NOVI TEDNIK
ŠT. 2 - LETO 58 - CELJE, 9.1.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT; Ta^ana Cvirn
LASCANI NA POTI
V OSMINO FINALA
Stran 18
AFRICANOVA BORBA
ZA CELJSKEGA OTROKA
Stran 8
NOVA
PRILOfiA
KAMENIKNA
SVOBODI
Stran 4
RAZPOKAMA
HIŠA IN
NAČETI ŽIVCI
Stran 6
KONČNO ZIMA,
KOT SE ŠIKA
Strani 16-17
2
DOGODKI
UVODNIK
Pravni red
odklepa tudi
lisice
Kot strela z jasnega je v ponedeljek
v slovenski prostor udarila novica, da
je Kristijan Kamenik svoboden. Ne sicer
kot ptica na nebu, ampak kot najbolj
razvpiti slovenski osumljenec in ob-
dolženec, ki so mu 27. aprila 1997 na-
taknili lisice in mu jih na dan svetih
treh kraljev v letu 2003 sneli. Kristi-
jana Kamenika namreč še čaka na-
daljevanje sojenja, v katerem bo kar
kmalu odločeno, ali je zagrešil štiri-
kratni umor v Tekačevem 4. marca
leta 1997 ali ne. Devetindvajsetega januarja, ko se bo glav-
na obravnava v zadevi Tekačevo nadaljevala, se bo Kristi-
jan branil s prostosti. Senat celjskega višjega sodišča mu je
namreč v ponedeljek izročil sklep o odpravi pripora. Enako
kot še štirim njegovim domnevnim sostorilcem v kazenski
zadevi, ki se je lani junija na prvostopenjskem sodišču kon-
čala z razsodbo in razmeroma visokimi zapornimi kazni-
mi. Četverico čaka vnovično sojenje na sodišču prve stop-
nje, kot je določil senat višjega sodišča po pritožbah, ki so jih
vložili zagovorniki obtoženih, ki so že med sojenjem opo-
zarjali na domnevne proceduralne nepravilnosti ter neza-
konito pridobljeno dokazno gradivo. Če bi v zadevo ne bil
vpleten tudi Kristijan Kamenik, bi ne bilo nobene strele z
jasnega, zgodil bi se kvečjemu kakšen komaj opazen vre-
menski preobrat.
Zdaj se javnost sprašuje o ozadju ponedeljkovega akta na
višjem sodišču, predvsem se ukvarja z vprašanjem, ali bo
Kristijan Kamenik zdaj skoval drzen načrt, po katerem jo
bo, v slogu svoje matere Marije, ucvrl čez državno mejo,
našel varno zatočišče v kakšni eksotični deželi in se izognil
nadaljevanju sojenja v zadevi Tekačevo in mamilaški za-
devi ter morebitni neskončno dolgo trajajoči ječi.
O ozadju: ozadje je pravni red, med drugim zakon o ka-
zenskem postopku, ki v svojem 207. členu pravi, da pripor
lahko traja največ dve leti. Iz naslova Tekačevega je ta čas
že zdavnaj minil, v zadevi z mamili se je tudi že iztekel. Za
Kristijana in vse ostale. In če pritožbeno sodišče oceni, da
za obsodbo ni dovolj trdnih ali pravno dopustnih dokazov,
to enostavno pomeni, da pravni red v naši državi deluje.
Seveda je tudi možno kakšno ozadje, ki s spoštovanjem us-
tave in zakonov nima nobene zveze. In morebitni pobegi?
Nihče jih ne more izključiti, so pa kaj malo verjetni, in naj-
brž se s takšno mislijo na svobodo ta čas še najmanj ukvarja
Kristijan Kamenik. Ko smo se predvčerajšnjim dopoldne z
njim pogovarjali po telefonu, nam je iz stanovanja v Konji-
cah na vprašanje, kako je spal, prijazno odgovoril: »Brez
skrbi, da dobro.« Kaj več nam ni mogel povedati, po navo-
dilih svoje zagovornice, odvetnice Marjetice Nosan, je bil
zavezan molku. Da je molk zlato, tega se je do zdaj že nau-
čil.
MARJELA AGREZ
Ne Nato
Odločitve o tem, kdaj bo v državi referendum o vklju-
čevanju Slovenije v zvezo Nato, še ni. Je pa že jasno,
da bo referendum obvezujoče in ne zgolj posvetoval-
ne narave. Zdaj lahko pričakujemo številne razprave
in tribune pristašev in nasprotnikov vključevanja.
Eno takšnih razprav pripravljajo jutri ob 18.30 v celj-
skem Narodnem domu mladi iz združenja Ne Nato. Gre
za prvo tovrstno razpravo v Celju, na kateri bodo pred-
stavniki ekonomske stroke, filozofske fakultete, vojaš-
kih ved. Neodvisnih sindikatov Slovenije, gibanja 23.
december in študentskih organizacij prisotnim predsta-
vili že obstoječe raziskave o ozadjih blokovske delitve
sveta in Evrope in vplivov vojaških zvez na gospodarske
procese. Ker je pričakovati močno vladno kampanjo za
vključitev v zvezo Nato, v katero so Slovenijo povabili
na vrhu v Pragi, bo zelo dobrodošlo slišati tudi skeptike
in nasprotnike vključevanja, zato pričakujemo živahno
javno tribuno.	BRST
Pred tedni
referendumou
čez dober teden o telefoniji in železnicah, predvidoma konec marca o
Evropi in Natu
Volivci bomo čez deset
dni, v nedeljo, 19. januar-
ja, hkrati odločali o dveh
ločenih referendumskih
vprašanjih; eno bo o pri-
hodnosti naših železnic,
drugo v zvezi telekomuni-
kacijami. Država bo tako
nekaj prihranila, saj stroš-
ki izvedbe referenduma pre-
segajo 500 milijonov tolar-
jev. V torek pozno popold-
ne je še kazalo, da bomo na
volišča za izrekanje o vklju-
čevanju v Evropsko unijo
in zvezo Nato odšli že čez
natančno mesec dni, a se
je koordinacija vodilnih
mož v državi zavzela za ka-
snejši datum.
Republiška volilna komi-
sija je za 19. januar razpi-
sala dva predhodna zakono-
dajna referenduma; o pred-
logu zakona o preoblikova-
nju in privatizaciji javnega
podjetja Slovenske železni-
ce ter o predlogu zakona o
spremembah in dopolnitvah
zakona o vračanju vlaganj
v javno telekomunikacijsko
omrežje. Vsebina obeh re-
ferendumskih vprašanj je v
javnosti znana, predhodna
zakonodajna referenduma
pa sta v skladu z veljavno
zakonodajo o ljudski inicia-
tivi za zakonodajalca zave-
zujoča, kar pomeni, da bo-
do poslanci vezani na njun
izid.
Kdaj o Evropi
in Natu
Predvidoma do konca
marca, najverjetnejši da-
tum je prav nedelja, 30.
marec, bomo volivci na vo-
lišča odšli še enkrat. Takrat
bomo odločali o vključe-
vanju Slovenije v EU in zve-
zo Nato.
Prav slednje - da bo naša
odločitev zavezujoča za po-
slance v državnem zboru -
pa je bil tudi glavni razlog,
da takoimenovana evroat-
lantska koordinacija v DZ tu-
di v torek (po dveh dneh za-
sedanja) ni potrdila dogovo-
ra o tem, da bi bila referen-
duma že v nedeljo, 9. fe-
bruarja. Včeraj je z razpra-
vo o tem, kdaj naj se v Slo-
veniji izvedeta oba referen-
duma (za skupen dan izved-
be je glavni argument spet
zmanjšanje stroškov) nada-
ljevala posebna delovna sku-
pina, dokončno pa bodo da-
tum potrdili poslanci.
Vsebinsko je največje
vprašanje, kako zagotoviti,
da bo odločitev volivcev na
obeh referendumih zavezu-
joča za poslance. Po veljavni
zakonodaji bi bila lahko r
ferenduma le posvetovali
narave - tako pozicija k
opozicija pa sta si tokr
enotni, da tako pomemb
vprašanji o prenosu dela (i
žavne suverenosti na me
narodni organizaciji, kat
rih članica bi Slovenija p
stala, terjata zavezujočo o
ločitev.
IVANA STAMEJČi
Najtežje še pride
Na rešitev denacionalizacijskih zahtevkov čaka še petina upravičencev
Denacionalizacija je že do-
bro desetletje rakava rana
slovenske tranzicije, na kar
vse pogosteje opozarja tudi
Evropska unija. Toda postop-
ki so dolgotrajni. Njihovo re-
ševanje se ne zatika zgolj v
upravnih enotah, marveč tu-
di na ministrstvih (zlasti kul-
turnem in obrambnem) in še
zlasti na sodiščih.
V Upravni enoti Celje so
razmeroma zadovoljni, saj
jim je doslej uspelo rešiti do-
brih 80 odstotkov vseh pri-
merov. Najbolje je pri reše-
vanju zahtevkov za stanova-
nja, hiše in stavbna zemljiš-
ča, kjer so od 659 vlog rešili
že dobrih 88 odstotkov pri-
merov. Od 312 zahtevkov za
vračila kmetijskih zemljišč
so doslej uspeli rešiti 83 od-
stotkov primerov, največ dela
pa jih čaka pri reševanju vlog
za vrnitev podjetij, kjer jih
je od 64 vloženih doslej re-
šenih blizu 70 odstotkov.
Vita Grčar, ki v celjski
upravni enoti usklajuje delo
pri postopkih denacionaliza-
cije, pravi, da naj bi po de-
lovnem načrtu vse primere
rešili do konca leta 2004. »A
to bo silno težko. Tako zara-
di dolgotrajnih postopkov,
sodniških zaostankov in tu-
di zapletenosti posamičnih
primerov,« ugotavlja Grčar-
jeva. Doslej so namreč rešili
predvsem razmeroma pre-
proste primere, najtežji za-
logaji pa so šele pred njimi.
Pri tem igra pomembno
vlogo Slovenska odškodnin-
ska družba, ki zelo podrob-
no prouči vsak predlog za odš-
kodnine, ki v posamičnih
primerih nadomestijo vrači-
lo v naravi. »Težava je v tem,
da v naravi skoraj ni več kaj
vrniti in da bo v reševanju
preostalih zahtevkov glavno
vlogo odigral SOD,« je pove-
dala Grčarjeva.
Tudi če jim bo uspelo iz-
polniti zastavljeni cilj, drža-
va pa to vse glasneje zahte-
va, bo ostalo še veliko dela.
»Čaka nas še rešitev več kot
60 vlog iz naslova vrnitve vi
ganj v denacionalizirane o
jekte, poravnave med zav
zanci, ki jih uveljavljajo,;
upravičenci iz denaciona
zacijskih postopkov...«
V »čakalnici« so tudi P
membni primeri za vrači
premoženja dedičem velil'
celjskih industrialcev in trge
cev, kot sta na primer West'
in Rakusch, kjer postopek
ni prišel do vsebine vračan'
saj se zaenkrat še vedno ii
varjajo z ugotavljanjem drŽ^
Ijanstva, upravičenosti d^
čev do premoženja in dn^
mi, za zdaj še formalnimi
ne vsebinskimi vprašanji.
br;
Št. 2 - 9. januar 2003
DOGODKI
3
DrŽava bo
gasila požare
Letos za pomoč podjetjem v težavah okrog štiri milijarde tolarjev
Podjetja, ki bodo dokazala, da so v težavah, bodo od-
slej lahko zaprosila za državno pomoč. Začel je namreč
veljati zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje
gospodarskih družb v težavah, ki ga je državni zbor sprejel
konec lanskega novembra. Zakon določa namen, vrste
državnih pomoči, merila, postopke in način zagotavlja-
nja sredstev iz državnega proračuna. Letos naj bi bilo na
voljo 4 milijarde tolarjev.
Država bo izbranim pod-
jetjem dodelila pomoč v fazi
priprave programa pre-
strukturiranja ter v fazi iz-
vajanja tega programa. V pr-
vi fazi lahko podjetje dobi
pomoč v obliki kratkoroč-
nega posojila za največ šest
mesecev, kot pomoč v fazi
izvajanja tega programa pa
zakon predlaga kredite, sub-
vencije, subvencioniranje
obrestnih mer, kapitalske
naložbe, poroštva ter odlog
plačila davkov in prispev-
kov.
Kako zakon predpostavlja,
da je družba v težavah? Za ka-
pitalske družbe takrat, kadar
tekoča izguba skupaj s pre-
nesenimi izgubami preteklih
let doseže polovico osnovne-
ga kapitala in je tekoča izgu-
ba skupaj s prenesenimi iz-
gubami v zadnjih 12 mesecih
dosegla četrtino osnovnega ka-
pitala. Za osebne družbe pa,
kadar tekoča izguba skupaj s
prenesenimi izgubami prete-
klih let doseže polovico ka-
pitala, ki je prikazan v raču-
novodski evidenci, in je teko-
ča izguba skupaj s preneseni-
mi izgubami v zadnjih 12 me-
secih dosegla četrtino kapitala.
Družba je torej v težavah, ka-
dar ni zmožna z lastnimi
sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko
pridobi od svojih družbeni-
kov, delničarjev ali upnikov,
ustaviti negativnega gibanja
poslovanja. Državna pomoč
se lahko po tem zakonu do-
deli kot pomoč v času pripra-
ve programa prestrukturira-
nja, kot pomoč za izvajanje
programa presUnkturiranja za
obnovo dolgoročne sposob-
nosti preživetja družbe, pa tu-
di kot pomoč pri poravnavi
odpravnin delavcem, ki so v
fazi prestrukturiranja družbe
skozi postopek prisilne porav-
nave postali tehnološki višek.
Podjetje bo lahko dobilo
največ 10 milijonov evrov
državne pomoči. Vloge bo-
do obravnavale komisije na
posameznih ministrstvih,
zaradi preglednosti pa bo
končno besedo o dodelitvi
pomoči imela vlada. Vsaka
družba bo upravičena le do
enkratne pomoči, nasled-
njič bo zanjo lahko zapro-
sila šele po desetih letih.
Podjetja, ki se bodo pote-
govala za državno pomoč, bo-
do morala pripraviti analizo
vzrokov za nastale težave ter
oceniti gospodarske in social-
ne posledice v primeru ste-
čaja, predstaviti bodo mora-
la svoje cilje in strategije za
dosego teh ciljev po posamez-
nih področjih, vse vidike pre-
strukturiranja in projekcije
poslovanja za petletno ob-
dobje ter vse svoje aktivno-
sti tudi časovno opredeliti.
Natančnejšo vsebino progra-
ma prestrukturiranja in listi-
ne, s katerimi bodo podjetja
dokazovala posamezne trdi-
tve, mora vlade še določiti.
To pomeni, da bo zakon po-
stal operativen konec januar-
ja, prve vloge pa v ministrs-
tvu za gospodarstvo pričakuje
šele maja.
Ker bo, kot vse kaže, pre-
teklo še kar nekaj časa, pre-
den bodo prvi tolarji prispe-
li na račune pomoči potreb-
nih podjetij, je za marsiko-
ga, tudi na Celjskem, zakon
prišel prepozno. Na primer
za tekstilce, ki so bili tudi eni
od pobudnikov za sprejem
zakona. Morda pa bi lahko
pomagal Tovarni keramičnih
izdelkov Ljubečna, kjer se,
sicer neuradno, vse bolj gla-
sno govori o uvedbi prisilne
poravnave.
JANJA INTIHAR
K zdravniku ne pred osmo uro!
z novim letom so tudi v
celjski bolnišnici in v
zdravstvenih domovih na
območju prilagodili delov-
ni čas zdravnikov noveli
zakona o zdravniški služ-
bi. Praviloma je delovni čas
zdravnikov v ambulantah
od 8. do 16. ure.
V celjski bolnišnici po be-
sedah vršilke dolžnosti di-
rektorice Štefke Presker nov
delovni čas ni povzročil po-
sebnih pretresov. Prvo ana-
lizo bodo naredili na sestan-
ku s predstojniki oddelkov
v petek in nato po potrebi
svoje delo prilagodilL Zaen-
krat je še nekaj malega zme-
de pri pacientih, ki so bili
na preglede naročeni že
pred časom in prihajajo na
preglede ob 7. uri. Ti mo-
rajo seveda počakati na pri-
četek dela ambulant. Osta-
lih sprememb, povezanih z
delovnim časom zdravni-
kov, ki jih določa zakon, v
bolnišnici zaenkrat še ni-
so uveljavili, saj bi to po-
menilo zmanjšanje obsega
dela.
V Zdravstvenem domu Ce-
lje, podobno je tudi v dru-
gih zdravstvenih domovih,
je delovni čas ambulant od
8. do 16. ure, vsak zdravnik
pa enkrat tedensko dela do
20. ure zvečer (ordinacijski
čas je do 15. oziroma 19.
ure). Kot nam je povedal di-
rektor zdravstvenega doma
prim. mag. Brane Mežnar,
pa je drugačen delavnik v am-
bulantah, ki delajo v dveh
izmenah in pri naročenih
preventivnih pregledih
otrok, študentov, žena in dru-
gih, ki vključujejo tudi la-
boratorijske preiskave. V teh
primerih so prilagodili de-
lovni čas zdravnikov potre-
bam pacientov in z delom
pričnejo že ob 7. uri (to kot
izjemo dovoljuje tudi za-
kon). Tudi v zdravstvenem
domu zaradi spremenjene-
ga delovnega časa niso zaz-
nali nikakršnih težav.
MBP
Ivan še
vedno v
bolnišnici
Ivan, 41-letni bolnik z
aidsom iz okolice Celja, o
katerem smo pisali zaradi
neznosnih razmer v doma-
čem okolju, kjer je bil pre-
puščen sam sebi, je še ved-
no na zdravljenju na Kli-
niki za infekcijske bolez-
ni in vročinska stanja v
Ljubljani.
Na zdravljenje so ga spre-
jeli 3. decembra lani, kot nam
je povedal doc. dr. Janez To-
mažič, pa bo tam zaradi bis-
tvenega poslabšanja osnovne
bolezni še ostal. Tudi če se
niu bo zdravje izboljšalo, še
vedno ni videti nikakršnih
možnosti za sprejem na ka-
terega izmed negovalnih od-
delkov v slovenskih domo-
vih za starejše.
MBP
Pravljični
navdiiii
Vladimira Skale je ena naj-
bolj znanih, pa tudi najbolj
ogovarjanih Celjank. V jav-
nost se je katapultirala s šte-
vilnimi projekti - modnimi,
prireditvenimi, v zadnjih
treh letih tudi s svojo Prav-
ljično deželo, ki v dneh pri-
čakovanja novega leta otro-
kom prinaša radost, rajanje
in pravljice. Prpjekt je av-
torsko zaščitila. (»Zakaj pa
bi ga, ko bo zrasel v popol-
no otroško radost, kdo ukra-
del in odpeljal v Ljublja-
no...«). Za otroško predno-
voletno pravljico ji ni tež-
ko zgodaj vstajati, se zah-
valiti pometaču, ki je poče-
dil konjsko govno za prav-
ljičnimi kočijami. Ni ji tež-
ko za vetrobran napačno par-
kiranih vozil zatikati listkov
s prošnjo, naj ne kvarijo
otroških radosti in zapira-
sjo prometnice kočijam. Sa-
nja, da bi |i še bolj prisluh-
nilo mesto sama Da bi se
odzval trgovci, cvetličarji,
un^etnlki in gostinci. In
prišliina ulice, da bi dali svoj
pravljični pečat mestu in ča-
su pravljic.
Morda sanja to pravljico
zato, ker v
otroštvu dosti
pravljic ni sli-
šala, jih je pa
veliko pove-
dala - teti v
Mariboru - in
si za vsako pri-
služila bon-
bon. Morda
sanja zato, ker
svojih otrok
nima. (»Zaen-
krat se mi to
zdi prevelika
odgovornost.
Otroke je lepo
narediti, a potem je treba z
njimi živeti, se jim razda-
jati... ne znam si predstav-
ljati, kako bi doživljali mo-
rebitno ločitev in očkove
obiske v soboto od dveh do
petih«). Morda sanja zgolj
zato, ker v navidezno pre-
prostem, a težavnem, dol-
gotrajnem, logistično zah-
tevnem projektu uživa.
Svet dojema vizualno in
z rokami. Zato nikoli ni
imela plišastih igrač (»Z iz-
jemo medvedka, ki mi ga
je podaril prvi fant«). Raje
je oblikovala, risala, mode-
lirala v glini... Na osnovni
šoli Frana Roša je pod vpli-
vom Franca Purga odkrila
likovno nadarjenost. Z voš-
čenko je narisala zabrisano,
neotipljivo letalo. Pristala
je med nagrajenci natečaja
Adrie Airways in si prislu-
žila letalski izlet v Pulj. Med
ljudmi, ki so najbolj vpli-
vali nanjo, omenja pesnico
Bino Štampe Žmavc. V lju-
biteljskem AG Železar Što-
re se je zastrupila z odrski-
mi deskami. Plesala je pri
Ani Vovk Pezdir. Jasni sig-
nali, kam jo vleče, a spre-
jemnih izpitov na akademiji
ni opravila in željo, da bi
diplomirala režijo, je zako-
pala v predal neuresničenih
sanj. Potešila se je s semi-
narji režije, make-upa... S
Karmen Zupane Petaver se
je našla na novem torišču -
povedala ji je, kako si pred-
stavlja modno revijo v Ce-
lju - in jo naredila. To je bil
zametek vsakoletnih glamu-
roznih Modnih navdihov. Pa
tudi podjetja VS Styling, v
katerem se ukvarja s prire-
ditvami, vodi šolo za ma-
nekenke, ustvarja trendov-
sko oddajo na enem od ra-
diev...
Že kot gimnazijka je bila
predsednica mladinske or-
ganizacije, v nenehnem dvo-
govoru z ravnateljem Jože-
tom Zupančičem in s silno
poplavo idej, ki sq plavile
iz kroga bodočih intelek-
tualcev, Vstop v politiko v
sprva naivnem navdušenju
skupine mladih »malinov-
cevjt^ je bil zato samoume-
veft. In spoznanje, da izven
svetniških skupin ne moreš
doseči ničesar, prav tako. Li-
sta Mladi za Celje se je spo-
jila z LDS.
Ker veliko dela, je v jav-
nosti izpostavljena. Proti
kritiki nima nič, iz nje se
uči, strokovno in osebnost-
no raste. Boh pa jo, ko po-
zitivne zadu-
šijo negativ-
ne energije.
Ko je kopje
zavist, ne-
moč ali zgolj
osebnostna
majhnost.
»Najhuje je,
ko se ne zna-
mo posluša-
ti, ko je cilj,
da si škodu-
jemo, name-
sto da bi
združevali
ideje, moč,
dobro v sebi.«
Ko jo povprašam po nje-
nem »županskem« stanova-
nju na Glavnem trgu, se raz-
jezi. »Nikogar prav nič ne
briga, če plačujem 56 tisoč
tolarjev najemnine. Če je ne,
je to moja in upravljavčeva
in ne stvar javnosti. Če kdo
sporoči osebni podatek, da
nisem plačala, je to kršitev
zasebnosti...« Rada zmagu-
je, zato se ji tudi predvolil-
na selitev v drugo volilno
okrožje, kjer je imela več
možnosti, ne zdi nič spor-
nega.
Veliko je potovala, se za-
ljubila v mansarde ob Seini
in v New York, kjer je živ-
ljenje sicer kruto, a preži-
viš lahko kot pisec, glasbe-
nik ali natakar. »Tam bi lah-
ko živela, v Ljubljani pač
ne...«
Celje ima rada. »Vse ima,
kar potrebujemo - kneze z
njihovo zgodbo, močjo,
igrami in čisto svojo >love
story<. Verona je svojo Juli-
jo znala vnovčiti, Celje Ve-
ronike pač ne...« Če bi ime-
la moč in denar, bi zgradila
podzemni rov od Knežjega
dvorca do Starega gradu, ga
opremila z izvirno ponud-
bo trgovinic s spominki...
»Od zgodbe Celjskih bi lah-
ko živelo celo mesto«.
BRANKO STAMEJČIČ
VLADIMIRA SKALE
Št. 3 - 9. januar 2003
4
TEMA TEDNA
Kamenik
na svobodi
Višje sodišče v Celju je v celoti razveljavilo sodbo okrožnega sodišča,
v kateri so bili Konrad in Kristijan Kamenik ter soobtoženi obsojeni
zaradi nezakonitega prometa z mamili - Kristijan Kamenik se bo
odslej branil s prostosti
Višje sodišče v Celju je v ponede-
ljek razveljavilo sodbo zaradi neu-
pravičene proizvodnje in prometa z
mamili, za kar so junija lani na dalj-
šo zaporno kazen obsodili brata Kri-
stijana in Konrada Kamenika, njuno
sestro Klavdijo Fideršek ter Saša Fi-
javža in Alojza Založnika. Celoten
postopek bo šel v ponovno obravna-
vo pred spremenjenim senatom, vsi
obdolženi, tudi Kristijan Kamenik,
ki je osumljen tudi štirikratnega umo-
ra v Tekačevem, pa so od ponedelj-
ka na prostosti. S prostosti se bodo
odslej tudi branili v obnovljenem pro-
cesu, saj so priporni razlogi-za vse
obtožene potekli.
Pričakovana
odločitev?
Petčlanski senat okrožnega sodiš-
ča v Celju, ki mu je predsedoval sod-
nik Milko Škoberne, je junija lani
izrekel sodbo in zdaj že nekdanje
obtožence obsodil na skupno 21 let
in deset mesecev zapora. Najhuje
jo je odnesel Konrad Kamenik (ob-
sojen je bil na 7 let in 10 mesecev),
Kristijan Kamenik in Sašo Fijavž sta
bila obsojena na 5 let zapora, Alojz
Založnik na tri leta, Klavdijo Fider-
šek, ki naj bi mamo Marijo in brata
Konrada nekoč peljala v Tepanje,
kjer naj bi mama sinu pokazala,
kam je skrila mamila, pa je okrož-
no sodišče obsodilo na 1 leto zapo-
ra, vendar jo je senat višjega sodiš-
ča v ponedeljek v celoti oprostil.
Ker 5. odstavek 207. člena zako-
na o kazenskem postopku določa,
da lahko pripor traja največ dve le-
ti, je bil ta za vse obtožene v pone-
deljek odpravljen in Kristijan Ka-
menik, ki je izmenično v zaporu
ali priporu preživel dobrih pet let
(vse, odkar so ga osumili za štiri-
kratni umor v Tekačevem), se je v
ponedeljek vrnil v zapore na Dobu
le še zato, da bi vzel svoje osebne
stvari. Tudi v nadaljevanju sojenja
zaradi umora v Tekačevem, ki naj
bi se nadaljevalo konec tega mese-
ca, se bo odslej branil s prostosti.
Čeprav niti zagovorniki niti
oproščeni obtoženci po izreku sodbe
niso želeli dajati izjav, se je o ver-
jetnosti takšnega razpleta dogod-
kov že nekaj časa govorilo. Zago-
vornica Kristijana Kamenika, Mar-
jetica Nosan, je med procesom na
prvostopenjskem sodišču nenehno
opozarjala na to, da sodišče nalašč
išče razloge za to, da bi Kristijan
Kamenik dlje ostal v priporu, saj
je bilo očitno, da se bo sojenje v
primeru Tekačevo zaradi čakanja
na (zdaj že tretje) izvedeniško mne-
nje, zavleklo. Sicer je bil Kristijan
Kamenik že obsojen tudi v prime-
ru Tekačevo, vendar je vrhovno so-
dišče takrat sodbo prav tako razve-
ljavilo in jo vrnilo na začetek. So
pa zagovorniki v sklepnih govorih
pred lanskim izrekom sodbe za svo-
je kliente predlagali oprostilne sod-
be in odpravo priporov in napove-
dali pritožbo na višje sodišče.
Ločena procesa
Prvoobtoženi v sojenju zaradi pre-
prodaje mamil je bil Konrad Kame-
nik, mlajši brat Kristijana Kameni-
ka, ki naj bi Konradu in mami Mari-
ji pri tem le pomagal. Skupino je po-
licija s tajnimi metodami zalezova-
la pol leta, do februarja 2000, ko so
v Celju aretirali Konrada Kamenika.
Ta naj bi skupaj s Sašem Fijavžem in
Alojzom Završnikom delal kot ope-
rativec na terenu. Kristijan Kamenik
naj bi iz mariborskih zaporov po te-
lefonu usmerjal njihovo delovanje
ter dajal napotke materi Mariji, ki
naj bi skrbela za skrivanje in pakira-
nje nedovoljenih mamil. Poleg ma-
rihuane in ecstasyja naj bi skupina
trgovala z 1,2 kilograma heroina, kar
bi, kot je v sklepnem govoru ob obraz-
ložitvi sodbe junija lani povedal sod-
nik Milko Škoberne, zadostovalo za
dnevne potrebe 1.200 uživalcev tr-
dih drog.
Kot je pojasnil Franc Duše j,
predsednik Višjega sodišča v Ce-
lju, je senat višjega sodišča odlo-
čitev o razveljavitvi sodbe spre-
jel zaradi procesnih nepravilno-
sti v postopku, kar je zanimivo,
saj je Vrhovno sodišče RS med
procesom večkrat odločalo o šte-
vilnih pritožbah zagovornikov in
je vse po vrsti zavrnilo...
S strani zagovornikov je bilo v
času sojenja na prvostopenjskem
sodišču večkrat slišati, da gre za zre-
žiran proces, pri katerem naj bi po-
licisti uporabili številna nedovolje-
na sredstva, namen procesa naj bi
bil prav v podaljšanju pripora Kri-
stijana Kamenika. Res je, da se je
prvostopenjskemu sodišču z izre-
kom sodbe v tem procesu zelo mu-
dilo; čeprav so zagovorniki junija
lani predlagali zaslišanje nekaterih
dodatnih prič, je senat sodbo izre-
kel 10. junija oziroma natanko 6
dni pred iztekom pripora za Kri-
stijana Kamenika, ki bi ga morali,
če ne bi bil obsojen zaradi sodelo-
vanja pri preprodaji mamil, že 16.
junija lani izpustiti na prostost. To
pa zaradi številnih nejasnosti in dol-
gotrajnega sojenja v primeru Teka-
čevo sodni oblasti in organom pre-
gona zagotovo ni bilo v interesu.
Kristijana Kamenika, obtoženega za
štirikratni umor v Tekačevem, na-
mreč nikakor niso želeli iskati ta-
ko kot njegovo mamo Marijo Ka-
menik, za katero je na dan, ko so
aretirali njenega mlajšega sina Ko-
nrada, izginila vsaka sled. Čeprav
je za njo razpisana mednarodna ti-
ralica, je še vedno niso našli...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GK
Kristijan Kamenik se bo odslej branil s prostosti, njegovo sestro Klavdijo Fideršek
pa je višje sodišče v celoti oprostilo.
