UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. !'oi oldne in od 5. do 6. r cioldne vsak dan razen nedelj in liiazmkov. Kokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne . . „	sprejemajo	: : :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za AvBtic Ofiiol o in Lesno K 2160, polletna K lO-fcO, četrtletna K 5‘40. mesečna K I SO; za Nemčijo celoletno K 26-40; za •• ; 'oslaio inovemstvo in Atveriko celoletno K 86•—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*. •. •
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., m uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od S. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — inserate sprejema upravniStvo.
Nelrankirana ali premalo Iran Iti ran a pisma se ne sprejemajo
  Reklamacije lista so poštnine proste.	——— —
St e v. 586.
V Ljubljani, v sredo dne 21. maja 1913
Lelo lil.
Gospodarski izgledi balkanske vojne.
(Misli bolgarskega socialista.)
/
I.
Eden glavnih vzrokov balkansko-turške ivojne je težnja meščanstva balkanskih držav, da osvoje nova tržišča za izdelke kapitalistične produkcije. In nobenega dvoma ni, da ta težnja odgovarja stvarni potrebi balkanskih držav, ki v svojih dosedanjih tesnih mejah niso imele prostora za razvoj kapitalistične produkcije. Ali pa bo ta stvarna potreba, ta gospodarska neobhod-nost za razvoj proizvajalnih sil v balkanskih narodih z voino udejstvena? Ali more sploh sedanja osvojevalna vojna z razdelitvijo evropskih dežel Turčije med balkanske d rž? ve ustvariti dovolj obširna tržišča in vobče^ ugodne pogoje za razvoj kapitalizma v teli državah?
Osvojevalna vojna balkanskih držav ni prinesla in ne more prinesti teh rezultatov, prvič, ker je evropska Turčija prerevna po prebivalstvu in gospodarskem razvitku, da bi mogla pri kakršnisibodi razdelitvi med balkanske zaveznike zadovoljiti njihove potrebe po tržiščih, drugič ker ta vojna s priklopitvijo in delitvijo osvojenih krajev zaveznikom, že danes ustvarja nove spore med njimi, ker vsak zaveznik želi, da pograbi čim več ozemlja, čim več cest in prista-nišč, da si zagotovi tem širji prostor za razvoj
kapitalizma.
Bolgarska je nezadovoljna s tem, ker so ji velesile in predvsem Rusija zabranile. da se razširi do Marmarskega morja. In bolgarska vlada je v svojem glasilu, v »Miru«, že danes, dokler je Rodosto še v rokah bolgarske vojske, izprožila vprašanje o koncesiji od turške strani za zgradbo bolgarske železnice do Rodosta iri bolgarskega pristanišča na Marmarskem morju v Rodostu To je neobhodno potrebno, pravi bolgarska vlada, da prodre bolgarski kapitalizem na široko tržišče v maloazijski luičiji. Ampak Bolgarska ie nezadovoljna, da so Grki zavzeli Solun in da so Srbi zavzeli Bitolj, Veles, Prilep, Ohrid itd ker na ta način izgubi kapitalistična Bolgarija 'veliko pristanišče in.znaten del notranjega makedonskega trga, po katerem je desetletja stremila.	.	,	. .	. .
Ali pa so zadovoljni drugi balkanski zavezniki z rezultati balkansko-turške vojne. Prav 'tako in še bolj od Bolgarske so nezadovoljni - i oni vsled tega. ker plen, ki jim pripade, niti od-(laleč ne zadošča stvarnim potrebam za razvoj njihovih proizvajalnih sil — razvoj, ki je seveda V kapitalistični družabni obliki mogoč le kot raz-loj kapitalistične produkcije. In zlasti je nezadovoljna Srbija, ker se je vsled vojne njen pologi le malo izpremenil. Stremila je po jadran-sk obali da bi dobila prosto pot za svoj izvoz in da bi’se osvobodila gospodarske odvisnosti od Avstro-Ogrske. Z ustvaritvijo albanske dr-fetve je Srbija razočarana m izjalovljene so hiene nade. da razširi svoje ozemlje do obal Jadranskega morja. To. kar se sedaj obeta Srbiji, da se zgradi železnica od Srbije do enega jadranskih pristanišč, ki bi odredil za njen izvoz i_ niti oddaleč ne zadovoljuje potreb Srbije, a obenem odpira široka vrata industrijskemu livozu in kapitalistični konkurenci Italije v Srbiji in v drugih balkanskih državah.
Ogoljufana v svoji nadi, da prodre do Ja-tiranskega morja. utesnjena z zapada od »neodvisne« Albanije, ki postane avstrijska in italijanska pokraiina, se meče Srbija s tem večjo silo na iztok in na jug, želeč brezpogojno da phrani i one zavzete predele in mesta v Makedoniji ki so po bolgarsko-srbskem dogovoru pripadali Bolgarski. Na ta način tira sedanja osvojevalna vojna Srbijo, ker m zadovoljila njene potrebe po razširjenju, po cestah in pristaniščih, v nove spore in vojne.
Takisto je nezadovoljna (irska, njen apetit raste kakor apetit njenih zaveznikov in zahteva 'zase ne le Solun, temveč razodeva pretenzije, z narodnega stališča povsem opravičene, i na ona južnomakedonska mesta in predele, ki so naseljeni izključno ali po večini z grškim prebivalstvom. In ni dvoma, da ie za bodoči gospodarski razvoj Grške prtklopitev teh grških mest in predelov neobhodno potrebna.
Balkansko-turška vojna ni zadovoljila potrebe po tržiščih, potih in pristaniščih za izvoz balkanskih držav. Poleg tega pa je balkansko-turška vojna načela neodložljivo vprašanje: komu naj pripade osrednja in južna Makedonija — najvažnejši predel, po katerem je tako bolgarsko, kakor tudi srbsko in grško meščanstvo stremilo od nekdaj in stremi še dandanašnji Vprašanje o posesti tega najboljšega tržišča n najugodnejše ceste za izvoz preko solunskega pristanišča vznemirja danes balkanske narode z novo, še krvavejšo in s še bolj uničevalno vojno.
lasno je. da potreba balkanskih držav po razširjenju njih tržišč’za kapitalistično produkcijo, ki je bila eden glavnih vzrokov vojne ni lizadovoljena in ne more biti z osvoitvijo in razdelitvijo turških dežel. Zadovoljiti se da le z oživotvorenjem balkanske zveze.
In v resnici: glavni in najvažnejši trg za capitalistično produkcijo je notranji trg vsake capitalistične države. Čim mnogoštevilnejse je >rebivalstvo države, toliko širši je. če so dani jstali predpogoji, njen notranji trg. Ampak balonske države so majhne, pred vojno so štele okroglo: Bolgarska 4,300.000, Grška 2,600.000,
Srbija 2,850.000 in Črna gora 250.000 prebivalcev. Po vojni, pa naj se razdele osvojene pokrajine kakorkoli, o kakem znatnem povečanju prebivalstva balkanskih držav ni govora, ker je na tem ozemlju naseljenih le 4,000.000 prebivalcev. Kolikor ena zaveznica, n. pr. Bolgarska, pograbi več zemlje in več prebivalstva, za toliko se zmanjša vojni plen ostalim državam.
Znatno se poveča notranji trg in prebivalstvo le, ako se združijo balkanske države v c a -r i n s k i z v e z i. ki je podlaga balkanske konfederacije. Prebivalstvo štirih balkanskih držav šteje deset miljonov duš. ki se s prebivalstvom v zavzetih deželah dvigne na okroglih 14 miljonov. Ampak carinska zveza, kateri bi pristopili razen sedanjih zaveznikov tudi ostanek evropske Turčije, Albanije in Rumunska, bi imela 22 miljonov prebivalcev.
Carinska zveza, ki bi podala carinske meje med balkanskimi državami in ustvarila svobodno zameno blaga med njimi, bi ustvarila širok trg z več kot 20 miljoni prebivalcev, ki bi predstavljal vse ugodnejšo podlago za razvoj proizvajalnih sil balkanskih narodov.
Ali povečanje prebivalstva, t. j. povečanje koiisumentov ni edina dobra stran združitve balkanskih narodov za razvoj njih proizvajalnih sil. Druga nič manj dobra stran balkanske federacije je ta, da ustvari mnogoštevilne svobodne bližnice in pristanišča za izvoz vseh balkanskih narodov. Balkanski polotok ima mnogo in lepih pristanišč, ki zvezana z umnim železniškim sistemom olajša zameno izdelkov med raznimi predeli polotoka kakor tudi trgovino z drugimi deželami.
Vprašanje o posesti pristanišča, kakor so Solun, Valona in Drač, ter o posesti pokrajin, kakor so bitoljska. sereška in druge, ne bo več vzrok neskončnih prepirov med balkanskimi narodi samo tedaj, ako bi ta pristanišča in te zemlje, enako potrebne Bolgarom, Grkom in Srbom, pripadale vsem skupno. In samo tedaj bodo služila ta pristanišča in dežele gospodarskemu in socialnemu procvitu balkanskih dežel.
»Status qno“.
Nabrežina, 19. maja.
Kakor da bi jih ne bilo, so molčali ves čas naši klerikalci v Nabrežini, ko smo socialni de-mokratje stvarno opisovali roparski pohod požrešnega kapitalizma v kamnarski obrti in razodevali nevarnost, ki vsled tega preti mali obrti v Nabrežini. Dejali smo, da jo bo uničila delniška družba »Cava Romana«, ako ne bodo uredili mali obrtniki svojih razmer. Toda molk je rodil debelo laž. Nabrežinski dopisnik je poslal dopis v glasilo goriških krščanskih social-cev »Novi Čas«, poln laži in obrekovanj. Kdor je bral naš dopis v »Zarji« od 10. aprila 1913 in dopis v »Novem Času« ve, da se je poslužil »Časov« dopisnik več laži nego resnega raz-motrivanja o gospodarski samostojnosti malih obrtnikov. Dobro smo jitn hoteli, a dopisnik iz Nabrežine v »Novem Času« nas prav nesramno napada. Smešjio! Čemu sc srdijo gospodje na nas, ako je v Nabrežini premalo razumevanja za narodnostna vprašanja? Ali smo mi temu krivi? Kot socialni demokratje smo, čim smo opazili resnost gospodarskega vprašanja, storili svojo dolžnost, opozorili smo vse ogrožene podjetnike brez ozira na narodnost. Storili smo ravno nasprotno, kar trdi »Novi Čas«. Dopisnik pravi med drugim: »V službi tujega kapitala je tudi socialna demokracija. Saj pa d-ugače tuji kapitai in socialist pri nas ne bi mogla obstojati, ako si ne bi nadeli krinke mednarodnosti. internacionalizma.« Naravno je, da kjer je kapitalizem, tam so socialisti. Da so socialisti ob strani kapitalizma, kakor to delajo naicdnjaške in farške organizacije to za-more trditi le tako omejen človek, kakršen je dopisnik »Novega Časa« in verjamejo tako trditev le še bolj omejeni bralci klerikalnih lističev. Saj smo klerikalci, torej smemo lagati. Kaj ne da?
