GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XII. SEPTEMBER 1983 Št. 9 (133) Na teku dvojic v Smledniku smo bili pokrovitelji in ekipni zmagovalci O poslovanju v prvem polletju V julij sko-avgustovski številki Colorjevih informacij so bili objavljeni podatki o rezultatih poslovanja DO Color in obeh temeljnih organizacij in DSSS v prvem polletju letošnjega leta. Primerjava teh s podatki o rezultatih poslovanja, doseženimi v enakem obdobju lanskega leta nam pove, da je bil celotni prihodek (2.342 mio din) večji za 57 %, da je bil dohodek (392 mio din) večji za 34 % in čisti dohodek (252 mio din) za 54 %. Najbolj se je povečal poslovni sklad (119 mio din), icer za 130 °/o. Materialni stroški in amortizacija (1.950 mio din) so se povečali za 62 °/o, torej za več kot celotni prihodek, kar pomeni, da se je njihov delež v celotnem prihodku povečal in da se je na račun tega zmanjšal delež dohodka. Povedano drugače: kljub temu, da je bil dosežen vrednostno pa tudi količinsko višji nivo kot leto dni popre-je, se kakovost gospodarjenja ni spremenila. Za rezultate v prvem trimesečju smo dejali, da so bili dobri. Boljši od lanskoletnih in tudi planiranih. Ugotovimo torej lahko, da je bilo naše poslovanje v drugem slabše od poslovanja v prvem trimesečju in to v toliki meri, da smo planske cilje presegli le pri celotnem prihodku (za 8 %), medtem ko smo pri dohodku, čistem dohodku in pri poslovnem skladu zaostali za 9 %, 13 % oziroma celo 20 %, ali povedano drugače, v II. trimesečju nismo uspeli povečati poslovnega sklada oblikovanega v I. trimesečju. Vzrok tiči v neplačani realizaciji. Ta je znašala v TOZD Smole 46 milijonov din in v TOZD Premazi 128 milijonov din, skupaj torej 174 milijonov din, kar (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) je več kot poslovni sklad oblikovan na nivoju DO Color v prvih treh mesecih letošnjega leta. Glede na to, da so skoraj vsi stroški prodanih, a še ne plačanih proizvodov že upoštevani v bilanci uspeha, predstavlja vsota 174 milijonov din dejansko dohodek, ki bo prenesen iz II. v III. trimesečje, skratka, ob upoštevanju tudi neplačane realizacije lahko ocenimo, da je bilo drugo trimesečje enakovredno prvemu. Ocenjevanje uspešnosti delovanja posamezne OZD zgolj na podlagi primerjalne analize rezultatov, ki jih je v posameznih časovnih obdobjih sama dosegla, je ne- Vir: bilanca uspeha I—VI 1983. Če zanemarimo dejstvo, da predvsem zaradi organizacijskih posebnosti tako opredeljeni DO nista povsem primerljivi, potem lahko ugotovimo, da: popolno, saj ne upošteva njenega okolja, t. j. predvsem sorodnih OZD. šele taka prmerjava namreč lahko pove, ali določena organizacija posluje uspešneje od drugih, ali se glede na druge razvija in raste ali pa morda kljub sorazmerno ugodnim rezultatom celo nazaduje. Za začetek bomo primerjali rezultate poslovanja, ki jih je v DO Helios, TOZD Količevo v prvem polletju dosegla na eni strani in na drugi DO Color, TOZD Smole in Premazi brez DSSS. Omejili se bomo na nekatere najbolj značilne elemente, ki so zaradi preglednosti navedeni v naslednji tabeli. — Helios ob 68% doseganju proizvodnje Color j a dosega 53 °/c celotnega prihodka Color j a in 88 °/o Colorjevega dohodka, kar pomeni, da je donosnost njegovega proiz- vodno prodajnega programa za 20 % boljša od Colorjeve; — delež materialnih stroškov v CP Heliosa je za 7 % nižji kot v Color ju in znaša 49 % Colorjevih. Ta razlika bistveno vpliva na formiranje dohodka, ki je v Heliosu le za 12 % manjši in na oblikovanje skladov, ki so v Heliosu za 21 % večji od Colorjevih. Opomba: ob upoštevanju neplačane realizacije bi bilo razmerje drugačno, a še vedno v korist Heliosa; — glede na ustvarjeni dohodek (88 % Color j a) Helios zaposluje