstvenih domovih po državi. Po njegovem bi k reševanju te problematike morala pristopiti država, ki bi morala dati večjo pozornost zdravstvu na primarni ravni.
Monika Horvat
Destrnik • Po zapletih s koncesijo za ambulanto še kon
Civilna iniciativa s s dodatno razgrela str
Kot kaže, je afera Ambulanta Mršnik razdelila občane na dva pola
.	t <	• »1	• • •	•	s » »	*	* *	. 1
novoustanovljena civilna iniciativa s svojimi agresivnimi metodam
v».	,	•	, 1,	]., >v	1 v	•	1	.v
očitno ustvarja novi poligon za politično obračunavanje med prejsr za destrniške paciente že izgubljena, saj je zaprosila za koncesijo v 1
Viktor Pilinger
Kot smo že poročali, se je vse skupaj začelo, ko je zdravnica splošne medicine Rahela Simonič dala odpoved v koncesijski Ambulanti Mršnik na Destrniku. Takrat so na površje privrele pretekle nepravilnosti v pravnem delovanju ambulante, saj naj bi nosilec koncesije Franc Mršnik kot specialist psihiatrije in ne družinske medicine leto in pol dejavnost opravljal brez ustrezne licence ter s tem kršil pogodbo o koncesiji. Zakaj mu je ministrstvo za zdravje koncesijo podaljšalo, še ni jasno, dejstvo pa je, da je v začetku leta 2014 zadevo spravil nazaj v zakonske okvire, saj je pridobil dovoljenje, da lahko v njegovi ambulanti dela drugi zdravnik z ustrezno licenco. Zaposlil je Rahelo Simonič, ki pa se je letos po petih letih dela odločila za odpoved. Župan Franc Pukšič se je zaradi Mršnikovih grobih in nedopustnih kršitev koncesijske pogodbe takoj podal v akcijo za odvzem koncesije, a se je izkazalo, da ti postopki ne bodo tako enostavni, Mršnik pa je medtem zaposlil novo zdravnico Alenko Prelc, na katero se je zdaj zgrnila slaba volja nekaterih pacientov, ki zahtevajo vrnitev svoje priljubljene zdravnice v destrniško ambulanto.
Zbor občanov, ki so se ga udeležili vsi akterji zgodbe, sicer ni
Civilna iniciativa za ambulanto Destrnik je samo še poglobila razdeljenost občine na dv
prinesel želenih rešitev, je pa bila po njem ustanovljena Civilna iniciativa za ohranitev kakovostne ambulante družinske medicine na Destrniku. Vodi ga sedemčlanski upravni odbor s predsednikom Viktorjem Pilingerjem, nekdanjim mariborskim zastopnikom pacientovih pravic, na čelu.
Vindiš: »S primitivnimi metodami iniciative se nas veliko ne strinja!«
Ob način delovanja civilne iniciative se je zdaj obregnil prejšnji župan Vladimir Vindiš, češ da ne deluje v dobrobit pacientov in občanov, ampak nasprotno, da ruši težko pridobljeno ambulanto
družinske medicine na Destrniku. »V poštnem nabiralniku sem našel obvestilo, da naša ambulanta ne opravlja svojega poslanstva z nasvetom, da si izberem zdravnika izven svoje občine. Je res naloga varuha bolnikovih pravic in župana, da me izganjata iz moje občine in mi izbirata novega osebnega zdravnika po občinah na terenu bivše skupne občine Ptuj? Ustvarjanje lažnega negativnega vzdušja, izvajanje pritiska na občane, osebje ambulante in na zdravnico je namreč v škodo vseh, saj z grožnjami linča ulice ne dobimo nič, samo vsi izgubimo. Župan Pukšič dobro ve, kako težko smo dobili zdravnika, zato predlagam, da oba dobro razmislita o tem, kaj bo, če ga bosta pregnala, saj bo to
Odvzem koncesije za dobrobit občanov
Na Vindiševe očitke se je ostro odzval župan Pukšič. »On in njegovi se spet gredo politiko. Ne nazadnje je Vindiš tisti, ki je leta 2014 z Mršnikom podpisal novo koncesijsko pogodbo, lahko bi preveril, ali ima verodostojno dokumentacijo. Dokler bodo občani nezadovoljni z delom ambulante, je moja naloga, da to rešim v njihovo dobro, zato se zaradi neresnic, neodzivnosti in kršitev delovnih obveznosti še vedno trudim, da bi Mršniku odvzeli koncesijo. Bil sem pri državnem sekretarju na ministrstvu za zdravje, kmalu se dobim z direktorico direktorata za zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovalnico sem seznanil, da so plačevali nekomu, ki ne izpolnjuje pogojev, pa tega bojda sploh niso vedeli. Ko seje CI zaradi nespoštovanja ordinacijskega časa in pogostih odsotnosti Prelčeve obrnila na ZZZS oziroma njeno mariborsko območno enoto, so tam po preveritvi ugotovili, da pacientove pravice niso bile kršene, saj je bilo organizirano nadomeščanje v bližnjih ambulantah, vendar je ZZZS pri tem žal uporabil stare podatke.«
Foto: M H
Foto: MZ
Foto: MH
torek • 12. novembra 2019
V središču
Štajerski	7
nflikti zaradi »Pilingerjeve« iniciative
;vojim aktivizmom
rasti Destrnicanov
: eni so nezadovoljni s sedanjo zdravnico, spet drugi prepričani, da i najbolj škodi le občanom - pacientom. Medtem ko se na Destrniku
. . .	1 <. V	•	.1 . 1 1 .	1	.	~.	.v
ijim in sedanjim županom, paje priljubljena zdravnica Simoniceva Vlajšperku.
a politična pola.
škodilo le ugledu občine, občanov in pacientov. Sem pacient naše ambulante, kolikor vem, je to tudi sedanji župan, ambulanta zagotavlja zdravnika z vsemi referencami, kar pomeni, da je za osnovno zdravstveno oskrbo poskrbljeno. Z delom Prelčeve sem zelo zadovoljen, prepričan sem, da so večinoma tudi drugi, le da se težko izpostavijo, saj se bojijo obsodb akterjev reševanja problematike. S primitivnimi metodami civilne iniciative se ne strinjam in vem, da nas je takih v občini veliko. Gospoda Pilingerja, ki po mojem nima kaj početi v naši občini, zato prosim, da preneha ustvarjati nered v urejeni ambulanti, s katero so bili do njegovega prihoda vsi zadovoljni, hkrati pa ga pozivam, naj javnost seznani s podatki, koliko pritožb čez delo Prelčeve, o katerih toliko govori, je dejansko prejel v tem času.«
Med Pukšičevo in proti-Pukšičevo strujo
Da civilna iniciativa nikomur ni napovedala vojne, pa pojasnjuje Viktor Pilinger. »Želimo samo na korekten način v prid pacientov rešiti težave v zvezi z ambulanto. Dejstvo je, da zaradi nezadovoljstva z novo zdravnico ambulanto zapuščajo pacienti, zaradi česar je vse bolj zaskrbljen tudi Mršnik, ki je
Foto: GT
Ob način delovanja civilne iniciative se je zdaj obregnil prejšnji župan Vladimir Vindiš, češ da ne deluje v dobrobit pacientov in občanov, ampak ruši težko pridobljeno ambulanto družinske medicine na Destrniku.
Ptuj • Lokaciji za gradnjo novih stanovanj znani
Kdaj do neprofitnih in oskrbovanih stanovanj?
Mestna občina Ptuj vodi intenzivne pogovore s Stanovanjskim skladom SPIZ za gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj. Sočasno se dogovarjajo tudi s Stanovanjskim skladom RS, ki naj bi na Ptuju kmalu - če bo vse po sreči - gradil 40 novih neprofitnih stanovanj. Lokacije so že znane.
Ker občina nima več veliko svojih zemljišč, je bila izbira lokacij za gradnjo dveh blokov precej težka naloga. Zdaj naj bi bila primerna zemljišča vendarle na voljo. Za avtobusno postajo, med bloki in igriščem, naj bi gradili neprofitna stanovanja v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS. „Dogovori se dejansko premikajo v pravo smer, določiti pa moramo še način financiranja in drugo," je pojasnila županja Nuška Gajšek.
Prav tako kmalu naj bi Ptuj vendarle po vseh zapletih dobil tudi oskrbovana stanovanja. Umestiti jih nameravajo na občinsko zemljišče na Potrčevi, pri trgovini Živila.
V bližnji prihodnosti naj bi začeli graditi tako oskrbovana kot neprofitna stanovanja. Slednja za avtobusno postajo, oskrbovana pa na Potrčevi cesti.
Tega je občina nekaj časa nameravala prodati, ponujali so ga tudi na javni dražbi, a interesa zanj ni
Nova parkirna mesta
V Kraigherjevi ulici, kjer so v prejšnjem mandatu načrtovali gradnjo novega bloka, MO Ptuj začela ureja novih 28 parkirnih mest, kijih v mestu primanjkuje na vseh koncih. Pobudo, da se na tej lokaciji uredijo dodatna parkirišča, so prebivalci podali že v času mandata župana Miroslava Lucija. Razlog, da bodo parcelo namenili za parkirišča, je tudi ostro nasprotovanje bližnjih stanovalcev gradnji bloka z neprofitnimi stanovanji.
bilo. Zdaj za to območje spreminjajo občinski podrobni prostorski načrt, ki bo omogočil gradnjo stanovanjskega bloka. Prednost te lokacije je po mnenju županje ta, da je primerna za starejše, ki bodo imeli na dosegu roke vse pomembne ustanove: zdravstveni dom, bolnišnico, dom upokojencev, tudi trgovino in lekarno.
Občina v predlogu proračuna za leto 2020 za spodbujanje stanovanjske gradnje namenja 15.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije.
Dženana Kmetec
poleg tega dokazano kršil delovne obveznosti do zaposlenih. Veliko je pritožb čez delo ambulante in zdravnice, pomembno pa je, da smo se z akterji zgodbe začeli pogovarjati.«
Ob tem priznava, da je prejel tudi nekaj klicev pacientov in občanov, ki ga opozarjajo, naj se CI pri svojem delu umiri in naj ne pretirava, saj bodo na koncu oškodovani samo in zgolj pacienti, ki bodo ostali brez ambulante na Destrniku. »Naj pojasnim, da CI nima namena nikogar diskreditira-ti in pretiravati v svojih aktivnostih. Če bom začutil, da ustvarjam konflikte med občani, bom zagotovo prvi, ki se bo umaknil z Destrnika, vendar bolj verjamem, da smo v CI konflikte zadnjih obdobij le podedovali in niso nastali zaradi nas, kajti opažam veliko nasprotovanje med tako imenovanima Pukšičevo in proti-Pukšičevo strujo.«
Medtem ko se na Destrniku nadaljujejo zdrahe okrog zdravnikov, pa se je prejšnja zdravnica Rahela Simonič naveličala čakanja na razplet zgodbe in se prijavila na razpis za koncesionarja v ambulanti v Majšperku. Županu Francu Pukšiču se to zdi razumljivo. »Povsem normalno je, da bo poskrbela za svojo eksistenco, in prav je, da je izkoristila ponujeno možnost, da pride do svoje koncesije.«
Senka Dreu
Promocijsko sporočilo
Rok Kolaric: »Tu je nas dom«
Vsako jutro, ko vreme dopušča, se na različnih lokacijah štajerskih NLB poslovalnic ustavi močan potovalni motocikel. Lastnik sestopi in si sname čelado. Nato si pogladi obleko, popravi kravato in vstopi v banko. Pozdravi sodelavce oziroma sodelavke in se pridruži na kratkem sestanku ob kavi. Tudi to je lahko bančnik.
Spoznajte Roka Kolariča, NLB mobilnega bančnika. V prostem času je ljubitelj motorjev, potovanj in adrenalinskih športov, na delovnem mestu pa popoln profesionalec. »Stranke nam zaupajo svoj denar. Zato si zaslužijo naše spoštovanje, znanje in odgovornost. Moramo biti vredni njihovega zaupanja,« se zaveda odgovorne vloge, ki jo imajo zaposleni banke in nadaljuje, »tu je naš dom. In kot vemo, je dom tam, kjer so ljudje, ki nam pomenijo največ.«
Kolarič je v svet bančništva vstopil še kot študent. Delu ob študiju je sledilo pripravništvo, temu pa redna zaposlitev. Doslej je v štirih različnih bančnih ustanovah zbral že šestnajst let delovne dobe. Sprva je delal v eni tujih bank, nato pa je z leti prišel tja, kamor si je, kot dodaja, želel že od začetka.
»Večina mladih, ki se odločijo za delovno pot v bančništvu, si želi priti v NLB. Zakaj? Ker je sistemska banka, ki nudi največji karierni izbor, hkrati pa ima tradicijo in veliko strokovnega znanja, ki ga lahko črpamo zaposleni,« o svojem delodajalcu pove Kolarič.
Večji del svoje dosedanje kariere je sicer posvetil segmentu poslovanja z malimi in srednje velikimi podjetji. Ob tem se je naučil, da ljudje, ki so uspešni s svojimi podjetji, cenijo, če zna kdo poskrbeti za njihov težko zasluženi denar in ga oplemenititi: »Podjetnikom ponujamo najširšo, celovito storitev. Uredimo jim varčevanja, kredite, svetujemo pri izbiri naložb in zavarovanj.« Kolarič svoje delo očitno opravlja dobro. Ne želi se hvaliti, a na vprašanje potrdi, da ima dober odnos s strankami. »Ko sem odšel iz prejšnje službe in prišel v NLB, so stranke odšle z menoj. To je največja potrditev. Pomeni, da ljudje zaupajo največji slovenski banki, hkrati pa zaupajo tudi meni kot njihovemu bančnemu svetovalcu in cenijo moje znanje.«
Rok Kolarič, NLB mobilni bančnik
Med drugim je Rok opravljal tudi vlogo vodje poslovalnic in tedaj je med vsemi zadolžitvami skrbel tudi za delovno vzdušje in motivacijo med zaposlenimi. O sodelavcih vedno govori z izbranimi besedami: »Skupaj smo vsak dan in čeprav se sliši
klišejsko, smo kot velika družina. Srečen sem, ko vidim, da so sodelavci in sodelavke zadovoljni in sproščeni. Največje priznanje pa so seveda odlični rezultati, ki jih dosegamo skupaj tu - v lokalnem okolju, kjer smo doma.«
Foto: CG
Foto: SD
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 12. novembra 2019
Slovenija • Gredo kmetijske subvencije, ki so v prvi vrsti namenjene kmetu, vedno v prave roke?
Mafijski posli evropskih kmetijskih v
Da se kmetijske subvencije marsikje izkoriščajo za bogatenje elit in koncentracijo zemlje, ki prehaja v monopolno last peščice, s tokrat pa so subvencioniranje v evropskem kmetijstvu pod drobnogled vzeli novinarji uglednega ameriškega New York Timesa. gospodarstvom še posebej v Srednji in Vzhodni Evropi po mafijskem sistemu razdeli med nekaj povezanih kmetijskih podjetij. Pri a tudi tu dobijo največ subvencij in državne zemlje velike družbe.
Evropska unija med svojih 28 članic vsako leto razdeli dobrih 58 milijard evrov kmetijskih subvencij, s tem programom pa je uveljavila največji sistem subvencioniranja kmetijstva na svetu. V svoji osnovi so subvencije namenjene kmetom za zagotavljanje evropske prehranske samooskrbe. Toda nekatere države, ugotavljajo pri ameriškem časniku, še zmeraj delujejo pod vplivom nedemokratičnih sil, ki rušijo Evropsko unijo od znotraj in ki obvladajo delitev evropskega davkoplačevalskega sistema ter v svoj prid izkoristijo vse, kar se da, tudi kmetijske subvencije. Pri raziskavi so se novinarji osredotočili predvsem na vlade Madžarske, Češke, Slovaške in Bolgarije, ocenjujejo pa, da se podobno dogaja tudi v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah. Subvencije naj bi se delile po tajnih postopkih, kam in komu natančno je denar dejansko izplačan, pa naj ne bi vedeli niti tisti, ki v Bruslju o tem odločajo, kar pomeni, da ima sistem očitno velike luknje.
Bitka za monopole
Zemljo, ki je bila v časih vzhodnega bloka v lasti države, pišejo pri New York Timesu, so si razdelili tajkuni iz vrst političnih zaveznikov in družinskih članov politikov, pri tem pa izpostavili prvega moža madžarske vlade Viktorja Orbana, ki naj bi državno zemljo prodal svojim ljudem. Delitev subvencij med velike povezane kmetijske družbe naj bi bila prav tako ustaljena praksa v teh državah. Kmetijsko podjetje češkega premierja Andreja Babiša je v letu 2018 prejelo 38 milijonov evrov subvencij, kar je, če nič drugega, izrazito nasprotje interesov, slovaško tožilstvo pa se celo uradno bori proti kmetijski mafiji, kot je samo poimenovalo tiste, ki izsiljujejo majhne kmete, da pridejo do zemlje in subvencij. Spomnimo, da je bilo razkrivanje mafijskih poslov v kmetijstvu lani usodno za novinarja Jana Kuciaka, ki so ga umorili plačanci. Da ima v Bolgariji vse več obdelovalne zemlje v lasti peščica privilegiranih po-
sameznikov in da kar 75 odstotkov evropskih kmetijskih subvencij pristane v rokah stotih kmetijskih gospodarstev, pa je ugotovila bolgarska akademija za znanost. Tamkajšnja policija je nedavno odkrila tudi korupcijske povezave med vladnimi uradniki in kmetijskimi podjetji, vendar zadeva še ni prišla pred sodišče.
Subvencijskirekorderji pri nas že leta isti
Kakšno je stanje v Sloveniji, komu so dodeljene subvencije in v kakšni višini, kdo so rekorderji, kakšen je promet s kmetijskimi zemljišči, kdo obdeluje največ zemlje, je možno, da bi tudi pri nas zašli v smer delovanja omenjenih držav, kjer očitno kmetijske subvencije, v prvi vrsti namenjene kmetu, izgubijo svojo smer in gredo v roke kmetijskim tajkunom, so vprašanja, ki se najbrž porodijo vsakemu ob prebiranju zgornjih vrstic.
S kmetijskega ministrstva so nam posredovali podatke o izpla-
. ■ — . .. , ■ •••• •• ■ . • .... ••' . . . • • ... „• .. • '•• • . < • - • .. ~
■ ,. ' .	"•• . . ' • - ■ • •	. „ • A... •• »v«.. ... -■- ■
• ••" • . ,,	v - •.V.^v ...
..... .. ,. -
K. .... ^^V . .
. ■ .. v * - • >:•,v.":
Med kmetijskimi subvencijskimi rekorderji u Sloveniji ni kmetov.
Ptuj • Z uporabo novih tehnologij imajo na kmetiji Lenart več časa zase in za dobrobit živali
»Če jih ne bi doma, bi krave redil na Novi 1
Urejena hiša, v kateri živijo štiri generacije, sodobni hlevi za prosto rejo, v katerih biva 270 glav živine, vrhunska kmetijska mehanizaciji na Mestnem Vrhu, ki sije že leta 2007 pridobila naziv kmetije leta in ki jo danes z veliko ljubezni in volje vodita mlada prevzemnika Anja
Prednosti vrhunske tehnologije
Na vprašanje, ali imata zaradi vrhunske tehnologije, ki jo uporabljata na kmetiji, na kateri živijo štiri generacije: poleg njiju še Dominikova babica in starša ter njuni hčerkici Lucija in Meta, zdaj kaj več časa, Anja odgovarja, da imata zdaj več časa za tiste naloge, ki se jim prej nista mogla dovolj posvetiti. »V hlevu nismo nič manj, saj imamo več živali. Lahko pa opravljamo redne korekcije parkljev, več skrbi namenimo teletom, bolje počistimo hleve, se posvečamo dobremu počutju krav, posebej v času brejosti, ko so bolj občutljive, in ne nazadnje, končno si lahko privoščimo tudi nekaj več časa za družino. Medtem ko so bili naši dopusti prej dolgi po dva, tri dni, smo letos na morju preživeli že ves teden.«
Kmetijo, na kateri obdelujeta kakšnih sto hektarjev zemlje, sta prevzela leta 2013, na njej je poleg mladega para zaposlena tudi Dominikova mama, oče pa je v službi. Ona Pohorka, doma s hribovske kmetije blizu Treh kraljev, on s kmetije na obrobju ptujske občine, sta se spoznala med študijem na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer sta bila sošolca. »Čeprav imam brata, je bilo od nekdaj jasno, da bom jaz tisti, ki bo ostal na kmetiji. Zmeraj sem imel rad delo s kravami, verjetno pa sem imel tudi srečo, da sta že moj dedek in oče imela posluh za modernizacijo. Tako smo prvi hlev za prosto rejo za 30 molznic postavili že leta 1984, od takrat pa se vztrajno širili,« se spominja Dominik, ki bi, če bi ga življenje odneslo v tujino, živel samo še na Novi Zelandiji - ker je tam pač res veliko krav. Leta 2006 sta z očetom naredila prizidek za še 25 molznic in 35 pitancev, 2011 je zrasel hlev za teleta, 2013 še en prizidek za molznice, vse hleve so tudi podkletili za gnojevko in uredili rešetkasta tla. Vse te investicije so izvedli v lastni finančni režiji, oče
se je enkrat prijavil na neki razpis, a zaradi birokracije izpadel, potem pa ni več poskušal.
Krave brez težav sprejele robota
Ko sta z Anjo prevzela kmetijo, pa sta s pomočjo razpisov realizirala nekaj velikih projektov, med katerimi so izgradnja lagune za gnojevko, nakup krmilno-mešalnega voza za krmljenje živali, do takrat so namreč živali krmili ročno, predvsem pa lanska postavitev novega hleva za prosto rejo, v katerem je prostora za 80 krav molznic. »Tudi ta je podkleten, na ležišču so gume, ki delujejo kot blazine, zraven hleva je ležeči silos, žal nam niso dovolili izgradnje večjega, kupili smo vrhunski molzni robot, ki jih pri nas tako rekoč še ni in na katerem se krave pomolzejo, ko tako začutijo. Prvih nekaj noči nisva spala, saj sva bila v skrbeh, kako se bodo krave navadile na robota, a ni bilo prav nobenih težav, kot da to počnejo od nekdaj.« In res, v času našega obiska je bil robot v procesu »avtomatskega čiščenja«, nekaj krav pa je že potrpežljivo
čakalo, da se čiščenje konča in da bodo lahko prišle na molžo.
Čeprav sama delata z veliko ljubezni in volje, pa priznavata, da kmetovanje ni enostavno. »Gotovo je lažje iti v službo, da oddelaš svoje ure, potem pa si prost. Pri živalih tega ni, stalno si na preži, hlevi so pod videonadzorom, z molznim robotom sem povezan preko aplikacije na mobitelu, redno hodim na obhode, da preverim, ali je vse v redu. Tudi v kmetijstvu se veliko spreminja, ogromno je novosti, novih tehnologij, če ne greš v korak s časom, te ta povozi in kmetovanje ne prinaša računice,« razmišlja Dominik, ki ga obenem skrbi zapiranje številnih kmetij v okolici.
Sobivanje je kompromis
»Na relaciji Ptuj-Destrnik je v zadnji petih letih prenehalo kme-tovati vsaj pet kmetij, ki so imele od 30 do 60 glav živine, da o tistih z nekaj kravami sploh ne govorim. Razlogi za to so seveda različni, od tega, da niso imele naslednikov, do tega, da se niso znašle v današnjem času.«
Težav s sobivanjem na podeželju, o katerem se veliko govori v
Mlada prevzemnika Anja in Dominik Lenart s hčerko N
Foto: Arhiv
torek • 12. novembra 2019
Kmetijstvo
Štajerski TEDNIK 9
/elikanov
icer vsake toliko bolj potiho začivkajo vrabčki, . In ugotovili, da se večina pomoči kmetijskim nas so postopki sicer veliko bolj transparentni,



