OSREDNJA
knjižnica
CGUt
Leto VII	številka 12	cena 350 SIT	21. december 2005

Kaj se bo zgodilo v letu 2006..................................str. 8
Na borzi ni prehitevalnih pasov...............................str. 25
JTJTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55

Naj bo srečno in uspešno novo leto 2006!
Vabi vas kolektiv VANILIJA
♦
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d. o. o,
PE ŽALEC, Ul. Ivanke Uranjek 1 Tel.: 713 23 20, faks: 713 23 21
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11.00 - 12.00 Sreda: 11.00 - 12.00 in 16.00 - 17.00
POSTELJE ZUPAN
ZUPAN MOJCA s.p. Vransko 41
041 623-327 041 668-981
mojca.zupanl@siol.net
MASIVNE BUKOVE POSTELJE, OMARICE IN KOMODE,
VSE VRSTE LATOFLEKSOV IN VZMETNIC
MIREN BOŽIČ IN SREČNO 2006

STEKLARSKI CENTER Hausenbichlerjeva 9,3310 Žalec
tel.: 03/710 19 82
LESKOŠEK,
*	ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM
» OGLEDALA
*	NAMIZNA STEKLA
*	NAJVEČJA IZBIRA PESKANIH STEKEL NA CELJSKEM
*	MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA

Želimo miren božič ter srečno in uspešno novo leto.
Božični sejmi in tržnice
mm	MM GSM 041/612 283
INE C J lili K	Telefon/fax
03/710 30 97
GRRDNJt IN SIIKOPICSK ARSIVO	^ ^
Igor KOTNIK, s .p.	e-mo'1
Nikole Tesla 6. 3310 Žalec i90r.kotnik@siol.net
-	SUKOPIESKARSKA IN ZIDRRSKR DELA
- IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE)
- ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE
-	DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
i/i/cop. /edZars/iw	od /eta '/965
KOMPl€TN€FINflllZACIJ€OBJ€KTOV XUCS31 (Ul aDCSD® 0OT?S> Od]® OCDGKSd
mix
K
Ki
KomiS
Stojnice na Polzeli so bile polne dobrot, tako kot po vseh drugih sejmih in tržnicah
Decembrski utrip je tudi v Savinjski dolini že božično-no-voletno naravnan. Šole so pri-
pravile tradiconalne božične sejme in dobrodelne koncerte, preboldska kmečka tržnica je prav tako že več sobot praznično obarvana, v Braslovčah bo
seje na Polzelo pripeljal v kočiji
najbolj praznično ta konec tedna, na Polzeli pa so krasili jelko prejšnjo soboto. Turistično društvo, Osnovna šola in Vrtec Polzela so na parkirišču pred občinsko stavbo pripravili božični sejem z za-
Matjaž d.0.0. Petrovče 115b 3301 Petrovče, Slovenija t. +386 (0)3 / 71 20 600 f. +386 (0)3 / 71 20 620 www.matjaz.si, info@matjaz.si
096
matjciž
Ustvorjomo pozdrave
Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in vam želimo čim več lepih pozdravov v letu 2006!
bavnim programom in obiskom Božička, ki se je tokrat, zaradi pomanjkanja snega, pripeljal v spremstvu malteške konjenice. Seveda so se ga najbolj razveselili otroci, ki so bili deležni daril. Na stojnicah so postregli z dobrotami za na praznično mizo, ki so jih pripravile gospodinje z več kot desetih kmetij Občine Polzela. Stojnice so krasili tudi unikatne voščilnice, okraski, darila, ročna dela, čebelarske in gobarske dobrote in drugo. V tem času je potekala krasitev jelke pod geslom Glasbena jelka, ki so jo letos okrasili z okraski z glasbenimi motivi. T. Tavčar
Ni lahko najti sreče v samem sebi Kaj dodati vsem lepim željam, ki si jih izrekamo v teh \ in nemogoče jo je najti drugje. zadnjih decembrskih dneh? Da bi bile iskrene in da bi .. (Agnes Repplie)	se uresničile!
Tudi sodelavci Utripa vam želimo, da bi bilo leto 2006 prijazno, da bi uspešno premagali vse morebitne težave in da bi na življenje gledali s svetle plati.
;	Pa svojo domovino imejmo radi!
AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL
NOVO V ERA CENTRU V ŽALCU
Oblačila in dodatki za šport in prosti čas -za vse generacije!
10-% gotovinski popust v decembru in akcijske cene za določene artikle!
Postanite Championov član in si pridobite dodatne ugodnosti!
Champion Žalec, Celjska c. 7 Tel: 03/713 35 00
ponedeljek - petek od 9. do 19. ure sobota od 9. do 15. ure.
Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19, ŽALEC Tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 Mobitel: 041 635 868 E-pošta: info@zottel.si Domača stran: http://www.zottel.si	PROIZVODNI PROGRAM: • ' INOX sodi za vino • INOX mlini za grozdje • INOX mlini za jabolka	
Vsem kupcem želim prijetne božične praznike in obilo uspehov v letu 2006. Hvala za dosedanje zaupanje.		
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold, Tel. 031 705 109,572 43 25
Vsem nosim strankam in poslovnim partnerjem želimo mirne božične in novoletne praznike.
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Jože Filipič,
Ul. Janka Kača 5, Žalec
2.	Margareta Čretnik,
Kasaze, Petrovče
3.	Polona I
«to 1FSVMH
Spoštovani in dragi občanke in občani!
Zdi se, kot da smo si šele pred nekaj dnevi voščili lepe želje za leto 2005, pa že odštevamo zadnje dneve tega leta. Še en dokaz več, kako čas hitro beži. Način življenja, ki nam ga vsiljujejo zakonitosti potrošniške družbe, očitno vpliva na to, da se vsi (ne samo upokojenci) pritožujemo, da nam stalno zmanjkuje časa. Vendar si je ob praznikih potrebno vzeti čas, da se človek malo umiri, pogleda in oceni opravljeno delo ter si določi cilje in smer delovanja in življenja v prihodnje. Veliko tovrstnih inventur, osebnih in poslovnih, bo opravljenih v teh dneh in zelo različne bodo tudi ocene nad doseženim.
Ob pogledu na opravljeno delo v letu 2005 sem kot župan lahko zadovoljen. Predvsem pa sem hvaležen za pomoč in sodelovanje sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi, svetnicam in svetnikom v občinskem svetu naše občine in vsem, ki delajo v zavodih, ustanovah ali društvih. Za dobro delovanje lokalne skupnosti so zaslužni tudi občanke in občani, ki kakor koli sodelujejo pri življenju in delu svojega kraja. Tudi tisti, ki samo dajejo predloge, pripombe ali opozarjajo na napake in probleme.
Delovanje naše občine je urejeno in je tudi v letu 2005 potekalo po sprejetem programu dela, zapisanem in sprejetem v proračunu in rebalansu proračuna občine za letošnje leto. Zaradi omejenega prostora v časopisu je nemogoče navesti vse opravljene naloge. Naj jih zato omenim le nekaj.
Tudi v letu 2005 smo nadaljevali z vlaganji v šolsko infrastrukturo. Po mnogih letih prizadevanj smo skupaj z ostalimi občinami Spodnje Savinjske doline pričeli z izgradnjo prepotrebne glasbene šole, kjer dela potekajo po terminskem načrtu, ki zagotavlja, da bodo učenke in učenci že naslednje leto v novih prostorih. Za potrebe glasbene šole in enote vrtca smo v Aškerče-
vi ulici uredili tudi pločnik in parkirišča.
Naslednja velika pridobitev na tem področju bo pričetek izgradnje podružnične šole na Ponikvi, za katero smo v letošnjem letu pridobili vso potrebno dokumentacijo. V vseh šolah in enotah vrtcev smo opravili potrebna inve-sticijsko-vzdrževalna dela in posodobili nekaj učilnic. Za Osnovno šolo Griže pa je bil izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta. Tudi na komunalnem področju bom navedel le nekaj projektov. Že nekaj let v naši občini načrtno izgrajujemo kanalizacijski sistem. V letu 2005 smo zaključili gradnjo kanalizacije v KS Gotovlje. Obnovili smo cesto in most čez Ložnico v Gotovljah. Po planu izgradnje kanalizacije je sedaj na vrsti KS Šempeter, kjer smo že pričeli z deli.
V letu 2005 je Občina Žalec postala nosilec projekta Celostno urejanje povodja Savinje. Vsa potrebna dokumentacija je že bila poslana v Bruselj, tako da že za leto 2006 pričakujemo znantna sredstva iz strukturnih skladov. S temi sredstvi in sredstvi države in občine bomo lahko dogradili in posodobili čistilno napravo ter zgradili potrebno kanalizacijo in ostale potrebne objekte. Na komunalnem področju so vse KS vlagale v obnovo cest, največja investicija pa je bila obnova ceste Arja vas-Ruše in pričetek del na cesti Vodo-steč-Podkraj.
Posebej moram izpostaviti in pohvaliti delo vodstev krajevnih skupnosti, s predsedniki na čelu. Oni so tisti, ki prvi izvedo za vsak najmanjši problem in ki skupaj s tajniki KS ter strokovnimi občinskimi službami sodelujejo pri iskanju in sprejemanju najboljših rešitev za posamezno KS.
Kot sem že omenil, bi potreboval zelo veliko prostora, če bi želel našteti vse opravljene naloge oziroma njihovo vsebino in obseg dela na področju, na katerega sem kot župan najbolj ponosen. To je delo z ljudmi za ljudi na področju civilne zaščite, požarne varnosti, sociale, zdravstva, kulture, športa, turizma in na ostalih področjih. Preko društev in drugih institucij podpiramo, financiramo in sodelujemo pri različnih dejavnostih, ki so namenjene največjemu bogastvu naše občine, to je našim
ljudem in tistim, ki v našo občino prihajajo.
Prav tako pa bi veliko prostora potreboval, če bi želel zapisati vse nerešene probleme, vse želje in cilje naše občine in širše. Nekaj teh je opredeljenih v proračunu za leto 2006, nekaj pa v planu razvojnih programov za naslednja leta, saj smo kot občina pač finančno omejeni.
Zagotovo bi vsak izmed nas lahko naštel nekaj dogodkov v letu 2005, za katere bi želeli, da se ne bi zgodili. Sam bi omenil dva dogodka.
Prvi je povezan s hudim neurjem, ki je prizadelo našo občino meseca avgusta. Najhuje je bilo v dolini Artišnice v KS Griže in v določenih predelih KS Liboje. Že ob neurju smo vedeli, da škoda hitro nastane, odpravljanje posledic pa je dolgotrajno. Razlog za to je predvsem v neustrezni zakonodaji. To smo in so krajanke in krajani tudi zelo jasno in odločno povedali obema pristojnima ministroma in različnim komisijam, ki so prihajale na prizadeta območja. Posledice odpravljamo po planu in ob tem moram še enkrat pohvaliti vse, ki ste kakor koli sodelovali v prvih urah in dneh po neurju. To so predvsem gasilci, ki so še enkrat več pokazali svojo strokovnost in usposobljenost ter pripravljenost pomagati sočloveku. Pohvaliti je potrebno tudi podjetji NIVO, d. d., in VOC, d. d., ter nekatere posameznike, ki so takoj priskočili na pomoč.
Drugi dogodek pa je povezan s smrtjo škofa Grmiča, ki sicer ni bil naš občan, bil pa je naš veliki prijatelj, še posebej od darovanja zlate maše v Žalcu. Rad je prihajal v Žalec, v Savinjsko dolino in s svojimi mislimi in pogledi na vero in svet bogatil tiste, ki smo imeli čast biti v njegovi družbi. Svetujem vsem, da preberete kakšno njegovo delo in spoznate tisto, kar je najpomembnejše v življenju in kar je tudi on dajal na prvo mesto. To je ČLOVEK. In če bomo v sebi in ljudeh okoli nas iskali ČLOVEKA, bo življenje lepše, med nami bo več spoštovanja, razumevanja in ljubezni. In iz vsega tega potem pridejo tudi rezultati.
Želim vam blagoslovljene božične praznike, srečno in zdravo novo leto 2006, da bi bili čez eno leto ob inventuri zadovoljni sami s seboj.
Lojze Posedel, župan
Letos več krvodajalcev
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v sodelovanju z občinsko organizacijo v Žalcu v prostorih Mestne skupnosti Žalec pripravila zadnjo letošnjo krvodajalsko akcijo za Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana.
Akcije se je udeležilo 153 krvodajalcev.
Kot je povedala sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Žalec Majda Pilih, se je število krvodajalcev od lani do letos povečalo, zaradi česar so v Območnem združenju zadovoljni, posebno
zadovoljni pa so na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje in na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Vseh enajstih akcij, kolikor so jih pripravili, seje udeležilo 1610 krvodajalcev, kar je za približno 100 več kot lani. T. T.
Č9	.	V
rZ-)lipan.', oA&ina&a' up/iavn' brv aS-čias&i' SAteti	rhcvb&o
Vabljeni
na mašo za domovino, ki bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 8. uri v župnijski cerkvi v Žalcu.
Za varnost pešcev
Delavci enote med posipanjem pločnika v mestu Žalec
Pri žalskem Javnem komunalnem podjetju imajo posebno enoto za urejanje javnih površin, ki jo vodi Dušan Pungartnik. Enota ima v zimskem času na skrbi javne poti, ki morajo biti čiste in varne. Kot je povedal Dušan Pungartnik, jih je letošnja zgodnja zima presenetila, pa ne v tem smislu, da ne bi bili pripravljeni nanjo, temveč zato, ker so že do sedaj porabili za posipanje pločnikov in drugih površin, namenjenih hoji, toliko soli in peska, kot so ju lani v vsej zimi, to je okoli 10 ton. T. Tavčar
Žalski svetniki odločali o proračunu
V	ponedeljek je bila 26. redna seja občinskega sveta Občine Žalec. Na njej so svetniki v drugi obravnavi odločali o predlogu proračuna občine za leto 2006.
Seja do zaključka redakcije Utripa ni bila končana, glede na predlog proračuna pa bo imela žalska občina v letu 2006 za dobrih 2,9 milijarde tolarjev prihodkov. Skupni planirani odhodki presegajo 3 milijarde tolarjev. Občina se bo v prihodnjem letu zadolžila za 135 milijonov tolarjev, in sicer za naslednje investicije: rekonstrukcijo lokalne ceste Griže-Zabukovi-ca-Matke, izgradnjo priključne ceste Juteks na Ložnici, izgradnjo podružnične šole Ponikva, za sofinanciranje izgradnje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje in za izgradnjo raziskovalne-kaptažne vrtine za termalno vodo.
V	prvi obravnavi j e bil tudi predlog odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav. Odlok se nanaša na podelitev koncesije za žičniško napravo Kotečnik na smučišču Liboje. Prevoz oseb po žičniški napravi, ki je predmet koncesije in za katero so imeli lastniki veljavno obratovalno dovoljenje, ni gospodarska javna služba. Gre za začasno postavljeno vlečnico z nizko vodeno vrvjo, z dvema postajama, proga je dolga 301 meter, višinska razlika je 75 metrov, zmogljivost pa 220 oseb na uro. Koncesija naj bi bila podeljena brez javnega razpisa za
dobo 15 let, od tega odloka pa bo odvisno, ali bo smučišče Liboje to zimo obratovalo.
Po letu dni so žalski svetniki ponovno odločali o povišanju cen programov predšolske vzgoje v VVZ Vrtci Občine Žalec. Predlagano je bilo 8-odstotno povi-
šanje cen za prvo in drugo starostno obdobje, z veljavnostjo od 1. januarja 2006 naprej. Med drugim so svetniki potrdili tudi prednosti intervencijskih oziroma sanacijskih del po neurju 21. avgusta letos, ki bodo izvedena v letu 2006.	K.R.
OBČINA ŽALEC
ŽUPAN
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2005
Za kulturni praznik v letu 2006 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in na drugih kulturnih področjih.
Savinova odličja so:
-	Savinova plaketa z denarno nagrado,
-	Savinova plaketa,
-	Savinovo priznanje.
Odličja se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec.
Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.
Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 13. januarja 2006 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA.
Krajane seznanili z dosedanjim delom
Razvojna agencija Savinja Žalec je skupaj s šestimi partnerji, ki jih vsebinsko in finančno podpirajo Ministrstvo za okolje in prostor RS, Evropska skupnost in Regionalni center za okolje, seznanila prebivalce Krajevne skupnosti Vrbje o dosedanjem delu v projektu Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje. Projekt sodi v program Phare - Čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 ter trajnega čezmejnega ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Poudarek v projektu je v prvi vrsti namenjen povezovanju z lokalnimi prebivalci, torej s krajani Vrbja, z aktivnim sodelovanjem zagotoviti soustvarjanje, prevzem odgovornosti in lastništva nad rezultati v okviru projekta ter poskusiti vzpodbuditi k raz-
Najstarejši Žalčani na srečanju
	«AT Mi
	
1	
	\ w 'jr
	j iM
Najstarejša Žalčana Cecilija Begovič in Ivan Kopušar
Mestna skupnost Žalec in Mestna organizacija Rdečega križa sta v prostorih I. osnovne šole Žalec pripravili tradicionalno srečanje meščanov, sta-
rih sedemdeset in več let. Od 210 povabljenih se je srečanja udeležila več kot polovica.
Zbrane so nagovorili predsednica Mestnega odbora
Rdečega križa Irena Potočnik, predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak, ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža in žalski župan Lojze Posedel. Izrazili so zahvalo za mnogo opravljenega dela in za številne bogate izkušnje, kijih starejši delijo z mlajšo populacijo.
V Mestni skupnosti Žalec živi kar 15 meščanov, starih nad 90 let, najstarejša pa sta še zelo čila 96-letna Cecilija Begovič in Ivan Kopušar. V kulturnem programu so nastopile komorna, dramska in glasbena skupina I. osnovne šole Žalec, za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Brigite in Boštjana iz Kamnika.
T. Tavčar
Melisa za sokrajane
Predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin in 93-letna Marija Vajncerl
Krajevna skupnost Liboje je minuli teden pripravila že šesto srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Teh je v KS Liboje 162, od tega jih 16 živi v domovih za starejše. Srečanje je bilo organizirano v dvorani DPD Svoboda Liboje.
Udeležence je najprej nagovorila Jolanda Železnik, ki je povezovala program. Slednjega so ustvarile članice upokojenske skupine Melisa, ki so uprizorile zanimiv skeč na temo Univerza za III. življenjsko obdobje, in ansambel Dušana Lipovška. Krajankam in krajanom je ob tej priložnosti spregovoril predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin. Izrazil je zadovoljstvo, da se je srečanja udeležilo toliko starejših krajanov, ki so dali v preteklosti pomemben delež svojemu kraju in njegovemu razvoju.
Uroš Feldin je ob tej priložnosti najstarejši krajanki 93-letni Mariji Vajncerl izročil šopek rož.	D. N.
mišljanju o vlogi dolgoročnih upravljavcev območja oziroma neposrednih koristnikov varovanja območja. Le če bodo vsi sprejeli ribnik Vrbje kot urejeno varovano območje, ga bodo s ponosom in skrbnim pristopom razkazovali obiskovalcem in ohranili nepoškodovanega tudi kasnejšim generacijam, kar je osnovni namen projekta. Krajanom so obrazložili zastavljene naloge in pričakovane rezultate, nato pa so aktivne predstavnike lokalnega okolja oziroma predstavnike društev vključili v delavnico, da bi pridobili neposredno mnenje in želje, pričakovane cilje, potrebne aktivnosti s strani krajanov ter njihovo videnje aktivnih vlog v projektu.
Na zboru so predstavili in izpolnjevali anketo, ki jo je Občina Žalec pripravila z Razvojnim centrom Celje, ki je bil izbran, da pripravi prostorski načrt ureditve območja porečja Savinje od Šempetra do Levca. Na zboru sta predsednik sveta Krajevne skupnosti Vrbje Dušan Pungartnik in vodja projekta Danica Jezovšek Korent podelila nagrade in priznanje že izpeljanega fotografskega natečaja o ribniku Vrbje ter razstavo prejetih fotografij. Prvo nagrado in priznanje je za fotografijo Skrite ptice prejel Dare Turnšek, drugo za fotografijo Zima se postavlja Vencelj Ferrant in tretjo za fotografijo Senca Miran Orožim.	T. T.
fVsem občankam in občanom Občine Žalec želimo vesel božič ter srečno in uspešno novo leto
Mestna skupnost Žalec
Veselo in prijetno v Šempetru
Med pozdravnim nagovorom nove predsednice KO RK Šempeter Pavle Artnik
Krajevna organizacija RK Šempeter je v sodelovanju s KS Šempeter tudi letos organizirala srečanje krajanov, starih 70 in več let. Otroci iz OŠ Šempeter so se udeležencem srečanja predstavili z igrico Božične čarovnice in vsakemu izročili rdeč čarovniški klobuček in novoletno voščilnico.
Srečanja se je udeležilo približno 140 krajanov. Dobrodošlico jim je zaželela nova predsednica KO RK Šempeter Pavla Artnik, nato
pa so spregovorili še predsednik Krajevne skupnosti Šempeter Jože Randl, ki je prebral tudi pismo žalskega župana Lojzeta Posedela (zaradi službenih obveznosti se srečanja ni mogel udeležiti), predsednik Medobčinskega društva invalidov Savinjske doline Janez Meglič, ravnateljica OŠ Šempeter mag. Petra Stepišnik in predsednik DU Šempeter Franjo Divjak.
Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Rimljani. D. N.
Tudi letos prijetno druženje
					J 1 '«n 1„_ , il j,,	
			if		tHf5, Ju» vi ni Fn j » j f* JH|HB » m	
	p		\"l	§ '	1 /it fm m ■M	
Med nastopom učencev OŠ Miroslava Širce
Krajevna organizacija Rdečega križa Petrovče je tudi letos s sodelovanjem Krajevne skupnosti in Društvom upokojencev v dvorani zadružnega doma organizirala srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je udeležila dobra polovica. Krajevno organizacijo RK Petrovče vodi Frida Cede, kije povedala, da je v KS 263 krajanov, starih nad 70 let. Osemnajst jih živi v domovih za starejše, največ na Polzeli. Devet krajanov je starih več kot 90 let. Naj starejša med njimi je Anika Oblak, ki je stopila letos že v 103.
leto življenja. Na letošnjem srečanju je bil najstarejši udeleženec Franc Hrovat, ki je 2. decembra dopolnil 92 let.
V prvem delu srečanja so udeleženci uživali v prijetnem kulturnem programu, ki so ga za to priložnost pripravili Pevski mešani zbor DU Petrovče, skupina Našli smo se ter dramska in plesna skupina Osnovne šole Miroslava Širce Petrovče. Zbranim so poleg predsednice Fride Cede izrekli pozdrave in zaželeli prijetno srečanje predsednik DU Petrovče Ivan Glu-šič in predsednica KD Petrovče Jana Naglič.
Vse, ki se srečanja niso udeležili, bodo članice in člani KO RK Petrovče obiskali na domu, prav tako pa tudi v domovih za starejše. Kot je dejala Čedetova, se v Krajevni organizaciji RK trudijo pomagati, kjer lahko. Tako vsako leto razdeljujejo pakete s hrano socialno ogroženim družinam in posameznikom, po potrebi zbirajo rabljena oblačila, iz zbranih sredstev prispevajo za otroke socialno ogroženih družin, obiskujejo pomoči potrebne, vsak drugi torek v mesecu merijo vrednosti krvi in še kaj. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje. D. Naraglav
Krajevni urad tudi v Taboru
Trak je prerezal državni sekretar mag. Roman Rep.
Občina Tabor edina v Spodnje Savinjski dolini ni imela izpostave Upravne enote Žalec oziroma krajevnega urada. 2. decembra so odprli vrata krajevnega urada tudi v Taboru in tako bo marsikomu prihranjena pot v Žalec, kar je še posebej pomembno za starejše občane.
Na priložnostni slovesnosti so se zbrali številni gostje, poleg nekaterih županov sosednjih občin, načelnika Upravne enote Marjana Žoharja in njegovih sodelavcev so v Tabor prišli
tudi predstavniki Ministrstva za javno upravo na čelu z državnim sekretarjem mag. Romanom Repom.
Zbranim je dobrodošlico zaželel župan Vilko Jazbinšek. Zadovoljstvo ob odprtju sta izrazila načelnik UE Marjan Žohar in državni sekretar Ministrstva za javno upravo mag. Roman Rep. Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek je ob tej priložnosti za Utrip povedal: »Za našo občino je to velik dogodek, saj smo bili edini, ki nismo imeli državnih organov v okviru ob-
činske uprave. Odslej bo mogoče v prostorih Občine Tabor opraviti vse tisto, za kar se je bilo potrebno odpeljati v Žalec ali sosednje občine. To je tisto, kar daje občutek enakopravnosti in pravega približevanja potrebam občanov. Starejši ljudje so težje iskali tovrstne storitve tudi zaradi redkega avtobusnega prometa. Vsi skupaj smo lahko res veseli.«
In kako o tej pridobitvi razmišlja načelnik UE Žalec Marjan Žohar? »Zelo sem zadovoljen, da nam je uspelo odpreti še zadnji krajevni urad in s tem zaključiti fazo pridobivanja prostorov za neposredno delo s strankami na sedežih vseh občin v naši dolini. Vsa zahvala vsem občinam in Občini Tabor, brez katere ne bi mogli skleniti ciklusa odpiranja krajevnih uradov po vsej dolini. Ob tem tudi naša obljuba, da bomo to znali ceniti in ljudem nuditi tisto, kar od nas pričakujejo.«
Krajevni urad v Taboru bo odprt ob petkih od 8. do 13. ure.
D. Naraglav
OBČINA BRASLOVČE
NAJ BO TO NAJLEPŠE LETO,
Z OBILO SONCA, Z MNOGO SREČE, NAJ Z ZDRAVJEM BO PREŽETO,
NAJ PRIDE V MIRU IN V MIRU SE IZTEČE.
Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne
PRAZNIKE, VSE LEPO V LETU 2006 IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI
Župan Marko Balant in občinski svet
Nova straha za Kulturni dom
Občina Vransko je skupaj s solastniki poslovnega objekta Kulturni dom Vransko v letu 2004 načrtovala popravilo strehe, ki naj bi jo izvedli do konca tega leta. Z deli so pričeli v novembru, v teh dneh pa bo, če bo vreme naklonjeno, Kulturni dom Vransko že pod novo streho.
Na podlagi izpeljanega postopka javnih naročil male vrednosti je bil za izvajalca del izbrano podjetje Kovinex, d. o. o.. Skupna vrednost obnove znaša
7,8	milijonov tolarjev. V naslednjem letu načrtujejo tudi obnovo fasade.	T. T.
Obnova strehe Kulturnega doma Vransko
Večnamenska dvorana na Vranskem Proračun v javni obravnavi
Občina Vransko pospešeno pripravlja projektno dokumentacijo za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Na osnovi sprejetega idejnega projekta želijo ob stari telovadnici Osnovne šole Vransko zgraditi dvorano, ki bo omogočala izvedbo pouka športne vzgoje, športnih tekmovanj, rekreacijo ter izvedbo kulturnih in družabnih prireditev. Ob zaključku izdelave projektne dokumentacije so želeli obča-
Občina Polzela ima v lasti večje število stanovanj v različnih objektih, z njimi pa upravlja Sipro Žalec. V zadnjem času se spopadajo s težavami, ki jih povzroča neplačevanje najemnin.
Občina Polzela je sklicala novinarsko konferenco, na kateri so želeli širšo javnost seznaniti z neverjetnimi dolgotrajnimi sodnimi postopki, posebej pa opozoriti na poseben problem
Svetniki Občine Polzela bodo na današnji 19. redni seji občinskega sveta obravnavali sedem točk dnevnega reda. Med pomembne točke pa vsekakor sodi prva obravnava predloga odloka o proračunu občine za prihodnje leto. Kot je razvidno iz predloga odloka, naj bi imel proračun nekaj manj kot 827 milijonov prihodkov in 60 milijonov več odhodkov. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki se bo občina v letu 2006 zadolžila za 50 milijo-
nom predstaviti celoten projekt, zato so v ta namen v dvorani Kulturnega doma Vransko pripravili predstavitev projekta večnamenske športne dvorane. O projektu so govorili idejni projektant Janez Urbanc, odgovorni projektant Ivo Lah in župan Občine Vransko Franc Sušnik. V dvorani naj bi bilo rokometno in košarkarsko igrišče, tekme pa bi lahko spremljalo tristo oziroma štiristo gledalcev. Za druge prireditvah bo v dvo-
izselitve najemnice in povzročeno škodo, ki traja že deveto leto, stroškov brez obresti pa se je nabralo kar za šest milijonov tolarjev. 24. november je bil uradno določen datum za deložacijo, ki jo je sodnica odložila 15 ur pred izvršitvijo, deložacijo pa prestavila za tri mesece. Kot je povedal župan Ljubo Žnidar, dolžniki dolgujejo različne vsote. Nekateri minimalne zneske, zneski drugih dolžnikov pa so
nov tolarjev. Kredit bodo najeli za poplačilo Športnorekreacijskega centra Polzela. Sicer pa je tudi v tem proračunu največja postavka izobraževanje, za katerega bodo namenili 236 milijonov, od tega za predšolsko vzgojo 146 milijonov in za osnovnošolsko izobraževanje 89 milijonov tolarjev. Med najvišjimi stroški v osnovnošolskem izobraževanju je regresiranje prevozov v šolo, kar naj bi znašalo v prihodnjem letu nekaj več kot 19 milijonov tolarjev.
rani na voljo tisoč sto sedežev, v objektu pa bodo tudi vsi drugi prostori, ki jih takšna dvorana potrebuje. V pritličnih prostorih stare telovadnice bodo garderobe za novo športno dvorano. Večnamenska dvorana, ki naj bi jo pričeli grad iti v drugi polovici prihodnjega leta, bo po dosedanjih izračunih stala okoli 500 milijonov tolarjev, financirala pa naj bi jo Občina Vransko in Ministrstvo za šolstvo in šport.
T. Tavčar
tako veliki, da preprosto presegajo plačilne sposobnosti. Probleme spremljajo tudi v žalskem Sipru, ki je upravljalec stanovanj. Direktor Sipra Odon Simonič je med drugim dejal, da jim ni vseeno, kaj se dogaja. Interes Sipra je, da ljudje tako ali drugače poravnajo stroške. Če nikakor ne gre, prekinejo najemno pogodbo ali sledi preselitev v manjše stanovanje ali...	T. T.
Svetniki bodo obravnavali tudi zaključno poročilo nadzornega odbora Občine Polzela in nadzor zaključnega računa proračuna Občine Polzela za leto 2004 in potrditev odloka o zaključnem računu za leto 2004. Sprejeli naj bi tudi sklep o podpisu pogodbe o poslovnem sodelovanju pri projektu Poslovna cona Polzela in sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
T. Tavčar
Svetniki Občine Vransko so se na 18. redni seji občinskega sveta največ časa zadržali pri prvi obravnavi predloga Odloka o proračunu Občine Vransko za prihodnje leto. Skupni prihodki proračuna naj bi znašali nekaj manj kot 497 milijonov tolarjev, odhodki pa za 23 milijonov več. Največ denarja bo tudi tokrat namenjenega za gospodarske dejavnosti, in sicer
178,5	milijonov tolarjev. 60 milijonov tolarjev bodo porabili za izgradnjo inovacijskega centra, 151 milijonov pa za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje. 47 milijonov tolarjev bo namenjenih za začetek izgradnje nove večnamenske
V soboto so v prostorih POŠ Trnava pripravili tradicionalno srečanje krajanov, starejših od 70 let. Srečanje je v sodelovanju z RK Trnava pripravila Krajevna skupnost Trnava.
Glasbena gostja je bila Cita Galič. Udeleženci srečanja so bili navdušeni nad nastopom šolarjev in so z zanimanjem prisluhnili pozdravnim besedam predsednika KS Trnava Janija Štuseja, župana Občine Braslovče Marka Balanta in predstavnika Območne organizacije RK Žalec Janeza Megliča.
Šopek, namenjen najstarejši udeleženki oziroma udeležencu, je tokrat prejela Slava
športne dvorane. Za cestni promet so namenili 77 milijonov, od tega naj bi največ porabili za preplastitev ceste v Jakov Dol (30 milijonov tolarjev). V državnem proračunu za prihodnje leto, ki je že sprejet, je za občine nekaj več denarja, tako se bo primarna poraba nekoliko zvišala, kar pa v osnutku še ni zajeto, s čimer je svetnike ob koncu razprave seznanil župan Franc Sušnik, poslanec v državnem zboru. Po razpravi so dali osnutek odloka proračuna v 30-dnevno javno obravnavo, sprejeli pa naj bi ga na februarski seji prihodnje leto.
Svetniki so potrdili novo vrednost točke za določitev nadomestila za uporabo
Podgoršek, v kraju znana po najvišjem in najožjem sopranu v cerkvenem pevskem zboru.
stavbnega zemljišča in povprečno gradbeno ceno ter povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v Občini Vransko. Ti so se povečali za 2,5 odstotka, kolikor je predvidena inflacija. Potrdili so tudi cene storitev zimske službe za leto 2005/06. Cena za uro pluženja snega je 5.500 tolarjev in za posipanje cest s peskom
4.500	tolarjev.
Svetniki so dali soglasje k imenovanju mag. Franja Veli-kanja za direktorja Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec, kandidatom za imenovanje za sodnika porotnika Okrožnega sodišča v Celju in sprejeli sklep o višini najemnin za neprofitna stanovanja v letu 2006.	T. Tavčar
Prireditev je povezovala Irena Štusej, ki je sodelovala tudi pri organizaciji prireditve.	I. Š.
Najemnin ne plačujejo vsi
Občina se bo zadolžila
Prijetno srečanje
OBČINA POLZELA
čestita vsem občankam in občanom ob dnevu samostojnosti in želi lepe in mirne božične praznike ter sreče in zdravja v letu 2006.
srečno, zdravo in uspešno novo želimo vsem občankam in ter jim čestitamo ob dnevu samos
Prostorski razvoj Občine Polzela
Obnova bazena se je pričela
S prve prostorske konference
V skladu z veljavno zakonodajo je Občina Polzela pričela s postopkom izdelave Strategije prostorskega razvoja Občine Polzela. Strategija je krovni prostorski akt občine in določa izhodišča in vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržan razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo rabo tako, da je omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov za njeno izvajanje. Prostorska strategija določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja, zasnovo in razmestitve dejavnosti v prostoru s prednostmi in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine, zasnovo posameznih sistemov lokalnega prometa v prostoru - zasnovo poselitve, komunalne infra-
strukture in krajine ter zasnovo prostorskega razvoja in urejanja krajinskih območij, ter seveda ukrepe za izvajanja strategije. Zaradi pridobitve priporočil oziroma usmeritev upravljavcev v prostoru ter zainteresirane javnosti je bila sklicana prva prostorska konferenca. Naj njej je bil predstavljen program priprave za izdelavo te strategije. Program priprave je izdelan v skladu s pravilnikom, ki določa vsebino prostorske strategije. V razpravi na tako pripravljen program ni bilo pripomb.
Občina Polzela je v sodelovanju z žalsko občino in v dogovoru s Fakulteto za arhitekturo že izvedla urbanistično delavnico z naslovom Regija, mesto podeželje, na kateri so sodelovale tri projektne skupine, in sicer predstavniki italijanske, slovenske in lokalne skupine. Namen te delavnice je sooči-
ti različne razvojne možnosti obravnavanega območja, ki izhaja iz značilnosti naravnega in grajenega prostora, in oblikovati izhodišča in smernice nadaljnjega razvoja ter različne scenarije in njihovo vrednotenje za pripravo usmeritev pri izdelovanju strokovnih podlag in urbanistične zasnove za strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda občine. Ožje območje obravnave obsega celotno Občino Polzela, širše pa celotno Občino Žalec. V okviru te delavnice je nastala tudi razstava, ki je bila na ogled do 14. decembra v prostorih Občine Polzela.
Do 10. januarja 2006 je mogoče podati pobude za pripravo strategije. Pobude lahko podajo vsi občani - vse pravne in fizične osebe na obrazcih, ki so v tem času na voljo v tajništvu občine ter na spletni strani Občine Polzela.	T. Tavčar
Višje cene vrtca
Svetniki Občine Prebold so na 34. redni seji občinskega sveta, ki je bila 1. decembra, obravnavali enajst točk dnevnega reda. Med drugim so potrdili 10-odstotno povišanje cen programov v preboldskem vrtcu, odločali pa so tudi o najemninah za stanovanja v občinski lasti. Decembrska seja se je pričela s predlogom Odloka o rebalansu proračuna Občine Prebold za leto 2005, ki so ga svetniki potrdili. V nadaljevanju so v 10-dnevno javno obravnavo dali predlog poračuna občine za leto 2006. Po potrjeni sistemizaciji delovnih mest v pre-bodlskem vrtcu za letošnje šolsko leto so obravnavali predlog
povišanja cen v vrtcu. Kljub pomislekom so sprejeli 10-odstotno povišanje, ki bo veljalo od 1. januarja 2006. Nova mesečna cena za otroka v prvem starostnem obdobju bo dobrih
88.000	tolarjev, v drugem starostnem obdobju pa 71.500. Seveda to povišanje dodatno bremeni tudi občinski proračun, saj večina staršev glede na gmotni položaj družine plačuje manjši del te vsote, razliko pa mora pokriti občina. Povišale pa se bodo tudi najemnine za stanovanja v občinski lasti, saj je bil sprejet nov način oblikovanja najemnin v občini. Tako se bodo kljub temu, da vrednost točke ostaja 1,92 evra, najemnine postopno
poviševale skozi vse naslednje leto, tako kot določa državna uredba.
Na seji so svetniki potrdili predlog razdelitve proračunskih sredstev za področje kmetijstva za drugo razpisno obdobje letošnjega leta. Pri točki Pobude in vprašanja svetnikov je bilo ponovno zastavljeno vprašanje o gradnji čistilne naprave v Dolenji vasi, ki je pogoj, da začne delovati že zgrajena kanalizacija. Po besedah župana bi moralo Javno komunalno podjetje Žalec izbrati ustrezno čistilno napravo, kar pa se še ni zgodilo, zato so svetniki sprejeli sklep, da jim mora Javno komunalno podjetje o tem odgovoriti v roku enega tedna.	K. R.
Prebold se lahko pohvali z bogato turistično tradicijo. Zanjo je zaslužna predvsem družina Zanier, ki je postavila veličastno zgradbo ob preboldski cerkvi. To je bil lep in urejen hotel, ki je svojim gostom omogočal tudi prijetno kopanje v velikem bazenu, igranje tenisa in druge športnorekreativne užitke.
V vseh teh desetletjih je ta prostor doživel veliko sprememb, obnov in drugih po-
segov, vključno z ureditvijo turističnega kampa in postavitvijo vikend hišic. Kamp je letos znova zaživel. Velikega pomena za kraj je bazen, ki je od prvotno lesenega doživel več obnov. Prišlo je tudi obdobje, ko so le s težavo uspeli zagotoviti kopalno sezono. V prihodnje naj s tem ne bi imeli težav, saj bodo bazen do naslednje kopalne sezone povsem prenovili. Prenovitvena gradbena dela tečejo že od začetka
oktobra in naj bi bila končana do konca leta. Zaključna dela z zunanjo ureditvijo kompleksa bodo končali do začetka kopalne sezone.
Na razpisu je gradbena dela pridobilo podjetje Pluton iz Šempetra. Investicijska vrednost gradbenih del in strojnih instalacij znaša okrog 30 milijonov tolarjev. Del sredstev je občina pridobila od Fundacije za šport in Ministrstva za šolstvo.	D. N.
-ffa »voju^v. ’SsUi1				r tàìgi
1		%--.,.'		
				