Gospodje domačini gospodarji! Ali niste bili vi sami že združeni mednarodno z onim tujim kapitalom, od katerega ste danes odvisni? Ali se niste v bridkih urah naših bojev združevali s tujim kapitalom, ter nam ovirali vsak napredek, vzeli združeni s tujim kapitalom še to malo človeških pravic? V zahvalo za vaše sodelovanje pa danes na lastni koži občutite udarce tujega kapitala. Ali niste še danes združeni mednarodno in kaj ne silite delniško družbo v svojo organizacijo, (ki vam pa fige kaže), namesto da bi odločno nastopili nasproti nji?
Poznamo vaše nakane, povemo vam pa. da se bo vaše orožje skrhalo v boiu proti nam. Nič važnejšega vam ne moremo svetovati, kakor da se zanimate z,a svoj obstoj in nikar se ne obložite s prevelikimi nalogami, zlasti z onimi ne, ki so neizvedljive. Torej osvobodite se tujega kapitala, in si zagotovite svoj gospodarski obstanek, pustite pa narodno vprašanje ob strani in nikar se ne praskajte, kjer vas ne srbi.
Ne bomo preiskovali, koliko domačinov in koliko tujih gospodarjev, da imamo v Nabrežini, ker socialni demokratje vemo. da je naš sovražnik vsak podjetnik, tujec ali domačin, ker nas obadva v enaki meri izkoriščata. Naravno pa je, da čimbolj stopnjujejo podjetniki izkoriščanje, tem večje po^taia med naši«a
delavstvom zanimanje za socialna vprašanja in vzporedno s tem izgublja narodno vprašanje svoje itak slabe temelje v Nabrežini. Dokler imamo neizmerno veliko dela na socialnem polju, naj nam nikar ne zamerijo gospodje domačini, da se ne pečamo z narodnim vprašanjem. In še enkrat svetujemo podjetnikom domačinom, če jih skrbi gospodarsko vprašanje, naj se nikar ne pečajo z narodnim vprašanjem. Torej praskajte se tam, kjer vas srbi!
Ako že govorite, da naj bi se ohranil vsaj »status quo«, če ni mogoče napredovati, tedaj ne smete pozabiti na dejanja. Tudi naša delavska organizacija ni podjetnikom všeč. Dasi je potrebno, da temeljito preustroje razmere v svoji obrti, jim je vse večja skrb, kako da bi nadomestili mednarodno delavsko organizacijo z N. D. O. Ali nevaren je ta načrt, ker bi postal zadnij udarec za malo obrt. Za ohranitev »statusa quo«, je torej potreben drugačen načrt. To naj bi si gospodje domačini zapomnili!
Ljubljana in Kranjsko.
— Plenarna seja odbornikov in nadzornikov podružnice lesnih delavcev in vseh zaupnikov po delavnicah bo v petek, dne 23. t. m., točno ob 6. zvečer v društvenem lokalu. Zadeva važna. Polna udeležba potrebna. — Babšek.
-- Klerikalna metoda v kampanji Thehner-jeve. Poleg gnusnega splektarstva klerikalnih voditeljev je kampanja Kamile Theimerjeve pokazala vso malopridnost in moralno izkaženost klerikalne žurnalistike. Namesto da se stvarno loti in skuša dejansko odreči očitke, je »Slovenec« v pomanjkanju stvarnih dokazov na najsirovejŠi način proglasil nasprotnico klerikalnih mogotcev za umobolno in je v podporo te trditve navedel, da je tudi njena sestra v — nekem sanatoriju. Vsa podlost je razvidna, če povemo, da je sestra Kamile Theimerjeve, dr. Marija Theimer zdravnica v bolnici nadvojvo-dinje Zofije. Da očrni neprijetno nasprotnico v očeh svojih pobožnih pristašev, ki so strmejj nad njenimi razkritji, jo je imenoval »krščeno Židinjo« -- kar v očeh dostojnih ljudi seveda še ni nobena hiba —; sama pa navaja za dvesto let nazaj svoj rodovnik, iz katerega je razvidno. da izhaja iz arijske familije po očetovi in materini strani. Do danes »Slovenec« svoje krščanske teži ni preklical. Kaj je na »Slovenčevi« laži. da je hotela po vsej sili postati kranjska dež. giavarica in v to svrho poročiti g. Povšeta, je pojasnila že včeraj v našem listu in tudi v snočnjem »Narodu« z objavo dveh pisem, ki ju je pisala gospe. dr. Šusteršičevi in deželnemu komisarju dr. Pogačniku, v katerih označuje »poroko s Povšetom« za političen projekt dr. Kreka, za njegovo intrigo proti dr. Šušteršiču. Klerikalci so pravili, da imajo v deželnem dvorcu pismo, v katerem je Theimer-jeva trdila, »da bo dobra deželna mati«. Omenjeno pismo pa se glasi: »Izmišljotina od Vaše (dr. Pogačnikove) pa je, če trdite, da sem Vam rekla, da se bodeva (s Povšetom) v kratkem poročilo in da bom jaz prav dobra mati.« Navedeni zgledi naj zadoščajo za ilustracijo politične morale klerikalne klike: Kamor primes, zadeneš ob gnojno ulje, ki zasmrdi sto klafter naokolo!
— Elektrarna ob Ljubljanici. Deželna vlada je prisodila skupnemu projektu deželnega odbora in uprave drž. železnic za izrabo vodne sile na Ljubljanici »z ozirom na njegovo pretežno važnost za narodno gospodarstvo« prednost pred projektom mestne občine ljubljanske. Zoper to razsodbo je dopuščena pritožba na poljedelsko ministrstvo.
— Društvo za otroško varstvo v Idriji sklicuje letni občni zbor na 25. t. m. dopoldne ob 9. Občni zbor bo v poslopju c. kr. sodišča v Idriji v razpravni sobi št. 1 z navadnim dnevnim redom.
— »Veleizdajalec« v Metliki. Posestnika Antona Guština v Metliki je nekdo ovadil zaradi klicev proti avstrijski državi. Metliško sodišet je že uvedlo preiskavo. — Na Kranjskem žt kmalu ne bo vasi brez »veleizdajalcev«.
— Veleizdajniški proces v Kočevju. Obtožen je finančne straže paznik Jože Česnik, rojen na Planini. Pri prvi obravnavi je bil oproščen, nakar se je državni pravdnik pritožil. K včerajšnji novi obravnavi obtoženec ni prišel, zagovarjal ga je dr. Zitek. Obtožnica ga dolži, da je govoril v gostilniški kuhinji v pričo gostilničarke Honigman med drugim pogovorom o vojski na Balkanu tudi sledeče: »Če nas dajo dol’, bomo prec robce na bajonete nasadili in šli na drugo stran.« Prva priča Natalija Henigman, 23 let stara gostilničarka v Kočevju, je med drugim izpovedala, da je Česnik nek večer v kuhinji dejal: ».la. le naj nas dol’ dajo, mi bomo prec naše .šnajctihelne’ na bajonete dali in rekli, na, tukaj nas imate.« Ko je ona rekla: »Če pridejo Srbi sem. bodo nosove in ušesa rezali«, je on dejal: »Tako daleč ne sme priti, bomo prej puške na tla postavili.« Druga priča. 15!etna služkinja Honigmanove, Jožefa Pelko, je izpovedala, da je Česnik prišel na kavo v kuhinjo in ie na opazko gospe H6nigman. če misli Čes-
nik. da nas ne bodo. dejal: »Do tega ije bo prišlo, ker bomo mi puške prej na tla postavili in šli na drugo stran.« Pove tudi, ua so bila vrata od kuhinje odprta. Tretja priča Basilmo Pre-gel, tajnik poljedelske šole v Kočevju, je izpo-. vedal, da mu je gospa Honigman pravila, da ie Česnik rekel: »Če bo s Srbom kaj, bomo m{ robce na bajonete dali in k njim šli.« On da ie nato odgovoril, da to ne bode tako hitro šlo, ker jih bodo pomešali z raznimi narodnostmi. Med tem pogovorom je prišel Česnik. Pripoveduje dalje, da je v kavarni Friedl bilo tudi o tem govorjeno in da so se gostje jezili in rekli, da Česnik zasluži, da ga takoj zapro. Po zaključitvi dokazovanja je državni pravdnik dr. Krcmžan predrugačil obtožbo, in sicer, da se je izrazih »Če nas dajo dol’, bomo prec robce na bajonete nasadili in rekli: tu nas imajo« — da se na! zaradi tega kaznuje po § 305 k. z. Zagovornik dr. Zitek je v tričetrturnem zagovoru dokazo-1 val. da se to dejanje ne more kvalificirati po § 305 k. z. Sodni dvor je Česnika krivim spoznal po § 305 k. z. in ga obsodil v tritedenski zapor, uračunajoč 14dnevni in ISurni preiskovalni zapor.