manjše število delavcev (82 % Co-lorja), zaradi česar je novoustvar-jena vrednost (dohodek) na zaposlenega v Heliosu večja za 7 °/o; — tehnična opremljenost Heliosa je boljša od Colorjeve, dohodkov-nost sredstev pa manjša, kar dejansko pomeni, da Helios angažira na delavca večjo vrednost delovnih sredstev, da pa s temi delovnimi sredstvi ustvari relativno manj dohodka kot Color; — poprečni mesečni bruto OD znaša v Heliosu 27.580 din, kar je za 1 »/o več kot v Colorju. Navedeni podatki in ugotovitve, ki so sicer preskromni za celovito oceno, kažejo, da je Helios korak ali dva pred Colorjem. Naš cilj je zato zelo konkretno opredeljen: kakovosti moramo v prihodnje dati prednost pred količino, saj le-ta tudi ob morebitno vrednostno nižjem nivoju prinaša večje dohodke, s tem pa tudi večjo akumulacijo in osebne dohodke. Bojan Dolar Besedilo Smole in Premazi Količevo Razmerje vrednost delež vrednost delež C = 100 Celotni prihodek 2,284.519 100 1,217.622 100 53 Materialni stroški 1,698.791 75 828.962 68 49 Dohodek 351.742 15 309.558 25 88 Zak. in pogodb, obveznosti 133.987 6 74.020 6 55 Osebni dohodek 73.855 3 61.399 5 83 Skladi 143.900 6 174.139 14 121 Povpr. upor. posl. sred. 2,146.511 1,618.077 75 Štev. del. na podlagi ur 450 371 82 Celotni prihodek na 100 uporab, poslovnih sred 106 75 71 Skladi na 100 uporab, poslovnih sredstev 7 11 157 Celotni prihodek na zaposlenega 5.077 3.282 65 Dohodek na zaposlenega 782 834 107 Skladi na zaposlenega 320 469 74 Povprečni mes. OD bruto Fizični obseg proizvodnje (v tonah) 27.350 27.580 101 18.900 13.000 COLOR 2 Sodi — Colorjev vsakdan... BILO JE PRED LETI Prvi delavski svet iz leta 1953. Na fotografiji so Jože Klanjšek, Slavko Zajc, Ivan Hafner, Franc Cešnovar, Jože Bukovec, Angela Vrtačnik, Vince Arčon, Peter Založnik, Ivan Založnik, Ivan Rak in Ivan Peternelj. Ostali so iz domžalskega Heliosa. Prvi trovaljčnik v Colorju. Na posnetku iz leta 1957 ob njem Drago Zemljak. Zanimiv posnetek iz leta 1955, na katerem so Francka Jenko, Jože Hočevar, Lovrenc Bogataj, Drago Zemljak, Janez Bukovec, Kati Sepetavec, Marica Košir in Anica Rupar. Vaja »Golovec ’83« V soboto, 24 septembra, bodo v Ljubljani sirene naznanile začetek ponazoritve taktične vaje »Golovec 83«, ki bo ponazarjala dogajanja ob rušilnem potresu. V vaji bo sodelovalo oziroma bo vanjo kakorkoli vključenih 90.000 ljudi. Vaja bo potekala v 27 krajevnih skupnostih in 93 tozdih. Udeležilo se je bo več kot 500 drugih ekip; nekaj jih bo prišlo Ljubljani v pomoč tudi iz drugih slovenskih občin. Vaja »Golovec 83« v vseh elementih temelji na zasnovi in doktrini splošne ljudske Obrambe in družbene samozaščite ter civilne zaščite, pri čemer so upoštevali spoznanja in izkušnje iz varstva in zaščite pred potresom. Osnovni cilj vaje, ki sicer sodi v letošnjo skupno akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, so preverjanja učinkovitosti varstva pri elementarnih nesrečah, praktično preskušanje obrambnih sistemov, usposabljanje in osveščanje občanov za samozaščitno ravnanje; skratka v vaji bodo preverili realnost načrtov. Vaja bo mestnega pomena, vendar dobiva republiški značaj, ker bodo v njej sodelovale tudi republiške u-stanove. Čeprav ne bodo v »igri« sodelovali vsi Ljubljančani, temveč vnaprej določene institucije (tudi vse strokovne in znanstvene), bo zajemala vse prebivalce. Na prvi tako obsežni in množični vaji v Jugoslaviji s ponazoritvijo dogajanj ob rušilnem potresu bodo preskusili, kako bi ob takšni elementarni nesreči, ki je za Ljubljano realna nevarnost, potekala preskrba z vodo, s prehrano, prevoz ranjencev v bolnišnice izven Ljubljane, popravilo vodovoda, kanalizacije in plinske napeljave, preverjali bodo še vrsto drugih pomembnih nalog. PRAZNIK KS Z