leto xxxii.. št. 1
Ptuj, 11. januarja 1979
cena 4 dinarje
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Velike možnosti razvoja turizma (stran 4)
Kdaj delavnice pod posebnimi pogoji (str. 6)
Izobraževanje kmetovalcev (stran 7)
Le 643 naročnikov Prešernove družbe (str.9)
Šport v letu 1978 (stran 13)
PRAZNIK DELOVNIH LJUDI OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
OSREDNJA PROSLAVA
V MAKOLAH
Občanom in delovnim ljudem
občine Slovenska Bistrica je 8.
januar ^omin na bridko
preteklost, na junaštvo in
revolucionarnost ter dan, ko se s
ponosom ozirajo na prehojeno pot
gospodardiega in družbenega
razvoja. Občani so si 8. januar
izbrali za praznik zato, ker je
1943. leta na Pohoiju padel
legendarni I. pohorski bata^on.
Na slavnostni seji občinske
skupščine, vodil jo je predsednik
Mihael Spindler, so občani in
delegati občindcih zborov in
vodstev družb. pol. org. ocenili
prehojeno pot, podelili priznanja
ter se dogovorili za nadaljnji
razvoj občine Slov. Bistrica.
Občina je v preteklem letu dosegla
vrsto go^odarskih in družbenih
uspehov. Pozitivni rezultati
občino že uvrščajo na 46. mesto v
republiki po narodnem dohodku
na prebivalca. V letu 1978 so v
občini dosegli porast družbenega
proizvoda za 8,3 odstotka. V
naslednjih dveh letih pričakujejo.
da bo ta porasel na 9,5 odstotka.
V preteklem obdobju so v občini
dosegli zavidljive rezultate tudi v
družbenih dejavnostih. S
poda^šanim	občinskim
samoprispevkom so in bodo
obnovili in zgradili več šol in
drugih objektov.
Na slavnostnem zasedanju
skupščine so podelili tudi
priznanja občine Slovenska
3istrica. Predsednik OK SZDL,
Ladislav Cvahte je prebral
obrazložitev za podelitev letošnjih
priznanj, Mihael Spindler je
plaketo Pohorskega bata]yona
izročil narodnemu heroju Francu
Poglajnu-Kranjcu,	nagrado
Pohorskega bataljona gamizgi
JLA Slovenska Bistrica, plaketo
občine delovna organizacga
Lesnina, tozd Emmi Slovenca
Bistrica, priznanja pa so prejeli
KK Ptuj, delovna enota Prager^o,
OK ZSMS Slovenska Bistrica,
Janko Car za delo na področju
kulture, Norberta Jedlovčnik za
delo na področju vzgoje in
izobraževanja, Katarina Homer na
področju zdravstva, Anica
Slamberger za socialno varstvo,
Anton Nemanič za delo v KS,
Alojz Mesarič za delo v TKS,
Marga Lončarič za delo na
družbenopolitičnem področju in
Franc Štem na področju telesne
vzgoje.
Po svečanem zasedanju -
udeležili so se ga vsi ugledni
družbenopolitični delavci občine
in delovni ljudje, predstavniki
občin Ptuj, Maribora, Svetozareva,
Milan Kučan, predsednik
republiške skupščine, Emil
Tomažič, predsednik republiškega
zbora združenega dela, general
Franc Pogl£yen, predstavniki JLA,
Franta Komel, predstavniki Iskre
in drugi - pioni^i OŠ Anice
Cerne iz Makol so pripravili bogat
kulturni program, v kulturnem
delu so sodelovali še moški pevski
zbor iz Makol, mešani pevski zbor
Iskre in tamburaši iz MakoL
Po svečanem zasedanju
občindce skupščine so odprli novo
tovarno relejev. O tem na drugi
strani.
zk
Podelitev priznanj. Mihael Spindler, predsednic občindce skupščine, je izročil narodnemu heroju
Francu Pog^ajenu (levo) najvif e priznanje - plaketo Pohorskega bataljona, nagrado vojašnici v
Slovenci Bistrici (v sredini) in priznanje OK ZSMS Slov. Bistrica (desno).	foto: zk
SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
Sprejet predlog resolucije
Zbor združenega dela, zbor kra-
jevnih skupnosti in družbenopoli-
tični zbor skupščine občine Ptuj so
se v četrtek, 28. decembra 1978
sestali na skupnem zasedanju, ki ga
je vodila Majda Petrovič, predsed-
nica ZZD. Udeležba delegatov na
seji vseh treh zborov je bila dobra,
prav tako aktivno sodelovanje na
seji.