— Smrtna nesreča na južni železnici. V pon-deljek popoldne ob 3. se je zgodila na južnem kolodvoru strašna.nesreča. Prižigalec svetilk Alojzij Marolt, rojen 20. septembra 1883 v Kore-s nitku, je hotel čez tir, kjer se odcepi proga Dolenjske železnice z južnega kolodvora. Stekel id čezenj, da prehiti prihajajoči vlak, a ob polžkih tleh mu je izpodrsnelo ter je padel. Kolesa so mu šla čez prsi in mu zdrobila levo roko. Bil je takoj mrtev. Prihitela je na lice mesta rajni-kova žena, ki ie milo plakala. ko je zagledala mrtvega moža, s katerim je bila omožena šelo dva meseca. Ljudje so prihiteli na kraj nesreče^ Kmalu sta došla na kraj nesreče c. kr. policijski nadkomisar dr. Skubelj in železniški zdravnik dr. Geiger, ki sta odredila, da so rajnika prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Preprečena avtomobilska nesreča. Na binkoštni pondeljek ponoii so neznani zlobneži na Trati pri Škofji Loki čez cesto položili sedem metrov dolg hlod in tako zaprli vso cesto. Po 11. je od škofjeloškega kolodvora privozil avto-mobilni omnibus s 7 potniki. V daljavi 20 metroV je šofer k sreči opazil hlod in mogel še o pravem času ustaviti vozilo; drugače bi se bila pripetila usodepolna nesreča.
— Požar v Ribnici. Iz Ribnice poročajo: V pondeljek popoldne ob 4. se je vnelo na Bregu na skednju h. .št. 12. Ker je bil močan veter, jt bil del vasi takoj v ognju. Pogorele so štirim gospodarjem hiše z vsem, ker so bili ljudje nd polju, skednji in en kozolec. Najnesrečnejša ie vdova, kjer se je vnelo, zgorele so ji vse tri krave in oba prašiča. Zažgali so najbrže otroci.
— Kinematograf »Ideal«. Občuduje se novi vspored, posebno sijajno dramo »Izključeni« v štirih delih. Druge slike so vsaka zase učinkovitost. Nepopisen smeh zbujata najboljša komika »Moric pri telefonu« in »Max Linder« v filmu »Ljubezenska ženitev«. V poi>oldan-skem sporedu je senzacijska drama »Krinka lepote«. V petek sprecialni večer z dramo »V brezduu smrti«. V soboto »Ono vadiš?«
Goriško.
— Solkan. Krajevna politična organizacija sklicuje za nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne v prostore »Delavskega izobraževalnega društva« konferenco politično organiziranih sodrngov. Na konferenci se bo razpravljalo o deželnozborskih volitvah, o tisku in organizaciji. Sodrugi, pridite v polnem številu, uspeh naših akcij* je odvisen od vaše zavednosti. — Odbor.
— Nabrežina. Odbor podružnice splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Goriško v Nabrežini naznanja, da ustanovi pevski odsek in opozarja sodruge in sodružice, ki imajo veselje do petja, da se nemudoma oglase pri sodružici Ca-liarija Mariji in sodrugu Colja Alojziju. Pripravljalni odbor je izvoljen in čim se oglasi zadostno število članov v odsek, se začne s petjem, s katerim bo doseglo društvo kar največ uspeha. Odbor.
— »Godbeno društvo« v Nabrežini proslavlja na dan 25. t. m. 15letnieo in_ priredi na predvečer obhod z godbo po vasi. — V nedeljo zjutraj budnica. Popoldne na vrtu g. Silvestra Ca-harije koncert, petje in veselica, burka v enem dejanju s sodelovanjem pevskega in dramatičnega odseka »Javne ljudske knjižnice«. Začetek veselice točno ob 4. popoldne. — Po veselici ples in prosta zabava. — V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na nedoločen čas. K obilni udeležbi vabi odbor.
Istra.
— Dopolnilna deželnozborska volitev v Pulju. V nedeljo je bila v Pulju deželnozborska volitev za mandat iz splošne kurije, ki ga je s. dr. Ritossa odložil. Kandidatje so bili trije: socialni demokrat sodr. Lirussi je dobil 832 glasov, kandidat italijansko nacionalne kamo-re Devescovi 1031 glasov in hrvaški narodnjak
Od sobote do pondeljka predstave op 1.—3, 3.-5., 5.-7., 7.-9., 9.—11.; v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Cene pri tern sporedu nekoliko zvišane. V Soboto otvoritev vrta. Igralo se bo pri dnevni luči od 5. naorej. (Novost). Kino-,Idelal‘. Te dni oredprodaja ob 10. zjutraj
«o vadiš?
dr. Scalier 330 glasov. Ker ni nobeden imenovanih kandidatov dobil absolutne večine glasov. ie potrebna ožja volitev med socialistom Lirussijem in kamoristom Devescovijem. ki bo v nedeljo 25. t. m. — Vsled neznosne stanovanjske draginje, ki je pregnala delavsko prebivalstvo iz mesta, je ta okraj — središče mesta — izgubil delavski značaj in tvorijo pretežno yečino prebivalstva trgovci in uradniki. Zato nismo pričakovali, da bi bil naš kandidat sodr. Lirussi izvoljen z delavskimi glasovi, pač na smo pričakovali, da sramota italijansko nacionalne kamore med nedelavskim prebivalstvom še ni pozabljena in da bodo v znak protesta proti meščanski gniloti ti življi to pot volili 7 nami. To se ni zgodilo: od 5800 vpisanih volileev jih je v nedeljo volilo le 2195 — 60% uradnikov in trgovcev je reagiralo na škandalozni polom italijansko nacionalne ma-gistratne klike s tem, da so ostali v zapečku, ostali pa so pri volitvi zaznamovani kliki izrazili svoje popolno soglasje. 25. t. m. je še čas da pokaže meščanstvo svoje nesoglasje s početjem kanioristov, a odkrito izjavljamo, da tega ne pričakujemo; c. kr. marina, ki je pri prvi volitvi ostala doma. se ožje volitve udeleži in pojde na komando reševat kamoro iz vode. Njeno nasprotje do socialno demokratične delavske stranke je znano 1 Kaj store hrvaški narodnjaki, ki so se doslej še vedno obešali marini na rep, ni znano. Razredno zavedno delavstvo se sme zanašati le na lastno moč; 25. t. m. pojdemo v boj za našega kandidata. po volitvi in ne glede na njen izid pa glejmo, da okrepimo svoje organizacije!
Trst.
STRANKINO ZBOROVANJE.
_ Skupni volilni odbor vabi vse slovenske in italijanske sodruge na strankino zborovanje, ki bo v sredo 21. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Delavskega doma ulica Madonnina 15. Dnevni red:
1. Naš volilni program.
2. Predložitev kandidatov za IV. mestni
H okoličanski razred občinskih volitev.
Strankino zborovanje je skupno in se ga morajo udeležiti tudi slovenski sodrugi v čim večjem številu. Ker pa je bil podan slovenskim sodrugom volilni program že na slovenskem strankinem zborovanju, se odpravi ta del na tem zborovanju le v italijanskem jeziku. O dragi točki se bo pa razpravljalo v obeh jezikih. Vsak sodrug se mora izkazati s strankino izkaznico.
VOLILNI SHODI.
Za prihodnje dneve so določeni sledeči shodi;
Skedenj: v soboto ob polu 9. zvečer v prostorih delavskega izobraževalnega društva.
Kat mara: V nedeljo opoldne v gostilni »Pri Spetiču«.
Sv. M. Magdalena zgornja: V nedeljo ob 10. dopoldne v gostilni »Alla Vittorio«.
Kolonjo: V nedeljo ob 10. dopoldne v starem gospodarskem in konsumnem društvu.
Rojan: V n e d e 1 j o ob 10. dopoldne v gostilni pri dvanajstih murvah, v ulici Moreri.
V	pondeljek 26. t. m. ob polu 9. zvečer se bo pa vršil v veliki dvorani v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, velik volilni shod, na katerem bodo proklamirani kandidatie za mesto m okolico.
* k SocW afirmirajte za te shode, da bodo dobro obiskani.
1 Krajevna konferenca. Krajevna organizacija jugoslovanske soc. dem. stranke za okraj ureta. Rojan in Novo mesto, naznanja, da se vrši v sredo 21. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International« ulica Boccaccio 25, občni zbor ah krajevna konferenca s sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo odbora; 2. Izvolitev nove-J*a odbora; Občinske volitve in delavstvo; 4. Predložitev kandidatov za IV. mestni in II. okoličanski razred občinskih volitev. — Sodrugom naznanjamo, da se morajo izkazati s strankino izkaznico. Pozvani so. da se udeleže v velikem številu.
Proces proti Kunschaku.
Dunaj, 19. maja.
Morilec sodruga Schuhmeierja stoji pred svojimi sodniki. Današnja dopoldnevna raz-
Ein Vfn ’kwa»,ntmenLe-!'a nieKovemu zašlišava-E	mm!8	Je bl1 zel° zeovoren. Sodišče
I dobilo priliko, da si je moglo napraviti dokaj
*	te"a nenavadnega morilca, in že obtoženčevo zaslišavanje je pokazalo, kako nedolžna žrtev je padla z umorjenim Schuh-meierjem. Ker re dejanje samo nedvomno in Je bil morilec prijet takorekoč v trenotku zločina,
m x .a*	Pravzaprav edino
zanimivo vprašanje tega procesa morilčev na-
do'v^i h™ razlaga zIoCin. ki je učinkoval po vsej državi in daleč preko njenih meli
SS?TaIpt"? “askakor strei* »S
Sorodila strA™ Z„ril0 v te| d“S- 1”«*" *
porodila strašno idejo umora, kaj mu ie stis-
rev°'v« v roko. kako ie dozorela v ni™ zadnja odločnost zločina?	v	njem
s Kunschak ne Pripada onim zločincem ki dožive po storjenem hudodelstvu notranl preobrat. On ni izmed listih, ki se Lpro 3 vase pa plašno branijo vpogled v svojo bridkost in molče; pa tudi izmed onih ni, ki v določenem trenotku odpro vsa okna svoje duše In postavljajo nagibe in dejanja v polno luč resnice. Kunschak govori veliko; skoraj ble-Detav je. S svojo gostobesednostjo pa noče razodevati, ampak zavaravati. V njem ni kesa-Jl, . p?.,tudi. voI*e brezobzirnega priznavanja. Da Je bilo njegovo življenje zgrešeno, je pač lasno. Ah iz vsega tega, kar je bilo danes sli-satu m mogoče izčrpati ne enega momenta, ki ne*a n 7'i! ™,nost njegovega dejanja. Nobe-žfvlienj?rnm Et udar^™ ™ prizadejalo mogla povzročS obun6	? tske,eče' da bi
razvil zločin. Tutt strast* n? ™?*	SC bil
airast ni mati nlegovesra
groznega dejanja; pre3 sodiščem stoji skoraj breztemperamenten. in videti je, kakor da deluje v njem sam intelekt.