Prenova bazena v Preboldu v polnem zamahu
Na Martina praznovali
V Dolenji vasi, v ulici brez imena, so na dan sv. Martina praznovali, pa ne mlademu vinu v čast, ampak so se poveselili ob zaključku in uradnem odprtju več pridobitev. Ulica (nasproti radia) ima zdaj plinovod, obnovljen vodovod, novo javno razsvetljavo, kanalizacijo in še nov asfalt.
Kot poudarjajo tamkajšnji prebivalci, se je v zadnjih treh letih v Dolenji vasi naredilo veliko, prej pa so se počutili kot odrezani od sveta. Zaradi veselja nad pridobitvami so se odločili za uradno odprtje, na katerega so povabili tudi
župana Vinka Debelaka in še ob domačih dobrotah in župnika Damjana Ratajca. Po žlahtni kapljici, saj je bil ven-uradnem delu so se zadržali dar Martin.	K. R.
Zaključna tekma ribičev
V Preboldu deluje tudi Društvo ljubiteljev ribolova, ki bogati društveno življenje v občini in skrbi za urejenost preboldskega ribnika. V društvo, ki mu že vse od ustanovitve predseduje Milomir Radeljič, je trenutno vključenih 96 članov. Vsako leto pripravijo najmanj osem tekmovanj,
najpomembnejše je tekmovanje za pokal Občine Prebold, ki ga organizirajo v okviru občinskega praznika.
Zadnjo letošnjo tekmo so pripravili na ribniku Preserje, kjer se odvija tudi večino ribiških tekem v Spodnji Savinjski dolini. Zaključnega tekmovanja se je udeležilo
26 tekmovalcev. V treh urah jim je uspelo naloviti 20 kg rib. Najuspešnejši je bil Karel Gorjup, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Marjan Veselič in Antonija Podgorski. Zaključek z razglasitvijo rezultatov so pripravili na društvenem prostoru ob preboldskem ribniku pod Žvajgo.	D. N.
C=ìMtoU2/
___£aAtUù&ke'. dati *w -V._
Koruza in žita ogrevalna energija prihodnosti?
Ob dejstvu, da živi na svetu na milijone lačnih ljudi, se zdijo zgoraj zapisane besede kar nekako bogokletne. Vendar je to že tudi realnost, saj se v svetu, zlasti v Skadinaviji, poleg BIO kuriv iz lesnih peletov, briketov, sekancev že ogrevajo tudi s tovrstnimi energenti, ki po izračunih prinašajo največji prihranek. To pa je zanimivost, ki sama po sebi zastavlja vprašanje, ali bodo kmetje v Savinjski dolini v prihodnosti sadili koruzo in druga žita tudi za te namene?
O tovrstnih podatkih in še z marsičem, kar je povezano s kurjavo in strešnimi kritinami, se lahko podrobneje seznanite na sedežu podjetja Lindap v Šentrupertu ali pobrskate po njihovi spletni strani www.lindap.si. Mi smo izbrali prvo pot, saj so pripravili že več predstavitev strojev in tehnologije za proizvodnjo sekancev, cep-ljencev, strojev za obdelavo drv in drugih proizvodov. Prav tako pa so predstavljali novosti na področju EKO kritin, še posebno kritine, ki z vgrajenimi fotocelicami proizvajajo električno energijo. Le-to je mogoče poleg uporabe za lastne potrebe oddajati tudi v elektro omrežje. Gre za produkte, ki bodo v veliki meri pripomogli k varčevanju z energijo in k pridobivanju energije s pomočjo sonca, vetra in še česa. Nedvomno ima pri tem pomembno vlogo podjetje Lindap na čelu z direktorjem Milanom Starcem, ki je več kot 30 let živel na Švedskem, sedaj pa je že več kot trinajst let slovenski podjetnik z evropskim znanjem in izkušnjami. Prav toliko let je njegovo podjetje prisotno na slovenskem trgu in v mnogih drugih državah Evrope. Tesno je tudi poslovno sodelovanje s Švedsko, saj je glavni zastopnik in prodajalec švedske jeklene kritine za stanovanjske hiše in druge objekte ter zastopnik in prodajalec njihovih montažnih hal. S tem programom so se najprej uveljavili, že nekaj let pa prodajajo tudi EKO kritine iz recikliranih plastičnih materialov. Raziskave na podlagi dolgoročnih preiskav opečne kritine in
drugih produktov na Inštitutu za umetne mase na Dunaju so pokazale, da je tovrstna kritina skorajda neuničljiva in ima življenjsko dobo vsaj 500 let. Ta kritina pa je tudi zelo odporna. Prednost leži v posebni mešanici plastike in polietilena, ki je dopolnjena z visokimi vrednostnimi dodatki, kar daje tej kritini neuničljivost. Kot oplemenitenje tovrstnih streh pa je solarna kritina z vgrajenimi fotocelicami.
»V naš prodajni program prinašamo produkte oziroma znanje najbolj dognanih in produktivnih sistemov in produktov v svetu. Zadnja leta smo vpeljali tudi ekološke produkte za uporabo obnovljivih virov energije in tudi same obnovljive vire, kot so lesni peleti, ki nadomeščajo kurjenje z oljem, ki je bistveno dražje, lesni briketi in sekanci. V našem podjetju imamo gorilnike, ki jih je mogoče priključiti na obstoječe peči in uporabljati produkte biomase, od pelet do žita in koruze. Energijska vrednost teh produktov je zelo velika in po strokovnih analizah in izračunih prinaša tudi največji prihranek,« nam je povedal Milan Starc in pokazal tabelo izračunov, iz katere je bilo razvidno, da je prihranek pri 1000 litrih olja po trenutno
veljavnih cenah od 300 do 500 evrov.
Slovenija je 60 odstotkov pokrita z gozdovi in zato je ogrevanje z biomaso zelo aktualno. K temu svoje prispevajo tudi vedno dražji naftni energenti in druga goriva. V zadnjih dveh, treh letih je veliko gospodinjstev namesto olja znova začelo kuriti drva. To je sicer cenejše od olja, vendar izkoristek ni takšen kot pri drugih produktih biomase. Za pridobivanje le-te je na voljo več različnih strojev. V podjetju Lindap je mogoče videti in tudi kupiti opremo za spravilo drv. Njihovi stroji pa so prilagojeni razmeram za delo na težkih terenih.
V podjetju Lindap se zavedajo, da je potrebno čim bolj spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, saj premoga, nafte, plina ... ni za vse večne čase. S svojimi promocijskimi prikazi in možnostmi za nabavo tovrstnih produktov in strojev za proizvodnjo lesnih sekancev, cepljencev ... prispevajo pomemben delež k izboljševanju okolja in ozračja, ki ga uporaba biomase in drugih obnovljivih virov zagotavlja. Prav zato so nekateri njihovi proizvodi upravičeni do državnih subvencij.
Kako bo potekalo osvajanje novih energentov iz obnovljivih virov v Sloveniji, je težko napovedati, vsekakor pa je že veliko centralnih energetskih kotlovnic, ki za ogrevanje stanovanjskih naselij uporabljajo biomaso. V naši neposredni bližini je to na Vranskem, v Gornjem Gradu in še kje. Kot je povedal Milan Starc, se v Skandinaviji in še posebno na Finskem že 35 odstotkov hiš ogreva na pelete, ki so nadomestek za olje, in z drugimi produkti obnovljivih virov energije.
D. Naraglav
Naj bodo tudi prazniki varni
Pred nami so prazniki, ki jih nestrpno pričakujemo vsi. Konec leta si vsak želi nekaj počitka, nekaj časa za obiske sorodnikov in prijateljev ter nenazadnje tudi nekaj miru zase. Vendar pa nas hiter način življenja marsikdaj od teh želja oddalji. Prav zaradi tega, ker si za vse navedene želje ne vzamemo dovolj časa, prepogosto pride do okoliščin, ko si sami ali pa nam nekdo drug pokvari dan. Verjetno ne bo prijetno praznike preživeti, če se bomo poškodovali ali če bomo poškodovali vozilo. Prav tako ne bo prijetno, če nam bo kdo iz vozila vzel darilo, ki smo ga kupili za sorodnika, ali pa nam bo v košaro s hrano vrgel petardo. Možnosti, ki nam pokvarijo praznike, je dovolj. Kljub vsemu pa želimo, da bi praznike preživeli brez takšnih izkušenj. Prav zaradi tega, bomo policisti v predprazničnem in prazničnem času poskušali preprečevati negativna ravnanja, ki bi lahko pokvarila vaša praznovanja, V času praznikov bomo več nalog opravili v bivalnih središčih, nakupovalnih centrih, gostinskih lokalih in vsekakor tudi na cestah.
O samozaščitnem ravnanju in obnašanju smo veliko govorili preko celega leta. Je pa to edino ravnanje, ki zagotavlja večjo lastno varnost in varnost premoženja. Torej, kjer koli že smo, pazimo na svoje premoženje, tako za tisto, ki ga imamo pri sebi, kakor tudi za tisto, ki ga puščamo v vozilih ali v domovih. Na pot se odpravimo pravočasno in zbrano, saj bo promet na vseh cestah v tem času bistveno bolj gost, vsakodnevne vremenske spremembe pa zahtevajo, da se jim nenehno prilagajamo. Ker bo marsikdo praznike izkoristil za izlete in počitnice v smučar-
Tel.: 03/ 700 05 00, www.lindap.si
-	lesni peleti in briketi
-	stroji za sekance, cepilci,
-	gozdne prikolice, -transporterji,
-	gorilniki na koruzo, oves, sekance, pelete ...
strešne jeklene kritine in stene za gospodarska poslopja - hale, konstrukcije
			A J		
T i „ . «			. ' *	

snem
M
KRK Uroš, s.p.
Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780
VESELE PRAZNIKE TER USPESNO 2006!
esai:
ANHOVO
«stihi za sthehe
Decra'
VCR K*
SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
CMAION/
•	Kleparsko-krovska dela
•	Sanacija vseh vrst streh . Sanacija vseh vrst
dimnikov (RF)
•	Izdelava nadstreškov
•	Montaža žlebov, snegolovov
•	Montaža strešnih oknov VELUX
skih središčih, bo tudi teh vozil in voznikov na naših cestah več. Prekomerno uživanje alkohola pogojuje več nevarnostim. Na cestah vinjeni vozniki povzročijo vsako enajsto prometno nesrečo, kršitev javnega reda v gostinskih lokalih je pod vplivom alkohola bistveno več, več je tudi družinskega nasilja. Vse te okoliščine kažejo, da je uživanje alkohola zlo, ki ni združljivo z vsakdanjim življenjem. Uporaba pirotehničnih izdelkov je v času med 26. 12. in 3. 1. naslednjega leta sicer dovoljena, vendar le na tak način, da ni moteno ali ogroženo življenje drugih ljudi.
Pred nami so božični prazniki, dan samostojnosti in konec leta 2005 ter s temi prazniki povezana praznovanja in krajše šolske počitnice. Prav zaradi šolskih počitnic svetujemo vsem voznikom, da so posebej pozorni na otroke. Zaradi svoje razposajenosti in neizkušenosti v prometu so še bolj izpostavljeni ne-
varnosti na cestah.
Tudi polnočnice so praznik, zaradi katerega je v nočnem času na cestah, pa tudi na drugih javnih krajih, povečano število pešcev in voznikov. Vsem voznikom svetujemo, da so na pešce še posebej pozorni, pešci pa naj uporabljajo odsevna telesa, luči in oblačila.
Le varni prazniki bodo tudi lepi prazniki.
Želimo vam, da božične praznike praznujete v miru in veselju, da lepo preživite dan samostojnosti, da silvestrsko noč preživite lepo in v družbi vaših najbližjih. Želimo vam, da bo leto 2006 za vas še bolj uspešno, da boste zdravi, da boste uresničili vse cilje in da se vam bodo izpolnile vse skrite želje. Nenazadnje vam želimo, naj bo novo leto še bolj varno za vse.
Beno BALAŽIČ, komandir Policijske postaje Žalec
* Ja m i ? M a M	Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 p0n.. pet. 8.-18. ure 3311 ŠEMPETER sobota: 8. - 12. ure Tel.: 03/700 06 30
k	Vm l®p@ v letu 2§§(B9 predvsem pm d&ètw vid
	mm želi
	OpMìm Simona
1	32Laj	
4SÄ
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji
•v'"- '. v ...	.
Lep božič in srečno novo leto 2006.
M
splošno steklarstvo KUGLER Jože, s.p.
Savinjska cesta 21, 3310 ŽALEC
Tel.: 03/710-3750, faks: 03/710 3751, mobi: 041 519 775
VSEM STRANKAM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 2006 PA VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA.
Kolektiv Steklarstva Kugler

sp
IVA
d.o.o.
A V T O D E L I
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 1611
VESEL eozic
IN SREČNO NOVO LETO 2006.
Želva tudi za brezdomce
Nujna takojšnja pomoč
1.	december pomeni nov list v delovanju Društva za pomoč in samopomoč Želva-Eureka Žalec. Dnevni center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce je slovesno odprl bivalno enoto, ki bo nudila streho, hrano in toplo posteljo tudi brezdomcem. Zavetišče ima osem postelj. Na priložnostni slovesnosti so se zbrali predstavniki občine na čelu z županom Lojzetom Posedelom, predstavniki raznih institucij in drugi gostje. V kulturnem programu so nastopili Aleš Romih, Dani Bedrač in Gorazd Matela. Slednji je v
Prvi december je svetovni dan boja proti AIDS-u. Mnogi to bolezen imenujejo tudi kuga
21.	stoletja. Podatki kažejo, da se v svetu vsakih sedem sekund nekdo okuži z virusom HIV, vsakih enajst sekund pa nekdo zaradi te bolezni umre. Po najnovejših podatkih UNAIDS-a živi v evropski regiji z virusom HIV in AIDS-om 2,3 milijona ljudi. V Sloveniji je trenutno okuženih okoli 120 ljudi, v svetu pa že 42 milijonov.
Ker se v Mladem forumu Socialnih demokratov zavedajo nevarnosti in vedno večje stopnje
svojem govoru izrazil zahvalo občini in županu za razumevanje in reševanje problemov, ki so povezani z odvisnostjo in brezdomstvom. Zbranim sta ob tej priložnosti spregovorila tudi župan Lojze Posedel in predsednica društva Želva-Eu-reka Natalija Zupančič.
Novo pridobitev so s slovesnim prerezom traku predali namenu župan Lojze Posedel, predsednica društva Natalija Zupančič in uporabnik Želve. Natalija Zupančič je povedala: »Naš program društva ima v osnovi zapisano Pomoč ljudem v stiski. V zadnjem letu
okuženosti tako v svetu kot tudi v Sloveniji, 1. decembra, izvedli preventivno akcijo na avtobusnem postajališču v Žalcu. Z rdečimi pentljami in kondomi, ki so jih razdeljevali med ljudmi, želijo predvsem povečati osveščenost mladih.
Predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov Žalec Matjaž Debelak je povedal, da so tovrstne akcije njihova stalna naloga. Le s skupnimi prizadevanji, predvsem pa s čim večjo osveščenostjo lahko zajezimo širitev te bolezni.	D. N.
smo ugotovili, da razmere na terenu narekujejo bivalno enoto. Vedno več ljudi se znajde na ulici brez zagotovljenih osnovnih potreb. Na osnovi tega dejstva smo se odločili za širitev programa v tem smislu, da jim zagotovimo bivalni prostor in odpremo dnevni center za 24 ur na dan. To pomeni, da v celoti dosegamo osnovne cilje psihosocialne rehabilitacije, ki obravnava človeka v celoti, z zagotovitvijo osnovnih pogojev, na katerih lahko gradimo to rehabilitacijo. Moji občutki so danes zelo lepi. To je dan, ki si ga bom za vedno zapolnila. Težko je, ko vidiš človeka v stiski, pa mu ne moreš pomagati. Ko so prvič prespali v centru v toplih posteljah, ni bilo potrebno besed. Bilo je slavnostno, polno hvaležnosti in mislim, da je to tisto največ, kar nam lahko da delo z ljudmi. Za to se moram zahvaliti županu Lojzetu Posedelu in Očini Žalec, ki je ena izmed občin, ki nam v vsakem trenutku pomaga in je poleg Ministrstva za delo in socialne zadeve tudi glavi financer vseh projektov in tudi zadnjega projekta, ki ga je v celoti financirala. Še enkrat iskrena hvala županu in strokovnim službam, ki so nam v rekordnem času (v treh tednih) omogočili izdelavo kopalnice, ki je pogoj za delovanje tovrstne bivalne enote, in nas finančno podprli.«	D. Naraglav
Preventivna akcija Mladega foruma
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Koronarni klub Savinjska dolina Žalec je organiziral predavanje z naslovom Nenadna srčna smrt, oživljanje in defibrilacija. Predavanja, ki ga je vodil Matej Mažič iz Zdravstvenega doma Celje, se je udeležilo precej članov kluba in drugi udeleženci.
Matej Mažič je povedal: »Problem preživetja ob nenadnem srčnem zastoju je v veliki meri odvisen od tega, kako hitro in kako znamo izvajati oživljanje. To v prvi vrsti sloni na ljudeh, ki so takrat v bližini, torej na laikih, ki lahko veliko naredijo pred prihodom nujne medicinske pomoči. Če smo pri-
sotni, ko pride do nenadnega srčnega zastoja, je nujen jasen klic nujne medicinske pomoči in hkrati takojšnje oživljanje. Dejstvo je, da so pred prihodom strokovne medicinske pomoči potrebni čim hitrejša defibrilacija in postopki reanimacije. Če prisotni tega ne znajo, potem je tudi medicinska pomoč običajno prepozna. Statistike kažejo, da uspeh preživetja po srčnem zastoju pada z vsako minuto približno za 10 %. Če prisotni ne izvajajo pred prihodom strokovne ekipe niti masaže srca, je možnost preživetja bistveno slabša. V petletnem obdobju je bilo na
področju, ki ga pokriva preho-spitalna enota Celje, 285 oživljanj. V približno 40 % nam je uspelo vzpostaviti spontano cirkulacijo krvi. Ti bolniki so bili pripeljani v Splošno bolnišnico Celje in preživetje do odpusta iz bolnišnice je bilo 11 %, kar nas uvršča v sam vrh Evrope.«
Morda bi kdo rekel, da je to zanemarljiv odstotek, vendar je vsako rešeno življenje uspeh, še posebno, ker je zelo malo časa za ohranitev življenja po nenadnem srčnem zastoju. Prav zato so tovrstna usposabljanja še kako dobrodošla in potrebna.	D. Naraglav
Žalec bo imel zajtrkovalnico
pl f ■ h j !		
§;Jlj UjfiŽ - ►«*		I §
i tl ■ fnmimp, anEtg ■ jij		i j
. -—- omm		.,i 1
Gostilna Marjola odslej tudi kot zajtrkovalnica
Pravijo, da je pomembno zajtrkovati, a v tem hitrem tempu življenja mnogi ne zajtrkujejo. Za takšne so po svetu in pri nas na voljo gostinski lokali, ki zgodaj odpirajo svoja vrata in imajo v svoji ponudbi tudi zajtrke. V Žalcu in najbrž tudi v vsej Savinjski dolini doslej ni bilo takšnega lokala. Z novim letom se bo zgodilo tudi to. Zaslugo za to ima podjetje Tipo, d. o. o., s svojo gostilno Marjola, ki že dolgo slavi po zelo okusnih malicah in drugi kulinarični ponudbi.
Z novim letom bodo vrata lo-
kala odprta že od pol sedme ure zjutraj. Iz njihove kuhinje bo dišalo po francoskih vanilijevih rogljičkih, polnjenih z gozdnimi sadeži, sirovih štručkah, sirovem in mesnem bureku, picah in še čem. Gostje se bodo lahko okrepčali ob kavi Illy, ki velja za najboljšo kavo med kavami, in drugih nealkoholnih napitkih. Delo v službi bo tako prijetnejše, dan pa lepši in prijaznejši, saj bo dober zajtrk zagotovil potrebno energijo in bistrejše misli.
V gostilni Marjola vas pričakujejo tudi na vsakodnevni malici
s tremi različnimi meniji, ki so vsak dan drugačni. Poleg malic, ki jih je možno dobiti od 9. do
15.	ure, so ves dan na razpolago pice, bureki, sendviči, hot dogi pa tudi golaž in vampi. Lokal je čez teden odprt do 23. ure, ob sobotah do 15. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 13. ure. Do novega leta bodo lokal še odpirali ob 9. uri, z novim letom, ko začenjajo delovati tudi kot zajtrkovalnica, pa ob 6.30. Za naročila ali informacije jih lahko pokličete na telefonsko številko 710 37 30.	Ep
...0 skrbi za oko (je...
JAVNE NAPRAVE
javno podjetje, d. o. o.
3000 CELJE, Teharska cesta 49 tel. -. 03 425 64 00 fax: 03 4256412 http://www.javne-naprave.si
Vesele božične praznike, v letu 2006 pa sreče, zdravja in uspehov!
O d.o.o.
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1
M: £»71-21-360,71-21-361, fac 03/71-21-362
A
CERTIFIKAT št 129	«L JS
ISO 9001
E-mail: info@sipro.si www.sipro.si
PODJETJE SIPRO ŽALEC ŽELI VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2006.
Kaj se bo zgodilo v letu 2006?
Decembra ocenjujemo leto, ki se izteka, in se sprašujemo, kaj nam bo prineslo novo leto. Z zanimanjem prebiramo tudi napovedi vedeževalcev, pa če vanje verjamemo ali ne. In tudi Utrip je bil radoveden, kaj nas čaka v letu 2006, zato smo o tem povprašali Majdo Golubovič iz Žalca.
Slovenija v letu 2006 Trdo delo, vztrajnost in potrpežljivost bodo spremljevalci prebivalcev Slovenije. Še vedno bomo stremeli k popolnosti in odgovorno prenašali vse pritiske in udarce. V drugi polovici leta se bodo v Sloveniji pokazale možnosti za boljši standard, dobre zaslužke, predvsem pa za večjo veljavo in prepoznavnost v svetu.
Pri tem so lahko na žalost zelo velika ovira stare navade, ki jih
vodilni ljudje ponavljajo že leta in leta, čeprav dobro vedo, da to ni ravno najbolje, predvsem za slovenski narod (togost, neprožnost mnenja, vedenja, mišljenja).
Čaka nas tudi veliko elementarnih nesreč (poplave, potresi ...), katastrof in uničenja (stečaji, propad malega gospodarstva ...).
V tem letu bomo Slovenci ugotovili, da ne maramo treh stvari v svojem življenju, in sicer tako v poslovnem svetu kot na osebnem področju:
-	razočaranja,
-	prevar in goljufij,
-	iluzij.
Naredili bomo vse, da teh stvari ne bomo več doživeli v svojem življenju.
Urejevali bomo veliko pravnih, upravnih in finančnih poslov,
ki jih bomo reševali zelo uspešno. Veliko bo težav z zdravjem (različne bolezni, psihične tegobe in bolečine), nova bolezenska žarišča.
Svet v letu 2006 V letu 2006 nas čaka BABY BOOM (otroški bum). Več bo porok in rojstev, za prebivalce sveta bodo v ospredju razumevanje in socialna varnost, dom in družina.
Kupovali bomo dražje
Kakovostna prehrana bo dražja.
Več denarja bomo izdali za vse vrste energij in zdravila, več denarja bomo porabili tudi za kakovostno umetnost, kulturne prireditve (kino, gledališče, sprostitvene dejavnosti...).
Zelo veliko bo špekulacij, velike izgube na borzi, primanjkovalo bo delovnih mest.
Anketa________________
Kakšno je bilo leto 2005?
Izteka se leto 2005 in le še deset dni nas loči od vstopa v novo leto. Dobro leto imamo novo vlado, ki je za nekatere dobra in uspešna, za druge dela neučinkovito, s preveč napakami in premajhnim posluhom za majhnega človeka. In kakšno je bilo leto 2005 za naključno izbrane Savinjčane?
Fanika Pusovnik: »Leto kot leto, ni bilo najboljše niti najslabše. Rekla bi nekako povprečno leto. Vedno si želimo, da bi bilo boljše, vendar je vse to odvisno od finančnih zmožnosti, sreče, zdravja in drugih okoliščin, ki nas razveseljujejo ali žalostijo. V letu, ki mineva, ni bilo ničesar pretresljivega, živela sem, kot sem, in kar vesela bom, če bo leto 2006 vsaj približno podobno letu, ki se izteka. Smo nekako sužnji hitrega tempa življenja in imamo premalo časa drug za drugega in družabnosti, kot smo je bili vajeni nekoč.« Jože Breznik: »Življenje je v tem letu teklo po ustaljenih družinskih tirnicah, v skrbi za vsakdanji kruh in otroke. Porn e m b n o je, da ima človek delo in redno plačo, potem je mnogo manj skrbi in težav. Sam sem s tem kolikor toliko zadovoljen, čeprav si vsak želi še kaj več denarja. Z letom, ki se izteka, moram biti kar zadovoljen. Zgodilo se ni nič takšnega, kar bi nas delalo pretirano vesele, smo pa sočustvovali s sorodniki ob tragični smrti ženinega strica. Tudi na državnem nivoju se po mojem prepričanju ni zgodilo kaj posebno pretresljivega. Najbrž pa nas glede na obljubljene reforme čaka v prihodnje še marsikaj.«
Mira Meglič: »Vsako leto prinese nekaj dobrega in nekaj slabega. Da znamo bolj ceniti tisto dobro, mora biti najbrž vmes tudi kaj slabega.
Ponavadi lepo ostane v spominu, slabo pa želimo čim hitreje pozabiti. V letu, ki se poslavlja, se mi ni zgodilo nič posebnega, zato lahko rečem, da je bilo zame to povsem povprečno leto. Tega pa ne morem trditi za državo, ki z novo vlado vleče poteze, ki se jih kar malo bojimo. Že zdaj marsikatere družine težko stikajo konec s koncem, po uvedbi reform pa zna biti še slabše. Mislim, da bi naši politiki to morali imeti v vidu, če se opredeljujemo za socialno državo.«
Luka Blažun: »Ne vem, kako bi rekel. Sem velik ljubitelj živali, še posebno psov. V tem letu sem izgubil dva psa, enega je zbil avto, drugi je zbolel.
To je bilo zame najbolj žalostno v tem letu. V tem času sem si že kupil novega psa, zlatega prinašalca, s katerim se s punco veliko ukvarjava in sprehajava. Leto je bilo kar uspešno, čeprav bi lahko bilo še uspešnejše. Pri tem mislim zlasti na šolo, ki jo obiskujem ob delu, kar vedno ni enostavno, saj včasih kar zmanjkuje časa za učenje. Vsekakor pa sem tudi z rezultati, ki jih dosegam, zadovoljen. Kar se politike tiče, pa moram priznati, da je ne spremljam kaj veliko, tako da se mi tudi jeziti ni treba.«
Ludvik Novak: »Mislim, da ga ne morem posebno hvaliti in tudi ne kritizirati. Dejal bi, da je bilo nekje v sredini enega in drugega. Ker sem invalid z za-
cementiranim kolkom, je vse še nekoliko težje. Tako je že dve leti in sem se s tem pač moral sprijazniti. V tem letu se ni zgodilo nič pretresljivega, tako da sem po tej plati lahko kar zadovoljen in bom vesel, če bo vsaj tako tudi v prihodnjem letu. Odkrito pa priznam, da nisem zadovoljen s tistim, kar počne nova vlada. Mislim, da tisto, kar pripravlja v svojih reformah, ni dobra pot, saj premalo upošteva socialni položaj slovenskega delavstva. Sem odločno proti tovrstnim reformam.«
Vili Mali: »Težko bi realno ocenil to leto. Marsikaj se je zgodilo dobrega in marsikaj tudi slabega. Gre le še za eno povprečno leto v mojem življenju. Vesel sem, da je tako, saj bi lahko bilo še mnogo slabše. Človek je sam svoje sreče kovač, čeprav se zgodi marsikaj, na kar nimamo vpliva. Tudi na tisto, kar se dogaja v politiki. Mislim, da je sedanja politika dobra in da je nova sestava vlade na dobri poti, da izboljša življenje v naši državi. Moje mnenje je, da so v tem letu delali dobro in da se trudijo na vseh področjih. V tem kratkem času je napravila že veliko dobrega, dejstvo pa je, da nobena vlada ne more delati čudežev.« Miloš Jug: »Lahko bi bilo tudi boljše, toda človek mora biti zadovoljen s tem, kar je.
Na marsikaj lahko vplivamo sami, veliko pa je stvari, na katere ne moremo vplivati. Med drugim na vreme, ki je bilo v letošnjem letu mokro, kot že dolgo ne. Tudi sneg nam jo je letos hitro zagodel, tako daje ostalo še marsikatero delo nedokončano.
Čisto na kratko, kaj v letu 2006 čaka posamezne atrološke znake
Nova zdravila na vidiku
Farmacevtska industrija bo začela razvijati nova zdravila za že obstoječe bolezni in nove bolezni, ki bodo na žalost še prihajale. Zmeraj bolj pa se bodo prebivalci zatekali k zdravilcem in alternativni medicini. Kakšno bo vreme?
Podnebje bo vlažno in mrzlo. Tudi poleti bomo velikokrat potrebovali dežnik. Na žalost ni pričakovati vročega in dolgega poletja. Kritična dneva bosta 29. marec in 22. september, ko bo nastopil sončni mrk. Takrat bodo zavladale zelo močne sile, ki bodo lahko povzročile velike poplave, visoke plime, hude viharje in močne potrese. Najbolj bodo na udaru pokrajine in mesta v Ameriki in Aziji, tudi Evropa, vendar ne v tako kritični in hudi obliki.
Meni se ni zgodilo nič takšnega, kar bi bilo vredno omembe. Me pa marsikaj moti in skrbi na državnem nivoju. Dejstvo je, da v marsikaterem domu gospodari revščina, vendar jo ljudje zaradi svojega ponosa ne obešajo na velik zvon. Mislim, da bi se morala politika bolj zavedati tega in iskati rešitve, ki bodo prinašale pozitivne rezultate.«
Denis Šabič: »Leto 2005 je bilo kar uspešno, čeprav bi lahko bilo tudi boljše.
Hodim v službo, tako da skrbi z brezposelnostjo nimam, bi pa bil seveda vesel, če bi bile plače nekoliko višje. Ko si sam, še nekako gre, če pa moraš preživljati družino, je s plačo, kakršna je moja, to bistveno težje. Če malo pomislim, se letos ni zgodilo nič kaj takega, kar bi me posebej razveseljevalo ali žalostilo. Še najbolj sem razočaran nad politiko države, ki veliko obljublja, a malo naredi. Načeloma se kaj veliko ne zanimam za to, kadar pa je kaj posebno aktualnega na TV, rad prisluhnem. Zdaj je veliko govora o reformah in je veliko različnih mnenj. Če prinašajo kaj boljšega, naj bodo, drugače pa je bolje, da jih ni.« D. Naraglav
OVEN
V	marcu bo njegova sreča na višku. V juniju naj pričakuje povišanje plače ali dobro plačano novo delovno mesto.
SREČNE ŠT.: 5, 9, 17, 20, 27, 30.
BIK
V	maju bo spoznal svojo veliko ljubezen. September bo najboljši čas za velike nakupe in tveganja. SREČNE ŠT.: 2, 12, 28, 39, 41,42.
DVOJČEK
V	juliju se bo noro zaljubil v novo osebo. V novembru ga čaka sreča v denarju. SREČNE ŠT.: 5, 10, 12, 24, 42, 48.
RAK
V	začetku leta bo spretno vijugal v ljubezenskih vodah. V oktobru pa bo imel polno denarnico.
SREČNE ŠT.: 5,11,18, 24, 44, 47.
LEV
V	juniju bo sklepal nova prijateljstva in srečal nove znance. V oktobru naj malo popazi pri denarju, treba bo varčevati. SREČNE ŠT.: 4, 15,20, 26, 31, 36.
DEVICA
V	maju bo srečala novo ljubezen. V oktobru lahko pričakuje večjo vsoto denarja.
SREČNE ŠT.: 6, 15, 26, 30,
38,	44.
TEHTNICA
V	marcu bo zvesta sami sebi in svojim načelom. Septembra bo najboljši čas za nove in večje nakupe. SREČNE ŠT.: 6, 17,23,31,
39,	42.
ŠKORPIJON
V	maju bo na veliko iskal spremembe na ljubezenskem področju. Decembra lahko pričakuje velik dobitek na lotu.
SREČNE ŠT.: 6, 12, 19, 28, 44, 47.
STRELEC
V	februarju ga čaka nežna in lepa ljubezenska romanca. Avgusta pa naj ne pretirava s športom. SREČNE ŠT.: 6, 8, 15, 26, 36, 39.
KOZOROG
Preko zime se bo vedel popolnoma spomladansko. Ali bo preutrujen ali pa noro zaljubljen. V poletnih mesecih bo zamenjal službo.
SREČNE ŠT.: 1, 11,20, 22, 33, 45.
VODNAR
V	marcu se bo začel spreminjati in prenavljati. Zopet bo osvojil zaupanje tako v sebe kot v druge. V oktobru pa lahko pride do ‘'svojega sanjskega stanovanja.
SREČNE ŠT.: 8, 12, 20, 25, 34,41.
RIBI
V	aprilu in maju bo zelo nežna, pozorna in zaljubljena. V decembru bo končno prišla finančno na debelo zeleno vejo. SREČNE ŠT.: 12, 20, 33, 36, 42, 45.
UTRINEK -STUDIO MAJDA, 090 43 94