OBMOČJA MEDVOD V spomin na 16. september 1934, ko je bila v gradu Goričane pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo, so krajevne skupnosti Medvode, Preska, Senica, Sora in Vaše-Goričane izbrale 16. september za krajevni praznik. Letošnje praznovanje se je pričelo s ponovitvijo ljudske igre Veriga na Senici in pohodom po partizanskih poteh, zvrstila so se številna športna in rekreacijska tekmovanja ter gasilska vaja v Zbiljah. Osrednja prireditev pa je bila pred domom krajevne skupnosti Senica, kjer so v kulturnem programu sodelovali pihalni orkester Donit, moški pevski zbor Medvode, mešani pevski zbor KUD Oton Župančič Sora ter domači recitatorji. COLOR3 Gledališče, opera, koncert V sezoni 1983/84 imamo tako kot doslej abonmajske vstopnice in sicer: — SNG Drama: Abonma »Kolektivi I« (14 sedežev), ki ni vezan na določen dan v tednu. Program: 1. T. Partljič — Moj ata, socialistični kulak 2. S. Mrožek — Peš 3. N. A. Bulgakov — Moliere 4. B. B. Sheridan — Sola za obrekovanje 5. F. M. Dostojevski-A. Hieng — Bratje Karamazovi 6. G. Feydeau — Barillonova poroka 7. J. B. P. Moliere — Tartuffe — SNG Mala drama: »Konto« vstopnice Program: 1. A. Strindberg — Oče 2. B. Vian — Graditelji cesarstva ali Schmurz 3. H. Pinter — Zbirka — Ljubimec 4. D. Diderot — Paradoks o igralcu — SNG Opera in balet: »Konto« vstopnice Program: 1. P. Mascagni — Cavalleria rusticana R. Leoncavallo — Glumači 2. G. Verdi — Traviata 3. R, Wagner — Večni mornar 4. Baletni večer — I. Stravinski — Zgodba o vojaku, Pulcinella 5. P. I. Čajkovski — Labodje jezero — MGL Mestno gledališče: Abonma »Kolektivi E« (16 sedežev), ki tudi ni vezan na določen dan v tednu. Program: 1. A. Boal — S pestjo proti odprtemu nožu 2. R. W. Fassbinder — Petra von Kant in njene bridke solze 3. E. de Filippo — Umetnost komedije 4. O. von Horwath — Kazimir in Karolina 5. W. Shakespeare — Kakor vam drago 6. G. Stefanovski — HI-FI 7. G. B. Shaw — Pigmalion 8. M. Mikeln — Dve komediji E. Fritz — Dejansko stanje D. Rupel — Kar je res, je res — Oder treh herojev — Pirniče: Abonma OTH (10 sedežev) Sporeda še ni. Za vsako predstavo bo sproti objavljeno na oglasni deski, kot tudi za ostala gledališča. — Cankarjev dom: »Konto« vstopnice Mesečni koledar prireditev bo visel na oglasni deski. Nekaj teh koledarjev pa bo tudi krožilo po oddelkih. Če se boste odločili za katero predstavo, se prijavite do 10. v mesecu pri Mileni Kržin, tel. 384, kjer boste lahko dobili tudi vse abonmajske vstopnice. Informacija in vabilo Že v času spomladanskega prvenstva v kegljanju se je porodila ideja o novem načinu tekmovanja in izbiranja najboljših. Na ta način bodo kegljači in kegljačice aktivno sodelovali vse leto, končni rezultati pa bodo bolj realni. Tekmovanje pa bo potekalo tako: vsak mesec od oktobra do vključno maja bo vsak sodelujoči med rednimi treningi imel en nastop (100 lučajev), ki bo veljal za prvenstvo. Pred tem nastopom se bo javil dežurnemu (vsako sredo bo en kegljač dežurni na kegljišču) in ta bo rezultat zapisal na poseben seznam. Važno je, da bo nastop najavljen vnaprej. Vsak mesec bo kapetan naredil seznam nastopajočih, vrstni red in točkoval posamezna mesta. Ko bo konec tekmovanja, bo točke seštel in naredil končni vrstni red. Na uvrstitev bosta torej vplivala dva faktorja: uvrstitev v posameznem mesecu (višja uvrstitev pomeni več točk) in število nastopov (vsak nastop prinese nekaj točk). Seznam dežurnih bomo določili na sestanku kegljaške sekcije, ki bo dne 28. 9. 