Ves njegov obrambni načrt gre za tem. da se pokaže kot žrtev socialne demokracije. Trudi se, da bi napravil na porotnike vtisk, kakor da je bilo vse njegovo življenje uničeno vsled preganjanja socialnih demokratov. Ali dokaza nima za to nobenega. Navečjo vlogo igra znana afera, ko je dva zaupnika, ki sta mu prigovarjala, naj se organizira, denunciral ;n sfa bila obsojena v štirinajstdnevno ječo zaradi izsiljevanja. Pred tem je bil Kunschak že socialni demokrat. Ali v njem ni bilo prepričanja. Postal je krščanski socialec; tudi na to ga ni navedla vest. ampak pristopil je enostavno društvu, pri katerem je bil sin njegovega mojstra. Po tem bi se torej dalo soditi na egoistične namene. In zopet je pozneje pristopil k socialno demokratični organizaciji. Ali nikdar ni hotel izpolnjevati dolžnosti, le koristi organizacije Je hotel biti deležen. Izgovarja se, da zadnja leta ni mogel dobiti de'a zaradi socialno-demokra-tičnega terorizma. Predsednik sam ga opozarja, da se to ne vjema z resnico; tam kjer njegova družba ni bila všeč tovarišem, ie to povzročila denuncijacija. Kljub temu bi bil lahko dobil dela; pravi pa. da ni maral za drugo kakor za dobro plačano delo. To se dobiva seveda le v podjetjih, kjer so delavci dobro organizirani, njemu pa je smrdela organizacija. Bil je v inozemstvu, kjer se nihče ni menil za njegovo preteklost. Pa je v Nemčiji sam pristopil socialno-demokratični organizaciji in je postal celo zaupnik. Ali zaupniške dolžnosti zopet ni hotel izpolnjevati. Imel je toliko prihrankov, da je lahko precej dolgo živel brez skrbi. Med tem časom pa namenoma m' iskal dela. Kupil si je srečke; ako bi bil kaj zadel, bi bil — pravi sam nemara špekuliral na borzi. Ker se pa to ni zgodilo, je šel denar h kraju.
Tudi tedaj še ni mislil na to. da bi si poiskal dela, ampak je koval načrt atentata. 1 rotislovja. v katera se pri zaslišavanju neprenehoma zapleta, so popolnoma raztrgala bajko
o	terorizmu in preganjanju. V tem oziru je nujnost zločina popolnoma odpravljena.
Drugo vprašanje je bilo to, zakaj da si je izbral ravno Schuhmeierja za žrtev. Tudi na to ni od njega dobiti razumljivega pojasnila. Vse njegove povesti brez repa in glave označuje predsednik za razloge, ki niso nikakršni razlogi. Nato se zateka Kunschak k najdrznejšemu izgovoru:	Da je bil Schuhmeier neznačajen
človek. Celo predsednika, ki vodi razpravo zelo mirno, razburja ta beseda. Kljub temu dovoljuje Kunschaku. da poskusi obrazložiti to nesramno trditev. Kunschak pa ne ve povedati nič druzega kakor nekoliko iz krščansko socialnih listov pobranih infamij, o katerih doslej nič ni vedel: Enkrat je videl Schuhmeierja v fiakerju! Kakor da bi to bilo hudodelstvo. Potem je bil baje Schuhmeier enkrat z nekim ravnateljem na lovu, ko so delavci štrajkali. To je zopet trditev, za katero nima nobenega dokaza. Zdaj bi le še rad oblatil svojo nedolžno žrtev. Naposled prihaja s povestjo, da je hotel postati obrtnik, pa sp ni upal prositi za obrtni list. češ da je »vedel«, da ga ne dobi, ker je bil v mladosti ob priliki tramvajskega štrajka kaznovan. In to je zakrivil — Schuhmeier, ki ga je bil spravil k delavski zavesti!
Tudi to odbija predsednik. Tistih par dni. ki jih je menda dobil, ne bi po preteku let prav nič škodovalo, zlasti njemu, bratu vplivnega krščansko socialnega poslanca, pa še pri krščansko socialnem dunajskem magistratu.
Vzroke zločina je torej nemogoče iskati izven njega. Malo je delavcev, katerim so živ-Ijenske okolščine tako ugodne kakor njemu. Po dosedanjih rezultatih procesa nosi torej vso krivdo sam v sebi. In Schuhmeier je bil najne-dolžnejša žrtev . . .
Obtožnica.
e u Omarja 1.1- je državni poslanec Franc bchuhmeier govoril na shodu volileev v Stocke-vu ,n se vračal na Dunaj z lokalnim vlakom št. 22. S tem vlakom je prispel ob desetih 37 minut zvečer na severnozapadni kolodvor. Ko Je izstopil, je šel iz perona v vežo za carinsko revizijo, da bi prišel do izhoda. Prišel je v veži ravno blizu vogala mize, ko je mož ki je šel za njim, potegnil repetirno pištolo iz žepa zimske suknje, jo nameril nanj in iz oddaljenosti enega do dveh korakov izstrelil proti Schuh-meierju. Strel je zadel Schuhmeierja v tilnik, padel je na lice in bil čez nekaj minut mrtev. Mož, ki je ustrelil, je zaklical: »To je moje tna-Ščevanje!« ali »To je moje orožje!« Stal je še nekaj' časa s povešeno pištolo, jo vtaknil v notranji žep suknje in se počasi obrnil proti izhodu.
Sedaj sta priskočila železniška uslužbenca Jaroslav Stockel in Jurij Kugler in ga prijela za roke. Mož je ponovno zaklical: »Izpustite!« in pristavil na to: »Kar sem hotel storiti, sem storil, nikomur ne storim ničesar več.«
Ni se več upiral in uslužbenca sta ga odpeljala na kolodvorsko policijsko stražnico.
Ta mož Je bil obdolženi kovinar Pavel Kunschak.
Nato pripoveduje obtožnica, v katerih obratih da je bil Pavel Kunschak zaposlen. Nazadnje je delal v avtomobilski tovarni v devetem dunajskem okraju. 14. junija 1911 je izstopil iz te tovarne in Je bil od tepta časa brez dela in živel od svojih prihrankov.
Morilec priznava.
Kunschak priznava zlasti, da je že dolgo časa nameraval ustreliti enega od socialno demokratičnih voditeljev In da je umor dobro pripravil. Oni dan, ko je izvršil dejanje, je šel na severnozapadni kolodvor z namenom, da ustreli poslanca Schuhmeierja in da je ustrelil od zadaj na Schuhmeierja z namenom, da ga usmrti.
»Preganjani« Kunschak.
Obtožnica navaja potem Kunschakove trditve o preganjanju. Ponosen je posebno na to, da je spravil dva socialno demokratična zaupnika v ječo (pri Siemensu in Schuckertu). V nekaterih obratih niso hoteli zato delati zavedni delavci z lopovom. Zadnjikrat so ga pregnali organizirani delavci iz tovarne Hiibner in Mayer. Potem ni hotel več iskati dela in je sklenil, da bo živel od svojih prihrankov in sprejel le tako delo, ki bo dobro plačano. Od 14. junija 1911 je zabil čas s tem, da je hodil na izpre-hode in v kavarne. Sicer je iskal med tem časom delo in ga tudi našel, a ga ni sprejsl, ker se mu je zdela ponujana mezda prenizka. Vkljub svoji varčnosti je porabil proti koncu leta 1912 svoje prihranke, ki so znašali prvotno 2000 do 2500 K in ostalo mu je le še okolo 150 K. Sedaj si je mislil.
da mora kmalu priti do katastrofe.
V	tem času je namerava! večkrat samomor. Opustil je pa to nakano, ker je mislil, da se mu bodo njegovi preganjalci, socialno demokratični delavci, le smejali. Nato Je sklenil, da bo še enkrat iskal delo in če bi ga zopet kak delavski zaupnik pregnal od dela, ga ustreli. Imel je že od novembra 1911 repetirno pistokJ (sistem Pieper). ki si jo je nabavil za lastno varnost. S to je hotel ustreliti kakega zaupnika. Pozneje se je pa domislil, da posamezni^ zaupniki ali delavci pravzaprav niso krivi, če je on pregnan od dela. in da so temu krivi le voditelji, ker ti nahujskajo delavstvo. Sklenil je zato, če ne dobi do konca 1. 1912 trajne službe, da se maščuje nad enim socialno demokratičnih voditeljev v letu 1913. Mislil je na različne voditelje, tako na dr. Adlerja, Domesa itd., ker vsakega, ki bi ga bil dobil v januarju 13. bi ustrelil. Zato je nosil repetirno pištolo vedno s seboj. Poskusil je pa potem še svojo srečo v igranju. Kupil je 10 srečk. Ce bi bil zadel, bi ne izvršil atentata. Zato je še počakal na žrebanje, ki je bilo 4. februarja. 6. ali 7. februarja Je spoznal. da ni nič zadel. Sedaj se je trdno odločil za dejanje in obenem sklenil, da sam sebe ne usmrti, da bo svet izvedel, zakaj da je storil dejanje.
Zakaj je umoril S c h u h m e i e r j a..
Schuhmeierja je izbral za svojo žrtev iz naslednjih razlogov: Schuhmeier je bil oni, i ga je bil svoj čas seznanil s socialno demokratičnimi idejami. Kot mlad pomočnik je bil elan delavskega društva »Apollo«, kjer se je pod Schuhmeierjevim vodstvom naučil stenogratije. Slišal ie Schuhmeierja tudi večkrat kot govornika. Pravi, da je Schuhmeierja zato umoril, ker je Schuhmeier učil, »da kdor ničesar nima. ne more ničesar izgubiti, lehko pa pridobi,« in ker je Schuhmeier pripovedoval tudi mnogo takih reči, katere je on (Kunschak) spoznal pozneje za neresnične. Tako je n. pr. pripovedo-val, da hodijo angleški delavci v Rlace-roka-vicah. (To je prav gotovo Kunschakova izmišljotina.) On pa je videl na lastne oči. da hodijo prav tako umazani na delo kakor tukaj. -meier je tudi svetoval svojim poslušalcem, naj se nikar ne poroče. ker bi morali Potem kruh s svojimi otroci in tako je Schuhmeier sokriv. da se on (Kunschak) n. ozeml. Schuhmeier je tudi deial. da zrejajo delavci otroke le \ korist podjetnikov in je poslušalcem svetoval da naj nastopijo z vso odločnostjo proti podjetnikom. Življenje mu je pa pokazalo.^ da so bil Schuhmeierjevi nauki deloma napačni. Zato je mislil, če zadenem Schuhmeierja. 7;‘?d<;nc™ človeka, ki ima mnogo krivic na vesti in nedolžnega. Tako se je porodil v njem sklep, da umori Schuhmeierja.