Zadovoljna oba: odvetnica Marjetica Nosan in njen klient.
.ftOIMIENTIRAMO
Še je čas...
Zelo zanimivo je bilo sprem-
ljati sojenje Kamenikovim in
soobtoženim zaradi nezakoni-
tega prometa z mamili. Zago-
vornika Marjetica Nosan in Da-
niel Planinšec sta ves čas opo-
zarjala na nepravilnosti in svoje
pritožbe skupaj z ostalimi za-
govorniki redno naslavljala na
Vrhovno sodišče RS, ki jih je po
vrsti zavračalo. Za preseneče-
nje je mesec dni pred izrekom
sodbe poskrbel tudi Kristijan Ka-
menik, ki je ob začetku ene glav-
nih obravnav zahteval izločitev
sodnikov Milka Škoberneta,
predsednika višjega sodišča
Franca Dušeja (ta je v ponede-
ljek predsedoval senatu, ki'je
sodbo razveljavilo), podpredsed-
nika višjega sodišča Jožeta Po-
žuna ter predsednika višjega so-
dišča Andreja Pavline. Glavni
očitek, ki ga je na sodišče takrat
naslovil Kristijan Kamenik, je
bil, da sodniki ne ločijo, da gre
za dva ločena procesa, in da na
sojenje zaradi prometa z mamili
vpliva dejstvo, da je Kristijan pr-
voobtoženi v primeru Tekačevo^
zaradi česar naj bi bili sodniki
do njega pristranski. Tudi o zalv
tevi po izločitvi sodnikov je tO]
krat odločalo vrhovno sodišče^
ki pa je predlog Kristijana Ka^
menika v celoti zavrnilo.
Glavno vprašanje, s katerim
se v zvezi s primerom Kameni}^
trenutno ukvarja slovenska jav-
nost, pa je, ali se bo mami Mar
riji, ki je še vedno na begu, pri-
družil tudi Kristijan. Če bi se tc
zgodilo, bo najbrž mogoče poza"
biti na to, da bodo okoliščini
umora v Tekačevem kdaj razjas-
njene. Če ho Kristijan Kamenil
ostal in se v nadaljevanju soje\
nja Tekačevo branil s prostostn
pa je prav verjetno, da se držati
zaradi tega primera obeta eM
največjih civilnih odškodninskih
tožb doslej...
ALMA M. SEDLAI
Št. 2 - 9. januar 2003
GOSPODARSTVO
5
Nekateri najemniki
že »pakirajo kovčkeff
Libela Elsi končno v lastnih prostorih - Vsi delavci Libele Maxima na čakanju
Direktor Libele Elsi Bojan
Knafelj še ne ve, kaj bodo
naredili s 16.000 kvadrat-
nimi metri kompleksa nek-
danje tovarne Libela, ki so
ga kupili tik pred koncem
minulega leta. »Za zdaj je
pomembno predvsem to, da
smo končno prišli do last-
nih prostorov. Skrbelo nas
je namreč, kaj bi bilo s pod-
jetjem, če bi zemljišče z ob-
jekti kupil nekdo drug,« po-
jasnjuje Knafelj.
Libela Elsi bo za zadnjo
tretjino kompleksa, ki je v
:eloti meril okrog 48.000
kvadratnih metrov, v skladu
3 pogodbo morala do sredi-
ne februarja odšteti 290 mi-
lijonov tolarjev. Večji del
kompleksa je že julija lani
la 901 milijon tolarjev ku-
pil celjski Engrotuš, kjer prav
tako še niso sprejeli dokonč-
ne odločitve, kaj bodo s to-
likšnim zemljiščem. Direk-
:or Aleksander Svetelšek pra-
ži, da bo vse jasno že čez me-
ječ ali dva, bolj konkreten
pa za sedaj ni želel biti. Tudi
Bojan Knafelj napoveduje,
la bo odločitev, kaj storiti z
zemljiščem in objekti, ki jih
e ne potrebujejo za svojo
proizvodnjo, prinesel čas.
Lahko se tudi zgodi, da jih
3odo prodali. »Za nas je
ključno, da nismo več na-
emniki in da imamo konč-
10 lastne proizvodne in po-
slovne prostore. Zdaj se bo-
Tio lahko v celoti in brez skrbi
posvetili le poslovanju, saj je
/ preteklih letih ves čas nad
lami visela grožnja, da bo
premoženje Libele v stečaju
cupil nekdo drug in se bo-
mo morali seliti,« dodaja di-
rektor edine uspešna nasled-
nice nekdanje celjske tovar-
ne tehtnic.
Libela Elsi, ki je v lasti vods-
tva in zaposlenih, se je v mi-
nulem desetletju v pomem-
bnega proizvajalca elektron-
skih tehtnic in sistemov za
avtomatizacijo. Bojan Kna-
felj pravi, da lani kakšne po-
membnejše rasti niso imeli,
so pa ohranili obseg prodaje
iz leta 2001, ko so ustvarili
dobro milijardo tolarjev pri-
hodkov in 150 milijonov to-
larjev čistega dobička. Sko-
raj 40 odstotkov prodaje so
ustvarili na tujih trgih, kjer
so še vedno najbolj uspešni
v Nemčiji in v državah nek-
danje Jugoslavije. »Glede na
težke pogoje poslovanja smo
z doseženim zelo zadovolj-
ni in upamo, da bomo po-
dobne rezultate imeli tudi le-
tos,« pojasnjuje Knafelj.
Kam se seli
iWlaxima?
In kaj bodo novi lastniki
storili z najemnico Libelo
Maximo, prav tako eno od
naslednic nekdanje Libele,
ki že nekaj let životari in to-
ne v vse večjih izgubah, lani
pa sta se ji kot edinemu pod-
jetju na Celjskem zgodila dva
štrajka? Maxima za poslov-
ne prostore, ki so bili doslej
v lasti Libele v stečaju, vsa
leta ni plačali niti tolarja na-
jemnine. Glede na dogaja-
nja med novoletnimi praz-
niki LibeH Elsi očitno z ne-
resnim najemnikom ne bo
treba storiti nič.
Vseh dvajset delavcev Libe-
le Maxima je namreč na prvi
delovni dan novega leta do-
bilo sklepe o napotitvi na ča-
kanje. V obrazložitvi je direk-
tor ifl večinski lastnik Janez
Fischer zapisal, da se je za tak-
šen ukrep odločil, ker ima
podjetje blokiran tekoči ra-
čun, ker ne more financirati
proizvodnje in ker imajo ze-
lo malo naročil za leto 2003.
V pogovoru za naš časopis je
Fischer dejal, da namerava
Maximo reorganizirati. Za
kakšno preoblikovanje gre, ni
želel pojasniti, češ da je to po-
slovna skrivnost. Kot so nam
povedali očividci, naj bi di-
rektor med prazniki večino
strojev in opreme že odnesel,
proizvodnjo tehtnic in goril-
nikov pa naj bi nadaljevalo
podjetje Fiš, katerega lastnik
je po uradnih podatkih Fisc-
herjev nečak.
JANJA INTIHAR
Celotni kompleks nekdanje Libele ima končno nove lastnike. Niti v Engotušu niti v LibelI Elsi še ne vedo, kaj bodo naredili z vsemi objekti in z
zemljiščem.
^NA
Hm-Ko
lae levega v
desni žep
Podjetje Fraktal Consulting
s Prevalj je ob koncu minule-
ga leta pridobilo 24,97-odstot-
ni delež celjskega Klasja. Gre
za enak delež, kot ga je imela
prej v lasti družba MT Center
iz Velenja. Ker je lastnik obeh
podjetij Tomaž Ročnik, se v
Klasju večja lastniška spre-
memba ni zgodila.
Inffond največji
lastnik
Laščanov
Nova Ljubljanska banka je
holdingu Infond za 3,5 mili-
jarde tolarjev prodala 6,18-od-
stotni lastnišM delež v Pivo-
varni Laško. Mariborska fi-
nančna skupina, v kateri sta
poleg holdinga še id in pid In-
fond, je s tem postala največja
lastnica pivovarne. Nova Ljub-
ljanska banka pa se je »znebi-
la« več kot polovice delnic, ki
jih pridobila z dokapitaliza-
cijo pivovarne maja lani. Laš-
čani in skupina Infond, ki ima
zdaj v lasti že dobrih 13 od-
stotkov pivovarne, postajajo
vse bolj lastniško povezani.
Največji lastnik vseh treh In-
fondov je namreč Radenska,
v kateri imajo laški pivovarji
84-odstotni lastniški delež.
Prisilka v
Ingradu VNG
čeprav vodstvo celjskega In-
grada VNG tega še ne želi uradno
potrditi, je že znano, da so se v
podjetju zaradi vse hujših lik-
vidnostnih težav odločili za pri-
silno poravnavo. Nekaj več kot
300 delavcev je nekaj dni pred
koncem leta dobilo 50.000 to-
larjev akontacije oktobrske pla-
če. Kako in kdaj bodo izplača-
li preostanek plače za oktober
ter plače za november in de-
cember, pa vodstvo podjetja
predstavnikom sindikata na tor-
kovem sestanku ni znalo od-
govoriti. Denarja preprosto ni,
ker ni nobenih prilivov. S pri-
silno poravnavo se bo v Ingra-
du VNG najverjetneje krepko
zmanjšalo število zaposlenih.
Po sicer neuradnih informaci-
jah naj bi delo izgubila najmanj
tretjina delavcev.	JI
Jelen še na dveh bregovih
Zadnje štiri mesece, kar ima novo vodstvo, posluje konjiško podjetje brez
izgub
Delničarji konjiškega Je-
ena so se v ponedeljek zbrali
la tretji izredni skupščini.
Cljub poskusom zastopnice
inega večjih delničarjev, Elek-
ra Jezemik, da skupščine ne
»i bilo, so manjši delničarji
t večino preprečili preklic se-
e, sprejeli pa so tudi večino
)redlaganih sklepov.
Med najpomembnejšimi
e bil sprejem letnega poro-
Hla družbe za leto 2001. Za-
'adi revidirane izgube v viši-
li 55 milijonov tolarjev del-
ničarji niso izglasovali razre-
inice takratnemu vodstvu
[ružbe in nadzornemu svetu,
ficer pa se je izguba lani do
[2. septembra, ko je vodenje
»revzela začasna uprava, po-
večala še za 24 milijonov to-
prjev Kot zatrjuje vodja za-
fasne uprave Branka Vreč-
ko Klančnik, so v naslednjih
tinh mesecih poslovali brez
egube, vendar Jelen še ved-
»o močno bremenijo dolgo-
ročne obveznosti. Poskusi, da
bi mali delničarji, ki imajo
večino delnic, ter dva največ-
ja posamična lastnika, odstav-
ljeni direktor Franc Tomažič
oziroma njegovo podjetje
Anchi Inženiring ter Elektro
Jezernik, našli skupni jezik,
doslej niso uspeli.
Delničarji so tokrat ponov-
no potrdili sklepe, ki so jih
sprejeli že na prvi izredni se-
ji 6. septembra lani. Med naj-
pomembnejšimi je bila ne-
zaupnica direktorju Francu
Tomažiču in imenovanje no-
vega nadzornega sveta, ki ga
vodi Zoran Markovič. Nad-
zorni svet je tudi razrešil Fran-
ca Tomažiča in imenoval za-
časno upravo, ki jo vodi Bran-
ka Vrečko Klančnik, kar pa
ni šlo brez zapletov (Toma-
žič je sprva dokazoval, da so
sklepi neveljavni in da je še
vedno direktor, tako da kra-
tek čas ni bilo jasno, kdo sploh
vodi družbo.)
Največja delničarja sta tudi
na tokratni izredni skupščini
napovedala izpodbojne tožbe.
Razlog je tiskovna napaka v ob-
javljenem sklicu skupščine, v
katerem piše, da uprava in nad-
zorni svet družbe Jelen skli-
cujeta 3. redno skupščino (če-
prav je dejansko šlo za izred-
no). Sodišča bodo morala ta-
ko razrešiti še en spor več. O
številnih do sedaj vloženih tož-
bah še niso razsodila, kar tudi
otežuje normalno delo in po-
slovanje konjiškega Jelena. Po-
skusi, da bi med sprtimi stran-
mi prišlo do zunajsodnega do-
govora, doslej niso bili uspe-
šni.
MILENA B. POKLIČ
Branka Vrečko Klančnik
ZAVOD ZA TURIZEM CELEIA CELJE
Trg celjskih knezov 9, 3000 CELJE
skladno s 14. členonn statuta svet zavoda razpisuje prosto de-
lovno mesto
direktorja zavoda
Od kandidatov pričakujemo:
•	univerzitetno izobrazbo humanistične ali ekonomske smeri,
•	3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih,
•	sposobnost za delo z ljudmi, organiziranje in vodenje.
Ob prijavi na javni razpis mora kandidat predložiti program raz-
voja zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju v objavi zah-
tevanih pogojev posredujete v 15 dneh po objavi razpisa na
naslov, s pripisom »za razpis.« Kandidate bomo o izboru pisno
obvestili najkasneje v 30 dneh po objavi.
Št. 5 - 9. januar 2003
6
AKTUALNO
Razpokana
hiša in
načeti živci
Šmitovi iz Rogatca že leto dni opozarjajo na nepravilnosti
v upravnih postopkih, a zaman
Rogaški poslovnež Karlo
Šmit bije s podjetjem Emkor
že več kot leto dni bitko za-
radi odkopa bližnje hribine.
Le-ta je bila edina naravna
ovira med industrijsko co-
no, kjer ima svoje proizvod-
ne hale tudi Emkor, in sta-
novanjsko poslovnim objek-
tom Šmitovih, vendar pa jo
je podjetje kljub nasproto-
vanju bližnjih sosedov eno-
stavno odstranilo. Čeprav je
lokacijsko dovoljenje pravi
drugače. Kaplja čez rob naj
bi bile številne poškodbe na
Šmitovem objektu, ki naj bi
bile posledica miniranja
med izvedbo del.
Podjetje Emkor, sicer Go-
renjeva enota v Rogatcu, kjer
proizvajajo elektromehanske
komponente, je pred nekaj leti
šmarsko upravno enoto zapro-
silo za izdajo potrebne doku-
mentacije za odstranitev hri-
bine in gradnjo prizidka k
proizvodni hali. Zemljišče, na
kateri naj bi se hala nahajala,
je v neposredni bližini Šmi-
tove parcele, ki jo je od Go-
renj eve enote doslej ločeval
hrib in vmesna cesta.
Dokumentacijo je naroč-
nik dobil, vendar pa lokacij-
sko in gradbeno dovoljenje
nista bili medsebojno po-
vsem usklajeni. V prvem je
bilo namreč med drugim
opredeljeno, da bo obstoje-
či grič le delno odstranjen,
medtem ko je bilo iz druge-
ga jasno razvidno, da gre za
popolno odstranitev. Kakor-
koli, izvajalci del so hrib na
željo investitorja odstranili,
pri tem pa so si pomagali še
z miniranjem in tako po Šmi-
tovem prepričanju povzročili
številne razpoke na njegovem
objektu.
Sosedi se
bojijo
z deli naj bi, kot pravi Kar-
lo Šmit, pričeli sredi lanske-
ga septembra. Ko je izvedel,
da bodo teren med drugim
tudi minirali, čeprav to ni bi-
lo predvideno v nobenem od
dokumentov in tudi ne v skle-
pu upravne enote, se je od-
ločil ukrepati. Pritožil naj bi
se pri vodilnih v Emkorju, na-
to pa še pri županu. A brez
uspeha.
»Pred miniranjem so nas
prosili, da skupaj opravimo
pregled naših prostorov, ven-
dar jim tega nisem dovolil,
ker miniranje sploh ni bilo
predvideno. Poleg tega pa o
tem tudi niso dali izdelati no-
benega geološkega elabora-
ta,« je pripovedoval Šmit.
Ker so v Emkorju, kot pra-
vi, vztrajali pri svojih odlo-
čitvah, jim je Šmitova odvet-
nica Barica Zidar, na katero
se je obrnil po pravno pomoč,
poslala dopis, da stranka
izrecno nasprotuje predvide-
nemu miniranju. »V svojem
pisnem odgovoru so se sicer
ponudili, da poravnajo mož-
no škodo, a na to nisem pri-
stal,« je povedal Karlo Šmit.
»Torej so že vnaprej vedeli,
da določene posledice teh po-
segov vendarle bodo. In pri
tem je tudi ostalo. V tem ča-
su nam je upravna enota obe-
nem izdala sklep o tem, da
investitor našega soglasja za-
radi ceste, ki ločuje parceli,
ne potrebuje.«
Dela so stekla, po Šmito-
vih besedah pa naj bi se za
njih začela nočna mora. Za-
radi neznosnega hrupa, ki naj
bi bil še posebej moteč za ta-
krat komaj 11-mesečnega
vnuka, je Karlo sam naročil
meritve. Te so bile povsod v
hiši menda celo enkrat višje
od dovoljenih. Ugotovitve o
tem je posredoval tudi mini-
strstvu za okolje in prostor,
ki pa - podobno kot drugi -
ni ustrezno odreagiralo.
Takoj po prvem miniranju
naj bi se pokazale mikro raz-
poke v prostorih trgovine, za-
to so Šmitovi nemudoma po-
klicali gradbenega inženirja.
Pri pregledu je bilo ugotov-
ljeno, da so razpoke na ste-
nah, stropih, fasadi in na tleh
posledica miniranja... Razpo-
ke naj bi po mnenju strokov-
njaka vplivale celo na varnost
celotne konstrukcije, poš-
kodbe pa naj bi se v prihod-
nje še povečale. »Na vse to
smo še enkrat opozorili
upravno enoto,« je pripove-
doval Karlo Šmit. »Ker je ve-
čina sosedov zaposlena v Go-
renju, se le-ti niso upali pri-
tožiti. Zaradi vsega tega sem
se moral zdraviti tudi pri psi-
hiatru, hrup pa je odgnal tu-
di precej gostov v našem go-
stišču. Prav zato smo se pri-
tožili tudi na sodišče.«
iViinimaini
tresljaji?
Gorenj eva pravna služba v
pojasnilu piše, da je bil pred
začetkom miniranja ob prvi,
delni odstranitvi hribine v ju-
niju 1998 opravljen ogled sta-
novanjskih in poslovnih ob-
jektov Šmitove družine, pri
katerem je bil navzoč tudi
Karlo Šmit. Le-ta naj bi ka-
sneje tudi brez pripomb pod-
pisal zapisnik o že takrat ugo-
tovljenih poškodbah. Po na-
vodilu gradbenega inšpektor-
ja naj bi lanskega oktobra še
enkrat opravili ogled Šmito-
vega objekta in vanj postavi-
li naprave za merjenje in re-
gistriranje tresljajev pri mi-
niranju, a tega - kot je tudi
sam priznal - ni dovolil. »Iz-
vajalec del je lahko ukrenil
le to,« so še pojasnili, »da je
navedene naprave postavil na
našem zemljišču oziroma ob-
činski cesti, ki razmejuje naše
zemljišče od zemljišča v la-
sti družine Šmit. Rezultati
meritev, s katerimi je izvaja-
lec miniranja seznanil tudi
republiški rudarski inšpekto-
rat, so pokazali, da je pri mi-
niranju prišlo do minimal-
nih tresljajev... Na vprašanje,
kaj je vzrok sedanjim poš-
kodbam na objektih, bo lah-
ko z gotovostjo odgovoril le
izvedenec ustrezne stroke...«.
Medtem jih je obiskal grad-
beni inšpektor Aleksander Bu-
kanovsky, sicer vodja celjske
območne enote inšpektorata
za okolje in prostor, ki pa ni
ugotovil nepravilnosti. Karlo
Šmit pri pogovorih ni smel so-
delovati, saj naj bi njegovo pri-
javo obravnavali kot anonim-
no. V tem času sta Karlov sin
Dražen in snaha Helena naje-
la odvetniško pisarno Cmok
& Praznik, vendar se kljub te-
mu ni nič premaknilo.
Projekt so tako dokončali
brez kakršnih koli dogovorov.
Na Šmitovo parcelo so se kra-
tek čas za tem zaradi nagnje-
nosti terena začele stekati še
meteorne vode, zato je Šmit
zahteval, da si teren ogleda tu-
di strokovna komisija in nad-
zorni svet. Sredi lanskega ok-
tobra je odvetnik Cmok Šmi-
tove obvestil, da so se v prav-
ni službi v Gorenju odločili
za izvensodno poravnavo. Ki
pa je po Karlovih besedah os-
tala le na papirju.
»Danes v takšnem okolju
ne moremo več živeti in se s
tem tudi nočemo sprijazni-
ti,« je grenko pripomnil so-
govornik. »Ne razumem, za-
kaj bi plačeval za napake v
upravnih postopkih in po-
mote inšpektorata, ki tega ni-
kakor ne bi smeli dovoliti.
Še bolj absurdno se mi zdi
vedenje pristojnih v Gorenju
in na občini glede na to, da
je bil Gorenjev obrat v Ro-
gatcu delno grajen s samo-
prispevkom in glede na to,
da je v družinskem podjetju
zaposlenih 22 ljudi, kar je
precej za ta okoliš.«
Brez
odgovorov
Na republiškem inšpekto-
ratu za okolje in prostor so se
na naše poizvedovanje odzvali
s kratkim in jedrnatim dopi-
som, v katerem pojasnjujejo
odgovornosti vseh vpletenih.
Usklajenost dokumentacije z
izvedbo bi moral, kot pravi-
jo, preveriti upravni organ,
inšpekcija pa ne more in ne
sme posegati izven teh okvi-
rov. V primeru Šmit - Gore-
nje naj bi izvajalec del le-ta
izvajal po projektu. »V inšpek-
cijskem postopku ne more-
mo presojati, kaj je vzrok poš-
kodb...,« so pojasnili in še do-
dali, da je škoda vendarle lah-
ko nastala, vendar pa to ni
stvar inšpekcije. Zanjo je od-
govoren tisti, ki jo povzroči,
je še pisalo.
Po mnenju šmarske uprav-
ne enote pa bi moral nadzor
nad izvajanjem njihovih od-
ločb vsekakor izvajati pristoj-
ni inšpektorat za okolje in
prostor, ki je bil o obravna-
vanih delih tudi obveščen.
»Upravna enota tako nima in
ni imela tudi v konkretnem
primeru pooblastil za ukre-
panje,« so še dodali in s tem v
celoti zavrnili trditve inšpek-
torata.
Izvajalec naj bi tudi sam
meril pospeške in nihanja ob
miniranju, ki pa, kot pojas-
njujejo inšpektorji, niso po-
kazali na preobremenitve oti
jekta. Te naj bi bile precf
nižje od tistih, ki jih moii
sicer vzdržati konstrukciji
objekta ob potresu. Po nji
ho vem mnenju je namreč t?
ren, na katerem je postavljd
objekt, slabo nosilen. Zan
di neenakomernega posedi
nja naj bi bila tako konstrul'
cija dodatno obremenjena. I;
tako naj bi po njihovem ui
stale razpoke.
Ali bo potemtakem splo'
prišlo do kakršnekoli porav
nave med domnevnim oškd
dovancem in investitorjeir
je najverjetneje odvisno pr^
od mnenja strokovnjakov. Pd
ravnava, ki naj bi jo že lai
ponudili domnevnim oškc
dovancem, je ostala v pisi
obliki, brez konkretneg
predloga, pravi Karlo Šni
Če ne bo šlo drugače, se ij
obrnil tudi na varuha člov(
kovih pravic, vztraja.
Kar je še posebej zanim
vo, je, da sta se v molk p(
vsem zavila sedaj že nekdi
nja odvetnika Zidarjeva i
Cmok, ki naj bi ju Šmit z
radi zavlačevanja postopke
celo prijavil na odvetnišk
zbornico. Šmit lahko tako J
tretjič poišče pravnega 2
stopnika in dokaže svoj pra
Kakršenkoli bo že epilog nji
gove zgodbe, pa vseeno o
taja dejstvo, da vsi upravi
postopki niso ustrezni in d
se ustrezne službe kdaj tui
motijo. To dokazujejo tui
odgovori pristojnih, ki val
jo odgovornost drug na dri
gega in s tem sebi in drugi
krnijo ugled.
BOJANA JANČl
Izvajalci so se del spnra lotili s sekalcem, nato pa so nadaljevali z miniranjem.
Vidne razpoke v stanovanju Šmitovih, ki želijo z Gorenjem doseči
poravnavo.
Pogled na Emkor iz Šmitove hiše, ob kateri stojita trgovina in bar, v prihodnje pa naj bi prizidali še nek
sob za oddajanje. O hribini, ki naj bi v višino po končani delni odstranitvi merila sedem metrov, ni ne At
ne sluha. O pogozditvi in grmičevju presodite sami...
Št. 6 - 9. januar 2003
INTERVJU
7
Za vzgojo je
potrebna ljubezen
lOgdan Žorž je avtor knjižne uspešnice Razvajenost in vodja edinega slovenskega družinskega zavoda za otroke s težavami
Lani poleti je pri Mohor-
evi družbi v Celju izšla
njiga psihoterapevta in
estalt terapevta Bogdana
[orža s pomenljivim naslo-
om Razvajenost. Bogdan
:orž, ustanovitelj edinega
asebnega zavoda za otro-
:e s težavami v Sloveniji,
e je teme lotil kot prvi v Slo-
eniji in najbrž eden red-
ih med pedagogi in tera-
cvti v svetu. Knjiga je po-
tala prava uspešnica.
Avtor v njej postavlja do-
aj drzne (in pogosto empi-
ično nepreverjene) hipote-
e. Sam priznava, da ni znans-
/enik, temveč človek z dol-
oletnimi izkušnjami pri delu
mladimi, ki je v dolgih le-
h svetovalnega in terapevt-
kega dela naletel na marsi-
atero težavo, ki jo tako otro-
i kot mladostniki kot tudi
jihovi vzgojitelji in starši po-
osto ne znajo premagati. Ena
ajbolj pomembnih je, kot
leni, prav razvajenost, ki pa
(pogosto tudi sami preveč
izvajeni) odrasli posvečamo
se premalo pozornosti - če-
rav ima lahko usodne po-
ledice za kakovost našega
draslega življenja, predvsem
a vzgojo, razvoj in počutje
mladostnikov in otrok.
Kaj je razvajenost in na
akšen način lahko škodu-
j?
Bistvo razvajanja je v tem,
a otroke prikrajšamo za
poznanja in izkušnje, ki jih
ujno potrebujejo za življe-
je, s tem da jim preveč nu-
imo, jih obvarujemo obre-
menitev, namesto njih rešu-
jmo probleme... Cilj vzgo-
i naj bi bil otroka usposo-
iti, da si pridobi dovolj iz-
ušenj za reševanje proble-
mov, ki ga v življenju čaka-
), da prevzame odgovornost
ase, za svoje odločitve in
ravnanje, da pri tem zmore
dovolj upoštevati druge lju-
di, živo in neživo naravo, kar
pomeni sprejemanje nekih
temeljnih vrednot. Z razva-
janjem ga za to prikrajšamo,
skušamo vse to narediti star-
ši namesto njega.
Ustanovili ste zasebni
zavod za mlade s težava-
mi, edini tovrstni zavod v
Sloveniji. Po kakšnih prin-
cipih deluje?
To je edini družinski za-
vod za otroke v Sloveniji, vo-
diva pa ga skupaj z ženo. Od
drugih modelov se razlikuje
predvsem po tem, da k tem
otrokom ne prihajamo v služ-
bo, ampak z njimi živimo kot
razširjena družina. Tako ne
iščemo nekih umetnih situa-
cij za terapevtske postopke,
ampak se skušamo skupaj
učiti učinkovitega reševanja
problemov, odzivanja nanje
v trenutku, ko se pojavijo.
Trudimo se, da bi bili otro-
kom v pomoč takrat, ko oni
sami začutijo problem in po-
trebo po pomoči. Sicer pa sem
model v celoti zasnoval na
načelih in spoznanjih gestalt
terapije.
Kdo vse lahko pride v za-
vod, kakšni so pogoji za
sprejem?
V zavod sprejemamo os-
novnošolske otroke in mla-
dostnike do osemnajstega le-
ta starosti. Pri nas ostajajo raz-
lično dolgo - od enega tedna
do več mesecev, vendar ta-
ko, da so med tednom pri nas,
čez vikend pa doma. Koliko
časa bodo ostali, se dogovo-
rimo ob sprejemu, glede na
to, kakšne cilje postavimo.
Ob zaključku obravnave sku-
paj ocenimo, kako smo us-
peli uresničiti zastavljene ci-
lje. Potem pa vsakega otro-
ka še nekaj časa spremljamo.
Pri večini otrok ugotavljamo.
da obravnava prinese pozi-
tivne spremembe.
Od »idealneff k
»dovolj dobri«
materi
Skoraj revolucionarno
zveni vaša trditev, da je per-
misivna vzgoja »premeh-
ka«, klasična pa »prežive-
ta«. Kateri vzgojni model bi
torej priporočili staršem ozi-
roma vzgojiteljem?
Permisivna vzgoja se je po-
javila kot nekakšen upor, od-
ziv na pretrdo klasično avto-
ritarno vzgojo, ki je bila za
otroke zelo travmatična in jih
je pogosto zaznamovala za vse
življenje. Vendar se je kma-
lu izkazalo, da premehka per-
misivna vzgoja otroka ne us-
posobi za soočanje z življe-
njem, za prevzemanje odgo-
vornosti in zdravo komuni-
kacijo. Nekateri skušajo ta
poraz permisivne vzgoje iz-
koristiti za vrnitev k avtori-
tarni vzgoji. Vendar poti na-
zaj ni.
Kaj pa pot naprej?
Ta pot vodi k novi paradig-
mi, ki je zasnovana na zdra-
vem odnosu, na jasnem po-
stavljanju meja, spoštovanju
posameznikove enkratnosti
in neponovljivosti, na temelj-
nih vrednotah. Angleški psi-
hoterapevt Gordon Wheeler
je nasproti liku »idealne ma-
me«, ki preveva še vedno pri-
sotno težnjo po »idealni vzgo-
ji« postavil lik »dovolj dobre
mame«. To je mama, ki ve,
kaj je njeno temeljno vzgoj-
no poslanstvo in se trudi, da
bi ga izpolnjevala, a dela tu-
di napake, je do otroka vča-
sih tudi krivična... in ga tako
pripravlja, da se bo znal znajti
v svetu, kjer bo srečeval tudi
nerazumevanje in krivice,
kjer se bo včasih moral umak-
niti, se prilagoditi ah celo po-
drediti.
Se strinjate s trditvijo, da
je vzgajanje poklic, ki se ga
ni mogoče naučiti?