POTAI N O
proizvodnja, uvoz-izvoz in trgovina, d.o.o.
Latkova vas 236, 3312 Prebold, tel.: 03/703 83 50 faks: 03/570 21 26, gsm: 070 383 656 e-mail: bl.utrip@siol.net
%».

snem®

Izberite zdravje, ker se cenite!
V okviru meseca preventive poti zlorabi drog je potekala akcija pod geslom Izberite zdravje, ker se cenite! Z njo pozivajo mladino, naj razmisli o vplivu drog na zdravje in dobro telesno počutje. Zdrava izbira namreč ne pomeni samo to, da rečeš drogam NE, ampak tudi to, da rečeš DA zdravemu načinu življenja, torej športu, glasbi, gledališču, humanitarnim aktivnostim in drugim pozitivnim dejavnostim in vrednotam. Glede na problematiko drog in zasvojenosti ter preventivne aktivnosti za zdrav način življenja v Občini Žalec sta Lokalna akcijska skupina (LAS) pod vodstvom Bojana Jereba in Občina Žalec organizirali okroglo mizo na to tematiko, ki je potekala v sejni sobi Občine Žalec. Udeležili so se je predstavniki raznih ustanov in različnih društev, ki so v občini tako ali drugače pristojni za preventivno ravnanje v boju proti drogam, za aktivno preživljanje prostega časa mladih in druge aktivnosti, ki mlade usmerjajo k športu, glasbi in drugim pozitivnim dejavnostim in vrednotam. Okroglo mizo je vodila Saša Pukl, v njej pa so s svojimi prispevki sodelovali: nekdanji odvisnik in sedanji veliki borec za preprečevanje uživanja drog in zdravljenje odvisnosti Zlatko Blažič, vodja dnevnega centra Želva in Evreka Natalija Zupančič, Vodja LAS-a Občine Žalec Bojan Jereb, vodja Oddelka za mamila PU Celje Karli Završnik, vodja oddelka za gospo-drske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka, predstavnik žalske policijske postaje Simon Veber, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič, programski direktor za šport iz ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer, koordinatorica vzgoje za zdravje iz ZD Žalec Marjana Jager in predstavniki drugih osnovnih šol, Centra za socialno delo Žalec in še nekateri.
Lokalna akcijska skupina (LAS) na področju preprečevanja uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog na lokalni ravni je slovenski »izum«. Prva LAS je bila ustanovljena leta 1992 v Piranu. Na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije se je uveljavila organiziranost, ki združuje strokovnjake, zainteresirane posameznike in družbene skupine, ki imajo skupni cilj - zmanjšati škodo, ki jo povzroča uporaba drog. Danes je v Sloveniji okrog 35 lokalnih akcijskih skupin, z novim zakonom o pokrajinah, ki naj bi predpisoval tudi ustanavljanje teh skupin, pa se bo njihovo število zagotovo še povečalo. LAS je praviloma sestavljen iz predstavnikov zdravstvenih in socialnih ustanov, šol, lokalnih oblasti, lokalnih političnih struktur, sodišč, nevladnih organizacij (zlasti mladinskih organizacij, študentskih klubov ... ) in strokovnjakov, ki lahko kakor koli vplivajo na zmanjševanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog na lokalni ravni.
Udeleženci okrogle mize so bili torej v glavnem tisti, ki tudi tvorijo Lokalno akcijsko skupino v Občini Žalec, kjer problematika drog ni nič večja kot v kakšnem drugem delu Slovenije. Razlika je morda le v tem, da je po zaslugi občine in dnevnega centra Želva ta problematika bolj javna, se o njej več govori, piše, predvsem pa je število odvisnikov od prepovedanih drog zaradi uspešnega delovanja dnevnega centra Želva več ali manj znano, odvisniki pa evidentirani.
Psihologinja Natalija Zupančič, ki se z odvisniki in njihovimi starši vsakodnevno srečuje kot vodja Društva za pomoč in samopomoč Želva-Eureka oziroma kot vodja dnevnega centra za odvisnike in njihove svojce, pravi: »Odvisnost je pri nas še vedno tabu tema, naša družba pa o njej
slabo ozaveščena. Največ bi bilo potrebno delati s svojci - zasnove, ki se otroku privzgojijo, so lahko tudi zametki kasnejše zasvojenosti. Vzrokov je, sodeč po pogovorih in delu s samimi odvisniki, katere izkušnje so izjemno pomembne, ogromno. Izredno dobro so v naši družbi sprejeti otroci, ki so v mladosti pridni, vodljivi, ki znajo le pokimati, ki se ne upirajo. Potem pa od njega v obdobju zgodnje adolescence, ko išče potrditve v zunanjem okolju, nenadoma pričakujemo, da bo znal reči NE. Tega ne bo zmogel, ker r,a nikoli v življenju nismo naučili. To je osnova kasnejših vzorcev vedenja, sledi pa še sklop dejavnikov - nikoli ni to samo šola, samo posameznik, samo starši ali samo vrstnik,« odgovarja Zupančičeva na tisto večno vprašanje obupanih staršev, zakaj ravno njihov otrok.
Na to vprašanje ne ve pravega odgovora niti Zlatko Blažič, ki je videl dno, doživel pekel in se kot Feniks dvignil v novo življenje. Njegova zgodba je učna ura za starše in vse tiste mladostnike, ki šele stopajo v svet, poln pasti življenja, in odvisnike, ki bi si želeli tako kot on povrniti v svet brez omame, v svet spoštovanja, ustvarjalnosti in življenjskih vrednot.
»Nobenih grenkih spominov iz otroštva nimam, nobenih traum. Moji starši so bili izjemni, veliko smo se pogovarjali, imeli urejene odnose, nudili so mi največ, kolikor so lahko. V šoli sem bil nadpovprečen učenec, ukvarjal sem se z različnimi športi in ostalimi aktivnostmi. Vse pogoje sem imel, da bi nekoč postal nekdo in nekaj, svet mi je ležal na dlani. A prišlo je zlo, ki me je potegnilo v objem drog, česar se nisem takrat niti zavedal. Zgodilo se je že pri trinajstih letih, sledilo je pet let življenja z drogami, hude zasvojenosti, brezdomstva, kriminala in neprestane omame,«
Del udeležencev okrogle mize na temo zasvojenosti v sejni sobi Občine Žalec
pravi Zlatko in dodaja: »Nisem se znal spopasti z nekaterimi izzivi odraščanja. Bil sem bolj sramežljiv, nisem se znal približati dekletom, veljal sem za piflarja. Moj prvi stik z drogo je bila laž. Da bi zrasel v očeh sošolcev, sem jim rekel, da smo se ga čez vikend zakadili. Laži so se nalagale in da bi potrdil svojo zgodbo, sem nekega dne dejansko prinesel v šolo svoj prvi džojnt in ga tudi skadil. Naenkrat so me začele spoštovati še največje barabe na šoli. To pa je bilo morda tudi ključno, da sem s tem nadaljeval. Lahko rečem, da za razvoj odvisnosti ni dovolj sama radovednost. Mnogi se, tako kot sem se jaz, zavestno podajo na to pot, samo da se ni potrebno soočiti s samim seboj.« Že povsem na dnu je neke mrzle noči, ko je zmrzoval na ulici Trsta in gledal, kako vse prekipeva od življenja, katerega del že davno ni bil več, je sklenil takšnemu življenju narediti konec. Kot pravi, ga je zgrabil zadnji ostanek samoohranitvenega nagona, ki gaje še premogel. Odločitev za odhod v komuno, Don Perinovo skupnost Srečanje v Italiji, je dokončno dozorela po štirimesečnem bivanju v psihiatrični bolnišnici v Idriji. »Bil sem končno trezen in nadvse evforičen, vendar me je po prihodu v komuno ponovno zvilo, à sem vztrajal in po petih letih zdravljenja komuno tudi zapustil trdno odločen, da svoje življenje posvetim tej problematiki in poskušam pomagati, kolikor bom lahko.«
Zlatko študira pedagogiko, svojo zgodbo, ki jo je pripravljen deliti z vsakomur, pa je zapisal tudi v knjigi. V žalskem dnevnem centru, kamor prihajajo odvisniki iz številnih drugih občin, financira pa ga v največji meri žalska občina, se trudijo, da bi čim več tovrstnih zgodb dobilo optimistične zaključke, čeprav je njihov
program le prva stopnja na poti k odločitvi za zdravljenje odvisnosti.
»Uživanje drog je pravzaprav neke vrste oblika vedenja. Če se nekdo odloči, da bo redno užival droge, mora sprejeti tudi posledice svojega vedenja. Tistemu, ki se odloči, da bo nekaj spremenil, nudimo podporo, iščemo možnosti in mu s tem damo možnost izbire. Večina odvisnikov na neki točki želi prenehati z drogo, se zdraviti, poiskati pomoč. Gre za dolgotrajen proces in rešitve se ne pojavijo čez noč, ne obstaja veliko verjetnosti, da bodo uspešni že v prvem poskusu. Vsakršni koraki povratnikov pa so izjemno pozitivni, ravno zaradi napak, ki jih je posameznik pri tem storil. Ko bo naslednjič poskušal, bosta proces in rezultat zagotovo drugačna,« pravi Zupančičeva in dodaja: »Pomembno je, da odvisniki začnejo razmišljati o svoji situaciji in da jim je za to na voljo varen prostor. Naš program deluje predvsem na področjupreprečevanjaškode. Pri tem poskušamo zaustaviti proces psihičnega in fizičnega propada samega odvisnika, del programa pa vključuje tudi svetovanje, pri tem gre za individualno obravnavo. Želimo navezati vsaj prvi stik z njim, pa čeprav je še redni uporabnik in ne želi vključitve v katerega od programov. Pri nas imajo odvisniki - abstinenca od drog ni vstopni pogoj - tudi možnost toplega obroka, zamenjave igel, možnost dostopa do medmrežja, računalnika, časopisov, na voljo pa so jim vse informacije o vseh programih zdravljenja. Posebnost našega programa pa je tudi, da zaposlujemo le tiste, ki imajo za sabo izkušnjo uživanja drog. Želimo namreč dokazati, v začetku preko javnih del, sedaj tudi v obliki redne zaposlitve, da so tudi oni konkurenčni na trgu delovne sile.«
V dnevni center Želva-Eureka Žalec prihaja v skupinski program 120 odvisnikov in 30, ki prihajajo po pomoč individualno. Odvisniki so iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, iz Velenja, Šentjurja, Ljubljane, z Bleda in dva celo iz Hrvaške.
Na okrogli mizi je bilo govora tudi o kriminaliteti, ki jo zakrivijo odvisniki. Po besedah Karlija Završnika z Oddelka za mamila PU Celje je na žalskem področju 60 odstotkov kriminalnih dejanj povezanih z drogami. Ta odstotek pa naj bi še naraščal. Med odvisniki je znova v »modi« marihuana in je povpraševanje večje od ponudbe. Veliko je tudi heroinskih odvisnikov, v porastu pa je tudi kokain. Kot je še dejal Završnik, bo na trgu vedno več sintetičnih drog in samo vprašanje časa je, kdaj se bo pojavil krek.
Udeleženci okrogle mize so izpostavili problem odvrženih igel, ki jih je moč najti na otroških igriščih, v parkih, pri šoli in drugod po mestu. Te predstavljajo potencialno nevarnost za otroke in druge najditelje, saj se ob vbodu lahko okužijo. Zupančičeva je dejala, da naj teh igel najditelji ne pobirajo sami, ampak obvestijo njih, da jih strokovno odstranijo ljudje iz njihovega centra, ki so za to tudi zadolženi.
Tovrstna srečanja ljudi, ki delujejo v okviru Lokalne akcijske skupine (LAS), vedno znova dokazujejo, daje problematika drog problem, pred katerim si ne smemo zatiskati oči, ampak o tem govoriti in iskati najprimernejše rešitve, predvsem pa nenehno informirati mlade o posledicah, ki jih prinaša uživanje tako dovoljenih kot nedovoljenih drog. Padec v brezno je lahko hiter, vračanje v normalno življenje pa dolgotrajen in težak proces.
D. Naraglav
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Razvojna agencija Savinja, eiz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2005 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (UL RS št. 53/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 39-42/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
-	Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, občinam, lastnikom in upravljalcem javnih stavb za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov javnih stavb in ustanov
in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (UL RS, št. 54/05) Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca marca leta 2006. Informacije: elektronski naslov: dragotin.zivkovic@gov.si.
-	Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006. (UL RS, Št. 53-54/05)
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj-Ukrep 1.1.: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 71-72/05) Obrazec za najavo je objavljen na spletnih straneh ministrstva (http://www.mg-rs.si). Najava mora biti posredovana na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v RS, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št.97/05) Poziv se začne 04.11.2005 in zaključi s porabo razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 4. 2. 2006. Informacije: ga. Marjeta Prezelj, e-naslov: Marjeta.Prezelj@gov.si.
-	Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju drugih manjšinjskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št.97/05) Poziv se prične 04.11.2005 in zaključi s porabo razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 4. 2. 2006. Informacije: ga. Marjeta Prezelj, e-naslov: Marjeta.Prezelj@gov.si.
-	Javni poziv za izbor predlogov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v New Yorku, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 110/05) Razpis se začne 9. 12. 2005 in konča 9. 1. 2006. Informacije: ga. Pia Vrhove, e-naslov: pia.vrhovec@gov.si, tel: 01/0369 59 53.
-	Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju nepremičnine kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2006-20009 (so)financirala RS iz dela proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 110/05) Rok za oddajo vlog je 10. 1. 2006. Informacije: g. Silvester Gaberšček, e-pošta: silvester.gaberscek@gov.si, tel: 01/ 369 59 64.
-	Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju nepremičnine kulturne dediščine v lasti občin, ki jih bo v letih 2006-2008 (so)financirala RS iz dela proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 110/05) Rok za oddajo vlog je 10.
1. 2006. Informacije: ga. Tanja Černe, e-pošta: tanja.cerne@gov.si, tel: 01/ 369 59 73.
-	Javni poziv za izbor kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturnedediščine, ki jih bo v letih 2006-2008 financirala RS iz proračuna, namenjenega za izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (UL RS, št. 110/05) Rok za oddajo vlog je 10. 1. 2006. Informacije: g. Gojko Zupan, e-pošta: gojko.zupan@gov.si, tel: 01/ 478 79 56.
Agencija RS za regionalni razvoj
-	2. javni razpis v okviru Sosedskega programa Slovenija -Madžarska-Hrvaška 2004 - 2006 (UL RS, št. 103/05) Rok za prejem vlog je 1. 2. 2066 do 14. ure. Dodatne informacije po faksu in elektronski pošti: 01/ 431 33 60,02/ 333 13 24, 05/ 731 85 31, 01/ 431 33 60, e-naslov: vesna.silic@gov.si, laura.lajh@gov.si, olga.abram@gov.si, tea.pirih@gov.si.
Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb (UL RS, št. 26-28/05) Vloga se odda na pošti in mora biti oddana najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije:www.gov.si/aure.
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (UL RS, št.26-28/05) Rok za predložitev vlog je do objave zaključka javnega razpisa v Uradnem listu. Dodatne informacije: razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani sofinancerja: www.gov.si/aure in po tel.01/300 69 90, vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure.
Ad futura, znanstveno - izobraževalna fundacija RS
-	Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav začne teči od 18. 11. 2005 do 8. 9. 2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni.
Zavod RS za zaposlovanje
-	Popravek javnega razpisa za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk (UL RS, št. 78/05) Namen razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ali za krajši delovni čas pri neprofitnih delodajalcih. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe Zavoda do: za tretje odpiranje do 12. ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januarja 2006 do 24. ure.
Za četrto odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2004 do 24. ure.
-	Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je ustvarjanje novih delovnih mest za posebej ranljive skupine brezposelnih oseb s spodbujanjem subvencioniranega zaposlovanja težje zaposljivih oseb, ki so starejše od 50 let, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom.
Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe Zavoda do:
za drugo odpiranje do 12. ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januarja 2006 do 24. ure in za tretje odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2006 do 24. ure.
-	Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom pri neprofitnih delodajalcih, z možnostjo podaljšanja njihove zaposlitve do največ pet let.
Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe Zavoda do:
za drugo odpiranje do 12. ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januar 2005 do 24. ure in za tretje odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. april.2005 do 24. ure.
-	Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih (UL RS, št. 79/05) Namen javnega razpisa je dvig usposobljenosti in zaposljivosti invalidov in drugih brezposelnih oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ter vzpostavitev pogojev za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS. Rok za tretje odpiranje je: do 12. ure 20. januarja 2006.
-	Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2006 (UL RS, št.97/
05) Prvi rok predložitve vlog je 23. 11. 2005, po tem datumu pa v letu 2006 vsakega 5. v mesecu. Zadnji rok za predložitev vlog je 5. 10. 2006. Informacije na spletni strani: http://www.ess.gov.si.	j
Ekološki razvojni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 330BO5A (UL RS, št. 71-72/05) Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 1. 2006. Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali po pošti na naslov:
Eko sklad, j. s., Trg republike 3, 1000 Ljubljana.	j
Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica
-	Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« - spodbujanje razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture in namen »C« - prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con (UL RS, št. 82/05) Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15. 3. 2006. Drugo odpiranje bo 16. 1. 2006 in zadnje odpiranje 15. 3. 2006. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani:http://www.rdf-sklad.si ali pri kontaktni osebi ga. Katji Zgonc, tel.: 01/836 19 53, faks: 01/ 836 19 56, e-naslov: katja.zgonc@rdf-sklad.si.
Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
-	Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev brezposelnih invalidov za leto 2005 (UL RS, št. 82/05)
Rok za oddajo vlog je 15. 1. 2006. Informacije: ga. Barbara Mate, tel: 01/ 23 23 386.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si.	I
Ostale informacije:
Informacijska točka / Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. dol4. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6)
Odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Obisk študijske skupine iz Srbije
Skupina tridesetih gostov iz Srbije med ogledom Mesarstva Čas
Minule dni je Savinjsko dolino obiskala skupina tridesetih gostov iz Srbije, ki je prišla v Slovenijo na študijski obisk v okviru projekta Evropske unije. Pri nas so si želeli ogledati določene primere dobre prakse. V Savinjski dolini so si ogledali in spoznali mlekarno Celeia v Arji vasi ter obiskali podjetje Siko v Šempetru in Mesarstvo Čas v Žalcu.
Kot je povedala direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, so jim želeli pokazati proizvodni podjetji s tradicijo, in sicer novo nastalo uspešno podjetje s področja kovinskopredelovalne industrije Siko in uspešno družinsko obrtno podjetje Čas, ki deluje na področju predelave
mesa. Povedala je, da so prišli z njimi tudi posebni gostje, ki so v žalski občini v okviru projekta EXCHANGE.
»Ta skupina je iz Kruševca. Z njo sodelujemo v tem konkretnem projektu. Z Občino Kruševac smo nekoč, pred
razpadom Jugoslavije, zelo uspešno sodelovali. Preko projektov in drugih aktivnosti ponovno vzpostavljamo nekdanje vezi in sodelovanje, ki nam je lahko v obojestransko zadovoljstvo in korist.« D. N.
Program PHARE čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj "Ekološko turistična obogatitev ribnika Vrbje"
Prijaviteljica Razvojna agencija Savinja in njeni partnerji v okviru projekta Phare 2003 »Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje« vabijo k sodelovanju vse, ki bi se želeli
usposobiti za
LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE na območju ribnika Vrbje.
V kolikor se bo prijavilo zadostno število zainteresiranih (najmanj 15 udeležencev), bo usposabljanje potekalo v prvi polovici februarja 2006.
Usposabljanje je brezplačno, udeleženci pa bodo po opravljenem preizkusu znanja pridobili licenco lokalnih turističnih vodnikov.
Vsi zainteresirani lahko pridobijo več informacij na Razvojni agenciji Savinja, Ul. heroja Staneta 3, tel. 713 68 66 (Mirjana Bevanda), faks 713 68 70, oz. ra.savinja@zalec.si, kjer se lahko tudi prijavite. Rok prijave je 15.1. 2006.
Projekt je sofinanciran s strani EU.
POLZELA
nogavice
Življenje je splet različnih dni. Nogavice so splet finih niti, ki s svojo celoto polepšajo nas in naše življenje.
Popestrite in polepšajte svoje dni z nogavicami POLZELA!
Srečno 2006!
grafično oblikovanje tisk
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 20 let
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2006 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER.
Že tretje srečanje gospodarstvenikov
Odpravnine za preboldske tekstilce
Udeleženci srečanja so z zanimanjem poslušali predavanje Dušana Krajnika z Obrtne zbornice Slovenije.
V preboldski dvorani so se na povabilo župana Vinka Debelaka zbrali predstavniki malega gospodarstva in podjetij, ki delujejo na območju Občine Prebold. To je bilo že tretje tovrstno srečanje. Prvič so se zbrali februarja lani in sklenili, da se bodo srečevali vsaj enkrat na leto in se seznanili z delovanjem občine in razmerami, ki vladajo na področju gospodarstva v tej občini.
Lanskoletno srečanje je bilo v znamenju stečaja TT Prebold, tokratno pa je bilo bolj optimistično, saj na pogorišču nekdanje TT Prebold nastaja nova tovarna za proizvodnjo avtomobilskih luči. Prav tako se ohranja pro-
gram izdelovanja nogavic, na industrijskem kompleksu nekdanje tovarne pa imajo oziroma bodo s svojo proizvodnjo pričeli še nekateri.
Z dokajšnim optimizmom je zbranim spregovoril župan Vinko Debelak. Izrazil je veliko zadovoljstvo nad razpletom stečaja TT Prebold in izrekel vse čestitke stečajnemu upravitelju Branku Djor-djeviču, ki je dobro sodeloval z občino in imel vizijo, da je potrebno na prostoru nekdanje tovarne zagotoviti dejavnost, ki bo ustvarjala nova delovna mesta. Z novo tovarno se obeta lepo število delovnih mest, dvesto in več, saj bi se naj proizvodni program širil.
V Občini Prebold je registriranih več kot 230 samostojnih podjetnikov, obrtnikov in več kot 80 podjetij. Njihovo število je v zadnjih letih precej poraslo, vendar vsi skupaj zaposlujejo le približno 700 občanov Občine Prebold, kar je bistveno premalo, da bi se lahko občutno znižala stopnja brezposelnosti. Vsekakor pa so ta mala in srednja podjetja, ki imajo v povprečju zaposlena le dva delavca, nadvse pomembna, saj bi bilo brez njih stanje še slabše. Od lanskega srečanja se je stanje izboljšalo za dober odstotek. Ko se bo v novi tovarni zaposlilo predvideno število delavcev, pa bo odstotek brezposelnih bistveno nižji. Srečanja s preboldskimi go-
Na zadnji seji je nadzorni svet Juteksa ocenil dosedanje letošnje poslovanje kot uspešno. V desetih mesecih so imeli v tem najbolj uspešnem podjetju v Savinjski dolini za 7,9 milijard prihodkov, čisti dobiček pa znašal 1,7 milijarde tolarjev.
Do konca novembra so v Juteksu prodali nekaj več kot 13 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Z 29. decembrom bo Juteks dobil dva nova člana nadzornem
spodarstveniki se je tudi tokrat udeležilo nekaj gostov. Med njimi predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Jani Ulaga, sekretar Danilo Basle in predstavniki Obrtne zbornice Slovenije na čelu s pomočnikom generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije za gospodarski sistem in politiko Dušanom Krajnikom, ki je pripravil tudi krajše predavanje o aktualnih zadevah podjetništva in obrti. Poudarek je dal predvidenim vladnim reformam, ki jih Obrtna zbornica Slovenije podpira. Udeležencem je predstavil, kaj te reforme pomenijo tudi za Občino Prebold. »Težko je sicer prenesti vse tiste visokoleteče besede na en kraj, ki ima okrog 5000 duš, vendar ljudje, ki so v tem kraju, ki potujejo v svet, ki se srečujejo z gospodarskimi problemi bodisi v svojem podjetju bodisi kot zaposleni morajo poznati ta trenutek, v katerem živimo. Slovenija gospodarsko ni tako slabo razvita, kot morda kdo misli. Vendar glede na našo pridnost, na našo sposobnost, tudi lego v EU smo prisiljeni, da ustvarimo nekaj več. Pri tem pa so pomembne tudi reforme, o katerih danes govorim.«
Za prijetno razpoloženje je na srečanju poskrbel Klobasekov Pepi.	D. Naraglav
svetu. Mojco Križaj in Marjana Groffa bosta zamenjala Andrej Žejn iz KD Holdinga in Robert Čehovin, ki trenutno vodi poslovno enoto Hypo banke v Celju, od 1. februarja prihodnje leto pa bo član uprave družbe Triglav naložbe.	T. T.
Ob
nedeljah
zaprto?
Stečajni upravitelj TT Prebold Branko Djordjevič
Stečajni upravitelj Tekstilne tovarne Prebold Branko Djordjevič je za odpravnine preboldskih tekstilcev uspel zagotoviti 250 milijonov tolarjev. Del denarja v višini treh plač, ki so jih delavci prejeli decembra lani, bo vrnil jamstvenemu skladu, preostalo pa so te dni dobili delavci, ki so bili ob uvedbi stečaja še na seznamu delavcev TT Prebold.
Ob uvedbi stečaja, ki je bil sprejet 15. novembra lani, so upniki prijavili za 1,8 milijarde tolarjev dolgov, likvidacijska vrednost podjetja pa je znašala milijardo in 580 milijonov tolarjev. Za okoli 650 milijonov je bilo prednostnih terjatev, obveznosti do delavcev pa so obsegale nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev. Od prodaje stečajnega premoženja se je na računu doslej nabralo več kot 700 milijonov tolarjev, toda kompleks TT Prebold še ni v celoti prodan, dražiti bo potrebno še plemenitilnico, veliko sedem tisoč kvadratnih metrov, po pričakovanju naj bi jo za 80 milijonov prodali prihodnje leto, in upravno stavbo ter nekaj stanovanj na Hrvaškem ter še kaj.
Marca letos je bil na javni dražbi prodan velik del tovarne, kot edini ponudnik se je pojavilo podjetje SAPS iz Slovenskih Konjic, ki je v stoodstotni lasti nemškega koncerna Schefenacker iz Esslingna. Podjetje je po izklicni ceni
346 milijonov tolarjev kupilo nekdanjo predilnico, tkalnico in skladišča s površino 15 tisoč kvadratnih metrov ter pripadajoča zemljišča v velikosti 20 tisoč kvadratnih metrov. Kupec seje tudi obvezal, da bo postopoma prevzel 60 odstotkov ljudi nekdanje tekstilne tovarne, kar pomeni od 100 do 120 delavk. Podjetje SAPS je nemudoma začelo preurejati in opremljati hale za avtomobilsko proizvodnjo. V rekordnem času so obnovili nekdanje proizvodne hale in postorili vse potrebno za zagon nove tovarne.
Stečajni upravitelj Branko Djordjevič: »Vesel sem, da smo v tako kratkem času uspeli zagotoviti nova delovna mesta nekdanjim tekstilkam in tekstilcem in da je to v rokah velikega podjetja, ki ima močno kapitalsko osnovo, ki zagotavlja delo in razvoj. V stečaju počasi zaključujemo prodajo nepremičnin. Tako rekoč smo že prodali 80 do 90 odstotkov premoženja. Nekaj nepremičnin bomo še pustili in to zavestno, ker nimamo kam seliti določenih strojev, ki smo jih že prodali. Predvidoma bo to urejeno do sredine prihodnjega leta, stečaj pa bo trajal nekje do konca leta 2007. Z zbranim denarjem od prodaje poskušamo postopno poplačati upnike. V prvi fazi bomo v sredini decembra poplačali delavce z odpravninami v višini 230 milijonov. To pomeni, da bo vsak delavec v povprečju dobil približno milijon tolarjev. Poleg odpravnin pa bodo delavci prejeli še približno po 50 tisočakov za čas od uvedbe stečaja do dneva, ko so začeli veljati sklepi o odpovedi. V drugi fazi pripravljamo poplačilo hipotekarnih upnikov, torej januarja in februarja, potem pa upamo, da bo ostalo še kaj denarja za poplačilo privilegiranih in navadnih terjatev.«
D. Naraglav
E L K R O
v Žalcu v ERA centru -1. nadstropje,
Velika izbira ženskih in moških hlač, moških oblek, suknjičev, srajc, ženskih plaščev, pletenin, ...
V mesecu decembru posebne ugodnosti: popust 20% in več!
Ob tej priložnosti Vam želimo prijetne praznike.
tel: 710 07 55
Poslanci Državnega zbora so pred kratkim sprejeli nov zakon o trgovini, s katerim so potrdili referendumsko odločitev volivcev, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Trgovci in kupci pa manj kot deset dni pred začetkom novega leta ne vedo, ali bodo v nedeljo, 2. januarja, trgovine odprte ali zaprte.
Nov zakon namreč še ni bil objavljen, zato še ne velja. Po njegovi uveljavitvi bo večina trgovin ob nedeljah zaprtih, razen tistih z majhno površino in trgovin na bencinskih servisih, v hotelih, na letališčih, v bolnišnicah in podobno. Verjetno bodo morali trgovci poskrbeti tudi za nove odločbe o odpiralnih časih.	K. R.
Stanovanjska zadruga Atrij z.o.o.
Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje tel.: 03 42 63 110 faks: 03 42 63 136 e-mail: sz-atrij@siol.net
PRODAMO
NAZARJE
•	gradbena parcela, velikosti 2.300 m2, lepa idilična lega, v prostorskih planih predvidena za gradnjo, cena 35 EUR/m2; ŽALEC
•	dvorana, velikosti 250 m2 z garderobo in sanitarijami, tla izvedena v lepem parketu , cena najema po dogovoru;
•	pisarniški prostori, velikosti 10 do 15 m2, v skupni kvadraturi ca 100 m2, cena najema 8 EUR/m2;
•	več skladiščnih prostorov velikosti 200 - 1000 m2, dober dostop in ostala infrastruktura, cena najema 5-3 EUR/m2.
VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN VELIKO SREČE TER TOPLINE V LETU 2006.
• TURISTIČNI KOTIČEK •
SILVESTROVANJE
L ansamblom T prav; MUZIKANTI in bogatim ògnjemetom
Avtobusna postajTŽalee 31.12.2005 ob 23.00
Pod pokroviteljstvom Občine Žalec organizira Zavod za kulturo, šport In turizem Žalec
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Telefon: 03 710 04 34, faks: 03 712 12 62 E-pošta: zkst.tio@siol.net
INFORMACIJE: TIC ŽALEC, tel.: 03 710 04 34

21. decembra ob 16.30, čarobni kotiček v atriju Savinove hiše
Igrače na potepu, lutkovna igrica,
plesna skupina ZKŠT Pet pedi in Vrtec Šempeter
22. decembra ob 16.30, čarobni kotiček v atriju Savinove hiše
Palček, gledališko-lutkovna predstava, Mini teater Ljubljana
23. decembra ob 16. uri, Dom II. slovenskega tabora Žalec Pika Nogavička in dedek Mraz, otroška predstava, ter prihod Dedka Mraza
VSTOP N« VSE PREDSTAVE PROST!
Priprave na praznike
V pričakovanju božiča
Vsem našim sodelavcem, kupcem in poslovnim pannvijèftàse zahvaljujemo za izkazano zaupanje [etu 20Q5:ter želimo
vesele praznike in sréMi novo leto 2006!
Na najlepše praznike v letu so se s tečajem božičnih pogrinjkov pripravile tudi članice Društva kmečkih žena Ponikva pri Žalcu. S svojim podmladkom pa so izdelovale novoletne voščilnice in različne možiclje oziroma palčke na storžu.
Kot je povedala predsednica društva Zdenka Žager, je tečaj priprave božičnih pogrinjkov potekal pod mentorstvom Marjana Kretiča. Z domiselnostjo in ustvarjalnostjo so naredile veliko najrazličnejših kanapejev in hladnih solat, od mentorja pa so prejele tudi predpasnike in kape.
Tudi otroci so v ustvarjalni delavnici pod mentorstvom Danice Kos pokazali veliko veselja in ustvarjalnega duha, k čemur je veliko pripomogla z idejami in blagom Teja Kompan. Na koncu jih je obiskal celo Miklavž in vsakega tudi obdaril.	K. R.
Otroci so izdelovali možiclje
Gostilna RIMLJAN
Marija Sedminek, s. p.
Rimska cesta 58,3311 Šempeter Tel.: 03/703 12 52
Malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu za zaključene družbe, rojstne dneve
in poroke	, $ j
Vesel božič ter srečno, veselo in zadovoljno V, Q novo leto 2006. Q
Udeleženke delavnice V pričakovanju božiča
Turistično društvo Šempeter je prvo decembrsko soboto organiziralo delavnico z naslovom V pričakovanju božiča. Izdelovanje božič-no-novoletnih aranžmajev je vodila profesorica praktičnega pouka na Vrtnarski šoli Celje Štefanija Kos Zidar.
Delavnica je potekala pod nadstreškom pred vhodom v Rimsko nekropolo. V treh urah je lepo število udeleženk ustvarilo vrsto zanimivih in lepih aranžmajev,

ZASUKOV/CA133/A, 3302 00/21 TIL 03/710 30 S3, FAX: 03/710 36 54 0SM: 041/614 927, 040/614 927
VSEM DOSEDANJIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE IN ŽELIM MIRNE IN LEPE BOŽIČNE
predvsem pa dobilo veliko novih idej in izkušenj.
TD vsako leto organizira tudi prireditev Božična skrivnost v jami Pekel, ki bo letos 25. in 26. decembra od 15. do 18 ure. Nastopili bodo učenci OŠ Šempeter ter številne vokalne in instrumentalne skupine.	D. N.
CENITVE
nepremičnin in premičnin za vse namene.
Hql, d. o. o., Parižlje 15,
•S 03 705 03 20, 041 649 234.