Priprave za umor.
Nato je čital v socialno demokratičnem časopisu, da se bo peljal Scliulimcier 1 . februarja 1913 na shod v Stockerau. Sklenil je, da ga pričaka v veži severnozapadnega kolodvora in ga ustreli pred odhodom. Pripravil je revolver in naboj pripravil tako. da je bil uu-nek zagotovljen. Krogljo one patrone. ki jo j dal kot prvo v pištolo, je prežagal na osti vskriž.
Umor.
Z nabito pištolo je odšel na kolodvor. Nekaj časa je čakal, a Schuhmeierja m videl. Mislil je, da se je Schuhmeier odpeljal ze prej in zato se je tudi odpeljal v Stockerau z namenom, da ustreli Schuhmeierja na shodu ah pa na povratku. Kupil je vozni listek in odšel na hodnik, kjer je naenkrat zagledal Schuhmeierja, ki je ravno čital plakat. Ali pogum ga je zap -stil in tudi ni hotel ustreliti Schuhmeierja zahrbtno. da ne bi dejali ljudje, da je zavratni morilec. Odpeljal se je z istim vlakom kakor Schuhmeier. Med vožnjo je načrt umora zope izpremenil, izstopil je v Korneuburgu. Na povratku je hotel ustreliti Schuhmeierja na dunajskem kolodvoru. V Korneuburgu je šel na iz-prehod, zvečer je šel v gostilno, večerjal in iz-pil tri vrčke piva. Med tem je vse še enkrat premislil in sklenil, da ustreli Schuhmeiena tud zahrbtno, če bo tako naneslo. Z večernim vlakom se je vrnil na Dunaj.
Ko je izstopil na Dunaju, je šel skozi carinsko vežo proti izhodu, da bi počakal na Schuhmeierja. Hipoma ga je zagledal, ker je šel tik mimo njega. Izvlekel je pištolo. Jo nameril proti Schuhmeierjevi glavi in sprožil.
•
Dunaj, 19. maja.
Popoldnevna razprava.
Po zaslišavanju obtoženca se Je dopoldnevna razprava, na kateri sta še izvedenca dr. Kolisko in dr. Haberda podala svoje mnenje o strelu, zaključila ob tri četrt na i 2. Nadaljevala se je ob 4. popoldne z zaslišavanjem
Višji preglednik finančne straže Ljudevit Hofbauer pravi: Zaslišal sem strel in sem opazil moža. po dolžini padajočega na tla. Dva koraka za njim ie bil človek s samokresom v ro u
kncof: »To Je moje orožje!« Storil je par foi rakov m dejal: »Ne dotaknite se me!«
•	o,T0S‘aini m°jster Franc Fuka: Ob desetih m dO minut sem se pripeljal z vlakom 22. Šd s,kozi. revizijsko vežo. Naenkrat sem zaslišal strel. Mislil sem izprva. da je kakšni sa a. Potem sem opazil na tleh človeka v krvi* Kunschak je držal samokres navzgor in klicah i roaščevanje«. ali pa morda »to je moje orožje!« Pohitel sem proti njemu. Držala sva ga s sprevodnikom Stocklom iz Znojma, S® mu.ie vzel stražnik. V stražnici je de, 1 M MSar.: »Moža ste ustrelili, mož je mr-^fiiMiimo Praznik je dejal: »Mislim, da je nn rH-i rCr'“ i, , .eI ie drug stražnik in je to zidci k-Hv"n t ie deial: »Vesel sem. da sem Ho fo n J * \z, njegovih izjav sem posnel da je bil zadovoljen z dejanjem.
cmsnnnTnH- JVrii £ugler * s^al. ko je neki S9°,d M,lt'ca!: *£aj ste storili? Ustrelili ste
S veliko hud'eeSnSChak delal: *Da’ s,rf Pnata^ar Josip Stramec se je pripe-Inli ^ £rii ,Ur?a‘ so truplo obrnili, je spo-
Je z ženo izstopil ii
veripm	d?JaIa:	*Tu	stoji	nekdo	z revol-
verjem« Ko se je oD;ml, je že počil strel.
schnkUn(?toan-ftram?C ie opazila- ko ie Kun-svoieaa mS rev0lv^er ,z žePa- Opozorila je
Kunschak zaklical -16 f ^°Čil°- Zdi se ji’ da * ri l	0	)e moie maščevanje!«!
1° je povedala tudi svojemu možu.
ie DrfnelHi	'tiematografa	Matej Gingovac se
n st S !nWn ^ei,erieni- Na Per°nu mu je
strel i.rLktcal'nT° -S č fakoj nat0 ie zasIišal rilec!	aL	Fo ,e	Schumeier! Tam je mo-
Sprevodnik Jaroslav Stockj se je pripeljal v služb, z vlakom 22. Na Dunaju je pogledal Vi
za drueim	dva	moža*	drugega
fn »reS'i? i,C 'Zte.Knil roko' P°čil * strel*
cem fn T rJj S.na ' Pohitel ie za moril< p-rafist in'	* . za	r°k°' Prišel je še tele-
kfS- jajTS ,Zavlevo roko- Kunschak je ril 7 cin i	'1	sem	hoteI.	sem sto-
sva Ra\ stražnico. 0n,Ur ^ 0,iP'Wl Nai 2» da^govori
povedrkazrtva’iereJiina"'231’'15'8™ &
elasno	np	°bC	PriČi sta 'zPovedali stf
vse nričl ah«ni * m°rete pričakovati. da bod< deduje o vse	en w° ?°Klašale- Po	zmislu izpo
f T skorai tudi	po besedila
ie slišaf da	V	straže	Rud-	Hulnagel
»To	ie	..mio	K“"Schak zaklical	nekaj kakor
»To	je	moje	maščevanje«. Nanj	je napravil
da ni	čl0vcka'	k>W
.to irsirssrnie?"'le s,i5a,a besrft
od ua‘dni>štvak:AI?eifkovaIni sodnik *e dobil neki ninntpr	)>Ar^iterzeitimg« pismo, da je
bilo trrh , iv v^?stl ni slišal, da Kunschaku ni ie dobival	•takcRa	de’ania iz obu^- ker
kron na cd?„ o d,c kfhi	“?
vnripti	vT;i *	,	3e’	kl bl	mogle	o tem kaj
vedale I7	?	iSaUC* Pa so negativno izpo-
Tnsin in Frnoot rv'	.0Ra ,So Povabljeni za priče
Kirl S-nitnor	r	^ n Schotzko. Ivan in
Jr. 0°sp°d Kunschak. rečeno je bilo,
stranke	cas do^iv'ail nekaj od svoj«
Obtožeucc: Ne!
hodke?edSCClnik: ^tC *' 'me'‘ sp*°l1 kakšne do*
Obtoženec: Ne!
Predsednik; Mar naj zaslišimo te priče, izavm pravdnik: Po rezultatih preiskave
priznavam da m obtoženec ničesar dobil od svoje stianke. Od svoje strani se torej odrečem temu zashsanju.
1 Za?0Y)rnik-. Ugovarjati moram besedilu »od stianke«. Mislim, da se ne more stranka spravljati v zvezo z obtožencem.
1	redsednik: Saj tako ne mislimo. Naposled je Kunschak načelnik krščansko socialnega strokovneira in še dveh drugih društev. To so krsčansko socialna društva.
lo so nepolitična društva. iz>
vzemsi krščansko socialno delavsko društvo.
Predsednik: Dobro; recimo torej »od društev«, ne »od stranke«. Obtoženec se je vendar vse dopoldne izdajal za strankarja. Ne razumem torej tega odgovora. O tej in oni stranki govorimo toliko, kolikor je potrebno za pojasnilo. Teh pne torej ne potrebujemo?
Zagovornik: Soglašam.
Hišnica Veronika Kostler pravi, da je bil Kunschak vedno miren, pa nezgovoren.
Podobno izjavlja Kunschakova gospodinja Ana Blaslak, ki tudi potrjuje, da je bil vedno
trezen.
Zagovornik: Kaj ste bHi vedno pri njem? Za govorice o kakšni zaroti proti Schuh-meierju ni doprinešen nikakršen dokaz.
Cita se protokol policijskega komisarja o prvi Kunschako-i zaslišbi. Zaradi besede o »maščevanju« se Kunschak prepira* češ da ni prišla z njegovim soglašanjem v zapisnik. Predsednik ga upozarja. da je bil pri zaslišavanjti vedno previden in je zahteval, da se mu zapisniki prečitajo, preden je podpisal. Pri njem ni verjetno, da bi preslišal kakšno besedo.
Obtoženec Še izjavlja, da je imel v časn atentata 160 do 170 kron. V zadnjih treh mesecih je dvignil pri draždanski banki 700 kron od svojega premoženja in neko malenkost pri dunaiski občinski hranilnici.
Razprava je zaključena ob tri četrt na 7. *'
Dunaj, 20. maja.
(Telef. por.) Danes so bili predvsem zaslišani kot priče nekateri delodajalci, ki so imeli izpovedati, zakaj je Kunschak izgubil delo. Pri tovarnarju Grafu je bil Kunschak leta 1905. Zdaj se ne more spominjati na podrobnosti. Tovarnar Rudolf Pehlinger se ne spominja natančno, misli pa, da je bilo premalo dela.
