f^N^jTei NtjTtiji tltreiuki dnevnik Lir Združenih dritvah Vetf* z* rte leto . . . $6.00 Z* pol leta.....$3,00 ! pol leta.....$3 J Za New York ceio leto - $7.00 Za boMiutTO celo leto $7.00 ) - - - - - ■ -.i gpglpj ' -----, . _ B _ . _ . T GLAS NARODA 5 list slovenskih delavce? r Ameriki. Ir^HiirgZ^Ia^ the United States. ■ Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TXLJSrOW: COETLAHDT «76 NO. 254. — ŠTEV. 254. Entered m Secomd Cine MatUr, Scptsmbtr 21, 1908, at ths PostOffics at Ntw York, H. Y, under Act of Congress of K&rch 8,1879 KEW YORK, MONDAY, OCTOBER 29, 1928. — PONDELJEK, 29. OKTOBRA 1928. TELETON: CORTLAND T »7« VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Smith osvaja republikansko ozemlje« V PHILADELPHIA JE DOSEGEL AL SMITH SILEN USPEH Govtrner Smith je bil v Philadelphia deležen iu>l-večjega triumfa v analah mesta.—Ljudske množice v republikanski trdnjavi so pozdravile demokrata z velikanskem navdušenjem. — Nje-f gova slika je v tisoč oknih. PHILADELPHIA, Pa.. 28. oktobra. — Vstaja je prodrla skozi trdo skorjo republikanizma" v Pki-ladelphiji. Governer Smith, prvi demokratski kandidat, ki je izvedel kampanjo v tej republikanski trdnjavi v dvajsetih letih, je bil deležen v Philadelphiji največje politične demonstracije, kar jih je kedaj videlo to mesto. Več kot dve uri in preko dvajsetih milj si je boril svojo pot skozi goste vrste moških in žensk. V središču mesta se je nazdravljanje razširilo v pravcat orkan. Petnajst ali dvajset blokov, v bližini Broad Street postaje, City Halla in Bellevue-Stratford hotela, so bili tlak in ceste natlačeno polne ljudi. Sernpatam so bile policijske črte pretrgane in so izginile v razburjenih masah, Xi so" potiskale proti kandidatu. POUK FARMERJEM «IMr atiLLlM. Mtii o Slika nam kaže T. I. Storera, profesorja na University of California, ki broadcasts farmer jem klopotanje kaee-klopot-aoe. HERBERT HOOVER PRAVI DA B0 POMAGAL FARMERJEM LOVCEM V SVARILO Novo bolezen, imenovano "Turelemia" je mogoče dobiti od inficira-nila zajcev in kuncev. — Simptomi so s lični onim pri legarju ali tifusu. Hoover je obljubil posebno zasedanje kongresa, da pomaga farmer jem. — Borah ga je prisilil, da potolaži farmerje, da ustavi val preti Al Smithu. — Potreba skorajšnje, konstruktivne akcije. Ceni se, da je privrelo na lice mesta kakih tristo tisoč ljudi. Zvečer je nastopil governer Smith v areni v za-padnem delu mesta pred nekako 20,000 ljudmi ter razpravljal o prohibiciji, tarifu in Coolidgevi "ekonomiji". Petdeset tisoč ali več ljudi, ki niso mogli dobiti vstopa v areno, je polnilo sosedni, prazni prostor, kjer so bili razobešeni "amplifiers". Ko je prišel governer v areno, je moral petnajst minut, da se je polegel kraval. Glavne točke njegovega govora so bile: — Ce bo moja izvolitev poglobija po celi deželi zahtevo, da se izpremeni prohibicijsko postavo, s kakšno pravico domneva tajnik Hughes, da bo to navidezna bitka) Ce razumem jaz prav javno mišljenje v tej deželi, ni ničesar navideznega v tem vprašanju. To je zelo resnično vprašanje, ki se tiče srca in vesti ameriškega naroda. — Ce bi moral priznati, da je ameriški narod brez moči, da izpremeni neznosne razmere, ki obstajajo danes, bi bil prisiljen v isti sapi zanikati uspešnost demokratične, reprezentativne vlade. — Ce bom izvoljen, bom izvrševal svoje ustavne dolžnosti ter izvajal obstoječe postave po svoji najboljši zmožnosti. Ob istem času pa bom ponesel to zadevo naravnost pred ameriški narod ter mu jo predložil odkritosrčno in jasno. — Nikakega predloga nisem storil, naj stopi tarifna komisija na mesto kongresa in niti ene vrste ni v demokratičnem programu v tem smislu, jaz sem definitivno omenil tarifno komisijo kot dejstvo ugotavljajoče zastopstvo, ki naj predloži kongresu Združenih držav dejstva, da bo lahko inteligentno izvajal svojo polnomoč, da uveljavi tarifne postave. — Ameriški narod sam bo vzel tarif iz politike, ko bo dobil dejstva. Ce misli Charles E. Hughes, da je zadel -sedanji sistem tarifa na splošno odobravanje dežele, ne zasleduje pfravilno mišljenja med trgovskimi skupinami. — V Missouri sem i-ekel ter ponavljam še danes v Pennsylvania, da so se povečali stroški vlade od 1924 do 1927 za celih $200,000,000. — Republikanska stranka skuša še nadalje obdržati kontrolo te dežele pod napačnimi pretvezami. Ona predstavlja demokratično stališče povsem napačno. Predstavlja napačna tudi svoje lastno stališče. Postavlja se z uspehi, ki se niso ni-f*l • mmmm T » " — WASHINGTON, D. C., 28. oktobra. — Herbert Hoover je včeraj obljubil za slučaj svoje izvolitve posebno zasedanje kongresa, če potrebno, "da se loti najbolj nujnega ekonomskega problema, farmske odpomoči. Senator Borah, vodilni eniisar f nominiranea v kmečkih okrajih, je sklenil včeraj, da mora napraviti Hoover tako obljubo, a kandidat se je udal šele včeraj. Senator je nagovarjal Ilooverja včeraj celo uro ter trdil, da je tako poteza bistveno potrebna, da se ustavi progresivni val proti governer ju Sm^. Ko je ostal Mr. Hoover o-mahljiv, je Sel senator Borah do Kkrajnik meja-v ugotoviln, katero je zaključil z naslednjimi beseda-m i : — Vsak vzrok je za posebno zasedanje a po mojem mnenju nobenega zdravega razloga proti nje* m ii. To je bilo precej močno ter do-vedlo do obljube nominiranea v teku manj kot dveh dneh po ugo-'tovilu senatorja Boraha. Mr Hoover ni trosil besed, ko je objavil svojo obljubo. Naslednje ugotovilo je bilo včeraj objavljeno v njegovem glavnem stanu: — Vprašanje posebnega zasedanja kongresa po 4. marcu v slučaju povratka republican, stranke. je bilo že dalj časa predmet razprav. Dosti je vprašanj, posebno onih poljedelske odpomoči, ki nujno zahtevajo rešitev in katerih bi ne bilo mogoče zavleči za eel o leto. To je naš najbolj nujni ekonomski problem. — Jaz bi upal. da bi bilo mogočo pečati se ž njim na rednem zasedanju tekom jesen in da bi se bilo mogoče izogniti posebnemu zasedanju. Če pa bi tega ne bilo mogoče doseči, bi ne dovoli, v slučaju izvolitve, da bi se zadeva zavlekla ter bi sklical posebno zasedanje, da se zagotovi skorajšnjo, konstruktivno akcijo. Xi kakega, pojasnjujejočega komentarja ni bilo k tej izjavi. Tekom dneva pa so pričele prih a jati brzojavke iz Srednjega za pada, ki 60 javljale, da je bil položaj reitn. Xadaljno veselje je -bilo vzeto iz življenja in v sedanjem slučaju je bil prizadet lovec iia kunce ali zajce ter vsi oni, ki ljubijo "hasen-pfeffer" ali krnica v črni omaki. Sedaj, le par dni pred dvorjenjem lovske sezije, dne 1. novembra, je prišlo .svarilo iz zveznega zdravstvenega urada in newvorSkega mestnega departmenta, da se je treba zavarovati proti turalemiji ali Francis bolezni, ker se je zopet pojavila v enem samem slučaju v gorenjem delu mesta. Iver je bila ta bolezen "Made in America" ter je sorazmerno nova, — simptomi so s lični onim influence ali tifusa, — ni imela zdravniška profesija še dovolj prilike, da .jo hitro ugotovi v vsakem posameznem slučaju. Iz tega razloga je razširil zvezni zdravstveni urad eirkulafje na zdravnike, v JtaJerih pojasnjuje bolezen, njene simptome in terapevt i k o. Poro*1 ni k Walter M. Sim^sonVlcl je študiral to bolezen, je izjavil v lataku zveznega departmental — Tako klinična in eksperimentalna dejstva dokazujejo, da "obšla ja nevarnost infekcije v.sled krntakta s kožo okužene živali. Bolezen dobe lahko ljudje tako na zunaj kot na znotraj in v slednjem ■■slučaju st* kažt» .bolezen potom ne-prebave mesa okužene živali. ! — Ce »e upošteva dejstvo, da so jbili inficirani številni laboratorij-_ i ski delavci, ki se poslužujejo vseh Tank, V katerem se je vornostnih sredstev, je mogoče •spoznati, kako velika je nevarnost za lovca, ki brez slutnje zavžije meso zajca, katerega je ustrelil. V US0DEP0LNE F0SLEDICE EKSPLOZIJE nahajal