1B4-
S . ;•„•-•:
Tr- ■	'
• • V-.- .

mm^mmm&m . - - ■■■ ......
m» v %
Evropska unija med svojih 28 Članic usako leto razdeli dobrih 58 milijard eurou kmetijskih subvencij.
Foto: Dreamstime/M24
Foto: SD
čilih pomoči kmetijskim gospodarstvom za leto 2018, in sicer se zahtevki izplačujejo ločeno za shemo neposrednih plačil, za ekološko kmetijstvo, za kmetijsko-okoljsko--podnebna plačila (KOPOP), za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OM D) in za ukrep dobrobit živali. Upravičencem je bilo lani izdanih 122.060 odločb, skupno pa so prejeli 223,1 milijona evrov. Če ta znesek delimo na enake dele, bi to pomenilo, da bi vsak prejel po 1.828 evrov, vendar seveda še zdaleč ni tako, saj je samo največji med prejemniki subvencij, perutninarski gigant PP-Agro, v letu 2018 od države dobil 2,8 milijona evrov. Kot je razvidno iz priložene tabele, so na lestvici desetih subvencijskih rekorderjev že dolga leta ustoličene velike kmetijske družbe: poleg PP-Agro so to še Panvita, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, Žipo Lenart, Jeruzalem Ormož, Go-ko, Farme Ihan, Kmetijstvo Črnci, KŽK in Agroemona, iz naslova različnih pomoči pa jim je bila lani na raču-
Največji prejemniki iz naslova zahtevkov zbirne vloge za leto 2018
NAZIV	EKJS (sheme neposrednih plačil) (v €)	EKSRP (ukrepi razvoja podeželja: OMD, DŽ, KOPOP in EK) (v €)	Skupna vsota (v€)
PP-Agro, poljedelstvo in proizvodnja, d. 0. 0.	1.544.069,16	1.257.815,08	2.801.884,24
Panvita, kmetijstvo in proizvodnja hrane, d. d.	1.169.625,01	1.263.706,30	2.433.331,31
Kmetijsko gospodarstvo Lendava, d. d.	845.338,51	1.111.861,84	1.957.200,35
Žipo živinoreja poljedelstvo Lenart, d. 0. 0.	472.143,71	465.331,91	937.475,62
Jeruzalem Ormož, storitve, agrar, trgovina, d. 0. 0.	418.243,56	360.179,55	778.423,11
Go-ko, govedoreja, d. 0. 0.	466.803,43	283.397,07	750.200,50
Farme Ihan - KPM, kmetijstvo in proizvodnja mesa, d. 0. 0.	74.998,15	649.752,84	724.750,99
Kmetijstvo Črnci - podjetje za proizvodnjo in trženje, d. o. o.	284.386,05	368.837,06	653.223,11
KŽK, kmetijstvo, d. o. o.	329.936,18	195.625,06	525.561,24
Agroemona, kmetijstvo, d. o. o.	333.391,04	187.017,02	520.408,06
ne skupno nakazana vsota skoraj 12,1 milijona evrov.
Zakaj sklad za zemljo ponuja več?
PP-Agro in Panvita sta hkrati tudi največji zakupnici državne zemlje: prva ima v zakupu 3.855, druga pa 3.060 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije in jih upravlja sklad
kmetijskih zemljišč. Slednji je v zadnjih mesecih tarča očitkov, da s pospešenimi nakupi kmetijskih zemljišč po bistveno, tudi do dvakrat višjih cenah diktira razmere na trgu, ki jim zainteresirani kmetje ne morejo konkurirati, kar pomeni, da tudi ne morejo izkoristiti sicer zakonsko določene prednosti nakupa zemlje pred skladom. Da se cene kmetijskih zemljišč v Pod-ravju gibljejo od enega do treh
evrov za kvadratni meter, odvisno od lege zemljišča, pojasnjuje Irena Majcen, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Sprejemamo pripombe kmetov, da so cene prenizke, ko gre za zamenjavo kmetijskih zemljišč med kmeti in RS, kakor tudi da so previsoke, ko se kmetje javljajo kot kupci. Sklad po Sloveniji kupuje kmetijska zemljišča po različnih cenah, ki se gibljejo od 0,5 do sedem evrov,
Vir: MKGP; stanje: september 2019
odvisno od lokacije. Kupujemo tudi zemljišča v Halozah, kjer pa je cena nižja.« Pojavljajo se različne špekulacije o razlogih za tako početje sklada, nobena pa ne gre v prid uradni strategiji države, da mora podeželje pripadati predvsem družinskim kmetijam, ki hkrati predstavljajo tudi prihodnost slovenskega kmetijstva in prehranske samooskrbe.
Senka Dreu
Zelandiji«
a z molznim robotom na čelu. Vse to je in še večje kmetija lenartovih [ in Dominik.
Foto: SD
Leto v novem hlevu z molznim robotom v ozadju.
zadnjem času, nima, pravi Dominik.
»Vsaj ne večjih. Nekoč je bilo okrog nas morda šest hiš, danes je pod nami nastalo naselje kakšnih 30, 40 hiš. Zavedam se, da so pri sobivanju potrebni kompromisi, zato delam vse, da okolje čim manj obremenjujem in sosede čim manj vznemirjam. Gnojevko zlivam le tik pred dežjem, cesto, ki jo umažem, v najkrajšem možnem času očistim, tudi če kdo kdaj kaj potarna, rešujem mirno in z lepo besedo.«
Več težav pa vidi v dolgih birokratskih postopkih za pridobivanje raznih dovoljenj, na primer občinske prostorske načrte in gradbena dovoljenja, in v razpršenosti zemlje, ki jo obdeluje. »Sto hektarjev namreč obdelujemo v kar šestih različnih občinah; od tega je 30 hektarjev lastne zemlje, preostalo imamo v zakupu od sorodnikov in od sklada kmetijskih zemljišč, ta razpršenost je velik logistični problem.«
Moteč vsak, ki je uspešen
Žalosti ga že pregovorna slovenska »fovšija«, po kateri je vsak, ki je uspešen, moteč, Anja pa dodaja, da je zavisti več med sosedi kot tistimi, ki kmetujejo daleč proč. »Na faksu sva spoznala veliko ljudi, ki imajo danes kmetije v drugih delih Slovenije. Z mnogimi sva v stiku, izmenjujemo mnenja in izkušnje, si svetujemo, si skratka na daljavo pomagamo. Ta mreža mladih, naprednih ljudi je poleg pridobljene izobrazbe ena od večjih prednosti študija. Imava pa srečo, da nama veliko pomaga mlad sosed Žan in da smo povezani z Dominikovo teto z ene od bližnjih kmetij, s katero sodelujemo tako pri delu kot nakupu kmetijske mehanizacije.«
Senka Dreu
Foto: SD
Iz mlekomata pri Lenartovih na Mestnem Vrhu je mogoče domače sveže mleko kupiti 24 ur na dan.
Mlekomat na Mestnem Vrhu
Potem ko je prvi mlekomat na Ptujskem pred leti neslavno zaprl svojo pipico, so pred dnevi odprli novega. Na kmetiji Lenart so ga namreč postavili kar na domačem dvorišču na Mestnem Vrhu 12. Kot pravita lastnika, sta se zanj odločila, da ponudita nekaj več.
»Na kmetijo po mleko prihaja vse več ljudi. Včasih je težko kar spustiti delo, ki ga v tistem trenutku opravljaš, stranke pa tudi ne moreš pustiti čakati. Mlekomat se je zato izkazal kot elegantna rešitev; kupec lahko tako kadarkoli, 24 ur na dan, pride na naše dvorišče in si natoči dnevno sveže domače mleko, pri tem pa uporabi bodisi svojo embalažo bodisi si v mlekomatu izbere stekleno ali plastično steklenico.
Se najde kdo, ki vpraša, zakaj mlekomat stoji na domačem dvorišču in ne kje v središču Ptuja, kjer bi bil bolj dostopen, pa odgovarjava, da namenoma. Kajti pomemben se nama zdi stik z ljudmi na kmetiji, da si ogledajo naše hleve, naše živali, da vidijo, kako skrbimo za njihovo dobro počutje, da kaj vprašajo, skratka da spoznajo celoten proces. Ta stik je zlata vreden, samo tako se ustvari zaupanje.« In kdo so najpogostejše stranke? Lenartova ugotavljata, daje med njimi največ mladih družin in upokojencev.
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 12. novembra 2019
Gorišnica • Drobtinica 2019
Že šestič zbirali za šolski sklad
»Drobtinica« je vsakoletni dobrodelni projekt organizacij RK po vsej Sloveniji. Letos ob svetovnem dnevu hrane je bila Drobtinica organizirana v naši občini že šesto leto.
Stojnico pred trgovino Mercator in Jager nam je postavila občina Gorišnica. Lokalni pridelovalci hrane so nam podarili lastne pridelkejod zelenjave do različnega sadja.
Obe trgovini Jager in Mercator sta nam odstopili prostor. Mercator nam je podaril kruh, pecivo so spekle gospodinje iz naše občine. Čebelarji so nam podarili med. Mladinska knjiga je prispevala nekaj knjig, be-ležnic, map itd. Mladi člani RK OŠ Gorišnica so nabrali orehe in kostanje.
Vse to so v zameno za prostovoljni prispevek ponujali člani občinske organizacije RK Gorišnica in mladi člani RK OŠ Gorišnica. Pri stojnicah so se ustavljali mlajši in starejši, vsi z dobro voljo in namenom, da pomagajo otrokom na OŠ Gorišnica. Celotni znesek, ki se je nabral, je bil podarjen v šolski sklad za topli obrok socialno ogroženim učencem. Vsi člani RK smo bili zelo zadovoljni in bilo nam je prijetno, da smo s tem lahko prispevali za naše šoloobvezne otroke. Bili smo si edini, da se naslednje leto zopet vidimo. Danica Ambrož
Ptuj • Srečanje sošolcev iz Tacna po 45 letih
Bil sem miličnik
Sredi oktobra smo se na Ptuju po 45 letih spet srečali nekdanji sošolci iz Tacna. Srečanja se je od 21 nekdanjih sošolcev udeležilo 12.
za miličnike Tacen, ki nam jih je podaril bivši policist Štefan Abraham iz Murske Sobote. Pri kosilu se nam je pridružil tudi Slavko Ko-lar, 8. princ ptujskega karnevala Kacherl.
Naslednje leto načrtujemo ponovno srečanje v Murski Soboti.
ViktorPilinger
Najprej smo se, po sprehodu po Prešernovi ulici, srečali z županjo Nuško Gajšek v ptujski Mestni hiši. Županja nam je predstavila mestno občino in nas seznanila z aktualnim dogajanjem v mestu, obdarila pa nas je tudi s protokolarnim vinom in opečnim emblemom Vivat Poetovio MCML. Nato pa smo v spremstvu Milene Turk, sodelavke iz oddelka za negospodarske dejavnosti MO, ogledali prostore Mestne hiše. Nekdanjim sošolcem sem pokazal tudi pisarno, kjer sem nekoč kar nekaj let delal kot vodja davčne inšpekcije na Ptuju. Sledil je ogled grajskega kompleksa in njegovih zbirk, majhno okrepčilo v grajski kavarnici in še obisk Ptujske kleti z degustacijo nekaj odličnih vin. Seveda ni šlo niti brez obiska ptujske policijske postaje, kjer smo se seznanili z delom policistov na ptujskem območju.
Enodnevno druženje smo zaključili na kmečkem turizmu pri Lacku na Drstelji, kjer so nas pričakali lični ročno izdelani kovinski obeski za ključe z gravuro Bil sem miličnik RS, Milica in Kadetska šola
Gorišnica • Zahvalna nedelja
Malovaščani okrasili oltar
V Sloveniji kristjani praznujemo zahvalno nedeljo na prvo nedeljo po prazniku vseh svetih.
Pri Sveti Marjeti niže Ptuja je že ustaljena navada, da vsako leto druga vas okrasi daritveni oltar s pridelki naših polj.
Letos so to delo več kot z odliko opravili vaščani Male vasi. Z berili in prošnjami so tudi sodelovali pri mašni daritvi. Po maši so tudi pogostili vse prisotne.
Katoličani pa se na ta dan ne zahvalimo le za vse darove narave, za letino in pridelke človeških rok, ampak tudi za dobroto, dobrodelnost, svobodo, vero in dobre medsebojne odnose, ki so pogostokrat na nizki ravni.
LoizeŽupec
Foto: Lojze Zupec
l®i§ Sit fes
Foto: Tadej Te me nt
Ptuj • 90 let Pavlice Klinger
»Delo in skrbi - to te gor drži«
Narava se je odela v jesenske barve in na Turniščah pri Ptuju preživlja jesen življenja naša sokrajanka in dobra soseda Pavlica Klinger, ki v teh dneh slavi častitljivih 90 let.
Življenje ji ni bilo vedno postlano z rožicami, preživela je veliko težkih življenjskih preizkušenj, a vendar je ostala pozitivno naravnana in vedrega duha. Še vedno je popolnoma samostojna, skrbi zase in vzorno za svoj dom, okolico hiše in za svoj vrt. Njena vrlina je, da je vedno prijazna do ljudi, bodisi otrok in starejših, za vsakogar najde lepo in toplo besedo in nasmeh. Zna se tudi »pohecati« in nas spravlja v dobro voljo. Polna je modrosti življenja in nikoli ne ja-mra. Ohranja stike s prijateljicami in se druži z njimi. Poskrbi pa tudi za živali: muce, kužke, jih hrani in jim nudi zatočišče. V njeni družbi je vedno prijetno. Lepo je biti sosed taki osebi, kot je Pavlica. Spoštujemo jo in jo imamo radi.
Njen nasvet, kako dočakati 90 let: »Delo, delo že od otroštva in skrbi, to te gor drži. Bodi zmeren, druži se z ljudmi in tudi uživaj,
Foto: osebni arhiv
dokler lahko, in študiraj na lepe cajte, ki so bli, a jih več ni. Mladost je radost, starost pa žalost.«
Iskrene čestitke za njen visoki jubilej in še na mnoga leta!
Daniela Hotko
Hajdina • Sprejem za gasilce
Hajdinski gasilci zgodovino pišejo z zlatimi črkami
Tudi letos so hajdinski gasilci na številnih tekmovanjih dosegali izstopajoče rezultate. Ker svojo občino predstavljajo več kot odlično, so zanje pripravili sprejem.
Za uspešne tekmovalne enote Gasilskega poveljstva Občine (GPO) Hajdina so pred nekaj dnevi na občini pripravili sprejem. Namenjen je bil tekmovalnim enotam iz gasilskih društev Hajdoše in Gerečja vas. Za njihove letošnje dosežke sta jim čestitala hajdinski župan Stanislav Glažar in poveljnik GPO Hajdina Ivan Brodnjak. Kot je izpostavil župan, si gasilci pohvalo zaslužijo za svoje delo in trud tako na tekmovalnem kot operativnem področju: „Izjemno smo ponosni na to, da občino tako dobro predstavljajo na tekmovanjih, obenem pa, kar je prav tako pomembno, občanom zmeraj požrtvovalno nudijo še kako pomembno pomoč, ko jih potrebujejo."
Foto: TM
Župan Stanislav Glažar je za uspešne gasilce GPO Hajdina pripravil sprejem.
Tako na pokalnem tekmovanju GZS kot na regijskem tekmovanju v Maj-šperku so se hajdinski gasilci odrezali odlično. Kar pet enot iz PGD Gerečja vas in PGD Hajdoše se je uvrstilo na državno tekmovanje.
Na pokalnem tekmovanju za pokal GZS so starejši gasilci PGD Gerečja osvojili 2. mesto v ligi, starejši gasilci PGD Hajdoše 14. mesto, tekmovalna enota članic B PGD Hajdoše je zmagala, člani istega prostovoljnega društva pa so bili tretji. Obe omenjeni ekipi sta zmagali tudi na mednarodnem gasilskem tekmovanju v organizaciji GZS, ki je potekalo v Postojni. Kot že nekaj let se je tudi leto 2019 za hajdinske gasilce pisalo z zlatimi črkami. Za kar se jim je zahvalilo tudi vodstvo občine.
Dženana Kmetec
torek • 12. novembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	ll
Kruševac • 15. Mednarodni festival turističnih publikacij
Tkanje novih pomembnih turističnih povezav
V TD Ptuj so se te dni razveselili specialnega priznanja s 15. Mednarodnega festivala turističnih publikacij Kruševac 2019. Festivala seje udeležil Zvonko Križaj, ki ga širša javnost pozna po številnih, za Ptuj pomembnih aktivnostih, povezanih z ohranjanjem in prenašanjem ljudske tradicije in dediščine. Po novem je tudi ambasador o delu TD Ptuj na območju Srbije.
Kot drugi princ ptujskega Kuren-tovanja, na njegovi domačiji vsako leto poteka tudi uvodno dejanje v vsakoletno največjo pustno prireditev v Sloveniji in srednji Evropi, Kurentov skok, pustno in drugo dediščino tega okolja prenaša v širši prostor, tudi na tradicionalne karnevale v Srbiji in druge s tradicijo ter turizmom povezane dogodke. Na enega od slednjih je odprl vrata tudi TD Ptuj, ko se je udeležil Mednarodnega festivala turističnih publikacij v Kruševcu, kjer je domače TD pred kratkim uredilo tudi park s silhuetami najlepših srbskih cerkva. V Vrnjački Banji, ki ima prav tako tesne stike s ptujskim Kurentovanjem, pa so si omislili park z drevesi mest, s katerimi sodelujejo. Kot velik poz-
navalec ptujske pustne tradicije se je osredotočil na predstavitev pustne tradicije na Ptujskem, ki ji je dodal predstavitveni pano TD Ptuj, turistične edicije, nekatere kulinarične posebnosti našega okolja, med drugim ptujski luk. Obiskovalcem festivala pa je predstavil tudi bogato dejavnost TD Ptuj. V teh dneh bo sodeloval še na enem od podobnih dogodkov v Nišu. Na vseh prihodnjih na območju Srbije pa ga bodo že v prihodnjem letu spremljali predstavniki TD Ptuj, so se dogovorili ob predaji priznanja, ki ga je v imenu TD Ptuj prevzel predsednik Peter Pribožič. Zvonko Križaj je ob tem tudi povedal, da ima pri vseh teh dogodkih, ki jih obiskuje, TD še vedno velik pomen in vpliv. Prva prireditev s skupno
Zvonko Križaj je na Mednarodnem festivalu turističnih publikacij uspešno predstavil tudi TD Ptuj. Skupaj z njim se veselijo v UO TD Ptuj, kjer je priznanje s ponosom prevzel predsednik Peter Pribožič.
udeležbo bo že tradicionalna le-skovška roštiljada.
Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič je prepričan, da predstavljajo nove povezave pomembno obogatitev delovanja društva in odpirajo nove možnosti povezovanja in sodelovanja ter razvijanja tudi novih turističnih programov, četudi se zaveda, da gre pri turistični organiziranosti in samem razvoju turizma za specifične razlike med državama, zlati še ko gre za turizem v mestih pri nas. Turistična društva v Sloveniji imajo namreč večji pomen v ruralnem okolju kot v mestih, kjer jih ponekod potiskajo na rob turističnega dogajanja. V pričakovanju 60-letnice ptujskega Kurentovanja pa so takšne nove povezave zelo pomembne. Pri tem pa se je treba tudi zavedati, da je bilo TD Ptuj tudi tisto, ki je bilo med snovalci največje ptujske prireditve v Sloveniji, prireditve Dobrote slovenskih kmetij in še nekaterih drugih. TD Ptuj ima navsezadnje veliko kilometrino, njegovi predhodniki so od leta 1886, ko je začelo delovati, postavili temelje številnih pomembnih turističnih objektov, zavodov, turistične organiziranosti in turističnega razvoja v tem okolju.
MG
Foto: MG
Sveti Andraž • Že tretje leto izvajajo šolo zdrave drže
Z ustrezno vadbo do bolj zdrave hrbtenice
Težave s hrbtenico, ki pestijo vse več ljudi in zaradi katerih se povečuje tudi bolniška odsotnost občanov, so spodbudile idejo o projektu Šola zdrave drže, ki so se ga v letu 2017 pilotsko lotili na občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah na pobudo tamkajšnjega zdravnika splošne medicine Tomaža Schaubacha. Ta je k sodelovanju povabil še mariborsko Alma Mater Europea oz. njene študente fizioterapije, da vodijo vadbe.
»Letos teče projekt že tretje leto in lahko rečem, da se je izkazal kot primer dobrega sodelovanja različnih strok v korist ljudi, ki se v svojem življenju spoprijemajo z vse pogostejšimi težavami in bolečinami v predelu hrbtenice, pogosto obiskujejo zdravnika in fizioterapijo, vendar zaradi dolgih čakalnih dob in neustrezne obravnave niso deležni terapije, ki bi jih spodbudila k aktivnemu in samodiscipliniranemu pristopu v procesu zdravljenja,« je povedala vodja projekta, predavateljica in mentorica fizioterapije na AMEU Tatjana Horvat.
Z občani, povprečno se šole zdrave drže udeleži od 10 do 15 ljudi, tako vsak četrtek v telovadnici vitomarške podružnične osnovne šole eno uro vadijo študentje fizioterapije Dorian Hojnik, Maša Leš, Barbara Potočnik Emeršič, David Kepe in Anisa Rola.
Kako s primernimi vajami odpraviti učijo udeleženci šole zdrave drže.
Vadba, primerna za vse starosti
»Vadba, ki jo izvajamo, je primerna za vse starosti, fiziote-rapevt pa pred začetkom in na koncu oceni posameznikovo držo. Z doseženimi rezultati smo
Foto: Alma Mater
težave s hrbtenico, se vsak četrtek
Sveti Andraž v vrhu po bolniškem dopustu
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil v letu 2016 povprečen Slovenec na bolniškem dopustu 13,66 dneva, iz tega povprečja je občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah z 22,74 dneva bolniške odsotnosti na občana precej izstopala. Vzrok za odsotnost z dela so bile velikokrat bolečine v hrbtenici, zato so na občini sklenili ukrepati in so pristopili k projektu, zdravnik pa je paciente z bolečinami v hrbtenici napotil na posebno terapevtsko vadbo.
zadovoljni, saj so pacienti pridobili teoretična znanja in praktične spretnosti za zagotavljanje dobre telesne drže pri dejavnostih v vsakodnevnem življenju, omogočili smo jim obiskovanje terapije v domačem kraju, pridobili so mišično moč, telesno vzdržljivost in ravnotežje, pa tudi bolečine v hrbtenici so se, tako pravijo, zmanjšale, kar je naš osnovni cilj. So pa pridobili tudi naši študentje, in sicer znanja in spretnosti s področja vodenja vadbe določenih ogroženih skupin, v tem primeru aktivne populacije s težavami v hrbtenici. Seveda pa do projekta ne bi prišlo brez aktiviranja lokalnega zdravnika in posluha občinske uprave, ki je svojim občanom omogočila uporabo prostorov in s tem pripomogla k boljši kakovosti življenja aktivni populaciji.«