Brez pridržkov se pridru-
žujem tistim strokovnjakom,
ki pravijo, da je vzgoja bliž-
je umetnosti kot znanosti. Kot
za dobro umetniško delo ni
dovolj samo strokovno zna-
nje, ampak je potreben še ne-
kakšen umetniški čut, tako
je za vzgojo potrebna ljube-
zen. Tako kot umetnik lah-
ko izpopolnjuje svoje znanje
in s tem bolj kakovostno us-
tvarja, je mogoče z znanjem
plemenititi tudi vzgojo.
V svoji knjižni uspešni-
ci ste postavili hipotezo, da
razvajenost ni le lastnost
bogatih otrok. Pišete, da se
z njo, pogosto še v večji me-
ri, srečujejo tudi otroci iz
socialno ogroženih družin?
Ne gre za hipotezo, ampak
za izkušnjo. Pri svojem delu
se srečujem tudi z otroki iz
socialno ogroženih družin, ki
so prav tako razvajeni. Pri ne-
katerih starših to izvira iz ne-
ke, na prvi pogled sicer lepe
želje, da bi »njihovemu otro-
ku ničesar ne manjkalo«,
kljub revščini, v kateri živi-
jo. Pri tem pa včasih pretira-
vajo in zdrknejo v razvaja-
nje.
Drugi se morda sramujejo
svoje revščine in jo skušajo
prikriti. Tretji se ne znajde-
jo v poplavi potrošništva, re-
klam in propagande in mi-
slijo, da nekatere stvari otrok
pač potrebuje. Spet četrti
morda skušajo s pretirava-
njem pri prostosti in drugih
privilegijih nadomestiti ma-
terialno pomanjkanje...
Lahko naštejete nekaj
najpogostejših »vzgojnih
napak«? Pet lastnosti, Id po
vašem mnenju najbolj ško-
dujejo današnji mladini ozi-
roma otrokom?
Mislim, da so najpomem-
bnejše tiste majhne, drobne
vzgojne napake, ki jih po-
navljamo kar naprej. Tako
imenovane »velike« napake
otroci znajo odpuščati, po-
zabiti! Od teh »drobnih« na-
pak pa bi izpostavil le dve.
Prva je ta, da otroka ne zna-
mo poslušati, da mu znamo
le pridigati, ali ga zasliševa-
ti, ne pa prisluhniti njego-
vemu razmišljanju, občut-
kom, dvomom in straho-
vom... Druga je, da otroka
ne znamo na varen način
soočiti z nevarnostjo, mu do-
pustiti, da se preizkuša, da
poizkuša (in dela napake),
da daje duška svoji radoved-
nosti.
Glede na vse povedano -
ali sploh še lahko z optimiz-
mom zremo v prihodnost;
se za družino, otroke, za po-
klic v šolstvu odločamo
brez strahu?
Sam sem nepoboljšljiv op-
timist. Če ne bi bil, najbrž
ne bi izbral tega poklica. Sre-
čujem tudi mlade, ki so zelo
odprti in zelo pogumno, su-
vereno, zrelo vstopajo v živ-
ljenje. Človek se nauči pre-
živetja v ekstremnih razme-
rah in tudi sedanjim nevar-
nostim se je mogoče priva-
diti na tak način, da v njih
dostojno preživimo.
ALMA M. SEDLAR
Zasebni družinski zavod za otro-
ke s težavami, ki ga skupaj s so-
progo vodi gestalt terapevt Bog-
dan Žorž, je v Čepovanu, v majhni
vasici, 20 km severno od Nove
Gorice, V zavod začasno spreje-
majo otroke in mladostnike, mlajše
od osemnajst let, telefonska šte-
vilka zavoda pa je (05) 30 72 410.
Št. 7 - 9. januar 2003
8
■rORTATA
V iskanju otroka
Esmail Morisho je prišel v Celje, da bi se srečal s svojim sinom in šele po
prihodu ugotovil, da sploh ni zapisan kot oče otroka
Esmail Morisho se je ro-
dil v Burundiju, zadnja le-
ta pa živi v Dublinu na Ir-
skem. Jeseni je že drugič pri-
šel v Celje, in to z namenom,
da bi se srečal z otrokom,
za katerega meni, da je nje-
gov sin. Da ni zapisan kot
oče otroka, je izvedel šele
ob prvem obisku Celja fe-
bruarja lani. Z otrokovo
materjo je bil dogovorjen,
da se bo prvikrat srečal s
svojim sinom. Ko je prišel,
si je mati otroka premislila
in mu srečanja ni omogo-
čila. Esmail, ki ga je spoz-
nanje močno presenetilo,
skuša pravico doseči po
pravni poti...
Ljubezenska
zgodba
»Konec osemdesetih sem v
Burundiju spoznal dekle, s
katerim sva se zaljubila,« pri-
poveduje Moriš, kot ga kli-
čejo prijatelji. »Dve leti sva
živela skupaj in ona je zano-
sila, vendar se je, ko je bila v
šestem mesecu nosečnosti, vr-
nila v Slovenijo, kjer si je naš-
la drugega partnerja.« Vedel
je, da si je ustvarila novo dru-
žino in tudi sam ima v Dub-
linu družino in tri otroke. Ko
je bil sin v Sloveniji še mlaj-
ši, ga je pogosto klical po te-
lefonu. Njegova mama mu je
sicer dala slušalko, vendar je
fant takrat govoril samo slo-
vensko, tako da se nista mo-
gla pogovarjati. »Vseeno sem
nekajkrat slišal, da mu je re-
kla, da >kliče prijatelj<. >Za-
kaj mu ne poveš resnice, da
se pogovarja s svojim oče-
tom?< sem jo spraševal takrat,
pa je vedno odgovorila: >Maj-
hen je še in ne želimo ga zme-
sti...<« Kakšna je resnica, pa
se Morisu, kot pravi, niti sa-
njalo ni...
Obisk
V Slovenijo je nameraval
priti že leta 2001, vendar ga
je sinova mama takrat prosi-
la, če ji lahko pošlje večji zne-
sek denarja, češ da ga nujno
potrebuje. »Rekel sem ji, da
bom denar poslal, vendar za-
to ne bom mogel priti v do-
govorjenem mesecu, temveč
bom to storil v prihodnjem
letu, ko naj bi se prvikrat sre-
čal tudi s svojim sinom. Stri-
njala se je, denar sem ji po-
slal, srečanje pa smo prelo-
žili. Ko sem februarja lani
končno prišel v Slovenijo, si
je nenadoma premislila, po-
vedala mi je, da se je odloči-
la, da mi srečanja z otrokom
ne bo omogočila. Jaz pa sem
poiskal pravno pomoč pri
odvetnici. Tako smo ugoto-
vili, da v rojstnem listu kot
oče otroka najprej ni bil vpi-
san nihče, pozneje pa je mo-
jega sina posvojil moški, s ka-
terim se je moja nekdanja
partnerka poročila.«
Zato je po posvetu z od-
vetnico Alenko Pečnik vlo-
žil tožbo za izpodbijanje oče-
tovstva ter kazensko ovadbo
za vračilo denarja. Slednja je
bila zavržena, ker je otroko-
va mama na sodišču poveda-
la, da je »Morisho denar res
izročil, vendar prostovoljno
za svojega sina kot obliko pre-
živnine«. Otrokova mati naj
bi v postopku tudi prvič
izrecno povedala, da je Mo-
risho biološki oče njenega si-
na, vendar je v rojstni matič-
ni knjigi kot oče naveden njen
sedanji mož, ki je otroka pos-
vojil. Kot je v obrazložitvi za-
vrnitve ovadbe zapisala
okrožna državna tožilka Er-
na Mazej, »materine naved-
be o dosedanji pasivnosti na-
ravnega očeta do otroka in
sedanje zanimanje zanj z is-
točasnim strahom, da ga bo
vzel, postavljajo v ospredje
problem otrok sprtih staršev,
ki pa se ne bi smel reševati
na škodo otroka. Oškodovan-
čeva svobodna volja je bila,
da je nakazal denar, ki ga je
gotovo namenil svojemu si-
nu, zato trditev, da je ovade-
na ravnala z goljufivim na-
menom, nima utemeljitve...«
je še zapisala Mazejeva.
Počasni sodni
mlini
Razsodba je postala zna-
na v oktobru; tožba, ki jo je
vložil Esmail Morisho je bi-
la zavrnjena, ker je zamudil
sodno določen rok za izpod-
bijanje posvojitve oziroma
priznanje očetovstva. Sloven-
ski zakoni namreč predpisu-
jejo, da se je na tovrstne skle-
pe mogoče pritožiti leto dni
po vpisu očetovstva; kot oče
Morisovega otroka pa je nje-
gov posvojitelj v vse papirje
vpisan že skoraj deset let, če-
prav je Moriš za to izvedel
šele pred kratkim...
Moriš je odločen, da bo
šel do konca, čeprav ve, da
ima zelo malo možnosti, da
bi v Sloveniji pravico dose-
gel po pravni poti. In ker mora
v Sloveniji izčrpati vse prav-
ne možnosti, preden začne
iskati pravico na Evropskem
sodišču, se je na odločitev
celjskega sodišča že pritožil.
»Vseeno mi je, kdo je kot oče
mojega otroka zapisan na pa-
pirju, saj papir ne pomeni nič.
Rad bi se srečal s svojim si-
nom, rad bi, da bi vedel, da
ima pravega očeta in da bi se
zavedal, da bom poskrbel
zanj in za njegovo prihod-
nost, če bo želel,« pravi Mo-
riš. Ker je njegov namen le,
da bi otroka spoznal, se mu
zdi še toliko bolj nerazum-
na odločitev otrokove mate-
re, ki mu je konec septem-
bra sporočila, da si je pre-
mislila in da mu bo srečanje
z otrokom omogočila. »Bil
sem srečen, saj smo bili do-
govorjeni, da se srečamo ko-
nec tedna. Vendar je že na-
slednji dan ponovno pokli-
cala in povedala, da si je spet
premislila in da ne bo dovo-
lila, da se z otrokom sreča-
va,« pravi Moriš, ki se spra-
šuje, ali njegov sin sploh ve,
da ima očeta drugje in da ga
ta obupano išče...
»Isicaii bomo
druge
možnosti!«
»Gospod Morisho je pozi-
mi vložil tožbo za izpodbi-
janje očetovstva, vendar gle-
de na slovenske zakone ni imel
veliko možnosti, da bi uspel.
Ker je bil proti otrokovi ma-
teri takrat sprožen tudi ka-
zenski postopek, je ta v po-
stopku pri okrožni državni
tožilki v Celju priznala, da
je Esmail Morisho biološki
oče njenega otroka. To priz-
nanje pa je tudi edino, na kar
se Morisho lahko opre, saj
je zamudil zakonski rok enega
leta, v katerem bi še lahko
uspešno izpodbijal očetovs-
tvo,« je povedala Alenka Peč-
nik, ki meni, da lahko prav
to priznanje koristi kot do-
kaz na Evropskem sodišču.
To je možnost, ki Morisu
preostane, potem ko bo iz-
črpal vse pravne poti v Slo-
veniji. »Obstaja pa tudi mož-
nost, da bo otrok gospoda
Morisho za svojega očeta pre-
poznal sam, ko bo polnole-
ten in mu bo pravica, da to
stori, pripadla po zakonu,«
je še povedala Pečnikova.
»Možnost, s katero bomo
poskusili sedaj, je postopek
izpodbijanja posvojitve pre-
ko centra za socialno delo na
podlagi Zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmer-
jih,« je povedala odvetniška
kandidatka pri odvetniku Ro-
ku Finku, Andreja Ferme, ki
bo vodila postopek za Esmai-
la Morisho pred centrom za
socialno delo v Sloveniji.
Ko smo se želeli pogovo-
riti z otrokovo materjo, nas
je zavrnila in povedala, da ne
bo dajala nobenih izjav, ne-
kaj minut zatem pa nas je kli-
cal njen partner, otrokov pos-
vojitelj, in dejal, naj se obr-
nemo na njihovega odvetni-
ka Andreja Slivnika iz Ljub-
ljane. Slednji je v primeru,
da bi »ogrozili intimno živ-
ljenje njihovih klientov«, za-
grozil s tožbo, saj »imajo tu-
di oni pravico do zasebnosti
ter da ni prav nobenega do-
kaza, da je Esmail Morisho
oče tega otroka«.
Presenečen nad slovenski-
mi zakoni se je Morisho v za-
četku oktobra vrnil v Dub-
lin, trdno odločen, da bo, če
ne bo šlo drugače, z iskanjem
pravice nadaljeval na Evrop-
skem sodišču, na Mednarod-
nem sodišču za človekove
pravice in, če ne bo šlo dru-
gače, tudi s pomočjo organi-
zacij, kakršna je Amnesty In-
ternational.
ALMA M. SEDLAR
Esmail Monsho bo iskal pravico na mednarodnih sodiščih.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju,
zadevi St. 8/2002 z dne 12.12.2002 nad dolžnikom
FER PROMET d.o.o. - v stečaju
Kidričeva 34, 3000 CEUE
OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU
JAVNO DRAŽBO
(I. dražbeni narok)
I. PREDMET PRODAJE
PRAVNA OSEBA FER PROMET d.o.o. - v stečaju, ki vsebuje:
1.	NEPREMIČNINA
Poslovni prostor-trgovina v izmeri 141,60 m2, na lokaciji Ljublj
ska 16, Celje, pare.št. 678, vložna št. 5, K.o. Celje.	j
Nepremičnina je ocenjena kot celota v cenitvi pravne osebe
4.038.000,00 sit.
2.	VLAGANJA
Vlaganja v večnamenske montažne poslovne (trgovsko-skladišč
prostore, v izmeri 252 m2, locirane v skladiščni hali železni;
industrijskega kompleksa na Kidričevi 34, Celje.	t
Vlaganja so ocenjena kot celota v cenitvi pravne osebek
914.000,00 sit.
3.	VREDNOST PRAVNE OSEBE KOT PODJETJA
Vrednost registracije ter imena in firme pravne osebe.	i
Vrednost pravne osebe kot podjetja je ocenjena na 680.000,1
sit.
Izklicna cena pravne osebe FER PROMET d.o.o. v stečaj
Kidričeva 34, 3000 Celje, znaša 5.632.000,00 sit, varščii
znaša 600.000,00 sit.	;
Premoženje »pravna oseba« je ocenjeno kot celota s cenitvenij
poročilom z dne 31.10.2002. Izklicna cena je v skladu s cenitvenin
poročilom ga. mag.Vide POTOČNIK, univ.dipl.oec., s pooblastili
kot izkušene ocenjevalke vrednosti podjetij, štev. 081-1/98-043,1
ga izdal Slovenski inštitut za revizijo. Cenitev nepremičnin in opri
me je izvedel pooblaščeni cenilec g. Zvonko JEZERNIg
univ.dipl.ing.	|
Celotno premoženje bo prodano na javni dražbi (I.dražbeni narok)
ki bo 15.1.2003 ob 10.30 uri v prostorih Okrožnega sodiša
Celje v sobi 106/1, Prešernova 22, 3000 Celje.	I
II. POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI	1
1.	Predmet prodaje »pravna oseba« se prodaja po načelu »videa
- kupljeno«.	|
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedS
na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so drži
Ijani Republike Slovenije in predložijo potrdilo o državljansd
ter dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti fiziči
osebe določene v 153 čl. ZPPSL.	|
3.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni draa
predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z os«
nim dokumentom.	|
4.	Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v via
najmanj 10% izklicne cene in jo nakazati na transakcijski ra^
stečajnega dolžnika št. 06000-0088659948 odprt pri Bm
Celje, z navedbo - plačilo varščine za javno dražbo. Pred zadi
kom javne dražbe se mora dražitelj izkazati s potrdilom o plačili
varščine, potrjenim s strani banke.	j
5.	S plačilom varščine sprejme ponudnik obveznost, da pristopi
dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vpl
čana varščina zapade v korist stečajne mase.	1
6.	Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem,3
na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 8 dni |
končani javni dražbi brez obresti.	|
7.	Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodj
v roku do 45 dni po izvedeni javni dražbi in plačati čelom
kupnino na račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po skiJ
tvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstop
varščina pa zapade v korist stečajne mase.	i
8.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravite
predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje
potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., in II
odst. 153. člena ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju,"
katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da
obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., in III. odst. čl. M
ZPPSL.
9.	Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe
plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razvelji
vi, plačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik.
10.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevki
Davščine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku <
datno. Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastniši
mora plačati kupec.
11.	Stečajni senat bo z ustreznim sklepom zagotovil vpis novi
lastnika pravne osebe v sodni register Okrožnega sodišča
Celju.	1
12.	Kupljeno premoženje, pravna oseba (korporacijske pravic^
100 % lastniški delež), bo kupcu izročena v posest in lasti
plačilu celotne kupnine.	j
13.	Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi te
pogojev vsak delovni dan od 8. do 11. ure, po predhodni
dogovoru s stečajnim upraviteljem g. KOS Tomažem na tel.: <
427 44 80, GSM 041 652-185.
III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.	:
2.	Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pismeni
dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo. ;
4.	Za predmet prodaje lahko dražitelj dvigne ceno za najmanj
znesek 500.000,00 sit.	j
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana vii
ponudba.	3
6.	Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. |
7.	Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi.	]
8.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dot^
ni zaključen zapisnik o poteku dražbe.	j
9.	Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
10.	Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nfl
zorom predsednika stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL).
Št. 8 - 9. januar 2003
AKTUALNO
9
Stara šola v Črešnjicah bi lahko bila kraju v okras, ne v veliko sramoto. Za objekt v odmaknjenem kraju so
se zanimali vsi mogoči investitorji, vendar skupne besede ni in ni.
Na videz majhna stavba ima kar 442 kvadratnih metrov površine. Za šolo v zanimivi starinski podobi se
namreč skriva veliki, moderni prizidek. Med hudim mrazom je bilo eno od oken kar odprto.
Drago orešnjiško
trmoglavljenje
Zapuščena osnovnošolska zgradba prazni žepe davkoplačevalcev - Bo propadajoča šola končno oživela?
Črešnjice nad Frankolo-
vim so med najbolj idilič-
nimi štajerskimi vasmi. Če-
prav imajo v naselju kar
dva velika objekta, ki bi lah-
ko temu hribovskemu kra-
ju pripomogla k hitrejšemu
razvoju ter ugledu, pa sta
oba vzrok za številne kri-
že in težave. Eden je zapuš-
čena Zidanica Črešnjice,
nekoč cvetoča izletniška
točka, drugi opuščena šo-
la.
Za nekdanje »francjožefov-
ske« šole, ki so prazne ter hi-
tro propadajo, ni nikjer po-
sebnega zanimanja morebit-
nih investitorjev. Vzemimo
za primer Obsotelje, ki je celo
tretja najpomembnejša slo-
venska turistična regija. Za
nekdanjo šolo v Šentvidu pri
Grobelnem, ki je tik ob ma-
gistralni cesti, ni bilo leta in
leta nobenega interesenta, v
Lembergu pri Sladki Gori je
napol prazna, v Kristan Vr-
hu prazna, podobno je v Po-
lju ob Sotli...
V odmaknjenih Črešnjicah
(občina Vojnik), na prisojni
strani Konjiške gore, imajo
veliko nesreče v sreči, za kar
so krivi nekateri posamezniki
ž malo modrosti. Za šolo se
je resno zanimalo več zani-
mivih investitorjev, ki so jih
Slednji uspeli odsloviti. Tu-
di takšnih, ki bi jih marsikje
sprejeli odprtih rok.
Izbirčnost pa
taka!
Pa začnimo po vrsti. Za-
čelo se je pred osmimi leti,
ko je občina ponudila čreš-
jijiško šolo (ki obsega kar 442
kvadratnih metrov) v najem
-entru šolskih in obšolskih
nejavnosti, šolsko ministrs-
ko se je naposled odločilo
za šolo v Gorenju nad turi-
j=>tičnimi Zrečami. Tri leta
pozneje se je med drugim po-
javil predlog krajanke, ki je
želela urediti v črešnjiški šoli
ustanovo za starejše občane.
Pojavili so se njeni nasprot-
niki, krajani so se na zboru
izrekli proti. Iz te moke ni-
koli ni bilo kruha.
Potem se je pojavila v naj-
širši javnosti odmevna po-
nudba Slovenske province
družbe Jezusove, redovnikov
jezuitov. Ti so nameravali ure-
diti v nekdanji šoli dom du-
hovnosti, kjer bi preživljale
družine duhovne dneve ali
tedne, prihajali pa bi tudi di-
jaki škofijske gimnazije.
Posamezniki so nekatere
krajane uspeli prepričati, da
bo tam nekakšen center za
zdravljenje narkomanov, ki
so mu zato nasprotovali. Priš-
lo je spet do zbora krajanov,
ko je predstojnik slovenskih
jezuitov osebno zagotovil, da
narkomanov v Črešnjicah ne
bo. Kako bi sploh bih, ko pa
se jezuitski red s to dejavnost-
jo sploh ne ukvarja! Na zbo-
ru je sicer večina krajanov v
ponudbo privolila, takoj po
njem pa je prišlo do zbira-
nja podpisov nasprotnega ta-
bora. Tudi iz te moke nikoli
ni bilo kruha.
Butalsko obarvane zdrahe
kljub vsemu niso pregnale
morebitnih investitorjev. Sle-
dilo je novo poglavje dolgo-
trajne črešnjiške nadaljevan-
ke. Na razpis za brezplačno
oddajo šole v najem, objav-
ljen pred dvema letoma, so
prejeli dve ponudbi. Neki
krajan bi želel opravljati v
črešnjiški šoli poslovno de-
javnost, Škofijska Karitas Ma-
ribor pa bi imela tam nekak-
šno varno hišo. Za ženske,
ki so bile žrtve nasilja v dru-
žini ter podobne primere.
Nekateri so bili znova proti.
Javilo se je še več morebit-
nih investitorjev, stavba pa
kljub vsemu še danes same-
va ter hitro propada.
Zadnje
poglavje?
Pred kratkim smo si zno-
va ogledali propadajočo šo-
lo v Črešnjicah. Trmoglavlje-
nje posameznih krajanov je
zapustilo na nekdanjem hra-
mu učenosti vidne posledi-
ce. Veliko šip je razbitih, eno
od zadnjih oken, kjer je nek-
do želel prezimiti okensko
cvetje, je ostalo v hudem mra-
zu celo odprto.
Občinsko premoženje, ki
je last vseh, ne le posamez-
nih trmastih glav, je nekate-
rim pač malo mar. Toda tr-
ma na prisojni strani Konjiš-
ke gore davkoplačevalce vse
dražje stane. Šola je vredna
vse manj, po vsaki zimi po-
staja za morebitnega investi-
torja še težji finančni zalo-
gaj. V prazni šoli je bilo med
zadnjimi volitvami sicer vo-
lišče, posledic volilnega dne
pa še ni nihče odstranil. Ta-
ko na vratih šole še vedno opo-
zarjaj o na predsedniška kan-
didata Janeza Drnovška in Bar-
baro Brezigar. »Nekaterih v
Črešnjicah ter okolici ne bi
uspela prepričati niti oba sku-
paj,« je komentiral šolsko
zdraho nekdo, ki ne želi biti
omenjen.
Toda v tem mesecu je priš-
lo do novega poglavja nada-
ljevanke o prazni črešnjiški
šoli. Pojavil se je nov inte-
resent, s soprogo iz teh kra-
jev, ki bi imel v Črešnjicah
delavnico v zvezi s plastiko.
V občinski stavbi so hitro po-
skrbeli za cenitev, občinski
svet pa je v sredo soglašal z
odločitvijo o prodaji šole,
občinske lastnine. Cenilec jo
je ocenil na približno 10 mi-
lijonov tolarjev, s tem da zna-
ša njena tržna vrednost le 6
milijonov. Občina bo obja-
vila javni razpis takoj po no-
vem letu.
In kaj bo motilo nekatere
krajane tokrat? Bo to zares zad-
nje poglavje v zvezi s šolo Čreš-
njice? Toda v vsakem prime-
ru čaka vas še večji zalogaj.
Zidanica Črešnjice, v lasti Tu-
rističnega društva Frankolovo.
BRANE JERANKO
Št. 9 - 9. januar 2003
10
čistilna naprava
po načrtih
Dela pri gradnji čistilne naprave v Celju dobro napre-
dujejo, gradbenikom naklonjena zima je celo omogoči-
la, da so z deli nekoliko pred načrti oziroma, da težav, ki
so jih pričakovali, ni bilo.
Gradnja čistilne naprave je z vrednostjo 7 in pol milijo-
nov evrov največja naložba v Celju, ki jo sofinancirajo evrop-
ski sklad ISPA, ministrstvo za okolje in prostor in mestna
občina Celje. Izvajalec del je dunajsko podjetje Va Tech
Wabag s podizvajalci. Z izgradnjo mostu čez Savinjo v Tre-
marjah so omogočili dostop gradbenim vozilom, narejen je
že tudi podložni beton za enega od usedalnikov, s kanali so
se rešili hudourniških voda. Ker vodi čez gradbišče tudi
lokalna cesta, to pa predvsem uporabljajo pešci, so morali
zaradi blata na novo položiti tudi cestni tampon, ob cesti pa
skušajo urediti tudi pešpot.
Če bodo dela napredovala po načrtu, bo čistilna naprava
začela poskusno obratovati konec tega aU v začetku prihod-
njega leta.	BS, foto: AŠ
Predstavniki polulskih šestošoicev so za vrstnike zbrali več kot 50 igrač.
Polulski šestošolci
darovali igrače
z željo, da bi praznične dni polepšali tudi otrokom, ki
živijo v skromnih razmerah, so se učenci 6. a razreda
Osnovne šole Frana Kranjca Polule pridružili akciji Zveze
prijateljev mladine.
Ta skupaj z Baby centrom vodi akcijo Podari objem, v
kateri zbirajo plišaste igrače, vse skupaj pa je del projek-
ta Brez težav v jutrišnji dan. Polulski šestošolci so zbrali
več kot 50 igrač in jih oddali v prodajalni Baby centra v
Celju z željo, da bi polepšale praznike in otroštvo tudi
tistim, ki igrač nimajo.
JANA DRAKSLER
Priprave na evropski
srečanji
v Domu sv. Jožef v Celju bodo po lanski evropski po-
letni univerzi, z udeleženci iz blizu tridesetih držav, pri-
pravili v letu 2003 spet odmevni mednarodni srečanji.
Tako bo na Jožefovem hribu med drugim septembra med-
narodna konferenca vojaških škofov, ki bodo razpravljali
o duhovni oskrbi vojakov. Novembra bo sledil simpozij
katoliških novinarjev, na obeh velikih prireditvah pa pri-
čakujejo udeležence iz različnih evropskih držav.
Tako se celjski duhovno-prosvetni center vse bolj uveljav-
lja tudi na tujem. Sicer pa pripravijo v njem na leto po 250
različnih prireditev, pri čemer zabeležijo nad 8 tisoč nočitev
ter še 5 tisoč dnevnih obiskovalcev.	BJ
Zadovoljni kulturniki
Škofje vasi
v Kulturnem društvu
bratov Dobrotinškov v Škof-
ji vasi so s preteklim letom
posebej zadovoljni.
Tako so poskrbeli za lepši
videz dvorane za prireditve
v večnamenski stavbi, kjer je
občina pred tem uredila stre-
ho in fasado. Mladinska
dramska skupina je v njej v
letu 2002 uprizorila igro Met-
ka in Janko, s katero bodo v
bližnji prihodnosti gostova-
li v Virštanju. Precej je na-
stopala tudi društvena pev-
ska skupina Prijatelji, ki da-
je poudarek slovenski narod-
ni in umetni pesmi.
Posebni dosežek škofjevaš-
kih kulturnikov, ki jih vodi Ivi-
ca Kos, je bilo restavriranje
ter ponovna postavitev staro-
davnega kipa sv. Janeza Nepo-
muka. Kip zaščitnika voda in
mostov tako znova krasi most
v Škofji vasi. Dragocenost je
bila namreč dolga leta zavrže-
na, zato so jo vremenski vpli-
vi hudo načeli.	BJ
POZOR, HUD PESI
IWIoja kolumna
Spoštovani bralci, odgovor-
ni ljudje časopisa, ki ga pre-
birate, so se odločili, da mi
tedensko namenijo nekaj pro-
stora za moja umovanja in kar
ravnokar prebirate, je zače-
tek moje stalne kolumne.
Moje, kako lepo se sliši! Pr-
va asociacija na to mi je, ka-
ko je moj oče nekoč hodil po
parceli, ki sta jo z mamo ku-
pila in je ves zanesen govo-
ril: Moja zemlja! Moja kolum-
na, a se ne sliši lepo? Imeti
kolumno je po mojem nekaj
najlepšega, kar se lahko člo-
veku zgodi. Nek sociolog je ne-
koč ugotovil, da je največ sa-
momorov v času praznikov in
na začetku pomladi, ker se
takrat preobčutljivi ljudje po-
čutijo najbolj osamljene, iz-
koreninjene, mimo toka; saj
je znano, ljudje pričnejo de-
lati na polju, na svoji zemlji,
skupaj obhajajo praznike, ki
so običajno družinski; vsi pa
nimajo te sreče, eni so brez
zemlje, drugi sprti znotraj dru-
žinskega kroga in kaj za vra-
ga jim preostane, kot da se
sredi štirih sten zadrgnejo...
Če pa imaš kolumno, potem
imaš odgovornost, časa za sa-
momor ni. Ob dejstvu, da jo
imaš, se nanizajo nova dejs-
tva, dobiš urednika, ki je od-
govoren lastniku časopisa,
delničarjem, bralcem, dobiš
svoj bralski krog, »svoje bral-
ce«, dobiš sovražnike, ki te ne
marajo iz različnih razlogov,
če jih samo nekaj naštejem:
drugačno prepričanje, imaš
kolumno, svojo kolumno, oni
pa ne, o vsaki stvari lahko jav-
no poveš, kaj misliš in skoraj
zagotovo bo to nekdo prebral,
če pa si še malo provokativen,
se kar naenkrat znajdeš v sre-
dišču dogajanja, ljudje govo-
rijo o tem kaj si napisal, se s
teboj strinjajo ali ne, dviga se
prah, kar pa je zagotovo naj-
bolj moteče za tistega, ki ni-
ma svoje kolumne. Lahko po-
staneš celo slaven, sicer v ome-
jenem krogu, ampak, a ni fi-
no, če tako iz ozadja slišiš, ko
ljudje rečejo: »Veš, ta ima pa
kolumno v Novem tedniku.«
Sicer eni rečejo, to je tisti kre-
ten, ki ima kolumno, ampak
saj se imamo radi, pa lepo pre-
slišimo kaj takšnega.