plin klorin, je eksplodiral v sodnem poslopju v Birmingham, Alabama ter poškodoval šestdeset ljudi. BIRMOIXGHAM. Ala., 28. okt. Tank z visokim pritiskom, v katerem se je nahajal klorir., je eksplodiral v pritličju sodnijske hiše v Jefferson okraju včeraj ter poslal dvajset oseb v bolniee. Več kot štirideset nadaljnih pa je bilo onesvešČenih predno so jih mogli drseči reševalni oddelki mestnih ognjegaseev ter delavci rudarskega dpeartinenta. Plin so imeli za čiščenje pitne vode. Plin se je razširil iz pritličja v okrajno jetniŠnico, ki se odpira iz sodnega poslopja in prav do glavnih koridorjev, uradov in sodnih dvoran. Vse je bežalo na prosto in nad vs<» j«» bilo slišati krike jetnikov, ki so klieali na pomoč. Ognjesrasci, opremljeni z zasi% nimi ,plinskimi maskami, so šli skozi dolenja nadstropja ter prinesli ven ljudi, ki so bili zajeti v uradih, dočim so prišli nadaljni aeroplan iz višine 2500 čevljev oddelki v višja nadstropja s pomočjo lestvic in 'strojev požarne brambe. Več ducat oseb je spleza-zalo v varnost po lestvicah in na-daljne so prinesli navzdol oirnje- ' gasei na svojih ramah. i Vsi oni. ki so bili odvedeni v bolnico, .so bili zopet odpuščeni po j preteku par ur. slučaju, da se pošlje inficirane zajee na trg. preide nevarnost na one. ki imajo opravka s takim mesom ali ga zavžijejo. Da se bolezen širi. je razvidno i7* dejstva, da je bilo pred leto-m 1024 prijavljenih le petnajst slučajev take bolezni. V zadnjih štirih letih pa je zaznamoval zvezni zdravstveni urad šeststo slučajev. Sporočeni so bili slučaji iz vsake države ,z izjemo držav Xove Anglije. Delaware, Wisconsina in Wash i n gt ona. Največje število slučajev je bilo sporočeno iz Ohio. Bolezen se je večinoma prijela ljudi, ki so parali in pripravljali divje kunce. Letalec in učenec ubita skupaj. OBLJUBE DR. F. A. C00KA SO SE ZAČELE VRESNIČEVATI Zemljo, katero je prodajal dr. Cook, ki je sedaj zaprt v zvezni jetnišnici, se je proglasilo sedaj bogato na petroleju. — Zemlja je bila v rokah re-ceiverja in dosti te je bilo proglašene za nič-vredno. STEPHENSVILLE, Tex., 28. oktobra. - Vsaj nekaj petrolejskih zemljišč v Texasu, katera je ku-pil dr. Frederick A. Cook, diskreditirani "rrzkri-telj" Severnega tečaja, ki je bil obsojen na štirinajst let ječe v zvezni kaznilnici v Leavenworth, ker je zlorabljal pošto v sleparske svrhe, je sedaj, skoro deset let po nakupu, vrednih milijone. V Erath okraju, kojega sedež je Stepenhesville. je bil tir. C ook z»*lo interniran pri tem, kt-r jt-znano kot X.Ray polje. V t»-ku treh let po 1!»1 S. !>0 tem ko j,- pro-spektiral celih pet let, j.* kiii.il dr.' Cook številne akre v Erath okraju ter napovedoval, da ho nekega dne ta zemlja -pokrita z z io dohie-kanosnimi vrelci. Ona. katero je plačal za zemljo, je bila baje smešno nizka, čeprav so krajevni izvedenci zatrjevali, da ne bo nikdar prinašala ničesar drugega kot bre/kori>1en pesek in kaktus. Potom ko vj tra poslali v ječo leta se je prodaIp nje- govo zemljo za ceno, katero .so imenovali petrolej ski možje te«: a okraja ''nominalno". Danes pa SO i/ Zemlje. k\ je b'l-; nekoč njegova. izvlekli velik* množine naravnega petroleja in vsi znaki kažejo, da leže pod plinom velikanski skladi petroleja. V tekočem letu je na X-Ray polju .ši*si vrelcev proizvedlo ^to mi-4ijouov kubičnih čevLjev nabavnega 14inu na dan. , . Skoro vsa napovedovanja dr. (.'ooka so sc dosedaj uresničila. Moskovske krušne Črte. Jugoslovanska kraljica kot šoferka. KKoURAO. .1 ugosla vi j a. oktobra. — Jugoslovanska k.-.dji-ea .Marija, ki s»- je nahajala na p ti iz Topole v svoj kraljevski stan v lieogradu. je igrala pred krat. kini šoferja za kmečko žensko, ki se ni zavedala kraljičine idenrič-nosti t:*r skušala "poglihati" n! roške potovanja takoj v priče!ku. da se izogne prepirom po kon"-ani vožnji. Kraljica je vozila, ko jo je ustavila neka ženska s številnimi jer-basi ter prosila za vožnjo. Ko j-bila ženska nastanjena v ozadju poleg šoferja, je vprašala slednjega : — Koliko bom morala plačati, da me odvede v Mlade-novae ? Šofer jo je -pomiril ter ji rekel. naj ne .skrbi za to. ker jo vozi jugoslovanska kraljica. MOSKVA. Rusija, 28. oktobra. Irejeti v katoliško cev---, jat, da je dovolj hrane in živil, da jkev. Oče Ouido del Tomo ATanao . pa je neprimerno shranjena in razdeljena. je dospel včeraj sem&faj. da vodi cerimonije. t r • FREMOT. Neb.. 28. oktobra. — Adolf Pavel, .star 23 let, letalski inštruktor, in John Seville. 19-let-ni letalski učenec, sta bila ubita včeraj opoldne, ko je padel nju Prava sreča avtomo-bilista. XEW LONDON, Cann., 28. okt. Potem ko je vrgel ekspresni vlak 40 čevljev daleč njegov avtombil, je ušel Anton Svlva le z manjši-" * mi odrgami. A\-tomobiI je prile- ROJAKI. lfASOCUTE SB NA tel ob stran tračnic ter »el naprej »GLAS HA&ODA". NAJVEČJI s svojo lastno silo kakih 100 čev-SLOTO8KI DNEVAIX V ZDH Tjev, dokler se ni zadel v kup ka-MtkVAMi menja. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,600 ....... $ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27-75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jc na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporaznmete glede načina nakazila. po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YOBK, N. T, TCLEPHONI: CORTLAWT %CR GLAS NARODA I (SLOVENE DAILY) | Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation J Frank S*k*er, President Louia Benedik, Treasurer > Place of bu&ineta of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. | Za celo leto velja list ta Ameriko Za New Tork za celo leto —$7.00 in Kanado ......................$6.00 Za pol leta ................................$3.50 Za pol leta ................................X3-00 Za inozemstvo za celo leto ..,$7.00 Za četrt leta .........................„.$^50 Zapol leta ..............................%3.50 Subscription Yearly $6.00_J Advertisement on Agreement._____ "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. , Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj sej blagovoli pošiljati po Mone? Order. Pri spremembi kraja narocni-1 kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje' JU najdemo naslovnika.___J ———" —~~ i "GLAS NARODA", 82 Cortiandt Street, New York, N. Y.I Telephone: Cortiandt 2876 j VAŽNO ZA VOLILCE ■- i v# i Y splošno informacijo objavljamo naslednje poroci- loP.Ii. I.S.: j Način, kako se voli pri predsedniških volitvah, je si-^ ter jako enostavna stvar, vendarle novemu ali neizkušenemu volilen mehanična manipulacija glasovnice ali volilnega stroja utegne provzroeiti nekoliko zmedenosti. ' Prihodnjega 6. novembra so ameriški državljani in državljanke, ki so registrirani kot vpraviceni volile i, pozvani, da izberejo volilne može (elektorje), ki od svoje strani bodo izvolili predsednika in podpredsednika Zdrn-1 ženili držav za prihodnja štiri leta. Z ozirom na to, da so elektorji primorani glasovati za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata one stranke, ki jo zastopajo, volitev elektorjev pomenja v' praktičnem pogledu izvolitev predsednika in podpredJ sednika. Kdo je izvoljen za predsednika, se že izve par ur potem, ko se zaprejo voMsča in se šestejejo glasovi, od-j dani za elektorje. Kaj se volitev visi potom glasovnice ali potom volilnih strojev, glasovanje ostane tajno. Tajnost glasu je eno izmed osnovnih jamstev resie-ne zastopniške vlade. Nihče — razun volilea samega — nima znati, kako je kdo glasoval. Nikdor ne sme sprem-j jati volilea v volilno koea (booth), ki je tako odd el j ena, da nihče more videti, kako volilec glasuje, ali mu nasvo-tovati, kako naj zaznamuje glasovnico ali rabi volilni' stroj. Tam. kjer so v rabi volilni stroji, se nifvadno v javnem delu volišča nahaja vzorec tega stroja, tako da se neizkušeni volile«4 more naučiti njegove manipulacije. Po-| litična propaganda v zadnji uri je strogo prepovedana med volilni toliko na volišču kolikor v okrožje enega "bloka"« okoli volišča. i V Ameriki so v rabi ponajveč dve obliki glasovnic, taJ kozvani "Massachusetts Ballot" in "Avstralian Ballot".' I \ takozvanem "Massachusetts Ballot" so kandidat je navedeni po uradu, za katerega kandidirajo, in ne' po strankah. Volilec mora za vsak urad poiskati si in' zaznamovati onega kandidata, ki ga on želi. Jako bolj praktičen je novejša oblika glasovnica. "Australian Ballot", ki je vedno bolj v rabi. Pravijo ji "Australian", ker so jo prvič rabili v Avstraliji. V tej glasovnici se nahajajo kolone z imeni vseh kandidatov, porazdeljenih po1 strankah. Vsaka stranka ima svojo kolono. Na vrhu ko-' lom se nahaja znak stranke (orel, zvezda, baklja itd.