Senka Dreu
Ptuj • XV. Mihčev festival 2019
Ustvarjali mladi bodoči umetniki
V Narodnem domu na Ptuju je 7. novembra potekala sklepna slovesnost letošnjega XV. Mihčevega festivala v organizaciji Zveze kulturnih društev Ptuj, ki jo vodi Nataša Petrovič.
Na razstavi in v zborniku so predstavili dosežke osnovnošolcev v literarni, likovni in gledališki delavnici, skupaj z mentorji Leo Kralj, Nušo Jurkovič, Mojco Prigl, Davidom Bedračem in Samom Kraljem.
Vsako leto znova Mihčev festival odpira nova obzorja in izzive ne samo mladim, temveč tudi mentorjem ustvarjalnih delavnic. In vsako leto znova s svojimi izdelki presenetijo, kar samo potrjuje, da prav vsak skriva v sebi ustvarjalnost, ki jo je treba le spodbuditi.
V	likovni delavnici so bili mentorji Lea Kralj, Nuša Jurkovič in Samo Kralj. Letos so se osredotočili na portret na več načinov. Nastale so nadvse zanimive podobe, ki so jih obiskovalci lahko občudovali na priložnosti razstavi.
V	gledališki delavnici ABC gledališča pod vodstvom Mojce Prigl so ozavestili nekaj pomembnih pozitivnih metod gledališke pedagogike na učence: spoštovanje, so-
Foto: Črtomir Goznik
delovanje, povezovanje s skupino, sposobnost kritičnega razmišljanja in ustvarjalno izražanje.
V literarni delavnici pod vodstvom Davida Bedrača so se letos posvetili dvema marsikomu nezdružljivima poloma: številom in besedam. Zelo hitro se je pokazalo, da se lahko eno in drugo odlično združuje, meša in ustvarjalno „gnete", da je oboje nadvse pomembno in koristno. Veliko so brali, interpretirali, se posvečali najrazličnejšim pe-
smim, v katerih so besede in števila med seboj povezana, tudi ustvarjanju pripovednih besedil. Lotili pa so se tudi poskusa radijske igre.
Za kulturne utrinke je na zaključni slovesnosti poskrbela mlada pevka Kaja Maroh iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Zahvalili so se vsem mentorjem, udeležence letošnjih Mihčevih delavnic pa bodo na nepozabno ustvarjanje spominjala priznanja.
MG
2. KLOSTRSKI VEČER
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla
KOMORNI ZBOR
KOR Nase m
Zborovodja:
Daniel Tement
r\ n
Koncert skladb, ki so nas obarvale v žlahtne barve...
Sobota, 16. november 2019, ob 18. uri
12 Štajerski
Kultura
torek • 12. novembra 2019
Ptuj • Ptujska trilogija Mihe Remca in Aleksandre Jelušič
Nov pisateljski poklon Ptuju, zmaga človeka in ljubezni
V leposlovni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so oktobra gostili slovenska avtorja, domačina Miha Remca in Aleksandro Jelušič, ki sta tako ali drugače povezana s Ptujem in njegovimi ljudmi. To dokazujeta tudi s svojim literarnim ustvarjanjem, je v uvodni besedi večera povedala Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka ptujske knjižnice.
Miha Remec je v ptujski knjižnici nazadnje gostoval leta 2011, ko je predstavil svojo pesniško zbirko Zamolčani stihi, leta 2009 pa Aleksandra Jelušič s svojo knjigo. Tokrat pa sta se predstavila s svojim skupnim projektom treh knjig - Ptujska trilogija - ki sta jo posvetila Ptuju, mestu preteklosti in prihodnosti.
V Ptujski trilogiji je Miha Remec predvidel prihodnost, s kakršno se že soočamo. Ali vedno večja omre-ženost ljudi škodi ali koristi, ali pa je samo še ena od tehnologij več, ki pelje civilizacijo naprej, tega ne vemo, pravi Remec, ki je dialog z Aleksandro Jelušič pričel na face-booku. Ugotovila sta, da ju zanimajo podobne stvari: vesolje, tehnologija, oba rada pišeta, Aleksandra še posebej poezijo.
O magiji skupnega zlitja
Ko je Miha Remec začel ustvarjati, še ni bilo pametnih telefonov in vse te sodobne tehnologije, v svojih delih pa jo je sam že predvidel. V nekem trenutku se mu je pisanje romana ustavilo. Za svoj 90. rojstni dan pa je želel nekaj podariti Ptuju, zato se mu je porodila ideja o skupnem projektu z Jelušičevo. Na koncu skupnega dela sta ugotovila, da se je zgodila magija; ko sta napisano prebirala, nista več vedela,
kateri del je kdo napisal, zlogovno in stilno sta se tako silno zlila, da danes ne vesta, kateri del je Ale-ksandrin, kateri Mihov. „Omrežila" sta se. To je tudi bistvo romana.
Ptujska trilogija odprta za domišljijske svetove
Ptujska trilogija je namenjena bralcem, ki so pripravljeni sprejeti
domišljijske svetove. Roman je večplasten. Ena plast je lepa ljubezenska zgodba, kajti ljubezen je v vseh časovnih obdobjih (preteklosti, prihodnosti) univerzalna, ves
čas se ukvarja z istimi vprašanji, vprašanjem hrepenenja, iskanja ljubezni, čustvovanja itd. Druga plast je poigravanje z zgodovino oz. iskanje korenin v zgodovini,
opisani so mitreji, zgodovina Ptuja, tretja plast pa je futurizem, ker je dejansko celotna zgodba postavljena v prihodnost, ki je presenetljiva, kakšna, pa izvemo v romanu.
Predvidela sta, da bo v prihodnosti mogoče tudi potovanje človeka, ne na fizikalni ravni, ampak potovanje bistva, ki je v nas. To ponazorita s časoslovnim inštitutom, ki ima sedež v ptujski vinski kleti in kjer preizkušajo nove tehnologije. Letala čisto posebne oblike bodo vzletala in pristajala v Kidričevem. Glavna junaka se podvržeta znanstvenemu preizkusu, ki jima omogoči, da potujeta po vesolju, preskakujeta čas, se vračata v preteklost, gresta v prihodnost, lahko se materializirata v različne oblike, spoznavata zgodovino, prihodnost ... Rdeča nit pa je ljubezen, hrepenenje, to, kar poganja svet.
»Umetna inteligenca se sicer hoče vriniti v človeško misel, a se ji ne posreči, da bi prevzela človeško misel, na koncu zmaga človek in ljubezen,« je povedal Miha Remec. Znanost oz. človek se tudi nenehno trudi, stalno misli, da bo ustvarila nesmrtnega človeka, kljub trudu pa še nima odgovora o tem, ali imamo v vesolju vrstnike.
MG
Promocijsko sporočilo
Premajhna skrb za duševno zdravje zaposlenih
NAREJ
zdravo in aktivno \i prihodnost
#
^ REPUBLIKA SLOVENIJA
MIMSTHStlfO ZADELO, DRUŽIMO, SOCIALNE ZAOElfE IN ENAKE MOŽNOSTI
EVROPSKA UNNA 10(1414. I... fr
V okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) - Zdravo in aktivno v prihodnost!« je bila v letu 2018 izvedena raziskava z naslovom »Ugotavljanje potreb delodajalcev na področju duševnega zdravja zaposlenih in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganj (PSDT)«, v kateri je sodelovalo približno 200 slovenskih podjetij.
Pomembnosti področja se veliko delodajalcev že zaveda, vendar so ukrepi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu še vedno v manjšini.
Le dobra tretjina podjetij ima v svojem poslanstvu oziroma ciljih zapisano tudi skrb za duševno zdravje. Skoraj polovica jih sicer že izvaja ukrepe na področju duševnega zdravja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, a velikokrat ne temeljijo na ustreznih analizah. Na splošno so premalo celostno in sistematično naravnani, se uvajajo (pre)počasi, v zadnjih treh letih pa je le petina podjetij povečala finančna sredstva, namenje-
Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
na ukrepom za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu. Podjetja kot bistvene ovire pri načrtovanju in izvajanju ukrepov prepoznavajo nesodelovanje zaposlenih, finančne ovire, pomanjkanje strokovnega kadra in pomanjkanje časa za izvedbo aktivnosti na tem področju.
Ključne so začetne faze osveščanja in informiranja, dobri medosebni odnosi na delovnem mestu ter stalno usposabljanje vodij
Strokovnjaki prepoznavajo, da je splošno dojemanje področja duševnega zdravja na delovnem mestu še vedno preveč stigma-tizirano. V slovenskih delovnih
okoljih je v tem oziru najbolj ključno predvsem osveščanje in informiranje zaposlenih ter delodajalcev, ki bi pripomoglo k zmanjšanju stigmatiziranosti področja. Bistvenega pomena sta tudi skrb za dobre medoseb-ne odnose na delovnem mestu in dobro usposobljeni vodstveni kadri, ki prepoznavajo težave v duševnem zdravju in zaposlene usmerjajo po ustrezno pomoč.
Zdravje na delovnem mestu, v okviru katerega tudi duševno zdravje, mora predstavljati eno izmed temeljnih vrednot, strateški cilj in zavezo vodstva podjetja, kar poveča tudi njegovo uspešnost in konkurenčnost na trgu.
Vas zanima več?
Spremljajte spletno stran www.naprej.eu.
O Mihi Remcu in Aleksandri Jelušič
Miha Remec je pesnik in pisatelj, eden najplodnejših slovenskih pisateljev znanstvene fantastike, ki se je leta 1928 rodil na Ptuju. Nekateri ga predstavljajo ob bok svetovnim književnikom, Drago Bajt ob bok Zamjatinu, Huxleyju in Orwellu. Njegov opus je izjemen, pisateljevatije začel že v otroštvu. Pri desetih letih je objavil pravljico o srečnem kovaču. Njegov opus zajema pesniške zbirke (Otožne rože, Pesmi iz levega žepa, Zamolčani stihi in Pogrešan), dramska dela (Mrtvi kurent, Srečni zmaj, Delavnica v oblaku ...), romane (Sončev obrat iz leta 1969, ki je še realističen, prvi znanstveni fantastični roman, pa roman Votlina iz leta 1997, v katerem so že prisotni elementi potovanja skozi čas in kritike moderne družbe), trilogijo antiutopičnih romanov (Iksion, Iksia in Iks) ter številne druge in krajša prozna dela. V povesti Smrt v kurentiji je prikazal ptujske pustne običaje, ki jih je vpletel v zanimivo družinsko zgodbo. S Ptujsko trilogijo (Klonski greh, Pajčevine časa in Petovionsko razgrešenje), kije njegovo življenjsko delo, pa se vizionarsko poklanja svojemu rodnemu Ptuju in neusahljivi ljubezni do pisateljevanja.
AleksandraJelušič seje leta 1976 rodila v Mariboru, magistriralaje na področju družbenih ved. Zaposlena je v Talumu Kidričevo kot svetovalka za odnose z javnostmi in urednica časopisa Aluminij. Podpisuje se pod prozna dela, pesmi in pravljice. Izdala je knjigo kolumn, fotografij in pesmi Postanki v času, leta 2015 je izšla njena pesniška zbirka Z jezikom ti pišem pesem in pesniška zbirka Stvari kot so. V tem letu je bila njena pesem Lolita nagrajena na festivalu erotične poezije. Leta 2018 je izdala knjigo pravljic Dogodivščine glavnika Kodra, krtka Robija in črvička Mufa. Leta 2018 je skupaj z Miho Remcem izdala že omenjeno znanstvenofantastično trilogijo. S pisateljem Milanom Petkom Levokovom pa je izdala tri knjige zabavne logike za mlade bralce: Uganke iz dežele škratov, Uganke iz dežele palčkov in Uganke Marka Pola. Letos je izšel njen mladinski roman Računajte na nas. Aleksandra Jelušič je tudi pobudnica in urednica mednarodne revije Provinca, revije za umetnost in dialog kultur, kije iz elektronske oblike prerasla v kakovostno tiskano revijo.
Majšperk • 8. srečanje Ljudskih pevcev in godcev
Delo Jožeta Novaka se nadaljuje
Letošnja prireditev V Majšperku pojemo in igramo po domače je bila posvečena spominu na ustanovitelja in dosedanjega organizatorja prireditve Jožeta Novaka. Njegovo delo je prevzela žena Vida Novak.
„Celotna prireditev je bila ustvarjena v spomin možu. Njemu v čast sem prevzela organizacijo, in če mi bo zdravje dopuščalo, bom tudi v prihodnje nadaljevala njegovo delo. Prireditev je del njegove zapuščine in želim, da se ohranja, verjamem pa tudi, da je pomembna za Majšperk,." je povedala Novakova. Na prireditvi se je spominjala: „Jože je bil dober člo-
vek, bil je pa tudi trmast. Zato pa je tudi dosegel toliko. Bil je točen, iznajdljiv in marsikaj je znal narediti sam."
Z obiskom na prireditvi je Novakova zelo zadovoljna: „Ko vidiš, da je dvorana polna, veš, da si na pravi poti. To je tudi pomembno sporočilo zame, da delo nadaljujem," je povedala. Prav tako pa je bila zelo ponosna, da je na prireditvi
nastopilo 12 skupin, med njimi tudi otroci iz Vrtca Majšperk. „Otroci bodo prevzeli naše izročilo, zato jih vključujemo vsako leto. Včasih nastopijo tudi otroci iz osnovne šole Majšperk, tokrat so bili z nami najmlajši."
Skupno se je na odru zvrstilo blizu 200 nastopajočih, ki so za nastop prejeli zahvalo in nageljčke.
KG
Nogomet
Končno prekinjena negativna serija
Stran 14
Futsal
Prva zmaga v sezoni za Tomaž Šic bar
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
Nogomet • 1. SNL, 17. krog
tednik
Zoran Krajnc
»Sestavljamo mozaik za še žlahtnejše rezultate«
Stran 17
Rokomet
Junak tekme domači vratar Sandi Žuran
Stran 16
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij edini pozna načrt za »zajezitev« Mure
Od Celja do Aluminija
Pred tekmo je večina vlogo favorita pripisala nogometašem Mure, za to pa so imeli kar nekaj tehtnih argumentov. Eden izmed glavnih je bil ta, da Mura na svojem stadionu letos sploh še ni izgubila tekme, drugi pa ta, da so črno-beli na zadnjih osmih tekmah petkrat zmagali, trikrat pa remizirali. Zadnji poraz so doživeli proti Aluminiju v Kidričevem v 8. krogu, Šumarji pa so še v drugo pokazali, da poznajo načrt za zajezitev Mure ...
»V lanski sezoni so nas muraši štirikrat premagali, kar ni bilo ravno prijetno, letos pa se je ta tradicija obrnila na našo stran. Želim si, da bi tako nadaljevali tudi na preostalih dveh medsebojnih tekmah, ki jih bomo odigrali spomladi ter se jim tako v popolnosti oddolžimo za lanske poraze,« je v smehu dejal Dejan Petrovič, ki je bil eden izmed junakov nedeljskega slavja; prestregel je »milijon žog«, ustavil številne napade domačih, ob tem pa lepo gradil napade svoje ekipe.
Neustavljivi dvojec Klepač-Živkovic
A junakov je bilo v ekipi rdeče-be-lih tokrat res veliko, praktično vsi igralci na težkem in razmočenem igrišču so iz sebe iztisnili maksimum. »Borili smo se skozi celotno tekmo, tukaj je zares prišla do izraza naša dobra fizična pripravljenost, za kar gre velika zasluga našemu kondicij-skemu trenerju Milenku Potočniku. Pomembno je bilo, da se nismo ustrašili pritiska domače publike, da smo bili kompaktni in agresivni, vse to pa so elementi za zmagovalno formulo,« je po tekmi dejal hrvaški napadalec Ante Živkovic.
Prav njega bi lahko zaradi dveh doseženih zadetkov in ene asistence izpostavili kot igralca tekme,
Mura - Aluminij 2:4 (2:2)
STRELCI: 1:0 Maroša (15.), 1:1 Kle-pač (22.), 2:1 Bobičanec (34.), 2:2 Živkovic (36.), 2:3 Živkovic (54.), 2:4 Leko (91.).
MURA: Obradovic, Pucko, Karnič-nik, Karamarko, Maruško, Kouter, Šporn (od 84. Cipot), Bobičanec, Šušnjara (od 70. Cerimagic), Bub-njar (od 78. Mulic), Maroša. Trener: Ante Šimundža.
ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Pantalon, Kontek, Martinovic, Vrbanec, Petrovič, Pečnik (od 70. Matjašič), Klepač, Leko, Živkovic (od 73. Čer-mak). Trener: Slobodan Grubor.
glavnega konkurenta za to prestižno etiketo pa je imel v soigralcu Mihaelu Klepaču, ki je vpisal en gol in dve asistenci. Njegova sijajna serija se še kar nadaljuje - sedmi gol na sedmih tekmah, ob tem je samo na zadnjih dveh tekmah vpisal še štiri asistence!
Odličen prvi polčas
Mura je na krilih domačih navijačev in opogumljena od zmage proti Olimpiji odlično pričela tekmo in takoj potisnila Kidričane na njihovo polovico. Že v 4. minuti je Jon Šporn močno ustrelil proti golu Luka Jan-žekoviča. Ta je žogo odbil, nov poskus Luke Bobičanca pa je ustavila prečka. Pritisk so Muraši kronali v 15. minuti, ko je Klemen Pucko (pred leti je igral za mladinsko ekipo Aluminija) poslal žogo pred gol Aluminija, kjer jo je osamljeni Ama-dej Maroša (bil je na meji ali celo v prepovedanem položaju) potisnil v gol - 1:0.
Zaostanek je predramil igralce v rdeče-belih dresih, ki so kaj kmalu izenačili: Živkovic je poslal žogo v prazen prostor do Mihaela Klepa-ča, ki jo je z izjemno natančnim in močnim udarcem zabil pod prečko v gol - 1:1.
Foto: Aleš Cipot/m24.si
Nogometaši Aluminija so še drugič v sezoni ugnali Muro, tokrat celo na njihovi Fazaneriji. Na svojem stadionu je Mura doživela sploh prvi poraz v letošnjem letu, nazadnje je tam klonila 2. decembra lani, ko jo je ugnala ekipa Celja (0:1, Lotrič).
Čez dobrih deset minut so domačini še drugič na tekmo povedli. Luka Bobičanec je fantastično izvedel kot in mimo pokritega Luke Janžekoviča zadel neposredno v gol - 2:1. A tudi tokrat veselje domačih navijačev ni trajalo dolgo, saj je Klepač dobro prodrl po strani in poslal uporabno nizko podajo v kazenski prostor, kjer je Pečnik žogo zgrešil, Živkovic pa jo je zabil pod prečko - 2:2.
Prvi polčas je bil za gledalce prava poslastica: videli so štiri zadetke, še nekaj nevarnih poskusov, predvsem pa precej hitro in gledljivo igro, pol-
no trdih dvobojev, nekaj pa tudi ner-voze na obeh straneh.
»Ob polčasu smo imeli aktiven rezultat, čeprav smo dvakrat zaostajali. V odmoru smo se dogovorili, da moramo tudi v nadaljevanju odigrati agresivno in disciplinirano ter da moramo potrpežljivo čakati na svoje priložnosti. Vse to smo na igrišču tudi realizirali,« je dejal Petrovič.
Odločitev v 54. minuti
Domala odločilni trenutek tekme se je zgodil v 54. minuti, ko je Aluminij odlično izpeljal protinapad
pRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 17. KROGA: Mura - Aluminij 2:4 (2:2);
Maribor - Domžale 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Zahovic (7.), 2:0 Kronaveter (31.), 3:0 Kronaveter (59.), 4:0 Požeg Vancaš (68.), 4:1 Vuk (88.);
Rudar - Celje 3:3 (3:2); strelci: 1:0 Petrovič (27.), 2:0 Radic (34./11 m), 2:1 Benedičič (39.), 2:2 Lotrič (40.), 3:2 Kuzmanovic (45.), 3:3 Vizinger (51.). Rdeči karton: Vidmajer (90., Celje);
Triglav - Bravo 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Petrič (67.). Rdeča kartona: Milano-vič (42., Triglav), Brekalo (86., Bravo);
Olimpija - CB 24 Tabor Sežana 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Čekiči (14.), 2:0 Čekiči (46.).
1.	OLIMPIJA LJUBLJANA 17 11 3	3 42:21 36
2.	MARIBOR	17 10 4	3 34:17 34
3.	ALUMINIJ	17 10 4	3 30:15 34
4.	MURA	17 8 7	2 30:21 31
5.	CELJE	17 7 7	3 35:19 28
6.	CB24 TABOR SEŽANA 17 5 2 10 20:27	17
7.	TRIGLAV KRANJ	17 5 2 10 22:39	17
8.	DOMŽALE	17 4 4	9 23:36 16
9.	BRAVO	17 3 4 10 19:34 13
10.	RUDAR VELENJE 17 0 7 10 18:44	7
Šumarji vedno boljši v napadu
Čeprav se je na začetku sezone zdelo, da je edini ključ uspešnih iger Aluminija granitna obramba, pa je v zadnjih petih krogih prišlo do tektonskih sprememb: Šumarji so na zadnjih petih tekmah dosegli kar 16 golov! S tem so se v rubriki doseženi goli celo izenačili z Muro, katere predstavniki so imeli na prvi medsebojni tekmi v Kidričevem veliko povedati o »bunkerju« Aluminija ...
Pred Kidričani pa še naprej ostajata naši dve najuspešnejši ekipi, ki sta v tem krogu slavili na svojih stadionih. Maribor je imel proti povsem razglašenim Domžalam celo lažje delo kot Olimpija proti Sežan-cem. Za vijoličaste je dvakrat zadel Rok Kronaveter, za zmajčke pa Endri Čekiči.
Derbi Šaleške doline je bil razburljiv, kot že dolgo ne, končalo pa se je z remijem. Na koncu so lahko z njim celo bolj zadovoljni Celjani ... V derbiju začelja je Triglav gostil Bravo in že v prvem polčasu ostal brez izključenega Milanoviča. A to Gorencev ni ustavilo v nakani, da dosežejo pomembno zmago. Bravo je izgubil že četrto zaporedno tekmo, v zadnjih osmih krogih je osvojil le tri točke.
JM
preko Klepača, ta je z natančno podajo za branilsko vrsto Mure našel vtekajočega Anteja Živkovica, ki se je znašel sam pred Obradovičem in ga z nekaj sreče tudi premagal - 2:3. »Rad bi se zahvalil celotni ekipi, ki je zaslužna za vse te lepe rezultate; enkrat zadeva eden, drugič drugi, pomembno je, da zmagujemo,« je izpostavil Živkovic.