1983 ob 20. uri na kegljišču v Medvodah. Mislimo, da je ta sistem zanimiv in privlačen. Vabimo vas, da se pridružite vsaj z nekaj nastopi. Na kegljišču bo vedno kdo izmed dobrih igralcev, ki bo začetnike naučil pravilnega koraka in lepega lučaja, tistim z daljšim stažem pa pomagal odpraviti napake, ki jih vsi več ali manj ponavljamo. To je tudi razlog, da pri našem kegljanju ni posebnega napredka, predvsem pri ženski vrsti. Le kdaj pa kdaj nam uspe večji podvig. Tako smo pred dnevi na borbenih igrah v okviru krajevnega praznika Medvode dosegle prvo mesto. Pa naj vas ne moti toliko besed o rezultatih in uspehih. Osnoven namen je še vedno rekreacija in to naj bo tudi za vas, ki se boste ob sredah domislili, da bi dve ali tri ure preživeli nekje drugje, morda na kegljišču. Vida VABILO Vabimo vse, ki bi radi v novi sezoni 1983/84 igrali, peli in plesali na odrskih deskah, da se priključijo naši gledališki skupini OTH iz Pirnič. V novi sezoni nas čaka predstavitev novih gledaliških predstav in proslav, zato se nam le priključite! Pišite nam na naslov: ODER TREH HEROJEV ZG. PIRNICE 6 MEDVODE 61215 COLOR4 COLORJEVE ŠPORTNE IGRE Letos so se naši športniki že tretjič pomerili med seboj, da bi si dokazali, kdo v tem in kdo v onem športu več velja. Od 2. do 10. septembra so bili bitke v desetih različnih disciplinah od šaha pa do krosa. Termin je bil na hitro izbran, organizacija s sestro improvizacijo ni bistveno zaostajala za dolgoletnim poprečjem, udeležencev je bilo, kolikor smo jih pričakovali. Poglejmo po časovnem zaporedju posamezne discipline in rezultate. Petek, 2. septembra je bil rezerviran za šah. Ekipa PREMAZI I v postavi Milašinovič, Zidar in Škof je za las prehitela ekipo SKUPNIH SLUŽB, v kateri so se borili Šuštar, Borčnik in Krhlikar, ta pa ekipo PREMAZI II s Kadiričem, Fejzulahujem in Marinom za šahovskimi polji Namizni tenis počasi spet postaja popularnejši, vendar je v tovarni še precej neznanih talentov, ki bi morali pokazati svoje znanje. Pri dekletih je Mira v prvem nastopu o-pravila s tekmicami, pri fantih pa si Herman ni pustil odvzeti primata. Pri odbojki se vsa tri leta borijo za prestiž tri ekipe, pri čemer ima ekipa RAZVOJA največ športne sreče ali znanja. Borbe so zagrizene, vendar je borce vsako leto težje zbrati skupaj. Smo mar vse bolj zaposleni ali se nam vse manj ljubi, to je tu vprašanje! Kegljanje je šport, ki ne izgublja popularnosti. Tudi letos se je zbralo petindvajset tekmovalcev na kegljišču Hidro, med katerimi sta zasluženo slavila Majda in Franc — lanska zmagovalca. Rezultati so bili zaradi preureditve kegljišča letos bistveno slabši od lanskih. Pri košarki je opaziti neko mrtvilo, kar se pozna tudi v udeležbi. Tekmovali sta le dve ekipi — še ti dve nepopolni. Zmagala je ekipa RAZVOJA, predvsem zaradi izkušenih tekmovalcev. Precej aktivni so strelci, ki tekmujejo vse leto. Pri dekletih posamično je bila Darinka brez prave konkurence, prav tako pri fantih mlajši Krelj, v ekipni razvrstitvi sta zmagovalca bistveno pripomogla k zmagi SKUPNIH SLUŽB in PREMAZOV. Balinarji so že po tradiciji zvesti kroglam. Tudi letos so še štiri ekipe pomerile na izvrstnih stezah med-voškega balinišča. Prijetno je presenetila ekipa STARE TOVARNE v sestavi Tehovnik, Kobal in Erman, ki je suvereno premagala favorizirani ekipi SMOL (Dubokovič, Kristan, Jordan) in PREMAZOV (2 X Ferfo-lja, Zidar). Nogometaši so letos zatajili, tako da so odigrali le eno tekmo — pomerili sta se ekipa SKLADIŠČA z MEŠANO ekipo, ki so jo izpopolnili tekači. Zmagala je favorizirana ekipa z ne tako prepričljivim izidom. Kros je vsako leto množičen, saj ga pripravljamo tudi za zunanje tekmovalce. Pri dekletih je spet slavila Dragi pred Ano in novopečeno teka- čico Jelko, pri fantih pa je bil najboljši Francelj pred Franetom in Pavletom. Pri ekipah, ki jih sestavlja mešan par in šteje seštevek časov, je zmagal RAZVOJ (Kosec, Erman) pred ekipo STARI — MLADI (Košir, Jerina) in ekipo VEDNO BOLJŠI (Jesenovec, Burja). ef