Prva in obenem najpomembnej-
ša točka dnevnega reda je bil pred-
log resolucije o politiki uresniče-
vanja družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1976—80 za leto
^ 1979. Uvod v razpravo je imel Fra-
njo Gnilšek, predsednik izvršnega
sveta, ki je predvsem poudaril nalo-
ge iz resolucije, kako usmeriti vse
materialne možnosti za naš hitrejši
in stabilnejši razvoj, da bomo
lahko v celoti uresničili cilje, ki smo
si jih zastavili s srednjeročnim pro-
gramom.
Osnutek resolucije je bil več kot
en mesec v javni razpravi. Občinski
izvršni svet je dobil številne pred-
loge za spremembe, dopolnitve in
pripombe, ki jih je združil v skupni
predlog in predložil delegatom.
Zato na seji ni bilo bistveno nove
razprave. Pač pa je delegat Meso-
kombinata ,,Perutnina" Ptuj v
imenu še štirih delegatov predlagal
dve dopolnili k resoluciji.
Prvo dopolnilo se je nanašalo na
to, da bi naj občinska skupščina in
njeni organi razvijali aktivnosti za
zagotavljanje primernih zemljišč za
potrebe razvoja perutninarstva v
občini, — drugo pa na kontrolo
SDK nad porabo sredstev za posa-
mezne SIS v letu 1979. Po obrazlo-
žitvi predsednika izvršnega sveta, je
delegat drugo dopolnilo umaknil,
glede prvega pa je zahteval, da naj
odločijo zbori z glasovanjem, ven-
dar tudi to ni pomagalo, ker v
nobenem zboru ni dobil amandma
potrebne večine.
Nato so delegati predlog resolu-
cije sprejeli. Glasovali so ločeno,
zbor združenega dela z večino gla-
sov, zbor krajevnih skupnosti in
družbenopolitični zbor pa soglas-
no. Ker je prvotni osnutek resolu-
cije doživel številne spremembe in
dopolnitve, bo v Uradnem vestniku
občin Ormož in Ptuj, ki bo priložen
prihodnji številki Tednika objavlje-
no prečiščeno besedilo resolucije o
politiki uresničevanja družbenega
plana občine Ptuj v letu 1979.
Nadaljnji dnevni red skupnega
zasedanja zborov SO Ptuj je obse-
gal informacijo o gospodarskih
gibanjih in uresničevanju resolucije
o družbeno-ekonomski politiki in
razvoju občine Ptuj v obdobju
januar — september 1978. O tem je
imela obširno uvodno obrazložitev
Jožica Carmanova, članica izvršne-
ga sveta. V razpravi je delegat TGA
TOZD Aluminij opozoril na izred-
no težak položaj aluminijske indu-
strije pri nas. O tem poročamo
posebej. Zbori so poročilo sprejeli
in podprli stališča izvršnega sveta
SO Ptuj.
V nadaljevanju so delegati spre-
jeli osnutek odloka o zimski službi
in o sprejetju programa dela zazi-
dalnega načrta Kidričevo 111 ter
predlog sklepa o potrditvi statuta
obrtno nabavno prodajne zadruge
Panorama Ptuj. Poslušali so še
poročilo predsednika komisije za
volitve in imenovanja Milana Jag-
ra, imenovali v. d. ravnatelja VVZ
Ptuj in predložili več delegatskih
vprašanj.
Po skupnem zasedanju v dvorani
narodnega doma v Ptuju je pred-
sednik skupščine, dr. Cvetko
Doplihar, priredil še za vse na seji
sodelujoče delegate sprejem, naka-
zal najpomembnejše naloge, ki
bodo pred občinsko skupščino in
njenimi organi v letu 1979 in jim
zaželel srečno novo leto!	FF
0RM02
Korak iz manjrazvitosti
Pred novim letom so delegati zbora
združent^a dela in zbora kr^evnih skupnosti
ter družbenopoUtičn^a zbora ormoške
občinske skupščine obravnavali osnutek
gradiva o politflci, izvsganja družbenega plana
razvoja za letošnje leto. Iz gradiva, ki so ga v
nekaterih delegatskih sredinah dobro pre-
gledali, razprav^ali in ocenili, drugod nekouko
slabše, je mogoče razbrati, da občina Omož in
z njo vsi delovni ^udje in občani tudi letos
hitreje stop£yo iz druščine, manjrazvitih
slovendcih občin. Njihov korak je smel,
odgovoren in ambiciozen.