Za varovance trenerja Anteja Ši-mundža je bil to kar velik šok in so potrebovali nekaj minut, da so znova povezali niti svoje igre. Pri tem so jih dodatno ustavljali Kidričani, ki so s »pametnimi prekrški« prekinjali njihove nalete in v njihove vrste vnašali nervozo. Glede kakovosti je bil drugi del tekme siromašnejši, kar je veliko bolj ustrezalo gostom, ki so se zelo organizirano branili.
Zaključni pritisk Mure se je začel v 80. minuti, ko se je v zelo lepi priložnosti znašel Maruško, a je iz idealnega položaja z glavo žogo usmeril tik nad prečko . Domači navijači, zbralo se jih je kakšnih 2700, so začutili priložnost, še glasneje so začeli vzpodbujati svoje ljubljence, a slednjim to ni pomagalo do izena-čujočega zadetka.
Na drugi strani so Kidričani v 92. minuti postavili piko na i: rezervist Čermak se je izognil zanki prepovedanega položaja, nato je nesebično podal do Nikola Leka, ki je mimo nemočnega Obradovica žogo poslal v gol za končnih 2:4.
Aluminij bo po reprezentančnem premoru v 18. krogu gostil Maribor - tekma je na sporedu v nedeljo, 24. 11., ob 17. uri.
JM
Dejan Petrovič, Aluminij:
»Začeli smo slabo, a smo se nato dvignili in vrnili v igro, pozneje smo to ponovili še enkrat. V prejšnjih letih smo tekme ob takšnih zaostankih velikokrat izgubljali, letos temu ni tako. To kaže na psihološko stabilnost ekipe - res smo napredovali na številnih področjih. Domačinom nismo puščali preveč prostora, zato smo lahko zadovoljni z izvedbo naših načrtov pred tekmo. Ostajamo visoko na lestvici, kar nam daje novih moči pred zaključnimi tekmami jesenskega dela sezone.«
Iz Murske Sobote neposredno v Novo Gorico
Neposredno po tekmi Mura - Aluminij sta se mlada repre-zentanta Slovenije Dejan Petrovič in Alen Ploj odpravila proti Novi Gorici, kjer sta se na zboru pridružila soigralcem v reprezentanci U-21. Selektor Primož Gliha ju je vpoklical tudi za tokratno prijateljsko tekmo, ko se bodo v četrtek, 14. 11., v gosteh pomerili z vrstniki Portugalske.
14 Štajerski
Aktualno	
torek • 19. novembra 2019
Nogomet • 2. SNL, 17. krog
Končno prekinjena negativna serija
Krka - Drava Dakinda Ptuj 1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Haljeta (61.), 0:2 Marcius (63., z 11 m), 0:3 Neskič (73.), 1:3 Kastrevec (78,).
KRKA: Šuškovič, Bedek, Judež, Dušak, Kastrevec, Škrbec, Schweiger (od 68. Jakopovič), Kambič, Hrka (od 68. Vešner Tičič), Kim, Po-tokar (od 41. Kisovec). Trener: Želj-ko Mitrakovič
DRAVA DAKINDA PTUJ: Curano-vič, Mate, Turkovič, Melvan, Petek, Dedič, Crajfoner, Marcius (od 78. Kačinari), Novak, Neskič (od 87. Brest), Haljeta (od 82.Vajda). Trener: Muamer Vugdalič.
RDEČI KARTON: Šuškovič (40., Krka).
V soboto je minilo natančno mesec dni od zadnje zmage Drave v 2. ligi, to se je zgodilo 9. oktobra na domačem igrišču z Dobom (3:1). Po tem je sledila serija petih tekem brez uspeha, štirje porazi in remi so dodobra omajali samozavest igralcev Drave. Trener Muamer Vugdalič nikakor ni našel prave formule za uspeh, igre so bile slabe, gledalcev na domačih tekmah pa vedno manj ... V Novem mestu pa so vendarle pokazali, da še niso pozabili igrati fuzbala ...
Vugdalič je v Novo mesto odpotoval le s 15 igralci, tokrat ni raču-
nal na Nelsona, Keneja, Hrastnika, Šlambergerja, Bajramija, Prahica, Šlaka ... Ker je Rešek počival zaradi kartonov, je bil kapetan tokrat Ante Melvan. Na klopi za rezerve so bili le štirje mladi igralci, vratar Anej Milič ter Marko Brest, Aaron Kačinari in
Niko Vajda.
„Pomembno je, da smo imeli 15 'pravih', ki so se bili pripravljeni 'stepsti' za pozitiven rezultat. Tekma pa še zdaleč ni bila lahka, še posebej iz psihološkega vidika. Imeli smo serijo slabih rezultatov, ob tem
Futsal • 1. SFL, 7. krog
Tomaž Šic bar - Sevnica 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Darijo Dragosavac (2.), 2:0 Domen Klanjšek (18.), 3:0 Mitja Cašparič (30.), 4:0 Urban Se-nekovič (31.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Tadej Romih, Jakob Žuman, Miha Prijol; Domen Klanjšek, Aleš Marot, Urban Coričan, Rok Rednak, Mitja Cašparič, Marko Senekovič, Domen Školiber, Darijo Dragosavac, Urban Senekovič.
IGRALEC TEKME: Darijo Dragosavac (Tomaž Šic bar).
V 7. krogu so futsalerji Tomaža dosegli prvo prvenstveno zmago v sezoni - povsem zasluženo. V Ljutomeru je z visokih 4:0 „padla" Sevnica in četa trenerja Mateja Gaj-serja se je dvignila z zadnjega na 7. mesto.
Prvi zadetek so ljubitelji futsala v Ljutomeru videli že v 2. minuti, ko je dolgo diagonalno podajo Marka Senekoviča v kazenskem prostoru lepo sprejel Darijo Dragosavac in z malo sreče s strelom po tleh mimo vratarja zadel mrežo - 1:0. Najlepši gol so gledalci videli v 18. minuti, ko je z levico z devetih metrov neubranljivo zadel Domen Klanjšek - 2:0. Gostje so v zadnji četrtini tekme začeli igrati z vratarjem v polju, kar pa se jim ni obrestovalo, saj so v pičli
Ekipa KMN Tomaž Šic bar je vknjižila prvo zmago v sezoni.
minuti prejeli dva zadetka. Najprej je prazna vrata zadel Mitja Gašpa-rič (0:3), nato pa iz svoje polovice še Urban Senekovič - 4:0. Gostitelji so do konca tekme imeli kar nekaj lepih priložnosti za peti zadetek, vendar se sevniška mreža več ni zatresla.
Uroš Krstič
Mitja Jontez, trener Sevnice: „Čestitke domačinom, njihova zmaga je več kot zaslužena. Nam se iz kroga v krog dogaja enako, da delamo osnovnošolske napake in prejemamo prelahke zadetke. Ob tem smo v sedmih tekmah dosegli le devet zadetkov - enostavno ne znamo zabiti gola. Kaže, da nas čaka hud boj, da se izognemo kvalifikacijam za obstanek v elitni ligi. Moja ekipa ima bistveno večji potencial, kot kaže trenutno stanje na lestvici."
Urban Senekovič, igralec Tomaža: „Hiter zadetek nam je olajšal delo na poti do pomembne zmage. Skozi vseh 40 minut smo nadzirali potek tekme in zasluženo slavili. Zmaga bi bila lahko še bistveno višja, če bi izkoristili še nekaj lepih priložnosti. Ključ do zmage je bila dobra priprava na nasprotnika. Mislim, da smo odigrali najboljšo tekmo v sezoni. Na preostalih tekmah smo imeli obilico smole in nismo do konca ostali zbrani, kar smo drago plačali z nekaj bolečimi porazi. Iz tekme v tekmo kot ekipa rastemo in mislim, da je pred nami lepa prihodnost. Zdaj nas čaka pravi derbi na Ptuju, kamor potujemo v želji po novi zmagi in novem napredovanju po lestvici."
Ko izgubljajo, izgubljajo z visoko razliko: Stripy - Hiša daril Ptuj 9:3 (4:1)
STRELCI: 1:0 Kanc (6.), 1:1 Krajnc (12.), 2:1 Jamnik (13.), 3:1 Tavčar (16.), 4:1 R. Bešter (20.) 5:1 Florjan-čič (24.), 6:1 Kanc (26.), 7:1 Florjančič (32.), 8:1 A. Bešter (34.), 9:1 Florjančič (35.), 9:2 Ramadani (36.), 9:3 Gaj-ser (38., z 10 m).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf, Gajser, Klinc, Krajnc, Pihler, Kotnik, Miloševič, Ramadani, Tkalčič, Pau-ko, Letonja. Trener: Dejan Kraut
Igralci FC Hiša daril Ptuj so v 7. krogu gostovali v Škofj i Loki, kjer gostje težko osvajajo točke, tudi v primeru Ptujčanov je bilo tako. Po izenačenju v 12. minuti, za katerega je poskrbel kapetan Žan Krajnc, je domača zasedba s tremi zadetki že pred polčasom odločila zmagovalca. Varovancem trenerja Dejana Krauta ni uspelo slediti razpoloženim domačinom, ki so se ustavili šele po devetem doseženem zadet-
„Pomembno je bilo, da smo se dobro postavili na igrišču, da so igralci izpolnjevali zadane naloge in da smo ob tem pretili iz protinapadov. Iz enega takšnih je tudi prišlo do izključitve domačega vratarja Tonija Šuškovica, ki je podrl našega napadalca," je dejal Vugdalic.
Številčno oslabljena domača vrsta v nadaljevanju ni mogla držati koraka z gosti, ki so prednost unovčili in v razmiku pičlih 12 minut zabili tri gole! „V preteklosti se nam je že dogajalo, da nam takšne prednosti ni uspelo izkoristiti, pa tudi to, da smo kljub igralcu več prejemali zadetke. Zadovoljen sem z odzivom fantov, čeprav bi lahko glede na številne priložnosti na koncu slavili tudi z višjim rezultatom," je dejal trener Drave.
Prvi zadetek na tekmi so gledalci videli v 61. minuti, ko je zadel naj-
Remi v prekmurskem, sedmica na primorskem
derbiju
Foto: Črtomir Goznik
Na prvi medsebojni tekmi Drave in Krke so na Ptuju slavili gostje, Dravaši so jim z enako mero vrnili v Novem mestu. Na fotografiji z žogo Matic Marcius.
se okrog kluba dogaja marsikaj -igralci čutijo pritisk. Zaradi vsega naštetega smo resnično nujno potrebovali zmago," je v uvodu na kratko pojasnil Vugdalic.
Dravaši so začeli previdno, s poudarkom na obrambnih nalogah.
Proti Sevnici dočakali prvo zmago v sezoni
Največ gledalcev - približno 700 -se je v tem krogu pričakovano zbralo v Lendavi, kjer je potekal prekmurski derbi. Domači Nafti je kazalo odlično, Jaka Bizjak in Vedran Vinko sta ji priigrala prednost, a se vztrajni Beltinčani niso predali, za kar so bili nagrajeni v sodnikovem podaljšku, ko je izenačil Patrik Raduha.
Zanimivo je bilo na Ravnah, kjer sta se merili ekipi izpod vrha lestvice. Znova je bil mož odločitev Žan Medved, zabil je oba zadetka na tekmi in Fužinar še bolj približal vrhu. Identično zmago je v gosteh dosegla ekipa Krškega in je tako še naprej točkovno izenačena s Fuži-narjem.
Še nekaj točk več ima Kalcer, ki pa tokrat ni uspel zmagati pri ekipi iz dna lestvice. Boljše je šlo Goriča-nom, čeprav so se proti zadnjeuvr-ščenemu Dravogradu »mučili« celoten prvi polčas.
Primorski derbi je bil odigran v Vipolžah, kjer pa je bil promet povsem enosmeren. Koper je s pravljično sedmico potrdil dobro formo, med strelce se je vpisalo kar šest nogometašev, le Edi Baša je zadel dvakrat.
Na vrhu lestvice strelcev 2. lige so Lovre Čirjak (Krško, 14), Žan Medved (Fužinar, 13) in Jaka Bizjak (Nafta, 11), s po devetimi goli pa sledijo Nermin Haljeta (Drava), Sacha Varga in Anže Pišek (oba Radomlje).
boljši strelec modrih Nermin Haljeta - 0:1. Dve minuti kasneje je sodnik Dejan Vivod v prid gostov dosodil 11-metrovko, ki jo je realiziral Matic Marcius - 0:2. Ko je nekaj minut kasneje Alen Neskič povišal prednost na 0:3, je bil zmagovalec odločen. Žiga Kastrevec je sicer ublažil poraz Krke, a resne možnosti za preobrat domačini niso imeli. Domačine je pred višjim porazom v končnici z nekaj izjemnimi obrambami rešil rezervni vratar Ožbej Kisovec.
Do konca jesenskega dela sezone sta preostala le še dva kroga: Drava bo v zadnji domači tekmi v soboto gostila ekipo Brda, za konec pa odhajajo na gostovanje v Novo Gorico.
JM
REZULTATI 17. KROGA: Krka - Drava Dakinda Ptuj 1:3 (0:0);
Jadran Dekani - Roltek Dob 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Verunica (49.), 1:1 Šipek (53.);
Brežice Terme Čatež - Kalcer Radomlje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Nikolic (32.), 1:1 Drugovič (78.);
Fužinar Vzajemci - Vitanest Bilje 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Medved (29.), 2:0 Medved (48.);
Rogaška - Krško 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Puškaric (25.), 0:2 Kendeš (64.);
Gorica - Koroška Dravograd 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Volarič (45.), 2:0 Colley (48.), 3:0 T. Kavčič (87.);
Nafta 1903 - Beltinci Klima Tra-tnjek 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Bizjak (33.), 2:0 Vinko (54.), 2:1 Môrec (74.), 2:2 Raduha (90.);
Brda - Koper 0:7 (0:2); strelci: 0:1 Mišic (25.), 0:2 Meštric (27.), 0:3 Baša (59.), 0:4 Vršič (61.), 0:5 Žužek (83.), 0:6 Baša (84.), 0:7 Jozinovic
(91.).
1.	KOPER	17	12 4	1	38:10	40
2.	GORICA	17	11 2	4	36:20	35
3.	KALCER RADOMLJE	17	10 3	4	39:22	33
4.	NAFTA 1903	17	9 4	4	41:20	31
5.	KRŠKO	17	9 3	5	34:20	30
6.	FUŽINAR VZAJEMCI	17	9 3	5	30:19	30
7.	VITANEST BILJE	17	8 4	5	25:20	28
8.	KRKA	17	6 7	4	24:25	25
9.	ROLTEK DOB	16	5 7	4	30:30	22
10.	JADRAN DEKANI	17	6 2	9	25:36	20 11 DRAVA DAKINDA	17	5 3	9	24:29	18
12.	BELTINCI TRATNJEK 17	5 3	9	16:29	18
13.	BRDA	16	2 5	9	16:34	11
14.	ROGAŠKA	16	3 2	11 12:37	11
15.	BREŽICE ČATEŽ	16	2 5	8:24	11
16.	DRAVOGRAD	17	2 3	12 19:42	9
Tenis • Challenger turnir v ZDA
Paul še tretjič skozi šivankino uho
1. SFL
REZULTATI 7. KROGA: Dobovec Pivovarna Kozel - Litija 6:3, Siliko -KMN Bronx Škofija 4:2, FSK Stripy - FC Hiša daril Ptuj 9:3, KMN Tomaž Šic bar - Sevnica 4:0. Prosta je bila ekipa Oplast Kobarid.
1.	DOBOVEC P. KOZEL 6 6 0 0 37:11 18
2.	FSK STRIPY 6 4 1 1 26:16 13
3.	LITIJA	7 4 1 2 24:19 13
4.	SILIKO	6 3 3 0 14:10 12
5.	HIŠA DARIL PTUJ 6 2 1 3 14:29 7
6.	BRONX ŠKOFIJE 6 2 0 4 13:23 6
7.	TOMAŽ ŠIC BAR 6 114 16:21 4
8.	SEVNICA	7 1 1 5 9:17 4
9.	OPLAST KOBARID 6 0 2 4 13:20 2
ku v 35. minuti. Esat Ramadani in Ti-len Gajser sta lahko do konca tekme le še omilila poraz.
V petek čaka ptujsko zasedbo najtežje pričakovana tekma sezone, v dvorani Ljudski vrt bo gostovala zasedba iz Tomaža.
JM
Blaž Rola nadaljuje ameriško turnejo igranja na challenger turnirjih, kjer poskuša izboljšati trenutno 139. mesto na lestvici ATP in s tem pridobiti čim boljše izhodišče pred prvim grand slam turnirjem v letu 2020, odprtim prvenstvom Avstralije v Melbournu. Pretekli teden je slavil med dvojicami v Charlottesvillu, nova destinacija pa je bil Knoxville (približno 180.000 prebivalcev), mesto na vzhodu ZDA, severno od Atlante.
Tudi tokrat se je preizkušal v dveh konkurencah, med posamezniki in dvojicami. V slednjih je znova zaigral z Mitchelom Kruegerjem, a tokrat sta se spotaknila na prvi stopnički, čeprav sta imela številne priložnosti za zmago proti ameriško-švedski dvojici Novikov-Siljestrom - 4:6, 6:7(5).
Med posamezniki je z zanesljivo igro na svoj servis znova brez težav preskočil uvodna dva kroga (proti Kazahstancu Popku je na svoj servis v obeh nizih skupaj izgubil le deset točk). Zato pa ga je v četrtfinalu čakal najzahtevnejši tekmec na turnirju, 1. nosilec Tommy Paul (90.).
Challenger turnir, Knoxville, rezultati:
2.	krog: Rola (9.) - Vavassori (Italija) 6:3, 6:4;
3.	krog: Rola (9.) - Popko (Kazah-stan) 6:4, 6:4;
četrtfinale: Rola (9.) - Paul (ZDA, 1.) 6:2, 1:6, 6:7(4).
22-letni Američan je v zelo dobri formi, saj je dobil zadnjih deset posamičnih dvobojev na turneji, med drugim je zmagal na challengerju v Tiburonu.
S Paulom je imel Rola neporavnane račune že iz preteklosti, Američan ga je že dvakrat ugnal v kvalifikacijah turnirjev za grand slam, lani v Melbournu, pred štirimi leti pa v New Yorku. Obakrat v zelo tesnih obračunih, kakšen je bil tudi petkov. Odločal se je v podaljšani igri tretjega niza, čeprav je imel Blaž že v prejšnji igri pri izidu 6:5, 40:30 zaključno žogico! Ni mu je uspelo unovčiti, nato pa je psihološko prednost izkoristil Paul in slavil 4:7 ...
V tem tednu bo Blaž zaigral na turnirju v Champaigni.
JM
Foto: arhiv
torek • 19. novembra 2019
Aktualno
Štajerski	15
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Rokomet • 1. B SRL (m)
Krka enostavno pregloboka ovira
Junak tekme domači vratar Sandi Žuran
Krka Novo mesto -ŽRK Ptuj 39:21 (21:12)
ŽRK PTUJ: Pušnik, Varga; Polak 4, Kolenko 4, Bedrač 3, Luknjar 3, Krasnič 3, Frangež 2, Puž 2, Zajšek. Trener: Ivan Hrupič.
Ptujčanke v Novem mestu niso imele realnih možnosti za zmago, želele so le čim dražje prodati svojo kožo. Korak z domačinkami so držale le v uvodnih desetih minutah tekme, do rezultata 7:5. Nato so Novomeščanke za vsak prejeti gol
NLB-liga
REZULTATI 9. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 40:21 (18:12), Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 31:30 (17:13), Krka - Do-bova 33:40 (21:22), Maribor Branik -Butan plin Izola 31:28 (18:16), Koper - Slovenj Gradec 2011 28:30 (16:15), Urbanscape Loka - Riko Ribnica
25:25 (9:12).
odgovorile z dvema zadetkoma in njihova prednost je konstantno naraščala, že do polčasa je bilo +9.
Tudi drugi polčas je minil v podobnem ritmu, največji »mrk« so gostje doživele med 37. in 45. minuto, ko so domačinke z delnim izidom 6:0 skočile s 26:15 na 32:15. Pri ekipi Krke se je med strelke vpisalo kar 13 igralk, na drugi strani jih je imel trener Hrupič skupaj na voljo deset ...
V naslednjem krogu prihaja v nedeljo na Ptuj ekipa Litija, kar bo pomenilo resničen derbi začelja. Obe ekipi bosta lovili prvo zmago v sezoni ...
JM
1.	CELJE PIVO. LAŠKO
2.	RIKO RIBNICA
3.	TRIMO TREBNJE
4.	GORENJE VELENJE
5.	DOBOVA
6.	KOPER
7.	URBANSCAPE LOKA
8.	SLOVENJ GRADEC
9.	MARIBOR BRANIK
10.	KRKA
11.	JERUZALEM ORMOŽ
12.	BUTAN PLINI IZOLA
9	9	0 0
9	7	11
9	6	12
9	5	0 4
9	6	0 3
9	3	15
9	2	3 4
9	3	0 6
9	3	0 6
9	3	0 6
9	2	1 6
9	1	1 7
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 7. KROGA: Litija -			Ve-
lenje 27:28 (16:12), Mlinotest Ajdov-			
ščina - Ž.U.R.D. Koper 30:21 (14:7),			
Z'dežele - Izola 35:19 (17:8), Krka			
- Ptuj 39:21 (21:12). Zelene doline Ža-			
lec - Krim Mercator.			
1. AJDOVŠČINA 8	8	0 0	16
2. KRIM MERCATOR 7	7	0 0	14
3. ZELENE DOLINE ŽALEC 7	5	0 2	10
4. Z'DEŽELE 8	5	0 3	10
5. KRKA 8	5	0 3	10
6. Ž.U.R.D. KOPER 8	4	0 4	8
7. VELENJE 7	2	0 5	4
8. IZOLA 7	0	2 5	2
9. LITIJA 8	0	1 7	1
10. PTUJ 8	0	1 7	1
Rokomet • 2. SRL (m)
Prvi poraz v sezoni
Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina -Moškanjci-Gorišnica 26:25 (12:11)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bedenik, B. Geč 9(2), Sok 5, Šandor 5, Bedrač 2, Leben 1, Bombek 1, Oz-mec 1, Lorenčič 1, Letonja, Kolarič, N. Geč, M. Geč, Belšak, Žuran. Trener: Siniša Radujkovic.
SEDEMMETROVKE: Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 5/4, Moškanjci--Gorišnica 3/2.
IZKLJUČITVE: Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 8 minut, Moškanjci--Gorišnica 8 minut.
Rokometaši Gorišnice so po resnično dolgem premoru
-	zadnjo tekmo so odigrali pred skoraj mesecem dni
-	v tekmi 4. kroga znova nastopili v gosteh, tokrat v Hrpeljah. Domačini so ena izmed čvrstih drugoligaških ekip, s katerimi je težko vknjižiti točke, še posebej na njihovem parketu. To so na svoji koži občutili tudi Gorišničani .
Tekma je bila od samega začetka izenačena, do rezultata 8:8 v 22. minuti je bil izid kar petkrat poravnan. Tudi do odmora si nobena izmed ekip ni uspela priigrati prednosti, domačini pa so bili zvečine v vodstvu z zadetkom ali dveh prednosti.
V podobnem slogu se je odvijal tudi drugi polčas, pri čemer so do prve občutne prednosti prišli domačini v 43. minuti, ko so povedli + 4 (21:16). To je bila obenem njihovo najvišje vodstvo na tekmi, saj so se Gorišničani v več primerih približali na -1 (21:20, 22:21, 25:24). A jim nikoli ni uspelo narediti naslednjega
5.ALPLES	ZELEZNIKI
6.	JADRAN HRPELJE
7.	AJDOVŠČINA
8.	ARCONT RADGONA
9.	KRONOS
3	3	0
3	3	0
3	2	0
4	2	0
3	2	0
4	2	0
3	2	0
4	0	0 4	0	0
4
Drava Ptuj - Radeče Papir Nova 29:23 (13:13)
DRAVA PTUJ: Žuran, Simonič; Os-terc, Lovrenčič, Reisman, Krabonja 1, Krasnič, Gregorc 2, Hrupič 3, Zu-panič 5, Zupane 4, Stopar 2, Bedrač, Rozman 2, Žunič 3. Trener: Vladimir Vujovič
IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, Radeče Papir Nova 10 minut
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/2. Radeče Papir Nova 4/5
Končni rezultat 29:23 na tekmi med Dravo in Radečami je zelo varljiv, saj je bila tekma veliko bolj izenačena, kot razkriva zadnji pogled na semafor. Na njem je dolgo časa vztrajal neodločen rezultat in šele v končnici tekme so Ptujčani prišli do občutljive prednosti ter posledično do visoke zmage.
Prvi polčas je bil v vseh pogledih sila izenačen in na semaforju je bil