REZULTATI ŠAH Ekipno: 1. PREMAZI I — 11,5 točke 2. DSSS — 11,5 točke 3. PREMAZI II — 8,5 točke 4. PREMAZI III — 4,5 točke Posamično: 1. Kadirič 2. Borčnik 3. Milašinovič NAMIZNI TENIS Dekleta: 1. Mira Dobnikar 2. Mimi Jamnik 3. Milena Kržin 4. Ida Juvan Fantje: 1. Herman Dolinar 2. Miloš Milašinovič 3. Mirko Plazar 4. Srečko Kobal 5. Franci Krelj ODBOJKA 1. RAZVOJ — 4 točke 2. DSSS — 2 točki 3. SKLADIŠČE — 0 točk KEGLJANJE Fantje: 1. Franc Stritar — 397 kegljev 2. Vojko Dubokovič — 386 kegljev 3. Janez Žerovnik — 380 kegljev 4. Marko Kristan — 379 kegljev 5. Dane Bitenc — 378 kegljev 6. —7. Srečko Kobal — 372 kegljev Miro Zidar — 372 kegljev 8. Frane Erman — 360 kegljev 9. Mile Milašinovič — 343 kegljev 10. Miloš Milašinovič — 342 kegljev 11. Franci Krelj — 327 kegljev 12. Domin Košir — 326 kegljev 13. Niko Krhlikar — 307 kegljev 14. Andrej Reš — 296 kegljev 15. Ljubo Perger — 264 kegljev 16. Bojan Perger — 258 kegljev 17. Rabrenovič — 239 kegljev Dekleta: 1. Majda Jesenovec — 357 kegljev 2. Marinka Burja — 354 kegljev 3. Fani Stritar — 349 kegljev 4. Vida Žerovnik — 318 kegljev 5. Slavka Križaj — 312 kegljev 6. Meta štrukelj — 296 kegljev 7. Anica Petaci — 264 kegljev 8. Martina Škulj — 250 kegljev Ekipno: PREMAZI 1 — 1124 kegljev SMOLE I — 1123 kegljev PREMAZI II — 1069 kegljev KOŠARKA 1. RAZVOJ — 2 točki 2. DSSS — AOP — 0 točk STRELJANJE Posamično: Fantje: 1. Stane Krelj — 178 krogov 2. Marjan Hribernik — 170 krogov 3. Gustelj Sešek — 161 krogov 4. Miško Šimonkovič — 161 krogov 5. Nace Sovdat — 159 krogov 6. Ivan Burgar — 156 krogov 7. Franc Krelj — 156 krogov 8. Janez Šetina — 153 krogov 9. Miro Zidar — 149 krogov 10. Sašo Istenič — 125 krogov 11. Franc Stritar — 119 krogov 12. Matjaž Kunaver — 114 krogov Dekleta: 1. Darinka Barbič — 144 krogov 2. Mimi Jamnik — 133 krogov 3. Ida Primožič — 130 krogov 4. Majda Jesenovec — 110 krogov 5. Slavka Križaj — 107 krogov 6. Marinka Burgar — 94 krogov Ekipno: Dekleta: 1. DSSS I — 277 krogov 2. MEŠANA EKIPA — 224 krogov 3. DSSS II — 217 krogov Fantje: 1. PREMAZI I — 334 krogov 2. DSSS — 331 krogov 3. PREMAZI II — 317 krogov BALINANJE 1. STARA TOVARNA — 4 točke 2. SMOLE — 2 točki 3. MEŠALNICA — 2 točki 4. PREMAZI — 0 točk NOGOMET 1. SKLADIŠČE — 2 točki 2. MEŠANA EKIPA — 0 točk KROS Dekleta — posamično: 1. Dragi Kosec — 9.35 2. Ana Knific — 9.50 3. Jelka Košir — 10.15 4. Vida Žerovnik — 11.10 5. Majda Jesenovec — 11.40 6. Marjeta Štrukelj — 12.50 Fantje — posamično: 1. Franc Burja — 13.30 2. Frane Erman — 13.37 3. Pavle Jerina — 13.40 4. Marjam Ločniškar — 15.07 5. Domin Košir — 15.09 6. Janez Štrukelj — 15.45 7. Niko Krhlikar — 17.30 Ekipno: 1. RAZVOJ — 23.12 2. STARI — MLADI — 23.55 3. VEDNO BOLJŠI — 25.10 4. DSSS I. — 25.35 5. MEŠANA EKIPA — 26.19 6. DSSS II. 30.20 COLOR5 Sindikalni izlet na Kras OO sindikata je v avgustu objavila v Colorjevih informacijah anketo, s katero je hotela izvedeti, kaj si delavci želijo letos, ali piknik, ali izlet. Rezultati ankete so pokazali, da je večina tistih, ki so v anketi sodelovali (nekaj čez 200 delavcev) za izlet v naš kraški svet, ki ga sami morda premalo obiskujemo in tudi manj poznamo. Vendar pa se je pri prijavah zataknilo. Ob prijavi je bilo namreč treba vplačati 500 din soudeležbe, kar je precej razburilo duhove med delavci — mnenja so bili, da je prispevek previsok, če naj bo izlet sindikalen. Kljub temu se je končno prijavilo 80 delavcev. V mračnem in deževnem jutru smo se zbrali pred starim Color-jem. Dež nas ni motil, da ne bi bili kar najbolje razpoloženi. Posedli smo v dva avtobusa in se odpeljali proti Ljubljani in naprej po avtocesti proti Postojni. Od Postojne do Predjame je bilo le še 9 km. V Predjami je znani Predjamski grad, katerega začetki segajo prav v 