Letošrga resolucga prinaša med drugim
naslednje važngše usmeritve in n^oge: za
hitrejši razvoj bo potrebno v n^vigi možni
meri izkoristiti vse materialne in prizvodne
pogoje, kijih imsgo manjrazvita območja; že na
začetku leta bo treba veliko skrbi posvetiti
kadrom in zapostovanju le-teh; povečati
reproduktivno sposobnost go^odarstva in sicer
tako, da bo treba pri razporejanju dohodka in
čistega dohodka upoštevati rast osebnih
dohodkov in skupne porabe, ki mora rasti
počasneje od doseženega dohodka; razvrati
svobodno menjavo dela in stabilizirati meje
goq)odardcih gibanj in rasti.
v tem letu bodo v občini Ormož nosilci
razvoja; industrga, kmetgska proizvodnja in
gradbeništvo. V industrgije pomembna nova
investicna tovarne J. Kerenčič za proizvodnjo
avtomobilske opreme, v Ogradu povečanje
proizvodnje v Opekarni, v Gosadu dograditev
prostorov za predelavo gob in po^ščin, Zaija
bo končala z gradijo trgovdce hiše in pričela z
gradnjo dcladiščnih prostorov; v gr^beništvu
pa bo potrebno nada^evati z intenzivno
gradnm stanovanj.
V letu 1979 je veliko novih nalog še na
področju gostinstva in turizma, zlasti pa
kmetgstva. V Ormožu načrtujejo proizvodnjo
grozdja in sadja ter sladkorne pese. Tudi na
področju komunalnih dejavnosti je veliko
nalog. Modernizirati bo potrebno več
kilometrov cest in v nekaterih kr^evnih
skupnostih zgraditi telefonsko omrege.
Dekgati bistvenih pripomb na osaiutek
resolucge niso imeli in so jo v celoti sprejelL
Predlog letošnjega razvoja bodo delegati po vsej
veijetnosti obravnavali prihodnji mesec, ko
bodo vnešena še nekatera dopotaila iz
združenega dela.
Na sKupnem zasedanju je beseda tekla tudi o
analizi uresničevanja družbenega plana občine
Ormož v obdobju 1976/78. Teme^ne
organizac^e združenega dela so v lanskem letu
zelo dobro go^odarile in razen ene (TOZD IV)
zak^učik poslovno leto brez izgub.
zk
Smelo
naprej
z današnjo številko, prvo v letu 1979, prihcqa Tednik
med vas, dragi bralci, še zajetnejši in upamo tudi pestrejši po
vsebini. S tem uresničijemo tudi našo programsko usmeritev,
sprejeto na izdajateljsko programskem svetu in predloženo v
javno razpravo z objavo v Tedniku, 19. oktobra 1978.
V enomesečni javni razpravi, ste nam bralci dali mnogo |
; pripomb, največ sicer pohvalnih, da bi naj bila Tednik in
I radio še naprej tako zanimiva, polna novic in zanimivosti z
i našega območja, ob tem pa seveda želje, da bi bila njihova
vas, njihova krajevna skupnost, delovna ali družbena
organizacija še pogosteje prisotna v naših sredstvih
obveščanje. Nekcq je bilo tudi pripomb bo^' osebnega okusa, :
•	tudi glede naše strani,„za razvedrilo", češ, da „pohujšljivih" j
I stvari, kijih pri „poštenih" ljudeh skrivajo stene spalnice, ni j
, treba objavljati v Tedniku, nekaj drugih pripomb, kar je tudi j
I razumljivo, saj vsem zahtevam in okusom še tako popoln I
i časnik ne more zadostiti	j
1 Na javni razpravi, ki jo je sredi novembra organiziral !
I koordinacijski odbor za iriformativno in propagandno j
I dejavnost pri občinski konferenci SZDL Ptuj, tudi ni bilo i
I bistvenih pripomb k našemu predlogu programa; bila pa so
I povedana mnenja, da se s predloženim programom strinjajo.