Imeti svojo kolumno, je sko-
raj nekaj takšnega, kot da
imaš svojo turistično agenci-
jo, kafič ali pa prodajo rab-
ljenih avtomobilov. Kolumno
si želi skoraj vsak Slovenec.
Če imaš kolumno, lahko pop-
ljuvaš vse in vsakogar Ne
vem, zakaj se ljudje tako gre-
bejo, da postanejo predsedni-
ki strank, države, bog ve (
sa še, župani, svetniki...,
pa je enostavneje imeti kolw
no, kjer lahko napišeš, k
hočeš, recimo: »Kriza v SI
venijije dosegla doslej najvii
raven in čas je, da seže kon
no spozna preprosto dejstv
da je to, kar pišem v kolui
ni, edina možna pot...«
Res je lepo imeti kolumn
Če si predsednik, župan, p
litik in še kaj, moraš ves t
nekaj pojasnjevati, šenajvt
jim aberveznikom, ki včas
govorijo, ker pač nimajo dr
žine ali pa se v času spom
danske setve počutijo osa
Ijene. Saj ste že kdaj poslui
li po radiu kakšno oddajo, k
je gostoval recimo župan
so poklicale tiste tetke, kij
človek kar vidi pred očmi, ui
formirane v firtahe, izpod k
terega jim štrli vzorec kom
neže in imajo čez svoja sti
nirana kuhinjska meča n
veznjene najlonske dokok
ke. Ste poslušali, kajne? A
hote se spomnite tistih žla).
nih krompirjevih misli, v su
slu: »Gospod župan, čujte,\
že pet let čakamo, da m
asfaltirajo dvuriše. So reki,,
bojo vsem, pa so ga sam Kra
cu, za kirga točn vem, de
bil krni z vami na morju.«
potem je župan vlekel veni
ke paragrafe ali pa seje oši
dovanke »rešil« s tistim w
nim: »Nimam nikakršnih ^
vrstnih informacij, a bom p
veril, kako je s tem, sajjevst
nam v interesu, da se tovi
ne nejasnosti razrešijo vsi
v prid.« Če imaš svojo kolvJ
no, se ti ni potrebno mučil
takšnimi. Kar potrebuješ,
odmerek etičnosti, profef
nalnosti, poguma, dobrot
memosti ali pa tudi ne,!
čunalnik, elektronsko po^
račun, kamor ti bodo na
zali denar in mogoče še k
Če pa želiš imeti še kaj i
kot kolumno, recimo dol
kolumno, potem je potrebi
še kaj dodati. Recimo - ja}
Spoštovani bralci, pošten
karji, lopovi, stari in mla
čas je za igro: Lepo je im
kolumno!
MOHOR HUDEJ
Druga seja^ Mestnega sveta MOC
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje za v torek, 14. januarja 2003, ob 13. uri
veliki dvorani Narodnega doma Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje 2. sejo Mestnega svd
Mestne občine Celje.
Predlog dnevnega reda:
pod točko 3 - Potrditev zapisnika 1. seje mestnega sveta z dne 3. decembra 2002, pod \oB
4 - Imenovanje podžupanov Mestne občine Celje, pod točko 5 - Predlogi komisije za mandi
na vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a) Imenovanje predsednikov
članov odborov in komisij Mestnega sveta Mestne občine Celje; b) Imenovanje članov Na
zornega odbora mestne občine Celje; c) Imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Svet ZaV
da za socialno varstvene dejavnosti Celje; d) Soglasje k imenovanju direktorice javnega zaV
da Regijsko višje in visokošolsko središče Celje, pod točko 6 - Likvidacija Stanovanjske
sklada občine Celje in izbris iz sodnega registra, pod točko 7 - Vprašanja, pobude in predlof
Št. 10 - 9. januar 2003
11
Ana, ki noče biti
mali smešico
Šempetranka Ana Bojinovič med najboljšimi študenti - Od odbojke do »nesreč-
ne« luči in Eurofona
Ana Bojinovič iz Šempe-
tra je študentka 4. letnika
FDV, ki je lani prejela uni-
verzitetno zlato plaketo, s
katero so ji priznali, da je
med najboljšimi študenti.
Poleg Šempetranke sta »zla-
ti plaketi za študente naj-
boljšim diplomantkam in
diplomantom oziroma štu-
dentom za najboljši študij-
ski uspeh« prejela dva štu-
denta s fakultete za mate-
matiko in fiziko.
}>Sicer dolgo nisem vede-
la, da sem sploh predlagana
za nagrado. Plaketa je seve-
da priznanje za delo, ki ga
vsakodnevno opravljam, mo-
goče tudi prilika, da se vse-
deš in si rečeš: mi pa res gre«,
je pripovedovala Ana Boji-
novič in dodala, da ne ve toč-
no, kateri kriteriji so odlo-
čilni pri izbiri nagrajencev.
»Na fakulteti, tudi v našem
letniku, je veliko študentov,
ki se dobro učijo - torej je
teoretično veliko potencial-
nih kandidatov za nagrado.
Zato sem prepričana, da na
nagrado ni vplival samo uč-
ni uspeh, temveč tudi pris-
pevek k prepoznavnosti uni-
verze, mogoče raziskovanje,
ki se ga ne loti vsak študent,
ali pa udejstvovanje na šport-
nem področju. Kako bo pla-
keta vplivala na službo, se-
veda ne vem, škoditi pa za-
gotovo ne more. Vendar pa
se zavedam, da se zaradi na-
grade ne morem nasloniti na-
zaj in nehati z delom.«
Življenje med
teicmovanji
Univerzitetna zlata plake-
ta ni prva nagrada, ki jo je
Ana prejela v življenju. Bilo
jih je že več v različnih obli-
kah, najbolj pa ji je ostala v
spominu štipendija za polet-
no šolo v New Jerseyju. »Že
večkrat mi je kaj uspelo - na-
vajena sem narnreč, da se v
življenju tekmuje. Ko sem v
glasbeni šoli igrala kitaro,
sem hodila na tekmovanja,
v športu se tekme itak igrajo
za zmago... Hkrati sem na-
vajena na delo v skupini in
na fakulteti s sovrstniki pač
ne tekmujem,« poudari Ana
in doda, da so ji delovne na-
vade privzgojili domači.
Ana namreč kljub študi-
ju v Ljubljani ostaja Šem-
petranka, saj se v domači
kraj vrača večkrat na teden.
Njena velika ljubezen je od-
bojka, ki jo še vedno treni-
ra v domačem klubu. Veči-
na srednješolk in študentk
igra v 2. ligi, šempetrski
klub pa bo letos praznoval
10-letnico. Zaradi trenin-
gov in tekem za domačo in
univerzitetno ekipo ostaja
študentki mednarodnih od-
nosov malo prostega časa,
ki pa ga ne preživlja v loka-
lih ali na zabavah. Ana še
vedno rada zaide v 1. celj-
sko gimnazijo, kjer je guli-
la srednješolske klopi. »Na
gimnazijo, sošolce, razred-
ničarko Metko Turk in rav-
natelja Jožeta Zupančiča
imam izjemno lepe spomi-
ne. Imeli smo srečo, da so
nas učili dobri profesorji.
Ne le, da na faksu nimam
težav z znanjem, ki ga naj-
demo v knjigah, z gimnazi-
je smo odnesh tudi vehko
tistega, kar so nam profe-
sorji dali kot ljudje.«
Luč^ici je
vplivala na
študij
Ana se je za študij polito-
logije odločila zato, ker je
o politiki zelo malo vedela.
Sicer začetek Aninega štu-
dija v Ljubljani ni bil naj-
bolj obetaven. »Imela sem
srečo ali pa smolo, da je na-
me padla luč. Zaradi grad-
nje smo s predavanji pričeli
teden dni kasneje, na prvem
predavanju komunikologije
pa sem zaradi prepolne pre-
davalnice sedla na tla pred
tablo. V predavalnici je bi-
lo vroče, po 15 minutah pa
se je kar naenkrat utrgala luč
s stropa, za sekundo obvi-
sela na žicah in mi, ker sem
se v tem času nekoliko umak-
nila, padla na noge. Nastala
je precejšnja panika, skoraj
vsi so zbežali iz predavalni-
ce, tako da sem sama odšla
domov. Poškodb sem nava-
jena iz športa, vendarle sem
se kasneje vseeno znašla na
urgenci,« se je smejala Ana.
»Počutila sem se grozno, saj
sem vse, ki so se trudili za
novo fakulteto, spravila v ne-
roden položaj. V šoli so po-
tem poskrbeli zame, med
drugim so mi plačali taksi,
da sem lahko prihajala na pre-
davanja, vendar se nisem
najbolje počutila. Zaradi lu-
či so me poznah skoraj vsi,
sama pa nisem želela posta-
ti >neki mali smeško< in za-
radi nesrečnega naključja
priti >fajn čez faks<. Zato sem
se še bolj trudila in garala
ter si predvsem z zanima-
njem in prizadevanjem po-
skušala ustvariti drugačen
imidž.«
Študentka iz Šempetra je
zadovoljna z odločitvijo gle-
de študija, seveda pa jo ča-
ka še izdelava diplomske na-
loge. »Prepričana sem, da di-
plomske naloge ne moreš
>spacati< v dveh tednih, saj
z njo pokažeš svoje znanje.
Vendar še ne vem, kaj me
bo tako zelo zanimalo, da
bom v raziskovanje vložila
leto dela,« je pripovedova-
la Ana, ki še ima čas za od-
ločitev.
Tudi glede službe Ana še
ni povsem prepričana. Meni
namreč, da je za delavolj ne-
ga mladega človeka diploma-
cija popolno uspavalo. »Za-
živiš šele po 20 letih delov-
ne dobe. Če bi se, brez zvez
in poznanstev, zaposlila na
zunanjem minfstrstvu, bi bi-
la deklica za vse, za kar pa se
nisem učila. Rada bi se še izo-
braževala,« je pripovedova-
la mlada Šempetranka, ki je
po svoje specialistka za
Evropsko unijo. Že štiri leta
dela v Eurofonu, kjer študent-
je-evrofonisti nudijo brez-
plačne informacije na kakr-
šnakoli vprašanja v poveza-
vi z EU.
»Vprašanja so zelo razno-
lika, vedno pa se tudi sama
kaj novega naučim. Za ne-
katere sami poiščemo odgo-
vore, drugim posredujemo
uradna stališča vlade RS,
spet tretji prosijo za brez-
plačne publikacije... Najde-
jo se tudi srednješolci, ki
bi radi, da jim izdelamo se-
minarsko nalogo. Tega se-
veda ne počnemo,« se je ve-
selo, kot zna le ona, nasme-
jala Ana Bojinovič. Iz tega
dela rastejo njene predsta-
ve o poklicni poti. Ana se
namreč ne vidi med papir-
ji, temveč med ljudmi, ki
bi jim lahko kakorkoli po-
magala. Nekako se zdi, da
bo Ana tudi v tem izzivu us-
pela.
URŠKA SELIŠNIK
Ana Bojinovič
Ljubezen na zalogo
Pred kratkim sta 50 let
skupnega življenja prazno-
vala Marija in Štefan Golo-
bič z Vranskega, ki ju je »ci-
vilno« poročil vranski žu-
pan Franc Sušnik, cerkve-
ni obred pa je opravil žup-
nik Jože T\irinek.
Štefan Golobič se je rodil
leta 1930 v Hardeku pri Or-
možu kot drugi med deseti-
mi otroki. Že s šestimi leti je
moral od doma. Kljub temu
se je pridno učil, si pridobil
poklic ključavničarja in se
zaposlil v mariborski Metal-
ni, kasneje pa v Železarni
Ravne. Marija se je rodila
isto leto na Planini pri Ljub-
nem. Tudi njo je iskanje za-
služka pripeljalo v ravensko
železarno, kjer je spoznala
moža.
Zakonca sta se z dvema
sinovoma veliko selila, na-
zadnje pa sta si leta 1971
na Vranskem kupila hišo.
Sedaj sta oba v pokoju, dru-
žina pa se je že povečala za
tri vnukinje. Sin Maksimi-
lijan živi z družino v Vele-
nju, sin Štefan pa na Vran-
skem. Zlatoporočenca Šte-
fan in Marija sta zadovolj-
na, ko se ozreta nazaj. Lepo
sta vzgojila sinova, srečno
prebrodila mnoge težave ter
ohranila medsebojno spošto-
vanje in ljubezen. Slednje
imata na zalogi tudi za pri-
hodnja leta.
T. TAVČAR
Zlatoporočenca Golobič na zlati poroki
Sulci in postrvi iz
mozirsiciii ribogojnic
Mozirski ribiči poleg os-
novne dejavnosti za letos
razmišljajo o gradnji treh
ribogojnic, s katerimi bi pri-
hranili vsaj del sredstev, ki
jih drugače namenijo za na-
kup mladic in oživljanje ri-
biškega življa v Savinji in
Dreti s pritoki.
»Včasih smo letno za na-
kup mladic namenili tudi do
5 milijonov tolarjev, torej
skoraj večino sredstev, s ka-
terimi gospodarimo,« je raz-
ložil predsednik RD Mozir-
je Alojz Hanžekovič. Ribo-
gojnica Prihova, kjer bodo
mozirski ribiči gojili sulce
za lastne potrebe in potrebe
drugih ribiških družin, je že
končana. Gre za četro tovrst-
no ribogojnico v Sloveniji.
Druga ribogojnica Gaj za
vzrejo potopne postrvi naj bi
zrasla ob Ločki strugi, potrebna
dovoljenja pa mozirski ribiči
pričakujejo v tem tednu. Po-
tem naj bi takoj pričeli z grad-
njo ribogojnice ob Mozirskem
gaju, potočne postrvi pa bodo
prav tako gojili za potrebe RD
Mozirje in drugih družin. Hkra-
ti pa razmišljajo tudi o grad-
nji večje ribogojnice v nekda-
njih mozirskih »kopelcah«, ki
neurejene precej kvarijo po-
dobo kraja. Pri gradnji ribo-
gojnice za vzrejo šarenk, ki bi
jih prodajali, računajo na po-
moč občine, saj bo gradnja,
če se bodo zanjo seveda do-
končno odločili, zahtevala kar
precej denarja.
Sicer se v teh dneh ob vo-
dah, s katerimi upravljajo čla-
ni RD Mozirje, mudi kar pre-
cej ribičev iz cele Slovenije,
saj imajo še do sredine fe-
bruarja »odprt« lov na sulca.
Doslej so iz Savinje potegni-
li samo enega.
U. SELIŠNIK
Št. 2 - 9. januar 2003
12
Četrtki z županom
Tako kot v zadnjih dveh mandatih bo tudi do leta
2006 Občino Šentjur vodil nepoklicni župan. Štefan
Tisel občanom obljublja, da bo v svoji županski pi-
sarni dosegljiv ob četrtkih, prav tako pa tudi vsak de-
lovnik od 7. do 7.45 ure.
Po potrditvi mandata konec decembra je Tisel napove-
dal, da bo svoje delo zdravnika urologa v Splošni bolni-
šnici Celje z županovanjem uskladil tako, da bo ob četrt-
kih ves dan dosegljiv v občinski upravi, v svoji županski
pisarni pa bo občanom na voljo tudi vsak dan pred začet-
kom delovnika v bolnišnici od 7. do 7.45 ure.
Na januarski seji bo župan Tisel občinskim svetnikom
v potrditev predlagal tri podžupane; za razvoj infrastruk-
ture in gospodarstva Jožeta Artnaka (LDS), za usklaje-
vanje dela v krajevnih skupnostih Jožeta Koržeta (SDS)
in za razvoj kmetijstva, podeželja ter ohranjanje naravne
in kulturne dediščine mag. Draga Arzenška (NSi). Vsi
trije bodo podžupanske funkcije opravljali nepoklicno,
skupaj z Jožetom Palčnikom, ki bo delo direktorja ob-*
činske uprave prevzel s 1. februarjem, pa bodo tudi jedro
županove vodilne ekipe v občini.	IS
Sneg za otroški smeh
če bi sneg, ki je konec tedna pobelil Slovenijo, zapadel
vsaj teden prej, bi naredil otrokom še več veselja.
Prazniki, ko je bilo tudi več časa za radosti na belih polja-
nah, bi bili še bolj veseli, so se strinjali tudi malčki iz vrtca
v Dramljah. A časa, da bo zrasel kakšen snežak in se bodo
nasankali in nasmučali, namesto da bi ob bližnjem potoku
nabirali zvončke in teloh, bo tudi v prihodnjih dneh še do-
volj. Zato so v torek dopoldne, le za pokušino pozdravili
bele snežinke, ki so vztrajno naletavale...
IS, Foto: MATEJ NOVAK
Srečanje
starostnikov
V krajevni organizaciji
RK so v sodelovanju s KS
Vrh nad Laškim pripravili
srečanje starejših krajanov.
Za srečanje 70 in več let
starih krajanov so razposlali
95 vabil, med njimi tudi Pa-
vlu Obrezu, Tereziji Lapor-
nik in Cilki Pusar iz Veli-
kih Grahovš ter Mariji To-
vornik iz Velikih Gorele, ki
so letos dopolnili 90 let. V
programu za starostnike so
nastopili domači šolarji, ci-
trarka Janja Brleč, ljudske
pevke iz Jezerc, člani druš-
tva podeželske mladine Laš-
ko-Radeče in v družabnem
delu srečanja še novousta-
novljeni ansambel Pok iz
Laškega.
IS, Foto: MM
Tereziji Lapornik je za dopolnjenih 90 let voščil župan Jože Rajh.
E-zastava vabi
k računalnikom
Začetek v OŠ Hruševec, prihodnji teden v OŠ Franja Malgaja -
Zanimanje med šolarji, starejšim je (še) nerodno
»Saj bi prišle za računal-
nike, pa nam je nerodno,«
se je na zadnji predpraznič-
ni rekreaciji v telovadnici OŠ
Hruševec pomenkovala
skupina Šentjurčank. V po-
nedeljek, ko so v računal-
niški učilnici pričakovali pr-
ve občane, ki doma nimajo
računalnikov ali pa bi se z
delovanjem sodobne infor-
macijske tehnologije ter
možnostmi, ki jih prinaša,
radi bolje seznanili, nobe-
na ni zbrala potrebne koraj-
že. A je e-šola namenjena
prav njim, Šentjurčani pa so
zaenkrat edini na Celjskem,
ki se bodo v svet računal-
ništva lahko podali na pri-
jazen način, s pomočjo skrb-
nikov računalniške učilni-
ce v obeh šolah.
Šentjurski osnovni šoli
Franja Malgaja in Hruševec
sta bili v tem šolskem letu
skupaj sprejeti v mrežo slo-
venskih e-šol, sredi decem-
bra pa so pripravili slovesno
odprtje obeh obnovljenih in
dodatno opremljenih raču-
nalniških učilnic. Mrežo e-
šol - v Sloveniji jih je 16, na
Celjskem le obe šentjurski šo-
li - so začeli plesti v mini-
strstvu za informacijsko druž-
bo v sodelovanju z ministrs-
tvom za šolstvo, znanost in
šport. Njen glavni cilj pa je
računalniško opismenjevanje
čim širšega kroga ljudi.
Po besedah ravnatelja OŠ
Hruševec Roberta Gajška so
v ponedeljek popoldne led
prebili mladi, v računalniš-
ko učilnico pa si sčasoma že-
lijo privabiti čimveč starej-
ših občanov. »Prav njim je
projekt e-šole v največji me-
ri tudi namenjen,« pravi Gaj-
šek in dodaja, da bosta pri
odpravi treme pred vnovič-
nim učenjem in odkrivanju
računalnikov pri odrasHh po-
magala skrbnika računalniš-
kih učilnic, v OŠ Hruševec
Simon Žekar in v OŠ Franja
Malgaja Damjan Ferlič.
Do konca tega tedna bo ra-
čunalniška učilnica odprta v
OŠ Hruševec, med tednom od
15. do 19. ure, ob sobotah
pa od 9. do 13. ure, prihod-
nji teden pa bodo lahko ob-
čani spoznavali delo z raču-
nalnikom, brskali po Inter-
netu ter uporabljali elektron-
sko pošto in druge storitve
sodobne informacijske teh-
nologije v OŠ Franja Malga-
ja. Januarja bodo v Šentjur-
ju pripravili dve predavanji;
prvo v sodelovanju s Teleko-
mom na temo informacijska
mreža in načini komunicira-
nja, drugo pa z Banko Celje
o e-bančništvu.
IVATSIA STAMEJČIČ
Od leve proti desni: Tonika Guček, Tone in Peter Gradič, Gelca Skorja, Cvetka Prelog, Ivanka Lešek,
Martina Teršek in Danica Tratnik ob svojem očetu, jubilantu Antonu Gradiču.
90 let kolarja
Toneta
Lep jubilej je praznoval
Anton Gradič iz Šentruper-
ta nad Laškim, ki je svojih
90 let proslavil med svoji-
mi najdražjimi tako, da ga
bo pomnil še dolgo.
Ne le po tem, da so se v
gasilskem domu v Šentruper-
tu ob vseh njegovih osmih
otrocih z družinami zbrali še
številni sorodniki, tudi zato,
ker so ga z obiskom in če-
stitkami presenetili številni
krajevni, društveni in občin-
ski predstavniki, s pesmijo
pa so mu zaželeli vse dobro
tudi pevci iz Šentruperta. Ni
čudno, da se je ob vsem tem
»Mršetovem Tonatu« po do-
mače tu in tam utrnila tudi
kakšna solza.
Le na kaj vse se je spomnil
ob pesmi Zlati časi, kam hi-
tite? Morda na svoja nič ka}
rožnata otroška leta, ko je že
z enajstimi leti služil za pa-
stirja, se zatem uspešno izu-
čil za kolarja in bil eden red-
kih izdelovalcev voz v teh kra-
jih? Ker je bil oče kovač, je
po podedoval tudi nekaj ko-
vaškega znanja in ga s kolars-
tvom uspešno dopolnjeval.
Morda se je spomnil, koli-
kokrat je poprijel za koso in
šel kosit okoliške travnike?
Morda pa na to, da je življe-
nje vendarle lepo, sploh če
te v teh zavidanja vrednih le-
tih ohrani klenega...
VLADO MAROT
NA
-KRATKO
Obnova cest
do konca
desetletja
v občini Laško namenjaj
za redno vzdrževanje obči
skih cest od 70 do 80 milijone
tolarjev letno, za obnovo 02
roma modernizacijo posame;
nih cestnih odsekov pa še oko
50 milijonov tolarjev. Lani so
modernizacijo cestnega omre
ja v občini vložili nekaj več ki
200 milijonov tolarjev, več k(
polovica denarja, 107 milijone
tolarjev, pa je šlo za plačilo k(
nec leta 2001 odprtega podv(
za Debro. Intenzivneje so s
obnove občinskih cest v U
kem lotili konec osemdeseti
in v začetku devetdesetih li
z izdajo občinskih obvezni
Ker je država takšen načini
nanciranja kasneje prepoved
la, so dela nekoliko zastala,
občinskem svetu pa so prei
lani sprejeli Program sanacij I
kalnih cest, po katerem najt
bile vse ceste na območju oi
čine modernizirane naj kašo
je v desetih letih.
Voda za
Rimske
Toplice-levi
breg
v Laškem naj bi kmalu z
čeli graditi vodovod Rimske Ti
plice-levi breg, čakajo samo!
na gradbeno dovoljenje. Zdi
li naj bi začeli že v zimskih rat
secih, vodo pa bodo dobili kr,
jani Strenskega, Globoke^
Lož, Konca, Brstovnice in
diškega. Gradnja slabih 6 kfl
metrov primarnega vodovoc
bo stala okoU 90 milijonov ti
larjev. V zadnjih štirih letih, k
je oskrba s pitno vodo v laš
občini v upravljanju pivova
ne, občina pa skrbi za širiti
omrežja javnih vodovodov,
bilo v izboljšanje vodooskrt
ter gradnjo novih vodovodi
vloženih 310 milijonov tolarjt
Vodovodno omrežje se je p
daljšalo za 32 kilometrov, zgi
jeni so bili trije primarni vod
vodi Trnov Hrib, Trije stude
ci II in III, na primarno omre
je pa priključeni javni vodov
di Trnov Hrib, Log, Ojstro, V
like Grahovše ter črpališče Tra
in rezervoar Trobni Dol. (IS]
Znova
predavanja H
kmete
v laški izpostavi KmetijsI
svetovalne službe bodo tudi'
tošnjo zimo pripravili šest pi
davanj v programu izobrai
vanj za kmete. Vsa predavaf
bodo ob sredah ob 9. uri v dv
rani nad laško knjižnico. Nal
vem je včeraj Jože LugariČ i
voril o mastitisu ter drugih n'
šečnostih v zvezi z vnetji'
men pri kravah. Teme nasl^
njih petih predavanj bodo: kii
tijstvo ob vključevanju Slo^
nije v EU, zakon o varovan
zdravja in varstvu pri delu,
lične tehnologije reje kraVi
jilj, reja drobnice (ovac in W
v naših pridelovalnih pogo!
kmetovanja ter dopolnilne t
javnosti na kmetijah. (MM)
Št. 2 - 9. januar 2003
PISMA BRALCEV- INFORMACIJE
13
PREJELI
SMO
Parkiranje
stanovalcev
v mestnem
jedru
Vse od uvedbe modre co-
le so vse dosedanje »aktual-
le« mestne oblasti in njiho-
re strokovne službe neena-
kopravno obravnavale prebi-
valce starega mestnega jedra,
'o zadnjih spremembah sredi
ninulega leta smo prizadeti
;tanovalci organizirali odbor,
d je nato s podporo stano-
valcev, izraženo s podpisom
zahteve za odpravo diskrimi-
latornosti seznanil občinsko
)blast, njihove strokovne
ilužbe in širšo javnost. Občin-
ska oblast je sklicala novinar-
sko konferenco, na kateri je
skušala zavrniti naše očitke
cot neutemeljene. Ker so v
zjavah mestnih oblasti in
strokovnih služb določene za-
vajajoče trditve, želimo do-
iatno predstaviti in pojasni-
i naša prizadevanja.
»Zahteva, da bi lahko sta-
lovalci ves dan parkirali v
nodri coni je nesmiselna in
lemogoča... tam je namreč
tomaj 470 parkirišč... To bi
)omenilo, da bi stanovalci s
svojimi jeklenimi konjički
jovsem zaprli mestno jedro
n projekt modre cone bi se
v trenutku sesul.« (Vir: Dnev-
lik, 20.11.2002. Podatek o
številu parkirišč se pojavlja
r vseh poročilih z navedene
lovinarske konference.)
Podatek o številu parkirišč
verjetno drži, ni pa res, da
ločemo vsi prebivalci stare-
ga mestnega jedra (SMJ) par-
cirati na navedenih parki-
iščih, kajti večina stanoval-
:ev na območju modre cone
jravirata na parkirišča ti. Co-
le II oz. na ti. rezervirana par-
tirišča za stanovalce in so po
conkretnih izjavah posamez-
likov, stanujočih na navede-
lih področjih, z obstoječim
ežimom zadovoljni, saj sta-
lujejo v relativni bližini par-
kirišč. Na območju modre
Ione 1 in 11 so tudi stanovanj-
iki objekti, ki imajo pripa-
lajoča funkcionalna zem-
|išča (tudi v občinski lasti)
p navedeni stanovalci nimajo
)ripomb na obstoječi režim,
iaj lahko, velja za slednje,
»rezplačno parkirajo v sre-
lišču mesta. Pristojnim pa da-
emo ob tem konstruktiven
)redlog, po njihovih izjavah
io ti dobrodošli, naj na-
pnčno, od hiše do hiše, pre-
rerijo stanje funkcionalnih
lemljišč. Prepričani smo, da
itanje ni tako slabo, kot ga
prikazujejo.
Režim modre cone velja od
I- do 16. (15.) ure, v času,
co se večina stanovalcev od-
pravi ven iz mesta v službe,
rorej je tistih, ki potrebuje-
0	parkirni prostor dopoldan,
elativno malo, vendar tudi
1	so in prispevajo svoj delež
Iružbi. Poleg tega predlaga-
jo, da se dovoli parkiranje
fcključno stanovalcem na Ko-
enovem trgu, tako kot je to
te urejeno na Muzejskem tr-
iu in stanovalcem Miklo-
šičeve na parkirišču ob Koc-
bekovi kot nadomestilo za iz-
padlo garažno hišo ob nave-
deni ulici, ki je bila grajena
za stanovanjska bloka na Mi-
klošičevi 1 in 5.
Lepotni popravek doseda-
njega časovnega režima (15.
- 7.30 ure brezplačno) za sta-
novalce Razlagove ulice,
Slomškovega trga in Savinj-
skega nabrežja, kot nadome-
stilo za izpadlo parkirišče
cone 11 ob železnici, za ka-
terega ni jasno, komu pri-
pada, in teče med celjsko
občino in Slovenskimi želez-
nicami sodni postopek, ne
upošteva življenjskih potreb
prebivalcev. Vsi vendar ne
hodijo v službo dopoldan,
da bi do pol osmih uspeli
umakniti svoje avtomobile
vnetim »mestnim lisičar-
jem«. Še vedno obstaja iz-
menski delovni čas, pa še kak-
šna bolniška oziroma dopust
pride kdaj vmes med letom.
Poleg tega v starem mestnem
jedru »še« živi nekaj mladih
družin z malimi otroki, sta-
rejših, težko bolnih in inva-
lidov, ki jim oddaljeno par-
kirišče predstavlja resen
problem.
Po izjavah podžupana je v
navedenih ulicah 18 ljudi. To-
rej ob povprečni 60% zase-
denosti modre cone, točen
podatek za navedeni del me-
sta nam ni poznan, bi se v
primeru, da bi jim še naprej
dovolili parkirati na navede-
nih ulicah (za mesec dni so
jim), očitno »v trenutku se-
sul projekt modre cone«. Če
bi še v času, ko so te dovolil-
nice »veljale«, preverili pri-
sotnost vozil z navedeno do-
volilnico na parkirnih mestih
v času »uradnih ur modre co-
ne«, bi jih zlahka prešteli na
prste ene roke.
Prepričani smo, da bi se z
malce truda in posluha pri-
stojnih za potrebe občanov
zlahka omogočilo parkiranje
pod enako ugodnimi pogoji
vsem stanovalcem, tudi v ti-
stih predelih mesta, ki nima-
jo v bližini parkirišča d. II.
cone in bi se vsaj še v eni točki
približali prizadevanju, da se
nam omogoči kvalitetno bi-
vanje v »mestu po meri lju-
di«.
Odbor stanovalcev SMJ za
ureditev
parkiranja vozil na
področju modre cone
Gojitelji
malih živali
Društvo gojiteljev malih
živali Celje je bilo ustanov-
ljeno leta 1938. V času vojne
je društveno delovanje pre-
nehalo, ponovni ustanovni
občni zbor pa je bil leta 1948.