Foto: Črtomir Goznik
1. B SRL (m)
1.	GROSIST SLOVAN
2.	TKI HRASTNIK
3.	SVIŠ IVANČNA GORICA
4.	LJUBLJANA
5.	MOKERC - KIG
6.	HERZ ŠMARTNO
7.	KRŠKO
8.	DRAVA PTUJ
9.RUDAR
10.	ČRNOMELJ
11.	GROSUPLJE
12.	RADEČE PAPIR
13.	ŠKOFLJICA PEČJAK
14.	BREŽICE
7 7 0 0 14 7 5 1 1 11 7 5 1 1 11 8 8 8 7 6 6 5 4 4 3 3
Sandi Žuran, Drava: »Obramba je bila celo tekmo na visokem nivoju in že v prvem polčasu sem se lahko 'razbranil'. Žal mojim soigralcem ni šlo dobro v napadu, a to so izboljšali v nadaljevanju, ko smo prišli do visoke prednosti. Moji soigralci so z dobro igro pomagali tudi meni, da sem lažje obranil številne strele na gol.«
7	3 2 2
7	3 2 2
7	3 2 2
7	3 13
7	3 0 4
7	2 2 3
7	2 14
7	2 0 5
7	2 0 5
7	115
7	115
Rokometaši Drave so do tretje zmage v sezoni prišli težje, kot kaže končni rezultat.
izid kar dvanajstkrat poravnan. Tudi na odmor sta ekipi odšli poravnani s 13:13. Na parketu športne dvorane Ljudski vrt se je v prvih 30 minutah odvijal trd boj v obrambah, medtem ko je napad na obeh straneh precej variiral. Pri Radečah sta delala večino tekme v napadu največ preglavic domači obrambi 6-0 desni zunanji igralec Tomaž Gospodarič in krožni napadalec Matevž Marinček. Ko sta se v nadaljevanju utrudila, je tudi igra gostov padla. Drave je v sredini prvega dela povedla 7:5, a momenta in predvsem niza dobrih obramb Sandija Žurana ni nadgradila z bolj otipljivo prednostjo. Ptujski roko-metaši so namreč zapravili preveč
napadov in naredili so nekaj tehničnih napak, kar je sedaj v njihovih igri že stalnica.
Pravo igro so pokazali v drugi polovici drugega polčasa, ko so od rezultata 19:19 dalje naredili izjemno serijo 8:1 in prišli do prednosti 27:20. V napadu je neumorno zadeval Tomaž Grobelnik, a prvo ime je bil nedvomno vratar Sandi Žuran. Nanizal
je zares veliko odličnih obramb in v prvi vrsti omogočil svojim soigralcem, da so si preko protinapadov priigrali visoko prednost.
Drava je tako premagala Radeče in vpisala (pre)visoko končno zmago glede na bolj izenačeno dogajanje skozi večino petkove večerne tekme na Ptuju.
David Breznik
koraka - izenačenja. Čeprav so garali v obrambi, so bili vedno korak za domačini ... V 58. minuti je najboljši strelec gostujoče ekipe Blaž Geč še enkrat več približal Gorišnico na gol zaostanka (26:25), nato pa v zadnjih dveh minutah in pol ni prišlo več do spremembe izida, čeprav so priložnosti bile. Tako so se domačini veselili zmage, varovanci trenerja Siniša Radujkovica pa so se morali sprijazniti s prvim porazom v sezoni.
V naslednjem krogu bodo Gorišničani končno zaigrali v domači dvorani - prvič v sezoni! Po odpovedi Ajdovščine v 1. krogu so v naslednjih treh tekmah dvakrat gostovali, v 3. krogu pa so bili prosti. Sobotni tekmec Gorišničanov bo doslej nepremagana Sevnica.
JM
2. SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Škerjanc jadran Hrpelje-Kotina - vMoškanji-c-Gorišnica 26:25. Arcont Radgona - Ajdovščina 22:29, Kronos - Cerklje 20:35, Sevnica - Alples Železniki 30:26.
1 POMURJE	3 3 0 0 6
2.	SEVNICA	3 3 0 0 6
3.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA 3 2 0 1 4
4.	CERKLJE
Odbojka • 1. B DOL (ž)
Odbojkarski maraton pripadel domačinkam
ZOK G.S.V. Ptuj -Weiler Volley Zreče 3:2 (-23,19, -24,14,6)
ŽOK G.S.V. PTUJ: Stavbar, Vin kovic, Škraban, Kovačec, Horvat, Mi-lošič, Paternost, Pignar, Oancea, Sužnik, Tomanič, Koren. Trenerka: Svetlana Oletič.
V	izredno bučnem vzdušju, ki sta ga skozi celotno tekmo ustvarjala bobnarja, ki sta vzpodbujala zreško ekipo, so gledalci videli lep odbojkarski obračun, ki so ga po dveh urah igre ali malem športnem maratonu dobile ptujske odbojkarice. Te so bile v odločilnih trenutkih veliko bolj zbrane in so za peto zaporedno prvenstveno zmago odigrale kar nekaj odličnih potez tako v napadu kot tudi v obrambi.
Pot do zmage in ohranitev niza neporaženosti ptujskih odbojkaric na obračunu s postavnimi ter kakovostnimi odbojkaricami iz Zreč je bila valovita in zelo težka. Gostje so ekspresno povedle 0:5 in so bile večino prvega niza v vodstvu. Varovanke trenerke Svetlane Oletič so se počasi vendarle ogrele ter z vztrajnostjo prišle do izenačenja na 17:17. V napeti končnici niza so naredile dve nepotrebni napaki in gostje so povedle 0:1 v nizih (23:25).
V	drugem nizu so domačinke izboljšale servis, steklo je tudi v napa-
Foto: Črtomir Goznik
Najučinkovitejša ptujska igralka je bila Iva Škraban.
du, tako da so ta del dobile s 25:19. Sledil je rezultatsko ponovno napet niz, v katerem so Zrečanke spet
1. B DOL (ž)
REZULTATI 5. KROGA: ŽOK G.S.V.
Ptuj - Weiler Volley Zreče 3:2, OD Krim - Roto-Kema Puconci 3:0, ŽOK Ljutomer - ŽOK Triglav Kranj 3:1, Mozirje - Calcit Volley II 0:3.
1.	OD KRIM	5 5 0 15:4 14
2.	ŽOK G.S.V PTUJ 5 5 0 15:5 13
3.	ŽOK LJUTOMER 5 3 2 12:7 10
4.	CALCIT VOLLEY II 5 2 3 10:9 8
5.	WEILER VOLLEY ZREČE 5 2 3 12:12 8
6.	ŽOK TRIGLAV KRANJ 5 2 3 9:11 5
7.	MOZIRJE	5 1 4 3:14 2
8.	ROTO-KEMA PUCONCI 5 0 5 1:15 0
delovale bolje v napadu, kar jim je prineslo prednost 9:14. A v ženski odbojki se dogajajo velika nihanja in po vrhunskih servisih Ane Horvat so Ptujčanke naredile serijo sedmih zaporednih točk. Tega zaleta pa jim ni uspelo nadaljevati, saj so borbene gostje imele v končnici niza pri odločilnih točkah spet več sreče za ponovno vodstvo v nizih 1:2 (24:26).
V četrtem nizu so domače igralke po dveh serijah Ive Škraban na servisih prišle do debele prednosti 20:14. Ob omenjeni Škrabanovi je v napadu v tem nizu dosegla kar nekaj točk tudi Dona Vinkovič za zasluženo izenačenje v nizih na 2:2 (25:14).
Dobro energijo so Ptujčanke zadržale tudi v odločilnem petem nizu, v katerem so po izrednih servisih Škrabanove in dobri igri vseh igralk v polju hitro prišle do odločilne prednosti 9:2. Do konca niza niso popuščale in najboljša posameznica tekme Škrabanova je po natančno nastavljeni žogi podajalke Urške Stavbar z zabito žogo iz cone štiri postavila piko na i ali končni izid 15:6.
David Breznik
4
4
3
0
0
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 12. novembra 2019
	