\ tako da je prav lahko na prvi mali spoznati, čegave stranka je ta ali ona kolona; Na to se v koloni nahajajo imena' vseh kandidatov dotične strank? v zaporednem redu. Kdor| hoče glasovati za vse kandidate dotične stranke — (straight ticket), napiše križ v malem praznem kolobarju pod strankinim znakom. To zadostuje. Ako pa hoče gla-| so vati za nekatere kandidate ene stranke in za nekatere druge stranke (seveda ne za kandidate istega urada), te-' daj mora zaznamovati glasovnico s križem pred imenom' vsakega kandidata. [ Priznani znaki ameriških so: zvezda za Demokratično stranko, orel za Republikansko stranko, roka z bakljo za Noeijalistično stranko, studenec za Prohibidjonistično' M muko, roka s kladivom za Socialist Labor Party, kladivo ir« srp za Workers1 Party (komunistično stranko). Single Party, Fanner-Labor Party in druge neodvisne str v fce utegnejo imeti svoj znak, ako so nekje postavile s? j4 fc>THtSfltpffc* * ,v % .....«-• ^ ,. . • Strašen zločin pijanca in zaprav- ljivca. 9. oktobra s<* je odigrata v Uo->jK>ski ulici v Celju, žalostna rod-biuska tragedija kot posledica demona alkohola. V brivnici Ooha je bila zadnji t'as za)>oslei)a gospa Vrcova. žena 33-letnega briv-"k^jra mojstra Marka Vrče, rojenega v llinnu v Slavoniji, ki je imel v Radečah svojo brivnico. | Vrča se porfteil s svojo ženo le-tii 1925. v Mariboru, Leta 3026 'ga je zadela kap. Denar, ki ga je dobil ttri svojega brata za zdravljenje. je zapravil pri igri in pijači Iter je zaijrral v veseli družbi tudi ve-s svoj zaslužek, tako . meseci je otvoril Vrča |v K»dideali samostojno brivnico, kjer bi se mu lahko dobro godilo, Jako bi se odpovedal svoji strasti.! jKer pa je pijančeval ter jsaprav-jljal svoj zaslužek naprej, se je /.e-Jna končno odločila. da vloži tožbo j za ločitev zakona. Dne 20. avgusta •t. 1. se je preselila v Celje ter sto-j pila v službo pri brivskem nioj-stru Čolni v Oosposki ulici. Vrča j je »po tem času ženo večkrat nagovarjal, naj .se vrne nazaj v Radeče, vendar pa ni imel uspeha. ! -Nedavno je Vrea v Radečah prodal svojo brivnico. prišel v Ce-4je ter pri tej priliki obiskal svojo j Ženo. ki pa ni o njem hotela ničesar vedeti. 9. oktobra je zopet prišel in žena ga je ponovno zavrnila. Nato se je v gostilni KirbLseh na Ljubljanski cesti napil poguma ter se ob 13. uri zopet pojavil pred (vrati ženinega stnovanja v Gosposki ulici. Ker mu natrkanemu ni odprla, je vdrl s silo v sobo. jo napadel z brivskimi .škarjami ter jo zelo nevarno poškodoval na glavi in na prsih. Na vpitje so pravočasnim prihiteli sosedje ter poklicali polieijo. ki je odredila, da se vsa 'okrvavljena žena prepelje v celjsko javno bolnico, moža tpa so aretirali. Pri prvem zaslišanju je Vrea priznal svoj načrt. Ženo je hotel umoriti ter se nato obesiti, kar se mu pa ni posrečilo. Vrea ima dve in pol leta staro hčerko, ki je bivala doslej pri svoji materi ter je sedaj zaradi te rodbinske žaloigre najtežje prizadeta. Ferdinand Polak umrl. V lepi starosti 70. let je preminul po daljšem bolehanju na svo-' 'jem domu velespoštovani trgovec Ferdinand Polak, bivši dolgoletni i župan kranjske mestne občine iu njen častni meščan. | Pokojni Ferdinand Polak je bil doma iz Idrije, kjer je služboval j n jegov oče kot sodnik. Že kot mlad i vajenec je prišel v Kranj in vsto- ' 'pil v slovcčo Sajovčevo inanufak-' 11 urno trgovino "Pri Pleiweis.su*' ! j Po dolgih letih pomočništva se je I i ckojnik osamosvojil, otvoril v se- ' danji mestni hiši lastno trgovino iter z neumorno pridnostjo, vzgled-^io poštenostjo in izredno štedlji-,vostjo ustvaril udoben dom sebi in družini. Huda nesreča. 1. oktobra se je pripetila delavcu Ivanu Jekovcu, zaposlenemu ■opeka rni Zabret v Bobovku pri j Kranju, nenavadna nezgoda. Dalj-'ša trešeica je odletela od cirku-larne žage z vso silo v oko. Napra-i I vila je skoro 18 cm globoko rano proti vratu. V nevarnem staju so ranjenca prepeljali k zdravniku dr. Globočniku v Kranj, nato pa z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnico, kjer je umrl | Vlom v blagajno zdravUiifta na | Golniku. | 12. oktobra je bil v blagajno zdravilišča izvršen vlom. o katerem so se tekom glede ukradene svote razširila razne govorice, ki pa so se po končnih ugotovitvah izkazale za pretirane. ' Kaikor so dognali orožniki, ki so izvršili prvo preiskavo in se jim je tekom dneva pridružil ljubljanski detektiv Podobnik s polieij-akim jpaom, sta bila pri vlomu udeležena dva moika. Pri neki bližnji kmečki bili sta si "izposodil*" le-atvo, po kateri m je eden izmed njiju splazil do okna. dočim je t drugi, "kakor kažejo .stopinje, opre-zoval na straži. Vlomilec je previdno razbil, šipo in -se splazil v biagajniško sobo. Prerezal je bla- j ga j »o v obliki trikota ter pobral j denar z gornjega predala, kjer se' je v treh predalih nahajalo 18.205. 1200 in 5029 Din. — skupno torej j 24.434 Dni. Xi pa vlomilec naš^l j depozita 29.366 Din., ki se je na- j hajal v spodnjem predalu jhmI bla- j •rajniško knjkro. * .Sum «pala na dva okoličana, ki] «o jima razmere v zdravilišču do-' bro znane in sta gotovo dobro vedela., da so blagajnik, ki stanuje; nad pisarno in sbi torej drugače j irotovu bil >liša! ropot, nahaja ta! čas s svojo družino na dopustu. j Podivjanost med fanti. Kranjska kronika beleži nov žalosten dogodek, ki so ga rodile neukrotljive strasti fantovskih j»re- j tepov. Vas Besnie^j je -bila pozori- j štV krvavega poboja in pretepa dveh fantovskih skupin Besni-ce in e je' te dni vršila pred tainošnji-in sodi-' ščh-iu. zanimiva razprava proti nekemu seljaku. ki {ra je tožila njejrova žena rati i alimentov. Ta razprava priča o strašnih razmerah, ki vladajo v nekaterih seljaškili družinah v I>OMii. Obtoženi veljak se je pred 'leti oženil z ženo. ki yra sedaj toži radi alimentov. Sprva sta se razumela, kmalu pa med njima nastali prepiri. Mož je zaiVl z ženo prepirati in j;» .!»• -ded-I ujič zapodil v hlev k živini in jo jprivozal k jaslhn. da bi mu ne po-jlji'gnila. Ž« je pa vendar,uspelo I pobegniti in vložila je pri »t i zverin-!o delavci pri šli v globino lf»7 m. .so začeli padati v nezavest in polaščala jih je nerazumljiva utrujenost. Nihče ni vedel, kaj je vzrok temu. 3Iislili so. ili slabo vino ali jedli pokvarjeno jed in jim je od tega slabo. Zagonetka je bila pa kmalu pojasnjena. Neki delavec je slučajno zažgal vžigalico in tedaj je nastala v vodnjaku eksplozija in iz zemlje je švignil velik pla-1 men. V zemlji s«- je nahajal gorljiv plin. Plin so napeljali v cev in sedaj gori že mesec dni. odkar so odkrili ta podzemski gazometer. Po zatrdilu strokovnjakov ima plin f>r>00 kalorij in more takoj ra-ztopiti železo. Plin je po kemični sestavi ogljikov, kakršen se nahaja v premogokopih in je rudarjem zelo nevaren. Plin je nastal najbrže iz rastlinskih in živalskih snovi, ki izvirajo z ča-sa. ko se je v tem kraju razprostiralo Panonsko morje. Plin .izhaja iz kakega premogovnika ali petrolej^kega 'vrelca. Industrijalec Teslič je dal plin preiskati in ga bo uporabi v svoji industriji, za kar ima že dovoljenje. Granata ubila tn pastirje. V hanjaluškem srezu na Vu-komiroveiu brdu pri vasi Han Kola se je vršila streljanje artilerij- \ jske baterije. Tu ji* bilo strelišče 'za topničarje Š.