Dalje je bil zaslišan delavec Josip MatzL Delal je s Kunschakom poldrugo leto v enem podjetju. Bil je socialno demokratičen zaupnik. Tovarišu so mu rekli, naj pove Kunschaku, da mora biti organiziran. Odgovoril je, da je to pri Kunschaku brezuspešno. Priča se je namreč spominjal na afero v Scliuckertovi tovarni. Vkljub temu je Kunschak lahko ostal poldrugo leto v tovaini. Sodrugom je bila njegova družba pač zoprna, pa so se ga izogibali. Za-dišavanje prič je postalo živalmeje. Mnogo prič je izpovedalo, da je Kunschak svojevoljno zapuščal mesta; tudi porotniki so izpraševali priče o tem predmetu. Kunschak je tupatam izkušal ugovarjati, priče pa so izpovedale, da se
v	mnogih podjetjih socialisti sploh niso brigali
^Poslanec Domes je zaslišan kot načelnik kovinarske zveze. Pravi, da Schuhmeier ni imel nobenega vpliva na poslovanje te organizacije; pač je dostikrat govoril na shodih in predaval kovinarjem, ni pa imel v tej zvezi nobene funkcije. Tudi zveza sama ni izdala nobenih ukazov zaradi Kunschaka. Zveza je le upozorila Hane, naj bodo pri konfliktih s Kunschakom previdni.
Kunschak želi, naj se zasliši priča Klein, Je ni kovinarska zveza od njega telefonično zahtevala, da naj odpusti Kunschaka. Klein pravi, da je bil enkrat telefonično vprašan, če 'dela Kunschak pri njem. Kdo je bil pri telefonu, mu ni znano. Reklo se mu je. da naj odpusti Kunschaka. Domes izjavlja, da ni njemu nič znano o takem pogovoru. Kar se tiče zveze, je izključeno, da bi bila izdala tak nalog.
Popoldne sta podala psihiatrična izvedenca Sr Raimann in dr. Pappenheim svoje mnenje, 'da ni Kunschak umobolen in da ni govora o začasni zmedenosti. Pač pa je omejen, nima veliko inteligence, govori, kar sliši od drugih, prevzeten Je in hoče vedno imeti prav. Misli eno-itransko, težko in na napačni podlagi.
Kunschak pravi, da mu to mnenje ni vseč.
Potem so sledili pledojčji. Državni pravd-nik je predlagal kazen po zakonu zaradi zavratnega umora. Dr. Ornstein ie v Imenu Schuhmeierjjeve obltelji izjavil, da ne zahteva maščevanja in priporoča pomitoščenje morilca, Id ji je vzel inoža, oziroma očeta. Zagovornik prosi porotnike, naj oproste obtoženca, češ da je storil dejanje v zmedenosti.
Krivi
Porotnikom je bilo predloženo eno samo vprašanje zaradi zavratnega umora. Po polurnem posvetovanju je načelnik izjavil da so porotniki Kunschaka soglasno spoznali krivega zavratnega umora.
Smrt na vešalih!
Sodišče ie ob 9. zvečer razglasilo sodbo na Podlagi porotniškega pravoreka. Po zakonu ji Kunschak obsojen na smrt na vesalin.
Ničnostna pritožba.
Kunschak ie takoj izjavil, da naznanja nič-ftOStno pritožbo. Sodbo je poslušal popolnoma mimo.	-_____________________
Zadnje vesti.
OŽJA VOLITEV V PULJU. Kamorlstlčne laži o »kompromisu«.
Pult ?n Italijansko nacionalna kamora je n-neiia on mestu govorico, da le socialno de-»> «•*> v(Hltey sk,enlla mrorts s hrvaškimi narodnjaki. Izjavljamo, je ta govorica popolnoma neosnovana, da talno demokratična stranka n. z nikomur Mitia volilnega kompromisa in da pojde Lm brez kompromisa v boj za socialno de-!ra tiču ega kandidata sodr. Lirusslja Za vse lične nasprotnike puljske kamore je jasno auL nrt volitvi in pozdravljamo vsako-« » »oiu Pridruži. - Volltal W socialno demokratične stranke v Pulju. PRORAČUNSKI ODSEK.
Molohovi stroški.
Dunaj, 21. Na včerajšnji seji proračunske-odseka je finančni minister dejal, da odpade vojnih stroškov zadnjih mesecev na Avlo 167 miljonov. Vojaški program k, so ga gacile dovolile leta 1911 za več e še ni toliko izveden, kolikor je bilo želeti zato Je v času nevarnosti nekoliko pospešil.
THUN NA DUNAJU.
Dunai 20 Češki namestnik knez Thun se lanes pripeljal na Dunaj. Njegov prihod je v t\ s ponesrečeno češko-nemško spravno
!,°' OALIŠKI NAMESTNIK.
Dunaj 20. Novi gališki namestnik Koir-ski Je bil danes v SchOnbrunnu zaprisežen
CeSar|a' ZAPRISEŽEN SKOF.
Dunaj, 20. Cesar je danes v Schonbrunnu risegel novoimcnovcincRs portskega skoi& iona Pederzollija.
ŠPANSKI KRALJ NA DUIAJU.
Pariz, 20. Španski kralj Alfonzo ima me-a Junija obiskati Dunaj.
ADA KALE.
Le provizorična okupacija?
Carigrad, 21. Uradoma izjavljajo, da Av-►-Ogrska ni anektirala otoka Ada Kalč, am-da gre le za provizoričen ukrep. Ta izjava, e baje utemeljena v pojasnilu avstro-ogrske le. Je tukaj pomirjevalno vplivala.
Turška zastava.
Carigrad. 21. »Tasvir i Efkiar« izraža upada bo turška zastava tudi nadalje vihrala otoku Ada Kalč.
Srbsko mnenje.
Belgrad. 21. Srbski listi pravijo, 3a je anek-Ada Kalč od avstro-ogrske strani prevara, lena iz strahu, da bi otok pripadel Srbiji.
SAMOMOR OGRSKEGA ARISTOKRATA.
Budimpešta. 20. Grof Ladislav Keglevič, sin poslanca Julija Kegleviča, se je danes ustrelil.
BALKANSKA VOJNA STATISTIKA.
Belgrad, 21. Bolgarska je tekom vojne zasedla 59.000, Srbija 60.000, Črna Gora 5000, Grška 30.000 kvadratnih kilometrov. Od tega bi pripadlo po bolgarskih zahtevah 87.000 Bolgarski. 26.000 Srbiji, 7000 Črni Gori, 11.000 Grški. Bolgarska je mobilizirala 450.000, Srbija 402.000. Grška 150.000, Črna Gora 45.000 mož. Invalidov odpade na Bolgarsko 40.000, na Srbijo 21.000, na Črno Goro 8000, na Grško 6000. Vojnih stroškov je imela Bolgarska 1050 miljonov. Srbija 717, Črna Gora 165, Grška 340 miljonov frankov. Vsak osvojeni kvadratni kilometer velja Bolgarsko 12.200, Srbijo 27.000, Črno Goro 23.000. Grško 30.000 frankov.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Pariz, 20. »Figaro« piše:	Da	se	pospeši
balkanski	mir. je	našla neka	velesila,	katero
podpirajo	vse druge, ugodno	formulo,	ki se
predloži zaveznikom in Turčiji. Bolgarska je namenjena podpisati preliminarni mir, tudi če bi ostali zavezniki zahtevali nove izpremembe. Uradno se ne more podpisati mir pred potekom treh mesecev.
Balkanski delegati.
London, 21. Reuterjeva agentura javlja, da so se voditelji	balkanskih	delegatov	včeraj
popoldne	sešli v	stanovanju	grških poobla-
ščencev na posvetovanje zaradi podpisa preliminarnega miru.
Finančna konferenca.
Pariz, 21. Prva seja finančne konference bo jutri ali pojutrišnjem. Skleniti je še treba, če bodo imeli balkanski delegati posvetovalen glas, ali če |?odo lahko sklepali. Vzajemna trojica stoji na stališču, da so balkanski delegati polnopravni člani konference in da bodo tudi ostale velesile priznale to.
SKADER.
Težave admiralov.
Pariz. 20. »Temps« poroča iz Skadra: Admiralska komisija nadaljuje svoje delo v mestu, ali z velikimi težavami, ker ovirata avstrijska in italijanski admiral nalogo mednarodnega zbora z vednimi ugovori. Pod predsedništvom angleškega častnika je ustanovljena komisija domačinov. Vsem oboroženim Maljsorom je prepovedan vstop v mesto.
ALBANIJA.
Srbi in Esad paša.
Dunaj, 20. »Jugoslov. Koresp. objavlja sledeče očitno iz malo resnice in veliko sanj zmešano poročilo, baje iz Valone; Albanski poslanec Hasan beg. ki ie bil do nedavna v Belgra-du kot vojni ujetnik, se je vrnil sem in izkuša dobiti zveze z vodilnimi osebami. Hasan beg pripada oni skupini Albancev, ki so jih podpirali Srbi zato da bi vršili v Albaniji neko agitacijo. Tudi v Tirano so prispeli srbski odposlanci, da bi dobili stike z Esad pašo. Zbor. ki je bil sklican v Krojo, da bi nastavil novo vlado, se je zaključil s popolnim fiaskom. Čeprav so bila vabila na ta zbor razposlana v imenu Esad paše, vendar albanski voditelji iz Valone. Drača in Elbasana ter Mirditi niso hoteli priti v Krojo. Prišli so samo voditelji iz Tirane in okolice, ki nimajo nobenega znatnega vpliva. Esad paša se ni udeležil zborovanja. Pravijo, da je bolan in mora ležati. Pogajanje, ki se je pričelo med njim in provizorično vlado. se je razbilo. Provizorični minister za notranje zadeve Mufid beg izjavlja, da vpliv Esad paše očividno peša. V Valoni vlada popoln red. (Kania, ki je pravi gospodar famozne Jugoslovanske korespondence, očividno še ne ve, kam bi utaknil Esada. Enkrat ga dela za junaka, drugič za izdajalca, enkrat mu pripisuje največji vpliv, drugič ga ima za ničlo. Da je zdaj začel zopet strašiti s srbsko agitacijo v Albaniji, ne napravi njegove omake nič bolj okusne.
Albanija na konferenci poslanikov.
London, 20. Današnji seji poslaniške konference bo predložen načrt Avstrije in Italije o upravi v Albaniji. Mogoče je tudi, da bo konferenca razpravljala o zadnjih predlogih zaveznikov, tičočih se izpremembe preliminarne mirovne pogodbe.
Prestolni kandidat je.
Berlin. 21. V merodajnih krogih izjavljajo z ozirom na vest o kandidaturi princa Viljema VVieda za albanski prestol, da doslej še ni bilo povoda, da bi se bavili s to kandidaturo.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Grško-srhska vojaška pogodba?