	
Foto: Črtomir Goznik
S tekmami 12. kroga se je končal jesenski del tekmovanja, nogometaši Cirkulan pa so še enkrat več pokazali, da so povsem zasluženo na vrhu lestvice. Njihova prednost pred tekmeci znaša že ogromnih 10 točk!
Varovanci trenerja Damjana Vog-rinca so tokrat gostili Hajdino in se že v 1. minuti znašli v zaostanku. To jih ni zmedlo, ampak so že do odhoda na odmor prešli v prednost - z dvema zadetkoma je za to poskrbel Blaž Cesar. Cesar in Tomi Štumber-ger sta pri Cirkulanah v jesenskem delu sezone zadela po devetkrat, pred njima sta na lestvici strelcev le Borut Šket (Boč) in Damjan Hertiš (Gerečja vas), ki sta dosegla 11 oz. 10 zadetkov.
Pragersko je odlično začelo se-
zono, v zadnjih krogih pa močno popustilo in nanizalo kar štiri zaporedne poraze (Bukovci, Cirkulane, Hajdina, Boč). Zadnjega so doživeli na domačem igrišču, za goste je dvakrat zadel prvi strelec lige Borut Šket.
Lokalni derbi je bil odigran v Bukovcih, kjer pa so bili po polovici tekme gostje iz Stojncev z dvema zadetkoma Silva Meznariča zelo blizu zmage. Na koncu je vseeno niso dosegli, saj so domačini z boljšo in učinkovitejšo igro v drugem polčasu izenačili.
Šele druge zmage v sezoni so se veselili igralci in navijači Apač, ki so na svojem igrišču nekoliko presenetljivo ugnali Zavrč. Po menjavi trenerja - Bogdana Baumana je zamenjal Bogdan Rajšp - so Apačani v zadnjih treh krogih osvojili 4 točke in se v boju za obstanek pred spo-
Šport • Sprejem za športnike v Policiji
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Apač so se v soboto veselili šele druge zmage v tem delu sezone, ugnali so Zavrč. Apače - Zavrč 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Šincek (36., z 11 m), 1:1 Šenkiš (39.), 2:1 Žunkovič (61.). APAČE: Vuletič, Tašner, Vajsbaher, Avguštin, Predikaka (od 88. Debeljak), Žgeč (od 69. Muršec), Šenkiš (od 65. Travnikar), Ličina, Bračič (od 72. Sambolec), Fridrih, (od 46. Leljak) Žunkovič. Trener: Bogdan Rajšp.
ZAVRČ: Banic, Žganjar, Habrun, Nahberger, Prapotnik, Vočanec (od 82. Hunjet), Bubek, Kokot, Šincek, Domjan, Potočnik. Trener: Milan Kokot.
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Odličen derbi v Gerečji vasi, Cirkulane v »svoji ligi«
Super liga
Nogometaši iz Tržca so presenetljivo ugnali Gorišnico in ji s tem zaprli vrata do jesenskega naslova. Gorišnica - Tržec 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Skrbinšek (39.), 0:2 Pečnik (54.), 1:2 Škerjanec (72.), 1:3 Kozel (87.). v
GORIŠNICA: Vogrinec, Škerjanec, Priher, B. Kolar, Horvat, Muršič 8od 46. Primožič), Mar, Kapeš (od 63. Roškar), Mulej, Korez, Zagoršek (od 46. Šegula). Trener: Borut Kolar.
TRŽEC: Krušič, R. Kolar (od 84. Fideršek), Dominc, Gaiser, N. Kouačič, Kmetec, Pečnik, Hliš, Emeršič, Skrbinšek, J. Kouačič (od 80. Kozel). Trener: Milan Šeliga.
mladanskim delom vsaj nekoliko približali ekipam pred njimi.
Derbi kroga je bil odigran v Gere-čji vasi, kjer je tekmo sodil naš prvo-ligaški sodnik Roman Glažar (njegov sin je v tem času pravico delil v bližnjih Apačah). Ta je že zelo zgodaj upravičeno pokazal na belo točko, iz katere je domačine v vodstvo popeljal kapetan Tadej Rozman. Gostje so s kombinatorno igro v razmiku petih minut povedli, tik pred odhodom na odmor pa so domačini izkoristili še drugo najstrožjo kazen na tekmi in izenačili. Tudi v nadaljevanju sta tekmeca gledalcem ponudila številne lepe poteze, priložnosti ni manjkalo na obeh straneh. Domači trener Marko Drevenšek je celotno tekmo odigral z začetno postavo, gostujoči Jure Arsič pa je posegel po petih spremembah. Tudi zaradi tega so bili v zaključku
tekme bližje zmagi Markovčani, a so bili neučinkoviti v zaključkih akcij. V nadpovprečno kakovostni tekmi je morda remi še najpravičnejši izid ...
REZULTATI 12. KROGA:
Cirkulane - Hajdina 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Goričan (1.), 1:1 Cesar (33.), 2:1 Cesar (35., z 11 m), 3:1 Zazic (50.);
Pragersko - Boč Poljčane 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Kolar (16.), 0:2 Šket (25., z 11 m), 0:3 Šket (80.);
Bukovci - Stojnci 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Meznarič (33.), 0:2 Meznarič (41.), 1:2 Šmigoc (53.), 2:2 Plemeniti (85., z 11 m);
Apače - Zavrč 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Šincek (36., z 11 m), 1:1 Šenkiš (39.), 2:1 Žunkovič (61.);
Gerečja vas - Markovci 2:2 (2:2); strelci: 1:0 Rozman (7., z 11 m), 1:1 Horvat (29.), 1:2 Čeh (34.), 2:2 Rozman (45., z 11 m).
1. CIRKULANE	12	10 2		0	38:9	32
2. GEREČJA VAS	12	6	4	2	26:15	22
3. BOČ POLJČANE	12	6	3	3	29:11	21
4. MARKOVCI	12	6	3	3	25:22	21
5. BUKOVCI	12	4	3	5	27:30	15
6. HAJDINA	12	4	1	7	23:28	13
7. STOJNCI	12	4	1	7	23:38	13
8. ZAVRČ	12	3	3	6	17:22	12
9.PRAGERSKO	12	3	3	6	20:33	12
10. APAČE	12	2	1	9	11:31	7
1. liga MNZ Ptuj: Skorba za jesenski naslov izkoristila spodrsljaj
/• »v •
Gorisnice
Tudi »prvoligaši« so zaključili jesenski del, po katerem je na vrhu ekipa Skorbe. Ta je izkoristila nepričakovan spodrsljaj Gorišnice na domačem igrišču in se ne kriva ne dolžna znašla na vrhu. Tako Skorba kot Gorišnica sta jeseni izgubili po dve tekmi, v prid Skorbe sta odločila še dva dodatna remija Gorišnice. Spomladanski del bo zaradi majhne razlike na vrhu še kako zanimiv, v ozadju pa sledijo kar štiri ekipe s po 16 osvojenimi točkami (Majšperk ima ob tem tekmo manj).
Igralci Skorbe tekme na Grajeni niso najbolje začeli, Thomas Pihler je domačine popeljal v vodstvu, a so v nadaljevanju gostje s pol ducata zadetkov vpisali zanesljivo zmago. Dvakratni strelec je bil Benjamin Ciglar, en gol je dosegel tudi Kajetan Brodnjak, ki je z desetimi doseženimi goli drugi najboljši strelec lige, prvi je Elvino Podbre-žnik (Majšperk), ki jih je dosegel kar 19!
Povsem na dnu lestvice sta Ormož in Središče, ki sta tokrat izgubila v Podlehniku in na Rogoznici.
REZULTATI 12. KROGA:
Rogoznica Slofin - Središče 4:1 (3:1); strelci: 1:0 Zorko (4.), 2:0 Horvat (5.), 3:0 Podhostnik (21.), 3:1 Vo-čanec (40.), 4:1 Lebar (70.);
Podlehnik - Ormož 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Močnik (34.), 2:0 Trafela (70.), 2:1 Šuen (83.);
Grajena ANpro - Skorba 1:6 (1:2); strelci: 1:0 Pihler (23.), 1:1 Kaučič (34.), 1:2 Ciglar (37.), 1:3 Hreljič (54.), 1:4 Ciglar (64.), 1:5 Brodnjak (79.), 1:6 Fridl (89.);
Gorišnica - Tržec 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Skrbinšek (39.), 0:2 Pečnik (54.), 1:2 Škerjanec (72.), 1:3 Kozel (87.).
Prosta je bila ekipa Majšperk Pi-cerija Špajza.
1.	SKORBA
2.	GORIŠNICA
3.	MAJŠPERK ŠPAJZA
4.TRŽEC
5.	GRAJENA ANPRO
6.	PODLEHNIK
7.	ROGOZNICA SLOFIN 11
8.	ORMOŽ	11
9.	SREDIŠČE	11
10 10 10 11 11 11
3 3 3 1 3 0
1	27:12
3	30:17
4	27:22
5	26:24 5	22:25 5	21:28 5	23:29
7	18:31
8	21:27
Jože Mohorič
Gajser, Trstenjakova, Artnikova, Dvoršakova, Ratejeva ...
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalna direktorica policije Tatjana Bobnar sta konec preteklega tedna v Ljubljani sprejela trenerje in vrhunske športnike, zaposlene na Policiji, ki tekmujejo v poletnih športnih panogah. Sprejema se je med drugimi udeležil najboljši slovenski motok-rosist Tim Gajser.
»Vrhunski šport je neusmiljen. Ne dopušča napak, šibkosti in negotovosti. Zahteva celega človeka, njegovo popolno predanost in brezpogojno podrejenost enemu samemu cilju - biti najdaljši, najhitrejši, najboljši. Vsi vi ste ta cilj brez izjeme že dosegli. Večkrat in na vseh ravneh. V vaši naravi ni, da bi se ustavili. Vedno znova si postavljate mejnike še višje in globlje. To vrhunske športnike in športnice dela izjemne tako doma kot v evropskem in svetovnem merilu. V Ministrstvu za notranje zadeve in policiji smo na dosežke svojih vrhunskih športnikov izjemno ponosni. Z zaposlitvijo na Policiji imate zagotovljeno socialno varnost, tako se lahko med letom res popolnoma osredotočite na svoje športne cilje,« je dejal minister.
Generalna direktorice Policije športniki: »V našem interesu je, da disciplino, medsebojnim sodelo-Tatjana Bobnar je izrazila veliko za- podpiramo vrhunske športnike. S vanjem, nepopustljivostjo, pripa-dovoljstvo ob srečanju z zbranimi svojo predanostjo, vztrajnostjo, dnostjo in drugimi lastnostmi, ki
so - pogosto celo bolj kot fizične danosti - zaslužne za končni uspeh, namreč poosebljate vrednote, ki jih zagovarjamo tudi v Policiji.«
V imenu prisotnih športnikov in trenerjev sta zbrane nagovorila vrhunska potapljačica na vdih Alenka Artnik, ki je ob tej priložnosti tudi uradno postala del slovenske Policije, in motokrosist Tim Gajser. Ta se je zahvalil za vso podporo in obljubil, da bo še naprej zastopal
barve slovenske Policije v dobri luči: »Po izjemni sezoni, ki je bila tudi dolga in naporna, nas vse skupaj čaka počitek, nato pa sledijo priprave na novo sezono.«
Sprejema sta se udeležili tudi strelka Živa Dvoršak in metalka kopja Martina Ratej, kanuist Benjamin Savšek ter člani in članice slovenske reprezentance v judu na čelu s trenerjem Marjanom Fabjanom.
sta
Tim Gajser in Alenka Artnik na sprejemu na Ministrstvu za notranje zadeve
Foto: policija.si
Športni napovednik
Boks • 39. Zlata rokavica
V soboto, 16. 11., bo od 18. ure dalje v dvorani OŠ Ljudski vrt na sporedu 39. Zlata rokavica. BK Ring je kot organizator pripravil osem dvobojev olimpijskega boksa, v katerih se bodo borili boksarji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V osrednjem dvoboju večera se bo Denis Lazar preizkusil v svojem prvem profesionalnem dvoboju, njegov tekmec bo Hrvat Zoran Bod.
Nogomet • Liga U-15 vzhod
13. krog: Drava Dakinda Ptuj - Aluminij (v sredo, 13. 11., ob 14.00 na igrišču z umetno travo).
Jože Mohorič
torek • 12. novembra 2019
Šport, pogovori
Štajerski	17
Tenis • Tamara Zidanšek
»Vsak športnik v karieri sprejema težke odločitve«
Uvrstitve Tamare Zidanšek ob koncih sezon:
leto	posameznice	dvojice
2019	64	115
2018	70	180
2017	180	336
2016	223	499
2015	309	746
2014	741	
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek: »Ko potegnem črto pod sezono, jo lahko ocenim kot uspešno. Res so bili vzponi in padci, a je to po mojem mnenju lepa iztočnica za nadaljevanje kariere. Sedaj natančno vemo, kje smo v tem trenutku in na čem bo treba največ delati v prihodnje.«
21-letna Tamara Zidanšek je pred tedni končala nastope v sezoni
2019,	po krajšem dopustu pa je že sredi bazičnih priprav za sezono
2020.	Na WTA-lestvici zaseda 64. mesto, najvišje je bila sredi julija, ko je bila že 56. igralka sveta. Glede na lansko sezono je znova naredila korak naprej, utrditev na mestih znotraj najboljše stoterice je bila tudi en izmed glavnih letošnjih ciljev. Pomembno pa je, da je prostora za napredek še vedno veliko ...
Kakšna bi bila ocena vseh štirih letošnjih turnirjev za grand slam?
T. Zidanšek: »Sezono sem dobro odprla s prvo zmago v glavnem žrebu turnirja za grand slam (proti Darii Gavrilovi, op. a.), to se je zgodilo v Melbournu. Zelo mi je ostal v spominu obračun v 2. krogu z Japonko Naomi Osaka, ki je takrat z osvojenim turnirjem postala št. 1 svetovne teniške WTA-lestvice. Dejansko je bil to letošnji dvoboj, ki se ga največkrat spomnim. V Parizu sem imela nekaj smole z žrebom, Elise Mertens je bila po treh nizih previsoka ovira. Sem pa imela pred tem zelo dober turnir v Nürnbergu, kjer sem se uvrstila v finale. Naslednji je bil Wimbledon, kjer sicer nimam preveč izkušenj z igranjem na travi, a mi je vseeno vedno bolj všeč. Tudi 1. krog proti Eugenie Bouchard sem opravila uspešno, lahko bi iztržila celo več (poraz proti Kitajki Wangovi v 2. krogu, op. a.), a je izkušnja vseeno pozitivna. Na zadnjem grand slam turnirju sezone v New Yorku je bila igra kar dobra, proti Petri Martic pa so v njen prid odločile malenkosti.«
Zmaga na Bolu na turnirju serije 125k je bil eden izmed vrhuncev sezone.
T. Zidanšek: »Bol mi je zelo pri srcu, že od samega začetka kariere, ko sem tam igrala še turnirje nižjega ranga. Ponosna sem predvsem na to, da mi je uspelo ubraniti naslov, ki sem ga osvojila tudi lani.«
Sezona je prinesla nekaj nihanj, delno vas je ovirala tudi poškodba. Kakšen je občutek, ko igrate v družbi največjih zvezdnic tega športa?
T. Zidanšek: »Ko potegnem črto pod sezono, jo lahko ocenim kot uspešno. Res so bili vzponi in padci, a je to po mojem mnenju lepa iztočnica za nadaljevanje kariere. Sedaj natančno vemo, kje smo v tem trenutku in na čem bo treba največ delati v prihodnje.«
Okvirni cilj za letošnjo sezono je bil uvrstitev blizu najboljšim 50 igralkam sveta, sedaj ste na 64. mestu.
T. Zidanšek: »Razlike med igralkami so zelo majhne, le kanček sreče več na kakšnem turnirju je treba ujeti in že si lahko deset mest višje. S tem bi že bila blizu TOP 50, zato si s tem ne delam preveč preglavic.«
Opazen napredek na igriščih s trdo podlago
Kako bi ocenili napredek v igri v tej sezoni?
T. Zidanšek: »Napredek je bil zagotovo storjen, predvsem je to opazno na igriščih s trdo podlago. Te sem nekako 'ponotranjila', jih vzela 'za svoje'. Ker se največ tur-
nirjev igra prav na tej podlagi, je ta napredek toliko bolj dragocen. Boljša je tudi pripravljenost na travi, vse skupaj pa tvori boljšo celoto. Še vedno pa ostaja pesek moja najljubša podlaga.«
Kateri je bil najlepši teniški trenutek v tem letu?
T. Zidanšek: »Iz začetka leta mi je dragocena prva zmaga na grand slamih, potem pa so prišli še drugi, kot je ubranjena lovorika na Bolu in prvo finale na WTA-turnirjih v Nur-
nbergu.«
Katera letošnja prizorišča so se ti najbolj vtisnila v spomin?
T. Zidanšek: »Zelo mi je bilo všeč v Nurnbergu: tam sem pred nekaj leti igrala ligaško tekmo, zato mi je bilo prizorišče poznano že od prej, nove lepe spomine pa sem odnesla tudi letos. Omenila sem že Bol, med najboljše destinacije pa bi uvrstila še Melbourne v Avstraliji, Hua Hin na Tajskem, v lepem spominu mi je ostala tudi kitajska turneja v zaključ-
ku sezone, sploh prvi turnir v Zhen-gzhouu.«
Na Kitajskem sta z Lukom ostala na zadnjem turnirju celo sama, brez trenerja. Kakšna je bila ta izkušnja?
T. Zidanšek: »To ni bil prvi takšen primer, sama sva bila že v Maroku. Izkušnja je bila pozitivna, sploh zaradi tega, ker je to bil zaključni turnir sezone in se je že čutil pridih odmora. Sedaj je tudi tega že konec in sem spočita in pripravljena začela priprave na novo sezono.«
»Luka mi je v oporo«
Tvoj fant Luka, med drugim tudi nekdanji nogometaš mladinskih selekcij Mure, je novi član ekipe.
T. Zidanšek: »Luka mi je v veliko oporo, tako na igriščih kot tudi izven, sodeluje pri veliko stvareh - res ga je lepo imeti v ekipi.«
Ekipa je sicer kar široka, v njej je bil kar nekaj let tudi atletski trener Gorazd Rajher.
T. Zidanšek: »Z Gorazdom smo sicer prekinili sodelovanje, a smo kljub temu ostali v dobrih odnosih. Vsak športnik v svoji karieri sprejema težke odločitve, a kljub vsemu gremo optimistično naprej.«
Nekaj časa si se spogledovala tudi o sodelovanju s Tomijem Jaga-rincem.
T. Zidanšek: »Ko smo bili v začetku leta v Dohi, smo res naredili nekaj treningov z njim. Bilo je super prijetno, res pa takrat nismo tako naporno trenirali, bolj je šlo za druženje in spoznavanje.«
Na tem nivoju tenisa, kjer si sedaj, odločajo podrobnosti. Kako je glede teh podrobnostih pri tebi?
T. Zidanšek: »Res je, podobnosti so ključne. Vedno je treba več trenirati in vlagati v razvoj, delati tudi na takšnih 'malenkostih', kot so testiranja, delo na mentalnem nivoju, na prehrani ...«
Jože Mohorič
1
Tenis • Zoran Krajnc
»Sestavljamo mozaik za še žlahtnejše rezultate«
Foto: Črtomir Goznik
Zoran Krajnc: »V tej sezoni so bili po mojem mnenju postavljeni zelo dobri temelji za prihajajočo sezono. Nikakor ne smemo pozabiti, da so naš veliki cilj za leto 2020 tudi olimpijske igre. Je pa Tamara vsako sezono bližje uresničitvi napredovanju med TOP 50.«
Uspehe Tamare Zidanšek neposredno povezujemo s trenerjem Zoranom Krajncem. Strokovnjak iz Ptuja je eden tistih, ki ničesar ne prepušča naključju, s svojo strokovnostjo pa iz leta v leto močneje prepričuje domačo in vedno bolj tudi tujo strokovno javnost. Ob tem je svoji varovanki v oporo po vsem svetu, daleč od družine in prijateljev. V tem segmentu je letos dobil dragoceno podporo Tamarinega fanta Luka. Mnenje Zorana Krajnca veliko šteje in je vedno zanimivo.
Kakšna bi bila iz trenerskega vidika ocena sezone?
Z. Krajnc: »Zelo pozitivna! Pri tem ne mislim samo na rezultatski vidik, ampak imam v mislih tudi to, da so se tudi v Tamarinem zasebnem življenju zgodili veliki premiki. Ekipi se je tako pridružil njen fant Luka in potuje z nami - za mladega človeka je to velika sprememba, treba se je na novo umestiti. Tamara je sedaj sestavila mozaik za še žlahtnejše rezultate, ki še prihajajo.«
»Tamara ozavešča vedno več stvari«
Kako ste zadovoljni z mestom na WTA-lestvici?
Z. Krajnc: »Osnovni cilj je bil absolutno dosežen, to je zadržati TOP 100 izključno s točkami s turnirji serije WTA international. Ob teh se je resda udeležila tudi turnirja na Bolu, ki je nižjega ranga, a smo ga v plan umestili zaradi tega, ker se tam dobro počuti in je branila lovoriko. S sezono smo zadovoljni, postavljeni pa so tudi zelo dobri temelji za prihajajočo sezono. Nikakor ne smemo pozabiti, da so naš veliki cilj za leto 2020 tudi olimpijske igre. Je pa Tamara vsako sezono bližje uresničitvi napredovanju med TOP 50.«
Treningov se lotevate kompleksno, gledate jih z veliko različnih zornih kotov. Kje je bil storjen napredek?
Z. Krajnc: »V nobenem segmentu ni bil storjen kakšen korenit napredek, a je treba mlado igralko v vsem izobraziti. Iz meseca v mesec je ozaveščala več stvari, ki jih je nujno upoštevati. Govorimo o prehrani, mentalni in telesni pripravi ter pripravi na dvoboj. 21-letnici ob privatnih zadevah vsega tega ni lahko vkomponirati v življenje. Ob tem ne prihaja iz kakšnega velike teniške nacije, kot so ameriška, španska ali francoska, kjer je za to poskrbljeno od vsega začetka profesionalne kariere, ampak iz male Slovenije. Ravno zaradi tega ji dopuščamo
več časa, ne pritiskamo nanjo. Tudi to je eden iz med vidikov, da smo s sezono zadovoljni. Napredovanje v tenisu gre po stopnicah, moje mnenje je, da je letošnja stopnica dovolj trdna, da lahko z nje odrinemo v naslednjo sezono.«
Ekipa je sedaj ostala brez trenerja za kondicijsko pripravo, to delo je doslej opravljal Gorazd Rajher.
Z. Krajnc: »Glede na karakter mlade igralke prilagajamo strokovni štab. V zadnjem obdobju sem tako sam prevzel še skrb za Tamarino telesno pripravo, ekipa pa se prvič širi s športnim psihologom. Ta bo predvsem odgovoren za to, da izpelje tečaj koncentracije in relaksa-cije znotraj teniške igre. Njegova naloga je tudi ta, da se vključi v sam
proces treninga na igrišču: ne znam si namreč predstavljati, da bi nekdo lahko tako mlado igralko laboratorijsko vodil iz pisarne v Mariboru, Ljubljani ali na Ptuju, Tamara pa bi tekmovala v Londonu. Mora biti prisoten na licu mesta, da se izpeljejo tisti rituali, ki so za to potrebni.«
Izpeljali ste nekoliko obširnejša testiranja telesne pripravljenosti. Kaj so pokazala?
Z. Krajnc: »Brez tega več enostavno ne gre. Leto pred olimpijskimi igrami se testiranja kandidatov poglobijo in razširijo. Vsako leto smo v tej smeri naredili korak naprej, letos smo tudi zamenjali izvajalca in res dobili najbolj temeljite in obširne rezultate doslej. Rezerve so predvsem v medmišični koordinaciji, kar
v praksi pomeni boljšo stabilnost na igrišču, bolj čvrsto postavitev pri udarcih in nasploh boljše gibanje. Rezerve so tudi v nihanjih pri servisih, pri preklapljanju zgornjega dela telesa iz enega gibanja v drugo - na tem specifičnem delu telesne priprave trenutno delamo.«
Pričakovano dogajanje na ATP- in WTA-lestvici
Kako pa komentirate dogajanje na vrhu WTA-lestvice? Vas je kaj presenetilo?
Z. Krajnc: »Nič me ni presenetilo, približno tak vrstni red sem predvidel že na začetku sezone 2018. Ni mi všeč golo udarjanje po žogi, ampak teniška igra kot igra - Ashle-igh Barty je igralka, ki teniško igro razume in jo tudi igra. Njen tenis je v primerjavi z nekaterimi drugimi igralkami gledljiv, nekatere pa so našle tržno nišo samo v golem udarjanju. Tudi Tamara ima večkrat težave s takšnimi igralkami, ki v igro ne dajejo ritma.«
Tudi v moški konkurenci prihaja do zamenjave generacij.
Z. Krajnc: »Tudi tam sem že prej pričakoval kakšne spremembe in ne šele letos, ko so nekateri mladi vendarle prodrli više, tudi med TOP 5 (Medvedev, Zverev, Thiem, Cicipas ...). Ti se umeščajo med najboljše tri ali štiri, pri čemer imam v mislih Djokovica, Nadala, Federerja in tudi Wawrinko in Muraya. Vsi mladi sedaj iščejo 'tržne niše', kako premagati te veterane; algoritem je kompliciran, ni pa neizvedljiv. Zagotovo ne bo šlo samo z močnim udarjanjem po žogi, kar Nadalu izredno ustreza, Federerju izredno ustreza npr. samo nadigravanje - potrebno bo najti nekaj več. Generaciji Čilic, Ra-onic ni uspelo najti prave formule, upam da bo uspelo mlajši, ki je sedaj
stara 20, 21 let. Gospodom, ki so že v zrelih leti, počasi ne bo preostalo drugega, kot da začnejo razmišljati o koncu kariere, o čemer že nekaj časa govori Federer. Mislim, da so olimpijske igre zadnji tako velik dogodek, ki bi se ga on želel udeležiti.«
»TZS je sicer dobro organizirana, a za vrhunski šport preslabo«
Velikokrat omenjate olimpijske igre: kakšna je podpora Teniške zveze Slovenije pri tem projektu in kakšen je njen načrt?
Z. Krajnc: »Načrt je takšen, kot je bil v preteklih letih, ko se je Tamara vzpenjala po WTA-lestvici - moralna podpora ja, kaj drugega pa ne. Olimpijski komite nudi tenisačem možnost pokritja stroškov dveh kvalifikacijskih turnirjev - kaj pa ostalih 30 turnirjev, ki jih Tamara odigra v sezoni?!? Naša zveza je sicer dobro organizirana, a za vrhunski šport preslabo in ne more nuditi podpore temu segmentu tenisa, ki se ga mi gremo.«
Je pa ženski del reprezentance trenutno v boljšem položaju kot moški, je v nekakšnem vzponu.
Z. Krajnc: »S tem, ko se je Aljaž Bedene odločil igrati za slovensko reprezentanco v Davisovem pokalu, je ta veliko pridobila, kar se je dobro videlo že v letošnjih dvobojih. Na dve njegovi točki v tem delu tekmovanja, kjer smo sedaj, lahko vedno računamo, za preboj višje pa bo moral še kdo prispevati več. Punce so res v rahlem vzponu, vendar nič ni nikomur podarjenega. Polona Hercog ne igra več za reprezentanco, tako da glavno breme odpade na Tamaro in mlado Kajo Juvan, ki je uvrščena okrog 130. mesta, Dalila Jakupovic pa je letos izpadla iz TOP 200. Ne vidim nič obetajočega s to ekipo, če se ne bo tudi s strani zveze zgodilo nekaj v tej smeri.«
Jože Mohorič
18 Štajerski
Na sceni
torek • 12. novembra 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Tomaža Rota
V glasbi jih vodita pristnost in izvirnost
Ansambel Tomaža Rota, ki ima sedež na Studencu na Blokah, je na narodno-zabavni oder stopil leta 2011. Nastal je iz želje po igranju in prepevanju narodno-zabavnih skladb. Sestavlja ga trio z diatonično in klavirsko harmoniko, kitaro, kontrabasom ter pevka in pevec. Člani so: Boštjan Spo-rar (diatonična harmonika in bobni), od začetka letošnjega leta novi kitarist Niko Kogel-nik (kitara, električna kitara in vokal), Aleksander Modic (kontrabas, bariton, bas kitara in vokal), Tina Uhan (vokal) in Tomaž Rot (klavirska harmonika, klaviature in vokal).
„Preigravamo glasbo ansambla Franca Miheliča, Ansambla bratov Avsenik, Ansambla Lojzeta Slaka, vmes pa se najdejo tudi skladbe mlajših ansamblov ter ljudske skladbe. Avtorsko glasbo smo zaenkrat ustvarjali člani ansambla sami, če bodo ideje vnaprej, bo tako tudi ostalo. Besedila pa so nam do sedaj napisali različni tekstopisci: Vera Šolinc, Igor Pirkovič, Ivan Sivec in Matjaž Vrh," so o svoji glasbi, s katero razveseljujejo občinstvo na različnih prireditvah in priložnostih, povedali člani ansambla Tomaža Rota.