- za <*a-.a Avstrije. (I>ao prej»- so s,* vojak: utaJ»ori'i v (bližini.strelišča in postavili patrn-jljf ter opozorili veljake na nevarno.-!, Orožništvo je dobilo nalog, da obvesti v-e prebivalce okolice o ostrem streljanju. < »rožniki m'-votla niso mo«rli obve^riti vseh kliU'lov. da osem dni ne -»uiejo približati -:relišr-u. Tako , -1 j I i nekaj arauat. ki so bile na pol /a-kopaiu' v /i-mlji in niso eksplodirale. Ciranato v/.e'l pas: rji 17 letni Mirko A-':miov:."-. K;i }»- Topil". Milutin Ka od klaf-tre. Pečlarjeni brezplačno na raz-polago kam pa z upravo. Lojz Roje ]»ečlar. Kdor pa hoče hoard, ga dobi pri -meni: John Kaiidare, J. C. Grinolds, R. D. 1, n., Port jAllegania, Pa. Zanimivosti n Jugoslavije. Novice iz Slovenije. _ GLlAS NAS.OPA, 29. OKT. 1928 j Peter Zgaga | { liojak. ki ima dosti skušnje v ljubezni iu zakonu, je dal objavi- Iti sli«deei nas^'ot: — Ženska, k pade moškemu o-.krog vratu, je ininavadi jako dra- žestna. Toda prijatelj moj, boj ^e take. ki pade moškemu okrog vratu iu mu na vratu ostane. .Mlada nevesta je čitala jx>roči-'lii o polarnih ekspedicijah. Ze ni imela . j — No, ali si se že odločila — I jo je vprašal ženin naslednjega dne — kam bova šla na poročno potov anje * — Seveda. — je odvrnila. — No. kani pa ' — Na Severni ali na .Južni tečaj. — -\li ni malo predaleč; Seveda je daleč, toda pomisli. da traja tam noč šest mesecev. Stare mamice kimajo /. glavami, ko opazujejo in poslušajo otroke sedanje dobe. — No, kako je bilo na plesu.' — je vprašala stara mamka svojo demuajst let staro vnukinjo. — Jvrasuo. Nekaj jMtsebnega. Le pouti.sli: dvanajst moških mi je razkrilo ljubezen. In osem izmed njih tne je zasnubilo. — Pa kaj .si jim rekla — Štiri sem gladko odbila, štirim sem pa rekla, da se bom poročila /. njimi. * Tako Smith kot Hoover obljubljata in zagotavljata, tla bosta pomagala farmer jem. oziroma, z dnu gimi besedami rečeno — da bosta resda farm ar ski problem. lz N«r Yorka — tanj brez zamude in m* KMs mm akjavljene dnovno v listo -Glas Naroda*. Za zneske nd I2M.— računamo primerno nižjo ceno, katera Vas radevolje ^inlini prodno nam poiljete nalog. mirnmmm najvoC poslov a strankami Izven New Torka, kar dsksrnje. da so lokko okoristi s niia poslovanjem vsak. m M<*i i* tako daM pnC od podovnega središča Amerike. Unl VMo prihodnjo tem poifljatov mm r M - W ■ ^ UVImff« SAKSER STATE BANK f» COKTEAMDT STBEST. SEV YORK * lit'f -■^■-j'j1.-. — 3 | KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 EPIZODA GLAS NARODA, 29. OKT. 1.928 Ali je aHcdiol škodljiv ali koristen. »• I.nilske pomladi neko odelenje našega vojuejra ministrstva ni nio- jjrlo priti do poštenega spanca. I*r ruetavalo se je z lew n« desno in vstajalo bolj /bito ko ^poV-it«. (}e Mr i Ti'a Itelorukar — on je to odelenje ni bil prišel ob spanec zaradi *:lnesra dela. kajti njegovo -Jri/beno peš. Obe balkanski vojni je bil pre.vedi ' \ niiiiistr.-!vii in po vsaki zrnati bil tudi «m deležen plohe redov in odlikovanj ki je |K> prirod-tlih zakonih v itiinistrstvu vse iz-duUi«-jša n»*yo na Itojiieun polju, kjer prevladuje svinčen« in želena ploha. Svetovno vojno pa je j !•• bil na franen-vki rivijeri, se v.dii 'i! in hodil <»b paiiei, tožee nad starimi ranami in skri vnino, ki so Titu bile ostale od trudapoliiih ]K>-hodov, ki jih izvršili drugi. Počakal je kone;i in se zm agoing no vrnil v Beograd, da po/.anje odlikovanja in nafiredovatija. plodove zuuig. ki so jim njivo orali in na-! m.ikiili z lastno krvjo — drugi. j iXobil j,. generalski čin in živi | brezskrbno življenje ter dokazuje , i-e nii-iifni svelopiseni^kega izrekal o pticah in lilijah, ki ne >ejejo in' ne žanjejo, pa vendar žive. Velik j in debel, rdet* in zdrav, s prsi. ]*>]- I nt mi odlikovanj, hodi po gostil-Hah in kavarnah Ur pripoveduje o albanski (Jolgnti in Kajmakča- , lanu: l.ep je vojaški stan. roda težak. \ staues vesel in čil. na poti v pisarno kreneš k gazdi .lovi. | da popi ješ |*ar ijmih. zavihaš .si : podjetno nekoliko plesnele brke. , ko -rivuješ inieiie kratkokrilke ali , zajetnejše gospe in sam ne veš. kako prid« š d i svoje pisarne. kjer -i najpametnejši in najueenjši. ker ' iinaš generalski ein. Toda tam te ' eii. k a nemilo presenečenje : gospod 1 minister ti je poslal dolgo zapo-vesj. označeno kot "vrlo nujno" in ' rdeče pode rta no. ; "Kh. nesreča ti moja. gospodi- ' ■ • t • 1 ne ministre, kaj m; neki lioeeir. zavzdihne bridko general Ileloru- • kae Loti se eitanja in mraz ga s preletava. Minister mu je pove- 1 ril reda ke i jo in zbiranje materija- ' la za obširno delo <> junaških pod- ' vlgili naše vojsk«- preko sneženih ! albanskih planin. "Kdor .s hudičem buče sadi, se mil na glavi ' ra/ibijajo", vzdihuje lieloruk&e, ? "sam vrag me je zmotil, da sem si1 ' >irekoustil o iCojih junaštvih, sam ' __i I Izdelani? jI Le pogum! S pomočjo II Severa « E»orka se izne. bite potrtosti. Zanesljiva II odvajalna tonika, ki pre. II icne neprebavc. vzbuja II tek, po nji boljše spite in II | se počutit* boljie. Vpra- II iajte lekarnarja. KB Se v era's II csorka H ^ ^ ^ ^ ti lil sem nesel vrat- }>od nož prav m? ■ nn godi, Ni|Minos<'u!" "Tri dni je preinleval za povest in tri niči ni spal zaradi nje. Kakor pil je bila grozeča. se jt» je piH-asi le privadil in četrti dan ^e je spravil na rešitev te sitne zadev. ! "Naredniče". j|e zadonelo po sobi. "Izvolite. gospod djenerale". "Kvo. dopisa ministrstva, tri ; dni že leži nerešen, giej. da ga še i danes rešiš!'* j "Kazunnm. gospod. djeiier&l**!" j Kadar se lot narednik kake Mvai<. j«- že rešena. V tem je sre-» ea. vojaške uprave, da ima nared- ( nike. Sed.-I je tedaj narednik Sre-( len in izpustil dolge in leporcčuc okrožuiee na vse armije s pozivom, da /.bero pri podrejenih edinicah v^e epiozde in jih v pošljejo. 4ione-i ' al Ileloru kae je opremi! okrož-| iiee svojim {»odpisom in zašumel | je papir -po vseh vojaških pisarnah naše domovine. Armije so od-laie okrožniee divizijam, bata-Ijini eetam, eete {>oleetaiii in deta-širauim oddelkom, i.iko. kakor i»o-je narodna pesem .zajce mačko, maekii miško, miš pešnieo. Preko j vojaških pisaren je završal 'papirna! i phiz, kakršnega ne pomnijo anali zirodovine naše vojake. Lepa in dnl-dobnejra. Svetca jim njihovega, kaj sf» si izmislili oni lenuhi v ministrstvu. kakih prokletih epizod se jim hoeePri meni je red: «lee-ki imajo samo ono. kar je predpisano. odkod naj jim bodo nekake epizode . premišlja in se srdi pod-pornenik ^ »o so je. vrl častnik, eden najboljših, kar jih straži državno mejo v debarskih klaneiJi. "Ali nekaj mora biti na stvari", plete S pa so je dalje. "Dee k i so od vra-jra. trotovo je kdo odktsl dobil te stvari in je to prišlo ministrstvu na uho. Hudiča mu dam jesti, pri komur dobim epizodo!" •iXaredniee", >e razi juti naposled. "Molim. **ospodine podporue-11 iee !" "Daj mi epiaodo!" "Kaj izvolite, jrospodine podpo-ručnieef" i "Epizodo, kaj si pluh "Nimam, gospodi ne podpornč-■ niče!" "Kako. da nimaš.1" "Nimam, za boffa !" "Dobro, n a red niče. ali momei jih | - imajo. Zberi moštvo s kovčki in z vsemi stvarmi: Preinetačina bo!" "Razumem, jrospodine jmdpo-; ručniee!" Pol ure že čakajo dečki z v?«1 svojo prtljago: malo v skrbeh so. /muči jih uerrorovoest. kajti pošten 'vojak nima nikoli pojmlnoma čiste vesti. Nevoljno stopica nared-:»ik pri»d četo, o^rle«Juje posamezne dele. opreme, toda epizode le ui in ni. V tem se pojavi silni Špa-soje. "Mirno! Gospodine podporučni-če, jKilčeta je na red!