Sprva je bilo včlanjenih ve-
liko ljubiteljev malih živali,
nato pa je članstvo upadlo za-
radi prepovedi gojenja ma-
lih živali v mestu in primest-
ju. Zanimanje je ponovno
začelo naraščati po letu 1979
in vse do leta 1988, ko se je
število članov povzpelo na
104. Ko je nastopila politična
kriza in potem osamosvaja-
nje Slovenije se je članstvo
ponovno zelo zmanjševalo,
vse do leta 1995, ko je bila v
Celju organizirana 4. držav-
na razstava. V zadnjih letih
članstvo stalno narašča zah-
valjujoč organiziranju dveh
društvenih razstav v Golov-
cu.
Člani si prizadevamo ob-
držati in širiti čim več vrst in
pasem malih živali. V treh
sekcijah gojimo kunce, go-
lobe, kokoši, vodno in okra-
sno perjad. Gojenje nam pri-
naša užitke in zadovoljstvo,
sprostitev in tudi materialne
dobrine. Določene živali lah-
ko poceni vzrejamo z odpad-
ki z vrtov in ostanki od gos-
podinjstev ter na tak način
pridobivamo kakovostno me-
so. Zadnja leta se rejci še po-
sebej ukvarjamo v vzrejo
drobnice, predvsem koz in
ovac za pridobivanje kako-
vostnega mleka, mlečnih iz-
delkov in mesa. Seveda za in-
tenzivno rejo živali večina
občanov nima možnosti, za-
to vsem tistim, ki se želijo
resno ukvarjati s to dejavnost-
jo, priporočamo, da najprej
pričnejo s športno rejo. Z njo
se lahko ukvarjajo prav vsi,
mladi in stari, šolarji, us-
lužbenci, delavci in upoko-
jenci.
V celjskem društvu, ki je
povezano z Zvezo društev go-
jiteljev pasemskih malih ži-
vali Slovenije, ki je tudi čla-
nica evropske zveze, aktiv-
no delujejo številni izkušeni
rejci, kot so Vinko Andolj-
šek, Maks Žvižaj, Jože Sluga
in drugi, ki s svojimi bogati-
mi izkušnjami radi pomaga-
jo vsem članom in še pose-
bej mladim prvopristopni-
kom. Ne manjka nam tudi
profesionalnih strokovnja-
kov s področja živinoreje in
veterine. Imamo tudi svoje
sodnika-ocenjevalce z med-
narodno licenco, zato se brez
sramu in bojazni pojavljamo
na vseh drugih meddruštve-
nih, regijskih, državnih in
evropskih razstavah. Do da-
nes je veliko naših rejcev pre-
jelo za delo pri vzreji svojih
ljubljencev na poti do šam-
pionov številne nagrade in
priznanja, tako doma kot v
tujini.
V društvu aktivno deluje
upravni odbor, ki ga sprem-
lja nadzorni odbor, ogleda-
lo uspešnega dela minulih let
pa predstavljajo naši častni
člani. Vabimo vse, ki jih de-
lo z malimi živalmi zanima,
da se nam pridružijo. Sedež
društva je v Bukovžlaku 37,
3221 Teharje.
ROMAN KRISTAN,
Celje
OBČINA ŽALEC,
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta
JAVNO DRAŽBO
nepremičnin v lasti občine Žalec
I.	PREDMET PRODAJE
Del (do 1 /2 celote) pare. št. 588/2 - dvorišče v izmeri
20032 m^k. o. Šempeter,
Del (do 1/2 celote) paro. št. 1081 - dvorišče v izmeri
2234 m^ k. o. Šempeter in
|=> Del (do 1/2 celote) pare. št. 1077 - dvorišče v izmeri
35 m^ k. o. Šempeter,
po izklicni eeni 15.467.973,60 SIT.
•	predmetne parcele se nahajajo v kompleksu opuščenega le-
snega obrata v Šempetru in predstavljajo stavbno zemljišče v
ureditvenem območju z oznako BI5 - LIK Šempeter;
•	za to območje je po Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih
za del območja Občine Žalec z oznako PUP2 (Uradni list RS,
št. 35/96) predvidena izdelava prostorskega izvedbenega na-
črta - zazidalnega načrta;
•	predmetna zemljišča se nahajajo neposredno ob črpališču
talne vode za potrebe vodovodnega omrežja Šempetra, zaradi
česar je uporaba zemljišč omejena in so posegi nato zemljišče
posebej opredeljeni in omejeni z Odlokom o vodno varstvenih
območjih vodnega vira Roje pri Šempetru (Uradni list RS št. 6/
2002).
II.	POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN:
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred
začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije
ali osebno izkaznico (izdano po 20 6.1998) in pravne osebe, ki
bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra
v R Sloveniji, vse v izvirniku ali pri notarju overjeni fotokopiji.
Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začetkom
dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom.
Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene ha
podračun št. 01390-0100004366 in plačilo dokazati s predlo-
žitvijo kopije nakazila.
Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnje-
na brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi, uspešnemu
dražitelju pa bo vračunana v kupnino.
Najmanjši znesek za dvig izklicne cene za vse nepremičnine, ki
se prodajajo je 800.000,00 SIT.
III.	SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI
Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni
dražbi in poravnati kupnino v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
Če kupec ne sklene pogodbe v navedenens roku, se smatra, da
je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vme, za opravljeno
javno dražbo pa se smatra, da ni uspela.
Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogodbe
pri notarju plača prodajalec.
Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega pre-
jDisa poravna kupec.
Javna dražba za nepremičnine bo : v ponedeliek. 27. ianuar-
ia 2003. ob 9.uri v prostorih občine Žalec, sejne sobe (prizi-
dek, l.nadstr).
Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za
premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako sredo od
8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ure ali po telefonu (03)713
64 14.
MODRI TELEFON
Vzajemna Z
različnimi
premijami
Pavlina s Polzele je s pri-
jateljico primerjala znesek
mesečne premije, ki ga Vza-
jemni plačujeta za prosto-
voljno zdravstveno zavaro-
vanje. Začudila se je, zakaj
ena plačuje 4.603 druga pa
4.136 tolarjev, obe pa sta za-
varovani za enak obseg sto-
ritev.
Odgovor smo poiskali pri
direktorici PE Celje Damja-
ni Jager: »Vzajemna zdravs-
tvena zavarovalnica je leta
1997 tržila zdravstvena zava-
rovanja za doplačila do pol-
ne vrednosti zdravstvenih sto-
ritev pretežno za obdobje pe-
tih let. Pri tem smo prizna-
vali popuste za obdobje tra-
janja, promocijske popuste
(le-ta se je razlikoval glede
na to, ali je zavarovanec bil
zavarovan pri ZZZS že od leta
1993 dalje ali pa je sklenil
zavarovanje šele v letu 1997
tako, da je znašal 20 oziro-
ma 18 odstotkov na polno
premijo za PZZ) in indivi-
dualne popuste (za krvoda-
jalce, naprimer, v višini 10
odstotkov).
Zavarovanci so pridobivali
različne skupne popuste na
polno premijo. Večina zava-
rovancev, ki so sklenili po-
godbo v podjetjih, je prido-
bila 38- oziroma 40-odstot-
ni popust ter še individualne
popuste v višini 10 odstotkov
(na.osnovi dokazil). Zavaro-
vanci, ki so ob sklepanju za-
varovanja imeli status upo-
kojenca, so pridobili 31-od-
stotni popust na osnovno pre-
mijo.
Leta 2000 je Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica za-
radi Zakona o DDV ponudi-
la vsem zavarovancem mož-
nost, da s podpisom dodat-
ka k polici podaljšajo zava-
rovanje za obdobje daljše od
10 let in si zagotovijo nižjo
premijo. Zakonodaja namreč
določa, da so takšna zavaro-
vanja neobdavčena in zava-
rovancem, ki so podpisali do-
datek k polici, se je premija
znižala za 6,5 odstotka; za
toliko, kot sicer znaša davek
na promet od zavarovalnih
poslov. Od 1. januarja 2000
Vzajemna trži dolgoročna
zdravstvena zavarovanja ta-
ko, da je premija odvisna od
zavarovančeve starosti v ča-
su sklenitve zavarovanja.
In še pojasnilo konkretnih
premij - znesek 4.603 tolar-
jev je mesečna premija za-
varovanca z 31-odstotnim os-
novnim popustom in obdob-
jem zavarovanja več kot 10
let (brez davka), pri znesku
4.136 tolarjev pa je bil upo-
števan 38-odstotni osnovni
popust.«
IS
Podatke
hranijo
Bralko iz Savinjske doli-
ne zanima, koliko let hra-
ni Banka Celje podatke o
hranilnih vlogah občanov.
Izvedela je, da je imel po-
kojnik, po katerem je dedi-
nja, v Banki Celje pred pet-
najstimi leti devizno hra-
nilno knjižico, ki je drugi
dediči sodišču niso prijavi-
li.
Vodja oddelka odnosov z
javnostmi in tujino Sabina
Kolesa odgovarja: »Podatke
o hranilnih vlogah banka
hrani trajno, pravica do iz-
plačil iz hranilne vloge ne za-
stara. Z vlogo umrlega raz-
polagajo dediči na podlagi
pravnomočnega sklepa sodiš-
ča. Za izplačilo je poleg sklepa
potrebno predložiti hranilno
knjižico.«
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
CAFFE-TROPIC ŽALEC d.o.o.,
Savinjska cesta 87/a, 3310 ŽALEC
sprejme v redno delovno razmerje za določen čas enega leta z
možnostjo zaposlitve za nedoločen čas z 1-mesečnim posku-
snim delom:
1.	PRAŽARII.
-	IV. ali V. stopnja živilske ali podobne smeri (pekarstvo,
slaščičarstvo). Delovne izkušnje na enakih oz. podobnih
delih 1 leto;
2.	VOZNIK - viličarist
-	II. stopnja (končana osnovna šola in opravljen izpit za
viličarista. Poskusno delo 1 mesec, izpit B kategorije in
izpit za viličarista. Starost do 35 let.
Rok prijave 8 dni od dneva objave v časopisu s prilogami o
dokazovanju pogojev za zasedbo delovnega mesta na naslov:
CAFFE-TROPIC ŽALEC d.o.o.,
Savinjska cesta 87/a, 3310 ŽALEC.
Št. 13 - 9. januar 2003
14
S pesmijo v
drugo stoletje
Jožefo Regoršek iz Slovenskih Konjic, ki je v nedeljo dopolnila 100 let, vsi
kličejo orna
»Lepo je praznovati 100-
letnico. Med ljudmi, ki jih
imam najraje, v veseli druž-
bi, s pesmijo in smehom,«
je v kratkem premoru med
eno in drugo pesmijo zatr-
dila Jožefa Regoršek, ki so
jo v mlajših letih klicali Pep-
ca, sedaj pa ji tudi prijatelji
pravijo oma.
Na praznovanju, ki so ga
pripravili na domačiji Gol-
čerjevih (hčerka je poroče-
na Golčer) v Malahorni, ni
bilo časa za boleče spomine.
Pravzaprav jih oma Regoršek
sploh nima: »Če jemlješ živ-
ljenje z dobro voljo, če naj-
deš čas za smeh in pesem, po-
tem ni nič pretežko.« Pa ji
življenje ni prizanašalo.
Rodila seje 5. januarja 1903
v Ratanski vasi nad Rogaško
Slatino kot druga od devetih
otrok v družini Zagoda. Ko
je njena mama kmalu po rojs-
tvu zadnjega otroka umrla,
je Pepca morala od doma za
kruhom. Sprejeli so jo v dru-
žini premožne sestrične v Ma-
riboru, od tam pa se je od-
pravila na svoje prvo službo-
vanje v Zagreb, nato v Du-
brovnik, pa spet v Maribor,
kjer je do upokojitve delala
kot tkalka. Želja, da bi po-
stala šivilja, se ji ni uresniči-
la. Tudi sreča družinskega
življenja je bila kratkotraj-
na. Poročila se je leta 1938,
že leta 1945 ji je vojna vzela
moža. Ostala je sama s hčer-
ko Eriko. Njena sreča, njena
izobrazba (postala je učite-
ljica), je bila cilj, ob kate-
rem so zbledele vse težave.
Potem sta prišla vnuk Bošt-
jan in vnukinja Mateja. Čas,
ki ga je njuna oma preživlja-
la v Mariboru, je bil vse kraj-
ši. Z njima, s hčerkino dru-
žino v Slovenskih Konjicah,
je bilo življenje prijetnejše,
bolj polno. Tudi tu je našla
nove prijatelje, z veseljem
popazila na njihove otroke
in krog tistih, ki so jo klicali
oma, se je širil in širil. Prava
Konjičanka pa je postala še-
le pred osmimi leti, ko je bi-
la zaradi zloma noge tudi pr-
vič po porodu v bolnišnici.
Zlom se je zacelil, a vseeno
ni mogla več skrbeti za vrt
ob hiši, ni mogla sama na pot
k ljudem, s katerimi se je ra-
da družila. Zdaj prihajajo k
njej. Na klepet, po dobro vo-
ljo. Oma Regoršek pa izko-
risti vsako ponujeno prilož-
nost za lepo pesem. Katera ji
je najljubša? »Ko pa so vse
tako lepe. Ja, danes mi je všeč
tista Le pijmo ga, zaužijmo
ga... Pa tista Jaz se ne bom
nikdar ženil., tudi ni slaba,
pa...«
Tako je s pesmijo na ustih
šla skozi trdo, skromno živ-
ljenje: »Saj je bilo marsikaj
težko, a nikoli preveč. Vesela
sem bila, da sem lahko dela-
la, da sem preživela sebe in
hčerko. Sedaj me osrečujeta
vnuka in pravnukinja Liza, na
obiske prihajajo prijatelji. Le-
po mi je.« Lepo, ker so jo skozi
življenje vodile delavnost,
skromnost, poštenje, dobro-
ta in vedrina. Ker jo imajo ra-
di njeni najbližji, ker še ved-
no povezuje brate in sestre
(najstarejša Mimi je septem-
bra dopolnila 101. leto in živi
v domu starejših v Šmarju pri
Jelšah) in številni prijatelji.
Kadar se v duhu umakne iz
sedanjosti, poletijo spomini
na krilih mladosti in včasih ji
je kar težko pristati na trdnih
tleh sedanjosti. A ko se ozre
okoli sebe in vidi tiste, za ka-
tere je živela, se vedrina po-
vrne v kljub starosti mlado-
sten obraz. In ji verjamemo,
da je lepo slaviti stoti rojstni
dan.
Še na mnoga zdrava leta!
MILENA B. POKLIČ
Sto nageljnov za sto let.
Slavljenka med 94-letnim bratom Šanijem Zagodo, pravnukinjo Lizo In hčerko Eriko Golčer.
Po poteh
Pohorskega
bataljona
V soboto, 11. januarja,
bosta Planinsko društvo
Zreče in Občina Zreče pri-
pravila že 25. pohod po
poteh Pohorskega bata-
ljona.
Odhod avtobusov bo od
8.	ure dalje izpred parki-
rišča pred gasilskim do-
mom v Zrečah, s Kota pa
od 13. ure dalje. Začetek
pohoda s Peska bo med
9.	in 10. uro, hoje pa je
za 4 do 5 ur. Zaključna
prireditev bo v športni
dvorani pri Osnovni šoli
Zreče.
MBP
Težko pričakovana stavba
Na Frankolovem gradijo težko pričako-
vani večnamenski objekt, s srednjeveli-
ko samopostrežbo, pošto in bifejem, po vsej
verjetnosti pa še s prostori krajevne skup-
nosti ter dvorano za prireditve.
Trgovska ponudba na Frankolovem je tre-
nutno namreč zelo šibka, zato se je družba
Mercator Ljubljana odločila za tristo kvadrat-
nih metrov veliko samopostrežbo. Franko-
lovčani so prav tako nezadovoljni z obstoje-
čimi prostori pošte, ki so preutesnjeni, v no-
vem objektu pa bo drugače.
Soinvestitorja Mercator in Pošta Slove-
nije se trenutno pogovarjata z Občino Voj-
nik o tem, da bi bili v objektu tudi prosto-
ri sedeža krajevne skupnosti ter dvorana.
Ob zgradbi, ki obsega skoraj 600 kvadrat-
nih metrov površin, bo seveda tudi parki-
rišče za šestdeset avtomobilov.
Z gradnjo objekta so začeli šele septem-
bra, saj se je zavlekla zaradi pridobivanja
gradbenega dovoljenja. Zdaj poteka po
načrtu, tako da je otvoritev predvidena za
marec. Delavci Vegrada so v predpraznič-
nih dneh vgrajevali stavbno pohištvo, do-
končali notranja dela ter opravljali različ-
na instalacijska dela.
BJ
Obnova cerkve
ustavljena
Gradbeni odri ob cerk-
vi sv. Florjana v Vojniku,
najstarejši od štirih v tem
naselju, že nekaj časa sa-
mevajo. Obnova podruž-
nične cerkve, ki je tik nad
starinskim jedrom Vojni-
ka, je namreč ustavljena.
V cerkvi, ki je razglaše-
na za kulturni spomenik pr-
vega reda, so predlani ob-
novili celoten zvonik, v letu
2002 pa še celotno ostreš-
je cerkve, ki so jo tudi na
novo prekrili. Vrednost do-
slej opravljenih del, ki so
jih omogočili darovi ver-
nikov, znaša 8 milijonov
tolarjev.
Med obnovo so našli na
fasadi starodavne cerkve
izjemno poslikavo, ki pa
je resno zapletla nadaljnja
dela. Tako je zavod za kul-
turno dediščino zahteval
da obstoječi omet odstra
nijo plast za plastjo, nate
pa sanirajo ter restavrira
jo. Takšen postopek bi sta
več kot 4 milijone tolarjev
več kot 8 milijonov pa š«
sanacija temeljev in opor
nikov. Izkazalo se je na
mreč, da je izjemni kultur
ni spomenik ogrožen v sa
mih temeljih.
V župniji Vojnik pravijo
da je to zanjo bistveno pre
velik finančni zalogaj. Ta-
ko zdaj računajo na pomoi
ministrstva za kuhuro, pr
čemer bo posredovala ob
činska uprava.
Bi
Dela na gradbišču večnamenskega objekta na Frankolovem potekajo kljub neugodnemu vremenu po načrtu.
Št. 2 - 9. januar 2003
KULTURA
15
Gledališki dvojček v Celju
Troilus in Kresida ali kako ljubezen preseže sovraštvo
Po dolgih letih in uspe-
lih predstavah, bodisi
)t režiser bodisi kot av-
r tekstov, se med ansam-
t\ Slovenskega Ijudske-
a gledališča Celje znova
rača režiser in redni pro-
sor na ljubljanski igral-
li akademiji Dušan Jo-
inovič s prekaljeno in
•everjeno ekipo sodelav-
jv. Danes (v četrtek) zve-
jr bodo tako v celjskem
edališču po napornem in
Btvarjalnem delu dvignili
astor za četrto premiere
tej sezoni. To bo delo W.
hakespearja Troilus in
jesida.
Predstava bo zelo spekta-
ularna, napovedujejo v gle-
ališču. Trajala bo točno dve
ri - brez premora. V njej se
D izkristalizirala paleta igral-
skih likov in dosežkov, ki bo-
do rezultat skupinskega, tr-
dega dela.
Dušan Jovanovič je pred
leti dvignil celjsko gledališ-
če v slovenski in jugoslovan-
ski vrh (spomnimo se po-
stavitve čarovnice iz Zgor-
nje Davče in njegovih del Tu-
mor v glavi in Karamazovi).
»Bilo je to za časa upravni-
kovanja Bojana Štiha in
Igorja Lampreta«, se danes
celjskih odmevnih gledališ-
kih časov spominja Dušan
Jovanovič, »ko je bilo Ce-
lje avantgardna prestolnica
slovenskega teatra, nekate-
re od mojih najljubših pred-
stav so se zgodile prav v Ce-
lju.«
Bo tudi vaš »come back«
s Troilusom in Kresido, ki
je po vaše »dvojček« Sha-
kespearjeve tragedije Ro-
meo in Julija, tako uspešen?
Obe predstavi govorita o
sovraštvu in ljubezni. V Ro-
meu in Juliji, ki sem jo to
sezono postavil v ljubljanski
Drami, se spopadata dve so-
vražni družini, v Troilusu in
Kresidi pa dve sovražni dr-
žavi: Troja in tedanja Grčija
v imperialni vojni. A po pr-
votnem načrtu je v obeh igrah
ljubezen, ki presega sovraš-
tvo. Pri postavitvi obeh iger
sem našel povezavo, zato ju
imenujem »gledališka dvojč-
ka«. Pri obeh sem enako uži-
val.
Tudi celjski ansambel
(nastopa domala ves umet-
niški zbor) je razdeljen v
dva dela. Dve enoti, kot pra-
vite.
Res je. Tu je ekipa starej-
ših igralcev, mojih kolegov
in sošolcev iz akademije, in
mlajših, mojih učencev na
akademiji. Tako se na nek
način povezujejo gledališke
generacije v neko novo ce-
loto, v ansambel, ki je ves
čas zelo požrtvovalno in tr-
do delal in ki ga ocenjujem
za zelo sposobnega. Ta pred-
stava je fizično, v gibih, ze-
lo zahtevna in igralci pripo-
vedujejo, kako so v času štu-
dija izgubili nekaj kilogra-
mov.
Vrhunsko ekipo prever-
jenih sodelavcev, s kateri-
mi ste ustvarili nekaj od-
mevnih predstav, ste pripe-
ljali s seboj v Celje...
To je mlada, obetavna sce-
nografka Jasna Vastl, Drago
Ivanuša je imeniten skladatelj,
ki dela scensko glasbo za fil-
me in gledališča. Kostume je
zasnovala znamenita kostu-
mografka Bianka Ursulov, z
izjemnim občutkom za bar-
ve, kompozicijo, modo; ob-
Nastopili bodo: Igor San-
cin, Miha Nemec, David Čeh
(Troilus), Rastko Krošl, Bo-
jan Umek, Borut Alujevič,
Miro Podjed, Zvone Agrež,
Primož Ranik, Mario Šelih,
Tarek Rashid, Stane Potisk,
Drago Kastelic, Uroš Potoč-
nik, Renato Jenček, Dami-
jan Trbovc, Igor Žužek, Ti-
na Gorenjak, Barbara Vido-
vič, Neva Fajs in Manca
Ogorevc (Kresida).
likovalka velikega razreda. Tu
je tudi Deneš Debrej, koreo-
graf, plesalec, igralec, »star
gledališki maček«, s katerim
sva delala skupaj že v Suboti-
ci pred mnogimi leti in zdaj,
v kratkem času, že drugič.
MATEJA PODJED
Foto: ANDREJ KRIŽ
Dušan Jovanovič
Muzikava tudi v Celju
Brez starostnih omejitev do glasbenega znanja v novi glasbeni šoli
Pod streho Plesnega £o-
Bma bo odslej v sožitju z
^bom, gledališkimi delav-
icami in drugimi oblika-
li ponudbe kulturnih pri-
pditev za glasbeno nadar-
•ne in glasbenega izobra-
evanja željne zaživela tu-
I Muzikava.
I Muzikava iz Ljubljane se je
bdala na pot kot zavod za
lasbeno kulturo in izobraže-
anje. V Celju je našla sogo-
Dmika v Plesnem forumu Ce-
e, kjer so decembra lani od-
rli sodoben glasbeni center.
Sicer pa gre, kot razlaga
den od snovateljev progra-
la Muzikave, Janez Hostnik,
i moderno glasbeno šolo, ki
i je edina pri nas pridobila
mednarodno licenco za izva-
janje pouka po programih
Modern music school in Los
Angeles Music Academy
prep. School. Zato se tudi in-
štrumentarij precej razlikuje
od klasičnih glasbenih šol, pra-
vi Janez Hostnik. Program za-
jema poučevanje električne in
bas kitare, bobnov, klaviatur
in solo petja. Še posebej so
ponosni na šolo za snemalce,
ki je v štirih letih izšolala skoraj
sto novih tonskih delavcev iz
vse Slovenije.
Muzikava bo tudi v Celju
opremila prostor z manjšim
profesionalnim zvočnim stu-
diem, tako da bodo tudi v Ce-
lju strokovnjaki s posamez-
nih področij izvajali pouk za
asistente tonske tehnike. Stu-
dio bo na voljo tudi mladim
glasbenim talentom in učen-
cem celjske podružnice.
Vsi delujoči mentorji bo-
do morali prestati enoletno
dodatno izobraževanje ter
opraviti zahteven izpit pred
mednarodno komisijo za pri-
dobitev licence poučevanja
po mednarodnih programih.
Prakticirajo tudi, da bi bili
mentorji aktivni glasbeniki,
ki na svoje učence prenašajo
neprecenljive odrske izkuš-
nje. Pri Muzikavi so to Ma-
tej Mršnik (Laibach), Ma-
tej Hotko (Manhattan music
school), Ivan Rime (Rotter-
dam Music Academy), Franci
Zabukovec (Magnifico).
V Celju so odprli dva od-
delka. Kitaro bo učil Bošt-
jan Leben, znani slovenski
kitarist in komponist am-
bientalne glasbe, ter solo pet-
je, ki ga poučuje Darja Drob-
nič, nova zvezda popularne
glasbe.
Odziv je bil že na začetku
presenetljiv, so zadovoljni or-
ganizatorji. Na svoj račun bo-
do prišli ljubitelji glasbenih zvr-
sti, kot so pop, ročk, metal,
jazz, fussion, klasika, moder-
ne glasbene teorije in produk-
cijske šole. In kar je še poseb-
nost: vpis je mogoč brez sta-
rostnih omejitev skozi celo šol-
sko leto. Za pokušino je prva
ura pouka brezplačna.
MP
Ameriška častna
medalja Arpadu
Šalamonu
Upravni odbor urednikov Ameriškega biografskega
inštituta (American Biographical Institute) je za čast-
nega prejenmika prestižne Ameriške častne medalje 2002
imenoval uglednega likovnika iz Slovenskih Konjic,
Arpada Šalamona.
Kot so zapisali v obrazložitvi, ga je predlagal Mednarod-
ni odbor za raziskovanje na osnovi njegovih dosežkov in
prispevkov družbi. Ameriški biografski inštitut že 35 let
zbira in beleži podatke o dosežkih ljudi iz celega sveta, ki
jih tudi objavlja v knjigah Who's who. Le redki med njimi
pa so po oceni odbora urednikov dosegli tako veliko, da si
zaslužijo Ameriško častno medaljo. Arpadu Šalamonu jo
bodo podelili 17. januarja.
Vsestranskega likovnika, ki zadnja leta živi in ustvarja v
Slovenskih Konjicah, svet pozna predvsem kot grafika in
avtorja odličnih ekslibrisev. Za svoja dela je prejel že šte-
vilna priznanja, vse bolj pa se širi tudi krog držav, ki želijo
njegovo delo spoznati od blizu. Znan v Evropi postaja pre-
poznaven tudi na drugih kontinentih. Zadnji vabili za so-
delovanje na velikih mednarodnih razstavah sta prišli iz
Azarbejdžana in iz Kitajske.	MBP
Jaslice do svečnice
Po svetih treh kraljih so v
Pokrajinskem muzeju Celje
nameravali podreti jaslice
oziroma razstavo o jaslicah,
ki je zbudila toliko zanima-
nja med občinstvom, saj jo
je v štirih tednih videlo 1,900
ljudi. Zato so se v muzeju od-
ločili za podaljšanje razsta-
ve do svečnice, 2. februarja.
Jaslice je v Pokrajinskem
muzeju videlo veliko mladih
obiskovalcev, ki so v praznič-
nih dneh prihajali na orga-
niziran ogled s kočijo iz Prav-
ljične dežele.
Razstava je nastala v te-
snem sodelovanju s celjsko
opatijo in je predstavila ja-
slice, ki so v božičnem času
krasile cerkev svetega Dani-
jela in Marijino cerkev v Ce-
lju. Na ogled so nekatere zbir-
ke zelo starih jaslic, nareje-
nih iz različnih materialov in
različnih velikosti.
V naslednjih dneh pričaku-
jejo v stari grofiji Pokrajin-
skega muzeja Celje še veliko
obiskovalcev. Že zdaj pa je
število obiskovalcev preseglo
vsa pričakovanja in ga v mu-
zeju ocenjujejo za rekordno,
pravi kustos razstave, mag.
Vladimir Šlibar.	MP
Št. 15 - 9. januar 2003
16
FOTOREPORTAZA
- -L - # ■ ■	-
"Končno zima,
kotsešika
Sneženje omogočilo smuko tudi na nižje ležečih smučiščih
Ponedeljkovo in torkovo snež
je pobelilo tudi priljubljena nižje
žeča smučišča, ki so še kako pornl
bna za popoldansko rekreacijo'
tudi denarnicam prijaznejša.
Zapadli sneg za ta smučišča sj
ni najprimernejši, saj je suh, p^
pa je na prav tako suho podlago, j
imajo upravljavci kar nekaj težS
teptanjem. Kjer je to mogoče, sij
magajo tudi z umetnim zasnežl
njem. Na Celjski koči, kjer so l|
dni po božiču zaradi odjuge prilfl
Ijeno smučišče Celjanov zaprli^
omogočili nočno smuko že-v toS
Po besedah vodje smučišča Jake 1
loga bodo, če bo vse po sreči, do ko
zasnežili tudi progo do Tovstega \
in tako že ta konec tedna omogo
tudi dopoldansko in popoldansi
smuko. »Imamo nekaj težav z vetrq
ki nam odnaša sneg, vendar je Q
ska koča kot iz pravljice, in sm
bo odlična,« je napovedal Prelog-
Celju najbližjem smučišču so ii
doslej 15 smučarskih dni, ki jih je i
bilo 1600 smučarjev, največ zani
nja je za nočno smuko.
Na smučišču Janina v Rogaški
tini negodujejo zaradi presuhega si
ga in pretople vode v zbiralniku, |
vse otežuje zasneževanje in še bolj ti
tanje smučišča. Pravijo pa, da bi^
danes smučišče moralo normalno
lovati. Če bo, bodo izpeljali že
športni dan osnovnošolcev.
Manj težav je v Logarski dolini, k
odjuga ni pobrala vsega snega. Si
čanje obljubljajo do konca tedna,)
red pa je že sankaška proga, prav t;
do sobote obljubljajo tudi urejene
vlačne tekaške proge. Na smučišču!
žekar že smučajo, smučišče pa šei
datno zasnežujejo. Imajo kakšnega
metra snega, kar bo dovolj za ka
vostno izvedbo šol v naravi, ki so i
povedane vse do konca meseca.