13. stoletje. Grad je pravo gnezdo v skali in je bil nezaželenim obiskovalcem nedostopen. Z zanimanjem smo prisluhnili vodiču, ki nam je povedal zgodovino gradu, posebno še prvotnega — nekdanje gnezdo roparskega viteza Erazma Predjamskega. Od tu smo se odpeljali proti vasici Matavun, med vožnjo pa smo se še podprli z okusno malico. Ko smo prispeli v vas, smo zapustili avtobusa in vodnik nas je povedel skozi umetni vhod v Škocjanske jame, ki so sestavljene iz več jam: Tiha jama, Velika dvo- rana, Šumeča jama, po kateri teče podzemeljska Notranjska Reka, Dvorana ponvic, ki je pravi kapniški biser teh jam, na koncu pa še Schmidtova in Tominčeva jama, ki sta že na dnevni svetlobi. Pot skozi Škocjanske jame je bila dolga in za nekatere je bila kar naporna. Od tu smo se odpeljali v Lipico, kjer smo imeli kosilo. Nato smo si ogledali znamenito kobilarno, staro~400 let, ki je zibelka vseh lipicancev na svetu. V pokriti jahalnici smo videli program dresurnega jahanja. Iz Lipice smo se po vinski cesti odpeljali proti zadnji točki našega izleta v Dutovlje — vinorodni kraj znanega terana. Na našo srečo je prenehalo deževati in v prijetni gostilni smo si dali »duška« ob pristnem teranu. Kaj hitro se nas je prijela dobra volja. Mimi nas je s svojo kitaro navdušila, da smo zapeli. Kar nič se nam ni mudilo domov, saj tisto, kar je lepo, prehitro mine. Veselo razpoloženi in polni doživetij smo se vrnili domov. A M Rezultati ankete V prejšnji številki našega glasila je bila objavljena anketa o tem, ali želimo Colorjevci potovati ali raje nekje obsedimo in se lepo najemo in napijemo. Do 16. avgusta, to je en dan po roku za oddajo ankete, smo odločili takole: — PIKNIK: — v Dragočajni — 29 glasov (17 %) — drugod — 5 glasov (3 %) — IZLET: — čez Vršič v Trento — 20 glasov (12 %) — v Škocjanske jame, Lipico, Tomaj — 117 glasov (68 %) Skupaj izpolnjenih anketnih listov 171. Iz rezultatov ankete vsakdo lahko razbere, za kaj smo se odločili. Najbrž bo kdo rekel, da je anketo izpolnila le ena četrtina delavcev. To je res. Res pa je tudi, da smo vsi imeli možnost izraziti svojo željo. Tudi dopusti so lahko izgovor, a ne kar za tri četrtine delavcev. J. Š. Prijateljski nogomet Color Medvode : Aero Celje 3:0 (3:0) Color: Bitenc, Jakše, Šulc, Tomšič, Erjavec, Rozman, Popovič, Kušar, Koprivec, Jurinič, Horvat (Ke-pec, Urh, Stranj ak, Gutič). Aero: Krajnc, Petek, Haramba- šič, Škedelj, Bosina, Gregl, Nareks, Košak, Fedran, Pušnik (Završek). Sodnika: Brane Košir, Miro Bitenc. V tradicionalnem prijateljskem srečanju so po mnogo boljši igri, zlasti v prvem polčasu, zmagali Colorjevci. Strelci gotov, ki so bili doseženi že v prvem polčasu so bili Koprivec, Kušar in Jurinič. Tekma sama je potekala res prijateljsko brez prekrškov, sodnika Košir in Bitenc pa sta jo vodila v zadovoljstvo domačinov in gostov. Pri domačih se je odlikoval poleg ostalih zlasti Koprivec, pri gostih pa vratar Mirko Krajnc. Tretji polčas se je odigraval v gostilni pri Mihovcu, tam pa je bil rezultat neodločen. Tako domači kakor gostje pa željo, da bi se ta srečanja še nadaljevala v tako športnem in prijateljskem vzdušju kot redno doslej. Tekaški novici V avgustu prireja PARTIZAN Smlednik tek dvojic na devet kilometrov dolgi progi od osnovne šole, na smledniški grad, po gozdnih poteh in stezah do Hraš ter skozi Valburgo do cilja. Naša DO je vsakoletni pokrovitelj tega teka. Ze lansko leto smo s številčno udeležbo osvojili lep pokal za ekipno zmago, letos pa smo Colorjevi tekači ta uspeh ponovili. Teklo je pet naših dvojic v moški in dve v ženski konkurenci. Na krosu v okviru športnih iger, ki ga prirejamo tudi za zunanje ljubitelje take rekreacije, je v soboto, 10 t. m. sodelovalo 120 tekačic in tekačev vseh starostnih