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
ŽELIM VAM PRIJAZNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE.
PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 2006.
Spoštovani!
Kot se izteka to politično in kadrovsko zelo pestro leto 2005, se izteka tudi čas za zbiranje podpisov za referendum o neukinitvi t.i. kosove protikorupcijske komisije, katere zbira naša stranka po vsej Sloveniji . Na to temo bi se rad malo bolj “naslonil”, saj po obljubah gospoda predsednika vlade Janeza Janše v predvolilnem času, da bo zmanjšal obseg birokratskih in drugačnih služb, v tem primeru sicer velja, vendar se mi dozdeva, da ta komisija gospodu premijeju pomeni velik trn v peti, saj ni naklonjena njegovim političnim reformam in razsvetljevanju javnosti o kliantelizmu in drugih korup-tivnih zadevah gospodov na oblasti. Tako je vzporedno ob nastajanju novih strateških svetov in raznih ministerstev brez listnice, za katere so sredstva po hitrem postopku našli takoj in brez potrebnih birokratskih težav, katere moramo prehoditi vsi navadni državljani, tako da so za več kot 200 miljonov SIT hitro našli obvoznico za kapitalistično nastrojene tujce, ki komaj čakajo, da si podjarmijo našo oazo pod Alpami (privatizacija Telekoma, Komunalnih podjetij, Elektra in zdravstva). Hvala lepa gospod Janša.
Seveda bi po novem bil boj proti korupciji gospod Plemeniti, za katerega pa vsi dobro vemo, da bi bila bolj primerna služba za delanje zdrah in iskanje načinov, kako priti na oblast brez politične hrbtenice in brez dobrega programa za državljane in državljanke. Sicer sem pred dnevi dobil vprašanje, kaj je gospod Kos s svojo komisijo že dosegel v tem mandatu. Naj vam povem, da je njegov urad dosedaj podal preko dvesto različnih prijav pristojnim organom,
strankamladihslovenije
s/ys
www.^ns.si
ampak ti organi niso storili ničesar. Tako ni zatajil Kos, ampak politično in kako drugače nastavljeni gospodje, ki ne kažejo volje z delom zaslužiti denarja, ampak opravljajo delo gretja udobnih usnjenih stolov po raznih uradih in tajništvih. V SMS menimo, da je dovolj preplačanih uradnikov po vseh ministrsvih in vodij
različnih kabinetov, in kot se radi pohvalijo pred mano kot delavcem v gostinstvu, da za razliko od mene, ki delam po cele dneve za pol manjši denar, oni z nič ali malo dela prejemajo zelo lepe plače, plus ne tako maloštevilne dodatke in nagrade za uspešno (ne)delo. Tudi jaz bi bil ponosen nase, če bi mi uspelo pristaviti svoj mošnjiček ob tako veliko korito, kot ga ti gospodje imajo.
Zato vam dragi bralci želim srečno in reform polno novo leto, ampak takšnih reform, ki se bodo dotaknile delavnih ljudi v pozitivnem smislu in ne ustvarjanju blaginje za kapital in lastnike miljardnih deležev v podjetjih, katerim mi vsakodnevno nosimo denar in jim plačujemo davke. Pojdite na upravne enote in podpišite pobudo za referendum, saj parlamentarna protikorupcijska komisija pod vodstvom Jelinčiča in njemu podobnih ne pomeni nič drugega, kot da bodo gospodje na položajih kontrolirali sami sebe.
No, pustimo to za ljudi, ki so plačani za to, da delajo v našem imenu in do
7.	januarja oddajmo pobudo za referendum na U.E. Žalec.
Lepo praznujte Božič in Novo leto, bodite v krogu ljudi, ki vas imajo radi in katere imate radi tudi vi.
Pa nasvidenje
Za LO SMS Žalec Smodej Robert
Dedek mraz ‘ma vas rad
Dragi moji! Najbrž se čudite, da Vam kot Dedek Mraz jaz pišem pismo, namesto da bi prebiral Vaša pisma in napolnil, glede na Vaše želje, malhe in obložil Vaše zapečke z darili. Žal so pred vsemi nami težki časi, zato Vam moram napisati teh nekaj vrstic. Morda je to zadnje, kar boste dobili od mene.
V prvi vrsti Vam moram čestitati in voščiti obilo dobrih želja ob prihajajočem novem letu, kajti dvomim, da Vam bom drugo leto to še lahko storil. Prvi razlog je preprost. Na oblasti je trenutno opcija, ki mi grozi z upokojitvijo. Pravijo, da sta moja sopotnika, Miklavž in Božiček, bolj prava, bolj pripravna, bolj reformno naravnana in imata nekomunistično preteklost. Bojim se, otroci moji, da me bodo izbrisali. Drugi razlog je, da bo leto 2006 še leto pred vstopom v reformno obdobje. Leta 2006 Vaši prihranki še ne bodo obdavčeni. Toda temu ne bo več tako s 1.1. 2007. Tudi če ste ves čas v minusu, kot sem jaz, ki vse zapravim za igrače, boste obdavčeni na prihranke. Ko boste dobili plačo, pokojnino, ali pa nadomestilo za nezaposlenost iz socialne in se bo Vaše brezno na transakcijskem računu res pokrilo za nekaj dni, Vas bo dedek Bajuk našel in Vas obdavčil za tisti nekaj fičnikov za tistih nekaj dni plusa. Prvega januarja 2007 Vas bo udarila tudi uvedba eura. Čez noč ne boste več vedeli po koliko je kruh, mleko, jajca, pokemoni, vrtec, elektrika in druge grozo vzbujajoče položnice, ki napadajo naše nabiralnike takoj po prvem. Vsekakor bomo konec meseca z euro luknjo na našem računu ugotovili, da je luknja v primerjavi s tolarsko samo še večja. Pa ne le to. Z uvedeno enotno davčno stopnjo se nam bo podražila vsa hrana, vse zdravstvene storitve in kaj jaz vem, ki sem star, kaj še vse.
Vidite, takšno leto nas čaka čez eno leto, prihodnjega 1. januarja, leto obsorej. Zato izkoriščam to zadnjo priložnost, da Vam voščim dobro, uspešno, zdra-
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
vo in veselo leto 2006, kajti 2007 bo po mojem leto bule, hujšanja in pajčevine v hladilnikih in denarnicah.
V drugi vrsti se Vam moram opravičiti, ker Vas letos ne bom mogel vse obiskati. Trenutno namreč že tretji dan stojim v vrsti na otvoritev enega od največjih diskontov Hofferja v državi. Otvoritev je res sicer šele v soboto, vendar sem rajši prišel par dni prej, ker sem slišal, da imajo samo fino robo po smešno nizkih cenah. Od kar so mi obglavili mojega dobrega soseda, ki mi je le tu in tam namenil kakšne drobtinice za moje revne malčke, se moram znajti sam. Borčevski dodatek so mi ukinili, ker so ugotovili, da se pravzaprav sploh nisem boril, le kot otrok sem bil izgnan v Srbijo. To pa je danes že sumljivo. Bivši komunist, borec, srbofil, ljubitelj jankovičev, rdeča uniforma, debeluharske postave in drugo. Nisem več daleč od islamističnega terorista.
Bojim se, da so mi ure štete, zato Vam skoraj pišem to pismo kot neke vrste testament. Čeravno sem delal reklamo za Coca colo, mi ne zaupajo. Golfa ne igram, zato tudi nimam šanse, da dobim kakšno dobro službo; ali pa, da bi kje srečal mandatarja in mu izpovedal mojo resnico. Tudi kmet nisem, da bi kje sunil kakšno subvencijo, pa še to mi pravi sosed, srednji kmet sadjar, da je lari fari (ali blažev žegen). Tako sem torej na prepihu in čakam, da me minister Gregor zamenja. Če bom še, obljubim, da še kakšno malenkost položim pod Vaše smrečice; v nasprotnem primeru, mi ne zamerite. Nadomestila me bosta Božiček in še prej Miklavž. Otroci bodo sicer nekoliko razočarani, ker bo en striček z darili manj. Pa tudi to ni problem, saj prihajajo nove generacije otrok, ki bodo za Dedka Mraza lahko brali samo v učbenikih, če bodo tiste zverine na ministrstvu za šolstvo spustili mojo prikazen skozi sito šolske cenzure. Pa SREČNO.	Vaš D. M.
Srečno 2006
Ja, dnevi neizmerno hitro tečejo in nezavedajoč se ob vsakodnevnem tempu, ki ga imamo doma, v službi, v javnem življenju, minevajo tudi leta. V teh dneh se bomo poleg vseh lepih, ali pa tudi razburljivih trenutkov poslovili tudi od poslovnega leta 2005.
Kje in kako je krmarila naša SLS , lahko spremljamo iz vsakodnevnih poročil nacionalnih, kot tudi lokalnih medijev. Ob pogledu na anketne raziskave priljubljenosti političnih strank, lahko razumemo, da nam ni potrebno izgubljati vere v prihodnost. Politični barometer nam sicer kaže, da nam včasih priljubljenost pada, v zadnjem času pa je kljub priljubljeni sicer prijateljski desno sredinski stranski, naša SLS v rahlem porastu.
V Slovensko ljudsko stranko smo združeni zato, ker smo prepričani, da nobena druga politična opcija ne postavlja tistih vrednot, tistih rešitev in tistih skupin ljudi, ki nam največ pomenijo. Vrednote, ki so vso zgodovino prežemale politično delovanje Slovenske ljudske stranke, bi lahko označili kot prizadevanje za dobrobit Slovenstva. Za nas je značilno sodelovanje intelektualcev in ljudskih množic, ter posebna občutljivost za socialne pro-
Siovenska ljudska stranka
bleme delavcev, kmetov,ter za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja in ustvarjanje družinam spodbudnih in prijaznih razmer. SLS razume slovenski nacionalni interes kot narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev slovenstva in slovenske države, pri čemer je zdravo gospodarstvo ključ za obstanek in razvoj vseh ostalih dejavnosti.
Če bomo ves čas imeli pred sabo vrednote, ki nas združujejo, vizijo v katero verjamemo, in se zavedali poslanstva, ki ga ima naša stranka v slovenskem političnem prostoru, potem ne bomo imeli nobenih težav pri vsakdanjem soočanju s političnimi izzivi in problemi ter oblikovanju naših stališč in odgovorov. Le na podlagi jasno zastavljenih ciljev lahko gradimo svojo pristnost v medijih kakor tudi v glavah volivcev. Vsem članom, prijateljem in simpatizerjem naše Slovenske ljudske stranke, želimo vesele in zadovoljne božične praznike, ob prestopu v novo sicer volilno leto 2006, pa veliko osebne sreče, zdravja in politične naklonjenosti.
O O Vransko, O O Tabor, OO Braslovče, OO Prebold, OO Polzela, OO Žalec
Janez Jager
Kar nekaj utrinkov iztekajočega leta si bomo zapomnili, saj je minevalo v vsej svoji širini in bogastvu dogajanja. Nekaj jih nosi večjo, nekaj manjšo težo, skupno vsem pa je dejstvo, da smo jih zaznali in razvrstili med spomine, ki jih hranimo vsak zase, vsak na svoj način.
Ker na tem mestu navadno zabeležim tisto, kar se mi zdi pomembno v političnih dogajanjih in aktivnostih, tudi tokrat ne bom opustil ustaljene prakse.
Ko je vlada sprejemala proračun za prihodnji dve leti, smo poslušali neutrudne napade opozicije, kot da v tej državi samo trije ljudje poznajo celoten sistem funkcioniranja financ in državne uprave z vsemi resorji skupaj. Z druge strani so se v strnjenih vrstah postavili sindikati s svojimi voditelji, ki izkoriščajo naivnost delavcev in jim reforme prikazujejo kot razpad socialne države. Na tem segmentu so ljudje zelo občutljivi, saj jim je vladanje zdajšnje opozicije vzelo največ delovnih mest in blaginje. Kar je za zdajšnjo vlado najtežje, je poseg v tiste dele upravljanja z državo, kjer ukrepi navzven niso videti ravno prijetni, a so nujni, kakor Cezarjev prestop Rubikona. V nasprotnem primeru bomo ostali na drugem bregu in neusmiljen tok bo odplavil most.
Iz domačih, lokalnih logov se bom dotaknil sprejemanja proračuna občine Žalec za prihodnje leto. Zaradi disperzije finančnih proračunskih sredstev in reševanja problematike na kratek rok, brez vizije, občinski svet ne more prestopiti Rubikona, kar je slabo in zaviralno za razvoj občine. Razvoj teče skoraj stihijsko in projekti se postavljajo zgolj zaradi njih samih. Pomembnost in prioritete so podrejene političnemu konsenzu, kar prinaša gospodarstvu in splošnemu razvoju nepopravljivo škodo. Skrb zbuja ob tem tudi nesmiselno zadolževanje občine, saj je vlada z novim zakonom, ki omogoča zadolževanje do 20% vrednosti proračuna želela pomagati občinam tako, da poplačajo stare, neugodne kredite oz. terjatve in si opomorejo, ob tem pa izkoristijo ugodnejše, ki so na voljo. A zadržati obstoječe zadol-
SDS
žitve in jih še dodatno razširiti, ker je to pač zakonska možnost, vzrok pa je zgolj politična podpora zaradi nekaj sto metrov ceste, zanesljivo ni modra in gospodarna poteza. Glede na skoraj tri milijarde SIT, kolikor tehta proračun, bi dober gospodar ravnal popolnoma drugače.
12. januarja minevata dve leti od smrti dr. Jožeta Pučnika, velikega Slovenca, utemeljitelja slovenske samostojnosti in demokratizacije. Na teh dveh ključnih programskih točkah je popeljal Demos leta 1990 na prve svobodne volitve in okrog teh dveh točk je kot predsednik zmagovite koalicije Demos zgradil nacionalno in politično soglasje za razglasitev slovenske državnosti. Ko je bil v opoziciji, je bil oster zagovornik pravic manjšine, revnih in odrinjenih, ko je bil na oblasti, je bil človek dialoga. Vsi, ki smo ga poznali smemo biti ponosni, da nam je bilo dano živeti v času, ki ga je tako močno in prepričljivo zaznamoval.
12. januarja bo minilo tudi 16 let od ustanovitve DEMOS-a za spodnjo Savinjsko dolino, a župan Lojze Posedel še vedno nasprotuje namestitvi spominske table v preddverje Gasilskega doma. Spomin na ta dogodek ne bo zbledel, tudi napis na kamniti plošči, ki še ni dobila svojega častnega mesta ne bo izginil. Utegne pa utoniti v pozabo kakšno ime posameznika, ki na dogodke, ko se je rojevala Slovenija, gleda s kančkom prezira. Johann Wolfgang von Goethe je dejal: »Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je svoboden, pa ni!«
Vsem, ki se boste pomudili z branjem teh vrstic, želimo blagoslovljene božične praznike, prijetno praznovanje Dneva samostojnosti in uspešno leto 2006.
Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz
Kdaj nezdružljivost poslanske in županske funkcije?
SOCIALNI