Pariz, 21. Iz Soluna javljajo, da sta grški princ Nikolaj in srbski vojvoda Putnik sklenila vojaško pogodbo, po kateri ima Srbija podpirati Grško v solunskem vprašanju. Grška Pa bo po potrebi pomagala Srbiji v pokrajinah na desnem bregu Vardarja. Južna Macedonija se razdeli med Grško in Srbijo. Če Bolgarska ne prizna teh pogojev, bo na to prisiljena z orožjem. (Zelo sumljivo poročilo, kakor da prihaja iz > literarnega biroja«. O posebni srbsko-grški vojaški zvezi so že pogostoma poročali, doslej se je še vselej izkazalo, da so bile vesti izmišljene.)
Srbsko-bolgarska pogodba.
Belgrad. 21. Vesti, da je Srbija odklonila objavo srbsko-bolgarske pogodbe, niso resnične. Bolgarska še nikoli ni predlagala tega. Srbija ne bi ugovarjala.
KRALJ PETER ODSTOPI?
Ženeva, 20. Včeraj se je tukaj razširil glas o odstopu srbskega*k:alja Petra. Pred par dne-
vi	je prišel sem poseben kraljev odposlanik z nalogom, da najame zanj stanovanje, neki osebni prijatelj kraljev pa je iziavil. da namerava odstopiti. Čim bo podpisan mir, in potem
privatno živeti v Švici. V Ženevi je prebival Petar, ko je bil pozvan na srbski prestol.
Ne odstopi.
Ženeva. 21. Srbski ministrski predsednik
Pašič je brzojavno pozval tukajšnji srbski konzulat. naj zavrne vesti o nameravanem odstopu kralj Petra, ker so popolnoma neosnovane.
PONESREČEN POOBLAŠČENEC.
London, 21. Srbski pooblaščenec na mirovni konferenci Novakovič je v Hyde hotelu padel po stopnicah in si pretresel možgane.
DRŽAVNI SLUŽBE NA BOLGARSKEM.
Sofija, 21. Bolgarska vlada pripravlja na-redbo. ki bo te dni izdana, da lahko vstopijo iuji državljani v bolgarske državno službo. Za sedaj pa svari vlada še pred prihodom v deželo, ker je zaradi nerešenih vprašanj kriza v deželi zdaj večja kakor v času vojne.
TURČIJA ODPUŠČA VOJAKE.
Carigrad, 21. Porta je sklenila odpustiti vse prostovoljce iz okrajev Čataldže in Bula-jira še preden se podpiše mir, ker je slišati mnoge pritožb proti vojaštvu od strani prebivalstva. Ekumenski pariarh je vložil protest proti nasilstvom, ki jih vrše prostovoljci nad grškim prebivalstvom ob obrežju Marmarske-ga morja.
ENVER BEG JE ZDRAV.
Carigrad, 21. En ver beg, o katerem se je raznašal glas. da je ranjen, je zdrav dospel v Caiigrad. Najbrže pojde na dopust v tujino.
VOJAŠKE DEMONSTRACIJE ZOPER TRILETNO SLUŽBO NA FRANCOSKEM.
Vojaki demonstrirajo dalje.
Pariz, 20. V pariški vojašnici Nenillv je kon-signirano vojaštvo zavoljo pekovske stavke. Včeraj ob pol sedmih zvečer so prišli trije bataljoni na dvorišče in z godbo na čelu demonstrirali zoper triletno vojaško službo. Na ukaz straže so se razšli.'Pozneje so se zbrali na Hodnikih prepevajoč »Internacionalo«. — V Bel-fortu je bataljon 35. polka, vračajoč se z vaje v vojašnico, prepeval spotoma »Internacionalo«. Častniki so mirili razburjene vojake; višjega narednika Matheya so vojaki pretepli.
Kaznovano vojaštvo.
Pariz, 21. Vojaštvo v Toulu je moralo včeraj za kazen defHirati pred spomenikom I. 1870. padlih žrtev in pred divizionarjem, da izbriše »madež« sobotnih demonstracij.
Oficiozno tajcnje.
Pariz, 21. Vladno in konservativno časopisje skuša utajiti ali pa vsaj zmanjšati vojaške demonstracije. V »Echo de Pariš« izjavlja general Bavolle, da sc je demonstracije udeležila le peščica eksaltirancev, ki so v tesni zvezi s »Splošno Delavsko zvezo«. Polkovnik Brou-chon. da ne gre za vojaško vstajo in ne za an-timilitaristično demonstracijo, temveč ie za izbruh nezadovoljnosti drugoletnikov, ki ostanejo proti pričakovanju še tretje leto v vojaški suknji. — General Pau od najvišjega vojnega sveta bo osebno vodil preiskavo o dogodkih v Toulu in Beltortu; vlada naznanja, da bo krivce zadela ostra kazen.
ZAROTA ZOPER PORTUGALSKO REPUBLIKO.
Pariz, 21. V krogih, ki so poučeni o namenih portugalskih rojalistov, se vzdržuje- vest, da pripravlja bivši kralj Manuel za prve dni meseca junija načrt, po katerem bi se zopet polastil portugalske krone. Četudi je verjeti, da obstoja tak načrt, je vendar izključeno, da bi smel Manuel pričakovati od kakšnega puča uspeh.
ANGLEŠKI KRALJ, NEMŠKI CESAR IN RUSKI CAR.
London. 20. Ob pol 6. zjutraj sta se kralj in kraljica iz Port Viktorije odpeljala na svoji jahti v Vliessingen.
Angleško nemško razmerje.
London, 21. »Daily Chronicle« piše: »Po-set angleške kraljevske dvojice v Berlinu pomeni zboljšanje razmerja med vladama v Berlinu in Londonu. Vedno je bilo naše stališče, da se s spoznanjem starih napak nedvomno zboljšajo razmere. Diplomacija ima nalogo, da to pospeši.«
Juri) in Nikolaj.
London, 21. Velik pomen pripisujejo nameravanemu sestanku angleškega kralja z ruskim carjem v finskih vodah. Vladarja bosta spremljala ministra Grey in Sasonov.
NESREČA ZARADI SPLAŠENEGA KONJA.
Pariz, 21. Iz Caena poročajo: Zadnjo noč, ko se je vračala godba’ 36. pešpolka od neke slavnosti, se je splašil konj nekega voza, ki ga je vodila ženska. Konj se je zaletel med godbo. Štirje godci so dobili pod vozom težke poškodbe, enajst vojakov pa je lahko ranjenih.
Parlament in zunanja politika.
Dunaj, 20. maja.
Danes je ministrski predsednik grof Stiirgkh porodil s tolikim hrupom in reklamo napovedano izjavo o našem notranjem in vnanjem položaju, ki je po svoji prazni siromašnosti in plitki banalnosti razočarala tudi najzanesljivejše vladne trabante.
Notranjepolitična vprašanja.
O češko-nemški spravi je dejal, da je položaj vsled razdejanih deželnih financ jako resen in da se ga bo treba lotiti z resnimi sredstvi (s kakšnimi?). O poljsko-ukrajinski spravi je izrazil ministrski predsednik upanje, da se novoizvoljenemu deželnemu zboru na jesenskem zasedanju posreči izvesti veliko reformno delo. Nujnost finančne reforme ni utemeljeval s potrebami za uresničenje uradniške pragmatike kot z ogromnimi mobilizacijskimi stroški.
Ker so dohodki male tmančne reforme vezani, je jasno, da namerava vlada forsirati predlogo’ o davku na dedščine in na vžigala.
Nato se je ministrski predsednik posvetil
mednarodnemu položaju,
in ta del ministrovih izvajanj je bil še skromnejši od notranjepolitičnega ekspozeja. Dejal je, da je monarhija ves čas balkanske krize ostala zvesta vrhovnemu načelu svoje balkanske politike: Balkan balkanskim narodom, ki velja^ tudi za albanski živelj. Dokler so trajale vojaške operacije, monarhija ni ugovarjala, da so srbske, črnogorske in grške čete zasedle albansko ozemlje; v tem času se je avstrijska diplomacija trudila, da pridobi ostale signatarne sile berlinske pogodbe za neodvisno Albanijo in da sporazumno z njimi določi njene severne in severovzhodne meje. Nato je ministrski predsednik ponavljal znane stvari o blokadi črnogorske obale in ko demonstracija mednarodnega brodovja ni nič zalegla in so Črnogorci Skader zavzeli, o grožnji dunajskega kabineta, da nastopi Avstrija na lastno pest; v zvezi s tem je omenjal tudi triumf mogočne monarhije
— nad Črno goro. Albansko ekspedicijo, ki je nekaj dni rojila Berchtoldu po glavi, je ministrski predsednik kar preskočil in tudi mimo trgovskih odnošajev z balkanskimi državami, ki bi morali biti jedrc naše balkanske politike, je šinil s kratko opazko, >da bodo balkanski narodi pač cenili prijateljsko vedenje«, ki ga je razodevala monarhija v teh kritičnih časih.
Za tem je ministrski predsednik prebral neke izjave grofa Berchtolda, v katerih brani vnanji minister poslovanje »literarnega oddelka«. Ker so te izjave precej samooblastne in impertinentne, grof Stiirgkh z njimi ni imel posebne sreče in je ugovarjala vsa zbornica s-hrupnimi protesti.
Odpust rezervistov.
Glede odpusta rezervistov je izjavil ministrski predsednik, da se odpust nanaša na vse rezerviste letnika 1909 v obsegu prvega do štirinajstega zbora, na vse rezerviste in nadomestne rezerviste starejših letnikov in na nadomestne rezerviste, ki imajo pravico do posebnih olajšav. Nadaljno odpuščanje se bo vršilo, v kolikor bo dopuščal mednarodni položaj; v nevarnost bi spravljali dosedanje žrtve za ohranitev miru, ako bi oslabile vtisk našega nastopa s prenagljenim odpuščanjem. Končno je ministrski predsednik prosil poslance, da postavijo svoji kritiki vnanje politike patriotične meje in da ne otežujejo dela diplomaciji.
Debata.