skupin. Med veterani je na 5 km tekel tudi Jože Štine — tekaški zanesenjak iz Novega mesta — posebnež, ki mu tek pomeni način življenja. Za tek je zvedel iz časopisa Delo in se brez pomišljanja odločil, saj ga je popoldne čakal še tek v Naklem, v nedeljo pa tek na Brdu pri Ljubljani. Z več kot 60 teki. na leto je slovenski rekorder brez posebne konkurence. Ko smo ga vprašali o progi, jo je pohvalil, le vzpon bi moral biti šele nekje na sredini trase, tako ti pa na začetku, ko še nisi povsem ogret, pobere klanec preveč sape, saj ga je dober poldrugi kilometer. Jože zatrjuje, da leta za tek niso važna. »Pri dvainštiridesetih se počutim prav tako svežega kot pri petintridesetih, ko sem začel teči. Tekel bom, dokler bom zdrav, velja pa tudi obratno«, nam je v smehu povedal. ef COLOR 6 Rudi Škedelj Velika baba - asociacije Sredi lepega sobotnega dopoldneva izstopimo na Jezerskem in se talko j poženemo po cesti v dolino Ravenske Kočne. Vroč dan bo, sklepam po nekaterih zanesljivih znamenjih; drug za drugim namreč uprizarjamo kratke »strip-tease« točke, ko skačemo iz pumparic v kratke hlače. Nekateri ne marajo občinstva in se u-maknejo za bližnjo smreko, drugi izvedejo svojo točko kar na cesti. Ker so točke zelo amatersko izvedene, mi pa hladna publika, nihče ne ploska. S poti zavijemo na strmo stezo in ragllje počasi utihnejo. Kljub toplemu dopoldnevu brez naj rahlejše meglice na nebu je hoja po sončnem mešanem gozdu prijetna. Del poti nas spremlja strnadu podoben ptiček. Pred nami skaklja, se malo ustavi, zleti na vejo, spet na pot in naprej; kot bi nas hotel voditi. Čez čas zleti in se izgubi med krošnjami. Gozd je poln prijetnega ptičjega petja. V daljavi zalaja srnjak. Radi bi že bili na Jenkovi planini. Ne zato, da bi morda stopili korak ali dva čez državno mejo brez pologa, temveč zato, ker smo si obljubili počitek. Počivamo in se bašemo z borovnicami, ki rastejo po vsej planini Tone pravi, da so predrobne za njegove okorne prste in da bi morale biti vsaj take kot češnje, pa bi se jih morda najedel. Kljub temu stalno nekaj nosi v usta. Prijetno in koristno početje, še zlasti če kdo nima urejene prebave. Če te žlahtne plodove zalliješ s primerno količino mleka, je taka kombinacija imenitno sredstvo proti zapeki, ki pogosto muči planince. Vidim, da nekateri poznajo te blagodejne u-činke, kajti opazil sem, da je v nahrbtnike izginilo nekaj praznih tetrapakov od mleka. Kakšne so bile posledice ne vem, ker nihče ne mara, da ga kdo opazuje pri njegovih »zahrbtnih« opravilih. Z grebena splava pogled na vse strani. Če se ozremo nazaj, vidimo verigo Karavank, na levi dolino Belske Kočne, na desni dolino Ravenske Kočne, pred nami pa se pno strma severna ostenja Dolgega hrbta, Štruce, Skute, Kranjske Rinke in Križa. Velika Baba ima dva približno e-nako visoka vrha. Nekdo je rekel, da sta kot ženske prsi, meni pa sta se zdela bolj podobna paru precej suhih, v zrak štrlečih ritnic. Kakorkoli že, počitek na prvem, pa na drugem vrhu je bil prijeten in potreben. Spust na majhno melišče pod Ledinskim vrhom nas je dobro ogrel, še bolj pa pogled na zoprno rdečkasto melišče, po katerem se bo treba povzpeti na Jezersko sedlo. Se dobro, da smo prišli do snega, s katerim smo si ohladili vroče obraze in tilnike. Prilegla so se tudi jabolka in steklenica piva, bi jo je Andrej skrival v nahrbtniku. Na Jezerskem sedlu spet poležuje-mo v senci in opazujemo postavo, ki hiti proti nam. Najbrž je obmejni miličnik. Kje neki, je preveč »raz-montiran« za moža postave. Če pa je, razpredamo svoje škodoželjne misli, se bo moral v tej pripeki lepo u-rediti, kot se spodobi: obleči bluzo, zapeti gumbe, se opasati in pokriti. Šele potem, ko bo vse kot je treba, mu bomo blagovolili pokazati naše