Državni zbor je odločal o noveli zakona o poslancih, ki bi končno ločila župansko od poslanske funkcije. Poslanska skupina Socialnih demokratov je nezdružljivost podprla, vendar glasov ni bilo dovolj. Z 39 glasovi za in 18 proti je namreč vladajoča večina odločila, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo.
Minister za javno upravo je namreč že večkrat opozoril na vprašanje združljivosti funkcij “tudi v vseh tistih primerih, ko župan hkrati opravlja funkcijo poslanca. Osebi v vlogi župana se v večji meri postavljajo v ospredje lokalni interesi, medtem ko bi kot poslanec moral zastopati interese vseh državljanov, zato je v teh primerih bolj verjeten tudi konflikt interesov. Menim, da bi bilo v okviru preverjanja ustreznosti sedanje pravne ureditve nezdružljivosti posameznih funkcij potrebno preučiti tudi možnosti za določitev nezdružljivosti funkcije župana in poslanca.”
Ker je minister za javno upravo že večkrat opozoril na vprašanje nezdružljivosti večina pa jo je kljub temu zavrnila, je naša poslanska skupina dan po sprejemu novele pozvala vlado, ministra za javno upravo in vladajočo koalicijo naj končno uredijo nezdružljivost poslanske in županske funkcije.
Stališče PS Socialnih demokratov o nezdružljivosti obeh funkcij je jasno. Nezdružljivost je treba uveljaviti zaradi uveljavitve delitve oblasti, zaradi preprečevanja nasprotja interesov, da se prepreči kopičenje oblasti in zagotovi enakopravnost med občinami in ker obeh nalog fizično ni mogoče opravljati hkrati. Poslansko delo
prinaša redne vsakodnevne obveznosti, zahteva prisotnost na odborih, komisijah, zasedanjih in sestankih, zahteva pripravo aktov in nenazadnje tudi predstavitev tega dela širši javnosti. Opraviti poln delovni urnik v državnem zboru, prejeti zanj polno plačo in se nato usesti v avto ter opraviti še pol polnega delovnika v domači občini, je možno le v teoriji, v praksi ljudje tega ne zmorejo. Zato pa imamo prakso v tem državnem zboru, da se polnoštevilno zberejo le takrat ob večerih, ko imajo glasovanje. In ker zgledi vlečejo, imamo občutek, da je vedno več poslancev, ki polno poslansko plačo prejemajo samo še za glasovanje in morda še kakšno urico, ki jo posvetijo temu parlamentu.
Zato Socialni demokrati pričakujemo čimprejšnji predlog vlade državnemu zboru za ureditev nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, saj bo takšen ukrep prinesel tudi hitrejši razvoj naše občine.
Pred koncem leta lahko v vrstah Socialnih demokratov zadovoljno napravimo pregled opravljenega dala. Tvorno smo sodelovali pri ukrepih, ki naj bi po našem mnenju prispevali k izboljšanju stanja. Vsi naši predlogi niso bili vedno upoštevani, vendar imamo namen še vnaprej opozarjati na naša stališča pri razvoju družbe.
Vsem bralcem želimo vesele praznike in izpolnitev vseh njihovih pričakovanj v letu ki prihaja. Naslednje leto bo prineslo polno sprememb, zato je prav, da smo na njih pripravljeni ter sodelujemo pri ustvarjanju teh sprememb.	OO SD Žalec
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ŽELIMO
MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2006.
Predsednik občinskega odbora DeSUS Ivan Jelen
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
Otroci otrokom na OS Polzela
Dobrodelni koncert na Ponikvi
Med nastopom otroškega pevskega zbora pod vodstvom Mije Novak
Podružnična osnovna šola Ponikva je v dvorani zadružnega doma na Ponikvi pripravila dobrodelni koncert. V nabito polni dvorani je na začetku koncerta zbranim spregovorila vodja Podružnične osnovne šole Ponikva Katja Bolka in med drugim povedala, da bodo zbrani denar porabili za tehnično opremljenost šole.
Na koncertu se je predstavilo dvanajst glasbenih skupin, zborov in posameznikov ter domača folklorna skupina. Ob zaključku koncerta so zbranim spregovorili še ravnateljica Osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža,
predsednik sveta Krajevne skupnosti Ponikva Ivan Jelen, žalski župan Lojze Posedel in podžupan Janko Kos.
Katja Bolko je povedala, da
so zbrali 300 tisoč tolarjev od vstopnine, srečelova in prodaje božičnih in novoletnih voščilnic, ki so jih izdelali otroci vrtca in šole.	T. T.
V obnovljeni telovadnici polzelske osnovne šole je potekal tradicionalni dobrodelni koncert, namenjen šolskemu skladu za otroke v finančni stiski. Del zbranega denarja so namenili mladim pevskim talentom. Posebnost letošnje prireditve, ob kateri so bile tudi stojnice z otroškimi izdelki iz vrtca in šole, je, da so razširili dobrodelno akcijo tudi
za pomoč otrokom sveta v okviru UNICEF-a. Osrednji gost večera je bil ambasador UNICEF-a pevec Lado Leskovar, kateremu so otroci izročili bon za 179.400 tolarjev in 12 punčk, ki bodo našle nove posvojitelje. V pestrem kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca, Podružnične osnovne šole Andraž, centralne in glasbene šole in tamburaši.
V okviru prireditve so za šolski sklad skupaj z donatorji in sponzorji zbrali 615 tisoč tolarjev. Od prodanih izdelkov na stojnicah so zbrali 123 tisoč tolarjev, od tega bodo polovico namenili šolskemu skladu, polovico pa učencem, ki so ustvarjali izdelke. V prenapolnjeni telovadnici je utripala množica staršev, otrok, dedkov in babic.	T. T.
Dan odprtih vrat in prodajna razstava
Skupina pri izdelovanju čestitk Na II. osnovni šoli Žalec, kjer se izobražujejo učenci s posebnimi potrebami, so v prazničnem decembru pripravili dan odprtih vrat. Lansko leto so v tem času pripravili zani-
mivo kulturno prireditev in v več različnih delavnicah pokazali svoje znanje in ustvarjalnost. Podobno je bilo tudi tokrat.
Starši in drugi obiskovalci so
lahko skupaj z učenci in prizadevnimi delavci šole ustvarjali v likovni, aranžerski in kuharski delavnici ter spremljali vajo pevskega zbora. Posebno priznanje je za učence predstavljalo povpraševanje po njihovih izdelkih. Pri tem so se izkazali kot dobri trgovci, saj se zavedajo, da si bodo z izkupičkom polepšali kakšen dan v šolskem letu.
Prireditev je z veliko prizadevnostjo vseh in podporo ravnateljice Danice Vončina Veligo-šek znova lepo uspela, hkrati pa tudi pokazala, da si otroci in tudi njihovi starši želijo tovrstnih prireditev. Vse, ki ste bili morda letos zadržani, vas otroci in kolektiv vabijo, da se jim pridružite prihodnje leto na isti dan.	D. N.
%
Matke 41, 3312 Prebold
P. E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03/703 12 60, 041 664 448, faks: 03/703 12 66
•	elektroinstalacije
•	meritve
•	toplotna tehnika
•	strelovodi
•	delo na višini - avtodvigalo
•	izkopi z minibagrom
•	veleprodaja elek. materiala
•	javna zunanja razsvetljava
fvELTRAG
Želimo prijetne božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2006!
Strokovno izobraževanje šolskih kuharic
obraževanje je bilo zelo koristno in dobrodošlo, saj se kuharice zavedajo, da je potrebno pozornost posvečati tudi pripravi in okrasitvi omizja. Dejstvo je, da še tako okusno pripravljena hrana ne tekne tako
kot primerno postrežena in okrašena.
Udeležence je motiviralo dobro strokovno vodenje. V vodstvu zavoda Petka, katerega direktorica je Milena Kos, so prepričani, da bodo osvojeno znanje s pridom izkoristili pri vsakdanjem delu v šolskih kuhinjah. D. N.
Zavod Petka šolske storitvene dejavnosti Žalec, ki deluje v Občini Žalec že šest let, redno skrbi za strokovno izobraževanje svojih kuharic. Eno tovrstnih usposabljanj so na miklavževo pripravili v prostorih kuhinje
I.	osnovne šole Žalec. Kuharska delavnica je potekala pod strokovnim vodenjem Simone Pompe. Kuharice so se izpopolnile v pripravi prazničnega peciva in pogrinjkov. Tovrstno iz-
Gledališki klub
Na osnovni šoli Vransko - Tabor že drugo leto poteka poučevanje izbirnega predmeta gledališki klub. V okviru tega predmeta otroci spoznavajo osnove gledališča in igralskega poklica.
V ta namen so pripravili pogovor s trenutno zelo popularnim
igralcem Jernejem Šugmanom, ki je zadnje čase zelo poznan kot Veso iz Naše male klinike. V uvodnem delu so učenci pripravili kratko dramsko improvizacijo, ki je navdušila tako gledalce kot igralca Šugmana.
T. T.
v naših poslovalnicah:
v	v
Levec, Blagovnica Zana Žalec, in SP Prebold.
foto zfömM
Šlandrov tra 41. Žalec"»
Šlandrov trg
Varno in srečno vožnjo ter lepe in prijetne božične ter novoletne praznike!
Srečno 2006!
V Andražu maša za rudarje
Skupno praznovanje
Ob razvijanju filma in izdelavi vsaj 20 fotografij lahko izberete med: brezplačnim filmom (36 pos.) ali brezplačno povečavo (20x30 cm)
Ob tem pa dobite še
DOSEDLA
Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 Žalec tel.: 03/571 70 00, 710 22 00 mob.: 051 640 635, faks: 03/710 22 01 e-mail: matjaz.dosedla@siol.net
Golding klub pomaga
Irena Mužič in Nataša Gaber Sivka ob predaji bona
Golding klub Žalec poleg strokovnih aktivnosti in izobraževanja vsako leto pripravi dve dobrodelni akciji, izkupiček pa nameni tistim, ki so po presoji članov pomoči najbolj potrebni. Letošnji prvi humanitarni prispevek v višini 456 tisoč tolarjev so izročili slovenskemu berlinskemu duhovniku Izidorju Pečovniku - Doriju za pomoč pri organizaciji letovanja slovenskih otrok na De-
belem rtiču. Drugo humanitarno akcijo pa so izpeljali ob koncu leta, izkupiček v višini 300 tisoč tolarjev pa namenili Društvu Želva-Eureka Žalec, ki združuje mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce. Svoj prispevek so vodji društva Nataliji Zupančič izročili predsednica Golding kluba Irena Mužič, Nataša Gaber Sivka in župan Občine Žalec Lojze Posedel.
T. Tavčar
sama skrbela, da sta bila hiša in vrt vedno v cvetju in lepo urejena.	D. Naraglav
Tudi zaplesali so.
V novi dvorani šempetr-skega gasilskega doma so se pred dnevi zbrali vaščani Sp. Grušovelj z namenom, da skupaj preživijo nekaj prijetnih uric. Sodoben ritem življenja namreč vse bolj odtujuje tudi sosede. Ni več tiste pristne vaške idile, prijetnih večerov na vasi, ki so zbliževali in dajali življenju v vaški skupnosti tradicionalno vsebino.
Sokrajanke in sokrajane je
uvodoma pozdravila organizatorka srečanja in predsednica vaškega sveta Sp. Grušovelj Darja Četina. V nadaljevanju je udeležencem srečanja spregovoril predsednik KS Šempeter Jože Randl. Dejal je, da je bil zelo vesel povabila, saj so tovrstna srečanja zelo pomembna za negovanje dobrih medsebojnih odnosov. V nadaljevanju je nekaj besed namenil uresničevanju zastavljenih ciljev razvoja krajevne
Albina s hčerjo Jožico ter gostoma Pavlo Artnik in Petrom Skrabarjem
Albina Cvikl iz Šempetra je pred dobrim tednom dni praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta jo obiskala predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Pavla Artnik in podpredsednik sveta KS Šempeter Peter Škrabar.
Albina Cvikl živi v svoji hiši v Vrtni ulici. Ime ulice je zelo primerno, kajti njena ljubezen je prav vrt ob hiši. Čeprav ji leta ne prizanašajo, se kljub temu z velikim veseljem posveča temu koščku zemlje in cvetlicam, ki lepšajo njen dom. Tu spomladi in vse do jeseni vsrkava življenjsko energijo, marsikaj pa pridela tudi za v lonec. Njena jesen življenja je tako lepša in prijaznejša, k temu pa v veliki meri prispevajo hči Jožica in zet Rihard, ki skrbita zanjo in jo pogosto obiskujeta, ter vsi, ki jo imajo radi.
Albinina pot ni bila postlana z rožami. Rojena je bila v kraju
Maharovec pri Šentjerneju na Dolenjskem. V družini je bilo devet otrok. Že v rani mladosti jo je pot zanesla v Savinjsko dolino, kjer je dobila delo pri tedanjem veleposestniku Korunu v Šempetru. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža, ki je delal kot vrtnar. Slednji je imel na tem področju že veliko izkušenj, saj je pred tem opravljal tovrstna dela v graščini Klošter. Poročila sta se in v zakonu so se jima rodili trije otroci. Družinsko srečo je po 19 letih skalila tragična smrt najstarejšega sina. Kasneje je zgubila še moža. V oporo sta ji bila hči Jožica in sin Ivan z družinama. V začetku letošnjega leta pa je izgubila tudi sina Ivana.
Ljubezen do zemlje, rož in dela na vrtu je v njej usidrana že od rane mladosti, zagotovo pa ji je dal dodatno spodbudo njen mož. Z veliko skrbjo in spoštovanjem je po moževi smrti
Urejanje vrta najljubše opravilo
skupnosti, kar je v pretežni meri odvisno od proračunskega denarja. Poudaril je, da se v Občini Žalec vlaga veliko denarja v šolstvo, kar je zagotovo ena od prednostnih nalog. Nekoliko manj denarja je za komunalne storitve, tako da težje sledijo vsem željam in potrebam v posameznih krajih.
Za prijetno vzdušje na srečanju pa so poskrbeli člani ansambla Krajcarji.	D. N.
Janez Furman med blagoslovom sv. Barbare
Poseben odbor pri Društvu upokojencev v Andražu nad Polzelo je ob godu svete Barbare, zavetnice rudarjev, pripravil praznovanje s sveto mašo. Srečanja se je udeležilo okoli sto aktivnih in upokoje-
nih rudarjev iz polzelske občine.
Zbrali so se pred cerkvijo, kamor so prinesli tudi kip svete Barbare, ki ga je blagoslovil andraški župnik Janez Furman, blagoslovil pa je tudi vse
rudarje. Ob spremljavi godbe Premogovnika Velenja so odšli v cerkev, kjer je bila sveta maša, zaključili pa so z družabnim srečanjem. Srečanje so s krajšo veseloigro o življenju rudarjev popestrili člani domače dramske skupine pod vodstvom Antona Satlerja. Slovesnosti sta se udeležila tudi polzelski podžupan Simon Ograjenšek in predsednik uprave Premogovnika Velenja Evgen Drvarič, med rudarji pa je bil poslanec v državnem zboru Ivan Jelen. Tokratno praznovanje v Andražu nad Polzelo ni bilo prvo, bilo pa je najbolj slovesno in množično doslej. Za to ima zasluge tudi župnik Janez Furman, ki je kar devet let služboval v Velenju.	T. Tavčar
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, b 703 30 30; trgovina Žalec Tr 713 30 82; slaščičarna Žalec b 713 30 83; trgovina Griže b 713 30 80; slaščičarna Petrovče b 713 30 84; trgovina Ostrožno b 428 20 60; trgovina Vrbje s 713 30 86; bar Vrbje s 713 30 87; slaščičarna Šempeter n 703 30 46; slaščičarna Polzela b 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze b (01) 834 70 12.
Spoštovani kupci!
Leto se izteka. Še deset dni nas loči od najdaljše noči v letu, ko si bomo ob kozarcu penine ali katere druge žlahtne kapljice izrekli vse najlepše za leto 2006 in se poslovili od starega leta. Za nekoga je bilo lepo, uspešno, veselo, za drugega morda težko, polno preizkušenj in žalosti. Vzeti ga moramo takšnega, kot je bilo, in upati, da bo to, ki je pred nami, drugačno, lepše polno veselja, zdravja in lepih trenutkov. Za nekaj tega vam obljubljamo, da bomo poskrbeli v našem kolektivu, saj bo slogan
Zvestoba se nagrajuje
tudi v prihodnjem letu naš prepoznavni znak, ki bo dobil svojo potrditev na vaši in naši prireditvi za zvestobo v okviru Vranskih poletnih večerov, kjer bo znova veselo in prijetno.
Želimo vam lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2006.
Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnje!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
♦
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o.
GEEfflS
december 2005
PO DOLINI
Ansambel ZAKA’ PA NE navdušil
Hmeljska princesa je uspešnica
Ansambel Zaka' pa ne je v Taboru pripravil promocijski koncert.
V Domu krajanov v Taboru so konec minulega meseca člani glasbene skupine Zaka’ pa ne pripravili promocijski koncert prve zgoščenke in kasete. Njihova glasba je nekaj posebnega. Z njo so navdušili občinstvo v dvorani in upajo, da bodo dobro sprejeti tudi drugje.
Ansambel Zaka’ pa ne sestavlja sedem glasbenikov s celjskega območja. Sedež ansambla je v Taboru, od koder sta člana Blaž Lesjak, ki igra kontrabas, bariton in poje, ter Gašper Jaz-binšek, ki igra na diatonično in klavirsko harmoniko ter klaviature. Ostali člani ansambla
so Srečko Pajk - kitara; Matej Vidovič - klarinet, saksafon, vokal; Rok Smrke - trobenta, bobni, vokal; David Raček - solo kitara, vokal in Merjetka Žogan - vokal. Uspešno sodelujejo s Serbi.
Kot pravijo, imajo največ izkušenj z igranjem na veselicah, sindikalnih zabavah, porokah ... Ponavadi jih medse povabijo tisti, ki cenijo »musko v živo« in nekoliko drugačen repertoar.
»Ker smo člani že dolgo v glasbenih vodah, vemo, da je najpomembnejše poslanstvo glasbenika zabavati in s kakovostno izvedeno glasbo
glasbeno zadovoljiti občinstvo. Glasba na našem prvem glasbenem izdelku je zelo raznovrstna. Prav to pa je tisto, kar želimo. Nočemo, da bi nas kdor koli predalčkal, ker smo to enostavno mi. Nismo in nočemo biti nasledniki ne enih in ne drugih, ta projekt je odraz našega dojemanja glasbe in takšnega tudi želimo predstavljati javnosti. Naša pot ni lahka. Povsod se je treba dokazovati, prepričevati ljudi, da nismo metalci ne pankerji. Ker pač nismo v gorenjskih nošah in imamo svoj način interpretiranja glasbe. Vsekakor pa smo veseli, da je ogromno ljudi, ki jim je naša glasba všeč in nas pri našem delu podpirajo. Tudi z mediji je v glavnem tako, le da imajo ti ostre mejnike v zvrsteh glasbe. In ker smo na nek način okronani kot »govedarji«, nismo primerni za njihovo programsko shemo,« pravita Rok in Blaž.
Vsekakor pa upajo, da bo k poznavanju njihove glasbe veliko pripomogel ta projekt in da bodo s svojo glasbo bogatili slovensko glasbeno sceno.
D. Naraglav
Simpozij o slovenski ljudski pesmi
V Sloveniji in zamejstvu deluje mnogo skupin in posameznikov, ki se ukvarjajo z ljudskim petjem. Tudi v okviru Kulturno prosvetnega društva Šešče deluje skupina ljudskih pevcev Šest še. Slednji so podali pobudo o organizaciji simpozija o slovenski ljudski pesmi v Preboldu in ga skupaj s svojim umetniškim vodjem Janušom Rasiewiczom v januarju letos uspešno izpeljali. Takrat so izrazili željo, da bi simpozij pripravili vsako leto. Njihova prizadevanja se uresničujejo, saj 14. januarja 2006 pripravljajo drugi tovrstni simpozij. Dan pred tem, v petek, 13. januarja, bodo ob 19. uri v Gar-nem šport hotelu v Preboldu, kjer bo potekal tudi simpozij, odprli razstavo članov Likovne
sekcije KUD Žalec. Razstavljali bodo Janko Melanšek, Marta Vošnjak, Jožica Sovine, Stela Muzlovič, Breda Oberžan, Danijel Klinc, Dušan Kovač, Barbara Dimeč, Viki Lešnik, Marko Fužir, Uroš Koceli, Mojca Kuzman, Irena Čmer, Majda Smerkolj in Franc Kadivnik. Na simpoziju, ki se bo začel ob
9.	uri, bodo predavali Marija Stanonik, ki bo spregovorila o vlogi Antona Martina Slomška v slovenskem ljudskem pesništvu, Ljoba Jenče, ki bo govorila o slovenski ljudski pesmi na Notranjskem, ter mag. Martina Piko Rustia s sodelavcema prof. Egijem Gašperšičem in Tonetom Ivartnikom iz Krščansko kulturne zveze Urban Jarnik iz Celovca, ki bodo predstavili zbirko Pesmi in napevi Milke Hartmanove.
Simpozij bo potekal v dveh delih. V dopoldanskem delu bodo predavanja, drugi del simpozija pa je namenjen vprašanjem, odgovorom in diskusiji. Za prijeten zaključek bodo poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Prebold.
Tudi nedelja, 15. januarja, bo v znamenju simpozija. Ob 10. uri bo sveta maša z ljudskim petjem v farni cerkvi sv. Pavla, ki jo bo daroval nadškof in metropolit monsinjor dr. Alojz Uran. Na trgu bodo v tem času postregli z domačimi dobrotami na stojnicah. Ob 15. uri pa se bo v preboldski dvorani pričel koncert Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Posebni gostje bodo legendarni Beneški fantje.
D. Naraglav
WWW.FOTORIZMAL.COM
Im ,
f
LTiHWDICl!lAgZNaiiitlEafeV«BHiCTAl
MIREN BOŽIČ IN 'VITO NOVO LETO 2006 g ŽELI KOLEKTIV OTO STUDIA RIZMAL
Žalec tudi v novem stoletju nadaljuje s tradicijo operetnega mesta. Ob 20-letnici Doma II. slovenskega tabora je Zavod za kulturo, šport in turizem v lastni produkciji in ob pomoči pokroviteljev na oder postavil opereto v treh dejanjih Hmeljska princesa, katere avtor je Radovan Gobec in ki je krstno uprizoritev doživela leta 1933 v Žalcu, kjer je bila tudi napisana.
Ljubiteljem operet so še vedno v spominu spevni songi Radovana Gobca iz operete Planinska roža in najbrž je tudi to razlog, da so bile vse decembrske predstave razprodane, premiera pa je bila namenjena posebej tistim, ki so povezani z gradnjo in delovanjem žalskega kulturnega doma. 26. decembra bodo pripravili dodatno predstavo, v januarju pa sta že določena datuma ponovitev.
Dirigent operete je Žalčan Franci Rizmal, režiser pa Ce-
ljan Miha Alujevič. Operetni orkester in zbor sta bila sestavljena posebej za to priložnost, zbor je pripravil zborovodja Matjaž Kač. Verjetno je odveč dodati, da v glavnih vlogah blestita Andreja Zakonjšek, ki je s svojim liričnim sopranom kljub mladosti že uveljavljeno ime v svetu opere, prav tako pa Marjan Trček, ki v vlogi vzgojitelja osvaja srce mlade Danice, hmeljske princese. Odlični so tudi Borut Alujevič kot graščinski upravitelj, Jožica Ocvirk
v vlogi njegove žene, Vida Lindič kot operna pevka Vila Zora, Rok Šošter, Dani Slogar in Primož Krt v vlogi snubcev oziroma hmeljskih trgovcev, pa Henrik Čuvan in Dušan Banko kot novinarja, Klara Kobe in Jure Hrovat kot služabnika, čeprav najmlajša, pa je zagotovo več kot kos svoji vlogi tudi deklica Hana Cimperman. Za očem všečne kostume je poskrbela Ivana Stanič, za koreografijo pa priznana celjska koreografinja Ana Vovk Pezdir.	K. R.
Najvišje priznanje PZS Magdi Ježovnik
Med letošnjimi dobitniki naj višjih priznanj Planinske zveze Slovenije je bila tudi Magda Ježovnik, članica Planinskega društva Zabukovica. Na prireditvi Planinske zveze v Bovcu 11. decembra 2005 je za dolgoletno vsestransko aktivno delo v PD, posebej na področju vzgoje mladih, prejela svečano listino PZS.
Vse od leta 1975 pa do upokojitve je bila mentorica planinske skupine na Osnovni šoli Griže, tudi po upokojitvi je pomagala pri mentorstvu, organizaciji izletov, planinske šole in do lanskega leta planinskih taborov.
Z mladimi je sistematično hodila in opravila različne vezne poti v Sloveniji in Jugoslaviji, pod njenim sovod-stvom je PD Zabukovica leta 1983 organiziralo prvi tabor mladih planincev v Logarski dolini. Vse do leta 2004 je sodelovala pri izvedbi vseh planinskih taborov.
Pod njenim mentorstvom se je na šoli izvajala akcija PIONIR PLANINEC oz. kasneje MLADI PLANINEC, bila je soorganizatorica planinskih šol, pod njenim mentorstvom je veliko mladih opravilo PLANINSKO ŠOLO, prav tako so pod njenim
mentorstvom otroci začeli tekmovati v orientaciji, nekateri so postali tudi republiški prvaki v orientacijskem teku, udeležili so se tudi svetovnih prvenstev.
Tako kot je v času službovanja na osnovi šoli vodila mlade planince po hribih in jih vzgajala v duhu planinstva, sedaj vodi skupino starejših za samopomoč, med njihovimi aktivnostmi so tudi krajši izleti v hribe. Hkrati pa je aktivna tudi pri aktivu upokojenih učiteljic, občasno organizira kakšen izlet ipd. Sodelovala je pri sestavi raziskovalne naloge o planinstvu in brošure Planinstvo v našem kraju, prav tako je leta 2004 skupaj s kolegico Bredo Veber napisala in izdala knjigo GRIŽE, v kateri je med drugim opisana zgodovina planinstva v kraju Griže, predstavljeni delo planinske skupine na osnovni šoli in tekmovanja v orientaciji... Člani planinskega društva Zabukovica smo veseli in ponosni, da je naša Magda prejela najvišje priznanje PZS in ji čestitamo!	L. I.
Rudarska maša
Rudarji v uniformah v cerkvi na Ponikvi.
Na Ponikvi pri Žalcu so bodo praznovali god sv. se letos prvič odločili, da Barbare, zavetnice ru-
darjev. K maši so povabili aktivne in upokojene rudarje, ki so se srečanja udeležili v zelo lepem številu. Rudarji so se zbrali pred Slomškovim domom, od koder so v procesiji skupaj z župnikom Tonetom Krašovcem odšli v cerkev. Praznovanje naj bi postalo tradicionalno, zato so določili petčlanski odbor, ki bo vsako leto poskrbel, da bo na praznovanje prišlo še več rudarjev.	D. K.
NAPOVEDNIK
december 2005
OBČINA ŽALEC
Nedelja, 1. januar, ob 1. uri
Bukovica po polnoči;
zbirno mesto: parkirišče pri Žani
(Planinsko društvo Žalec,
041 705 378).
Ponedeljek, 2. januar, ob 9. uri
8. novoletni zimski planinski pohod;
zbirno mesto pri mostu v Kasazah (Planinsko društvo Liboje,
03 714 04 53 in 03 7 14 03 56).
Sreda, 4. januar, ob 18. uri
odprtje razstave fotografij Jureta Kravanje;
avla Doma II. slovenskega tabora Žalec;
razstava bo na ogled do konca meseca januarja (TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Četrtek, 5. januar, ob 18. uri
odprtje razstave keramike Jaroslava Hrustalenka;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do konca meseca januarja.
(TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Petek, 6. januar, ob 17. uri
planinski pohod na Goro; start pri mostu čez Hudinjo (Planinsko društvo Galicija,
031 244 771).
Sobota, 7. januar, ob 7. uri
Osankarica;
odhod izpred PD Zabukovica ob
7.	uri,
avtobusna postaja v Žalcu 7.15 (Planinsko društvo Zabukovica, 041 698 740).
Sobota, 7. januar, ob 8. uri
Šaleška planinska pot 4; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Galicija,
041 662 883).
Sobota, 7. januar, do 8. do 12. ure
kmečka tržnica s sejmom Pod lipami;
središče vasi Gotovlje (Turistično olepševalno društvo “Lipa” Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 7. januar, od 8. do 13. ure
bolšji sejem; tržnica Žalec (Marin, 03 571 75 50).
Ponedeljek, 9. januar, ob 20. uri
gledališki abonma PONEDELJEK in izven:
Fadil Hadžič, Državni lopov, komedija
(Moje gledališče Ljubljana); dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 2.500,00 SIT (TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Torek, 10. januar, ob 20. uri
gledališki abonma TOREK in izven:
Fadil Hadžič, Državni lopov, komedija
(Moje gledališče Ljubljana); dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 2.500,00 SIT (TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Četrtek, 12. januar, ob 17. uri
cicibanov abonma in izven:
Ivica Simič (po motivih Hansa Christiana Andersena),
Princeska na zrnu graha (GOML Ljubljana); dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 800,00 SIT (TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Petek, 13. januar, ob 18. uri
ponovoletni koncert Godbe Liboje z gosti; dom Svoboda Liboje (Kulturno društvo Godba Liboje, 041 754 871).
Sobota, 14. januar, ob 10. uri
10.	mednarodni novoletni karate turnir;
telovadnica I. osnovne šole Žalec (Karate klub Žalec, 041 743 022).
Sobota, 14. januar, ob 10. uri
turnir v malem nogometu (povabljene ekipe do U 12); telovadnica OŠ Šempeter (TVD Partizan Šempeter,
041 411 322).
Sobota, 14. januar, ob 19. uri
razglasitev najuspešnejših karateistov
in karateistk ter klubov v letu 2005;
dvorana Gasilskega doma Žalec (Karate klub Žalec, 041 743 022).
Sobota, 14. januar, ob 19.30
ponovoletni koncert Godbe Liboje z gosti;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; predprodaja vstopnic v knjižnici Žalec
(Kulturno društvo Godba Liboje, 041 754 871).
Nedelja, 15. januar, ob 20. uri
5 ŽENSK.COM, komedija, gostovanje Špas teatra, za izven; Dom II. slov. tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
Torek, 17. januar, ob 17. uri
mladinski abonma OŠ Petrovče, OŠ Livada Velenje in izven:
Desa Muck, Blazno resno zadeti, (Prešernovo gledališče Kranj); dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 1.200,00 SIT (TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Četrtek, 19. januar, ob 18. uri
predavanje o Avstraliji;
OŠ Šempeter
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Četrtek, 19. januar, ob 20. uri
abonma narodno-zabavne glasbe in izven:
ANSAMBEL KORENINE in MLADI DOLENJCI; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 2.000,00 SIT (TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Sobota, 21. januar, ob 8. uri
Šaleška planinska pot 5; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec,
041 736 157).
Sobota, 21. januar, ob 19.30
Črna komedija (gostovanje AG Vrba);
Hmeljarski dom KZ Petrovče, vstopnice 1.000,00 SIT - slaščičarna Brglez, trgovina Bala, trafika Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
03 570 76 08).
Nedelja, 22. januar, ob 17. uri
Hmeljska princesa, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 3.000,00 SIT (TIC Žalec, tel.: 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Petek, 27. januar, ob 18. uri
literarni večer: predstavitev pesniške
zbirke Ivana Dobnika Rapsodija v mrzli zimi Savinova hiša; vstopnine ni
(TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si),
Sobota, 28. januar, ob 7.30
ženski pohod na Paški Kozjak; zbirno mesto pri cerkvi v Galiciji (Planinsko društvo Galicija,
031 244 771).
Sobota, 28. januar, ob 8. uri
Šmohor;
odhod izpred Nekropolisa (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 28. januar, ob 19. uri
Hmeljska princesa, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 3.000,00 SIT (TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zavod-kstz.si).
Nedelja, 29. januar, ob 15. uri
veselo popoldne z Vaško godbo Hramše in gosti;
Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija,
031 674 799).
?
OBČINA PREBOLD
Sobota, 7. januar, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 7. januar, ob 19. uri
tekma II. SKL ČLANI -PREBOLD : RUŠE; športna dvorana Prebold (KK Prebold).
Nedelja, 8. januar, ob 8. uri
zimski pohod v Marija Reko;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 13. januar, ob 18. uri
predavanje dr. Boža Repeta Slovenci v 20. stoletju;
Garni šport hotel Prebold;
ZND Prebold
(Vladimir Skok, 572 46 17).
Petek, 13., do nedelje, 15. januarja,
MEDNARODNI SIMPOZIJ O SLOVENSKI LJUDSKI PESMI; Občina Prebold in Kulturno društvo Šešče:
-13. januar ob 19. uri
Garni šport hotel Prebold; odprtje razstave likovnih del članov
Likovne sekcije KUD Žalec.
- 14. januar ob 9. uri
Garni šport hotel Prebold; mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi.
-15. januar ob 10. uri
sv. maša z ljudskim petjem v cerkvi
sv. Pavla v Preboldu, ki jo bo daroval
nadškof in metropolit dr. Alojz Uran.
-15. januar ob 15. uri
dvorana Prebold -Z ljudsko pesmijo v novo leto.
Petek, 20. januar, ob 20. uri
gledališki abonma;
Aleš Valič: Al’ en al’ dva; Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 21. januar, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. januar, ob 19. uri
tekma II. SKL ČLANI -PREBOLD : RUŠE; športna dvorana Prebold (KK Prebold).
Petek, 27. januar, ob 17. uri
otroški abonma Sončni kralj Čombo; gledališče Loški oder;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
OBČINA POLZELA
Sobota, 7. januar, ob 7. uri
28. pohod po poteh Pohorskega bataljona - Osankarica;
zbirališče pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 21. januar, ob 9. uri
24.	pohod ZDRAVJU NAPROTI; zbirališče na železniški postaji na Polzeli
(Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Nedelja, 29. januar, ob 14. uri
IGRE NA SNEGU;
Ovčja jama - park Senek (Alenka Žnidar, 031 795 685).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 2. januar,
novoletni pohod na Dobrovlje; start ob 8. uri pred Občino Braslovče;
županov čaj na Dobrovljah zagotovljen
(Martin Slemenšek, 041 312 017)
Nedelja, 8. januar,
zimski pohod na Reško planino (664 m)
(Joži Marovt, 041 570 151).
Petek, 20. januar,
4.	predstava občinskega gledališkega abonmaja v Kulturnem domu Letuš; komedija v izvedbi KD Galicija: Sobota greha;
Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 21. januar,
pohod Zdravju naproti na Goro Oljko (733 m)
(Miha Brinovec, 031 211 466).
Sobota, 28. januar, ob 19. uri
»Za vsakogar nekaj« v Zadružnem domu v Braslovčah; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 28. januar,
Peca (2125 m) in gradnja snežnih gradov pod Peco (Joži Marovt, 041 570 151, za gradove Petra Kumer,
031 834 878).
Telefon: 03/712 12 80
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
Torek, 10. januar, ob 17. uri
Irena Štusej Z NOVO PRAVLJICO V NOVEM LETU (za otroke nad 5 let).
Četrtek, 19. januar, ob 18. uri
potopisno predavanje Andreje Rustja
(ki se je gotovo spominjate po izjemnem predavanju o Inuitih) KAMBOĐA.
Četrtek, 26. januar, ob 18. uri
predstavitev knjige upokojenih učiteljic in učiteljev -tudi iz Savinjske doline SPREHOD SKOZI ČAS;
Dokumenti nekega časa.
Naj bo leto 2006 leto moči in odgovornosti zanjo ter leto zaupanja ... tudi v naše programe.
Želimo, da bi prijetno preživeli decembrske osebne, družinske praznike in dan samostojnosti, naš skupni veliki praznik.
Zavod za kulturot šport in turizem Žalec
Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini
vabi na
B0Z3CR0 SKMVR0ST
v	mn PEKEL
v nedeljo, 25., in ponedeljek, 26. decembra 2005, od 15. do 18. ure.
'	~	'	V ''	"j -
V jamo lahko vstopate do 17.30 ure.
Vstopnina za odrasle je 750 tolarjev, otroci do 14 let imajo vstop prost.
Poskrbite za primerno obutev!
Informacije: 031/645-937. www.td-sempeter.si
Turistično društvo Šempeter v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec
Prijetne božične in novoletne j praznike vam želi j
TV
■p,.... , t
SAVINJSKA,TV Kanal 25, kps Žalec
Midva skozi objektiv
Avtorja razstave Valentina in Boris Šket
Zadnja letošnja razstava v Sa-vinovem likovnem salonu, ki je bila obenem uvod v praznovanje 20-letnice Doma II. slovenskega tabora in uvod v čas, ko staro odhaja, novega pa še ni, je bila razstava fotografij s pomenljivim naslovom Midva zakoncev Valentine in Borisa Šketa iz Žalca. Kot je povedala Lidija Koce-li, programska direktorica
za kulturo ZKŠZ Žalec, so s to razstavo želeli pokloniti obiskovalcem nekaj toplega, nekaj, kar bo vabilo v naš intimni svet.
Po besedah Lidije Koceli se zakonca Šket s fotografijo ukvarjata že vrsto let, zlasti Boris, ki je bil učitelj tehnične vzgoje in ves čas tudi mentor fotografskih krožkov v šolah. Vedno je sledil tistemu, kar je
bilo na področju fotografije novo in posebno. Valentina je pravzaprav njegova učenka in kadar se pogovarjata o fotografiji, Boris rad uporabi tisti rek, ki pravi, da je dober učitelj tisti, ki ga učenec prekosi. Skupaj sta pripravila že 15 razstav, Valentina pa je imela tudi 4 samostojne. Sodelujeta na številnih razpisih, razstavljata povsod po Sloveniji, se nenehno izobražujeta, njuno delo pa je deležno dobrih ocen. Pri tokratni razstavi pa ne gre za ocenjevanje njunega dela, temveč za darilo k prazničnemu vzdušju.
Ob odprtju sta v kulturnem programu s poezijo na temo midva nastopila Neja Petek in Jaša Koceli, na harfo pa je zaigrala Urška Križnik. Razstavo, kije na ogled do 31. decembra, je odprl žalski župan Lojze Posedel.	T. Tavčar
Ta veseli dan kulture
25 let ŽPZ Gotovlje
Ženski pevski zbor Gotovlje z zborovodkinjo Anjo Jezernik in člani tamburaškega društva Feniks iz Celja
Letos mineva 25 let od ustanovitve Ženskega pevskega zbora v Gotovljah. Ob jubileju je zbor pripravil jubilejni koncert.
Prva predsednica in ustanoviteljica zbora, ki je takrat združeval 25 pevk, je bila Albinca Verdnik. V zboru še vedno prepeva enako število pevk. Danes zbor vodi zborovodkinja Anja Jezernik, predsednica zbora pa je Irena Krajnc.
Na prireditvi ob jubileju so nastopile pevke Ženskega pevskega zbora in Moški pevski zbor iz Gotovelj, učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje ter Tamburaško društvo Feniks iz Celja. Nastopajoče in poslušalce v dvorani zadružnega doma v Gotovljah je uvodoma nagovorila predsednica KD Gotovlje Tatjana Žgank Meža, ki se je zahvalila vsem članom društva, še posebej članicam
ŽPZ za uspelo in dobro obiskano prireditev. Čestitke ob jubileju je pevcem izrazil tudi žalski župan Lojze Posedel. Pesem je tista, ki povezuje ljudi, okoli nje se stkejo številna prijateljstva, prijetni, nepozabni trenutki in užitki in vse to je bilo moč čutiti na prireditvi v Gotovljah, ki jo je spremljala tudi priložnostna razstava. Ob jubileju so člani KD izdali tudi zgoščenko.	T. T.
V spomin na rojstni dan Franceta Prešerna, 3. decembra, Slovenci že nekaj let praznujemo Ta veseli dan kulture. Praznik se je prijel in vse kulturne ustanove ta dan na široko odpirajo vrata ustvarjalnosti. Tudi v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu je bilo v počastitev praznika veselo.
Ob tem dnevu so predstavili knjigo domačina Jožeta Galiča Zaradi pesmi. Uvod v večer je pripravila Jolanda Železnik, kaj vse se je v avtorjevem življenju dogajalo zaradi pesmi, pa je doživeto, kakor ga poznamo s televizijskih in drugih nastopov, pripovedoval in bral od-
Jolanda Železnik, Jože Galič in Cita Galič
lomke avtor sam. Nekaj veselih ljudskih je zapel ob spremljavi žene Cite Galič, mojstrice na citrah, in zaigral na orglice. K pisanju knjige sta ga navduši-
la otroka Marko in Katarina, ki prav tako kot starša ljubita glasbo. Pogosto nastopajo skupaj in razveseljujejo občinstvo doma in po svetu. T. Tavčar
Peli zbori žalske dekanije
Mešani cerkveni pevski zbor Župnije Griže, ki ga vodi Gabrijela Gojzdnikar.
V polzelski župnijski cerkvi je bila pred dnevi revija cerkvenih pevskih zborov dekanije Žalec. Na njej je nastopilo deset zborov. Zapeli so Mešani pevski zbor Župnije Polzela pod vodstvom Mije Novak, zbor MCPZ sv. Jurij Župnije Gotovlje pod vodstvom Mojce Florjančič, Župnije Griže pod
vodstvom Gabrijele Gojzdnikar, zbor Matere Božje Petrovče pod vodstvom Marte Strahovnik, Župnije Šempeter pod vodstvom Mirka Škofleka, zbor Župnije sv. Nikolja Župnije Žalec pod vodstvom Marte Strahovnik in zbor Oljka Župnije Polzela pod vodstvom Marka Slokarja ter moška pevska
zbora Župnije Polzela pod vodstvom Mije Novak in Župnije Šempeter pod vodstvom Nives Halužan.
Dekan Jože Kovačec se je zahvalil vsem zborovodjem, organistom in pevcem s priliko iz pisma o talentih. Ob zaključku so družno zapeli pesem Mogočno se dvigni nam spev iz srca. T. Tavčar
Libojska revija NZA med najstarejšimi
Že 33 let je v Spodnji Savinjski dolini zadnja novembrska nedelja v znamenju narod-no-zabavne glasbe. Za to so zaslužni člani nekdanjega ansambla Veseli Libojčani in člani Kulturnega društva Svoboda Liboje, ki vsako leto organizirajo tradicionalno revijo narodno-zabavnih ansamblov. Libojska revija je tako po njihovi zaslugi tretja najstarejša prireditev na področju narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Starejša sta le Ptujski in Števarjanski festival.
Tudi letošnjo revijo, ki sojo pripravili ob 14. in 17. uri, so najavile fanfare libojskih godbenikov. Vajeti je nato vzel v roke povezovalec Jože Galič, ki je na jubilejni 30. reviji to nalogo
opravljal v vlogi Podhomskega Jožeta. Občinstvu se je najprej predstavil ansambel Mikola, v nadaljevanju pa so se na odru, ki mu je vdahnil zimsko idilo mojster scene Jože Napotnik, zvrstili še ansambel bratov Sla-tinek, ansambel bratov Dobrovnik, ansambel Bohpomagej, harmonikarski orkester Bar-
bara Velenje, ansambel Vigred, ansambel Okrogli muzikantje, ansambel Lipovšek, ansambel Sredenšek, ansambel Ta pravi muzikanti in ansambel Mira Klinca. Za humor je tudi tokrat poskrbel Klobasekov Pepi, s svojim nastopom pa so ga dopolnili Okrogli muzikantje.
D. Naraglav
Okrogli muzikantje s svojo »švic« polko
Sv. Ceciliji v čast
Na Polzeli ima cerkveno in posvetno petje dolgoletno tradicijo. Vsako leto se na god sv. Cecilije, zaveznice cerkvenega petja, pevci zberejo pri sv. maši in se svoji zaščitnici z ubranim petjem zahvalijo za ta dar.
Na letošnji slovesnosti so sodelovali otroški pevski zbor Cekinčki, ki ga vodi Tina Novak, mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mije Novak, vokalni kvintet Lastovka, ki ga vodi Franci Ogris, moški pevski zbor pod
vodstvom Mije Novak in mešani pevski zbor Oljka pod vodstvom Marka Slokarja. Organisti in pevovodje pevskih zborov, ki skozi vse leto prepevajo pri bogoslužju, so ob koncu v znak zahvale prejeli knjižne nagrade. T. T.
Med nastopom MPZ Oljka
Rojena revija za književnost
Srnek o življenjskih vrednotah
Na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, ko Slovenci že nekaj let praznujemo Ta veseli dan kulture, se je v Žalcu rodila nova književna revija. Vpogled naj bi dvakrat na leto prinašal literarna snovanja savinjskih pesnikov in pisateljev, že v prvi številki pa se po besedah glavnega in odgovornega urednika Mareta Cestnika »izvija iz lokalnosti in domačijskosti«.
Revijo Vpogled so najprej predstavili na tiskovni konferenci Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je njen iz-
dajatelj, med bralce pa je prvič prišla na literarnem večeru v Savinovi hiši na sam Ta veseli dan kulture. Pospremili so jo nekateri avtorji, na kratko sta jo predstavila Mare Cestnik in direktorica enote Kultura pri ZKŠT Lidija Koceli, zelo spodbudno pa je bilo število obiskovalcev. Literatura ima očitno tudi v Žalcu mnogo ljubiteljev. Dobre želje ob rojstvu revije je njenim snovalcem izrekel župan Lojze Posedel (občina je finančno podprla izid revije), za še prijetnejše razpoloženje pa sta poskrbela glasbenika
Nataša in Aleksej Ermakov. Glavni in odgovorni urednik je prispevke uvrstil v več sklopov. Zrelo branje ponujajo Brina Kraševec, Peter Zupanc, Nuša Ilovar, Magda Šalamon, Jolanda Ušen Jurgec, Danijel Bedrač, Barbara Jelen, Andrej Steničnik, Tomaž Mahkovic in Matjaž Lesjak, Obetavno branje pa Maja Horvat, Simon Delakorda, Ivica Cvikl, Anja Ivakič, Katarina Grdjan in Savina Vybihal. Branje v podobah spoznamo s pomočjo Slavice Tesovnik, v Predstavitvenem branju pa je objavljen intervju z Ivanom Dobnikom. Kritično branje so opravili Savina Vyibihal, ki je ocenila dela Brine Kraševec, Tomaž Mahkovic je ocenil Barbaro Jelen, Mare Cestnik pa Nušo Ilovar. Drobno branje prinaša program Savinovega likovnega salona, ki ga je pripravil Boris Gorupič, in aforizme Tomaža Mahkovica.
Naročila za Vpogled sprejemajo na elektronskem naslovu uredništva oziroma izdajatelja ( zkst.program@siol.net).
K. R.
Pester december v knjižnici
Občinska knjižnica Polzela je tudi v tem letu poskrbela, da bo mesec december upravičil pridevnik veseli. Skupaj z vzgojiteljicami iz polzelskega vrtca so za naj mlaj še pripravili delavnico, v kateri so izdelovali snežne krogle.
Za osnovnošolske otroke pa so pripravili delavnico, v kateri so izdelovale ledene sveče. Jutri (22. decembra) bodo ponovno na vrsti najmlajši, saj bodo v uri pravljice spoznali Božička z Laponske in njegove škrate.
T.T.
Škofu Grmiču v spomin
Utrinek z zadnje delavnice
S predstavitve
V	spomin na velikega teologa, filozofa, humanista in družbenega delavca škofa dr. Vekoslava Grmiča so minuli četrtek v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu predstavili zbornik, namenjen spominu na Grmi-čevo življenje in delo.
V	njem je Grmič predstavljen v prispevkih, ki so nastali ob različnih priložnostih in ki so jih številni avtorji napisali ali pripravili z velikim spoštova-
njem do škofa, ki je nekaj let kot župnik služboval na Vranskem, rad pa je prihajal tudi v žalsko knjižnico, se v svojih ustvarjalnih letih zapisal ljudem v srce ali spomin kot razmišljajoč, globoko veren, human teolog, ki je razumel ljudi, njihove stiske v utesnjenem vsakdanjiku. Eden od avtorjev prispevkov v zborniku, Peter Kovačič Peršin, je med drugim zapisal: »Vekoslav Grmič je s svojimi spisi,
pogledi in delom občutno zaznamoval slovensko cerkveno in javno življenje. Ne gre le za prodornega misleca in v svetu znanega teologa, pač pa tudi za človeka, ki je več desetletij razgibaval duhovno in družbeno življenje na Slovenskem. Za človeka, ki je uporno ostajal zvest svojim stališčem in je pokončno prenašal tudi pritiske, odrinjenost in preziranje nasprotnikov, pa tudi nekdanjih privržencev. Zato je mogoče ustrezno orisati njegov lik le s tem, da ga umestimo v zgodovinski čas, ki mu je pripadal in ga sooblikoval.« Poleg zbornika in njegove zadnje knjige Poslednji spisi, ki sta ju predstavila glavni urednik revije Znamenje prof. Srečko Rehar in predsednik Društva znamenje mag. Ivan Arzenšek, je dr. Janko Bohak predstavil knjigo Vsak val je morje nemškega benediktinskega meniha in poznavalca žena Willigisa Jagra. V programu je sodelovala glasbena skupina Dominik.	T. Tavčar
Slavospev Gori Oljki
vanj neomajno verjame njegova mama srna. Poznavalec človekovega doživljanja je s pripovedjo o srnjačkovi usodi in njegovem doživljanju ljudi in živali povzdignil največje vrednote, med njimi ljubezen do vsega živega ter spoštovanje in ustvarjalno sprejemanje ljudi s posebnimi potrebami. Knjiga je tudi dragocen prispevek za razumevanje plemenitega poslanstva, ki ga imajo lovci pri varovanju in ohranjanju narave.
Z avtorjem se je pogovarjala Anka Krčmar, odlomke iz knjige je brala Jolanda Železnik, z glasbo pa so večer obogatili Savinjski rogisti. Večer je popestril vidoposnetek o lovstvu in občudovanju narave, za katerega je scenarij prispeval avtor knjige Marijan Salobir. Svojo pripadnost zeleni bratovščini so pokazali tudi mnogi člani, ki so avtorja in večer počastili s prihodom v lovski opravi.
T.T.
S predstavitve knjige Srnek
V Medobčinsko matično knjižnico Žalec so povabili Marijana Salobirja, avtorja prijetne pripovedi Srnek. Pripoved je ilustrirala Marija Mojca Vilar, izdala pa Mohorjeva knjiga.
To je zgodba o slepem srnjač-ku, ki ga je življenje prizadelo, preizkušalo in nagradilo za njegov trud in voljo, s katerima je nadoknadil to, za kar ga je ob rojstvu prikrajšala narava. To je zmogel tudi zato, ker je čutil, da
Voditelja Saša in Jerry (desno) sta med drugim gostila popularno skupino Turbo Angels. V prijetni družbi je užival tudi tehnik Joco (v sredini).
V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli se je na predstavitvi knjige Gora Oljka zbralo veliko število občudovalcev te romarske in planinske poti. Med njenimi občudovalci sta tudi avtorja Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik. To se knjigi pozna, pozna pa se ji tudi strokovnost in pisateljska spretnost, saj je skrbno napisana in opremljena z zanimivimi fotografijami ter starimi razglednicami. Avtorja sta predstavila ta po Savinjski dolini od daleč viden hrib s prijazno cerkvijo sv. Križa kot romarski kraj, ki je skozi zgodovino marsikaj doživel, kot priljubljeno planinsko pot, posebno poglavje je namenjeno cerkvi in njenemu nastanku, številnim obnovam po požaru in predstavila še marsikaj, kar bo razveselilo prijatelje Gore Oljke. Posebno poglavje pa sta pisca namenila o gori zbranemu ljudskemu slovstvu, ki je živelo v ljudskem izročilu in preživelo s
Dani Terglav, Janko Germadnik, Anka Krčmar in Rolanda Fugger Germadnik
Franom Praportnikom. Nista pozabila na dr. Paula Parina, svetovno znanega psihoanalitika, rojenega v Novem Kloštru, ki se mu je Gora Oljka zapisala v spomin leta 1932, ko je pogorela cerkev, o čemer pripoveduje v svoji črtici Štirje gospodje. Gora je našla svojo literarno obdelavo tudi v delih Janka Kača, Draga Kumra, Neže Maurer in domačinke Marinke Lesjak, ki je priljubljeno goro vpletla v spomine na rojstni kraj.
Z avtorjema se je pogovarjala Anka Krčmar, direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec, ki je med drugim poudarila, da je knjiga dragocen prispevek k domoznanstvu, in se zahvalila založniku Daniju Terglavu za pobudo, župan Ljubo Žnidar pa ni skoparil s čestitkami vsem zaslužnim za knjigo, založniku Daniju Terglavu pa je v zahvalo in za spomin podaril sliko. Prestavitev je popestril oktet Lastovka. T. Tavčar
Zveza s pet tisoč člani
Mladi borec v ju jitsu
Na redni letni skupščini so se sestali delegati in gostje Zveze športnih društev Občine Žalec. Zveza združuje kar 55 društev in klubov, ki štejejo skupaj skoraj 5 tisoč članov. Poročilo o delu zveze sta podala predsednik Silvo Marič in predsednica nadzornega odbora Jelka Ogrizek. Ker zveza nima profesionalno zaposlenega človeka, sloni delo predsednika Silva Mariča in članov upravnega odbora na voluntarizmu in predvsem tesnem sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, organizacijsko enoto šport. Zavod in Zveza športnih društev organizirata in vodita športne aktivnosti in nudita strokovno pomoč
športnim društvom in posameznikom. Kar pa pomeni, da so športna društva osnovna športna celica in njihovi člani gibalo športnega utripa. Kot rdeča nit povezave z društvi je bila na skupščini s kratkim propagandnim filmom predstavljena letošnja akcija Raz-pnimo jadra, kjer je več kot 20 športnih društev organizacijsko pomagalo, da so posamezne prireditve potekale čim bolj kakovostno. Program dela v naslednjem letu bo podoben letošnjemu.
Na skupščini so na njegovo željo razrešili Marjana Volpeta, kije bil član nadzornega odbora, namesto njega pa je bil izvoljen Tadej Ferme iz Šempetra. V članstvo zveze so sprejeli
športno društvo Risi Zabuko-vica in lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu. Predstavitev omenjenih društev sta opravila predsednika Aleš Zakelšek in Darko Simončič.
Na skupščini je bila poudarjena prepletenost dela članov ZŠD Žalec v različnih odborih in komisijah. Tako člani UO ZŠD Žalec aktivno delujejo v strokovnem svetu za šport pri ZKŠT Žalec, občinski komisiji za šport ter tudi kot občinski svetniki. Delo športnih struktur žalske občine je jasno, kar je še posebej vidno na občinskih športni spletnih straneh, kjer vsakdo, ki išče športne informacije, najde kakšno zanimivost zase.
Skupščina seje zaključila s kratko razpravo, v kateri je vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka med drugim dejala, da bodo v prihodnjem letu nekaj denarja za vzdrževanje dobila tudi tista društva, ki so lastniki objektov. Direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Tanja Razbor-šek Rehar pa je pohvalila delo zveze, ki sloni na popolnem ljubiteljstvu.	T. Tavčar
Borilne veščine privabljajo na blazine veliko mladih, željnih znanja karateja, juda, ju jitsa, aikida in drugih borilnih veščin. K temu v veliki meri prispevajo tudi številni filmi s tovrstno vsebino. Običajno je pravi stik s tovrstnimi veščinami daleč od tistega, kar kažejo filmi. Da osvojiš katero od veščin, je potrebno veliko treningov, naporov in učenja, marsikdaj pa prenesti tudi kakšen neroden udarec ali padec.
Tisti, ki niso resni, kmalu opustijo vse skupaj, sanje, da bodo postali podobni junakom iz filmov, pa se razblinijo. Drugi postajajo iz dneva v dan bolj prepričani vase in s tem tudi vedno večji borci, ki se kalijo na številnih tekmovanjih. Med slednje sodi Tadej Kostanjšek iz Prebolda.
Tadej je član šempetrske-ga kluba Aljesan že šest let. Treniral je pod vodstvom Aleksandra Jelena, ustano-
vitelja kluba, in drugih klubskih trenerjev. Danes trenira pod mentorskim vodstvom Roka Šusterja in ob pomoči Primoža Muhoviča. Ponaša se z vrsto dobrih uvrstitev, med drugim tudi z dvema naslovoma državnega prvaka v svoji kategoriji. Njegovo vitrino v Dolenji vasi, kjer živi s starši in bratom, krasijo 8 zlatih, 4 srebrne in 4 bronaste medalje. Na mednarodnem tekmovanju v Bosni je osvojil 8. mesto. »Zelo sem vesel vsake dobre uvrstitve. Zmaga pa je zagotovo nekaj najlepšega in tisto, kar ti daje še večji polet. Vesel sem, da sem vztrajal in da lahko z zadovoljstvom pogledam na dosedanjo prehojeno pot. Moj vzornik je Marko Šikorja, ki trenira za ju jitsu klub Nindža Črnomelj. Želim si biti takšen, kot je on. Za to pa bo potrebno še veliko truda in treningov. Sedaj se že pripravljam na novo državno prvenstvo, ki bo maja prihodnje leto. Pri-
Tadej Kostanjšek
pravljam pa se tudi na izpit za osvojitev modrega pasu. Moja cilja sta pristati v slovenski reprezentanci in postati dober trener. Upam, da mi bo to kmalu tudi uspelo. To priložnost pa bi izkoristil tudi za zahvalo Sandiju, Primožu in Roku za ves trud, ki so ga vložili vame. Posebna zahvala pa gre mojim staršem, ki mi pomagajo in me spodbujajo.« D. Naraglav
Uspešni šahisti Društva upokojencev Žalec
Reška cesta 27, Prebold Tel.: 03/ 705 30 12, 041 678 775 e-mail: skiro.cilensek&siol.net
«O**»*!«
Veličina ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč da se po padcu vedno pobereš.	K. ;
čK. -k .	*
Srečno ter uspeha polno leto vam želi
kolektiv podjetja SKIRO, d. o. o., Prebold. *
Atletski veteran Veno Satler ponovno uspešen
V eni izmed številk Utripa smo poročali o uspehih, ki sta jih na državnem atletskem prvenstvu za vetera-
ne dosegla Adi Vidmajer in Veno Satler. V tem prispevku pa želimo predstaviti uspehe, ki jih je v letu 2005 dosegel Veno Satler na tekih pod geslom Slovenija teče za zdravje.
V tekmovanju za pokal Slovenije v rekreativnih tekih se je udeležil enajst tekov od skupno petnajstih, ki so potekali v posameznih regijah, v starostni kategoriji nad 60 let, in prejel pokal za osvojeno 3. mesto. V tekmovanjih za primorski, dolenjski in koroško-štajerski pokal pa
Zadovoljen z rezultati
Poročali smo že, da je v začetku novembra v italijanskem mestu Carrara potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu (IBFA). Tekmovanja se je udeležil tudi Polzelan Robi Kolar, ki
je prejel primorski pokal za osvojeno 1. mesto v starostni kategoriji nad 65 let, koroško-štajerski pokal za 1. mesto v starostni kategoriji nad 60 let in dolenjski pokal za 2. mesto v starostni kategoriji nad 65 let.
Doseženi rezultati atletskega veterana bi vsekakor morali biti spodbuda tudi ostalim, da se mu pridružijo na naslednjih tekmovanjih. M. C.
Na državnem prvenstvu upokojencev v Mariboru so šahisti DU Žalec dosegli izjemen uspeh - drugo mesto.
Vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Žalec, 3. Trbovlje, 4. Maribor, 5. Domžale itd.
Za ekipo Društva upokojencev Žalec so nastopili (na posnetku) Franc Brinovec, Tomo Studnička, Mitja Urisek in Branko Pipai.
Uspeh je na državnem prvenstvu posameznikov v Izlakah z osvojitvijo 2. mesta potrdil tudi Franc Brinovec.	M. C.
Žalski šahisti
je v srednji kategoriji bodybuilding (od 173 do 178 cm) osvojil 5. mesto.
Štirinajst dni pozneje je v Kopru potekalo tradicionalno odprto prvenstvo Slovenije v fitnesu in bodybuildingu, na katerem je Robi Kolar dosegel odlično 3. mesto. Istega dne je na državnem tekmovanju zasedel 2. mesto. »Zelo sem vesel teh uspehov, za dosežene rezultate pa se še posebej zahvaljujem osebnemu trenerju Vladu Čeniču ter celotnemu kolektivu mariborskega fitnes centra Bulldog in ŠD Mat iz Šempetra, kjer lahko uspešno treniram, pa tudi bratu Sandiju in partnerki Romani,« pravi Robi Kolar in dodaja, da se za pomoč pri celoletnih pripravah na tekmovanja zahvaljuje tudi vsem svojim donatorjem.
K. R.
Vodi Brglez.com Polzela
V	savinjski košarkarski ligi Brglez.com 2005 je za nami slaba polovica prvenstvenega tekmovanja v rednem delu tekmovanja. Po 4. krogu na lestvici vodi ekipa Brglez, com Polzela, ki je zmagala v vseh dosedanjih tekmah in tako zabeležila najvišje možno število točk.
Rezultati 4. kroga: Werinox : Odgovor 67 : 68, Picerija 902 : Gomilsko 75 : 86, Radio Fantasy : Brglez.com 70 : 85, GG Steklar-stvo : Tweed 58 : 45, Veterani Pivovarne Laško : Parižlje 65 : 68.
Lestvica po 4. krogu
Brglez.com Polzela	4	4	0	299:255	44	8
Radio Fantasy	4	3	1	308:264	44	7
GG Steklarstvo	4	3	1	271	:241	30	7
Gomilsko United	4	2	2	324:305	19	6
Veterani Pivovarne Laško	4	2	2	252	: 256	-4	6
Parižlje	4	2	2	278:285	-7	6
Tweed Žalec	4	2	2	228:250	-22	6
Werinox Celje	4	1	3	278:291	- 13	5
Odgovor Polzela	4	1	3	242	: 284	- 42	5
Picerija 902 Gornji Grad	4	0	4	255	: 304	- 49	4
Na listi strelcev vodi Brglez (Gomilsko) 120 točk, sledi Bizjak (Parižlje) 110, Košenina (Gomilsko) 101 itd. Na listi trojk vodi Bizjak (Parižlje) 24 metov za tri točke, Vodonč-nik (Picerija 902) 15, Napotnik (Gomilsko) 13 metov za tri točke itd.
V	6. krogu 8. januarja se bodo med sabo pomerili: Parižlje
in Tweed, Radio Fantasy in Odgovor, GG Steklarstvo proti ekipi z Gomilskega, Werinox in Picerija 902 ter Veterani Pivovarne Laško in Brglez.com Polzela.	T. Tavčar
Borilna veščina sambo
Z odprtja 1. državnega prvenstva v sambu
V telovadnici I. OŠ Žalec je v soboto potekalo I. državno prvenstvo v sambu, borilnem športu, ki si pri nas šele utira pot. Prihaja iz bivše Sovjetske zveze, ime pa je sestavljeno iz začetnih črk SAMoobramba Brez Orožja. Združuje pomembne elemente juda, ju-jitsa, rokoborbe in karateja. Sambo je bila ustanovljena leta 1938 v Rusiji za potrebe ruske policije in vojske. Danes je ta disciplina poznana že skoraj po vsem svetu. Mednarodna sambo zveza združuje okrog 60 držav. Sambo zveza Slovenije je bila ustanovljena lani s sedežem v Žalcu in je bila sprejeta v Mednarodno sambo zvezo (FIAS) in v Evropsko sambo zvezo (ESF). Kljub temu, da je
slovenska sambo zveza mlada, se lahko pohvalimo z nekaterimi vidnejšimi uspehi z mednarodnih tekmovanj. Boštjan Holc je na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Kišijevu dosegel
10.	mesto, Kristina Stojanova je v letošnjem letu na evropskem prvenstvu v Somboru osvojila
5.	mesto, na svetovnem prvenstvu za kadete v Salonikah je oktobra letos David Mesarič slavil 5. mesto itd.
Trenutno združuje Sambo zveza Slovenije pet klubov, katerih 58 članov je nastopilo na I. državnem prvenstvu v Žalcu. Tekmovanje je odprl župan Občine Žalec Lojze Posedel. Občina je bila pokroviteljica prvenstva, o sambo borilnem športu pa je govoril predsednik
zveze Dmitrij Stoianov. Največ uspeha so imeli tekmovalci JK Ippon iz Slovenj Gradca, JK Olimpia Krmelj in ŠD Šparta-nec iz Žalca.
Tekmovalci ŠD Špartanec iz Žalca so osvojili naslednja mesta: Pri kadetih do 75 kg je prvo mesto slavil Evgenij Stoianov, Marko Stubičar se je veselil drugega mesta, Aljaž Steklič pa je stal na stopničkah za tretje mesto; pri dečkih do 42 kg je Benjamin Gerlih osvojil drugo mesto, Matej Lavrinc pa tretje; pri dečkih do 46 kg se je drugega mesta veselil Gregor Pepel, David Profenik pa tretjega; pri kadetih do 52 kg je Žiga Pepel osvojil drugo mesto, Gregor Granič pa tretje. T. Tavčar
Dan preboldske košarke
Ekipa pionirjev s trenerjem Aljošem Cvarom
Košarkarski klub Prebold je konec minulega meseca organiziral tradicionalni dan preboldske košarke in spominski turnir na tragično preminulega nekdanjega uspešnega košarkarja Sergeja Gominška - Serža.
Pokalno tekmo med KK Prebold in KK Nazarje so dobili Preboldčani. Najprej so na parketu svoje košarkarsko znanje pokazali udeleženci košarkarske šole, v nadaljevanju so se med sabo pomerili mlajši in starejši dečki ter kadeti in mladinci.
Na 10. tradicionalnem turnirju generacij so sodelovali košarkarji, ki bili v preteklosti aktivni člani KK Partizan Prebold. Med sabo so se pomerile štiri ekipe generacij košarkarjev, rojenih od leta 1940 in po letu 1970. V finalni tekmi sta se pomerili ekipa, imenovana Generacija večnih zmagovalcev, rojena od 1960 do 1970, in ekipa generacije, rojena v letih od 1950 dol960.
Zmaga je tudi tokrat pripadla večnim zmagovalcem, drugi so bili njihovi nasprotniki v finalu, na tretje mesto se je uvrstila najstarejša generacija, rojena med leti 1940 in 1950, na zadnjem mestu pa je pristala najmlajša generacija, rojena po letu 1970.	D. N.
Žalčanke na drugem mestu
Na srečanju proti ekipi Inna Dolgun Sviš so Žalčanke zmagale 31:24. V akciji št. 11 Katja Čerenjak, kije na srečanju dosegla 5 golov.
Zaradi sodelovanja slovenske ženske rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Rusiji je nastal daljši premor v prvenstvenem tekmovanju v 1. A ženski rokometni ligi. Tako se bo tekmovanje nadaljevalo šele v začetku januarja s tekmami 11. kola.
V taboru žalskega prvoligaša Celeia Žalec s ponosom gledajo trenutni vrstni red na prvenstveni letvici. S sedmimi zmagami in tremi porazi je namreč pred letošnjo sezono povsem spremenjena ekipa na drugem mestu takoj za Krimom. Žalčanke so tako najprijetnejše presenečenje prvenstva, še zlasti, ker zaradi okrevanja po operativnem posegu Petrinja sploh še ni zaigrala, večji del sezone pa je bila zaradi poškodbe kolena odsotna tudi Juričkova. Na srečo je imel razumevanje za težave trener Krima in nekdanji strateg Žalčank Tone Tiselj. V Žalec je poso-
dil Špelo Cerar, ki je s svojimi goli še kako pripomogla k uspehu Veseli pa še nekaj. Pod vodstvom trenerja Aleša Filipčiča se je uveljavila cela vrsta doma vzgojenih igralk, pri čemer velja izpostaviti Majo Korun, Hano Kadivnik in Danijelo Futač. Cilj kluba ostaja uvrstitev v končnico. V nadaljevanju prvenstva bodo imele Žalčanke težji razpored, zato se zavedajo, da bodo trenutno uvrstitev
težko zadržale, še zlasti, če se bo morala Cerarjeva vrniti v Ljubljano. V Žalcu bi jo seveda radi zadržali, odločitev pa je vendarle v rokah tega ljubljanskega kluba.
V vsakem primeru Žalčanke zatrjujejo, da bodo uspešno branile čast najboljše savinjske ekipe v igri z žogo, pa čeprav klub še vedno nima generalnega pokrovitelja in to vsem uspehom navkljub.
T. Tavčar
Zadnje športne vesti
Judoistke Petra Nareks, Lucija Polavder in Urška Žolnir so se udeležile tekme za svetovni pokal na Japonskem. Petra Nareks je v svoji kategoriji osvojila sedmo mesto, nekoliko bolj uspešni sta bili Urška Žolnir in Lucija Polavder, ki sta bili peti.
***
V 11. krogu I. B slovenske košarkarske lige so Hopsi s Polzele doma gostili ekipo iz Nove Gorice in zmagali z rezultatom 102 : 73. Za Hopse so točke dosegli: Godler 9, Vodovnik 1, Rizman 15, Tajnik 19, Arčan 9, Podvrš-nik 17, Vaši 5, Pungartnik 4, Goropevšek 7, Goršek 16. Na lestvici vodi Triglav pred Hopsi in Novo Gorico, vsi pa imajo po 20 točk. V povratni tekmi za pokal Slovenije so Hopsi v osmini finala doma srečanje proti Elektri iz Šoštanja izgubili z rezultatom 84 : 79. V drugi slovenski košarkarski ligi 11. kroga pa
je ekipa iz Prebolda gostovala pri mladi ekipi Pivovarne Laško in srečanje izgubila z rezultatom 69 : 60.
***
Minuli vikend se je nadaljevalo tekmovanje v II. slovenski odbojkarski ligi. Ženska ekipa Spodnja Savinjska je doma gostila ekipo Prevalj in izgubila z rezultatom 3 :
1 v setih, moška ekipa SIP Šempetra pa je na gostovanju v Logatcu izgubila z rezultatom 3 : 0 v setih. Pred tednom dni je bil v dvorani šempetrske osnovne šole lokalni derbi druge slovenske odbojkarske lige med ekipama Spodnja Savinjska in Braslovč. Srečanje so dobile igralke Spodnje Savinjske z rezultatom 3 : 1 v setih.
T. Tavčar
Ženska ekipa Spodnja Savinjska s trenerjem Bojinovičem
KO G UM