Tudi v Libojah so že v torek pop
dan smučišče teptali in za konec
na obljubljajo imenitno smuko. Zae
krat čakajo le še v Preboldu, kjer
bojijo, da bi prehitra odjuga v ne
urah izničila trud ljubiteljskih šp
nih delavcev.	j
BS, Foto: G. KA'
Št. 16 - 9. januar 2003
INITdREPORTAŽA
17
Št. 17 - 9. januar 2003
18
ŠPORT
Zmaga Laščanov,
poraz Nemcev
Srhljivka v Treh lilijah le za dobre živce
Pred zadnjim krogom skupine B Ule-
bovega pokala so laški košarkarji bliž-
je četrtemu mestu kot Opel Skyliners,
Imajo namreč zmago več, obe moštvi
pa bosta v zadnjem krogu gostovali.
Če bi ekipi iz Frankfurta (pridružil se
ji bo Kanad&n Dave Thomas) uspel pod-
vig v Rosetu, Laščani pa bi izgubili pri
vodilni ekipi Železniku, bi slednji iz-
padli iz nadaljnjega tekmovanja, sicer
pa bi se ob pričakovanih izidih v osmini
finala pomerili s francoskim Graveline-
som iz Dunkerquea, morda pa tudi s Snai-
derom iz Vidma.
Pivovarna Laško - Roseto 79:77
(21:23, 37:39, 59:58); Weaks 22, Pa-
vič 18, Dojčin 14, Kobale 8, Kuqo, Ra-
dunovič 6, Miletič 3, Brolih, Popovič
1. Pamesa - Opel Skyliners 94:66, Oo-
stende - Železnik 77:83. Železnik 8-1,
Pamesa 7-2, Roseto, Pivovarna Laš-
ko 4-5, Opel Skyliners 3-6, Oostende
1-8.
Žal so zasnežene in deloma polede-
nele ceste preprečile večji obisk Treh
lilij, kajti obračun je bil zelo pomem-
ben in kot se takšnim spodobi, ob kon-
cu sila razburljiv. Laško je dobro minu-
to pred koncem vodilo za 4 točke, a pred-
nost tudi zapravilo. Kenyan Weaks je
zadel za 78:76, nato pa napravil peto
osebno napako. Marko Milič je 8 se-
kund pred sireno na srečo zadel le prvi
prosti met, tri sekunde kasneje pa je bi-
la nad Primožem Brolihom storjena neš-
portna osebna napaka, a je tudi on za-
del le en prosti met. Po izvajanju s sre-
dine (0.05) je Vladimir Popovič slabo
podal, Daniel Callahan pa je poskusil
z metom za tri točke, a neuspešno, v
zadnjem trenutku pa sta se pod laškim
obročem zapletla Milič in Fajardo. Tre-
ner Roseta Phil Melillo je zaradi dom-
nevne osebne napake Radunoviča nad
Callahanom zaman norel proti sodni-
kom na parketu. Strateg Laščanov Pre-
drag Kruščič pa je počasi pripovedo-
val: »Čeprav je trenutno tretjeuvrščeno
moštvo italijanskega prvenstva bilo brez
odličnih strelcev Rannikka in Radoše-
viča, je naša zmaga veliko preseneče-
nje. Zdaj je namreč v njihovih vrstah
izjemni Američan Rodney Monroe.
ZmedU smo jih s consko obrambo, kar
nam je omogočilo pot do uspeha.«
DEAN ŠUSTER
VVeaksu proti Giboni ni šlo najbolje, nato pa je
soigralce popeljal do zmag proti Zagrebu in
Rosetu.
DigI štartal z zmago
• Zelo uspešen je bil prvi po-
novoletni krog v obeh naj-
močnejših ligah, kjer igrajo
klubi iz Celjskega. Tri zma-
ge v štirih srečanjih je bera,
kakršno bi si lahko želeli v
vsakem krogu.
Vse štiri ekipe, ki igrajo v 1.
A SKL so še vedno v boju za
ligo za prvaka.
Pokal je bil
dober trening
Laščani so najprej v zaosta-
lem srečanju pokala Spar vi-
soko premagali v Zagorju do-
mačine s kar 47-timi točkami
razlike, to pa je bil očitno do-
ber trening pred nadaljevanjem
sezone v Goodyear ligi. Proti
Zagrebu so namreč Laščani odi-
grali eno boljših srečanj, »mrav-
ljam« iz predmestja glavnega
mesta Hrvaške pa so se uspeli
revanširati za tesen poraz v pr-
vem delu prvenstva. Ključna je
bila tretja četrtina, v kateri so
pivovarji prišli do 9 točk pred-
nosti, kar je bilo dovolj za za-
nesljivo zmago, ki pomeni pri-
ključek s sredino lestvice, pa
tudi povrnitev samozaupanja
pred ključnim srečanjem Ule-
bovega pokala proti Rosetu. V
srečanju z Zagrebom je ponov-
no blestel Kenyan Weaks, ki
je dosegel 27 točk, zelo dober
pa je bil tokrat Smiljan Pavič
(18). Laščane čaka v Goodyear
ligi v soboto srečanje v Saraje-
vu, kjer bi si lahko priigrali še-
sto zmago v sezoni.
Igralec kroga: Jasmin
Čatovič (Hopsi). Peterka
kroga: Čatovič (Hopsi),
Weaks (Pivovarna Laško),
Sivka (Rogla), Čovič (Hop-
si), Pavič (Pivovarna Laš-
ko). Trener kroga: Matjaž
Tovornik (Hopsi).
Tovornik
uspešno sedel
na klop
Potem ko je klop Hopsov
pred novim letom zapustil tre-
ner Ranko Mandič, so po
pričakovanjih na njo na Pol-
zeli »posadili« kapetana Mat-
jaža Tovornika - Digla, ki je
več ket uspešno štartal kot tre-
ner v prvi ligi (izkušnje si je
nabiral pred tremi sezonami
z vodenjem Prebolda v drugi
ligi). Čeprav je prvi strelec
Hopsov v srečanju proti Dom-
žalam igral le dobri dve mi-
nuti in to dan po svojem 43.
rojstnem dnevu, pa je s klopi
odlično vodil svoje varovan-
ce in soigralce, ki so presene-
tili z zmago proti Heliosu. Si-
jajen je bil Jasmin Čatovič,
ki je ob 68-odstotnem metu
dosegel kar 35 točk, ob tem
pa zbral še pet skokov, svoje
pa je pokazal tudi Jadranko
Čovič z 19 točkami in deseti-
mi skoki. Sicer pa so Polze-
lani v odličnem vzdušju v dvo-
rani vodili že preko 20 točk
in prikazali daleč najboljšo
igro sezone, na veselje vseh
tistih, ki so se odločili za tre-
nerja postaviti prav Digla, ki
po lastnih besedah ostaja na
klopi le dva tedna, torej skupno
štiri kroge. Če bo rezultat us-
pešen, bo Digl ostal na klopi
Hopsov (to je novo ime. Sa-
vinjski so namreč izbrisali iz
imena) vse do konca sezone.
Pogrešajo
Kafota
Uspešna je bila tudi Rogla,
ki je doma z lahkoto ugnala
»bankirje« iz Zasavja. Ze po
polčasu je bilo +\4 za Zreča-
ne, večji del srečanja pa se je
boj bil pod obema obročema.
kjer pa so domačini bili us-
pešnejši, največ po zaslugi
Boštjana Sivke (18 točk -
62%, 6 skokov) in Martina
Mihajloviča (17 - 87%, 5).
Edina neuspešna ekipa z na-
šega konca je bil tokrat Al-
pos Kemoplast, ki je doma iz-
gubil z ljubljanskim Birokra-
tom. Precej okrepljeni Ljub-
ljančani so znali v zadnji če-
trtini izkoristiti več razpolo-
ženih igralcev ter daljšo klop,
medtem ko so domačinom
pošle moči. Nerazumljivo hi-
tro metanje trojk v drugem
delu (met za tri 2:16) in bis-
tveno slabši skok (27:37) je
botrovalo tretjemu zapored-
nemu prvenstvenemu porazu
Šentjurčanov. To je tudi tret-
ji poraz sezone v Hruševcu,
ki pomeni bistveno zmanjša-
nje možnosti za igranje v ligi
za prvaka. Za peto mesto bo
namreč po napovedih potreb-
no doseči vsaj deset zmag, kar
pa v preostalih osmih krogih
ne bo lahka naloga za Šent-
jurčane (manjka še pet zmag),
ki bi, to se lepo vidi ob poš-
kodbi Huseina Kahvedžiča
(pričakujejo ga šele konec tega
meseca), nujno potrebovaU
vsaj enega visokega igralca
pod košem, o čemer pa v Šent-
jurju vsaj zaenkrat še ne raz-
mišljajo.
V naslednjem krogu bodo
Šentjurčani prosti, preostali
trije pa bodo gostovali: Pol-
zelani v Sežani, Zrečani v
Domžalah, Šoštanjčani pa v
Kranju.
JANEZ TERBOVC
Foto: ALEKS ŠTERN
Damjan Novakovič (levo) in Boštjan Kočar sta se borila na vso moč, a
so Ljubljančani zasluženo slavili.
P|A KRATKO
Helenina izjemna forma
Fuensalida, San Giorgio: Evropska prvakinja v krosu He-
lena Javornik je tudi novo sezono pričela z zmago. Tokrat je
nastopila na 37 krosu Evropske atletske zveze v Španiji^
kjer je 6,5 km dolgo progo pretekla v času 21 minut in Ij
sekund. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili kenijski
tekačici Lea Malot in Selina Kosgei. Članica AK Zreče j"
zmagala tudi na 47. krosu Am Taccio v italijanskem kraju
San Giorgio, na katerem je bila lani najboljša Britanka Pau'
la Radcliffe, svetovna prvakinja v krosu. Javornikova (21:23)
je na šest kilometrov premagala Kenijki Ziolo Kibiwott in
Vivian Cherout (21:44). Zmago si je priborila s silovitini'
finišem v zadnjih 200 metrih, ko je za dve sekundi prema'
gala Kibiwottovo. Čeprav Javornikovo še naprej vabijo na
krose in je v odlični formi, pa si bo privoščila nekaj dni
počitka, potem pa bo začela s pripravami na SP v krosu, v
dvoranah pa tokrat ne bo tekmovala.
Jed in Srebot za selekcijo
Rogla: Člani smučarskega kluba Unior Celje Simon Jed,
Denis Srebot, Tomaž Valečič in Patricija Mastnak so kot
novinci v mladinski kategoriji že osvojili prve točke na FlS
tekmah v Italiji in na Rogli. Tudi najmlajši smučarji so do-'
bro začeli sezono. Na zadnji regijski tekmi, ki jo je organi^
ziral celjski klub na Rogli, so Ana Michelle Stipič, Jošt Fun-'
tek in Anže Seničar osvojili tretja mesta v svojih kategorij
jah, Mišel Žerak pa je na Kopah zmagal med cicibani. Si^
mon Jed in Denis Srebot sta trenutno na pripravah s sloven-
sko mladinsko reprezentanco, kjer si bosta skušala zagoto^
viti mesto za nastop na olimpijskih igrah mladih na Bleda'
Živkovima prstan in ura
Velenje: Na 17. novoletnem teku v Podkraju sta bila zno-
va najhitrejša Anica in Romeo Živko, kar je bila njuna že
četrta zmaga. Po različnih kategorijah so zmagali tudi Vid
Jerčič, Maša Denonik, Lojzka Felicijan iz Velenja in Maruša'
Berlot iz Podkraja. Med člani do 59 let je bil tretji Celjan
Maks Klemen.
Novi Grahkovi akrobati
Salzburg: Celjski deskar na snegu Matevž Petek je odlič-
no nastopil na tretji letošnji tekmi za svetovni pokal v disci-|
plini Big Air. Na nočni tekmi nedaleč od centra Salzburga
je 20-letni član Freestyle kluba Celje v spremstvu trenerja'
Francija Grahka osvojil osmo mesto in tako dosegel svojo'
doslej najboljšo uvrstitev v najmočnejši konkurenci. Petek'
je bil edini slovenski finalist, saj so ostali obtičali že v kva-'
lifikacijah.
Lanski zmagovalci drugi
Pariz: Mladinci rokometnega kluba Celje Pivovarna Laš-,
ko so s tremi zmagami in enim porazom osvojili drugo me-
sto na novoletnem turnirju. Od mladih Celjanov, ki so na-
stopili v povprečju z leto mlajšimi igralci od nasprotnikov,'
so bili boljši le zmagovalci turnirja, rokometaši Ivryja (19:24).^
Celjani pa so v Franciji ugnaU Chambery (25:23), Montpel-|
liere (29:18) in portugalsko Brago (27:17). Med posamez-^
niki je bil Aljoša Rezar s 44-odstotki ohranjenih strelov^
drugi vratar turnirja, Nenad Bilbija pa z 20 zadetki drugi
strelec turnirja.
Neusmiljene do kegljev
Celje: Po štirih nastopih so mladinske ekipne prvakinje^
postale kegljavke Miroteksa v postavi Barbara Fidel, Zorica
Gluvič, Sabina Koljič, Rada Savič in Dobrila Vučenovič.'
Druga ekipa Miroteksa je osvojila tretje mesto. Fidelova in
Koljičeva sta zmagali med kadetinjami v tandem dvojicah,j
tretji pa sta bili Rada in Nada Savič. V mesecu maju bo vj
Augsburgu mladinsko SP, med osmerico pa bo selektor La-^
do Gobec na podlagi dosedanjih kvalifikacijskih tekem ver-,
jetno uvrstil štiri svoje klubske varovanke. JK
PANORAMA
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
13. krog: Pivovarna Laš-
ko - Zagreb 92:84 (65:56,
40:38, 20:15); Weaks TJ, Pa-
vič 18, Miletič 12, Raduno-
vič II, Kuqo 10, Dojčin 7,
Brolih 5, Popovič 2. Vrstni
red: Maccabi, Union Olim-
pija, Krka, Zadar 22, Crvena
zvezda, Zagreb 20, Gibona
19, Široki brijeg. Pivovarna
Laško 18, Split, Borac 17, Bo-
sna 14.
1. SKL - moški
13. krog: A/pos Kemo-
plast - Birokrat 82:92
(66:61, 50:45, 25:25); No-
vakovič 27, Kočar 15, Jova-
novič 12, Petrovič 10, No-,
vak 9, A. Maček 4, Ribežl^
3, Čebular 2. Savinjski Hopsi^
- Helios 99:84 (77:55,'
47:38, 25:16); Čatovič 35,'
Čovič 19, Gržina 13, Kadič
10, Gizej 9, Skok 5, God-
ler, Arčan 4. Rogla - Zagor-
je 82:65 (62:50, 43:29,
20:12); Sivka 18, Mihajlo-
vič 17, Meško, Dundovič H.
Zinrajh 7, Benič 6, Strnad,
Starovasnik 5, Hohler 2-
Vrstni red: Geoplin Slovan
23, Koper 21, Helios 20, Ro-
gla 19, Savinjski Hopsi, Al-
pos Kemoplast, Kraški zidar
17, Elektra 16, Zagorje, Bi-
rokrat, Triglav 15.
Št. 18 - 9. januar 2003
ŠPORT
19
Publikum za
drugi naslov
Mali nogomet na umetni travi - Dare Vršič podpisal
zvestobo vnaprej - Konec meseca v Poreč
Na praznik svetih treh
kraljev so na kratki novi-
narski konferenci CMC
Publikuma imeli besedo
kralji Skalne kleti: predsed-
nik Marjan Vengust, direk-
tor Darko Klarič in trener
Marijan Pušnik. Še v mal-
ce prazničnem vzdušju so
sporočili zanimivo novico,
ki je že precej časa visela v
zraku. V naslednji sezoni
in potem še v treh bo v ru-
meno-modrem dresu igral
Dare Vršič.
18-letni vezist iz Apač je
pozornost strokovnjakov
vzbudil z zelo dobrimi pred-
stavami v dresu Mure v ligi
Simobil. Njegove dolge lase
je bilo moč opaziti po vsem
igrišču, saj mu nenehno te-
kanje ne povzroča težav. To
pa je seveda eden od pogo-
jev za sito Publikumovega se-
lekcioniranja.
Pogodba v
trezorju
Vršič bo spomladi še na-
stopal za Muro. »Podpisal ni
predpogodbe, temveč pogod-
bo. Glede pravne podlage sta
pravilnike preštudirala To-
maž Ambrožič in Ambrož
Krajnc. Vršič bo naš član po-
stal 1. julija. Kot Se spodo-
bi, sem o tem obvestil direk-
torja Mure Ervina Kerčmar-
ja. Če bodo v Murski Soboti
želeli, da jih Vršič zapusti
že sedaj, smo pripravljeni ta-
koj plačati odškodnino. Si-
cer pa upam, da bo fant srč-
no zaigral proti nam v prvens-
tvu, da bi nam zabil tri go-
le,« je Darko Klarič opisal
»prekmursko« zgodbo. Na-
to je nadaljeval: »Priznam,
da sem bil jezen, ko Domen
Beršnjak najprej pred letom
dni, nato pa pred pol leta ni
želel podpisati nove pogod-
be. Ponujamo mu le štirilet-
no. Obvestil sem ga, da mo-
ra opraviti testiranja, če bi
morebiti kasneje prišli do
dogovora. Kapetan Sebastjan
Gobec ima nekaj tujih po-
nudb, a jih ustrezno tehta.
Povabilo ruskega prvoliga-
ša za preizkušnjo v Kuvajtu
je odklonil. Mi si želimo, da
bi ostal pri nas. Božiček in
dedek Mraz nas nista obda-
rila, zato bomo še nadalje
poslovali preudarno in gos-
podarno. Z naslovom prva-
ka se ne obremenjujemo,
obenem pa bomo naredili
vse, kar je v naših močeh,
da se prebijemo v evropski
pokal.» Trener Drago Ko-
stanjšek in CMC Publikum
sta prekinila sodelovanje.
Nogomet v
Golovcu
Marjan Vengust je napo-
vedal gradnjo tribune na no-
vem stadionu po predvide-
nem načrtu, če jo le ne bo
zagodlo vreme s prenizkimi
temperaturami. Dogodivšči-
ne iz obiska v Beogradu je
pripovedoval Marijan Pu-
šnik, ki po »totalnem remon-
tu« svoje notranjosti v bolni-
šnici, vztraja pri zelenjavi in
sadju. Vidno spočit znova iz-
žareva silno energijo. Svoje
varovance posebej ne bo pri-
pravljal na nedeljski turnir.
Polfinalni tekmec bo Koro-
tan, velenjski Rudar pa se bo
za finale pomeril z Ljublja-
no.
Celjani so bili lani tretji v
Mariboru, predlani pa malo-
nogometni prvaki v Kopru.
Prvič se bo igralo na umetni
travi, prvi korak za noviteto
je storil predsednik Združe-
nja prvoligašev Brane Flor-
janič. Sodila bosta Raden-
ko Mijatovič in Boris Gra-
bar, delegat na turnirju pa bo
Celjan Jože Rajh. Finalni
obračun bo trajal 50 minut,
predhodni pa 10 minut manj.
Dan kasneje bo Publikum za-
čel skupne priprave, ki jih bo
popestril z bivanjem v Pore-
ču (27.-31. januarja, 16.-23.
februarja).
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
»Gobi« (pogodbeno je vezan do junija 2004) bo v nedeljo skupaj s
soigralci skušal do pol milijona tolarjev.
Odmrzniti -5!
Žalske rokometašice doživele (pre)visok poraz v Osijeku
s 24:19 - Odločilni obračun v soboto ob 20. uri
Osmina finala pokala
Evropske rokometne zveze
zagotovo še ni izgubljena,
čeprav je zaostanek precej-
šen. Osiječanke so bile bolj-
še tekmice, Žalčanke pa so
s predstavo zadovoljile tre-
nerja Igorja Razgorja.
Še več, športni direktor Iz-
tok Ščurek meni, da bi ob
ponovitvi predstave iz Slavo-
nije in sojenju, kot so ga ime-
le nasprotnice v svoji dvora-
ni, Žalčanke zmogle preobrat.
Pot do popolnega zasuka na-
poveduje strateg Žalčank: »Po
povratku razmišljamo in de-
lamo na tem, da bi jim uspe-
šno vrnili. Vsekakor ne bo-
mo brezglavo lovili zaostan-
ka že v prvih minutah. Raz-
lika s prve tekme bi morala
biti manjša. 40 sekund pred
koncem smo se v minuti od-
mora dogovorili za napadal-
no akcijo in Nina Potočnik
jo je uspešno zaključila, ven-
dar sta vmes posegla sodni-
ka in dosodila korake. Na-
mesto 23:20 je bilo na sema-
forju čez nekaj trenutkov
24:19, saj so domačinke iz-
koristile protinapad. A pu-
stimo sojenje ob strani. V 1.
polčasu smo vodili z 11:9,
dve izključitvi Potočnikove
pa sta botrovali zasuku in Osi-
jek je ob polčasu imel pred-
nost treh golov, 15:12. Vra-
tarki Tanja Kočevar in Maja
Grudnik sta zbrali 14
obramb, kar je soliden do-
sežek, a prenizek za naš us-
peh. Hrvatice so fizično moč-
nejše, kar nam je povzroča-
lo precej težav. Rezerv nima-
mo prav veliko, a v polni žalski
dvorani je možno vse!«
Tina Randl in Danijela Sa-
vič sta dosegli po 5 golov. Je-
lena Agafonova in Lidija
Krajnc po 3, Nina Potočnik
2 in Dejana Stevanovič 1. V
soboto zvečer bo sodil par iz
Bosne in Hercegovine Jovič
- Hasič, delegat pa bo Jugo-
slovan Vermezovič.
DEAN ŠUSTER
Foto: TONE TAVČAR
Nina Potočnik, najboljša strelka
Žalčank v DR s 54 goli.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK 10. 1.
KOŠARKA
Trocal liga, 13. krog, Celje:
Merkur - Montmontaža (20).
SOBOTAH.!.
■■■■■■■MaanaBBnMntpaBaBnBaaaaHB
KOŠARKA
Goodyear liga, 14. krog, Sa-
rajevo: Bosna - Pivovarna Laš-
ko.
L SKL - moški, 14. krog:
Domžale: Helios - Rogla, Kranj:
Triglav - Elektra, Sežana: Kraš-
ki zidar - Savinjski Hopsi.
ROKOMET
Pokal EHF, šestnajstina fi-
nala, druga tekma, Žalec: Ža-
lec - Sonic Osijek (20).
VATERPOLO
1. DL, 6. krog, Celje: Po-
sejdon - Branik (20).
NEDEUA 12. 1.
MALI NOGOMET
NA ODBOJ
Finahii turnir, Celje: CMC
Publikum - Relax Korotan (13),
Rudar - Ljubljana (13.50). Za
3. mesto (15.30), finale
(16.35).
KOŠARKA
Trocal liga, 14. krog, Wels:
Wels - Merkur.
TOREK 14. 1.
KOŠARKA
Pokal Uleb, 10. krog, Beo-
grad: Železnik - Pivovarna
Laško.
Št. 19 - 9. januar 2003
20
KRONIKA
Zaradi snega v jarek
Zima je presenetila le neprevidne voznike - Tovornjaki kljub prepovedi na cesti
v torek dopoldne je bilo
celjsko območje prekrito s
petnajstimi centimetri snega.
V tistih urah je bilo zato na
celjskih cestah kar 26 poli-
cijskih patrulj oziroma okrog
52 policistov. V slabi uri, ko
smo bili na zasneženi torek
del policijske ekipe, so se na
našem območju zgodile kar
štiri nezgode. K sreči je bila
zvita le pločevina.
Na izhodu iz avtoceste je
voznik osebnega avtomobila
nekaj minut pred enajsto uro
zapeljal v zaščitno ograjo, v
Kot je povedal Matej
Kranjc iz dežurne zimske
službe podjetja Vzrževanje
in obnova cest Celje, je v to-
rek na Celjskem zapadlo od
20 do 25 centimetrov sne-
ga. Skoraj za dvajset centi-
metrov več pa ga je bilo na
vzhodnem delu celjske re-
gije. Na cestah je bilo kar
88 plužnih enot (kamionov
s plugom, traktorji in spe-
cialna vozila Unimog) in 40
posipalcev, kar pomeni več
kot 150 delavcev. S čišče-
njem cest so začeli že ob dru-
gi uri ponoči, kar po Kranj-
čevem mnenju ni bilo pre-
pozno, kot so jim očitali ne-
kateri. Prednost pri čišče-
nju imajo regionalne in lo-
kalne ceste, šele nato mestne
ulice.
enakem času se je to pripeti-
lo tudi vozniku avtomobila na
avtocesti na Lopati. Pri celj-
ski vojašnici sta trčili dve
osebni vozili. Sneg je pome-
šal štrene tudi vozniku tovor-
nega vozila v kraju Studence
na cesti Arja vas-Velenje.
Skupno pa se je v torek
med šesto in štirinajsto uro
na Celjskem zgodilo štiri-
najst nesreč, v celem
dnevu pa 28. Že v zgod-
njih jutranjih urah pa sta
se v Celju in Šempetru poš-
kodovali peški. Ena celo
huje. Enodnevna statisti-
ka je pokazala, da je bil
najpogostejši vzrok za ne-
sreče neprilagojena hitrost
vožnje razmeram na ce-
stah.
Voznik je med vožnjo za-
peljal preveč blizu roba ce-
stišča, zato naj bi vozilo za-
neslo, nazadnje pa se je pre-
vrnilo na bok v bližji jarek,
smo izvedeli. K sreči nihče ni
bil ranjen, v jarek pa je sku-
paj z vozilom zletelo več kot
dvajset praznih plinskih je-
klenk. Promet je bil kar ne-
kaj časa oviran, zaradi nesre-
če in zaradi tovornih vozil, ki
niso upoštevali predpisa, da
vozila, ki so težja od sedmih
ton in pol, ne smejo na cesto
v takšnih razmerah. Franci
Klanjšek, inšpektor za pro-
met na PU Celje, jih je v času.
ko smo bili skupaj na terenu,
kar nekaj izločil iz prometa.
Snežne razmere in tempe-
rature pod ničlo pa očitno ni-
so motile voznika, ki je z av-
tomobilom z odprtimi okni
drvel proti Velenju. Na cesti
Arja vas - Velenje se pozimi
zgodi manj prometnih nesreč
s hudimi posledicami. »V
tem primeru je hitrost vozil
zaradi zimskih razmer manj-
ša, s tem pa so tudi posledi-
ce morebitne nesreče blaž-
je,« je razlagal Klanjšek, ki
je še dodal, da je težko govo-
riti o cestah, ki so v zimskih
razmerah še posebej nevar-
ne: »Vsaka cesta je nevarna.
Mogoče bi, denimo, nekoli-
ko izpostavili ceste proti hr-
vaški meji in večje promet-
nice v ožjem delu Celja, Deč-
kovo in Kersnikovo ulico ter
Mariborsko in Kidričevo ce-
sto.«
Prepričali smo se, da je
lahko nevarna tudi avtoce-
sta, ki je kljub dobri očišče-
nosti dokaj varljiva. Obilno
sneženje je onemogočalo
da bi kazalci v avtomobilu
pokazali hitrost, večjo koi
60 kilometrov na uro. Vsal
kilometer več in trenutek ne
pazljivosti bi lahko pome
nila nenaden zdrs po voziš
ču.
SIMONA ŠOLINK
Foto: ALEKS ŠTERl^
Ne bi smeli biti ne na cesti ne v jarku. Vozila nad sedem ton in pol in vozila za prevoz nevarnih snovi bi morala biti v snežnih razmerah, kakršne
so vladale v začetku tedna, na parkirišču.
MHlil KRJMICI
Kradli vozila
v Celju je bil v noči na
ponedeljek, 30. decembra,
s parkirnega prostora Uli-
ce mesta Grevenbroich,
ukraden osebni avto VW
Golf JXD, temno modre bar-
ve, registrskih številk CE
F7-064. V noči na soboto,
4. decembra, pa so neznanci
izpred stanovanjske hiše v
Vrbju ukradli moped Tomos
APN 6, rdeče barve, regi-
strske oznake CE Rl-882.
Policisti o tatvinah še ved-
no zbirajo informacije na
številki 113.
Odslej bo
zaklepal
Na silvestrovo je G. F. na
policiji prijavil, da je dan
prej pred več gostinskimi
lokali na območju Celja
parkiral svoj osebni avto-
mobil znamke VW Pasatt,
pri čemer ga ni zaklepal.
Kasneje je namreč ugoto-
vil, da mu je neznanec iz
vozila odnesel kuverto, v
kateri je bilo več kot šest-
sto tisoč tolarjev, pet čekov
in bančna kartica.
Silvestrski tat
Dobre štiri ure pred no-
vim letom je neznanec vlo-
mil v stanovanjsko hišo v
Belakovi ulici v Vojniku.
Najprej je pregledal in prei-
skal celo hišo, zatem pa je
vzel žensko denarnico z
dokumenti, plačilnimi kar-
ticami in manjšo vsoto go-
tovine. Po vsej verjetnosti
je nekaj minut kasneje tai-
sti vlomilec znova udaril v
Vojniku, tokrat v Škofleko-
vi ulici, kjer je v stanovanj-
ski hiši imel nekoliko manj
sreče, saj ga je pregnal last-
nik. V isti noči je bilo vlom-
ljeno še v hišo v Arclinu.
Vlomilec je preiskal vse
prostore v hiši, našel in od-
nesel pa je več kosov naki-
ta. Za gotovino, ki si jo je
pripravil, pa ga je prikraj-
šal lastnik, ki se je vrnil do-
mov in neznanca pregnal.
Kljub temu, da je tat mo-
ral nabrusiti pete prej, kot
je nameraval, je lastniku
povzročil za milijon tolar-
jev škode. Kljub temu ni
počival, saj je vlomil še v
hišo v Kašovi ulici v Vojni-
ku. Nasilno je moral od-
preti več oken in vrat, od-
šel pa je s skromnim ple-
nom, vrednim dva tisoča-
ka. Razočarani vlomilec je
v Kašovi ulici vlomil še en-
krat in sicer v drugo stano-
vanjsko hišo, ki jo je prav
tako pregledal, ker pa last-
nikov ni bilo doma, poli-
cisti zaenkrat še niso uspeli
ugotoviti, kaj je odnesel.
Praznične dni nista počivala
niti dva Mozirjana, ki sta v
novo leto stopila z vlomi v
grad Vrbovec v Nazarju, v
osnovno šolo in vrtec ter ne-
naseljeno stanovanjsko hišo
v Mozirju. V vseh treh vlo-
mih sta nakradla za okrog
dvesto tisoč tolarjev različ-
nih predmetov. Policisti so
ju izsledili in ovadili že v
petek dopoldne, nakrade-.
ne predmete pa so jima za-
segli.