*' javi narednik. Podpornčnik se izpsi pred četo. oručnik Spasoje gleda, prevrača, brska, toda epizode ni in ni. "Hm", meni pomirjen. "Sreča vaša, da nimate. Vedel sem, da je nimate. kajti pri meni je red, kaj neki misli kapitan Draža". Ponosno gre v pisarno in napiše odgovor na Op. br. 1293: "Pokorno javljam, da v raoji četi epizod ni bilo, jih ni iu jih ne bo, dokler sem komandir čete jaz, Spasoje Jovanovič, podporočnik!" _ KONCERTI A. ŠBKUA 4. novembra zvečer, Springfield, 141. 11. novembra zvečer, Sheboygan, Wk. • 18. oktobra zvečer, Chiaholm, Kinu. 25. decembra zvečer, Duluth, Minn. 9. decembra popoldne, Wauke-' 16. decembra sveder, Pueblo, Cole. ? ' . - ^ i > ' JR.-' To je eno izmed vprašanj, kij ne morejo široke mase ljudi nifea-j j kor zediniti k enotni ali celo ne-! i pristranski sodbi. Nekateri so. .brezpogojno prepičani o «krajn*> ■ škodljivem učinku vsakršne alko-'holne pijače, drugi hvalijo isto- ' {tako brezpogojno njene dobre stra-'i ni. Poglejmo, kaj pravi objektivna znanost. j Alkohol kot zdravilo je užival; j že v starih časih velik ugled in tu-' ,di danes ga priporočajo v nekih slučajih mnogi znameniti zdifev- I niki. To pred v.sem radi tega. j I ker vpliva alkohol v majhnih ko-j lieinah — 15 do 20 gramov — •. krepčilno. Poskusi so dokazali.; da .se sila mišic potrnji po zau-žitjti takšnih količin že po 10 do 15 minutah za cele pol ure. in si-' cer velja to za tisto mišičevje, ki ga ima človek v oblasti, ločim se neprostovljna delovna spo|obnast | raje zmanjša, t'lovek izgubi občutek utrujenosti, toda če pomi-i slimo. da tvori ta občutek za nor-i '« malnega človeka nekakšno naravno varnostno napravo, ki ga ob-' varuje pred popolno izmučenostjo.i' se pokaže, da so blagodejni m-i-' nki tudi majhnih alkoholnih ko-' • ^ • f " liein zelo dvomljivi. Drugače ]>a [ je pri bolezenski slabotHosti in j utrujenosti. Tukaj vplivajo maj-j' i ' hen množine kakšne alkoholne pi-' jače, n. pr. konjaka ali šampa-; njca, zelo dobro na subjektvni po-j' entek paeijentov. V speeijalnih sluča jih, n. pr. za moena mrzliena j stanja in pri zastrupljenju krvi.J* se zdravniki ne branijo predpisa-; i ^ . ... ■ i ti bolnikom celo večje količine al-j |Wo}iola. In tu so opazili neobi-i' čajen pojav, da se takšni bolniki j ... ^ . . . ..., i ne upijanijo. niti ee prej niso bdi navajeni na alkohol. Ta pojav razlagajo s tem, da se alkohol v • telesu, ki ga trese mrzlica, hitreje ' oksidira in da je po drugi strani tudi razdraženi živčni sistem bolnikov odpornejši proti njemu. 1 To so torej slučaji, ko alkohol lahko smatramo za zdravilo — to- J da ne smemo pozabiti, da pozna I moderna medicina še vse uspešnejše zdravilne metode, zaradi ka- 1 terih postane alkohol povsem nepotreben. Zdravljenje z vodo. j; obkladke. znojilno kuriranje in" podobno uporablja moderni zdrav-| J nik v vseh slučajih raje nego!-zdravljenje z opojnimi pijačami. Alkohol in mast. ,1 Zelo razširjeno je mnenje, da , alkohol človeka odebeli. To je ^ povsem nenaeno. Tudi pri pivu. , ki kaže te učinke, je resnica ta. \ da ne gre odebelenja pripisovati i alkohlu. temveč količini slada, ki , je v tej pijači. Alkohol sam na sebi vpliva kvečjemu kot oliranje-,] valeč masti, ker zgori v telesu hi-treje nego druga hrana, ki jo po-! tem telo s proizvajanimi kalorija- ] ma alkoholnega zgorenja spremi—; nja v mast. I, . • i1 Alfyhol Mo 'Juvfiiro. , • Naziranje, da je alkohol direki-^1 no hranivo kakor n. pr. sladkor, J je moderna znanost jwpolnoma | < zavrgla. Znani fizijolog DurigI« je dokazal, da pade delovna spo- ^ sobnost turistov, ki so pred turo ] zaužili kakšno aloholno pijačo, za 20 odst. naprqjm drugim turistom, ki so se okrepčali z neznatnimi količinamu sladkorja, čokolade ali kakšnega drugega hraniva. Alkohol in prebava Razni narodi, zlasti severnjaški, imajo navado, da popijejo po mastnih jedeh kozarec žganja ali podobnega. Prepričanj so. da jim to pospešuje prebavo. Kaj pravi znanost ? Res je, da odstranjuje alkohol z omami jen jem želodčnih živeev občutek prenapolnjen ost i želodca, toda prebava sama na sebi se po-alabša. Gorčica, poper in brezalkoholne pijače, ki vsebujejo ogljikovo kislino, učinkujejo bolje nego alkohol. In poleg tega ne krajšajo življenja, kar je za piv-ee dokazano dejstvo. Prav tako Je dokaxano, da vpliva nezmerno i pitji alkohole šla Škodljivo na po- j:oinstvo. o čemer pač ni treba go-jvoriti na dolgo in na široko. Tu-jdi najmanjše količine .strupene pi-.jač- je treba otrokom in mladim ljudem zabraniti. Povdariti pa je treba, da odraslemu človekn ; alkohol v majhnih množinah ne škoduje bogv»> kako. čeprav o kakšni kori.sti tudi ni nobenega covo-[ra. VESELE DOGODIVŠČINE Z VLOMILCI _ i Ni vsak razbojnik surov in krvoločen. Med njimi se dobe tudi jovijalne osebe z lepimi manira-,mi. ki razumejo šalo m st* lahko v trenntku izj>revržejo v prijetne družabnike. Londonski li.-sti poročajo o dveh vlomih, ki >o se zadnje dni izvršili oh zelo veselih okoliščinah. V llampsteadu je vlomli tat v stanovanje znanega igralca ' ••- Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $ 1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma naj manj e 60 centov za nakazilo. S A K S £ R STATE BANK "i 82 CortSa&ctt tftreet : r Nev York, V. Y. mm■ . r PRILIKA ZA TATOVE J Milanski ' ('orriere d-'lia Sera" javlja naknadno izauimive pod-« robnosti o paniki n nj#*nib i»o>h.-i . dk-ali na ne>rečni avtomobilski i dirki v Monzi pri Milanu. V splošni zmešnjavi, ki jr zavladala med katastrofo, je bilo mnogo liu-i ' di okradenih. To samo na s^-bi ni tiic" posebnega, kajti znano je, da s«- tatovi zbirajo povsod, kji-r čutijo denar in razkošje. Zna-j čilnejše jo to. da .so bile žrtve avtomobilske katastrofe okrad«Mie šele potem, ko so jih odnesli z dir-J (kališča v bolnieo. j Baritonist Boeuf. ki j.- bil na> 'dirkališču z nabito denarnico, je' j bil okradeU za šs*.st ti.so«'- lir goto-' vine, avtomobilski industrijec Na-j tale pa je prišel ob svoj zlati kro j nometer. ki je bil takisto vreden ve«" tisoč lir. Tatovi so se .spričo nesreče dobro okoristili. Sedaj pa javljajo še o nekem mladem AIdu Pestalozzu. ki je gledal dirke s svojo nevesto. Vozilo nes- t jTečnega avtoniiobilista ga j«' raztrgalo na drobne kosce. Spravili so jih končno skupaj, a draff->-eenosti. ki jih je imel mladi mož pri ,s»'bi. n;so našli nikjer. In Pesralozzo j^ no^il v tjenamiei najmanj j>etnaj>t sto lir gotovine. na roki pa zlato zape>tno u»o in v žepu srebrn svinčnik. Nobenega od teli predmetov niso našli v obleki mrliča. To je zadosten prfmer. da .>.<• lahko presodi, kako poštena jav-. nosr je sodelovala ]>ri dirkah v Monzi. »Slučaja ne bi omenjali, če ne bi se fašizem dan na dan tako širokoustil. da je "prebrodil" italijansko ljudstvo. Kaj naj rečemo k temu "preporodu", če se domislimo fašističnega kapitana Rossija ^ na '' Priueipessi Mafal-di"? Ko .se je ladja potapljala, ni reševal ljudi, ampak je poba-sal blagajno in je zaši! denar v svoje hlače. In slednjič Zappi. ki je slekel Malmgreena in ga ostavil grozni smrti v ledenem grobu! Če izgleda "preporod" fašizma v praksi tako. kakor nam pričajo navedeni primeri, pač nima nihče pravice govoričiti, da je črna srajea "moralno" propo-rodila italijansko ljudstvo! Kaku ,sf 'vršijo dražbe. V kanalskih, hribih je bila nedavno dražba pri nekem kmetu. Prodali so mu 60 kvintalov sena za 300 lir. Seno pa je .sedaj po 35 lir kvintal! Vredno je bilo torej 2100 1 ir. Dražbe se ne raz-1 glašajo po predpisih in se ne vršijo ob takem času. da bi se jih mogli kmetje udeležiti in da bi dra-žilei prišli do besede. Kakor v kanalskih hribih tako je tndi drugod. Z dražbami se okoriščajo drugi ljudje, ki vedo za nje pravočasno in jih ne zamude, zlasti i ako se obeta lep sknpiček za malo '. denarja! ' i f H ADVXBTI8E m GLAS XABODA> i BERAČEVA SREČA Na svojem posestvu v St. Marceli u pri Mantovi je umrl nedavno v visoki st arms t i Hanibal Fo •-<-i. ki je iut čuden način obogatel. Ob glavni cesti proti Neaplu je postavil nekdo začetkom preteklega stoletja blizu opatije Sv. Vida kamen it steber, na katerem je bil zagoneten napis v francoščini: "Vsako leto 1. maja ob G zjutraj • imam zlato glavo." 