dokumente. Med takim in še hujšim »nakladanjem« se postava približa, naš pogum pa nekam izpuhti, ker je res policaj — avstrijski. Ležimo namreč točno na državni meji in potnih listov nimamo prav vsi... Če jih bo treba pokazati... ? V mislih nas že vidim poklapano marširati nazaj proti Jezerskemu. A moj strah je popolnoma odveč. Policaj je prijazen mlad fant, ki v prijateljskem razgovoru čisto mimogrede vpraša, če imamo dokumente in jaz mu hitro odgovorim »ja«. Kaj več nemških besed tudi sicer bolj težko spravim iz sebe. Prijazni predstavnik oblasti po kratkem klepetu odide svojo pot, mi pa še malo poležimo. Da ne bi bilo zablode glede razgovora na meddržavni ravni, moram pojasniti, da sta se pogovarjala samo avstrijski obmejni organ in naša kolegica; ostali smo samo pametno kimali in se kdaj pa kdaj še bolj pametno nasmehnili. Zgolj iz prijaznosti. Janez Štrukelj Vsak, ki se zaposli v Colorju, se že takoj prve dni sreča z gasilnimi aparati, ki se jih tudi nauči uporabljati. Za to poskrbijo poklicni gasilci. Fotografija nazorno kaže, da si tudi ženske upajo in enako dobro pogasijo ogenj. Šahovska sekcija v času dopustov ni počivala in je organizirala redna mesečna turnirja tudi v juliju in avgustu. JULIJ 1. Ibrahim Kadirič — 6V2 točke 2. Andrej Marin — 5 točk 3. Jašar Jašari — 5 točk 4. Darko Borčnik — 4 V2 točke 5. Andrej Škof — 4 točke 6. Roman Jene — 3 V* točke 7. Miro Zidar — 3 '/2 točke 8. Miro Šuštar — 3 točke 9. Niko Krhlikar — 1 točka AVGUST 1. Andrej Marin — 7 V2 točke 2. Miro Šuštar — 6 '/2 točke 3. Ibrahim Kadirič — 6 točk 4. Roman Jene — 5 V2 točke 5. Darko Borčnik — 5 točk 6. Slavko Lovrenčič — 4 '/2 točke 7. Rahman Fejzulahu — 4 točke 8. Janez Kušar — 3 točke 9. Jašar Jašari — 3 točke 10. Mile Milašinovič — 0 točk Po sedmih odigranih turnirjih po posebnem točkovanju vodi Andrej Marin s 50 točkami pred Kadiričem (44) in Šuštarjem (43), sledijo pa Škof (36), Borčnik in Jene (24) itd. Ker se bo ob koncu leta upoštevalo le šest najboljših uvrstitev, se pravi boj šele začenja, saj z izjemo Marina in delno Kadiriča vsi igrajo v spremenljivi formi in se v zadnjih štirih turnirjih vrstni red lahko še precej spremeni. Z veseljem pa ugotavljamo, da se zanimanje za šah v Colorju povečuje, saj je na sedmih turnirjih skupaj nastopilo 16 tekmovalcev, v »rezervi« pa je še nekaj igralcev, ki jih prek tega članka pozivamo k udeležbi. V večji družbi bo boj še trši, hkrati se bo dvignila tudi moč naše sekcije, ki bo tako dostojno predstavljala naše barve tudi na turnirjih zunaj DO. BD ZAHVALA Ob smrti najinega sina Sama se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in prijateljem, ki ste z nama sočustvovali, darovali cvetje, se udeležili zadnjega slovesa ali nama kakorkoli pomagali. Viktor in Meri Velkavrh COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 9 (133), leto 12, september 1983. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. okt. 1983. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA 88- ,w7e *E •D n R G A/ L / G N G T O 3 G K / G G L jKSr H E T / z m SP E N z/s Z >9 o to. T E A/ G >? isti. T o K P E S G EE / «'*'**•< O R G T O R T R A/ K n T G R ZZS, R R O R EZ V L G M G F L E /< S 82 G te> L G D G S G SS«. L/ G R G 2r / R G R Si V / Z p) L G R /9 O iz G L y G -V O 3 Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 26 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih izvoznega oddelka. Komisija v sestavi Vida Žerovnik, Andreja Perko in Ana Knific je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Marto Krabonja, drugo nagrado 150 din prejme Jana Pajk, tretjo nagrado 100 din pa Julij Nar-doni. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. ČESTITAMO! Letošnje poletje je bilo v Zbiljah zelo razgibano...