I Vse to nas navdqa z zavestjo, da smo našo smer obveščanja
•	pravilno zastavili, obenem pa nas z vso odgovornostjo
j obvezuje, da v tej smeri tudi smelo nadaljujemo. To je naša i
' skupna pot, ki se z bralci in poslušalci nikoli ne sme i
i razhajati, ki mora peljati k svobodnemu, samoupravno '
'	osveščenemu in kulturnemu človeku, ki si sam kroji usodo. ;
Z letošnjim letom smo morali povečati tudi naročnino ;
; oziroma ceno posamezne številke na 4 din. To je bih nujno ^
zaradi podražitev papirja, saj so drugi časniki morali \
povečati ceno že v lasnekm letu. Praktično pri Tedniku :
nismo zvišali naročine že 3 leta, čeprav se je v tem času ;
; povečala cena roto papirja za več kot 100 odstotkov, za ;
: letošnje leto pa se je dvignila cena za nadaljnjih 15 %. Pred .
dvema letoma smo sicer povečali naročnilo za 1 tretjino, :
toda za prav toliko smo povečali tudi obseg Tednika. Zaradi '
tega tudi letošnje povečanje cene ne pomeni bistvene
podražitve, saj bo Tednik prihajal med vas še zajetnejši kot
doslej. To potrjuje tudi današnja številka.
K povečanju obsega Tednika nas je sililo predvsem :
dejstvo, da v razvoju političnega sistema socialističnega ;
samoupravljanja, zlasti v sistemu delegatskih razmerij postaja !
pisana beseda vse pomembnejša Čeprav je v minulem letu
Tednik večkrat izšel v povečanem obsegu, kljub temu nismo
mogli vedno objaviti vsega, kar so naši sodelavci želeli, nismo
mogli zabeležiti vseh dogajanj na ncgrazličnejših področjih
našega razvejanega sistema samoupravljanja, zabeležiti vseh
interesov in s tem pripomoči k najboljšim delegatskim
odločitvam. S povečanim obsegom bo to prav gotovo
nekoliko lažje.
Čeprav bo cena Tednika 4 din, letna naročnina 200 din,
bomo s tem zbrali le okrog 40 % vseh stroškov Tednika,
okrog 40 % bomo zbrali z oglasi in objavami delovnih ■
organizacij in skupnosti ter s tiskanjem uradnega vestnika,
preostalih 20 % stroškov pa nam zagotavlja združeno delo po ;
samoupravnem sporazumu v okviru enotnega programa
financiranja kulturnih dejavnosti v občini Ptuj. V konkretni
številki teh 20% pomeni okrog 750.000 dinarjev.
i
S tem, ko so v okviru naših stvarnih gospodarskih \
možnosti zagotovljeni minimalni viri financiranja, se bomo
lahko programski delavci tako pri Tedniku kot pri radiu bolj
posvečali vsebini in kakovosti sporočil, lahko bomo še bolj
organizatorji pisanja za časnik in govirjenja po radiu. Po
vsebini najboljše sredstvo obveščanja je tisto, ki zna
: pritegniti bralce in poslušalce, da ti sami sodelujejo, saj s tem
zagotavljamo pretok, odmevnost in povratno informacijo.
Ze v tej številki boste lahko prebrali več prispevkov \
naših bralcev, ki kritično obravnavajo posamezne primere.
Res, da gre predvsem kritika na račun tistih, ki so odgovorni
■ za opravljanje storitev na področju komunalnih dejavnosti,
pošte itd., toda med temi prispevki je tudi kritika sestavka
našega novinarja Prav je tako in takih prispevkov, vaših
kritičnih pogledov in razmišljanj, dragi bralci si želimo še
več. Strani našega Tednika bodo vedno odprte za vsako
pošteno, dobronamerno in spodbudno kritiko.
S takim načinom obveščanja m izmenjave informacij z
bralci, bomo prav gotovo uspešno usklajevali številna
navzkrižja samoupravnih interesov, konkretnih konfliktov in
protislovij in prispevali svoj tvorni delež pri iskanju
najboljših rešitev in odločitev v interesu posamičnih in
skupnih družbenih prizadevanj.