WALKER
POPRAVILO IN MONTAŽA
IZPUŠNIH SISTEMOV
za vsa osebna vozila
SREČKO HRUŠOVAR, s.p.
Rimska c. 71 - 3311 ŠEMPETER
03 / 570 15 82, GSM: 031 822 476
_ _ a c A c l°nc'in katalizatorji LA IMAbAh na zalogi
Želim lepe božične praznike in srečno novo leto 2006.
& OjUjCO FENIKS d.o.o.
Cesta Žalskega tabora 10, SI-3310 ŽALEC, tel.: 03 713 13 00, fax: 03 5717 407, 03 717 292, http://www.feniks-omco.si
äfoi I äifai
Podjetje v sistemu
Gruppe
- Belgija
Želimo vam prijetne Božične praznike, v novem letu pa obilo osebne sreče in poslovnih uspehov.
Šolski dan malo drugače
V četrtek, 1. decembra, popoldan smo na Osnovni šoli Petrovče organizirali DAN ODPRTIH VRAT, na katerega smo povabili tudi starše. Učenci razredne stopnje so staršem najprej predstavili, kako poteka pouk, zadnji dve uri pa so jih povabili k sodelovanju. Učenci 1. razreda so izdelovali novoletne voščilnice, snežake iz papirja in kra-spanko na temo zimsko veselje. Drugošolci so izdelovali novoletne bučke iz vrvice in voščilnice. Učenci 3. razreda devetletke so izdelovali snežake iz papirja, vate in blaga, učenci 3. razreda osemletke pa so izdelovali darilne vrečke, voščilnice in pikapolonice za srečo; četrtošolci so izdelovali venčke iz slanega testa.
Na predmetni stopnji so učiteljem pri delu pomagali sodelavci Šolskega centra Šentjur, Srednje vrtnarske šole Celje in Srednje strokovne in poklicne šole Celje. Učenci 5. razreda so pri pouku likovne in tehnične vzgoje izdelovali božične voščilnice in darilne vrečke. Sed-
mošolci so v okviru tehničnega dne ustvarjali adventne venčke in izdelke iz lesa. Učenci 8. razreda so spoznavali lastnosti tekstila in iz njega izdelovali srajčice - okraske za božično jelko. Devetošolci pa so opremljali stanovanje (na to temo so naredili plakate) in poskrbeli za zunanji izgled šole (okrasili so okna).
Za prijetno vzdušje smo poskrbeli z lepo odišavljenimi učilnicami. Otroke je najbolj presenetilo pecivo Pekarne Brglez in Javnega zavoda Petka ter božični čaj, ki so ga pripravile naše kuharice. Čeprav smo bili zvečer zelo utrujeni, smo prepričani, da je dan potekal v zadovoljstvo vseh, tako učiteljev kot tudi otrok in staršev.
Vse nastale izdelke smo prodajali na adventnem sejmu v Novem Celju, na božičnem koncertu naše šole v Hmeljarskem domu v Petrovčah in na drugih srečanjih s starši. Koordinatorke: Veronika Pov-še, Mojca Čerič, Marika Divjak in Alenka Podbrežnik
Praznično v Kaplji vasi
Navada, da si ljudje za božične in novoletne praznike voščimo pisno, je stara skoraj dvesto let. Prve tiskane voščilnice so najprej prodajali v dobrodelne namene. Seveda so bile čisto drugačne od današnjih, bile so bolj enostavno okrašene, vendar pa so prejemnikom pomenile zelo veliko, saj so tako vedeli, da se je v času prihajajočih praznikov nekdo spomnil nanje.
V decembru, mesecu praznikov, obdarovanj in pričako-
Za nov’ let’ ne vem, perneslo kaj bo, ga mislim pregledat’, ob letu povedat: kak dobro je b’lo.
vanj, imajo največ dela poštarji, ki raznašajo vsa ta voščila. Tudi otroci, mali in veliki, iz Kaplje vasi so v ustvarjalnih delavnicah namenili še posebno pozornost izdelavi novoletnih voščilnic. Kar kosali so se, kdo bo izdelal najlepšo in jo z najtoplejšimi željami poslal svojim najdražjim.
In kaj napisati v božično ali novoletno čestitko? Seveda kaj iskrenega in odkritega. Prilagam še dve zanimivi voščili Valentina Vodnika iz leta 1799. Irena Žgank Golič
Zdravi fantiči, čedne dekliči majo živet vekoma let.
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
M
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12,3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
Vsem našim strattkam se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo mirne ter srečne božično-novoletne praznike.
Vir zdravega duha
V zavodu VIR razvijamo abstinenčni program že dobra štiri leta. Že dlje časa se nahajamo na novi lokaciji, na Vrunčevi ul. 9 v Celju. Kot dopolnilni program v socialnem varstvu ne orjemo več ledine, še vedno pa delujemo kot program, ki zahteva polno sodelovanje družine, ko gre za problem drog, in program, ki se vključuje tudi v preventivne aktivnosti.
Vse se prične v sprejemnem centru, kjer se pripravi mladostnika in družino na sprejem v program. Ta del traja dva meseca. Strokovno delo je usmerjeno v motivacijske aktivnosti. Kaj to pomeni? Predvsem jasno osredotočenost na načrte in smer, ki bo pripeljala mladega človeka do spoznanja, da ima težave zaradi uživanja droge. Ob tem pa je izredno pomembna ugotovitev, da tem problemom sam ne bo kos. V nadaljevanju je pomembna tudi njegova pripravljenost na spremembe kot tudi pripravljenost na sodelovanje cele družine. Te priprave so pomembne in potrebne zaradi zahtev, ki jih predstavlja proces socialnega urejanja odvisniške družine. Zato je nujen jasen načrt, kajti prvi in glavni pogoj za vstop v dolgotrajni program je abstinenca ali telesna čistost. Nato sledijo še trije nivoji, vsak traja šest mesecev. V vsakem nivoju se uporabniki, to so otroci in starši, dotikajo vseh vsebin, ki narekujejo potrebe po njihovem kakovostnejšem življenju. Pri nas pridobivajo tako teoretično kot izkustveno znanje o tem, kako preživeti brez drog oz. kako živeti z njimi in ostati
zdrav. Potrebno je poudariti dejstvo, da zajemajo strokovne tehnike psihosocialnega urejanja vsa področja, ki pogojujejo in zaobjemajo celotno življenje mladostnika in družine. Posebnost našega programa je prav v tem pristopu, se pravi v celotni obravnavi družine. Da pa je program lažje sprejeti in razumeti njegovo dolgotrajnost, je razdeljen na zahtevnostne stopnje. Vendar pa ta razdelitev ne predstavlja nobene ovire za nekoga, ki je motiviran za delo na sebi. Nezainteresirani pa po naših izkušnjah tako ali tako nikjer ne zmorejo.
Morda je dobro vedeti še to, da so aktivnosti precej intenzivne in da je s tem povezana tudi frekvenca prihajanja. A to spet ne predstavlja ovire za druge obveznosti v vsakdanjem življenju. Dnevni center je odprt ves dan prav zato, da se prilagodimo tempu uporabnikov. Obravnave pa potekajo individualno in v skupinah. To velja tako za mladostnike kot starše.
Kako priti do nas? Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali osebno. Z nami se lahko poveže sam odvisnik ali starš. Prvi pogovor je informativne narave, a že podamo tudi prve napotke. Skupaj skušamo najti optimalno rešitev in najboljšo možno smer, v kateri bi bilo smiselno nadaljevati. Filozofija abstinenčnega programa je vedno abstinenca, zato je to tudi naša glavna usmeritev. Le-ta da možnost ustvarjalnemu poletu, temu, kar pripelje mladostnika do osebne in ekonomske svobode.
Vida Vozlič
_	■ ENO IN DVOPOSTELJNE SOBE
GARNI ŠPORT HOTEL :^L™KSUZN,APARTMA
Graičinska ulica 9. 3312 Prebold, Slovenija J KONFERENČNA DVORANA
Telefon:	.—■ VVELNESS.jacuzzi. masaie, savne
+386(0)3 703 40 60 7*^-	■ ŠPORTNI TURIZEM
-AkiSSs	■ VEČNAMENSKI PROSTORI
Telefax:	—*	* konference, srečanja, sestanki
+386(0)3 703 40 64	* zabave, poroke, praznovanja
I športna rekreacija in priprave
flop /A*WW »wrKH>omx>Urf c<XT» *>fo4£0W3*HKXt!x>brf com	________
Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO IN ZDRAVO 2006!
VULKANIZERSTVO
KRIŽNIK
BLAŽ KRIŽNIK ,.P.
C. na Lavo 2, 3310 ŽALEC tel.: 03 710 14 20 fax: 03 710 14 21
Za vas smo tukaj od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 8. do 15. ure. Se priporočamo!
SfifiSi
Zahvaljujemo se za vaš obisk in vam želimo vesel božič ter srečno novo leto 2006!
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
ZDRAVI V NOVO LETO
December je mesec koledarskega začetka zime, pravljičen mesec, ki pa ga prepogosto preživimo izčrpani, naveličani, prenasiče-ni hrane in pijače ali celo v postelji z vročino. Potrudite se, da ne bo letošnji december eden tistih mesecev, za katerega si želimo, da čim prej mine.
Zmotno je mišljenje, da je edino mraz tisti, ki povzroči prehlad. Največkrat je kriva telesna neodpornost zaradi izčrpanosti in stresa, premalo spanja ter pomanjkanje vitaminov. Okrepite svoj imunski sistem z uravnoteženo, vitaminov in mineralov polno prehrano z veliko svežega sadja, zelenjave ter gibanja na svežem zraku. Za krepitev imunskega sistema je pomembno, da poskrbimo za dovolj sprostitve, razvedrila in počitka. Bivalnih prostorov ne ogrevajte preveč, temperatura v spalnici naj bo še nižja (okrog 18°C), poskrbite tudi za ustrezno vlažnost zraka v prostoru. Imunski sistem lahko dodatno okrepite s pripravki iz ameriškega slamnika, ki je naravni imunostimulans, cinkom, medom, propoli-som, cvetnim prahom in z drugimi kombiniranimi pripravki iz čebeljih proizvodov. V času povečane nevarnosti okužb, zaužijte še več vitamina C (čim več v naravni obliki), še posebej, če kadite, spijete veliko kave ali se intenzivno ukvarjate s športom. Pomembni so tudi ostali antioksidanti: vitamina A in E ter mineral selen. Da bi preprečili prehladna obolenja, si roke čim pogosteje umivajte in se ne dotikajte ust, nosu in oči. Izogibajte se javnih, zaprtih prostorov, kjer je zbranih veliko ljudi. Od tistega, ki kašlja ali kiha, se oddaljite vsaj za meter in pol. Dihajte skozi nos, ki ogreje zrak, je pa tudi odličen filter za viruse in bakterije. Če zbolite, ostanite doma, počivajte, še posebej, če imate povišano temperaturo. Pijte veliko tekočine, tako boste navlažili izsušeno sluznico nosu in ust, ublažili kašelj ter s tem nadomestili primanjkljaj tekočine v telesu. Neprijetne bolečine in skelenje v grlu si lahko lajšate z antiseptiki v obliki pastil, z grgranjem žajbljevega poparka ali slane vode. Pri suhem, dražečem kašlju si lahko pomagate z antitusiki, ki pomirjajo kašelj, to sta trpotec in slez, ki s sluzmi v tankem sloju prekrijeta sluznico in jo tako ščitita pred draženjem. Antitusike jemljemo pred-
vsem zvečer, ko je kašelj najbolj moteč. Za lajšanje izkašljevanja pa uporabite ekspektoranse, kot so jeglič, timijan oz. materina dušica, smrekovi vršički, bršljan in med, ki pospešujejo izločanje bronhialne sluzi in redčijo gost sluznični izloček; jemljemo jih preko dneva in ne zvečer tik pred spancem. December je tudi veseli čas pričakovanja Miklavža, Božička in dedka Mraza. Ta čas se največkrat spremeni v mrzlično nakupovanje, stres in nervozo. Prepogosto pozabimo, da je največje darilo čas, ki ga neobremenjeno preživimo s svojimi otroki oziroma najbližjimi. Izkoristite teh nekaj prazničnih dni, preživite jih skupaj in si v miru naberite novih moči za leto, ki prihaja. Se še spominjate silvestrovanj, brez pokanja petard in ognjemetov? Poučite svoje najmlajše o nevarnostih in nesrečah, do katerih lahko pride pri nevešči uporabi le-teh. Zadnja stvar, o kateri želimo razmišljati med božičnimi in novoletnimi prazniki, so kilogrami, toda obvezno decembrsko prenajedanje in pitje imata vse prepogosto katastrofalne posledice za obseg pasu in za želodec. Z malo premisleka in truda lahko pripravite zdrave, manj kalorične obroke, ki bodo zadovoljili tudi bolj zahtevne gurmane. Kar zadeva alkohol, je najboljši nasvet: pijte ga malo, a dobro. Če pa boste med tistimi, ki pregloboko pogledajo v kozarec, spijte kar se da veliko vode. Tako boste preprečili dehidracijo, ki jo povzroča alkohol in je glavni vzrok pojava, ki mu po domače rečemo maček. Za preganjanje mačka je zelo učinkovit tudi magnezij, privoščite si lahek obrok, sprehod na svežem zraku bo zbistril glavo in pozabite na alkohol (v tem primeru rek, da se klin s klinom zbija, ne velja).
Če se vam je v starem letu vsaj delno posrečilo doseči zastavljene cilje, dobro, če ne, ne skrbite preveč, saj lahko vedno poskusite znova in novo leto je kot nalašč za to. V novem letu vam želim, da vam ne bi bilo treba prepogosto začenjati od začetka, da bi bili skoraj vedno na pravi poti in predvsem, da bi bili vi in vaši bližnji zdravi. Blagoslovljen božič in SREČNO NOVO LETO!
Romana Sevčnikar, mag.
farm.
Veseli december na I. OŠ Žalec
V tem mesecu praznikov, obdarovanj in pričakovanj se včasih zdi, da smo vsi čisto ponoreli. Otroci navdušeno pišejo pisma z najrazličnejšimi željami vsem trem de-
Palčki imajo športni dan
Po pošti sem dobila vabilo, da imajo prijatelji palčki pred šolo športni dan. S prijateljicami sem se odpravila na igrišče.
Na igrišču je bilo veliko palčkov. Jaz sem navijala za svoje prijatelje. Palček Janez mi je prišepnil na uho, da ima tremo. Zasmilil se mi je, ker je bilo tam veliko močnejših palčkov. Pričeli so tekmovati. Že na začetku tekanja je imel palček Andraž smolo. Padel je in si zlomil nogo. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico. Palček Janko pa je osvojil prvo mesto v skoku v daljino. Vsi ostali palčki so tudi dosegli zelo visoke rezultate. Prijateljice so bile navdušene nad palčki. Po podelitvi nagrad so čestitale vsem palčkom. Palčki so bili zelo veseli, ker se je njihova skupina zelo dobro uvrstila. Počasi smo se odpravili k Andražu v bolnišnico. Po poti smo se dogovorili, da se bomo še večkrat udeležili palčkovih športnih dnevov.
Vsi skupaj smo se veselili palčkovih uspehov. Meni pa bo ta športni dan ostal še dolgo v spominu.
Midjana Vukovič, 3.b., OŠ Petrovče
cembrskim dobrotnikom: sv. Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu. V teh prazničnih dneh se podari zelo veliko daril in pošlje največ voščil z dobrimi željami.
Narobe svet
Če vlak po vodi leti, Potem ladja po tirnicah hiti.
Človek plove sto na uro, tak kot volk, ko gre po kuro.
Tam pes za kravo gleda in mačka želi si sladoleda. Lisjak z medvedom se lovi in bik za njima se podi. Če to ni narobe svet, potem jaz ne znam živet.
Matevž Štinjek, 4. a, OŠ Petrovče
Narobe svet
Če televizija gleda Mihca, če koš gre v žogo, če miza mizarja naredi, če muha pajka ulovi, če lestev na zidarja spleza, če lonec kuha kuharico, če ogenj vodo pogasi, če drevo vrtnarja posadi, če most teče pod vodo, če deteljica poje zajca, če mamo voda popije, če takšen je tak red, potem je to pravilen svet.
Jaka Jovan Hrusti, 4.a, OŠ Petrovče
Tudi učenci 3. a-razreda I. OŠ Žalec so na razredni prireditvi ob iztekajočih čarobnostih decembra pripravili za svoje starše kar nekaj presenečenj. Prepevali so, deklamirali, repah, igrali na inštrumente, plesali in s skečem spravili v smeh in dobro voljo vse prisotne. Na koncu so jih obdarili z lično izdelanimi voščilnicami in domiselnimi aranžmaji.
Kaj pa je najlepše darilo za otroka? Da ima ob sebi ljubeče starše, ki mu stojijo ob strani, mu znajo prisluhniti in si vzamejo čas zanj.
Pa srečno!
Irena Žgank Golič
Rdeča Kapica peče pice
Rdeča Kapica ima svojo picerijo. Picerija se imenuje Rdeči plašč. Na razpolago ima vse pice: gobove, uspavalne, gozdne in klasične.
V njeni piceriji je veliko gostov, ker ima zelo dobre pice. V njeno picerijo rad zahaja tudi volk. Rdeča Kapica se mu že dolgo želi maščevati, ker je pojedel njeno babico. Zato skuje načrt. Odločila se je, da mu bo dala uspavalno pico. Dala mu jo je kar zastonj, ker je njen stalni gost. Volk je pojedel pico in zaspal. Sanjal je grozne sanje. Za volka je bil to strašen dan. V picerijo sta prišla tudi lovec in babica. Proslavila sta 2. obletnico, od kar je babica prišla iz volkovega trebuha.
Babica je lovca povabila domov na piškote. Rdeča Kapica je zelo srečna, ker ima svojo picerijo. Vesela je tudi, da se je lahko maščevala volku.
Lara Volpe, 3. b., OŠ Petrovče
Kako je Andraž dobil svoje ime
Nekoč je v Andražu živel pastirček Andrej.
Pasel je svoje ovčice na jasi. Z njimi je ravnal zelo lepo in je imel vse rad. Ko je nekega dne prišel k njemu župan z namenom, da ga vpraša, če bi pasel njegove ovčice, je ta vesel odgovoril, da bi jih. Že naslednji dan jih je odpeljal na pašo in tudi njih imel tako rad kot svoje. Rad pa je imel tudi ljudi in druge živali.
Ker je bil tako dober in je imel rad vsa živa bitja, so njegovi vaščani imenovali kraj po njemu.
Saša Atelšek, 5. r., POŠ Andraž
Zavarovalnica Maribor d.d.
Cankarjeva 3, 2507 Maribor tel.: 02/2332 100, faks: 02/2332 530 e-pošta: info@zav-mb.si spletna stran: www.zav-mb.si
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
#
*
*
*
*
*
*
#
#
#
*
*
*
*
#
*
#
-vt,	<cL, dip •.} -	(<Lt kb	»IL. t<L» SL, dLj <S2^ 'Sb* * Sb* '4-' Sb* "Sb* 'Sb* cb* ~*d> Sb* Sb» Sb alb Sb Sb Sb Nb Sb Sb
fr rfC fr fr fr fr fr fr fr	fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr 'fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr
@hJca/ma
in ti§bviha
3303 Šentrupert 7 tel.: 03/5726-017 fax: 03/5726-355
^Vs&nv mišim/ strankam/ Ln/ riastoAmÀm/ sad&I/wzieM/ žalimo/ irrijetne/ Itažične/ {zrozniAe/ Lw SA&čno/ noAMT leto/ 2006.
Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihajajočem letu.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
#
*
*
*
*
*
*
*
*
#
*
#
Varen sprehod
Malčki v vrtcih se ob vsakem vremenu radi odpravijo na sprehod. Tudi zadnje obilne snežne padavine jih niso zadržale v toplih igralnicah. Skupaj z vzgojiteljicami so se tudi pol-zelski otroci odpravili po snežnih poteh, tokrat opremljeni z varnostnimi telovniki, tako da so bili še posebej dobro vidni v snežni belini in zato bolj varni.
Varnost je namreč v vsakem primeru na prvem mestu.
T. Tavčar
Tresla sem se kot šiba na vodi
Deklici v koloni vrstnikov z zlato rumenimi telovniki že od daleč opozarjata voznike, da so tudi najmlajši enakopravni udeleženci v prometu.
Lansko leto sva bila z bratom Rokom sama doma. Rok je rad gledal grozljivke. Meni pa je bilo dolgčas, zato sem odšla do njega in ga vprašala: »Kaj pa gledaš!« Odgovoril mi je: »Gledam komedijo.« Komedije sem imela zelo rada, zato sem jo gledati začela še jaz.
Film (po njegovem komedija) se je začel. Sprva je bilo vse zelo napeto. Zato je Rok prinesel dobre piškote. Jedla sva in gledala. Film je postajal vse bolj grozljiv. Morilec v filmu je ubijal ljudi na zelo grozne načine. Ampak jaz sem vztrajala in gledala naprej. Mislila sem si: Saj to je samo komedija. Ampak ko je v filmu prikaza-
Naravoslovni
dan
V	četrtek smo imeli naravoslovni dan. Vstal sem, ko je sonce komaj pokukalo izza gore. Mama me je odpeljala do šole.
V	šoli smo naredili seznam, kaj vse bomo počeli. Šli smo do mrliške vežice, kjer smo morali določiti, kaj stoji v vseh glavnih smereh neba. Na tla smo položili zemljevid. V zgornji desni kot smo položili kompas. Zemljevid smo obračali, dokler kompas ni pokazal na sever. Naprej smo odšli do cerkve. Določiti smo morali, v katero smer je obrnjen križ na zvoniku. Ugotovili smo, da na zahod in vzhod. Ko smo prišli na igrišče, smo pogledali, na kateri strani dreves je več mahu in kam so obrnjene daljše veje na drevesih. Na štoru so bile letnice bolj skupaj na severu. Nazaj smo imeli zelo dolgo pot, zato nam je Jaka pokazal krajšo pot skozi gozd. Prišli smo do ceste, ki je vodila naravnost do šole. Mislili smo, da smo prvi, zato smo se še poslovili za nekaj časa. Ko smo vstopili, smo vedeli, da smo prišli zadnji. V razredu smo naredili skico naše poti. Domov smo odšli prej, jaz sem šel peš. Ta dan mi bo ostal še dolgo v spominu, saj sem se naučil veliko novega.
Gašper Umbreht,
5.	r., POŠ Andraž
lo, kako se je ženska odšla tuširat in je na zarosenem ogledalu pisalo: Ubil te bom, sem že imela polne hlače. Zatem je bilo filma kmalu konec. Ker sem trepetala od strahu, se mi je Rok smejal. Kajti na koncu filma je pisalo: grozljivka, posneta po resnični zgodbi. Po grozljivki z naslovom Jason sem se odšla tuširat. Čisto počasi sem stopila v kopalnico, se hitro slekla in odhitela pod topel tuš.
Pela sem si, da bi pozabila na film, kajti bilo me je zelo zelo strah.
Rok pa je bil zvit in na zaro-seno ogledalo napisal: »Ubil te bom!« Zakričala sem, skočila iz kopalnice in se zagnala
Šola v naravi
Šola v naravi je zame eno lepo doživetje, širi se mi obzorje in je ena izkušnja več, ki je prav dobrodošla. Tam ni brezveznih tem in dolgčasa, pač pa se delajo vsakdanje, z naravo povezane stvari. Pomembne je zato, ker zamenjamo okolje, bolj spoznamo naravo in življenje okrog sebe. Šele tako mogoče začnemo ceniti, kar nam je podarjeno, se naučimo primernega vedenja, uživanja v naravi, znamo prisluhniti majhnim podrobnostim v njej, se hkrati kaj naučimo in utrdimo prijateljstva. Pomen
v Roka. Na hitro sem hotela vse povedati, a me Rok ni razumel. Šele ko sem se umirila, me je hotel poslušati. Vse sem mu razložila.
On pa se je začel smejati. Šele takrat sem se zavedala, da je vse to naredil on, ko sem bila pod tušem.
Vse sem povedala mamici in atiju, ta pa sta ga okarala. Opravičil se mi je in obljubil, da tega ne bo več storil. Pobotala sva se in spet bila prijatelja, brat in sestra. Ampak na uho mi je še isti trenutek šepnil, da bo to zagotovo še kdaj ponovil. Jaz pa samo: »Atiiiiii!«
Tamara Bolarič,
6.	a, Osnovna šola Polzela
šole v naravi je tudi v tem, da preživimo več časa zunaj na svežem zraku, ne pa pred računalnikom in televizijo. Tako krepimo zdrav duh v zdravem telesu. Seveda pa je pomembna tudi za sprostitev. Tam se učenci pokažemo takšni, kot v resnici smo.
Želim si, da bi tudi v šoli več naravoslovnih vsebin izvajali zunaj, da bi še kdaj šli v šolo v naravi. Znanje, ki smo si ga pridobili, pa s pridom uporabljali v življenju.
Darja Dobnik,
7.a/9-letke, OŠ Braslovče
DOLINŠEK-S, d. o. o. Šempeter
Trgovina za prodajo navojnega, stružnega, rezkalnega in vrtalnega orodja Vrtna ulica 9, 3311 Šempeter
Bližajoče se novo leto naj bo naklonjeno sreči, uspehom in vsem dobrim željam! Vsem strankam in poslovnim partnerjem P v. želimo lepe praznike, //(^y	vesel božič
in srečno novo leto!
Wi
\%A è
Kolektiv Dolinšek-S, d.o.o.,
tel.: 03 703 30 00, faks: 03 703 30 10, spletna stran: www.dolinsek-s.si E-mail: dolinsek-s@siol.net
december 2005
SAVINJSKE ZGODBE
Na stara leta lepo
Gradcu. Že kot otrok ni imela lepega in brezskrbnega življenja, saj jo je mama zapustila in je do petega leta živela z očetom. Njena življenjska pot jo je nato vodila k tujim ljudem po kmetijah v Sloveniji. Ko je bila stara 21 let, je rodila sina Rajka. Živeli so v Ribnici na Pohorju. Rajko se je izučil za kovača in je delal v Velenju, kjer si je ustvaril družino. Do leta 1970 je Elizabeta živela na Pohorju, potem pa se je preselila k sinu v Velenje. Leta 1977 so se preselili v Pongrac pri Grižah. Elizabeta ni bila nikoli redno zaposlena, ampak se je preživljala z delom na kmetiji. Vez z zemljo je še danes zelo močna. Njeno življenje je na stara leta lepo, pravi. V veselje pa so ji tudi vnukinja Biserka in vnuk Hinko ter pravnuki Uroš, Miha, Lovro in Luka. D. Naraglav
Elizabeta v družbi Ivija Krašovca in Brede Izgoršek, sina, pravnuka in snahe
Elizabeta Eman iz Pongraca 56 pod Homom je konec minulega meseca praznovala 90. rojstni dan. Ob jubileju smo jo obiskali skupaj s predsed-
nikom sveta KS Griže Ivijem Krašovcem in predstavnico Krajevne organizacije RK Griže Bredo Izgoršek.
Elizabeta Eman je bila rojena v
Koncerti za oskrbovance domov
Moški pevski zbor Ponikva z zborovodjem Janezom Kolaričem med nastopom v Domu Nine Pokorn Grmovje (Ivan Jelen prvi z desne)
Poslanec DZ Republike Slovenije Ivan Jelen se je odločil, da oskrbovancem v domovih za starejše občane v Velenju, na Polzeli in v Domu Nine Pokorn Grmovje polepša predpraznični čas. Z Moškim pevskim zborom Ponikva,
katerega član je tudi sam, je v vseh treh domovih organiziral koncert.
V Domu Nine Pokorn v Grmovju so nastop pevcev združili s praznovanjem oskrbovancev, ki so v novembru praznovali svoj življenjski jubilej. Ob tej
priložnosti so jim spregovorili direktorica doma Zdenka Fer-lec, pobudnik koncerta Ivan Jelen in podžupan Občine Žalec Janko Kos. Harmonikar in kitarist pa sta poskrbela, da so se oskrbovanci, osebje in gostje tudi zavrteli. D. Naraglav
Na Gomilskem slovesno
Mešani cerkveni pevski zbor Gomilsko, Vesna Štravs in župnik Martin Cirej
Predzadnjo novembrsko nedeljo je bilo v cerkvi sv. Štefana na Gomilskem zelo slovesno. Proslavili so 10-letni jubilej Mešanega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Vesna Štravs, in god sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja in glasbe.
Jubilej so obeležili s sveto mašo, sledil pa je koncert, ki ga je povezovala Irena Štusej. Jubilan-
tom so ob tej priložnosti zapeli člani otroškega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Urške Tekavc in Maje Rančigaj. Domači župnik Martin Cirej je v imenu mariborske škofije in škofa dr. Franca Krambergerja pevskemu zboru in zborovodkinji Vesni Štraus izročil posebno priznanje za njihovo dosedanje delo in desetletni jubilej.
Mešani cerkveni pevski zbor, ki šteje 24 članic in članov. Tudi v prihodnje bo njihovo petje bogatilo sv. maše in druge prireditve. Pri tem računajo na svojo zborovodkinjo, ki je v vzgojo njihovih glasov vložila veliko truda in prizadevanj, kar pa ni ostalo neopaženo, saj je leta 2003 prejela za svoje prizadevno delo bronasto priznanje Občine Braslovče. D. Naraglav
Vandrovčki skupaj z Veselimi Štajerkami na koncertu v Petrovčah
Petrovski Vandrovčki praznovali
V hmeljarskem domu v Petrovčah so minuli mesec jubilejni koncert pripravili petrovški Vandrovčki, ki so s tem zaokrožili 10-letnico svojega delovanja. Koncert so kot gostje popestrili Vesele Štajerke, trio Domima s citrarko in humorist Klobasekov Pepi.
Pevski kvintet Vandrovčki sestavljajo vodja skupine Zlatko Kerčmar, Mirko Koprivnik, Gregor Košec, Ivan Vengust in Kon-drad Podbregar. Njihove nastope večinoma spremlja tudi harmonikar Vlado Robič, umetniški vodja skupine pa je Metka Berk. O njihovi dosedanji poti je spregovorila Jožica Ocvirk, ki je prireditev tudi vodila in povezo-
vala. Začetek delovanja skupine sega v pomlad leta 1955, ko je imel MePZ A-Capella intenzivne vaje na Šmohorju, kjer so morale posamezne skupine pripraviti dve točki za nastop na zabavnem večeru. Vsaka skupina naj bi imela tudi ime. V skupini z Zlatkom je bil tudi pater Miran, zato so si nadeli ime Petrovški angelčki. Prvi samostojni nastop so imeli na poročni gostiji zborovodkinje Metke Berk. Ker se je pozneje skupini pridružil tudi pater Miran, je pater Manes izrazil negodovanje z imenom skupine angelčki in skupina se je preimenovala v Vandrovčke. Zahrbtna bolezen jim je za vedno vzela patra Mirana. Po njegovi
smrti so redkeje nastopali, ker jim je manjkal en basist. Na pomoč sta jim večkrat priskočila Aleš Dovžan in Marko Reberšak, pred tremi leti se jim je pridružil Ivan Vengust. Od leta 1999 jih s harmoniko spremlja tudi Vlado Robič.
V desetih letih delovanja so Vandrovčki igrali na porokah, jubilejih, pri mašah in pogrebih. Skoraj vsako leto nastopijo na reviji malih vokalnih skupin na Vimperku, zadnje čase pa tudi na revijah ljudskih pevcev in godcev. Ker so večinoma tudi vsi člani MPZ, zapojejo včasih tudi kakšno zborovsko, drugače pa so njihove pesmi pretežno ljudske.
D. Naraglav
Božični čas - čas ljubezni in spoštovanja
Albina s hčerama in zetom Slavkom ob našem obisku
»Božično-novoletni prazniki so prazniki neke lepote. Vsi se dostikrat trudimo, da smo na zunaj čim lepši, čim boljši.
Mislim, da je praznik izredna priložnost, da to lepoto prenesemo še znotraj sebe. Tako dobimo tisto pravo lepoto tudi navzven. Želim, da bi znali v teh praznikih uskladiti to notranje in zunanje življenje, predvsem življenje ene ljubezni, spoštovanja in razumevanja. Prepričan sem, da če bomo v teh praznikih to začutili, smo res uspeli v svoji notranjosti tako dozoreti, da bomo to lahko izžarevali tudi navzven. Prepričan sem, da ima vsak možnost nositi v sebi nekaj tega, kar mu lahko v tem smislu pomaga. V teh prazničnih dneh obiščite koga, udeležite se kakšne prireditve, naj si bo to v cerkvi ali kje drugje. Vse to so priložnosti, ki človeka notranje tako razpoložijo, da se potem vse leto, ki je pred nami, odraža tudi navzven. In ta blagoslov, to moč bi kot duhovnik rad dal vsem ljudem na Zemlji, še posebno pa vsem tistim, ki si to želijo,« s temi besedami nam je v božičnem času postregel Izidor Pečovnik - Dori. Mi pa smo v teh dneh obiskali družino Verdev
T
-	Škrabarjevo domačijo v Veliki Hosti pri Grižah in se o božičnem času pogovarjali z 80-letno Marijo
-	Smodejevo Mici.
»Spomini na tisti čas so res lepi, čeprav ni bilo vsega tega, kar imamo danes. Vse je bilo bolj skromno, vendar na predvečer in na sam božič je bilo dobrot vsekakor dosti več kot v vsakdanjih dneh. Obvezna je bila orehova ali kakšna druga potica, kakšni keksi, sveže pečen kruh in še kaj, tako da je dišalo po hiši. Prijeten vonj se je iz peči širil po sveži svinjski pečenki, saj smo imeli kakšen dan prej koline, ki so tudi sicer že same po sebi pomenile hišni praznik,« pravi Marija, ki je kljub osemdesetim letom še vedno zelo delavna in v veliko pomoč hčeri Jožici in zetu Slavku. »Ja, bilo je lepo in tudi danes se zelo veselim tega prazničnega časa. Božično drevo smo okrasili na predvečer božiča in ne tako kot danes, ko jelke krasimo že v začetku decembra. Mislim, da je to imelo svoj čar, tisto pravo vsebino. Ko smo okrasili drevo in pod njega postavili jaslice, smo nekaj pojedli, nato pa se odpravili k polnočnicam v farno cerkev sv. Pankracija v Griže. Pot do tja in nazaj je bila
vesela, vsi smo doživljali božično zgodbo Jezusovega rojstva kot nekaj veselega in doživetega. Nekaj, kar nam je dajalo voljo in pogum za prihodnost, za življenje v svetu, kakršen je pač bil. V tem duhu smo tudi doživljali sveto mašo in sam božič. To je bil res lep in posvečen dan, kjer so se na mizi znašle vse tiste dobrote, ki smo jih premogli. Zelo slavnostno je bilo kosilo; ponavadi smo si postregli z govejo juho, praženim krompirjem, zeljno solato, govedino, svinjsko pečenko in s perutnino. Ob vsem tem pa se je prilegla še potica ali kaj drugega sladkega. Prav tako pa tudi ni bil odveč kakšen kozarec vina ali jabolčnika. Seveda pa so prišli kdaj časi, ko smo bili veseli, če smo se lahko do sitega najedli. Danes mladi večinoma tega ne vedo, živijo pa tudi pri nas takšni, ki vedo, kaj je revščina.«
Slavko, ki z veseljem poprime za harmoniko, nam je zaigral nekaj prijetnih skladb in nam zaupal, da se je na domačijo priženil iz Gotovelj. Z igranjem razveseljuje znance, sorodnike in tudi druge ob različnih priložnostih. Pred kratkim je zaigral tudi ob praznovanju 80-letnice svoje tašče.
Slavko je dolga leta delal v Sigmi, ko je šlo podjetje v stečaj, je ostal brez službe. Jožica pa že ves čas dela na kmetiji. Kljub temu jima je s pridnostjo uspelo zgraditi novo hišo. Letos bodo v njej že tretje leto praznovali božič in novo leto in zagotovo bo zelo veselo. Še so na svetu ljudje, ki jim sožitje, medsebojna ljubezen in spoštovanje odtehtajo vse zaklade tega sveta. Prav to pa je morda tisto, kar je imel v mislih tudi župnik Dori v uvodu tega sestavka.
D. Naraglav
Na borzi ni prehitevalnih pasov
Andrej Šketa
Predvsem zdravja in sreče si želimo v decembrskih dneh, ko na vrata že trka novo leto. Resnici na ljubo bi večini od nas prav prišlo tudi več denarja, čeprav poznamo staro resnico, da denar ne prinaša sreče. Lahko pa denar prinaša pametno vlaganje na borzi. Najbliže nam je seveda Ljubljanska borza, katere član uprave je Andrej Šketa. Savinjčan, ki že kar nekaj let živi v Ljubljani, je s kraji svoje mladosti še povezan, kljub mnogim obveznostim pa je našel čas tudi za nekaj nasvetov, kako varno vložiti denar.
Kakšni so vaši spomini na žalsko osnovno šolo in na Petrovče oziroma Dobrišo vas?
»Spomini so lepi, saj gre v splošnem za najlepše obdobje v življenju vsakega človeka. Odraščanje, raziskovanje sveta, prve ljubezni ter sprejemanje odgovornosti, pri čemer se še trudimo oklepati idealov. Šola je bila kakovostna, okolje ravno prav dinamično in zanimivo, da je omogočalo bres-krbno odraščanje. Pravzaprav imam največ lepih spominov ravno iz obdobja osnovne in srednje šole. Prav takšno okolje bi si želel za svoja otroka, ki se na počitnicah pri dedku in babici vedno odlično počutita. To, da pa lahko odkorakaš od doma in si v 10 minutah na poljih ob Savinji, pa pogrešam še sedaj. Zato še vedno ob vsaki priložnosti zlezem na Mrzlico ali Šmohor.«
Sošolci se vas spominjajo po nezmotljivem občutku za matematiko. Kaj ste študirali in kakšni so bili vaši življenjski načrti, ko ste diplomirali?
»Študiral sem elektrotehniko, kjer sem znanje matematike dobro uporabil. Sem pa imel pri izbiri študija nekaj dilem, saj se nisem želel preveč specializirati. Izbral sem smer avtomatika, kjer se prepletajo znanja elektrotehnike, računalništva ter sistemske analize. Vedno mije bil cilj biti povezovalec znanj in idej, tako da sem še pred zaključenim študijem začel delati za večje slovensko računalniško podjetje. Od začetka sem se videl v povezovanju računalništva, informacijskih tehnologij z učinkovitim vodenjem in poslovanjem podjetij. Fakulteta da osnovno znanje, način razmišljanja in razvije delovne
navade, ostalo si moraš priboriti sam.«
Kdaj in kako vas je zaneslo na Ljubljansko borzo?
»Ljubljanska borza je leta 1993 postavljala svoj informacijski sistem, kjer sem sodeloval kot podizvajalec in kot zunanji sodelavec. Očitno sem se izkazal, saj so me v letu 1994 angažirali za vodenje svojega računalniškega centra. To so bili pionirski časi za Ljubljansko borzo, saj je poleg prvih začetkov privatizacije bila tudi med prvimi na svetu, ki je uvedla izključno elektronsko trgovanje preko računalnikov in omrežij. Vsi smo se učili in iskali rešitve, kar je bilo idealno okolje za moj osebni razvoj. Ljubljanska borza je vedno stimulirala dinamičnost, iniciativnost ter kreativnost, tako mi dela in izzivov ni zmanjkalo do današnjega dne.«
Od kdaj ste član uprave borze, kaj je pravzaprav potrebno, da človek postane član uprave?
»Član uprave borze sem od aprila 2004. Uprava borze je dvočlanska in jo vodi dr. Marko Simoneti. Moje naloge so zagotavljanje nemotenega in tekočega poslovanja borze, zagotavljanje, da vsa delovna področja tekoče delujejo, koordinacija izvršnih direktorjev ter področje investicij razvoja novih storitev in projektov. Smo premajhni in preveč dinamični, da bi lahko član uprave samo figurimi in samo konceptualno in strateško usmerjal sodelavce. Trudim se, da z njimi sodelujem tudi pri pripravi pomembnejših operativnih nalog ali projektov ter se povsem operativno vključim pri reševanju zapletov pri posameznih nalogah. Kot član uprave moraš na eni strani zelo natančno poznati delovna področja, ki jih pokrivaš, hkrati pa moraš imeti v glavi celotno sliko in predvsem optimizirati skupne učinke. Razumeti moraš lastnike in delovanje in razvoj podjetja usmerjati v korist vseh delničarjev, zaposlenim pa zagotoviti zadovoljstvo pri delu. Včasih ni lahko doseči ustreznega kompromisa.«
Ali lahko tudi člani uprave trgujete na borzi in dajete informacije o naložbah?
»Kot član uprave borze sem vsakodnevno v stiku z raznovrstnimi informacijami in v izogib spornih interesov sem se odrekel možnosti trgovanja s slovenskimi delnicami. To smo zapisali tudi v individualno pogodbo. Prav tako se izogibam neposrednim priporočilom za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ker to tudi pomeni spor interesa, prav tako pa menim, da to lahko bistveno bolje od mene opravijo borzni posredniki, saj je to njihova osnovna naloga.«
Kako varno je trgovanje na Ljubljanski borzi, glede na
to, da gre za majhno borzo. Koliko podjetij ima svoje delnice na trgu?
»Na borzi je skupno 130 podjetij, od tega je v borzni kotaciji 25, najvišji nivo Prve kotacije pa je doseglo 7 izdajateljev. Poleg tega je na trgu še 98 obveznic ter 10 investicijskih družb. Tržna kapitalizacija (tržna vrednost) vseh teh vrednostnih papirjev je okoli 1.600 milijard SIT, kar ni tako malo. Trgovanje na Ljubljanski borzi je varno, saj smo dosegli vse mednarodne standarde poslovanja. Smo tudi elan evropskega in svetovnega združenja borz. Za hrambo vrednostnih papirjev skrbi KDD oziroma Klirinško depotna družba.
Pri izbiri vrednostnih papirjev pa je vselej potrebno biti previden in izbirčen, tako pri domačih kot pri tujih. Velika slovenska podjetja, ki so sedaj vstopila tudi v novi naj-višji segment - Prvo kotacijo (Krka, Gorenje, Mercator ...), vsekakor niso neznanka in skrbijo za svoj položaj na trgu. Tako njihove delnice same po sebi ne predstavljajo velikega tveganja, saj so njihovi načrti in poslovanje transparentno objavljeni in načrtovani. Povsem drugače je lahko s posameznimi delnicami prostega trga, kjer je preglednost veliko manjša, prav tako pa je tudi manjša likvidnost, saj se z nekaterimi od njih sklepajo posli le nekajkrat mesečno. Takšne vrednostne papirje bi težko svetoval vsakemu vlagatelju, so lahko pa zanimivi za špekulante in druge vlagatelje, ki ob dodatnih tveganjih iščejo dodatne donose.«
Mnogi Slovenci imajo še predsodke pred borzo - da tam kujejo dobičke in občasno tudi propadejo le borzni špekulanti. Ali lahko sodelujejo na borzi tudi ljudje, ki imajo kakšne prihranke - ne izrazito visoke, če dobijo kakšne odpravnine ali če želijo denar od prodane nepremičnine vložiti v vrednostne papirje?
»Možnost vlaganj a v vrednostne papirje je odprta za vsakogar, res pa je, da vsi vrednostni papirji niso primerni za vsakogar. Npr. državne obveznice so lep način, kako si zmanjšati davčno osnovo in niso tvegane. Zelo pomemben je predvsem časovni okvir vlaganja, saj so trgi delnic bolj izpostavljeni nihanjem, kar v kratkem časovnem obdobju lahko pomeni manjše ali celo negativne donose. Dolgoročno pa je statistično dokazano, da trgi vrednostnih papirjev v povprečju omogočajo višje donose kot vezave v bankah ali naložbe obveznice. Prav tako je pomembna ustrezna razpršitev premoženja. Staviti le na enega konja že pregovorno ni dobro. Podobno delujejo tudi banke ali skladi, ki depozite razpršijo in vložijo drugam,
tudi v vrednostne papirje. Za to storitev si vzamejo nekaj odstotkov, zato pa so donosi na npr. vezane vloge ali točke vzajemnega sklada ustrezno nižji. Za toliko bi bili višji naši donosi, če vlagamo neposredno. V 10 letih so razlike v absolutnem znesku lahko zelo velike.«
Si moramo najprej izbrati svojega borznega posrednika?
»Da, ter se z njim temeljito pogovoriti o svojih željah, možnostih in pričakovanjih.« Po eni strani smo Slovenci nezaupljivi, po drugi pa presenetljivo lahkoverni, ko nam obljubljajo visoke dobičke. Kakšne obljube bi nam morale biti sumljive? »Običajno na delujočih trgih ni prehitevalnih pasov, ki bi omogočali ekstra in nenormalne zaslužke brez tveganja. To je mogoče na razvijajočih tranzicijskih trgih, kar pa slovenski ni več. Vsekakor je pomembno, kdo svetuje oziroma daje obljube. Za posrednike, ki delujejo na Ljubljanski borzi, vam lahko zatrdim, da delujejo korektno in da so usposobljeni za svetovanje. Na voljo imajo več različnih naložbenih možnosti, tudi izven
Andrej v prostem času s svojima otrokoma
Slovenije, ki jih bodo sestavili tako, da bodo uravnotežili pričakovanja in omejitve posameznega vlagatelja.«
Kaj je za vas največja sreča? »Težko vprašanje, o katerem nisem razmišljal. Verjetno to, da mi o tem ni potrebno posebej razmišljati, saj v splošnem živim srečno življenje.«
Kje boste preživeli novo leto? »Novo leto ponavadi preživljam nekje v Savinjski dolini v okolici Žalca ali v okolici Nazarij, od koder je žena. Privoš-
čiva si obisk prijateljev, kakšno silvestrsko večerjo s plesom ter izkoristiva čas za družino, s katero sva v vsakem primeru premalo. Tradicionalno pa na prvi dan novega leta z otrokoma odidemo na dopoldansko smučanje na Golte ali Roglo, potem pa obisk babic in dedkov, poslušanje koncerta Dunajskih filharmonikov in spremljanje smučarskih skokov. Za letos nimam kakšnih posebnih načrtov.«
K. Rozman
Ko se uresničijo sanje
Maja Štamol
Nekateri samo sanjajo o sreči, drugi jo doživljajo. Med slednjimi je Maja Štamol iz Žalca, ki smo jo v Utripu že predstavili, ko je še prodirala v svet modnega oblikovanja. Drugače je po izobrazbi kemik. Človek pa mora imeti tudi sanje in ko se uresničijo, si lahko tako kot Maja reče, da je bilo leto srečno in uspešno.
“Da, iztekajoče se leto je bilo v poslovnem in privatnem smislu najuspešnejše in najlepše do sedaj. Lepa obdobja so bila že prej, saj sem svojo mladost preživela v toplem družinskem okolju, ki me je gotovo zaznamovalo in mi dalo lepo popotnico za sedanjost. Bilo je veliko pozitivnih in veliko neprijaznih
izkušenj, ki so me izoblikovale, da cenim to, kar imam danes. Občutki, da počnem tisto, za kar sem se trudila, so nepopisljivo lepi. Z voljo, vztrajnostjo, zaupanjem vase, pozitivnimi odzivi okolice in veliko ljubezni do tega dela sem v sebi ves čas čutila, da mi bo uspelo. Le vzorec, ki sem ga dobila v otroštvu, da je redna služba tista, ki ti daje varnost, me je od tega cilja malce oddaljeval. Verjetno je odločitev morala dozoreti in
uspeh je prišel čisto sponta-
»
no.
Za uspeh ni bilo potrebno odpreti modnega ateljeja v Ljubljani. “Le malo jemanjkalo, da si družinskega in poslovnega okolja nisem ustvarila v Ljubljani. Skupaj s partnerjem sva
se nato odločila, da je v Žalcu življenje prijaznejše, bolj pristno in se je potem on preselil iz Ljubljane. Ni nama žal.” Tudi glede priložnosti, ki jih ponuja tujina, je Maja odločna: “Tujina me mika samo na ta način, da se tja odpravim potepat, iskat nove ideje, spoznavat ljudi in sebe. Iz izkušenj v preteklosti vem, da nikjer po svetu, v prisotnosti še tako slavnih oseb, ne doživiš tako lepih in s čustvi nabitih trenutkov, kot jih lahko doživiš v Dvorcu Novo Celje, Savinovem salonu ali pa kar v svojem ateljeju, ko dobim zahvalo kakšne zadovoljne stranke.”
Kaj pa moda narekuje za prihodnje leto?
“Pomlad-poletje 2006 nam, po ogledu nekaj revij svetovnih kreatorjev, prinaša precej svetlih, peščenih, pudrastih odtenkov. Opaziti je precej črne in za kontrast tudi žive barve. Vijolična in zelena se bosta gotovo preselili iz zime tudi v poletje. Prihajajo ozke - cigaret hlače, ki smo se jih malce odvadili, prav tako pa se že z zimo navajamo na nabrana, široka krila.”
Če še razmišljate, kaj boste oblekli za najdaljšo noč v letu, Maja svetuje: “Čas praznovanj, ki se bliža, nam daje možnost, da zbežimo iz vsakdanje rutine in oblečemo kaj zlatega, bleščečega, svilenega, skratka nevsakdanjega. Tudi če boste najdaljšo noč v letu preživeli doma. Samo ena takšna noč v letu je!” K. R.
december 2005
NAŠA DEDIŠČINA
V spomin mrtvim in opomin živim
Izpisana imena borcev, talcev in umrlih v taboriščih na spominskih obeležjih so živ in neizbrisen dokaz tistega časa, ki je ostal eden najbolj krvavih v zgodovini našega naroda in mnogih drugih narodov. Mnogi so takrat izgubili svoje življenje in njim v spomin, nam pa v opomin so tudi vsakoletne komemoracije. Komemoracije je bila tudi pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu, kjer sta tudi spominska plošča in bronasti kip glave narodnega heroja Slavka Šlandra. Letos je organizacijo slovesnosti v celoti prevzela Občina Prebold.
Spominsko slovesnost so pričeli godbeniki pihalnega orkestra Prebold, v nadalje-
vanju so s kulturnim programom slovesnost obogatili MPZ DPD Svoboda Prebold in člani gledališke sekcije DPD Svoboda Prebold. Delegaciji Občine Prebold in občinske borčevske organizacije sta položili spominska venčka pred spomenik in k spominski plošči z imeni 172 žrtev fašizma. Slovesnost so dopolnili učenci OŠ Prebold, ki so okrog spomenika prižgali svečke, in govor Valterja Zupanca, člana občinskega sveta Občine Prebold. Tudi tokratne spominske slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, ki so s tem pokazali spoštovanje do tistih, ki so dali največ, kar lahko človek da - svoje življenje.
D. N.
Spominska obeležja družinam
S slovesnosti pri odkritju spominskega obeležja na kmetiji Danija Satlerja
Letos mineva 15 let od pomembnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda. Pri tem so imele odgovorno in častno vlogo družine, ki so tajno skladiščile in varovale oborožitev Teritorialne obrambe Slovenije in civilnih struktur. Med temi, ki so skrivali orožje, so bile tudi štiri
družine iz Občine Polzela.
V znak zahvale je Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Območno združenje za Spodnjo Savinjsko dolino, v sodelovanju z Občino Polzela na krajši slovesnosti odkrila spominska obeležja na kmetijah Danija Satlerja, Alojza Satlerja, Avgusta Likeba iz Založ pri Polzeli
in na kmetiji Vilija Čremožni-ka v Dobriču. Podobne slovesnosti so bile oziroma še bodo pri vseh kmetijah v Savinjski dolini, ki so hranile orožje.
Kot je povedal predsednik Območnega združenja veteranov za Spodnjo Savinjsko dolino Zdenko Terpin, so bile omenjene družine izpostavljene resnim nevarnostim, vendar so zaupano nalogo opravile častno in v ponos ter korist slovenskega naroda. Ob 10-let-nici so družine prejele priznanje Slovenska družina, ob 15-letnici pa so se odločili, da na njihovih domovih v sodelovanju z občinami odkrijejo spominska obeležja, ki naj trajno zaznamujejo neprecenljiv prispevek samostojni Sloveniji. S tem želijo dati prispevek k realnemu zgodovinskemu orisu dogodkov, ki so bili nedvomno zelo pomembni, pa jim zgodovinska stroka do sedaj ni na-
menila ustrezne pozornosti.
Na kratko je tedanje težke dogodke opisal pripadnik takratne Teritorialne obrambe Emil Pižorn, ki je tajno skritje orožja tudi organiziral. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar pa je čestital družinam za tako pogumno dejanje. Slovesnost je popestril oktet Lastovka.
T. Tavčar
Spominsko obeležje so prejele družine, ki so tajno skladiščile in varovale orožje
TO.
Zgodovina postavljanja jaslic
Jaslice z razstave v Drešinji vasi
Turistična sekcija PGD Dre-šinja vas pripravi vsako leto v času pred prazniki razstavo jaslic. Jaslice na ogled postavijo ljudje iz različnih koncev Savinjske doline. Kakšna pa je pravzaprav zgodovina jaslic, ki bodo v božičnih dneh in do treh kraljev krasile cerkve in mnoge domove?
Ne ve se natančno, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in domovih. Eno pa je gotovo, da imajo svoj izvor v božični skrivnosti in da so se ljudem zelo priljubile. Včasih so na vso moč podobne okoliščinam Kristusovega rojstva. Na glavni železniški postaji v Rimu železničarji postavljajo jaslice iz železniških pragov, tirov, kretnic, čuvajnic, pa tudi pastirji so vsi oblečeni v železničarske obleke. Po Afriki so vsi pastirji zamorci, tudi Jezušček v hlevu je temne polti. Pri nas
pa ponekod oblečejo pastirje v narodne noše, tako da jaslice ne predstavljajo več samo Kristusovega prihoda med ljudi, temveč tudi njihov prihod k njemu.
Ni čudno, da so jih zaradi njihove ponazorilne moči začeli postavljati že tako zgodaj. Nekateri poznavalci menijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu. Kristjani so namreč prostor v votlini Kristusovega rojstva obložili s srebrom in zlatom, osebe sv. družine, Jezusa, Marijo in Jožefa, pa ponazorili s kipi. Pri tem viru se sklicujejo na Gregorja Čudodelnika, ki je živel okrog leta 200, ko je v svoji pridigi dejal: »Čemu bi govoril o njih? Moje oko vendar počiva na tesarju in jaslih, na Detetu in deviški Materi. Gledam Dete, povito v plenice in položeno v jasli. Marija, ki je devica in mati, pa z Jožefom stoji pri njem in mu streže.« Frančišek Asiški
je 1223, torej tri leta pred smrtjo, postavil v gozdu pri kraju Grec-cio v Umbriji za božič žive jaslice. Vanje je dal seno in slamo in k jaslicam privezal vola in osla. Nad jaslimi je bil oltar. V času maše je bil diakon in kot diakon je menda tako ganljivo pel evangelij o Kristusovem rojstvu, da je bilo v njegovem petju mogoče zaznati meketanje ovc, ki so prišle s pastirji k detetu. Prostor je bil razkošno osvetljen in ko so ljudje zvedeli, da bo polnočnica ob živih jaslicah, so trumoma hiteli k votlini.
Vseeno pa težko z gotovostjo rečemo, da je bil to začetek jaslic. Poznavalci pravijo, da so se jaslice po vsej verjetnosti razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične trenutke Kristusovega življenja, posebno njegovo trpljenje in vstajenje. Velikonočne igre so prvič izpričane leta 967, nekoliko pozneje pa so nastale božične duhovne igre. Najbolj verjetno so nastale vil. stoletju, kajti iz tega stoletja so poznane freisinške božične igre. Iz njih so morale nastati jaslice. Težko si namreč predstavljamo, da bi v božičnih igrah dramatično uprizarjali Kristusovo rojstvo brez postavitve jaslic, čeprav so se takrat kar precej razlikovale od današnjih. Sprva je bilo to samo preprosto korito ali košara, v kateri je bilo seno in slama, v njej pa dete. Postavili so jih za velikim oltarjem ali pod križem. Dobro so znane jaslice iz mesta Rouena, kjer so bile v 13. stoletju močno zakoreninjene božične igre. Za velikim oltarjem so bile jasli, nad njim pa Marijina slika. V višini kora je stal mladenič in je predstavljal angela, ki je pastirjem naznanil Kristusovo rojstvo. Pod njim je bilo pet pastirjev, s cerkvenih obokov pa je odmeval otroški glas Slava bogu na višavah...
Frančišek Asiški pa je prvi postavil jaslice zunaj cerkve. Po tistem
Jaslice z razstave v Drešinji vasi
so se hitro razmahnile, se izpopolnjevale in dobivale krajevni značaj. V Nemčiji je jasli izpodrinila zibelka, Jezušček ni ležal v jaslih, kakor pravi evangelij, temveč v zibelki, ki jo pozibavata Marija in Jožef. Ob tem je nastalo veliko pesmi, ki opevajo Marijino in Jožefovo starševsko vlogo. V Angliji, Franciji, Španiji so žive osebe zamenjali kipci iz lesa in gline. V 18. stoletju so bile povsod v navadi jaslice v tej obliki. V tem času so se pojavile tudi po hišah. Ko so jih ljudje začeli postavljati po hišah, niso bili več utesnjeni glede tega, kako jih bodo postavili in kako bodo uprizorili božično skrivnost. Prav ob postavitvi jaslic je prišla na dan vsa ljudska domišljija in umetniška ustvarjalnost. Slikarji, rezbarji in kiparji, posebno iz vrst
nadarjenih samoukov, so ustvarili tako izvirne kipce in prizore, da se z njimi ponašajo celo narodni muzeji. V tem so se posebno odlikovali italijanski, nizozemski in tirolski ljudski umetniki. Kipce so oblačili v značilne vzhodnjaške, posebno beduinske noše, ali v noše, značilne za njihove kraje. Prav tako z jaslicami niso upodabljali samo Kristusovega rojstva, temveč tudi druge dogodke iz njegove mladosti in iz poznejšega življenja, npr. prihod modrih, pokol nedolžnih otrok, beg svete družine v Egipt in celo svatbo v galilejski Kani. Avstrijski muzej za ljudsko ustvarjalnost hrani jaslice družine Jausentaler, ki imajo 1700 kipcev in kosov raznih stavb, kolib, hlevov, hiš in gradov. Veliko pozornost pa so dajali tudi ozadju jaslic. Navadno
je uprizorjen Jeruzalem z lepo izdelanim obzidjem, stražnimi stolpi in vidnim obrisom templja. Zelo razgibano je prikazana betlehemska pokrajina z značilnimi hribi, dolinami in potmi, vmes pa so vpleteni prizori iz palestinskega pastirskega in kmečkega življenja. Nad jaslicami se pne sinje nebo z nešteto zvezdicami in še posebno vidno zvezdo repatico. Nad pastirskim poljem pa naznanja angel Kristusovo rojstvo. Podobne motive so predstavljale tudi jaslice, ki so napolnile dvorano gasilskega doma v Drešinji vasi.	D. N.
Telefon: 03/712 12 80
GflFMNr
Polzela
GARANT d.d. Polzela
Industrijska prodajalna Polzela
Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 5. decembra 2005 do 10. januarja 2006
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE!
Delovni čas prodajalne:
pon-pet: od 8. do 18. ure, sob: od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 03 / 70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si Spletna stran: www.garant.si
mirne in lepe Boži^mm^^m,
TER SREČNO IN USPÉWimMWO LEmW06.
JBffiim.:. ’ pp &	"fes» **'«(»
*
DOM!
UTRIP
CERKVENI
PRAZNIK,
SV.REŠNJE
TELO
MAJHEN
PRISPEVEK,
MILOŠČINA
SL.GLED.
IGRALKA
(VERA)
PRIMEREK
ŽIGON STEVO PROSTOR ZA DIRKE
TEMNI DEL DNEVA VOJAŠKA BOLNIŠNICA
KANON
VRSTA
SLIVE
IGRALEC
FLYNN
VREČA
PEVKA
ABDUL
ŽUPNIK
NEKD.JAP.
PREMIER
(JASUHIRO)
BIVŠI NEM. ALP. SMUČAR (MARCUS)
SLAVKO
OSTERC
SUROVINA ZA PIVO
MESTO V ROMUNIJI HRV. IGR. (INGE)
DEL KOPRA VZVIŠENA LIRSKA PESEM
SMUČARKA
MAZE
avtor
JANEZ
KORENT
LESENA NOSILNA GREDA V OSTREŠJU
VRSTA
APNENCA,
IKRAVEC
MATIJA
ČOP
KRAŠKI
GRM
DUKE
ELLINGTON
ZELENICA V PUŠČ AVI
CAPKOVA
DRAMA
ZELENJAVA ZA JUHE
BIKOBOREC NA KONJU
GR. BOG LJUBEZNI
FR.
FILOZOF
(JEAN-
JACQUES)
TELOVADEC
PEGAN
SL.GLED.
IGRALEC
SL. SLIKAR (FRANC)
SIRNINA
GR. ČRKA
UTRIP
SRB.
IZUMITELJ
(NIKOLA)
EVROPSKA
DRŽAVA
OZKA POT
1. SKLON, IMENOVALNIK
KRAJ PRI KRŠKEM
PESNIK
BABAČIĆ
REKA V FRANCIJI, PRITOK RONE
OMAR
NABER
AM.
PISATELJ
(GORE)
TELIČKA
PASMA
PSOV
ZMEŠNJAVA
REKA NA JUGU ŠKOTSKE
SL. KIPAR
(LUJO)
KONRAD
LORENZ
ERNESTO
GUEVARA
IZTOK
MLAKAR
MESTO V ANDALUZIJI (ŠPANIJA)
MUSLIM. M. IME
NEKD. FIN. PREMIER
N.SKLAD. (WERNER)
SLADKOV.
RIBA
DIŠAVA
ZARAZNE
SLADICE
GR.
BOGINJA
NESREČE
NEKD.NEM. KANCLER
DOLŽIN.
MERA
VRSTA
UGANKE,
PRE-
METANKA
CES. POET (JAROSLAV)
ZARODNA
SNOV
UTRIP
PRIPRAVA
ZAPREIZK.
ALKOHOLIZ.
DVOŽIVKA
SL.
PESNIK
(SEVERIN)
PASJA
HIŠICA
GIBANJE
ZRAKA
IGRALEC
PACINO
ZLI DUH
ITALIJAN
OSEL
PISATELJ
ZOLA
SL.
KOMORNI
TRIO,
BRATJE
OLGA
LUNCER
REKA NA FINSKEM Z BRZICAMI IMATRA
TOVORNA
ŽIVAL
VROČA HRENOVKA V ŠTRUČKI
RAZGLAS
V
MEDIJIH
SKAND. M. IME
TELOVADNO
ORODJE,
PROŽNA
PONJAVA
EDVARD
KOCBEK
ANG. FIZIK IZ 17. ST. (ROBERT)
SL. NOGOM. SELEKTOR
PEVKA
NOVAKOVIČ
SL. SLIKAR NEM.RODU (JAN)
IT. PEVEC
TROPSKA
KUKAVICA
VERA
ALBREHT
RISTO
SAVIN
LETOVIŠČE PRI OPATIJI (HRV.)
AM. TEN. IGRALEC (ANDRE)
VELIKO JEZERO NA FINSKEM
KLICNA BARVA KART PRI KARTANJU
GLASNIK,
AZIJSKA
DRŽAVA
GREGOR
PISATELJ
KERMAUNER
LOSCILEC
POSODE
REKA NA POLJSKEM, PRITOK VISLE
AM. FILM. IGRALEC (WARREN)
OMLATENA
ŽITNA
STEBLA
KRASKO
VINO
IGRALKA
REMICK
STAVČNO
LOČILO
IGRALKA
KUMER
ČLEN
PRE-
BIVALCI
EMONE
EVA
LONGYKA
SL. SKLAD. (AMBROŽ)
STRAST
SLIKAR
ŠUBIC
LJUDSTVO
NA
KAVKAZU
ATEK
IVAN
NAPOTNIK
TITANOV
MINERAL
IT.
PISATELJ
(UMBERTO)
)PEC EN PO-NESREČEN.
LUKAV
FRANCIJI
SRB.
M. IME GL. MESTO ERITREJE
EMILIJAN
CEVC
TRENUTEK
NOVA
ZELANDIJA
BODEČ
PLEVEL
KRAJ PRI KOPRU
LISAST
KONJ
SVIC.
SLIKAR
(JOHANNES)
DELOVNI
NALOG
KRAJNA
DUGEMO.
VRSTA
ŽITA
BOJNI
STRUP
SKAND.
DROBIŽ
SLAVKO
TIHEC
ALOJZ
REBULA
EVROPSKI
VELETOK
ANG.POMORŠČAK (FRANCIS)
VEK,
STOLETJE
SKLAD.
COPLAND
LUKANA
SEVERU
IZRAELA
PREDLOG
LOUIS
PASTEUR
AVSTRIJ.
ALPSKI
SMUČAR
(HANS)
BIVŠA
MINISTRICA
PETRIN
SL.
FILOZOF
(MATIJA)
ŠPRANJA
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Utripa - pokrovitelj GALERIJA AC, Ogla Markovič, s. p., Žalec: GALERIJA-AC-ŽALEC-NOVA-LOKACIJA-EN-VHOD-NAPREJ-VSE-VRSTE-UOKVIRJANJ-NOVOLETNA-POSLOVNA-IN OSEBNA-DARILA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Boža Povalej, Prapreče 18, Vransko; 2. Ivan Gosak, Čopova 2, Žalec; 3. Fani Slatenšek, Ul. Frankolovskih žrtev 3, Celje. Nagrajenci prejmete nagrade v Galeriji AC, Šlandrov trg 2, Žalec. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN, s. p., Savinjska cesta 77, ŽALEC. Vrednost nagrad je 5.000,3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, najkasneje do 9. januarja 2006.
Z novim strojem nad žita in koruzo
Za varno delo v gozdu
Ivan Vengust na svojem velikem jeklenem konjičku
Letošnja zima je prehitela tudi pridelovalce koruze. Zaradi napovedane suše za letošnje poletje so jo kmetje sadili nekoliko kasneje. Koruza, namenjena za silažo, je bila več ali manj pravočasno pospravljena, nekaj pa je je
moralo počakati, da je popolnoma dozorela.
Prehitro zapadli sneg je kar za nekaj časa preprečil žetev, v dneh ko so bile vremenske razmere ugodne, pa so znova zabrneli kombajni. Ivana Vengusta iz Dobriše vasi pri Petrovčah smo
srečali v Rojah pri Šempetru, kjer se je spopadal z žetvijo. Ivan Vengust je že vrsto let član Strojnega krožka Spodnje Savinjske doline. Njegova kmetija, ki se ukvarja s hmeljarstvom in poljedelstvom, ima okrog 20 hektarjev žitnih površin, kar pa je bistveno premalo, da bi se izplačalo imeti lasten stroj. Ivan v okviru Strojnega krožka vrši tovrstne usluge po vsej dolini in tudi izven nje. Stroj, znamke 1450 WTS John Deere, požanje, olušči, očisti in spravi pridelek v svoje skladišče in nato na traktorsko prikolico. Njegova zmogljivost je do 2 hektarja požete in oluščene koruze na uro. Pri žetvi žit pa je zmogljivost večja za približno pol hektarja. D. N.
Letina je dobra
S pokušnje vin
Društvo savinjskih vinogradnikov Žalec je v dvorani
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota, nedelja:
7.00-	9.00
PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA.
Hmeljarskega doma v Petrovčah pripravilo delno pokušnjo vin letnika 2005. Od 115 članov društva je vino na pokušnjo prinesla dobra polovica, skupaj 68 vzorcev sortnih in zvrsti rdečih in belih vin. Ugotavljali so ostanek sladkorja, stopnjo kislosti in kislin in prosto žveplo. S svojimi nasveti in ugotovitvami jim je poma-
gala znana mariborska enologica Tadeja Plevnik Vodovnik. Posameznim vinogradnikom je svetovala, na kakšen način in s katerimi postopki je mogoče odpraviti ugotovljene napake. Tokratna pokušnja ni imela ocenjevalnega značaja, ocenitev vin letošnje pridelave bo namreč pomladi prihodnje leto.	T. T.
»
*
*
#
«
*
«
ft
<38