1. maja na-j slednjega leta >e j#* zbralo pred stfbrom mnogo radovednežev, ki 'so mislili, da se bo vrli stebra iz-i . |premenil. Čakali .so pa zaman. I Kamen se ni izpremenil v zlato. »T«» se je ponavljalo vsako leto iu slednjič je nekdo odkopal steber. I da prepriča, če ni morda v njem [skrito zlato. Ker pa o zakladu ni 'bilo duha ne sluha, so postavili steber nazaj in nihče več «e ui zmenil zanj in zn napis na njem. Šele 1. 18H1 se je ustavil pred (čudnim stebrom berač, ki je prihajal iz Neapla. kjer je dolgo ležal v bolnici. Berač se je ustavil, prečita! napis, zmajal z trlavo in "dšel. Toda 1. maja naslednjega le!a je zopet prišel zgodaj zjutraj k stebru z motiko in lopato. Ker ni bilo daleč naokrog žive duše. je nemoteno kopal na kraju, kamor je padala od stebra senca. Kopal je in kopal, dokler ni o.lko-pal vojaške toruistre. v kateri je bilo 80.000 zlatih frankov. S tem denarjem si je kupil berač v St. Marcel I u lepo posestvo, na katerem je te dni umrl. Y Ar g en i jt, sedaj že 14.000 Slovencev. Poročila trdijo, da jih je zmed vseh , teh komaj 500. kateri so v dobrem položaju. Največ je takih, da si zaslužijo toliko, da krijejo s težavo dnevne stroške, mnogi delajo od danes do jutri. Pisma izseljencev odsvetujejo odWod od doma. vendar pa je naval na Argentino vedno večji, ker vstvarja-jo fašisiti v Julijski Krajini "al-logenom" vedno bolj neznosno življenje. s. J)o j c raz ž nI il Hfiisnotinija mehanik Prank Zadnik v Trstu, so si izmislili trije fašisti. Slišali so ga. ,ko je vabi! s seboj nekega tovariša. odhajajoč iz gostilne v ulici Capitala, in ga prijeli, češ da je izpregovoril pri tem nekaj b?-sed, ki so razžaljive za Mussolini-ja Zadnik je bil takoj pozvan pred tržaške sodnike, ki so po zaslišanju obtoženca in ovaditeljev vendar spoznali, da trditve fašistov niso zanesljive in Zadnik je bil oproščen. Hrvatsko dijaško zavetišče v ~ Parinu je prešlo z odobritvijo prefekture •v last mnnieipija- Za poslopje so plačali hrvatski posojilnici, ki je sedaj v likvidaciji, borih 33.000 lir. V zgradbi bo nameščen občinski rikrteatorij. _ _ Osebna poselila. Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan isiatok. Če zahteva slučaj vet denarja kot ga je na razpolago, jr navadno mogoče dobiti posojilo ie proti oderuškim oh rest i m. Znano je. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36Te in še ve* na leto za obresti In stroške. Zgodilo se je, da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jib osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok o. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseh ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polita itd. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost - v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. v HtLAS XABOT>A, &K? 132 A Njegova žena- ~ KOMAH IZ ŽIVLJENJA. - Za ".Glaa Narod*" priredil Q. P, 41 (Nadaljevanje. Post al je resen ter jo pobožati po laseh, — Nekaj hudega mi jo imel sporočit i, Fe. Nekaj kar seiu ti hotel zainoleati. ker si bila v takem razburjenem razpoloženju. Sedaj pa ti moram pav povedati. Volkmer bi mora! iti dane« zjutraj z menoj ven. na konferenco na rob gozda, k*-r >e hoee udeležiti pri 1»'j knjH-iji. l*rosil me je. naj ga zastopam ali pa preložim konferenco. ker je menil, tla bo danes zjutraj zadržan. Včeraj zveeer je bil na poti k svvoji hčerki. Zdravnik mu je telefoniral, da je pri Ellen Forst operacija potrebna. — ker je včeraj padla ter se pri tem jk>- kodo vala. Bil je v strašnih skrbeh . . . Fe je probledela ter stresla. • — Ah, ubo/.iea. -— ubožical On jo je j>otegnil tolažeče k sebi. — !>;«, ubogo dete. — bilo je pač prešibko za zakon. — s svojim bolnim sreem. Na to pa ne sme s sedaj misliti, moja draga žena. Ta ura pripada nama. — Le najini sreči. Le nato bi morala misliti. '1 i ima! toliko zlih ur za seboj — in te ti moram pomagati, da jih poza bin Poljubil jo j.' zojN-t in ona je pila njegove poljube kot iz vrel-im življenja. Dotičnega jntra ni pustil Fe od sebe. .Morala mu je toliko povedati ter mu .storiti toliko ljubega. Ko je oj>oldaiisko solnce po svetilo skozi okno. je skočila mlada žena i>okoriei ter zrla zmedena, a vendar srečna, ob sebi navfdoL — Poldne je, Ilans — in kakšna letam še naokrog! Kaj si bo inisltla moja komorniea. če ji bom sedaj prišla pod oči s- to frizuro. ' bi jo je prijel za kite. — Ali naj te počešem"? — se je ]>ošalil. Ona pa je dvignila roki, kot v obrambo. — To bi bilo res krasno delo! Itazpust L1 j.- prešerno njene kite in ko so se njeni lasje vsipali kot zini i plašč kroj; nje, je zakopal svoj vroči obraz v hladne valove njenih las. Ona s<- jra je oklenila in zopet sta se držala skupaj, trdno stisnjena. Nato pa se je oprostila tega zlatega jetništva, zgrabila la-m z eno roko ter jih trdno zvila skupaj. Tako, — sedaj bodi pameten. >ti neumni Hans in tudi jaz l om pametna. Sedaj bom napravila toaleto ter se brigala za gospodinjstvo. — Danes bo za naju slavnostna pojedina. Svojo najlepšo obleko si bom oblekla, da me bo imel moj mož rad. Hečom biti lepa zanj, — tako lepa, — da me ne bo mogel več izpustiti. Vriskajoč se mu je vrgla v naročje, ga poljubila. — a nato se i.-iu zopet iztrgala iz rok. Predtto jo je mogel obdržati, je odhitela v en. • ■ . - Fe je odhitela v svojo sobo ter bila zelo vesela, da je ni noben služabnik *ree«|. Hitro si je uredila lase. še pmlno je pozvonila konaomici. M ',r 1 Ta je morala zelo hiteti in vendar ni bila Fe še nikdar tako izbirčna kot danes. Ko je nato stopila v obednieo, kjer jo je njen mož že čakal, je ogledala pretest no lepa. Na njej ni bilo zapaziti ničesar več o dušev-f.di bojih prejšnje noči. Sreča je izbrisala vse sledove. Žareč od veselja, a vendar z veliko slovesnostjo je povedel Hans liiter svojo ženo k mizi. Srečna preŠernost je pri tem -bliskala iz oči obeh in vedno zopet se je morala Fe začudeno ozreti v obraz Haasa. Kje so ostal trde, ostre poteze, ki so dajale tako resen izraz nj^go'-\emu obratu? , ' Oba nista dosti poeastila obeda, ker sta imela dovolj važnejših "pravkov. Tudi v tej Kxri je sjopila resnost, življenja zapovedoval-ao k njima. Se ko sta sedela pri mizi, je bil odipokliean Hans v nujni zadevi k telefonu. Komm-ijski svetnik Volkmer mu je globoko pretresen sporočil, »ta je njegova hčerka, po srečno za vršen i operaciji, naenkrat umrla tot srčni slabosti. — Moja žena pada iz ene omedlevice v drugo in moj zet je kot f.Uzen. Jaz nisem mislil, da je našo uibogo Ellen tako neizmerno ljubil. — je rekel stari gospod. On ni slutil, da se je Harvv Forst vedel kot blazen, ker se je v svojem najglobljem srcu obtoževal da je on kriv smrti Ellen. Hans Hitter se je vrnil k svoji ženi. Tolažilno ji je sporočil no-\ ico o smrti Ellen. « Ona se je ihte naslonila na njega. Ah, Hans. — uboga, uboga Ellen! Meui se zdi kot krivica, da .setu jaz srečna. On po jo nežno pritisnil k sobi. — Tega ne smeš reči in tudi ne misliti. Vsak Človek se «nora hva-1.'