V	debati, ki je sledila Stilrgkhovi izjavi, je slovenski klerikalec dr. Korošec zabrenkal na dinastično struno in apeliral na krono, da uresniči trialisticne težnje. Nemški nacionalec doktor GroR je iziavil, da bo njegova stranka pač glasovala za proračunski provizorij, da pa si pridržuje napram vladi politiko poste roke. Češki separatist dr. Soukup je ostro napadal balkansko politiko dunajskega kabineta in potegnil paralelo med skrbjo avstrijskih vlad za Albance in za narode, ki žive v mejah te monar-' hije. Zaradi ostrih izrazov je predsednik govornika naknadno pokaral. Mladočeh dr. Kramar je kritiziral avstrijsko politiko na Balkanu in glede na češko-nemška spravna pogajanja izjavil, da Čehi. sledeč nemškemu zgledu, preklicujejo vse koncesije, ki so Hh tekom spravnih pogajanj priznali.
Prihodnja seja bo jutri; nadaljevala se bo razprava o začasnem proračunu.
Socialno politični pregled.
=- Mesečni shod ljubljanskih mizarjev se
vrši v nedeljo, dne 25. maja v salonu gostilne pri »Levu« na Marij Terezije cesti. Na dnevnem redu je razgovor o 5% povišanju plač, ki stopi s L junijem v veljavo. Mizarji, udeležite se polnoštevilno tega shoda!
= Kovinarji, pozor! Tovarnar Adolf Fin-ze v Kalsdorfu pri Gradcu je predsednik delodajalske lige in ne mara organiziranih delavcev v službi. Plača jako slaba, tako, da mu že noben delavec ne gre več v delo. Brihtna glava je začel sedaj inserirati po slovenskih meščanskih listih, kjer išče slovenskih delavcev, vedoč. da ga ne poznajo, in računajoč nato, da slovenski kovinarji niso tako dobro organizirani kot nemški. Svarimo vsakega kovinarskega delavca, naj ne hodi v Kalsdorf k Ad. Finze, ker bo prišel sestradan in strgan nazaj ter s tem le škodoval štajerskim kovinarjem, kateri upajo tudi to podjetje organizirati in modernizirati.
= Stavka mizarjev v Zagrebu. Svoj čas smo poročali, da so mizarji v Zagrebu zastav-kali. Stavka traja sedaj že štiri tedne. Podjetniki so napeli vse sile, da zavrnejo upravičene zahteve mizarskih pomočnikov. Po vseh listih iščejo mizarje proti »dobri« plači, toda doslej se jim ni posrečilo dobiti potrebnih stavkokazov, ki bi izvrševali judeževo delo. Kakor hitro zapeljani reveži spoznajo, da so speljani na led, odidejo takoj. Doslej Je 26 mojstrov podpisalo pogodbo in upati je. da bodo mizarji tudi pri ostalih mojstrih kmalu dosegli svoje zahteve.
— Dokler traja boj, ne sme noben mizarski pomočnik v Zagreb
= Iz pivovarniške stroke. Ne da se več utajiti. da z vsakim dnem narašča interes pivovarniških delavcev vseh dežel po združitvi in po učvrstitvi svoje internacionalne organizacije. Iz poročila mednarodnemu tajništvu priklopljenih deželnih zvez posnemamo razveseljive podatke. Ameriška zveza Je imela po zadnjem poročilu 61.993 moških in 781 ženskih članov, skupaj torej 62.774 članov. Prirastek znaša 6238 članov. Zveza le prejela 224.703 dolarjev. Premoženje amerikanske zveze znaša 699.390 dolarjev. Po poročilu blagajnika sodr. Huebuerja se je premoženje glavne blagajne v zadnjem polletju pomnožilo za 73.709 dolarjev. Zveza je imela med drugim sledeče izdatke: stavke in izpori 19.428 dolarjev; mezdna gibanja brez
Gotzl,
Mestni trg št. 19.
Ljub!
— Stari trg št. 8.
Brez kopkisrence!
stavk 17.249 dolarjev; podpore drugim zvezam 1552 dolarjev; agitacija 20.257 dolarjev; list 12.765 dolarjev. Plačanih nastavljencev ima zveza v glavnem oskrbništvu 12, okrajnih uradnikov 13, lokalnih pa 73. Zraven tega pa je še 448 neplačanih funkcionarjev. V nemškem in angleškem jeziku izhajajoči strokovni list se tiska v 54.000 izvodih. — Stavk je bilo v poročilnem letu 38, od teh je končalo 31 s polnim. 4 z delnim, 3 brez uspeha. Mezdnih gibanj brez stavk je bilo 231. ki so se končale vse z uspehom. Število sklenjenih pogodb znaša 269. Naikraiši pogodbeno določeni delovni čas znaša 8. najdaljši 12 ur. Za večino sklenjenin pogodb pride v poštev osemurni delovnik. Najnižja povprečna ooC j ? znaŠa 11 dolarjev 70 centov, najvišja pa dolarjev 20 centov na teden. Sodrug Ad. nuebuer ie svoje poročilo izpopolnil tudi z zelo zanimivimi podatki, tako nam poroča, da bo imela amerikanska zveza letos v 105 mestih mezdna gibanja. V Štirih večjih mestih kakor: jndianopohs, Buffalo, Boston in Cincinnati so gi-,”la fe končana, in sicer z uspehom. Doseženi priboljšek na plači znaša do 2 dolarja na teden Delovni čas pa se je v Buffalu znižal za 1 uro na dan, m sicer od 9 na 8 ur. Najhujša borba v i>t. Luis, kjer pride v poštev 4500 delavcev Razlika med zahtevami od strani delavcev in privoljenju od strani podjetnikov je tako velika, da jc boj neizogiben. V raznih drugih mestih pa je tudi pričakovati mirno rešitev. Protialkoholno gibanje je postalo pivovarniškim delavcem ne-V,rno- ^ Iftu 1914 bodo na podlagi postavnega sklepa v dveh mestih zaprli vse pivovarne. V tem letu stopi v veljavo tudi zakon, ki prepo-H1 'rsak uvoz Piva v one države, kjer je uveljavljena protialkoholna postava. Po tej po-s avi se ne bodo zaprle le vse pivnice, temveč
nntrphl0 SK	privatniki za svojo lastno
Vt'J a ko,,oInih Pijač. Vsled te potrdit a l i ckspor,ne pivovarne veliko trpele. Amerikansko zvezo pivovarniških delavcev čakajo težki dnevi, a prav to bo uplivalo, lavef tesneie združijo vsi pivovarniški de-
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaia in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Zapomni, ne zabl; Bolan ali zdrav,
Le »FLORIAN- rabi, Želodcu bo prav!
Želodčni liker
Je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki je zam*n kupoval draga in neprijetna zdravila!
Pristni „FLOR!AN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije »FLORtAN1* v Ljubljani.
Postavno varovano
Priporoča se
modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg 18.
Snpeleln*  i
frainlh	V ?a "^modernejših bluz in ju-
otrokl mni	■ U P""0 « gospode, dame in
slamniki steznlkTi k,.obuk'- Panama in drugi nakit ul'' r?k?vx‘cc- "»glivice, vezenini, naKit in vse potrebščine za šivilje itd.
Priznano najnižje cene. - Postrežba točna.
Okrajna bolniškabla-gejna v Ljubljani.
Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavlje“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira | dopol. i popol.		Stanovanje
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje	—	1—3	Frančiškanska ul. 1 št. 2, 11. nadstr.
Dr Košenina Peter splošno zdravljenje	'/2 U-'/*!		_ Dunajska cesta št. 6, pritličje
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	10-12	—	Mestni trg št. 3, 1. nadstropje
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni	10-12	2-3	Frančiškanska ul št. 4, priUičje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni '	10-12	5-6 1	Prešernova ulica št. 3, 111. nadstr
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te prdinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne
Načelstvo.
Splošna priljudnost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
* s kavnim mlinčkom.
Varčne gospodinje!!
filoHni	Dr. pl. Trnkoczvja sladni čaj
OldUIll Laj daje vsakomur kri, moč, živče, 7nfln?lzn sPanie. cvetoče lice, okusen laj-trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-SUhdin terinsko mleko in umrljivost dojen-čkov omejuje. Pri bolnih se dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovatclju lekarnarju TrnkoczyJu v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov poe‘/4kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczv; Schdn-brunerstrasse 109, Radctzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstrassc 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
Po
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tein Ho   j ... „ .   .. .
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečara 3913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. -
i redit do o0 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov
Hranilne vloge sprejemad? !”eseccv P® P° 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprei.
od 2. popoldne do G zvečn - ol^lVrnT. ^ Ur®mi,,od 8' 2iu,ra-' do 12. dopoldne ter bajboljša, kaiti za	Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog
J varnost gaiantira , ren ožet jeka in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
Krasne novosti spomladanskih oblek iii površnikom
ix€tolka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Zlitina postrežb«.	Aajisižje cene.
7 A Q TflM I ni nič’ ampak za 1 K 80 vin* dobiš »»Zarjo" ves
Lut\0 I V/J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen.
i Pojdi.....................
in stori tudi ti tako! 1
E2
■
m
pa si oglej prvovrstna in originalna ::
Spoznal boš In se prepričal, da so najboljša in primerno najcenejša	::
Kupil boš in kolesaril po vseh svojih potih v popolno zadovoljnost in zabavo samo z
In vsakomur ter povsod pripotočal
[{;»>-ka lii Adler kolesa Ls"ka in Adler kolesa. :: Ks"ka ali A<11 er kolesom. Es"ka in Adler kolesa ::
W domače strogo solidne tvrdke ^ j
ANA GOREČ, TSSSŠfSS* S
Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja). j
Zlalitevajte ceni le.	ISTaj-rrečja izposoj ev-sanlca Iroles.
Naznanilo.
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Nizke cene
Velika izber. —
V
Pri Škofu
Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo št. 3, zraven škofije « nasproti gostilne „Pri Sokolu*.
Na i lepša birmanska darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Cene
najnižje.
Ljubljana, Mestni trg št 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška TT7At ?	^ znamka
Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj In poštnine prosto.
Blago najfinejše vrste.
Šili;:
Klobuki
slamniki
čepice
kravate
srajce
nogavice
naramnice
žepne roke
palice
Ljubljana Franca Jožefa c.3 in vse
Specialna, modna druge in športna trgovina modne in
za gospode in dečke, športne
predmete
; y