<38
($k Hmezad
EXPORT - IMPORT d.d.
ŽALEC
VSEM PROIZVAJALCEM HMELJA IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM
ŽELIMO
Z VESELJEM IN MIROM NAPOLNJEN BOŽIČ
<8?
*
*x-
»
'X-
$
#
v
#
#
1
sg>
m
TER SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHA
■i’
Udeleženci tečaja, inštruktorji in vodja krajevne enote Žalec Uroš Petrič
Sečnja v gozdu predstavlja izredno zahtevno in nevarno opravilo, pri katerem se v Sloveniji vsako leto smrtno ponesreči več kot deset ljudi. Zaradi tega je življenjskega pomena, da se posek gozdnega drevja izvaja na varen način, z uporabo brezhibne motorne žage in ustrezne zaščitne opreme.
Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Celje, za lastnike gozdov vsako leto organizira tečaj varnega dela z motorno žago. Letos je tečaj potekal od
5.	do 7. decembra na območju krajevne enote Žalec v gozdo-
vih Huma v bližini Vranskega. Zanimanje za udeležbo je bilo med lastniki zelo veliko, število udeležencev pa je bilo zaradi varnosti omejeno. Po besedah vodje krajevne enote Zavoda Žalec Uroša Petriča se je tečaja udeležilo 18 lastnikov gozdov iz vseh občin Spodnje Savinjske doline. Tečaj je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in je potekal v pripravljenem sečišču v gozdu. Posebna pozornost je bila namenjena izbiri in vzdrževanju motorne žage, tehniki učinkovitega in varnega dela, nevarnosti pri podiranju drevja, uporabi osebnih
zaščitnih sredstev ter orodju in dodatni opremi za sečnjo. Udeleženci tečaja so se razdelili v manjše skupine, sečnja, ki so jo izvajali tečajniki, pa je potekala pod nadzorom inštruktorjev s Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, ki so skrbeli za varno delo in opozarjali na napake pri sečnji.
Udeleženci tečaja so ob koncu izobraževanja prejeli potrdila o opravljenem tečaju, izkušnje in nova znanja, ki so jih pridobili, pa že uporabljajo pri delu v svojih gozdovih, saj je zimska sečnja že v polnem teku.
T. Tavčar