Franc Fideršek
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
11. januar 1979- xednik
Vrsta odprtih
vprašanj - vprašljivo
tudi financiranje
Potem, ko so v občinah podravske regije stekle prve razprave o usta-
novitvi medobčinske gospodarske zbornice, so delegati iz združenega dela
opozorili na vrsto premalo opredeljenih vprašanj okrog bodoče zbornice,
zlasti še na vprašanje financiranja. Razprava o osnutku statuta in o pro-
gramu dela je pomanjkljiva, ker ni finančne predloge. Čeprav je na drugi
strani velik interes gospodarstva podravske regije, da se zbornica ustanovi,
ki v bistvu pomeni tesnejšo povezanost delovnih ljudi z okoljem, v katerem
živijo.
Na prvih razpravah o ustanovitvi medobčinske gospodarske zbornice
v ptujski občini je bilo tudi veliko govora o tem, za koliko se bo po ustano-
vitvi medobčinske zbornice, pocenila republiška in podobno. Tudi osnutek
programa bodoče zbornice je obsežen in bo verjetno zahteval veliko sred-
stev; delavci v združenem delu pa že sedaj želijo vedeti, kakšne bodo njiho-
ve obveze do zbornice. Podrobno bo potrebno tudi razčleniti oziroma raz-
mejiti delo med podobnimi institucijami, ki v posameznih občinah podrav-
ske regije že delujejo, kot so samoupravne interesne skupnosti za določena
področja dela in medobčinsko zbornico. Sicer pa se bodo v posameznih
občinah glede na posebne interese ustanavljali pododbori gospodarske
zbornice.
Nove oblike zborničnega združevanja, ki so predvidene z zakonom o
združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodar-
sko zbornico, so dobrodošla, saj predstavljajo približevanje zborničnega
delovanja in tudi nadaljujejo izgradnjo delegatskega delovanja v okviru
takšnega združevanja ter delujejo kot integralna institucija gospodarstva.
Na omenjena vprašanja bo potrebno najhitreje odgovoriti ter z dopol-
njenimi dokumenti iti v ponovno razpravo, če želimo, da bo le-ta uspela.
Seveda pa nas v obdobju do ustanovitve čakajo še zelo odgovorne naloge v
zvezi z delegiranjem delegatov v skupščino zbornice in ostale organe. Pred-
videva se, da bo imela skupščina 60 delegatov, od tega ptujska občina 8
glede na število zaposlenih in njen družbeni proizvod.
MG
750 novih družbenih
stanovanj
v temeljih srednjeročnega plana razvoja Samoupravne stanovanjske
skupnosti Ptuj je zapisano, da bodo v tem srednjeročnem obdobju v ptuj-
ski občini zgradili 750 stanovanj v družbeni in 450 stanovanj v zasebni lasti.
Za primerjavo lahko navedemo podatek, da je bilo v času od leta 1971 do
1975 zgrajenih le 280 stanovanj v družbeni in 704 stanovanja v zasebni
lasti.
V letu 1978 je bilo vseljenih 221 stanovanj s skupno neto površino
12.059,07 kv. metrov, kar pomeni 100 °/o uresničitev zastavljenega progra-
ma dela v preteklem letu. V teh dneh se vseljuje v objekt B-5 kar 55 družin.
Od tega je dobilo stanovanja 25 družin z nizkimi osebnimi dohodki oziro-
ma mladih družin, 2 stanovanji sta dobila člana ZZB NOB, 28 stanovanj
pa so kupila temeljna in druge organizacije združenega dela.
Hkrati že gradijo objekte B-6, B-7 in B-8, medtem ko bodo z gradnjo
objekta B-9 pričeli letos spomladi. Tako pri Samoupravni stanovanjski
skupnosti Ptuj pričakujejo, da bodo srednjeročni plan gradnje dosegli že
pred koncem leta 1980.
Na zadnji seji skupščine stanovanjske skupnosti so delegati sklenili, da
je potrebno čimprej pričeti s pridobivanjem zemljišč v naselju Rabeljčja
vas — zahod, kjer bo zrasla nova stanovanjska soseska z vsemi spremljajo-
čimi objekti. Obenem pa bodo iskali možnosti in načine gradenj v drugih
naseljih izven mesta, seveda v skladu s potrebami in možnostmi krajevnih
skupnosti.