V ansamblu so prepričani, da so festivali vsekakor dobra priložnost, da se ansambli predstavijo. „Če je festival dobro medijsko podprt, ansambel pa na festival pride dobro pripravljen, potem je to vsekakor dobra stvar," poudarjajo. Tako se bodo tudi v letu 2020 poskušali udeležiti katerega od festivalov na-rodno-zabavne glasbe, še naprej pa bodo ustvarjali svojo avtorsko glasbo.
Ze v kratkem naj bi ljubitelje slovenske narodno-zabavne glasbe razveselili z več novimi
skladbami, ki so že skoraj pripravljene. Podpirajo tudi idejo o uvedbi dneva narodno-zabavne glasbe, ki bi bil po njihovi oceni vsekakor dobrodošel. „S tem bi pokazali nekaj našega, slovenskega in to tudi podprli. Res pa je, da če do tega pride, je treba to narediti dobro in premišljeno, da bo ta dan resnično imel pomen in da se bo na ta dan v Sloveniji res vse dogajalo okrog narodno-zabavne glasbe," še povedo člani ansambla Tomaža Rota.
MG
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Tomaža Rota
Nastopajo po celi Sloveniji, gostovali pa so že tudi v Avstriji, Švici in Franciji. Vsak nastop je zgodba zase, povedo. Tudi spominov se je v teh letih nabralo veliko. Eden pa ima v njihovi zgodbi zagotovo posebno mesto, to je prvi lastni koncert, ki so ga pripravili konec leta 2017 na Blokah, skupaj z gosti, ko je tamkajšnja športna dvorana pokala po šivih.
Narodno-zabavna glasba vsem članom ansambla pomeni veliko veselje. Vsi imajo neizmerno radi pristno, slovensko narodno--zabavno glasbo, zato jo vese-
ljem izvajajo in ustvarjajo naro-dno-zabavne viže. Taka bi tudi morala ostati, saj je samo takšna prava, pristna slovenska naro-dno-zabavna glasba. „Glasbo poskušamo izvajati in ustvarjati na način, kot so to delali starejši ansambli, ko je glasba dejansko imela pomen. Če ne po drugem, se od veliko ansamblov razlikujemo po tem, da ne maramo prehitrega izvajanja skladb," doda Tomaž Rot, ki osebno meni, da se slovenska narodno-zabavna glasba v zadnjem času le nekoliko preveč modernizira in išče nekaj novega.
Kidričevo • Nakup gasilske platforme
Za investicijo 330.000 evrov
Občina Kidričevo se je na pobudo tamkajšnje gasilske zveze odločila za nakup gasilske platforme ali hidravlične dvižne
1 VV 1» 1 •	v	V	• • t 1	«v« •
ploščadi, ki omogoča reševanje in delo na višini.
„Investicija je ocenjena na okoli 330.000 evrov. Financiranje bomo izvedli v dveh letih. Pričakujemo, da bo sredstva za nakup prispevalo lokalno gospodarstvo, saj se platforma kupuje tudi za potrebe njihove požarne in druge varnosti. Vedno več je neurij in nesreč, ko je potrebno reševanje na višini. Pri gašenju požara je učinek večji, če se lahko gasi z višine. Ker je pomembno, da gasilcem ter drugim enotam zaščite in reševanja omogočimo varno delo, smo se odločili za nakup platforme, ki bo v višino dosegla 28 metrov," je pojasnil kidričevski župan Anton Leskovar.
Dodal je, da bo lastnica platforme Gasilska zveza Kidričevo. „Za-mišljeno je tako, da bo vsako društvo usposobilo operativce, ki bodo znali s platformo upravljati. Vozilo bi bilo parkirano v Talumu, na kraj dogodka bi ga pripeljal njihov poklicni gasilec, nato pa bi delo z njim prevzela enota, ki bo pristojna za dotično intervencijo."
MZ
mn Foto: arhiv
Vozilo z dvižno ploščadjo bo omogočalo lažje reševanje na višini, bodisi v primeru neurij bodisi drugih naravnih nesreč.
Ptuj • Premiera drame Zabava za Borisa
Duše si ne moreš oprati z denarjem
V svoji novi sezoni je MGP doslej povabilo že na dve premieri (Zgodovina nasilja in Hevreka), nocoj pa bodo ljubitelji gledališke igre lahko uživali v tretji premieri nove sezone, drami Zabava za Borisa, kije nastala v kop-rodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj, kjer je bila premiera marca letos.
Režirala jo je Snežana Trišič, igrajo pa Darja Reichman, Vesna Slapar, Borut Veselko, Blaž Setni-kar, Miha Rodman, Simon Šerbi-nek k. g., Brane Grubar k. g., Ciril Roblek k. g. in Judita Polak k. g. Več o samem delu avtorja, kritičnega avstrijskega dramatika Tho-masa Bernharda, gre za njegovo prvo dramo, ki se dotika bolečih tem v njihovi družbi, so povedali na dopoldanski tiskovni konferenci. Hipokrizija oz. pretvarjanje je ena od njegovih ljubih tem. V drami Zabava za Borisa se je lotil teme dobrodelnosti. Ta postaja neke vrste nova religija tudi v našem okolju, kjer se želimo svojih lastnih grehov na poti do dobrega počutja na nek način očistiti tako, da naredimo nekaj dobrega. „Če najdemo nekaj, kar gane naše sočutje, smo pripravljeni narediti marsikaj, marsikaj pa smo pripravljeni narediti tudi zaradi videza samega. Tematiko dobrodelnosti v povezavi s hendikepom, z invalidnostjo, vzame kot svoj glavni motiv tudi Thomas Bernhard. Opravka imamo s predstavnico bogate kaste, invalidko brez nog, sponzorko nekega zavetišča, ki svojo dobrodelnost dokaže tudi s
tem, da se poroči z enim od svojih gojencev v tem zavodu. Pride do trka obeh svetov, ki je po eni strani zelo humoren, po drugi strani pa tudi precej bizaren," je predstavo na kratko povzel direktor MGP Peter Srpčič, ki povsem jasno sporoča, da si duše ne moreš oprati z denarjem. Ta mesec MGP čaka tudi gostovanje v Novem Sadu, na
Sinergy festival, kjer se načeloma predstavljajo jezikovne manjšine, na katerem pa se bodo predstavili s predstavo Mahmud, ki je nastala v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana, v režiji Petra Srpčiča, ki se tiče begunstva. Gre za zelo aktualno temo tako pri nas, še bolj pa aktualno v Srbiji, kjer je trenutno okrog 50.000 beguncev.
V MGP bogat program pripravljajo tudi v letošnjem prazničnem decembru, predvsem bo zabavno in tudi slovesno. Povabili bodo na izjemni baletni večer Kubanska rapsodija, na katerem se bodo predstavili vrhunski baletni umetniki s Kube, na koncerte in prireditve za mlade.
MG
torek • 12. novembra 2019
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
bučkina juha,	juha, ocvrte polpete,	ričet s prekajenim	prežganka, postrv	juha iz kislega zelja	goveja juha, goveji	juha, kuhana
narastek iz testenin	pire krompir, solata,	mesom, žemeljni	po tržaško, dušena	s klobaso, kvašen	zrezki v omaki,	govedina (iz nedeljske
in zelenjave, endivija,	sadje	narastek	blitva, krompir v	jabolčni zavitek	kruhovi cmoki,	juhe), bučke v omaki,
kompot			kosih, jabolčna		motovilec, orehove	krompir, jogurt s
			čežana		rezine	sadjem
Juha iz kislega zelja s klobaso
Sestavine: 20 dag prekajene klobase, 1/2 kg kislega zelja, 30 dag krompirja, žlica čebule, 1 strok česna, 1 paradižnik, 1 paprika, žlička mlete rdeče paprike, žlica kisle smetane, 1/2 žlice moke, sol, poper.
Klobaso operemo in jo pol ure kuhamo v vodi. Ohlajeno narežemo na kolesca. V lonec damo kislo zelje in ga zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala klobasa. Posebej prepražimo čebulo, dodamo strt česen in olupljen narezan paradižnik ter nasekljano papriko. Kuhamo, dokler se paradižnik ne razkuha, nato potre-semo s sladko papriko in vse skupaj stresemo v zelje. Krompir olupimo in posebej skuhamo, ga pretlačimo in dodamo skupaj z vodo, v kateri se je kuhal, k zelju. Naredimo podmet iz kisle smetane ter moke in ga prilijemo k zelju. Dodamo še narezano klobaso, lovorov list, začinimo s soljo in poprom in pustimo vreti juho še 7 minut.
Kvašen jabolčni zavitek
Sestavine: testo: zavojček kvasa, 3,75 dl mleka, 2 jedilni žlici sladkorja, 50 dag moke, 4 dag masla ali margarine, vanilijin sladkor, nastrgana lupina limone, malo soli; nadev: 1 kg jabolk, sok ene limone, 10 dag rozin, 3 jedilne žlice ruma, cimet, sladkor, drobtine in maslo.
Iz naštetih sestavin pripravimo rahlo kvašeno testo. Vzhaja naj vsaj pol ure. Rozine pomešamo z rumom. Za nadev olupimo jabolka in jih narežemo na tanke lističe; pokapamo jih z limoninim sokom. Na pomokani površini testo še enkrat dobro pregnetemo in ga razvaljamo v velik pravokotnik, približno pol centimetra debelo. Jabolka enakomerno porazdelimo po testu, potresemo s sladkorjem, cimetom, rozinami in drob-tinami, ki jih predhodno prepražimo na maslu. Zvijemo v zavitek in ga položimo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo približno 40 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Zeleni nasveti
Vreme delu na vrtu ni več naklonjeno
Upam, da ste na vrtu vse postorili, saj je pred nami kar nekaj turobnih, temačnih dni. Dnevi so primernejši za gretje za pečjo kakor za delo na prostem. Zato bomo pričeli razmišljati, brati, iskati rešitve za težave, ki so se v preteklem letu pojavljale na vrtu.
Ena izmed rešitev in način prilagajanja vremenskim razmeram, ki bodo v prihodnje zelo kaotične, spremenljive in predvsem ne-napovedljive, je zagotovo rastlinjak. Seveda je njegova postavitev povezana s financami, a kar nekaj dobrega si lahko naredite tudi sami.
Rastlinjak naj bo kompakten, vzdržljiv, zato pri njegovi postavitvi ne varčujte. Prav tako kakor konstrukcija je zelo pomembna kritina. Sama menim, da je v naših vremenskih razmerah folija najbolj razumska odločitev - daje največ za zmerno ceno. Steklo je sicer naravi prijaznejše, a je zelo krhko, hitro nastanejo poškodbe, obnova in ponovno pokrivanje pa je drago. Enako velja za trde plastične kritine, predvsem predrage so. Imajo pa še eno slabo lastnost: kmalu izgubijo prevodnost svetlobe, postanejo pretemne za zimsko in zgodnjespomladansko pridelovanje vrtnin.
Pri izbiri folije prav tako ne varčujemo. Folija namreč ni enaka foliji. Nekatere so veliko vzdržljivejše, prenesejo tudi manjšo točo, predvsem pa so UV-stabilne, kot rečemo. To pomeni, da bodo kar lepo število let prenašale spremembe temperatur: enkrat vroče, enkrat hladno, pa dež na razbeljeno folijo poleti ... Prav tako ne bodo izgubljale svetlobne prevodnosti, na njih se ne bodo pričeli razvijati lišaji .
Še zadnji moj nasvet pa je, da ob postavitvi računate na zračenje rastlinjaka. Poleti je lahko že ob zmernih poletnih temperaturah zunaj zelo vroče, kaj šele v rastlinjaku. Nikoli ni zadosti samo zračenje preko vrat, čeprav mnogi zagotavljajo drugače. Pa sploh niso poskusili, kako je videti, če zračimo tudi preko stranic. Da pa bo zračenje možno tudi zgodaj spomladi, naj bo narejeno tako, da se boki dvignejo šele na metru višine. To pomeni, naj bo spodnji del fiksen, odpiranje stranic pa se začne višje. Tako bodo majhne rastline, ki so spomladi v rastlinjaku, vendarle zavarovane pred neposrednim pišem mrzlega zraka, zgornji del nad njimi pa prezračimo in ohladimo.
Kaj raste v rastlinjaku pozimi
V rastlinjaku lahko tudi pozimi gojimo veliko rastlin. Pomembno je, da ga tudi pozimi redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad 0 oC, odpremo in temeljito
Foto: Miša Pušenjak
Ratslinjak potrebuje bočno zračenje, poletno senčenje pa je tudi dorodošlo.
prezračimo. Zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja ne sme popolnoma posušiti. Prezimnim vrtninam tudi ne gnojimo. Da bo rastlinjak tudi pozimi poln, sadimo paradižnik, papriko in jaj-čevec samo na polovici površine, na drugi strani pa imamo poleti kumare, bučke, lubenice, melone in dolgo vigno. Paradižniku sproti, ko trgamo plodove, potrgamo tudi vse liste in tako je v avgustu pod rastlinami že dovolj prostora in svetlobe, da pose-jemo špinačo in motovilec, lahko celo letno solato. Ta špinača in motovilec sta namenjena jesenski porabi. Za zimsko uporabo pa posejemo motovilec šele v začetku oktobra. Za setev pa še vedno ni prepozno. Prav tako lahko še vedno posejete rukolo, azijske listnate rastline, celo blitvo, korenček in zimski tolščak je še smiselno posejati. Z nekaj sreče lahko posejete tudi mesečno redkvico, če jo imate zelo radi.
Ob robu grede posejemo majski srebrnjak in zimsko čebulo. Majski srebrnjak poznamo vsi: to je mlada čebula, ki spomladi tako tekne na prvih piknikih ali pa ob narezkih. Zimska čebula pa ostane »mlada« celo leto. Ko se sprazni greda, na drugi polovici sadike obeh razsadimo tja. V januarju lahko že sejemo prvo zimsko solato, grah in bob pa lahko posejete že zdaj. Čez setev naredimo še dodatni tunel, najhladnejše noči pa prebijemo z navadnimi svečami, saj manjše rastlinjake zelo dobro ogrejejo.
Spomladi v rastlinjaku nakaljujemo zgodnji krompir, dalije in kane.
Rastlinjak za prezimovanje ozimnice
V	rastlinjaku lahko, če imamo seveda dovolj prostora, skoplje-mo jamo, vanjo naložimo korenje, črno redkev, repo ..., zakop-ljemo in pokrijemo s slamo. Taka »zasipnica« je dostopna tudi pozimi, ko je zunaj sneg. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo.
V	kot rastlinjaka kar s koreninami vred posadimo glave zelja, radiča in endivije. Vse do božiča in novega leta bodo prav gotovo ostale tam, velikokrat pa tako tudi prezimijo. V kot rastlinjaka presadimo tudi nekaj rastlin peteršilja, drobnjaka in še katere nam najljubše začimbnice. Tako nam bodo na razpolago do pozne jeseni in spet zelo zgodaj spomladi.
V	ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladiol in korenike kan. Seveda pa potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomr-znejo.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 12. novembra 2019
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (26)
Za mrzlo šipo se oddaljujejo zelenkasti hribi Približujejo se sivi prepadi, izza katerih ujamem pogled na temne valove, ki režejo pot med mogočnimi fjordi.
»Še kak mesec, pa bosta tu le tema in mraz,« pripomni zvedav Nemec na sosednjem sedežu. Ne verjamem, da je sam kdaj preživel norveško zimo, a vendarle ima prav.
Norveška je ena izmed naj-redkeje poseljenih držav sveta. Nekateri bi morda porekli, da so njene ulice čiste, parki zeleni, sistem javnega prevoza pa preprost in učinkovit ravno zaradi tega. To bi lahko bil tudi razlog za izjemno nizko stopnjo kriminala in korupcije. Vendar, če bi vse dobro, kar ponujajo skandinavske države, pripisali zgolj redki gostoti prebivalstva, bi pravzaprav morali voditi Grenlandija, Moldavija ali kakšni samotni otoki v Arktičnem oceanu. Obsežna poročila Združenih narodov pričajo, da je Norveška ena izmed najsrečnejših držav na svetu. Istočasno pa je to tudi ena izmed najmanj religioznih dežel
Ormož, Ptuj • Prihaja sezona prehlada in gripe
Avgusta presenetili bolniki
T. v .	i . .
s pljucmco, za zdaj mirno
V zdravstvenih domovih Ptuj in Ormož posebnosti glede prehladov doslej ne beležijo. So pa v ormoškem domu že v avgustu in septembru zaznali povečano število primerov obolelih za pljučnico.
Stavanger, Norveška
sveta. Je izredno varna, mirna, bogata in izobražena. Okoljsko ozaveščena družba namreč zaseda sam vrh na lestvici držav z najboljšimi pogoji za življenje. Krone v mojem žepu, ki naglo kopnijo, pa pričajo o tem, da je obenem tudi ena najdražjih držav na svetu.
Njeno naravno okolje je brez dvoma čudovito. Vožnja z vlakom se kar razlije v pravljično pokrajino, ki počasi polzi mimo koc-
Foto: Mateja Toplak
kastih oken. Norveška je očarljiva, toda turobne zime z mokrimi dnevi in trmastim soncem, ki se včasih nekaj tednov sploh ne prikaže med ljudi, so vsekakor vredni razmisleka - pred morebitno selitvijo na sever. Sicer pa, a ni pomembnejše, s kom življenje delimo, kot kje živimo? Vsaka država je (ne)srečna po svoje. In kot je rekel že Tolstoj: »Sreča ni odvisna od zunanjih stvari, pač pa od tega, kako jih tolmačimo.«
Prihaja sezona gripe in prehladov. Slednji so nekatere že položili v posteljo. Kot je povedal strokovni vodja in pediater ZD Ormož Dušan Kolarič, dnevno opravijo med 30 in 40 primerov kurativnih pregledov otrok in mladine, ki so po večini
IREDENTA - politično gibanje za pridružitev ozemelj z italijanskim prebivalstvom, KREATIN - pomembna celična sestavina mišic vretenčarjev, RIMMER, William - ameriški kipar, INTOLERANCA - pomanjkanje strpnosti
zboleli za virusnimi prehladnimi obolenji. Redki, a ne zanemarljivi, so primeri infekcijske mononukle-oze pa tudi streptokoke angine. »Trenutno je zatišje. Pričakujemo pa izbruh teh infektov v večjem obsegu ob večjih ohladitvah. Smo pa tako pri odraslih kot otrocih septembra že zaznali nenavadno veliko število pljučnic, ki niso odre-agirale na običajne antibiotike,« je povedal Kolarič.
Odzivnost na cepljenje proti gripi slaba tudi pri zdravstvenih delavcih
Posamičnih primerov gripe še niso zabeležili. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je po besedah Kola-riča nemogoče napovedati, običajno pa ta doseže vrhunec januarja in februarja. Je pa to okužbo mogoče preprečiti s cepljenjem, zato Kolarič poziva k cepljenju: »Kot strokovni vodja zmeraj propagiram, da bi se naši delavci cepili, a je odzivnost, kot je na splošno znano, zelo slaba. Medicinske sestre se v zelo nizkem deležu cepijo, pri zdravnikih pa je tako tako. Jaz osebno se vsako leto cepim, ker sem že večkrat doživel precej hudo obliko gripe. Marsikdo pravi, da cepljenje propagiramo, ker imamo neko dobrobit. A to nikakor ne drži.« Virusi gripe se sicer nenehno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo.
■
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: Dreamstime/M24
Za koga je cepivo brezplačno
Cepljenje proti gripi se je že začelo v drugi polovici oktobra, novost v letošnjem letu pa je, da je cepljenje brezplačno za kronične bolnike, starejše od 65 let, nosečnice in izjemno debele. Te stroške bo kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Država že ve, zakaj je pri teh skupinah priznala brezplačno vakcinacijo, ker sicer je plačevanje zdravstvenih storitev, če ti zbolijo, astronomsko visoko. Za kronične bolnike, na primer diabetike, gripa pomeni strahotno iztirjenje bolezni,« je ob tem pristavil.
Poleg cepljenja pa Kolarič v iz-ogib gripi priporoča še dosledno higieno rok, izogibanje javnih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje večje število ljudi, gibanje na svežem zraku ter uživanje vitaminsko obogatene hrane - čim več domačega sadja in zelenjave.
Tudi na Ptuju za zdaj brez posebnosti
Primere prehladnih obolenj beležijo tudi v ptujskem zdravstvenem domu, sicer pa v tem trenutku po besedah direktorice ZD Ptuj Metke Petek Uhan ne opažajo nobenih posebnosti: »Za zdaj nekega porasta teh obolenj še nismo zaznali, je pa izbruh mogoče pričakovati ob večji ohladitvi.«
Monika Horvat
torek • 12. novembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Bili smo opozorjeni!
Vas je ta konec tedna kaj bolela glava? Ne zaradi svetega Martina, pač pa zaradi njegovega krščenca -mošteka, ki se je spremenil v vino. Ampak: minister za zdravje vas je pravi čas opozoril. Tudi če je sedanji minister s ptujskega konca, njegova beseda o prekomernem uživanju alkohola še velja.
No, mogoče vas je bolela glava zaradi preveč žvepla v vinu. Ampak o žveplu in njegovi škodljivosti ste bili opozorjeni. Varuhi varne hrane so vam pred kratkim povedali, da žveplo ni tako nedolžno. No, sicer jim je šlo v nos žveplo v čevapčičih, ampak bi skoraj rekel, da za vaše zdravje tisto žveplo v moštu in vinu prav tako ni nedolžno. Samo da je vinarjem dovoljeno, mesarjem pa ne! Torej: bili ste opozorjeni.
Ste šli nad mačka z vodo iz spo-dnjepodravske pipe? Nova napaka. A niste prebrali v časopisu, da je v naši vodi ogromno nitratov. Jih je
4
4
preveč, premalo ali ravno dovolj? Krivi so seveda kmetje, ki so preveč zagreto gnojili svoja polja. Nitrati pa - saj to vemo - pospešujejo rast. Zakaj pa mislite, da ima vaš trinajstletnik nogo številka 43?! Imajo pa baje nitrati tudi negativne učinke. Pa najbrž na položnici, ki vam jo pošiljajo vaši vodovodarji, ne piše nobeno opozorilo kmetijske ministrice (zanimivo: ptujske ministrice! Ptujčani obvladujemo Slovenijo! Ministrstvo k	za zdravje -
Ptujčan. Kdo je šef Ljubljanske banke? Brodnjakov Blaž, od tistega Brodnjaka iz Ptuja sin! Kdo je direktor
ljubljanske Drame? Ptujčan Samoborjev Igor. Kdo vodi ljubljanski poletni festival? Še en Ptujčan.)
Pogrešamo tudi kako opozorilo ministra za šport. Namreč: če boste šli na Triglav v teniskah, se vam lahko kaj zgodi. Kriv je minister, ker vas ni opozoril, da vam lahko neprimerna obutev pri športni aktivnosti škoduje. Kljukica na obutvi ali pa tri črtice niso dovolj! Športni minister pa ne reče - nič! Tudi na teniških loparjih ne piše: če boste pretiravali, boste dobili teniški komolec.
Pravzaprav smo zelo nedosledni: eni opozarjajo (recimo na kapučinu iz avtomata piše: Kava je lahko vroča!), drugi pa ne (recimo ne piše: V tej kranjski klobasi je slovenska samo sol, meso je iz EU, ovitek pa iz Kitajske.)
Kakorkoli: ne jamrajte, ampak kaj storite. (To opozorilo vam je povedal sam bivši predsednik vlade. Zato pa je bivši! Ker smo volivci svoje storili. In dali za predsednika vlade nenadarjenega humorista!)
Vas opozorilni Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
9	2						6	
				8	2			4
			7			2		
	1		9			7		
2	4						3	8
		6			8		4	
		5			9			
8			5	1				
	6						1	2
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©	€€	OOO
Bik	¥	©©	€€€	OO
Dvojčka	¥¥¥	©©©	€€	O
Rak	¥	©©	€€	OOO
Lev	¥	©©	€€€	O
Devica	¥¥¥	©	€	OO
Tehtnica	¥¥	©©©	€€	OOO
Škorpijon	¥¥¥	©	€€	OO
Strelec	¥¥	©©©	€	OOO
Kozorog	¥¥	©	€€€	OO
Vodnar	¥	©©	€€	OOO
m	¥¥¥	©		QQ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 12. do 18. novembra 2019. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 12. november
10:00 Ptuj, Mestna hiša, 5. redna seja Otroškega mestnega
sveta Mestne občine Ptuj 17:00 Lenart, dom kulture, Predstava za otroke Cirkus Ganibilo 18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Predavanje Čuječnost
v vsakdanjem življenju 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Premiera predstave Zabava za Borisa
Sreda, 13. november
11:00 Ptuj, prostori podjetja Intera, Osojnikova c. 3, Slovesnost podjetja Intera ob predaji donacije podjetja Intera - lego kock, ptujskim osnovnim šolam 14:00 Ptuj, Mestna hiša, Skupščina in javna razprava Enake
možnosti za zdravje prebivalcev Podravja in SV Slovenije 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Predstava Zabava za Borisa Četrtek, 14. november
09:00 Slovenska Bistrica, Kinodvorana DPD Svoboda, Festival Coprnija v živo/štrigarija u živo in kornfest 2019; ob 8.30 lutkovna povorka, ob 9.00 odprtje, lutkovna predstava in ustvarjalnice, ob 11. in 12. uri lutkovna predstava, ob 18.30 predstavitev knjige Živa coprnija Pohorja in Istre - izleti po poteh pripovednega izročila, ob 20.00 lutkovna predstava za otroke in mladino 17:00 Lenart, Center Slovenskih goric, predstavitev knjige Ne povej mami Petek, 15. november
08:00 Ptuj, Vrtec Ptuj, enota Podlesek, Med vrti 2a, Tradicionalni
slovenski zajtrk v Vrtcu Ptuj 08:30 Slovenska Bistrica, Kinodvorana DPD Svoboda, Festival Coprnija v živo/štrigarija u živo in kornfest 2019; ob 8.30 lutkovna povorka, ob 9.00 lutkovna predstava in ustvarjalnice, ob 10.30 lutkovna predstava, ob 12.00 gledališki performens, ob 17.00 plesna predstava, ob 18.00 glasbeno-žonglersko-akrobatsko-komedijantski kolaž show, ob 20.00 lutkovna predstava, ob 22. koncert
09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, svečana prireditev Življenje ni rezervni del, ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč 17:00 Kicar, gasilski dom, 16. jubilejni koncert Stari prijatelji iz Kicarja, KD Rogoznica, osem skupin ljudskih pevcev in godcev iz Slovenije 19:00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje Colorado Trail - z
gorskim kolesom čez Skalno gorovje 19:00 Lenart, Dom kulture, komedija Predstava za vsako priložnost Mestni kino Ptuj
Torek, 12. november: 18:00 100-letnica Franceta Stiglica,
Slovenski teden filma; Ne ¡oči, Peter. Sreda, 13. november: 20:00 Dekleta iz Ouage. Četrtek, 14. november: 9:00 najlepši slovenski animirani filmi za najmlajše; 16:00 slovenski teden filma, Ne joči, Peter; 20:00 Pritisk. Petek, 15. november: 16:00 Pri Addamsovih; 18:00 Izzivalca; 20:30 Doktor sleep.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
nbavne
Insbe
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Ana Irgl, Destrnik.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Ptuj 2019
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 12. novembra 2019
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
radioPTUI Štajerski TEDNIK
v

NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila:. Podpis:_
¿¡^ ■ S podpisoi H '■ Hkrati poti
S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev
in 6desertnih žlic.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.0.0 Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored)
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!

6. in 7. dec 13.in 14. dec

PREDBOZICNI
VARAŽDI N
Prevoz in organizirano vodenje - vodič Večerja v hotelu ORION Živa glasba - Dalibor
ODHOD:
Železniška postaja Ptuj ob 16:30
[ßj v p <^adioPTUI Štajerski

REZERVACIJE:	00386 70 244 140
	

torek • 12. novembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona SZ-1 (Ur. list RS, št. 69/03 s spremembami), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 s spremembami), Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. list RS, št. 127/04 s spremembo) Podjetje za stanovanjske storitve, stanovanjske in poslovne storitve, d. o. o., Vošnjakova ul. 10, Ptuj, (skrajšano PSS PTUJ, d. o. o.), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1.	PREDMET RAZPISA
1.1.	Upravičencem bodo oddana v najem vsa prosta neprofitna stanovanja, ki so v lasti razpisovalca in drugih lastnikov, na katerih ¡e razpi-sovalec pridobil razpolagalno pravico, za nedoločen čas, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izdelane na osnovi tega razpisa izpraznjena ali na novo pridobljena.
1.2.	Oblikovana bo prednostna lista B
Lista B za prosilce, ki so na določila 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 s spremembami) glede na dohodek zavezani plačati varščino in lastno udeležbo.
2.	RAZPISNI POGOJI
2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju, kjer je prosto stanovanje in tam tudi prebivajo, in sicer na območju Mestne občine Ptuj, Občine Kidričevo in na območjih ostalih občin bivše občine Ptuj, kjer ima razpisovalec posamezne nepremičnine oz. ima na njih razpolagalno pravico.
3.	RAZPISNI POSTOPEK
Prošnjo za stanovanje morajo interesenti dvigniti in vložiti na sedežu PSS PTUJ, d. o. o., Vošnjakova ul. 6, Ptuj, v času uradnih ur. Prošnje z dokazili se vložijo odl3.11.2019dol2.12. 2019.
Ptuj, dne 5. 11.2019
PSS PTUJ, d. o. o.
		
Mali oglasi	i A	PRODAM kravo s teličkom in telico ter ' brejo plemensko svinjo. Tel. 031 475 857.
		
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM traktor zraven tudi njegove priključke ali brez. Telefon 041 680 684.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 100 kg. Tel. 041 370 954.
PRODAM telico, križano simental-limu-zin, pašno, staro 8 mesecev, ter bikca si-mentalca, starega 10 dni. Tel. 070 250 441.
PICERIJA Slonček iz Prešernove 1 9 zaposli osebo za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116.
SREDAJE DAN
V 5	'tajerski1	t	el	III	hk
www.tednik.si					
r	■Stajerskitednik t ^.S			tajerskitednik	
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si

ZGODBA TEDNA
Slovenske cerkve vse bolj prazne: seznam župnij, ki jih ne bo več
INTERVJU
Branko Cestnik, župnik: Z likom Janše nisem psihično obremenjen DOSJE
Slovenija prepojena z alkoholom: imamo 200 tisoč alkoholikov
POGOVOR
Matevž Luzar, režiser in scenarist mini TV-serije Jezero
Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
SPOMIN
Minevata 2 leti, odkar nas je zapustil naš dragi ati in mož
Damjan Kuhar
Z ORMOŠKE CESTE 126
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim.
SPOMIN
13. 11. bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, atek, dedi in tast
Anton Žuran
IZ GRADIŠČ 143 PRI CIRKULANAH
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Umrli so
Franc Klinger, Podvinci 65, roj. 1942 - umrl 31. oktobra 2019; Stanislav Golob, Tibolci 17a, roj. 1932 - umrl 31. oktobra 2019; Vincencija Leben, roj. Bokša, Mihovci pri Veliki Nedelji 5, roj. 1933 - umrla 1. novembra 2019; Martin Foršt-narič, Stojnci 151, roj. 1946 - umrl 2. novembra 2019; Anton Solina, Stojnci 126, roj. 1933 - umrl 3. novembra 2019; Angela Fekonja, roj. Krajnc, Ptujska Gora 26a, roj. 1957 - umrla 3. novembra 2019; Viljem Ulčar, Vičava 23, roj. 1936 - umrl 3. novembra 2019; Roman Fric, Čermožiše 74, roj. 1975 - umrl 2. novembra 2019; Robert Avguštin, Lešje 37, roj. 1989 - umrl 4. novembra 2019; Marija Gruškovnjak, roj. Dajčbauer, Ormož, Ul. dr. Hrovata 10a, roj. 1927 -umrla 5. novembra 2019.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
mnjda.segiila@radio-tediiik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio4ednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.	Štajerski TEDNIK
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aiivaše bližnje,
in si naročite arkivsko številko JÜ
Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatiao dariio podarit sorodniku, znancu!
-5i ¿j^su« üinry
Ker temelji prihodnosti ležijov preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Središče ob Dravi • V srediških gozdovih prava »begunska transverzala«
Ostajajo kupi oblačil in drugih predmetov
V gozdovih v občini Središče ob Dravi so se znova pojavili kupi odvrženih oblačil, torb, odpadkov in drugih predmetov, kijih za seboj puščajo migranti.
Domačini lahko samo ugotavljajo, koliko prebežnikov prečka tamkajšnje gozdove. Na to jih, potem ko so že dvakrat očistili gozd, znova opozarjajo odvržena oblačila, vrečke in drugi predmeti, ki nam jih je le lučaj od svoje hiše v Obrežu pokazal domačin Jožef Šef.
»To so odvečna garderoba, torbe, obuvala, folije, odpadki in druga oprema, ki jim je v napoto. Kupov odvrženih raznoraznih predmetov ne opažam samo v neposredni bli-
Povečanje ilegalnih prehodov
Na družabnem omrežju so se pred kratkim pojavile tudi fotografije odvrženih oblačil v bližini Formina. »Dejansko so v gozdu oz. v grmovju ob kanalu reke Drave, ki vodi od HE Formin v smeri Ormoža, našli nekaj odvrženih oblačil, ki pa niso nujno od migrantov. To pa ni bilo v naselju Formin, ampak na območju Cvetkovcev. S svojimi ugotovitvami seznanili policiste PP Ormož. Sicer območje v okolici naselja Cvetkovci po številu nedovoljenih prehodov državne meje ne izstopa od povprečja,« je pojasnil Miran Šadl iz PU Maribor, kije hkrati še opozoril: »Policisti PP Ormož pa letos zaznavajo veliko povečanje nedovoljenih prehodov državne meje. Največ nedovoljenih prehodov so ugotovili v širši okolici Središča ob Dravi, nekaj pa tudi na območju od Ormoža do Formina, v bližini naselja Cvetkovci.«
Odvržena oblačila, torbe in druge predmete je znova opaziti na več mestih v srediških gozdovih. Naleteli smo tudi na nekakšen manjši zasilni kamp s folijami in odejami.
žini mojega doma, ampak v širšem območju teh obširnih gozdov. Če bi hodili še dlje, bi zagotovo naleteli na še več takih mest, kjer prebežni-ki odlagajo vse, kar jim je odveč. Tu je ta begunska transverzala, ki se je poslužujejo vodniki,« nam je med sprehodom po bližnjem gozdu, kjer v kratkem času naletimo na
več različnih mest odvrženih predmetov, med drugim tudi na nekakšen manjši zasilni kamp s folijami in odejami, povedal Šef.
Po njegovih besedah se največ dogaja ponoči, takrat sliši tudi la-jež svojega psa. »Sam nikoli nisem zaklepal vrat hiše in avtomobila. Sedaj to počnem, kajti tod okrog
sta bili tudi dve kraji vozil. Previdnost ni nikoli več. Mimo hodijo tujci in nikoli ne veš, kaj si mislijo. Ne živimo sicer v nekem strahu, je pa zagotovo neprijetno. Se pa med vaščani sliši, da se nekateri, predvsem ženske, ne upajo več sprehajati v mraku v naših lepih gozdovih.«
Župani obmejnih občin in MNZ nad problematiko migrantov
Da se v gozdovih pojavljajo smeti, kot so nahrbtniki, vrečke, oblačila, obutev in hrana, ki so povsem jasno od migrantov, pritrjuje tudi središki župan Jurij Borko. »Nekaj se je počistilo ob akciji čiščenja, verjetno pa bi morali organizirati še kakšno dodatno akcijo,« je na vprašanje, kako rešujejo ta problem odvrženih predmetov, odgovoril župan. Kot je še povedal, so se župani 16 obmejnih občin, združeni v pobudo za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij, že srečali s predsednikom Marjanom Šarcem in mu osebno predstavili 13 zahtev. Na srečanju so se dogovorili, da se ustanovi delovna skupina županov iz občin ob meji in predstavnikov ministrstva za notranje zadeve, ki bo obravnavala in reševala mi-grantsko problematiko ter posledično nastalo škodo tako v gospodarstvu kot kakovosti živlejna ljudi v obmejnih občinah.
Monika Horvat
Foto: MH
Slovenija • Nova čebelarska afera na vidiku
Antibiotiki v medu, uprava za varno hrano zopet nič
Kakšna je hrana, ki jo kupujemo in jemo, se zadnje čase sprašujemo potrošniki, ko nas vse pogosteje šokirajo novice o spornih sestavinah v njej: od žvepla v čevapčičih do spornega poljskega in avstrijskega mesa, seriji afer pa se kot zadnja pridružuje še medena - notranji nadzor v podjetju Medex je namreč pokazal, da so slovenski čebelarji čebelam dajali prepovedane antibiotike.
Je inšpekcijski nadzor res ustrezen in smo lahko pomirjeni ali se ugotovljene nepravilnosti predolgo skrivajo in zanje potrošniki izvemo prepozno?
Kot so ugotovili v Medexu, so v notranjem nadzoru v medu treh slovenskih čebelarjev odkrili prepovedane antibiotike, in sicer naj bi šlo za oksitetraciklin, trimetho-prim in sulfomono methoxin, ki so že dve desetletji prepovedani po vsej Evropi.
Sporni med, šlo naj bi za dobre tri tone (oz. 26 sodov) medu, so po zagotovilih Medexa že uničili, skrbi pa dejstvo, da informacija o »antibiotičnem medu« tudi tokrat
ni prišla s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) kot najvišjega nadzornega organa, ampak je v javnost pricurljala po neuradnih kanalih, kar pri potrošnikih znova vzbuja dvom o skrivanju podatkov in ustrezni zaščiti hrane, ki pride na trgovske police. Spomnimo, da je pred štirimi leti odjeknila afera s prepovedanimi pesticidi v medu, natančneje z nelegalnimi preparati za zdravljenje varoze pri čebelah.
Andreja Bizjak, direktorica UVHVVR, zagotavlja, da potrošnike obvestijo takoj, ko jih neko sporno živilo doseže, in da ničesar ne skrivajo. »Med z vsebnostjo
antibiotikov namreč ni prišel na prodajne police in do slovenskih potrošnikov, saj so bile sporne substance odkrite prej.«
Zmešali med treh čebelarjev
Ker gre za prekršek, so bile trem čebelarjem izrečene kazni, na Čebelarski zvezi Slovenije pa menijo, da so antibiotike uporabili, da bi se izognili hujšim obolenjem čebel oz. da bi preprečili gnilobo. Kako so čebelarji prišli do prepovedanih antibiotikov, ni znano, najbrž pa so bili predpisani drugim živalskim vrstam oz. kupljeni v tujini.
A zgodbe s tremi tonami »antibiotičnega medu« s tem še ni konec. Jure Justinek, eden od treh čebelarjev, ki so se znašli v vrtincu nove afere, se namreč ni strinjal z ugotovitvami Medexove analize, prepričan, da se mu je zgodila krivica, saj da ni dodajal nobenih antibiotikov. Ker je predvideval, da so v Medexu zmešali med treh dobaviteljev, je zahteval dodatno ločeno testiranje vzorcev, ki naj bi nato dejansko pokazalo vsebnost antibiotika samo v enem od treh vzorcu. V Medexu naj bi tako še naprej kupovali njegov med, vendar tega za zdaj še niso potrdili.
Senka Dreu
o ..

* -V _:r--rp O
o O
O5
'o:


*
o
Rojjstva: Tanja Arzenšek, Šerovo 19, Šmarje pri Jelšah - deklica Nina; Urška Arnuš, Destrnik 49, Destrnik - deček Lukas; Marjanca Prelog, Dornava 141, Dornava - deček Nejc; Diana Žajdela, Pretrež 35a, Laporje - deček Mai; Zdenka Vrabl, Štuki 28b, Ptuj - deček Jan; Snežana Lesjak, Velika Varnica 78, Zgornji Leskovec - deček Žan; Lea Lampret, Grdina 31, Stoperce - deklica Vita; Sandra Matja-šič - deček Filip; Sabina Cvajfler - deček Lan; Katja Horvat - deklica Hana; Hana Sešlar - deček; Jasmina Ducman - deklica Ana; Patricija Vilčnik - Vita;
_ Tina Krivec - Jakob; Lana Klemenčič - deček Liam.
^"'Cb^ o. . *
o
**
*
_£2_
O
c>

Listopada južnina, svečana mrzlo.
8/11
13/15 181
5/8
011
cC3
4/6
6/9
4/6
5/9 5/8
5/8
N
A
A iJI& •
Danes bo oblačno in deževno, meja sneženja se bo popoldne na severozahodu spustila na okoli 900 m nadmorske višine. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 13, najvišje dnevne od 5 do 11, v alpskih dolinah malo nad 0, ob morju do 15 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda
12.11.2019 13.11.2019
6
Dopoldan 8
Popoldan
A
Foto: MV