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE_____________________
Izpostava Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec Tel. 03 710 17 80 Faks 03 710 17 81 E-pošta: marko.tevz@ce.kgzs.si
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
IZOBRAŽEVANJE ZA KMETE 2006
5. 1. 2006 ob 9. uri, sejna soba Občine Tabor:
OBNOVITVENI TEČAJ FFS
11.1.	2006 ob 10. uri, dvorana KZ Gotovlje:
PREHOD IZ VEZANE V PROSTO REJO KRAV, HIGIENSKI PAKET (SKOP-REJ)
11.1.	2006 ob 9. uri, sejna soba Občine Polzela:
UREDITEV PROSTOROV ZA PREDELAVO ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA IN OSNOVE TRŽENJA
10. 1. 2006 ob 10. uri na kmetiji Gradišnik, Črnova:
PRIKAZ ZIMSKE REZI JABLAN V INTENZIVNEM NASADU JABLAN (SKOP-IPS)
17. 1. 2006 ob 10. uri, sejna soba KZ Polzela:
PREDAVANJE ZA SKOP VVO; predstavitev ukrepov SKOP s poudarkom pokritost tal na vodovarstvenem območju, okolju prijaznejši način zatiranja plevelov 19. 1. 2006 ob 10. uri, balkonska sejna soba Hmeljarskega doma v Žalcu:
PREDAVANJE ZA SKOP IPS; zasnova nasada jablan in gojitvene oblike, investicija in ekonomika pridelave jablan
23.	do 26. 1.2006, Zreče:
TEČAJ ZA NOSILCE TURISTIČNIH KMETIJ 24., 25. in 26. januar ob 15. uri, balkonska sejna soba Hmeljarskega doma v Žalcu:
OSNOVNI TEČAJ FFS (potrebna predhodna prijava)
27. 1. 2006 ob 10. uri, balkonska sejna soba Hmeljarskega doma v Žalcu:
PRAVICE IN OBVEZNOSTI KMETOV S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA IN DEDOVANJE KMETIJ 30. 1. 2006 ob 9. uri, balkonska sejna soba Hmeljarskega doma v Žalcu:
OBNOVITVENI TEČAJ FFS
1. 2. 2006 ob 10. uri, balkonska sejna soba Hmeljarskega doma v Žalcu:
PRIDELAVA OLJNIH BUČ IN PRIPOROČENE SORTE ZA OLJE IN SUŠENE SEMENKE 10. 2. 2006 ob 10. uri, dvorana KZ Petrovče:
POLJEDELSKI DAN (SKOP-IPL); kolobar in navzkrižna skladnost, koruzni hrošč in kolobar, najbolj primerne krmne rastline v kolobarju 10. 2. 2006 ob 10. uri, sejna soba Občine Tabor:
PRAVICE IN OBVEZNOSTI KMETOV S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA IN DEDOVANJE KMETIJ 21.2.2006 ob 10. uri, sejna soba KZ Polzela:
VARSTVO SADNEGA DREVJA TER OGLED PREDELAVE SADJA NA KMETIJI ČVAN V PODVINU PRI POLZELI (SKOP-IPS)
24.	2. 2006 ob 10. uri, dvorana KZ Petrovče:
PRIDELOVANJE HMELJA V INTEGRIRANI PRIDELAVI (SKOP-IPL); sajenje, obdelava in spravilo
- marec 2006, balkonska sejna soba Hmeljarskega doma v Žalcu ZASADITEV IN NEGA ROŽ OB HIŠI Vse zainteresirane za predelavo sadja, zelenjave, mesa in mleka ter peko kruha, potic, peciva prosimo za predhodno prijavo, da bomo lahko organizirali tečaje.
KGZS Žalec
INFORMACIJE
december 2005
Dtopdom
skupina
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovče 1, 3301 Petrovče Tel.: 03/570 81 73 Faks: 03/570 82 48 BLAGOVNICA BALA - SAMOPOSTREŽBA IN MESNICA ČAS,
KMETIJSKA PRESKRBA,
BISTRO ŠTANGICA
▲Vi
HMEZAD
KMETIJSKA
ZADRUGA
PETROVČE
Ob Nivojevi tovarni biocenter
Odkup živine in ostalih kmetijskih pridelkov
UGODNE CENE!
Vsem kupcem in članom KZ Petrovče želimo vesel božič in srečno novo leto 2006 z željo, da bi v prihodnjem letu še bolje sodelovali.
ljene nekatere vodne rastline in živali (beli in črni labod, več vrst rib, 17 vrst rac, 12 želv, nekaj rakov ...). Zunanji del ribnikov je urejen kot promocijski poligon za namakalne sisteme ter življenjski prostor zasajenih zdravilnih rastlin in naseljenih živali. Odkrite so tudi številne energetske točke, katerih učinkovitost še preverjajo vrhunski radiestezisti in bioenergetiki. Delovanje biocentra je usmerjeno v izvirnost in enkratnost ponudbe, predvsem z namenom, da v močno obremenjenem jezeru dokažejo delovanje biološke čistilne naprave
13. decembra letos so se pri minus 6 stopinjah Celzija izvalile tri račke.
in hidronika. Zainteresirana	2006, ko je načrtovano odprt -
javnost bo omenjene aktivno- je Biocentra Nivo Eko.
sti lahko spoznala na pomlad	J. Š.
Podjetje Nivo, d. d., želi v okolici ribnika Vrbje, kjer ima tovarno betonskih izdelkov, ponuditi tudi aktivnosti, povezane s projektom ekološko-turistične bogatitve okolice omenjenega ribnika. V ta namen je podjetje pričelo s sanacijo dela zemljišča ob tovarni, saj želijo vzpostaviti čim bolj naravno ravnovesje okolice.
Zgrajena sta bila dva ribnika: v enega je nameščena biološka čistilna naprava, v drugega pa dva hidronika.Vanju so nase-
sam
Vesel Božic in srečno Novo leto vam želi podjetje SAM.
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Latkova vas, Latkova vas 85, 3312 Prebold, tel.: 03/70 32 700
www.sam.si
i in plodno novo leto 2 bčankam in občanom rinarske postaje Žalec
24 UF
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
NASVETI IN NARO ANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI AS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni as:
od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
L — ________________ __________ JI
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90


Kmalu za vas vrata odpira drogerija in kozmetika
Watsons
E L K RO
Supermarket
Papirnica
dm
- (S CASUCCI
«tXR	t
V prodajalni Svilanit vam v mesecu cCecemßru ponujamo 10% popust in praznična presenečenja. VaßCjenil
žrebanje nagrajencev I * prazničnih nakupov degustacije
«J
t akcijska prodaja I velik ognjemet
Nagradna igra PraznfCifli fli
Z nakupom v prodajalnah Era Centra Žalec sodelujete v nagradni igri, ki poteka od 19. do 23.12. 2005J
Poiščite ali vprašajte prodajalce o pravilih za sodelovanje in se potegujta atraktivne nagradj
fff E R A Center Žč
Trend Caffe
Svt&mir’
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Umiranje na cestah
Zelo ugodne razmere na področju varnosti cestnega prometa v začetku tega leta vse vse bolj poslabšujejo. Številke se počasi bližajo tistim iz prejšnjega leta, tudi ta konec tedna pa so slovenske ceste zahtevale žrtve. Tudi v Savinjski dolini.
V	soboto ob 21.50 je do prometne nezgode s smrtnim izidom prišlo na lokalni cesti Žalec - Matke, v naselju Zabukovica. 28-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Žalca proti Matkam. Ko je v Zabukovi-ci prevozil desni pregledni ovinek in zapeljal na ravni del po klancu navzdol, je izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je zaneslo na levo stran vozišča, kjer je trčilo v betonsko teraso ob stanovanjski hiši, zatem ga je odbilo še v ograju mostu čez Artišnico. Hudo ranjenega voznika so gasilci rešili iz vozila, zaradi poškodb pa je v nedeljo umrl v celjskih bolnišnici.
Prometna nesreča s hudo poškodbo se je zgodila v nedeljo ob 1.35 na regionalni cesti izven naselja Vransko. 34-letni voznik osebnega vozila je vozil po regionalni cesti iz smeri Ločica proti Čepljam. V dolgem desnem preglednem ovinku je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in najprej oplazil vozilo, ki ga je iz nasprotni smeri vozil 21-letni voznik. Z vožnjo po nasprotnem smernem vozišču je nadaljeval in silovito trčil še v osebno vozilo 20-letne voznice s sopotnikom. Slednja sta se v nesreči lažje ranila, 34-let-nega voznika pa so iz ukleščenega vozila rešili celjski poklicni gasilci, nakar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju.
Eksplozija plina
V	Svetem Lovrencu je prejšnji petek okoli 14. ure prišlo
do eksplozije plina v stanovanjski hiši, v kateri je bila lažje poškodovana ena oseba. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je 33-letni domačin menjaval jeklenko v kuhinji, pri čemer je pričel iz jeklenke uhajati plin. Ker lastnik ni mogel zapreti ventila, je prišlo do difuzne eksplozije in manjšega požara. Pri tem je nastala materialna škoda v višini 250.000 tolarjev, ena oseba pa je bila lažje poškodovana.
Trčenje z vlakom
V	petek, 3. decembra, se je nekaj minut po 14. uri izven naselja Drešinja vas zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela hude, ena oseba pa lažje telesne poškodbe. 23-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila po dovozni poti, je preko nezavarovanega prehoda ceste čez železniško progo zapeljala v trenutku, ko je z njene desne smeri iz Celja proti Žalcu pripeljal potniški vlak. Strojevodja kljub zaviranju ni uspel preprečiti trčenja. Osebni avtomobil je pri trčenju z vlakom odbilo v levo, nato pa se je prevrnil. Voznica osebnega avtomobila je pri tem utrpela hude telesne poškodbe, njena sopotnica pa lažje.
Pazljivo zaradi tatov
V	svojih poročilih policisti pogosto opozarjajo, da so takšni in drugačni nepridipravi še posebej delovni v času vikendov. Policisti ponovno priporočajo, naj tatovom ne olajšamo dela. Ko odhajamo z doma, preverimo, ali smo zaklenili vrata, ključev pa nikoli ne puščamo pod predpražniki ali v cvetličnih lončkih. Ko zapuščamo vozilo, ne smemo puščati vabljivih predmetov, kot so torbice in telefonov, na vidnih mestih. V prometu pa bo na mestu dodatna potrpežljivost in pazljivost. V
zimskih razmerah res ni pametno hiteti.
Policisti bodo poostrili nadzor
Policisti so v začetku meseca novembra javnost seznanili z aktivnostmi na področju nadzora nad psihofizičnim stanjem voznikov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Kljub temu ugotavljajo, da jim ni uspelo prepričati vseh, da se v primeru uživanja alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil ne odločajo za udeležbo v prometu.
Kot so sporočili iz Generalne policijske uprave je bil po začasnih podatkih alkohol od 9. novembra do 14. decembra prisoten v 111 prometnih nesrečah (najpogosteje se je pojavljal ob neprilagojeni hitrosti). V njih je ena oseba umrla, 5 je bilo hudo in 55 lahko telesno poškodovanih.
Policisti so v dobrem mesecu odredili skoraj 7.500 preizkusov alkoholiziranosti od katerih je bilo 841 pozitivnih, 98 voznikov pa je preizkus alkoholiziranosti odklonilo. Zaradi suma vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil so policisti odredili 86 strokovnih pregledov z odvzemom krvi in urina za analizo. Začasno so odvzeli 721 vozniških dovoljenj.
Glede na to, da je za drugo polovico meseca decembra uživanje alkohola še posebej značilno, bodo temu prilagojene tudi nadzorstvene aktivnosti policije.
Tako bodo, ob pogostejših nadzorih psihofizičnega stanja, na nekaterih območjih preizkusi alkoholiziranosti obvezni tudi ob drugih lokalno izstopajočih kršitvah prometnih predpisov (najpogosteje ob večjih prekoračitvah hitrosti). Vožnjo pod vplivom alkohola bodo poostreno nadzirali tudi preko dneva, še zlasti popoldan, ob zaključku delovnega dne. Organizirani bodo krajši “ad hoc” nadzori na različnih območjih in v različnih urah.
Z navedenimi aktivnostmi so se slovenski prometni policisti pridružili evropski nadzorstveni akciji, ki jo v tednu od 12. decembra 2005 naprej organizira Evropska zveza prometnih policij TISPOL. V njej sodeluje okoli 20 evropskih držav, pri čemer organizator pričakuje, da bo v tem času z napravami za ugotavljanje alkohola preizkušenih več kot 300.000 evropskih voznikov. (Več informacij o TISPOL-u in njeni dejavnosti dobite na http://www. tispol.org/)
Osnovni namen vseh predstavljenih aktivnosti je, da voznike, ki bodo uživali alkoholne pijače ali celo mamila, odvrnejo od vožnje v cestnem prometu. S tem želijo policisti zagotoviti večjo stopnjo varnosti vsem, ki se bodo v teh zadnjih dnevih letošnjega leta pojavili v prometu ter izločiti tiste, ki bi s svojim ravnanjem v prometu lahko ogrozili druge.
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Mama ti nisi umrla, ti si samo daleč, umrli so tisti, ki so pozabljeni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre
ANE KOŠENINA, roj. MAHOR
iz Gomilskega 45 (12. 7. 1924-18. 11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v času njene bolezni in ob njeni smrti stali ob strani, nam pomagali, darovali sveče, svete maše, ter nas tolažili in se od nje poslovili v tako velikem številu.
Še posebno se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku Martinu Cirarju, govornikoma Bojanu Pustineku in Mariji Rančigaj, pogrebni službi Ropotar ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: sin Milan ter hčerki Lučka in Mojca z družinami
V SPOMIN
zlatomašnikom iz Dolenje vasi pri Preboldu. Mineva 10 let od smrti
JOŽETA ŠKORJANCA
(12. 4. 1914-14. 11. 1995), spominjamo pa se tudi
MATIJE ŠKORJANCA
(1866-1950)
in
FRANCA ŠKORJANCA
(26. 7. 1843-18. 11. 1924).
Hvala vsem, ki niste pozabili nanje, in z lepo mislijo postojite ob njihovih grobovih ter prižigate svečke.
Sorodniki
MALI OGLAS
PRODAMO stanovanjsko hišo v bližini Žalca, 23 mio;
Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234, 7.-8. ure.
PRODAMO dve stanovanjski hiši v bližini Šempetra, 20 mio in 15 mio;
Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 694 234, 7.-8. ure.
PRODAMO stanovanjsko hišo v bližini Gomilskega, 25 mio; Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234,7.-8. ure.
PRODAMO zazidljivo parcelo v bližini Prebolda, 6.400,00 SIT/m2; Hql, d. o. o., Parižlje 15, 041 649 234, 7.-8. ure.
PRODAMO večjo kmetijo oz. po delih v Gotovljah pri Žalcu; Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234, 7.-8. ure.
PRODAMO stavbno in kmetijsko zemljišče na Dobrovljah;
Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234, 7.-8. ure.
PRODAMO poslovni prostor 190 m2 v Žalcu;
Hql, d. o. o., Parižlje 15, 041 649 234, 7.-8. ure.
PRODAMO poslovno-stanovanjski objekt v Levcu;
Hql, d. o. o., Parižlje 15, 041 649 234, 7.-8. ure.
MALI OGLAS
Kupim večji akvarij za ribe, staro leseno samokolnico in rabljeno kuhinjo (za invalida). Pokličite: 572 48 66 ali 041 413 111.
MALI OGLAS
Ženitna posredovalnica ZAUPANJE posreduje trajne in poštene
zveze za vse starosti.
Informacije: 031 505 495, 572 63 19,031 836 378.
MALI OGLAS
Dekleta, veliko poštenih fantov vas želi spoznati za skupno življenje. Pri navezovanju stikov vam brezplačno pomagajo v ženitni posredovalnici Zaupanje, telefon 031 386 378.
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame in stare mame
CECILIJE TURNŠEK
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Žalec, bolnišnicama Celje in Maribor, pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred, gospodu Pustineku za poslovilne besede, godbenikom godbe Zabukovica, gospodu Viliju za odigrano Tišino in delavcem Javnega komunalnega podjetja Žalec za opravljeno slovo.
Žalujoči: mož Zdravko, sin Vojko in hči Boža z družino ter ostalo sorodstvo
Umrla mi je mama
MARIJA TURK
iz Kaplje vasi 59, Prebold (16.11.1920-25.11.2005)
Poslovili smo se v družinskem krogu.
Sin Jože z družino
Čeprav minilo je že veliko let, odkar zapustil si naš svet, v srcih naših ti ostajaš, z upanjem nas še navdajaš, da zopet srečamo se vsi s tabo gor nad zvezdami.
V SPOMIN
Mineva 15 let bolečine, odkar nas je zapustil dragi
ANTON TABORŠAK
iz Zabukovice.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ter v spomin nanj prižigate svečke.
Žalujoči: žena Pavla, hčeri Zvonka in Vera z družinama ter ostalo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, bolezen je bila močnejša od življenja...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
ANTONA OSOLNIKA
s Ponikve
(5. 12. 1942-22.11.2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem tistim, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala praporščakom, govorniku g. Ivanu Jelenu za vse lepe besede slovesa, gospodu župniku, pevcem, godbi Premogovnika Velenje ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo
Tiho ji je tekla reka življenja, tiho in neopazno je tekla solza njenega trpljenja. Otrpnilo je srce, ostala pa nam je bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
HERMINE ŽLIČAR
iz Sv. Lovrenca 37 (16. 4. 1924-28. 11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in za potrebe cerkve Sv. Lovrenca ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala gasilskemu društvu Sv. Lovrenc, gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, trobentaču za odigrano skladbo in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Senek Polzela.
Hvala vsem, ki se je boste spominjali in se ustavili ob njenem grobu.
Žalujoči: hčerke in sinova z družinami
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame in stare mame
FRANČIŠKE PIRC
iz Orle vasi 39 (2. II. 1915-29. 11.2005)
Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, za darovane sveče in cvetje.
Žalujoči: sinova Rado in Ciril z družinama ter sinova Rajko in Leon
Veš, da ne mine dan, ko si želim, vsaj sredi sanj, da bi znal na drugi svet poslati poljub in par besed...
(Štefan Predin)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta
KARLIJA ZAVRŠNIKA
se od srca zahvaljujeva vsem, ki ste nama v času njegove bolezni in ob njegovi smrti stali ob strani, nama pomagali in naju tolažili. Hvala za zadnje slovo, prelepo cvetje, sveče in mašne namene. Posebej hvala g. dekanu Jožetu Kovače-cu in duhovniku g. Mirku Škofleku za opravljeni pogrebni obred, govorniku Dušanu Banku za poslovilne besede in pevcem za žalostinke.
Hvaležna žena Zofka in sin Bojan
Največja bolečina v človekovem življenju je, da marsikaj vidi, a lahko le malo spremeni. (Herodot)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta, brata in strica
STANETA ZAZIJALA
iz Griž 123
se globoko in iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Za njim žalujemo vsi njegovi najdražji.
Tvoje pridne roke, oči, pošteno in dobro srce so naš ponos in zelo lep spomin nate.
Tvoja podoba v naših srcih leži.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 14. december, ko nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oči in ata
DRAGOTIN STANKO
iz Grajske vasi
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižgete svečko, prisrčno hvala.
Njegovi najdražji
Idan Ropotar, s.p.
tel.: 700 16 85 GSM: 0t>1 613 269 GSM: 061 768 906
Starodaška ut. 12, Šempeter
GetoOni čas: od 00. do 26. ure
Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 20. januarja 2006 v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Ne, ni umrla!
Oči le časne je zaprla, da se po trudu in boju oddahne v blaženem pokoju.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila draga
IVANKA VAŠL
iz Ločice ob Savinji.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in sočutje v najtežjih trenutkih ter za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za potrebe cerkve. Posebna zahvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za dolgotrajno duhovno pomoč na domu in lepo opravljen zadnji obred. Iskreno hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Slavko in sin Marjan z družino
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre in tete
JUSTINE BIDERMAN
iz Liboj (7. 3.1930-29. 11.2005)
se iskreno zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev s Polzele, gospodu župniku za cerkveni obred, gospodu Mlinariču za izrečene poslovilne besede, Društvu upokojencev Liboje, Godbi na pihala Liboje ter vsem sorodnikom za izraženo sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše, vsem sosedom za nesebično pomoč ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Brat in sestra z družinama
Hvala vama za vse dobro, kar sta naredila za nas otroke, vnuke in pravnuke.
Spomin na vaju bo za vedno ostal v naših srcih.
V SPOMIN
Decembra mineva tri leta, januarja pa eno leto, odkar sta nas zapustila draga ate in mama
JOŽE	in	ROZA
AŠENBERGER
iz Železnega
Iskrena hvala vsem tistim, ki postojite ob njunem grobu in se ju spominjate v svojih mislih.
Vsi njuni
Grenko-sladke resnice
Slovenija ministra ima, ki se na šolstvo spozna. Vsakdo ve, da Zver se piše, čeprav ne vemo, al’ tud kaj riše. V Taboru letos novo šolo je odpiral, v Grižah spretno vse normiral, ni rekel NE in ne JA, da čez leto, dve večja in drugačna bo tudi TA, ki z Unescom se peča. Nedvomno pa Tabor župana ima, ki spretno lobirati zna, predvsem pa se zaveda, da je v središču Slovenije doma. S kruhom in soljo ministra Zvera gostoljubno je postregel, a soli bilo malo je preveč, kar pozna, po obrazu se sodeč.
Fantje lulat so v hosto šli, pri vinogradniku Slavincu so bili. Vina tam na pretek je blo’, da nazaj grede brez lulanja ni šlo. Ob ravni cesti blizu Ptuja iz avtobusa vsula seje nuja. Vsi hiteli so za smreko, morda tudi za bor ali kakšen štor. Skoraj poplava je nastala, ko armada vsa olajšana je bla’. Medtem ko s.... so, Klinc jih gledal je in meh veselo »gonil« je. Da pa vse še bolj štosnoje blo’, za to Borisova kolesa poskrbela so. Kar dva iz grmovja zvlekel je in rekel si: »Zdaj peš več hoditi ti treba ni.«
Bilo visoko je nad dolino, kjer se dobro je jedlo in pilo. Od tu čudovit razgled je na našo zlato pokrajino, na našo Savinjsko dolino. Bil to je dan spomina, za nekatere tud’ kulinaričnega skomina. Dobrot namreč toliko je blo’, da v želodce vse ni šlo. A nekateri niso se preveč sekiral’, ampak v torbice in še kam pridno vse nabiral’. A lejga šmenta, karprehito to od rok jim je šlo, da za novega dušnega pastirja skorajda nič več ni blo’.
Tam na vasi, na kar »pravem« Krasi, živeti je lepo. Tud’ živali to vedo, ne le ljudje. A še lepše bi bilo, če cest ne bi blo’. Promet včasih prava je nadloga, že za goloba in kaj šele za gosi, ki se jim nikamor ne mudi. Tudi družina ta, na cesti se znašla je, da čez njo bi šla. A vse ni tako preprosto blo’, saj lepše je kar sredi ceste zaspati bilo. Oče gosak s perutmi se huduje, mama otroke rahlo budi, a sonce na nebu veselo se smeje in nikamor ne hiti.
Pod vodo
Zaradi toplega vremena in močnega deževja, ki je stalilo sneg v nižinah, je bilo v Savinjski dolin kar nekaj travnikov pod vodo. Precej sta narasla potoka Bolska
in Ložnica pa tudi drugi, vendar poročil, da bi zalila objekte ali povzročila kakršno koli drugo škodo, ni bilo. Posnetek je iz Kaple pri Vranskem. T. T.
Krašenje novoletne jelke na Ponikvi
»No, ribice zlate v mojem želodčku je hudo, lakota me daje, hočem, da ste moje. To zakon je narave, saj veste, kako to gre, preživeti mora se. Tako je tudi med nekaterimi ljudmi, ki včasih so kot psi, vse bi vzeli, vse imeli in ničesar razumeli. Važno je, da oni glavni so, pa četudi preko vseh meja, nora vodijo jih pota. Za slavo, denar in še marsikaj, pripravljeni so na najhujšo stvar. Jaz pa nisem tak, zadovoljen bom kot maček vsak, da poln bo le želodček moj.«
»Drugarice i drugovi! Dozvolite, da vam kažem ono, što me jako muči. Nekad bili smo svi bratski narodi, a što je danas, lepo vas molim. Rekao sam vama, da čuvate bratstvio i jedinstvo kao ženicu svoga oka, a umesto toga počeli ste čupati oka jednom drugom. Ne valja vam to i zbog toga sam se i vratio iz onostranstva, da vas uputim na pravi tir,« tako izvenele so besede na sporedu TV Griže v živo. Ni bil pravi Tito, bil pa je na T in B, pa uganite.
Uganka: Kdo je
Pravilne odgovore pošljite na uredništvo Utripa do 20. januarja 2006. Izžrebali bomo deset pravilnih odgovorov. Vsak izžrebanec bo prejel vstopnico za ogled Snežne jame na Raduhi. Ogled bo možen od 1. junija do 30. septembra vse vikende in praznike. Od 15. julija do 31. avgusta pa vsak dan.
“Kadar iščeš srečo zase, se ti bo vedno izmaknila. Kadar iščeš srečo za druge, jo boš našel sam."
Naj se vse leto sreča odseva v očeh in zdravje v toplih dlaneh
vam želi kolektiv Žalskih lekarn
Marsikje se te dni krasijo novoletne jelke. Na Ponikvi pri Žalcu so se letos lotili krašenja krajevne novoletne jelke na poseben način. H krašenju je gasilsko društvo povabilo vsa društva v krajevni skupnosti. Za okrasitev so izbrali smreko, ki raste pri gasilskem domu. V nedeljo, 11. decembra, so
ob treh popoldne ob zvokih harmonike okrasili smreko. Naj ta dogodek postane tradicionalen.	N. J.
Telefon: 03/712 12 80
O PRIJETNIH SESTAVINAH ČAJA SE LAHKO
PREPRIČATE V
LEKARNI ŽALEC.
V PETEK. 23.12-2005 Ob 11. bO 15. URE .