N. D.
S5-stanovanjski blok v Kraigherjevi ulici je oživel.
Celi dan vozijo vanj pohištvo, vrtalni stroji brenčijo, skozi okna gledajo
veseli stanovalci, ki čakajo pomlad, da bodo lahko uredili tudi okolico
novega bloka.
Foto: OM
Konec s proizvodnjo sodov in furnirja
Delegati vseh treh zborov skupščine občine
Ptuj so bili na skupnem zasedanju, 28. decem-
bra 1978 seznanjeni s posebno informacijo o
ukinitvi dela proizvodnje LIK Savinja TOZD
Lesna industrija Ptuj. Povzemamo nekaj
podatkov iz te informacije, ki jo je pripravil
izvršni svet SO Ptuj.
Zadnja analiza poslovnega uspeha kaže, da
znaša izguba v devetmesečnem poslovanju v
TOZD Lesna industrija 12.815.000 dinarjev.
Dohodek je bil dosežen le v višini 21,3 odstotka
od planiranega. TOZD Lesna industrija je sicer
predložila predlog ukrepov, kako izboljšati
(sanirati) položaj, vendar so se ti ukrepi
nanašali predvsem na zahtevo, da jim banka
podaljša rok vračila najetih kreditov. Tudi, če
bi jim ugodili, bi bila to le začasna rešitev, ker
niso predložili perspektivnih razvojnih in
proizvodnih programov.
Posebna strokovna komisija, sestavljena iz
predstavnikov banke, SDK in TOZD Lesna
industrija je ponovno preučila proizvodni pro-
gram furnirskih sodov in furnirja ter ugotovila,
da ta ne zagotavlja ugodnih ekonomskih učin-
kov. Zato je predlagala, da se takoj preneha s
proizvodnjo furnirskih sodov in furnirja, pove-
ča pa se naj proizvodnja na žagi.
Vzporedno s tem so tekla tudi prizadevanja
družbenopolitičnih organizacij ptujske občine in
in izvršnega sveta SO Ptuj pri iskanju novega
proizvodnega programa. Svoje predloge so
doslej predložili: AGIS Ptuj, IMP TOZD
Elektrokovinar Ptuj, ELKOM TOZD
Elektrokovina — obrat Ptuj, predložiti pa jih še
mislita Kartonažna tovarna Ljubljana in Marles
iz Maribora. Pri tem je treba upoštevati dejst-
vo, da uvedba novega proizvodnega programa
zahteva čas najmanj 6 mesecev do 1 leta. O teh
problemih so ponovno razpravljali na zboru
delavcev, 20. decembra 1978.
Ker KB Maribor ni sprejela predloga
dopolnjenega sanacijskega programa in na
podlagi objektivne ocene, je izvršni svet
skupščine občine Ptuj sprejel odločitev, da se z
31. decembrom 1978 ukine proizvodnja sodov
in furnirja v tovarni furnirskih sodov in to pod
naslednjimi pogoji:
—	proizvodnja sodov in furnirja v letu 1978
se smatra kot poskusna proizvodnja;
—	banka mora najkasneje do 5. januarja
1979 zagotoviti, da bodo mirovale vse obvezno-
sti banke iz naslova naložbe za leto 1978 in za
del leta 1979, dokler se TOZD ne združi s kate-
ro drugo delovno organizacijo, da pokrije
zgube za leto 1978 in morebitne zgube v letu
1979 do združitve lOZD Lesna industrija Ptuj
z drugo organizacijo;
—	samoupravne interesne in družbe-
nopolitične skupnosti naj vrnejo za leto 1978
obračunane in plačane prispevke in obveznosti
te TOZD.
V primeru, da ne bodo izpolnjeni vsi
navedeni pogoji, vsebinsko in časovno, se uvede
postopek za stečaj TOZD Lesna industrija Ptuj,
ki ga naj predlaga TOZD sama. Prav tako se
sprejme na znanje zahtevek preostalih TOZD te
delovne organizacije, da bodo takoj pričele s
postopkom izločitve, če ne bodo ugodno rešeni
vsi navedeni pogoji.