ŽUPjm *rea veseliti sv»je sreče, ne da bi se vznemirjal od^iesreee ' rugih. katere itak ne more omiliti. Pusti ubogo Ellen v miru po-eivttti. — kajti tnogoče je celo dobro tako. Trajno bi vendar ne ostala srečna, — kajti njena sreča je obstajala le v njeni veri v srečo, .faz ne verujem, da bi ji bilo prihranjeno razočaranje nad tem človekom. ■ • ■ Fe je naslonila svoje lice na njegovo. — Ah. kako dobro je mislila usoda z menoj. Kako nesrečna bi pitala ob strani Forst a! On se ji je ozrl v oči s plamtečmi pogledom. — Ali si zadovoljna z zameno * Strastno se je oklenila njegovega vratu, mu pogledala globoko v oči ter rekla 8 tresočim se glasom: — Ti si me naučil šele največjo vrednost življenja, — le ti. — v tvoji ljubezni sem šele našla najvišjo srečo. Jaz te ljubim, — ljubim nerzkoneno, moj dragi, ljubljeni mož. Žejno lil vroče sta 7.a žareli skupaj ustnici obeh. * Naslednjega dne sta se odpeljala oba ven. k materi Hansa »ura žena jima je zrla. kot vedno, z veselim smehljajem naproti. Hans in Fe sta zopet skuhala zunaj v kuhinji kavo za vse tri Dane-, pa je trajalo to zelo dolgo, ker sta počenjala pri tem nebroj zaljubljenih neunraotrti. Go^pa Ana Ritter je prisluškovala parkrat, ko je zadonel od zunaj vesel smehljaj iz u*t Felieite ter -zmajala z glavo. Ko je prišel konečno mladi par s kavo noter, je rekla smehljaje : \ — Vidva pa se mi zdita danes zelo dobre volje. Ves prešeren se je ozrl Hans v njen obraz. — Da, mati, — tudi ti boš postala dobre volje, ker boš lahko \ idola, kar si že davno želela, — je rekel, žareč od veselja. Nato je vzel pred očmi matere Fe t svoje naročje ter jo pričel poljubljati tako, da je kone£no prosila milosti. |S - r ' - t -- J ■>■■ -.\h- *rl i-, . ■ „ :..... MXMmmk-^nm^tmea'. .w. vjaaaggo .^jawiaBMffiffiiii JSmtthljaje je dvignil on pogled, ne da bi iapušrtU Fe iz rok. — Tako mati, — kako-to ugaja to.' Ali seiu dosti prisrčno objel svojo ljubico? f'e pa ti m -še dosti, bom storil vse še enkrat. Gospa Ritter pa je objela oba mlada Človeka in oči so ji mokro blestele. — Sedaj pusti Fe, da pride zopet k sapi. Pozneje pa bi rada še enkrat videla, ker mi zelo dobro ugaja. — je rekla, napol smeje in na-pol ginjeno. — Tako pogosto kot želiš. mati. Za to senu vedno pripravljen — in Fe tudi. — Le predrzen ne bodi. — je rekla Fe smeje. — kajti drugače ne boš dobil nobenega poljuba več. Hans in F sta si blesteče ipogledala v oči. Dva dni }K>zneje je bila pokopana Ellen Forst. Njena nežna postava je izginjala pod neštetimi, svet očimi rožami.. Fe in Hans sta *veiidar posegel po njej. Oba moža sta se ozrla drug v drugega s čudnim pogledom, brez vsake besede. Harry Forst si je jmoral misliti, ko je zrl v mogočne oči Rit terja: * • — Fe si je izbrala vrednjšega. Ti nisi zaslužil njene ljubezni. — ne nj^ne — in tudi ne one male. uboge Ellen Sklonil je glavo ter štrlel na izotbilieo rož. ki so pokrivale njegovo mlado, mrtvo ženo . .. Kmalu nato je vzel Harry Forst daljši dopust, da odide na potovanje. Stariši Ellen so zahtevali, da poišče s potovanji razvedrila. Zadnja želja Ellen je bila, naj postaiTe TTarrv n^^n^starišehi sin in da naj ga »mat raj o kot svoje lastno*'dete. Ta *'Zftdš ja želja je bila za stariše kot oporoka. Na ta način je Ejle« še,a^ypirajočo ro-? i* o trosila blagoslov na glavo iskreno Ijiibljenepa moža^ C'eprav ni; Harry Forst ljubil švoje mlade žene. — a njena dobrota mu je o-; >1ala še nadalje nepozabna. ■ $ V srečno življenje Felicite je vrgel Harry Forst nobene sence* več. Naučil se je obvladati, sebe m svoje želje. Ure ob bolniški in smrtni postelji žene so ga očistile. Tudi po svojem povratku. z dol-irega j>otovanja se ni približal več Hans Ritter ju in njegovi ženi, do-, kler ni bil zmožen zopet čisto mirno srečati Fe; — dokler ni lahko* brez zavisti zrl. kako srečna je postala ob strani svojega moža. KONEC. DELAVCI ZA SVOJ ZASLUŽEK ./; Btakrovaljarna v Beutzenu na Saškem je prišla v konkurz. Prav-»pra,v.pc krivici, ker j^ bila po mnenju strokovnjakov, popolnoma sposobna za življenje in je ime a obilo naročil. Toda banke so ji nehiiiloma odtegnile kredite in tu-ko je morala ustaviti deio. Glavni j^qvna tel j se je ustrelil, a de lavci so ostali na cesti. Delavci so bili pa ze/po drug/ strani strahovito udarjeni. V podjetju so imeli svojo pokojninska blagajno, v katero so se stekali dolgoletni delavski prispevki. Uprava je bila v rokah tovarnišikih lastnikov in jo je oblast pritegnila v kon kurzno maso. Delavci so si pri zadevali, da bi se njihovi žulji izločili iz konkurzne mase, t:>d? banke tega niso dovolile. Nato so zahtevali, da naj se prizna njihovi -terjatvi predpravica, < oda tudi to so banke odklonile. Nato so dale banke vse surovine in druge vrednote v tovarni zarubiti, to se pravi zavarovati zase. a naročila so prodale drrtgim podjetjem. Sedaj se je delavcev polotil obup. Zastražlli so tovarno in pometali eksekutorje in kupce na Česfo. Ko so pri tem omagali, so odprli generatorje in spustili plin. ki jt napolnil vse prostore. Seveda pa delavcem to ni pomagalo. Kapitalizem ima na razpolago vojaštvo iu bajonete, da brani švoje pred-praviee. Tudi v Bautznu je nastopilo vojaštvo, udrlo v tovarno, prezračilo prostore in z bajoneri zavarovalo rnbežen in razprodajo. Delavstvo pa se bo za svoje težko prislužene groše po vsej priliki —- obrisalo. '"V":* GROZNA TRAGEDIJA Kretanje paraik*y .. Shipping New a ti. (Makra: Bamgaria, Cfe«rbour* Prw. Haraina. Chvbourft. Br«m« I. ncvtflib- • Alb^rtic. Harrv Columbus, Cherbourg, Bremen ■ • m Te dni se je pričel pred draž-iansko poroto senzacijonalen proces proti tovarnarju šivalnih strojev Friedrichu Treiberju, ki je obtožen, da je umoril svojo ženo, da bi dobil zavarovalnino. Proces A-zbuja splošno zanifnanje. kajti sodišče zanesljivih dokazov nima. marveč se opira samb na indieije in domneve. Zločin je bil izvšen brez prič. Kljub temu je sodišče pokliealo k razpravi 30 prič, ki naj bi dokazale, da je morilec res Treiber. V septembru predlanskega leta je napravil Treiber turo na Gro.-s-gloekner. Spremljala ga j" žena. ki je baje padla v prepad iu se ubila. Zavarovana je bila za 30.000 dolarjev in obtožnica dolži Treiberja, da je ženo pahnil v prepad, da bi se polastil visoke zavarovalnine. Treiberjeva je bila zborna plezalka in absolvirala je že nebrfej nevarnih alpskih tur. Kritičnega dne je padla v 80 m globok prepad in se ubila. Mož ie trdil, da ji je postalo nenadoma slabo in »je plezala za njim, je opazil nesrečo šele, ko je žen^^J^tHi^^ prepad. Obtožnica pa trdi. da je Treiber nalašč pahnil ženit v prepad. Mož ie bil v denarnih stiskah, poleg tega je pa imel ljubieo, kateri je riekaj tednov pred tragedijo v planinah obljubil,' da• se ž njo pojoči. Baje se je tudi'z&vadi nje tak} zadolžil, da mii je pretil konkurz. ----—- plomatskega sveta sedijo redno pri določeni mizi. Navadno pa pri taki, kjer ne more pasti nič> na glavo. Turki gredo navadno | na najvišji prostor, odkoder ima-' jo najbližjo pot na streho. Turki! se boje ognja. To izvira odtod, t ker imajo v svoji domovini zelo| veliko lesenih hiš. katere ogenj J kmalu opepeli. Celo to navado! imajo, da izbiraj^ hotele, kate-i so najvišji. Njihov ideal je ame-! rikanski nebotičnik, ki nudi s svojim železom iu kamnom razmeroma največ varnosti. Pri nekateriTi so našli, da gredo na šrevilke. Zlasti je nesrečna • številka 13. Večina hotelov je morala to številko odpraviti. Mnogo pa j!h je. ki hočejo spati ravno na številki 7, oziroma na drup:i določeni številki. Razstava nudi sliko tisoč iu tisoč raalenkoski, ki dokazujejo, da praznovernih ljudi ne bo nikoli zmanjkalo. AMANULAHOVr REFORME Takoj po svfcjem povr?itkii s potovanja po Evropi je sestavil popularni vladar Afganistana ADVERTISE IS GLAS NARODA PRAV VSAKDO — kdor kaj isce: kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ▼ "Glaa Naro3 u IZLETA NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanja vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA DNE 8. DECEMBRA t. 1. s pomikom lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservaeije obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 COBTLA&DT STREET NEW YORK, N. Y. Po smrti svoje žene je skušal dobiti Treiber o.l župana občine Heiligenblut izpričevalo, da ni kriv smrti svoje žene. Se Istega dne je skušal brzojavno dvigniti zavarovalnino v znesku 30.000 dolarjev, ki je bila po smrti