Tat pohodnik
Celjski policisti preisku-
jejo več vlomov v osebna
vozila na širšem območju
Celja. Pred stanovanjsko
hišo v Pečovniku je nezna-
nec minuli vikend vlomil
v osebni avtomobil znam-
ke Citroen Berlingo in od-
nesel planinski nahrbtnik,
iz avtomobila Opel Astra,
ki je bil parkiran na Cesti
na Grad pa je odnesel tor-
bico z denarjem, dokumen-
ti in prenosnim telefonom.
Prizanesel ni niti avtomo-
bilu Honda Civic pred do-
mom Alme Karlin na Sve-
tini, od koder so izginili
športna torba, prenosni te-
lefon in denarnica z doku-
menti ter denarjem, niti vo-
zilu Subaru Legacy na ce-
sti od Pečovnika proti Celj-
ski koči. Iz njega je ukra-
del torbo, prenosni telefon,
denarnico z dokumenti in
palice za meritve sevanja.
Pika na i pa je bil ford es-
cort v bližini Celjske ko-
če. Njegov lastnik je ostal
brez torbe z denarnico, fo-
toaparata in digitalnega
multimetra.
Je šlo za požig?
Kriminalistična preiskava požara, ki je izbruhnil 27.
decembra na^objektu na sejmišču celjskega Golovca, še
vedno ni končana. Znano je, da je nastalo za okrog pet-
najst milijonov tolarjev škode, o natančnih vzrokih pa je
še prezgodaj govoriti, pravi direktor celjske policijske
uprave Edvard Mlačnik. Velika verjetnost pa je, da je bil
požar podtaknjen. Ker je bil objekt prazen in brez elek-
trike, ni možnosti samovžiga. Ali bo preiskava potrdila
sume, da gre za namerni požig, bo znano v prihodnjih
dneh.
PROMETNE NESREČA
Izgubila oblast
v nedeljo, 5. januarja, se je v prometni nesreči, ki se je
zgodila na zasneženi cesti v Zrečah, huje poškodovala 22-
letna voznica E. H. Omenjena je izgubila oblast nad vozi-
lom in trčila v drevo ob cesti. Istega dne se je pri trčenju
osebnega avtomobila in vprežnega kmečkega voza huje ra-
nil 73-letni vodnik le-tega. Do nesreče je prišlo v Bistrici ob
Sotli.
Padla na beton
Sobotna pustolovščina tro-
jice se je v stari nedograjeni
večnadstropni poslovni
zgradbi ob tovarni Konus v
Slovenskih Konjicah za mla-
doletno Velenjčanko konča-
la s hudimi telesnimi poš-
kodbami. Ko se je s prijate-
ljema v večernih urah povz-
pela v prvo nadstropje objek-
ta, se je za trenutek oddalji-
la od njiju in padla skozi ne-
zavarovano odprtino za dvi-
galo okrog deset metrov glo-
boko na betonska tla. Hudo
ranjeno mladoletnico so pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
em^E
•	Glede na to, da so mno|
vlomilci v novo leto na Celi
skem stopili delovno, saj j(
bilo skoraj deset vlomov, iii
glede na kanček vraževerno
sti, bi lahko rekli, da se obetJ
leto vlomov in pestrega deli
policistov. Potemtakem tudj
nam dela ne bo zmanjkalo.
•	Očitno so se modernizi
rali in v korak s časom stoj
pili tudi tatovi.Vedno več j(
namreč tatvin računalnikov
Vlomilci v avtomobile pa sc
združili prijetno s koristnim
in med planinski pohodoO
od Pečovnika do Celjske vlo
mili in okradli šest avtomo
bilov.
•	Pretekli teden je nežna
nec na enem izmed bencin
skih servisov na Celjskem
obračunal z videokamero
Snel jo je s kovinskega dro
ga in jo zmaličil do neraz
poznavnosti. Domnevamo,
da je nanjo stresel jezo, ke
ga je posnela, ko si je doto
čil bencin, plačati pa poza
bil...
Peljal čez nogo |
v sredo, 1. januarja, se je pred lokalom Bar Knez v^
Lučah zgodil nenavadni dogodek. Ob vozišču regionalne
ceste sta se prepirala in prerivala domačina R. V. in V. R^
Pri tem je 25-letni V. R. iztegnil nogo na vozišče regio-^
nalne ceste, po kateri je v tistem trenutku pripeljal do-
mačin S. B. ter slednjemu zapeljal z vozilom Čez nogo.j
V. R., ki je pri tem utrpel hudo telesno poškodbo, so
odpeljali v celjsko bolnišnico.	■■
Št. 20 - 9. januar 2003
FILM
21
Titanik še varen, toda...
Multikino je postavil nove mejnike za uspešnost filmov
v prejšnji številki smo se
pozabavali s statistiko gle-
danosti domačih filmov, to-
krat pa vam ponujamo vses-
plošni pregled gledanosti za
leto 2002. In da bi jasneje pri-
kazali vpliv otvoritve Planeta
Tuš na gledanost filmov, smo
dodali »desetletno« lestvico.
Leto, ki se je od spredaj in
zadaj pisalo enako, je nanjo
namreč prispevalo kar nekaj
novih klinov.
Titanik je sicer še vedno ne-
dosegljivo prvi na desetletni
lestvici, toda uspeh zadnjega
Jamesa Bonda se je srečal z
začetno zapeljivostjo novega
kino centra in tako - kljub te-
mu, da film ni ravno vrhunec
filmskega mojstrstva - je Umri
kdaj drugič v Celju videla ma-
la horda gledalcev Pa njegova
sezona sploh še ni mimo. Ti-
tanikovih 28.000 gledalcev je
verjetno vseeno nedosegljivih,
Bond pa vseeno nakazuje, da
bodo v Celju padali tudi do-
slej nedotakljivi...
Česar ne bo doživel Harry
Potterž. Ne glede na nove dvo-
rane na obrobju mesta se dru-
gi del sage o pubertetniških ča-
' rodejih blagajniško gledano ob-
|naša podobno kot prvi del. Šte-
vilo ^edalcev bo verjetno pre-
seglo mejo 14.000, toda Bon-
da ne bo doseglo... niti kdaj
.drugič. Moja obilna grška po-
' roka, ameriški speči film, pri
nas ni spal preveč dolgo. Prva
dva tedna je malce sanjaril, po-
tem pa se je odločil vztrajati
in prišel na zanj izjemno do-
brih 10.000 gledalcev Gospo-
dar prstanov je edini na tej les-
tvici, ki je v kinih v središču
mesta naredil korak preko ma-
gične meje 10.000. In nada-
ljevanje tega bo zares zanimi-
vo opazovati, v multikinu. Po
eni strani ne gre ravno za »najst-
niški« film, ti pa so ciljna pub-
lika Planeta... po drugi pa je
spektakel. In ravno drugi del
je še bolj spektakularen kot pr-
vi. Ne - tistih sanjskih Titani-
kovih 28.000 je znova težko
verjemih. Se pa znata Sauron
in Bond precej bosti. Konec
koncev imata oba dovoljenje
za ubijanje...
Naslednja dva filma sta prav-
zaprav precej - bodimo blagi
- povprečna, toda k njunemu
poletu je pomagala ravno pre-
drugačena gravitacija multiki-
na. Božiček 2 je poletel, kot v
središču mesta nikoli ne bi.
Znamenja pa so se obnašala
kot leteči krožnik z odklop-
ljeno kontrolo letenja. Možje
v črnem so bili nemočni: zanje
bi bil multikino idealno živ-
ljenjsko okolje, pa jih je uka-
nil čas. Napoved zaradi lepše-
ga: če bi Will Smith & co star-
tali v multikinu, jim gledals-
tva preko 10.000 ne bi ušlo.
Podobno je pri ostalih filmih
te lestvice. Jasno pa je posta-
lo, da bodo morali filmi v Ce-
lju za naziv blockbuster od-
slej preseči mejo 10.000 gle-
dalcev.
Pa še kratek skok tja, kamor
si tovrstni pregledi ponavadi
ne drznejo: med najmanj gle-
dane filme 2002. Shiner Mic-
haela Caina je bil na najbolj
nepravem mestu ob najbolj ne-
pravem času. Na sedmih pred-
stavah ga je pogledalo osem
ljudi. Roparska Mulca sta jo
odnesla malo bolje: na 13 pred-
stavah 37 gledalcev. Sledi Lif-
fovska Življenjska priložnost,
ki se ji ni odpovedalo le 38
gledalcev, potem pa smo že pri
pop polomijah: najstniških
100 deklet, Stallonejev rema-
ke Ubijte Carterja in nemški
zafrk na Karla Maya, Mani-
tujev čevelj, niso presegli 50
gledalcev. Koliko bosta mul-
tikino in artkino vplivala na
gledanost podobnih šmornov
ali avtorskih filmov, pa bomo
debatirali na koncu 2003...
PETER ZUPANC
Moja obilna grši(a poroka -fim, ki je lani presenetil.
Harryju v drugo ni šlo slabo, zelo dobro pa tudi ne
UarrVICA GLEDANOSTI
1992 - 2002
naslov_(leto)	št. gled.
1.	Titanik ('98)	28.094
2.	Umri kdaj drugič ('02)	17.891
3.	Harry Potter in dvorana skrivnosti ('02)	13.664
4.	Bean ('97)	13.280
5.	Moja obilna grška poroka ('02)	12.591
6.	Jurski park ('93)	11.752
7.	Gospodar prstanov ('02)	10.545
8.	Pearl harbor ('01)	10.046
9.	Harry Potter in kamen modrosti ('01/'02)	10.011
10.	Kremenčkovi ('94)	9.909
Umri kdaj drugič je v Celju videla mala horda gledalcev.
Frajerske superge
Bazično preprost recept za
sestavine modernega otroš-
kega filma: odrasli so nas-
protniki otrok, razen enega,
ponavadi starša, ki se zna
obnašati kot otrok, ponava-
di zato, da bi pridobil svoje-
ga otroka nazaj... Glejte Emila
in detektive. Glejte Božička
2. Glejte kateregakoli Harry-
ja - tam se sicer prof Dumb-
ledoore ne obnaša kot otrok,
zato pa je aliansa otrok pro-
ti (nemočnim) odraslim pre-
cej opazna. Tudi znotraj te-
ga preprostega recepta so se-
veda lahko razlike. Nasprotje
je lahko bolj ali manj jasno
izraženo in nasprotniki so
lahko bolj ali manj motivi-
rani.
In kam spadajo Frajerske
superge? Med tiste filme, ki
se nenehno držijo re-
cepta in kjer je mo-
tivacija stvar čude-
ža. Frajerske super-
ge so film, v kate-
rem se otroci po za-
slugi elektrificira-
nih superg, ki so tudi edini
vzrok za dogajanje, infiltri-
rajo med odrasle in jih učijo
kozjih molitvic - ampak sa-
mo do neke mere. Seveda je
na razpolago košarkar, po-
tencialni oče, ki sprva tega
ne ve, a se vendarle zna ob-
našati »kot otrok«... kar v pre-
vodu pomeni, da je voljan
uničevati osebno lastnino.
Morda je ta delček filma miš-
ljen kot edini izprani preo-
stanek angažiranosti rapa.
Frajerske superge so film,
ki v prvi tretjini povsem ja-
sno poda vse »težave«, M jih
bo v zadnji tretjini rešil... ozi-
roma vse šolske naloge, ki se
jih bo v zadnji tretjini nau-
čil. Film kot šolska naloga.
Film kot pop kviz. Film kot
lep prijazen paketek, na nje-
govem vrhu pa rdeča pent-
lja: Lil Bow Wow. Ki ga sku-
šajo raketirati v filmsko
zvezdništvo... tako navduše-
no, s takšnim idolizatorskim
zanosom, da jim je nazad-
nje komajda jasno, kje se zač-
nejo superge in kje konča mali
raper In ko želijo »predsta-
viti« njegove napake/straho-
ve, je obojim, zvezdniku in
ustvarjalcem, skorajda nerod-
no. V bistvu ne bi počeli te-
ga, pa se čutijo dolžne. Cisto
brez človeških lastnosti bi
bil fantič vendarle
predaleč za identi-
' fikacijo, mar ne?
Okej, da ne bo-
mo tako strogi: tole
lahko štejemo tudi
pod športni filmček:
malo košarke, malo ra-
pa, veliko reklame za oboje.
Kar; v Ameriki še nekako
funkcionira - oboje, rap, tu-
di mladinski, in košarka,
imata fantastično zaledje -
pri nas pa zadeva izzveni bolj
kot nadomestek vsem tistim
igranim otroškim filmom, ki
jih... ni.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
PRIHAJAJO
Melanie se poroči
Sweet Home Alabama
Igrajo: Reese Witherspoon, Josh Lucas, Patrick
Dempsey. Candice Bergen
Režija: Andy Tennat
Scenarij: C. iay Cox
Zvrst: romantična komedija	.
Dolžina: 108 minut
Newyorška modna oblikovalka Melanie Carmichael se
zaroči z županjinim sinom Andrevvom. Toda pred tem se
mora ločiti od svoje prve ljubezni Jakea, s katerim se je
poročila v srednji šoli. Toda Jake noče podpisati ločitvenih
dokumentov, zato se mora Melanie vrniti domov v Alaba-
mo in se soočiti s preteklostjo, pred katero je bežala.
Smoking
The Tuxedo
Igrajo: Jackie Chan, Jennifer Love Heuntt, Jason
Isaac, Debi Mazar, James Broum.
Režija: Kevin Donovan
Scenarij: Michael J. Wilson, Michael Leeson
Zvrst: akcijska komedija
Dolžina: 98 minut
Sloviti hongkongš-
ki roko- in nogohi-
trec Jackie Chan je to-
krat taksist, ki ga za-
radi spretnega suka-
nja volana najame
agencija CSA za pre-
važanje njihovega vo-
huna s tehnično vr-
hunsko izpopolnje-
nim smokingom. Vo-
hun je na sledi boga-
temu poslovnežu, ki
prodaja ustekleniče-
no vodo, hkrati pa je
s pomočjo najetih
znanstvenikov vzgo-
jil novo vrsto bakte-
rij, ki povzročijo de-
hidracijo in hitro
smrt. Zlobni poslov-
než naroči atentat na
Jackiea in vohuna,
Jackie preživi, oble-
če smoking in...
- Št. 2 - 9. januar 2003
Benetke severa
Glavno mesto Nizozemske je prestolnica v številnih pogledih - Noro silvestrovanje, trava, ki jo
naročiš kot kavo, gejevske poroke in četrt rdečih lučk
Skorajda je ni stvari, ki
je v nizozemski prestolni-
ci ne bi bilo mogoče početi.
Zakonodaja glede uporabe
mehkih drog je zelo liberal-
na, prostitucija je obdavče-
na in lepo pospravljena v
znamenito četrt rdečih lučk.
V mestu živi spomin na
umetnike, kakršna sta bi-
la Rembrandt in Van Gogh
in na polpreteklo zgodovi-
no, ki jo še najbolj pooseb-
lja Anna Frank. Vsak od mi-
lijonov turistov, ki vsako le-
to prihajajo v to mesto, pri-
de iskati kaj zase. V Am-
sterdamu lahko prav vsak-
do, pa naj bodo njegove že-
lje ali potrebe na pogled še
tako »nenavadne« in v nje-
govi lastni deželi vsaj ob-
sojane, če že ne prepoveda-
ne, to tudi najde.
Življenje na
trgih
Ni naključje, da Amster-
dam imenujejo »Benetke se-
vera«. Je namreč mesto ka-
nalov, ki ga povezuje preko
400 mostov. Na obeh brego-
vih reke Amstel (po kateri je
mesto dobilo ime) vijuga ti-
soče ozkih, zavitih uličic, v
katerih se lahko izgubiš, ne
da bi te skrbelo, da se ne bi
slej ko prej spet znašel na ka-
terem od znanih trgov. Me-
sto slovi tudi po posebni ar-
hitekturi - izjemno ozkih hi-
šah, zaradi katerih stanoval-
ci višjih nadstropij ob vseli-
tvi dobijo še škripec, saj je
po tako ozkih hodnikih in
stopnicah, da je po njih vča-
sih težko že hoditi, skoraj ne-
mogoče prenesti kakršen koli
večji kos pohištva.
V Amsterdamu so živeli in
ustvarjali umetniki, kakršna
sta bila Rembrandt in Van
Gogh. Prvi je svoje življenje
končal na grmadi v Amster-
damu, kjer je obiskovalcem
na ogled njegova rojstna hi-
ša, ekscentričnemu Van Gog-
hu pa je posvečen velik in do-
bro urejen muzej, ki ob og-
ledu zbirke slik omogoča tu-
di multimedijski študij nje-
govih del.
Ena najbolj obiskanih zna-
menitosti je hiša, v kateri se
je skupaj z družino med drugo
svetovno vojno skrivala An-
na Frank. Njen oče, ki je edini
iz družine Frank preživel ho-
lokavst je po vojni objavil
dnevnik deklice, ki so jo na-
cisti v taborišče odpeljali ko-
maj teden dni pred koncem
druge svetovne vojne...
Travnati
turizem
v nasprotju s splošno uve-
ljavljenim mnenjem droge
na Nizozemskem niso urad-
no dovoljene; država upora-
bo mehkih drog le tolerira.
Razlogov za to je več: pro-
met z drogami je tako pod
večjim nadzorom, število od-
visnikov od trdih drog je bis-
tveno manjše, nenazadnje pa
ima država od obdavčenega
»travnatega turizma« tudi ve-
lik dobiček. Odkar velja li-
beralna zakonodaja v zvezi
z uporabo mehkih drog, naj
bi se število odvisnikov od
trdih drog ustavilo na 3500,
skoraj vsi odvisniki pa so sta-
rejši od 35 let.
Prav prodaja marihuane
predstavlja enega glavnih po-
slov za amsterdamsko eko-
nomijo. Več kot 50 odstot-
kov marihuane se proda v ta-
ko imenovanih coffe shopih
- teh je v Amsterdamu nekaj
čez tristo, gre pa za manjše
lokale, ki imajo dovoljenje
za prodajo. Vrečko trave, ki
je je običajno dovolj za
džoint ali dva, lahko turisti
kupijo za pet do deset evrov.
V povprečju vsak turist, ki
pride v Amsterdam, porabi
20 evrov za nakup trave ter
približno 200 evrov za hra-
no ter oglede mestnih zna-
menitosti. Skupni seštevek
takšnega zapravljanja je za
nizozemsko ekonomijo raz-
veseljiv. 10,1 milijona turi-
stov, ki so leta 1999 obiskali
Amsterdam, je samo v tem
mestu skupaj zapravilo 2,45
bilijona evrov...
Kot v vseh velemestih pa
je mogoče drogo kupiti tudi
od preprodajalcev, ki svoje
neobdavčene usluge proda-
jajo predvsem v četrti rdečih
lučk, vendar tovrstne naku-
pe tako domači poznavalci
kot tudi turistični vodniki to-
plo odsvetujejo...
Četrt rdečiii
luči
Amsterdam - ljubkovalno
ga imenujejo Adam - je znan
tudi po razvejani najstarejši
obrti, ki je prav tako lepo »pos-
pravljena« v znameniti četr-
ti rdečih luči. Prav zanimivo
je opazovati, kako dame, ki
ponujajo svoje usluge, le-te
oglašujejo kot »žive reklame«
v izložbah. V nekaterih pod-
jetjih te četrti gredo še dlje
in dama, ki pridobi stranko,
svoje delo opravlja na poste-
lji, ki jo mimoidoči lahko
prav tako opazujejo kar z uli-
ce... Sicer pa velja v četrti rde-
čih luči pravilo: nikoli, am-
pak res nikoli ne slikajte
dam, ki ponujajo svoje uslu-
ge. Zgodilo se je že, da je ka-
tera od teh dam namreč za-
pustila delovno mesto v iz-
ložbi in oblečena (ali sleče-
na), kakor je bila, stekla po
ulici za predrznim fotogra-
fom, kjer ga je oklofutala ali
zlasala...
Adam slovi tudi kot gej pre-
stolnica Evrope, v kateri lah-
ko homoseksualno usmerje-
ni moški najdejo veliko več
zabave (in priložnosti) kot
ženske; čeprav je z nekateri-
mi, ekskluzivno ženskimi klu-
bi in diskotekami, tudi za sled-
nje kar dobro poskrbljeno...
Nekaj ulic v centru mesta je
izrazito gejevskih; in zname-
nite diskoteke kot so Exit, It,
Aprili ter klubi, kakršen je So-
ho, so znani po tem, da se v
njih zbirajo geji, pogosto pa
vanje zaidejo tudi drugi hete-
roseksualno usmerjeni, ki jih,
seveda, prav tako nihče ne pre-
ganja. Amsterdam je mesto,
v katerem se ni potrebno pre-
tvarjati. Mesto, v katerem si
lahko, kdor in kakršen si - in
to povsem brez skrbi, da bi te
zaradi tega kdo obsojal, na-
padel ali kaznoval. Amster-
dam je mesto, v katerem se
bolj kot kjer koli drugje za-
veš, da je vsak človek po svo-
je poseben. In največ, kar lah-
ko pričakujemo od drugih je,
da nas s svojimi »posebnost-
mi« sprejmejo, da nas ne ob-
sojajo, hkrati pa pogumno,
odprto in predvsem v skladu
s tem, kar čutijo, tudi živijo.
Amsterdam je pravi kraj za
to, ampak to je mogoče izku-
siti le na en način. A'dam je
mesto, ki ga je vredno obi-
skati.
ALMA M. SEDLAR
Mladi pred Cannabis klubom, ob katerem je muzej marihuane. Ob glavnih muzejih, večinoma zgrajenih v
četrti Museumplein, si je mogoče ogledati še številne manjše. Med najbolj priljubljenimi sta Erotični muzej
v četrti rdečih luči ter izjemno zanimiv Muzej seksa.ki stoji tik ob železniški postaji.
Ena najbolj popularnih maskot, ki vabijo v trgovine s spominki na
najbolj obiskanih ulicah Amsterdama, nazorno prikazuje, zakaj je to
mesto tako zanimivo za številne turiste.
Glavno prevozno sredstvo v Amsterdamu so kolesa. Glede na šte«
izginulih koles bi morali tatovi vsako kolo, ki je v Amsterdamu, ukrai
vsaj dvakrat...
Št. 22 - 9. januar 2003
Pasti e-
zapravijanja
Je nakupovanje v spletnih trgovinah varno?
Razmišljate o tem, da bi opra-
vili nakup v spletni trgovini, pa
si ne upate, ker se bojite zlorabe
plačilne kartice? Naj vam kar ta-
koj povemo, da nakupovanje v
spletnih trgovinah ni nič bolj ne-
varno od klasičnega nakupova-
nja. Celo nasprotno, lahko bi re-
kli da je bolj varno, saj obstaja
večja verjetnost, da vam bodo kar-
tico ukradli ali zlorabili v najb-
ližji restavraciji.
Večina spletnih trgovin uporab-
lja takšno raven zaščite, da je pri
naročanju izdelkov preko Interne-
ta praktično nemogoče prestreči po-
slane podatke in številko kartice s
kupčevega računalnika. Ker pa ob-
stajajo tako kot v realnem svetu tu-
di na Internetu nepridipravi, ki se
okoriščajo z naivnostjo potrošni-
kov, morate biti pozorni, kje in v
kakšnih trgovinah kupujete.
Pri spletnem nakupovanju posre-
dujete številko plačilne kartice vna-
prej in na slepo zaupate obljubam
o dostavi izdelkov ter ostalim po-
datkom, ki jih objavi trgovec na svo-
ji strani. Nobena težava ni narediti
lažne trgovine in od uporabnikov
zvabiti številke kartic ter se okori-
stiti z njimi. Vsem, ki se boste od-
ločili za nakupovanje preko Inter-
neta zato priporočamo, da podat-
ke o svojih karticah posredujejo sa-
mo tistim podjetjem, ki jim zau-
pajo.
Najbolj varne so ponavadi tiste
trgovine, ki so v svetovnem spletu
že dodobra uveljavljene. Ker ima
večina spletnih trgovin na svojih
straneh objavljena tudi pojasnila o
varnem poslovanju, vam priporo-
čamo, da jih preberete in se tako
še dodatno prepričate, kako je po-
skrbljeno za varnost vašega in tr-
govčevega poslovanja. Ne kupujte
v trgovinah, ki jih ne poznate in ki
se vam zdijo na kakršenkoli način
sumljive.
SSL-zaščita
Vsakega spletnega kupca seveda za-
nima, kako prodajalec ščiti podatke
o njegovi kartici in kakšno je zago-
tovilo, da bo številka kreditne karti-
ce potovala po omrežju in prispela
do trgovca, ne da bi jo na poti videla
nepooblaščena oseba. Varnost onli-
ne transakcij zagotavljajo posebni
SSL-protokoli, ki omogočajo da so
kupčevi podatki zaščiteni z varnost-
no kodo in varnostnimi ukrepi, še
preden so poslani z računalnika.
Vsak brskalnik na svoj način poka-
že, ali se uporabnik nahaja v 'varnem'
načinu delovanja. Internet Explorer
prikaže ikono (ključavnico) v spod-
njem desnem kotu, pri Netscapovih
brskalnikih pa je oznaka v spodnjem
levem kotu. Zadnje generacije obeh
verzij brskalnikov podpirajo 128-bit-
no zaščito, kar pomeni, da je med
prenosom sporočilo šifrirano z enim
od različnih možnih ključev. Pre-
prosto povedano, zaščita je tako ve-
lika, da bi bilo zapravljanje časa in
truda za vse, ki bi jo hoteli razbiti.
RADOŠ SKRT
rados@nasvet.com
Antivirus Aboiit.com
http://antivirus.about.com
Odlična stran, na kateri boste izvedeli vse o protivirusni zašči-
ti in varnosti nasploh, članke in novice o novih nevarnostih, ki
_ prežijo na vaš računal-
nik, v veliko pomoč pa
bo tudi vsem novim
uporabnikom, ki bi o
varnosti in zaščiti raču-
nalnikov želeli izvedeti
kaj več. Tudi za napred-
ne uporabnike.
Symaiitec
http://www.symantec.com/
Domača stran enega izmed največjih proizvajalcev protiviru-
sne programske opreme. Izredno ažurna obvestila o najnovejših
nevarnostih. Vsekakor ne pozabite preveriti rubrike Security
Response, kjer boste po-
leg "teh obvestil našli še
obsežno in natančno en-
ciklopedijo virusov ter
tudi navodila, kako se
znebiti posameznih viru-
sov.
Tucows Anti-Virus
Scanners
http://www.tucows.com/
system/virus95_default.html
Preizkusni in tudi brezplačni
protivirusni programi. Poceni ne
pomeni vedno ceneno. Preverite
in se odločite.
Protiifirasna zaščita
V svetu računalniš-
tva velja primerjava, ki
pravi, da je računalnik
brez protivirusnega pro-
grama enak človeku brez
mila in vode. Skrb za proti-
virusno zaščito računalnika
lahko resnično enačimo z
osebno higieno.
Sliši se pretenciozno, toda če
samo pomislimo, koliko časa in
sredstev se po svetu vsakodnevno
nameni za popravljanje okuženih
računalnikov, postane stvar veliko
bolj razumljiva. Ob tem ne sme-
mo pozabiti tudi nepregledne mno-
žice za vedno izgubljenih podatkov,
ki pravzaprav pomeni največjo upo-
rabniško nočno moro nasploh.
Poleg te primerjave si velja za-
pomniti še eno nepisano pravilo:
vsak uporabnik je, kar se tiče pro-
tivirusne zaščite, najprej sam od-
govoren za svoj računalnik, pa naj
gre za domači mlinček ali za de-
lovno postajo v službi. Seveda nih-
če ne pričakuje od nas, da bomo
zaradi tega postali računalniški iz-
vedenci, vsekakor pa moramo prev-
zeti skrb za to, da bo naš računal-
nik ustrezno opremljen proti tovrst-
nim nevarnostim. Kako naj torej
kot povprečen uporabnik ali celo
začetnik zagotovimo temeljno hi-
gieno našega računalnika?
Na delovnem mestu je stvar do-
kaj enostavna. Skrbnika računalniš-
ke opreme bomo najprej povpraša-
li, kako je poskrbljeno za varnost
našega računalnika, kateri protivi-
rusni program so nam namestili nanj
in na kaj moramo biti sami pozorni
pri delu z računalnikom. Doma se
stvari malce zapletejo, ven-
dar bo v začetku pomagalo
že to, da se o vsem skupaj
malce poučimo, prebere-
mo kaj o tem v tisku in
morda malce pobrska-
mo po Internetu. Na
tej strani boste tokrat
našli nekaj koristnih
povezav na to temo, mi
pa bomo tudi v prihodnje
spremljali to področje in vas ob-
veščali o novostih, pa tudi korist-
nih in uporabnih nasvetov ne bo-
mo izpustili.
Običajno se vzdrževanja doma-
čega računalnika lotevamo sami
ali ob pomoči kakšnega osebne-
ga računalniškega guruja, kar po-
meni, da bomo tu najbrž prisilje-
ni postati sam svoj mojster. Ven-
dar se tega ni treba ustrašiti.
Pri nakupu novega računalnika
bo protivirusni program najbrž že
nameščen, vsekakor pa vam pri-
poročamo, da se o tem pred naku-
pom najprej prepričate. V ceno no-
vega računalnika vedno vključite
tudi ceno protivirusnega progra-
ma. Če ta še ni vključen v osnovno
ceno, povprašajte prodajalca po
ponudbi tovrstnih programov, iz-
berite najbolj primernega in nje-
govo ceno prištejte k znesku, ki bi
ga morali odšteti za vaš novi stroj.
Tako boste že v samem začetku po-
skrbeli, da bo protivirusni pro-
gram prva aplikacija, ki bo nameš-
čena na vašem računalniku. Sled-
nje je namreč še eno nepisano, a
zlato pravilo. O izbiri najbolj pri-
mernega programa za zaščito pred
virusi pa naslednjič.
novičke
Itanium bo dosegal
hitrost 1,5 GHz
Naslednji procesor Itanium
podjetja Intel bo verjetno do-
segal hitrost 1,5 GHz, kar je za
50 odstotkov več, kot zmorejo
njegovi predhodniki. Novi 64-
bitni procesor s kodnim ime-
nom Madison je podoben svo-
jemu predhodniku Itanium 2
McKinIey, vsebuje pa manjše
vezje, ki omogoča hitrejše ob-
delovanje podatkov in hitrejši
vgrajeni začasni spomin,
Google pomaga pri
nakupih
v času, ko je nakupovanje v
polnem teku, je začel Google
preizkušati novo storitev, ki naj
bi z uporabo iskalnih storitev
nakupovalcem pomagala pri is-
kanju izdelkov na svetovnem
spletu.
Microsoft bo
spremenil licenčne
pogoje
Microsoft naj bi kmalu pred-
stavil drugo testno različico ope-
racijskega sistema Win-
dows.Net Server 2003, hkrati
pa naj bi napovedal tudi spre-
membe v svoji politiki pode-
ljevanja licenc za svojo pro-
gramsko opremo, ki velja za
podjetja.