njegove žene izplačljiva. Zahteval je. naj mu pošljejo" denar drar > v Iletli-srenblut. : Zelo obtežilna-,rje *'5sa Treiberja okblnost, da jt* že-pred« tUTe povpraševal, - da-li > mora zavarovalnica - v slučaju ftiristovske nesreče izplačati celo zavarovalnino ali samo en del. So pa 5e druge okolnosti, ki go-^ore proti obtoženemu tovarnarju. .Nekaj dnr pred tragedijo na Grossglock-nerju ke 1 oVarnarjeva ljubica pro-selila1 v drugo stanovanje,* v rent je pripravila Stfbo tttdi'ra tovarnarja. V to sobo se je Treiber teden dni po smrti svoje žene res preselil. Vse to govori jasno proti Treiberju, ki pa vsakdo krivdo odločno taji. Zagovarjata g a dva odlična odvetnika, eden iz Berlina, drugi iz Draždan. Sodišče je povabilo k razpravi 30 prič, zagovornika pa 40. Kot*'prfe«? nastopajo najboljši' nemški turisti, ki bodo povedali, da1!! gre za nesrečo ali za umor. ' PRAZNOVERJU NA POTOVANJU V Budimpešti imajo izložbo praznovernih, ki - nudi interesant-no sliko različnih oblik pojavov teh ljudi, ko gredo na potovanja. Kaj navadne jša 'oblika teh praz-novernežev je ta, da ne morejo zapustiti hotelov, ee steče pred njimi kaka črna maeka ali pa srečajo kakega meniha. Velik odstotek ženskega sveta ne gre na potovanje, ne da bi preje vprašal čarovnico, če se bo* kaj zgodilo. Gotove ženske imajo na vadb, da vprašajo, katero kopališče je dobro zanje, oziroma, ali smejo zaupati možn, ki med tem časom ostane doma. Prerokinja mora odgovarjati na vprašanja po sreči, po železniških nesrečah in kaj naj S. novembra: Paris. Havre (Izlet) Olympic. Cherbourg: Fer.nUnd, Cherbourg. * atwerpeo — * Mlnnewaaka Cherbouig Cleveland, Cherbourg Hamburg ' Ccnte Hiaoramano. N^poJl. Oertdfc Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam t. novembra: Saturnla. Trst 7. novem**-*; Mauritania. Cherbourg President. Koostlveli. Cherbourg, Bremen .a november: Mu«-nch«rn. Cherbourg, Bremen Uotna.. Napoti. Genoa 10. novembra: Homeric. Cherbourg 1-apland. Cherbourg Antvrrprn Hamburg. Cherbourg. Hamburg >■ 13. novembra: Prcxidente Wilson. Tr»t 14. novembra: Aquitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg » 16. novembra: Berlin. Havre ' 17. novembra: He de France, Havre Majestic Cherbour« Arabic. Cherbourg Mtnneinnka, Cherbourg Conte Grande. Xapoli Genova Albert Hallin, Cherbouric. H^nibur* Rotterdam. Boulogne »ur M»r. K«t-terdam George Washington. Cherbourg, Bremen. 21. novembra: Berengarla, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen . 22. novembra: Megantic. Havr# Dreeden, Cherbourg. Bremen 24. novembra: Olympic. Cherbourg New TorW, Cherbourg. Hamburg Augustus*, Napoll. Genov« ■ New Amsterdam, Boulogne aur M«r. Rotterdam 2B novembra: Mauritania. ^'herboMrg^ rolambu«, C-ierh.»urg. Bremen ; • President Harding. Cherbu.ur>t oseben parlament iz zastopnikov vseh afganskih rodov, da bi mu pomagal pri uvajanju novega življenja v zaostalo državo. Temu parlamentu je dal za sedaj samo posvetovalen glas. A da ga že v naprej seznani s .smerjo, ki jo mt*-nit položiti, v svoje, reform?, jo odredil, naj vsakemu "poslai*eu-' ob^prihodu v glavnjv mesto K^bql dajo na evropski način n rezano ob. leko, ki jc mora nositi pri sejah. [ Zanimivo je, kako je Amanulah ?ačel ». svoji mnadaljnjim reformatorskim delom. Xa tretji seji je imel dolg govor o teh reformah. Najprvo je ž^lel, da. bi odpravili pajSolan, ki si. morajo musliman. ske-,žene po starem z njim vati; obraz. V potrdil« lsvoji želji je snel lastnoročno pajčolan z obraza kraljice Turaje, ki se je bila v tistem hipu prikazala v sejno dvorano, in je pozval vse navzoče, naj naredijo istotako .s svojimi ženami doma. Potem je odredil splošno šolsko obveznost otrok do 11. leta. Po večjih mestih naj se otvorijo srednje, strokovne in obrtne Sole vseh vrsta, isto tako vajeniške tečaje za izdelovanje prepraog. Naznanil je ustanovitev jipiawtc fej^fj^i.jZjpi-žan3*e uvoznih carin, zlasti na nafto. kar bi dovedlo do živih trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo. V lekarnah bodo oddajali zdravila proti receptom V latinskem jeziku, s čimer hoče Amanulah spraviti v veljavo zapadno medicinsko vedo. Bolnice bodo izboljšali, tajno policijo reformirali, za uradnike osnovali penzijske fonde, a članom zunanjega in vojnega ministrstva bo prejlqvedano poročiti se z inoetrankami. Po vzgledu Rdečega križa bodo ustanovili družbo Rdečega polmeseca, afganska družba za zračni promet prejme podporo 500.000 rupij. Dolga lista reform končuje z napovedjo ustanovitve kluba ino-strancev v Kabulu, ki. naj bi afganistanskim obiastvom pomagal pri uvajanju zapadne kulture in civilizacije v zanemarjeno deželo. Amanulahove reforme so naletele med domačini, zlasti med meho-medanskimi duhovniki, deloma na I odločen napor in to seveda v prvi vzamejo s seboj. V modo so pri šle opice, katere vzame ženski svet na pot. . (vrsti v tistih zadevah, ki tangira- jo verske običaje. Tako je moral | Amanulah svoje prvotne določbe o ženskem pajčolanu spremeniti [v toliko, da je pozval naprednejše [kroge, naj po svoji uvidevnosti sprejmejo njegovo inieijativo. iMAC, MAJLOOAJTV ST4 fUl WAftODA" VAJTS&II KLoviDMan wivnx ▼ SDB 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugoana po« ia potovanj« na ogromnih oarnlkiht Paris — 2. nov. — 30. novembra lie de France 16. nov.; 7. dec. (Ok polnftil.) NajkraJSa pot po leleudd. Vsakdo j« v posebni kabini ■ vsemi modernimi ndubDoatL — Pijača in ftlftrsa francoska kabin ja. Iarsdno nizka «'fir«UJU totwat^gtf: ••«ysofcta Mfiaga aganja ZQg FRENCH LIN{ It stal« SIT««!. Hew York, M. T. Vendar pa je razlika po stanovih. Ko so hoteli približno določiti navade posameznih stanov, so vzeli slučaje in hoteli določiti nek povprečni tip takih ljudi. Tako so prišli do tega, da imajo veleposestniki navado, dd^pelačejo nekoga, ki poknsi jed, predno jo sa- mi vzamejo v usfa. XJudJift H di- v . — t, Kake se potuje v, stari kraj g gj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t sta« rl kraj, je potrebno, da je poučen • ' potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. V sled ns£e dolgoletne la- * kuSrrje Vam ml zainoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo« ▼edno !e prvovrstne breoparnlke. Tudi nedržavljanl. zamorejo potovati vr Start kraj, toda j^rbatl fl morajo dovoljenje all permit is « Washlngtoha. bodisi za ^tfd letd ali 6 mesecev ln se mora delati profi^jk> ▼aaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost r Washington, D. O^ na generalnega naselnifikega komisarja.- G tekom odredbe, kf je »topila » veljavo Si. julija 1926 se rlkotn&t več De poSlje permit i>o po^tl, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodibL v na jbllSji naselniSki Tira d ali pa ga dobi v New Torka pred odjjotovauJeiD, kakor kdo t proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brca dovoljenja, potuje na sv«.jo lastno odgovorno*. KAKO DOBITI SVOJ0E, IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v, veljav! nova ameriška priseljeniška poatat*. Glasom te postave zamorejo ame-riSki državljani dobiti svoje ien« ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter amerlčke državljanke svojo mote s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota cnaSa &e t«. dno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni sta- rlSl ameriških državljanov, moija ameriikih driavUank, ki so se po 1. junija 1928. leta porodu m Ijedelci, oziroma Cene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih n«. drflsvljanov, ki so. bUl postavno pripuSčenl v to defelo za stalno bf. vanje tu. Val U Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, ki-kor: bratov, sester, nečakov, nečft-klnj itd., ki madajo v kvoto bre^ vsake prednosti v Isti. p* se '»• ■prejema nikakih profienj m amo> fikanako viae j«. SAKSER: STATE BANK It CiiWk 6M - — KSf YOKE v ^ -