Oracle presegel
pričakovanja
Dobiček podjetja Oracle je ne-
koliko presegel pričakovanja
analitikov, čeprav je njihova
prodaja nazadovala že šesto če-
trtletje zapored. V drugem če-
trtletju so zabeležili 535 mili-
jonov ameriških dolarjev do-
bička, v istem obdobju lani pa
549 milijonov ameriških dolar-
jev.
Apple v neprijetnem
položaju
Podjetje Apple Computer je
v svojem zadnjem fiskalnem če-
trtletju odpustilo 180 zaposle-
nih, sooča pa se z vedno več-
jim pritiskom na izobraževal-
nem trgu. Glavni razlog je bil
prevzem podjetja Power-
School, ki razvija programsko
opremo.
Kako odprt je novi
Office?
Prihajajoči paket programske
opreme Office 11 naj bi podpi-
ral datotečni format XML, ki
predstavlja standard za spletno
izmenjavo podatkov. Z nadgrad-
njo paketa Office 11 Microsoft
omogoča pregledovanje dato-
tek, ki so shranjene v formatu
XML, s katerimkoli standard-
nim spletnim brskalnikom. Pod-
pora formatu XML naj bi več-
jim podjetjem omogočala izpis
in uporabo podatkov iz doku-
mentov na bolj učinkovit način.
Selitev
informacijske
tehnologije
Zaradi pritiska tekmecev z
drugih celin so začela ameriš-
ka podjetja, ki prodajajo stori-
tve informacijske tehnologije,
zagovarjati nov slogan - če jih
ne moremo premagati, se jim
bomo pridružili. Zanimivo pa
je mnenje evropskih ponudni-
kov, da so te storitve še vedno
cenejše ravno preko luže.
Št. 23 - 9. januar 2003
24
masvETi
On,
zima in belina
Krzno, kašmir in klobuk - moška modna inovativnost s
poudarkom na snežno beli barvi
Pripravila:
VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Saj ne, da bi bila črnogle-
da že na začetku leta, ko
smo vsi polni najsvetlejših
misli. Vendar se bojim, da
bo tale trend slovenske moš-
ke obšel. Če že ne v velikem,
pa v malem loku. Čeprav ni
za kaj takšnega nobenega
pravega razloga, saj je nez-
nansko privlačen, narav-
nost sanjsko lep, prestižno
delujoč.
In čeprav z njim skoraj ne
morete zgrešiti pri barvnem
kombiniranju, saj se vsa
zgodba, z redkimi izjemami,
dogaja v eni barvi. Najbolj
brezbarvni, polni čiste svet-
lobe, kot pravkar zapadli
sneg. Beh!
Moški ji pač niso najbolj
naklonjeni. Če že, potem po-
leti, pozimi pa... Ampak prav
najbolj topla zimska oblači-
la so letos največji modni us-
tvarjalci pustili nepobarvana.
Gucci je vso moško kolekci-
jo ležernih oblačil predsta-
vil v beh, podobno Iceberg,
tudi Byblos...
Ne imitirajte,
raje inovirajte!
Gre za nadgradnjo nove
modne filozofije, ki pravi:
»Ne imitirajte, raje inoviraj-
te!« Preprosta sporočilnost,
ki temelji na kombinaciji
športne ležernosti in konser-
vativne klasike s kančkom de-
centne ironije.
Oscar Wilde? Malce snobov-
skega dandyjevskega sloga, ki
ga je poosebljal prav ta moj-
ster konverzacije in smelega
oblačenja, je res opaziti med
njihovimi oblačilnimi pred-
logi. Vendar le z drobcenimi
ščepci moškosti, kot topli
zimski plašči z dolgodlakim
krznom, mehki kašmirski šali
z bogatimi in dolgimi resa-
mi, rutice, nonšalantno zave-
zane okrog vratu, velike tor-
be s krznenimi obrobami...
S pripisom: za inovativne mla-
deniče, ki s svojim videzom
radi presenečajo.
Poudarek pa je vsekakor
na pleteninah; nepogrešlji-
vem delu moškega oblačenja,
ki s svojim razkošnim raz-
vajanjem odražajo tipičen ri-
tem sedanjosti. Včasih so pu-
loverji in jopice ali komple-
ti jopice s tankim pulijem vi-
deti, kot bi bili pleteni roč-
no z rustikalnimi reliefnimi
vzorci, drugič so gladki, tan-
ki, skoraj oprijeti. Plašči so
kratki, največkrat ukrojeni iz
kašmirja ali dolgi do meč, z
velikimi reverji v stilu trenč-
kota in pasom iz blaga.
Pole rijte si
glave!
Modno preigra vanje nostal-
gičnih vzdušij se nadaljuje na
pokriti glavi.
Dragi fantje in moški! Ver-
jamete, da bi klobuk - kla-
sični borsalino ali oblika, ki
s štulo povzema linijo melo-
ne - pristajal tudi vam? Mor-
da pa boste kakšen model vsaj
pomerili, če vam zagotovi-
mo, da so se po dolgih letih
modne »gologlavosti« vrnili
klobuki v sam trendovski vrh?
Por ali
ohrovt?
Piše: MAJDA KLANŠEK
Zelenjava na popraznič-
nem jedilniku se prav pri-
leže, čeprav se mesu neka-
teri v celoti pač ne morejo
odpovedati.
Svinjska
pečenka s
porom
Za 4 osebe potrebujemo:
1 kg svinjine za pečenje (ple-
če), 3 stroke česna, sol, po-
per, 75 g masla ali margari-
ne, 12 do 15 srednje debelih
porov.
Meso povežemo z nitko, ta-
ko da ima pečenka lepo ob-
liko. Česen olupimo in na-
režemo na tanke pramene. Z
ostrim nožem zabadamo v
meso, v zareze vtaknemo če-
sen. Meso nato natremo s so-
ljo in poprom. V kožici, ki
ima tesno prilegajoč se po-
krov, segrejemo maslo ali
margarino. Na maščobi za-
pečemo pečenko, da z vseh
strani porjavi. Meso vzame-
mo iz kožice. Na maščobi po-
tem popečemo očiščeni in
oprani por. Pečemo le po ne-
kaj stebel hkrati. Ko je ves
por rjavo zapečen, ga zloži-
mo v kožico, na por pa da-
mo pečenko. Kožico pokri-
jemo, če se pokrov slabo pri-
lega, damo pod pokrov še
plast aluminijeve folije. Ko-
žico s porom in pečenko po-
stavimo na električno kuhal-
no ploščo in jo vključimo na
stopnjo 1. Počasi dušimo por
in svinjino do mehkega. Por
vsrka omako, ki se nabira med
pečenjem in je zato zelo pri-
jetnega okusa. Pečenko du-
šimo 80 do 90 minut. Ponu-
dimo s kruhom ali s krom-
pirjem v kosih.
Popečeni por
Za 3 osebe potrebujemo:
600 g pora, sol, 100 g preka-
jene slanine, 3 jajca, poper,
peteršilj, 3 žlice sladke sme-
tane, 50 g nastrganega par-
mezana.
Por očistimo, zelene dele
obrežemo. Vsak por zareže-
mo do sredine, liste oplak-
nemo pod curkom vode, da
izperemo zemljo. Por nare-
žemo na 10 cm dolge kose.
V soljeni vodi ga kuhamo
približno 5 minut. Por od-
cedimo, vsak kos ovijemo s
tanko rezino slanine in ga zlo-
žimo v nepregorno posodo.
Jajca zmešamo s smetano, so-
ljo, poprom in sesekljanim
peteršiljem. Prelijemo čez
por in potresemo z nastrga-
nim sirom. Pečemo v pečici
pri 200 stopinjah 35 minut.
Ponudimo s kruhom in sola-
to.
Ohrovt v solati
Za 4 osebe potrebujemo:
1 kg ohrovta, sol, 375 g ja-
bolk, 1 čebulo, 125 g
neze, 150 g jogurta. 4 žh
limoninega soka, poper .
Ohrovt očistimo, opereg
in narežemo na zelo tai^
pramene. Zmešamo ga z
žličko soli in pustimo sta
da izpusti nekaj tekočine.,
bolka umijemo, neolupljei
narežemo na osmine, n^
jih izkoščičimo. Jabolč
krhlje narežemo na maj h
kocke, zmešamo jih z ohn
tom. Čebulo olupimo
drobno sesekljamo. Iz maji
neze, jogurta, limoninega!
ka in sesekljane čebule zn
šamo solatni preliv, solii
ga in popramo. Prelijemo
čez ohrovt in jabolka, dol
premešamo in pustimo J
kaj časa stati, da se okusi pl
pojijo. Če je treba, solato!
začinimo. Ohrovtovo solai
ponudimo s pečenim kroB
pirjem in hrenovkami.
Hitri rumo^
lonec
Rumov lonec je postalj
kar tradicionalna jed. I
da priprava je precej dola
trajna, saj poteka več ifl
secev. Če vam je okus všl
si jo v hitri izvedbi pripl
vite kar v 2 dneh. i
V veliko posodo z volui
nom najmanj 1 liter zlijei?
250 ml ruma in dodamo 2?
g sladkorja ter 500 g svežel
ali zamrznjenega sadja (n^
domestimo lahko tudi z nf
sladkanim kompotom). P^
krita posoda naj stoji 24 iS
Nato vse dobro premešali
in pustimo ponovno stati 2
ur, da se sadje dobro prepo!
NINA STERGAl
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega ted-
nika, ki je izšla 19. decembra. Prispelo je 1407 rešitev.
Rešitev nagradne križanke
Pivovarne Laško iz št. 52
Vodoravno: ŠMARNICA, KOTALKAR, ATEK, ARA. NIN,
GRIF, DLAKA, NA, AK, OLEAT, LASKER, PINOŽA, SPOL,
SAP, TOMAN, GOBAVOST, KRISTUS,IME, OKOLIČANKA,
RETORTA, KEN, JAVOR, SIOL, AKORDER, ANIS, LINICA,
MESTO, TEŽA, LECITIN, ČARTIST, RMAN, OKARINA,
RING, RADO, JOK, EZ, SVEČA, HIŠKA, IR, ALPINIST, IT,
UTA, FON, PS, OBARA, AP, RAČUNALO, MLADINKE,
AA, ASTAT.
Vodoravno: KRAVIGA, REŠITEV, EPIZODA, SOČA, RN,
NR, LAS, ITAKA, ČESANKA, KR, RAUL, PAKET, HK,
GROBNICA, OSEBJE, AMIŠI, RAIDATOR, KARIERA, OCE-
NA, ADAMS, SENATOR, KRONANJE, NO, BARITONIST,
OAZA, KAD, AVTO, ONI, TAR, OKUN, ANA, LASO, GRED,
AKIA, AKT, BAKLA, OR, EP, FRAZE, CIK, URAN, ETA,
BERA, DANKA, EŽ, ALDO, ICA IBAR VODARINA, AVALA,
AS, NAT, BALT, DD, OKVIR, OBIRALKA, TANK, AA.
Geslo: Vse najboljše iz Laškega - Pivovarna Laško:
Izid žrebanja
1.	nagrado 20.000 tolarjev prejme: Martina Šoštarič,
Pašnica 6, 3272 Rimske Toplice
2.	nagrado 15.000 tolarjev prejme: Stane Koštomaj, Še-
le 5 a, 3230 Šentjur
3.	nagrado 10.000 tolarjev prejme: Marija Romih, Trobni
Dol 47, 3271 Šentrupert
Pet majic Pivovarne Laško prejmejo: Darko Oštir, Uli-
ca frankolovskih žrtev 15, 3000 Celje, Lucija Bevc, Nuši-
čeva 12, 3000 Celje, Milica Krajnc, Ločica 84 d, 3313 Pol-
zela, Ljudmila Doberšek, Babna Brda 17 a, 3264 Sveti Šte-
fan in Adrijana Grebene, Dolenja vas 141, 3312 Prebold.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Denarno nagrado boste prejeli s poštno nakaznico, maji-
ce pa lahko dvignete na našem oglasnem oddelku.
Št. 24 - 9. januar 2003
iOHaVTOMOBILISTE
25
Srednja Evropa
(znova) zanimiva
v Sloveniji imamo novo-
meški Revoz, edino doma-
čo avtomobilsko tovarno, ki
je naredila več kot 120 ti-
soč cliov. Kot vse kaže, se
bo 2005 uresničila napoved
o zamenjavi clia z novim
renaultom in tedaj naj bi s
tekočih trakov v Novem me-
stu pripeljalo kakšnih 230
tisoč vozil.
Pa vendarle Slovenija v na-
črtih avtomobilskih hiš, ki iš-
čejo kraje, kjer bi postavile
kakšno novo tovarno, ni do-
bro zapisana. Bolj ali manj
se ve, zakaj je tako. So pa dru-
ge države srednje in vzhod-
ne Evrope znova postale in-
vesticijsko zelo zanimive. Ta-
ko bo v letu 2003 nemški
Volksvvagen prav v svojih to-
varnah, ki so v državah sred-
nje in vzhodne Evrope, izde-
lal več kot milijon avtomo-
bilov in skoraj 2,3 milijona
motorjev, kar pomeni, da bo
precej povečal obseg izdela-
ve. Koncem PSA, ki ga se-
stavljata Citroen in Peugoet,
bo v sodelovanju z japonsko
Toyoto v češkemKolinu kma-
lu začel izdelovati majhno vo-
zilo, ki bo namenjeno tako
imenovanemu B segmentu;
na leto naj bi tam naredili do
300 tisoč vozil.
Očitno torej je, da postaja-
jo države, s katerimi naj bi
2004 vstopili v Evropsko uni-
jo, zaradi nizkih stroškov ze-
lo zanimive za avtomobilske
naložbe oziroma tovarne.
Morda ni znano, je pa res, da
v slovaški Bratislavi nastaja ka-
roserijska školjka porscheja
cayenne, kar je bilo morda
še pred nekaj leti nepredstav-
ljivo. V primerjavi s temi dr-
žavami pa precej v ozadju os-
taja Rusija. Možnosti tega tr-
ga so izjemno velike, vendar
so okoliščine precej negoto-
ve. General Motors je pred ča-
som v mešani družbi z ruskim
Avtovazom začel izdelovati
Chevrolet nivo, vendar s po-
slom ni pretirano zadovoljen.
Zato tudi še ni jasno, ali naj
bi tam izdeloval opel astro,
kot je sprva domneval. Ne gle-
de na to pa drži, da velik del
držav srednje in vzhodne Evro-
pe postaja zanimiv za avto-
mobilske tovarne.
Alfa romeo 147 po »pravljični« ceni
Ceneiši fiati in alfe romeo ietniica 2002
Takoj po novem letu bo ljubljanski Avto Triglav, ki pri nas zastopa tovarne Fiat, Alfa Romeo in Lancia, pričel
razprodajati vozla omenjenih znamk letnika 2002, Akcijo so imenovali kar zimska pravljica, pri čemer bo punto
cenejši za 300, stilo za 350, multipla za 200 in doblo prav tako za 200 tisoč tolarjev.
Popusti bodo tudi pri vozilih alfa romeo letnika 2002, saj bo alfa romeo 147 cenejša za 400, alfa romeo 156 pa za 500
tisoč tolarjev. Nasploh pri omenjenem zastopniku upajo, da bo leto 2003 precej bolje kot 2002, hkrati pa napovedujejo,
da bodo imeli v svojih vrstah novo avtomobilsko znamko. Katero, tega ne povedo. Povedo pa, da se očitno poslavlja
zastopanje italijanske motociklistične tovarne Aprilia. Videti je, da italijanska tovarna ni bila zadovoljna z delom sloven-
skega zastopnika in tako kaže, da je vse skupaj prenesla na hrvaškega zastopnika. Morda ta zgodba še ni dokončana, je pa
težko verjeti, da bo Aprilia ostala pri Avto Triglavu.
Daljše vrste na
tehničnih
pregledih?
Vse kaže, da bo januarja precejšnja gneča pri tehnič-
nih pregledih avtomobilov. Začela sta namreč veljati
dva nova pravilnika. Prvi oziroma pravilnik o tehnič-
nih pregledih predpisuje dokaj zapleten postopek mer-
jenja vsebnosti izpušnih plinov, saj bodo morali ugo-
toviti, kako deluje sonda lambda, ki meri vsebnost iz-
pušnih plinov.
Drugi pravilnik pa določa stopnjo oziroma meje vseb-
nosti CO v izpuhu. Tako imajo lahko avtomobili do letni-
ka 1986 v izpuhu do 4,5 odstotka CO, vsi mlajši pa 3,5
odstotka; še bolj strog je predpis pri avtomobilih, ki ima-
jo katalizator. Pri teh sem biti v izpuhu samo 0,5 odstotka
CO. Zanimivo pri vsem tem je tudi to, da se utegnejo v
velikih težavah znajti na servisih, ki ta hip še nimajo us-
treznih naprav, s katerimi bi pravilno nastavili delovanje
motorjev oziroma izgorevanje goriva.
Prenovljena
mazda B2500
Mazda B2500 na sloven-
skem trgu ni avto, ki bi ga
poznali vse vprek. Gre za
dostavno vozilo, ki ga de-
nimo v ZDA uvrščajo med
t. i. trucke. Ti na Sloven-
skem tudi sicer niso izjem-
no popularni, vendar je res,
da je mazda B2500 v svo-
jem razredu na dovolj pre-
pričljivem prvem mestu. Po
štirih letih pa se je Mazda
odločila, da vozilo nekoli-
ko prenovi.
Po novem je na voljo v šti-
rih karoserijskih različicah:
regular, cab plus, rap cab in
izvedenka z dvojno kabino
ali double cab. Varianta re-
gular je namenjena predvsem
prevozu različnih tovorov, saj
ima le dva sedeža in pogon
na zadnji kolesni par.
Nova je izvedenka rap cab,
ki ima dovolj prostora za štiri,
štirikolesni pogon in še re-
duktor. Novost so tudi t.i.
freestyl vrata, ki se odpirajo
na široko in tako omogoča-
jo lahek vstop in izstop. Nav-
zven se B2500 od prejšnje iz-
vedenke razlikuje po novih
prednjih in zadnjih odbija-
čih, novi maski, žarometih
ipd. Znotraj je na novo obli-
kovan volanski obroč, arma-
turna plošča, obloge vrat, no-
vo preobleko so dobili tudi
sedeži, ki hkrati ponujajo
boljši bočni oprijem ipd.
Lotili so se tudi podvozja,
boljša je aktivna varnost, saj
ima B2500 protiblokirni za-
vorni sistem ABS, sistem za
razdeljevanje zavorne moči
EBD. Avto je oziroma bo na
voljo le z enim dizelskim mo-
torjem v dveh različicah. Šib-
kejši pri gibni prostornini 2,5-
litra ponuja 84 KM pri 4.000
vrtljajih v minuti, zmoglji-
vejši pa 109 KM pri 3.500 vrt-
ljajih v minuri, pri čemer
slednji poganja vsa štiri ko-
lesa.
Kot pravi uradni predstav-
nik Mazde pri nas, ljubljan-
sko podjetje MMS, računa-
jo, da se jim bo v letu dni
posrečilo prodati približno
50 mazd B2500, pri čemer
bo najcenejša različica na vo-
ljo za dobre tri, najdražja pa
za 5,4 milijona tolarjev.
Jaguar S
Land Rover in Jaguar pri
novem zastopniicu
če je bilo morda še pred nedavnim vsaj malo nejasno, ali bo novi
zastopnik za vozila tovarn Jaguar in Und Rover res ljubljanski Sum-
mit Motors, je sedaj vse znano. Obe znamki sta sedaj po okriljem ome-
njenega zastopnika, ki sicer na Slovenskem predstavlja koporacijo Ford.
To je tudi razumljivo, saj je Ford lastnik tako Land Roverja kot tudi
Jaguarja. Slednji je dokaj nov na slovenskem trgu, čeprav so to britan-
sko avtomobilsko hišo pri nas predstavljali različni predstavniki, ven-
dar se nihče ni obdržal dlje časa. Zgodba z Land Roverjem je nekoliko
drugačna. To tovarno je do nedavnega pri nas zastopal Tehnounion avto,
s Summit Motorsom pa so se dogovorili za odkup zalog avtomobilov in
rezervnih delov, pa tudi vseh pravic, ki izhajajo iz zastopniške pogodbe.
ovrh je Summit Motors postal tudi pooblaščeni prodajalec vozil tovar-
ne Volvo; slednja je prav tako v lasti Forda.
Št. 25 - 9. januar 2003
26
imiJ OGUISI - INFORMACIJE
Št. 26 - 9. januar 2003
MIH OGUlSI - INFORMACIJE
27
Št. 27 - 9. januar 2003
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 28 - 9. januar 2003
INFORMACIJE
29
Št. 29 - 9. januar 2003
30
ZA RAZVEDRILO
-.A. .,.____
Št. 30 - 9. januar 2003
VODNIK
31
Št. 31 - 9. januar 2003
32
ZANIMIVOSTI
Kloni - življenje ali
smrt človeštva
Prvi klonirani deklici že rojeni, tri še ta mesec - Brez dokazov - Clonaid je
kloniranje človeka napovedal avgusta na Rogli
Praviloma imamo resni-
co raje od laži. Ob objavi,
da se je rodil prvi klonirani
otrok na svetu, ki je v bo-
žičnem času do dna pretre-
sla svetovno javnost, pa si
lahko samo želimo, da je
predsednica družbe Clo-
naid, dr. Brigitte Boisselier,
ki naj bi otroke klonirala,
lagala. Umazana laž v pro-
pagandne namene je ven-
darle boljša od strašljive re-
snice, ki bi drastično pose-
gla v naravni red in pripe-
ljala človeštvo v povsem ne-
predvidljive okoliščine.
Napovedi z
Rogle
Kloniranje človeka je druž-
ba Clonaid napovedala 20. av-
gusta lani na Rogli. Takrat so
v okviru dvotedenskega se-
minarja, na katerem je sode-
lovalo preko 500 pripadni-
kov raelijanskega gibanja iz
evropskih držav, najvišji pred-
stavniki gibanja in podjetja
Clonaid predstavili svoje ra-
ziskave in napravo za kloni-
ranje človeka.
Predsednica družbe Clo-
naid, dr. Brigitte Boisselier,
je takrat pojasnila, da je bila
družba Clonaid ustanovljena
pred petimi leti s podporo gi-
banja Rael, ki pa vanjo ni vlo-
žilo denarja vernikov. Denar
je po njenih besedah vložilo
okoli 2 tisoč donatorjev, ki
želijo pospešiti znanstvene
poskuse pri kloniranju člo-
veka. »Predstavljajte si, ka-
ko hudo je, če izgubiš otro-
ka. Ljudje bi naredili vse, da
ga dobijo nazaj. Mi jim bo-
mo dali to možnost, tako kot
bomo omogočili neplodnim
ah istospolnim partnerjem,
da uresničijo svojo željo po
otroku, in bolnim, da ozdra-
vijo,« je napovedala.
Napoved so podkrepili s
predstavitvijo naprave za fu-
zijo celic človeškega zarod-
ka, ki so jo razvili raelijan-
ski znanstveniki v Južni Ko-
reji, jo prvič predstavili juli-
ja lani na sejmu Internatio-
nal Bio Expo Japan v Tokiju,
na Rogli pa je bila prva evrop-
ska predstavitev. Kot je takrat
poudaril ustanovitelj gibanja
Rael, želijo pomagati vsem,
ki se ukvarjajo z raziskava-
mi, usmerjenimi v klonira-
nje človeka. Poleg samega
kloniranja v reproduktivne
namene imajo izreden pomen
za človeštvo raziskave celic.
Boisselier jeva je na Rogli tr-
dila, da so z napravo do ta-
krat uspešno opravili že 60
poskusov (samo?).
Kmalu pet
kloniranih
otrok
Boisselierjeva sedaj razla-
ga, da so najprej ustvarili več
sto zarodkov, na katerih so
izvedli genetske preizkuse,
nato pa se odločih, da jih 10
tudi vsadijo. Pet vsaditev je
bilo uspešnih.
»Dva otroka sta že rojena,
tri pričakujemo še pred fe-
bruarjem,« je izjavila v sobo-
to na britanski televiziji. Druž-
ba Clonaid je rojstvo prvega
kloniranega človeškega bitja,
deklice Eve, objavila v božič-
nem času. Eva naj bi se rodila
26. decembra lani, neodvisni
znanstveni preizkusi, ki bi po-
trdili resničnost navedb o Ido-
niranju, pa za zdaj še niso
opravljeni. Evina starša, ki sta
v preizkuse pred časom sicer
že privolila, zdaj skrbi, da bo
testiranje razkrilonjuno iden-
titeto in da jima bodo oblasti
skušale Evo odvzeti (s čimer
so tudi zagrozile). Boisselier-
jeva je nekajkrat poudarila,
da želi, da se testi opravijo kar
najhitreje, vendar ne za vsa-
ko ceno. Ob tem dvomi, da
bi lahko primerjalna analiza
DNK, četudi bi potrdila trdi-
tve Clonaida, razpršila moč-
ne dvome svetovne javnosti.
Drugi klonirani otrok, prav
tako deklica, naj bi se rodil
nizozemskemu lezbičnemu
paru prejšnji petek, kraja
rojstva Boisselierjeva ni ho-
tela izdati (na Nizozemskem
je kloniranje prepovedano).
Januarja naj bi se torej rodi-
li še trije klonirani otroci.
Starši naj ne bi pripadali rae-
lijanom, za postopek jim ni
bilo treba plačati.
Strokovnjaki
dvomijo
Večina strokovnjakov v tr-
ditve Clonaida močno dvo-
mi in jih označuje kot pro-
pagandni trik, še zlasti zato,
ker Clonaid na genetske
preizkuse še ni pristal.
Doslej so znanstveniki klo-
nirali že sedem sesalskih vrst,
med njimi krave, ovce, svi-
nje, miši in mačke. Ker gre
pri kloniranju za vsiljeno nes-
polno razmnoževanje, pri ka-
terem je treba nenaravno re-
progamirati DNK, je odsto-
tek slabih izidov zelo velik.
Tudi če je prva faza uspešno
končana, podatki kažejo, da
nosečnost preživi le do tri od-
stotke v maternico vsajenih
kloniranih zarodkov, med ti-
stimi, ki so se povrgli, pa je
bilo izredno veliko bolnih,
zmaličenih, nesposobnih za
življenje. Tudi pri navidez
zdravih je nemogoče predvi-
deti, kakšni bodo njihovi po-
tomci v naslednjih generaci-
jah. Vsajeni kloni so nevarni
tudi za mater, saj so splavi in
komplikacije izredno pogo-
sti.
Zadaj so
raelijani
Za Clonaidom in klonira-
njem človeka so tako ali dru-
gače pripadniki sekte raeli-
janov, ki verjamejo, da je klo-
niranje ključ do večnega živ-
ljenja. Sekto je pred več kot
20 leti ustanovil nekdanji
francoski pevec zabavne glas-
be in novinar Claude Voril-
hon, ki se je preimenoval v
Raela. Danes je to veliko »gi-
banje za vsesplošno promo-
cijo znanosti«, kot se sami
poimenujejo, ki naj bi ime-
lo po različnih podatkih po
vsem svetu od 40 do 55 tisoč
in več pripadnikov v 84 dr-
žavah, tudi v Sloveniji.
Raelijani verjamejo, da so
življenje na Zemlji s pomočjo
genetskega zapisa DNK in ge-
netskega inženiringa ustvari-
la bitja iz vesolja, Elohimi,
ki so na naš planet prišli pred
25 tisoč leti.
Rael je med svojimi privr-
ženci spoznan za zadnjega pre-
roka, ki so ga poslali Elohi-
mi. Raelijanstvo je v bistvu ve-
ra v znanost, ki priznava pre-
roke preteklosti, kot so Jezus
in Mojzes, Buda in Mohamed,
a je hkrati izrazito ateistična.
Na vprašanje, koliko pripad-
nikov ima, je predsednik Rae-
lijanskega društva Slovenije,
ki je registrirano tudi kot ver-
ska skupnost, Mladen Knez av-
gusta odvrnil, da »toliko, kot
je bilo za časa življenja Jezu-
sa Kristusa kristjanov...«
Usoda
človeštva
So zaenkrat nedokazani
kloni človeka resnica ali laž?
V vsakem primeru je skrajni
čas za odločitev celotnega člo-
veštva. Bo dovolilo, da gredo
poskusi kloniranja človeka
(uspešni ali neuspešni) svojo
pot ali se bo temu uprlo? Kon-
vencija Sveta Evrope o člove-
kovih pravicah (1997) v zve-
zi z biomedicino prepovedu-
je pridobivanje človeških za-
rodkov za raziskave in nee-
tične raziskave na ljudeh. Po-
seben protokol h konvenciji
iz leta 1998 prepoveduje vsa-
kršno kloniranje človeka. Or-
ganizacija združenih narodov
je o konvenciji o kloniranju
razpravljala novembra lani,
a je ni sprejela, ker se države
niso mogle sporazumeti o po-
drobnostih. Tudi če se izka-
že, da Clonaid ni kloniral člo-
veka, bije zadnja ura za usod-
ne odločitve.
MILENA B. POKLIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Rael, zadnji prerok (za Mojzesom, Jezusom, Budo in Mohamed«
Elohimi so leta 1973 vzpostavili stik z mladim francoskim šport
novinarjem CIaudom Vorilhonom, ki se je kasneje preimenoval v m
Kloniranje je po njegovem ključ do večnega življenja.
Raelijani imajo svoje društvo tudi v Sloveniji, njihov sedež pa je v Kc|
Predsednik Raelijanskega društva Slovenije, ki je registrirano tudi j
verska skupnost, Mladen Knez: »Razvoja znanosti ne more nihče ustad
Predsednica družbe Clonaid dr. Brigitte Boisselier: »Dva otroka sta
rojena, tri pričakujemo še pred februarjem.« Kloniranje človeka je naf
vedala že avgusta lani na Rogli, ko je bila še rjavolaska.
Stroj za kloniranje Biofusion RMX 2010, ki so ga v Južni Koreji razvili raelijanski znanstveniki (tja so družbo
preselili po težavah z ameriškimi oblastmi in izgonu z Bahamov). Naprava je namenjena laboratorijem, ki se
ukvarjajo z mikrobiologijo, saj omogoča večjo učinkovitost pri fuziji celic zarodka in boljši nadzor nad celotnim
postopkom v primerjavi z doslej znanimi napravami. Stane 9 tisoč dolarjev, prodajajo jo preko distribucijskega
skladišča v Hong Kongu. Največ kupcev imajo menda na Daljnem vzhodu in v vzhodni Evropi.
Št. 32 - 9. januar 2003