Proizvodnja žaganega lesa se nadaljuje in je
s 3. januarjem 1979 že pričela obratovati v dveh
izmenah. V prizadevanjih, da bi ta del
proizvodnje pričel rentabilno poslovati v čim
krajšem času, je potrebno:
—	zagotoviti zadostno količino surovin z
območja Ptuja in okolice, pri tem bodo
posredovale tudi DPO in občinska skupščina;
—	zagotoviti obratna sredstva za normalno
poslovanje pri proizvodnji žaganega lesa, kar
naj zagotovi KBM poslovna enota Ptuj;
—	pripraviti predlog nove organiziranosti
— sistemizacije del in nalog, za kar so zadolžili
strokovne službe delovne organizacije LIK
,,Savinja" ob sodelovanju predstavnikov
TOZD.
Nadalje so izrekli nezaupnico vodilnemu in
vodstvenemu kadru, vendar so jih zadolžili, da
še do nadaljnjega opravljajo svoje naloge.
Družbenopolitične organizacije in komisija
za delovna razmerja TOZD, morajo ob
sodelovanju predstavnikov delovne organizacije
preučiti možnosti in potrebe po sedanjem vodil-
nem in vodstvenem kadru glede na novo
organiziranost, obenem pa naj pripravijo pred-
log razporeditve delavcev v TOZD na podlagi
prehodno pripravljene sistemizacije del in
nalog. Rok za izvedbo tega je bil do 28.
decembra 1978.
Zbor delavcev je tudi pozval družbe-
nopolitične organizacije in skupščino občine
Ptuj, da čfenprej ali vsaj do konca januarja
1979 seznanijo kolektiv o nadaljnji usodi te
TOZD. Predstavniki družbenopolitičnih orga-
nizacij, ki so sodelovali na zboru, so tudi
obljubili pomoč pri tem, da bodo delavci za
december 1978 dobili izplačan redno obračunan
osebni dohodek, ne pa le zajamčenega kot to
predvideva zakon.
Delavce iz tovarne furnirskih sodov so
začasno razporedili tako, da je del delavcev
dobil delo v enoti žaga na podlagi sistemizacije,
24 delavcev — invalidov pa je s 1. januarjem
1979 sprejela TGA Kidričevo.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je 25.
decembra sklica! predstavnike delovnih
organizacij z območja ptujske občine, da bi
ugotovili možnosti zaposlitve za del delavcev iz
TOZD Lesna industrija. Akcija je še v teku in
bo prav gotovo tudi uspela, če upoštevamo
solidarnost, ki so jo naši delavci že neštetokrat
poka/ali.
FF
IZOBRAŽEVANJE ORMOŠKIH DELEGATOV
Potrebna bo skrajna gospodarnost
Izvršni svet SO Ptuj je v decem-
bru lani obravnaval tudi stanje na
področju skupne porabe v občini
m ugotovil, da so samoupravne
interesne skupnosti v devetih
mesecih zbrale za 20 odstotkov več
sredstev kot v enakem obdobju
lani. Skupaj s presežki iz leta 1977,
so imele SIS zagotovljene
materialne možnosti za uresniče-
vanje svojih programov.
Na podlagi prihodkov SIS v
prvih šestih mesecih letos, so
računali, da se bodo tudi letos
zbrala presežna sredstva nad
dogovorjenim obsegom ovredno-
tenih programov. To se ni uresni-
čilo, ker je masa bruto osebnih
dohodkov v drugem polletju nara-
ščala počasneje, zato se je zmanj-
šala osnova za prispevne stopnje
SIS.
Ocena na podlagi enajstmesečne
realizacije prihodka od bruto
osebnih dohodkov kaže, da bodo
SIS na območju občine Ptuj (brez
zdravstva in zaposlovanja) zbrale
skuDno le okoli 2 milijona dinarjev
presežkov in ne 11,182.000 din
kot je bilo predvideno po oceni.
Zaradi tega bosta predvsem
prizadeti kulturna in telesnokul-
turna skuonost. ker ne bosta
dosegli prihodkov v višini dogovo-
rjenega _pr^rama. Tako tudi
kulturna skupnost ne bo realizirala
presežka s katerim je računala, da
bo pokrila nekrite obveznosti do
skupnega in dopolnilnega progra-
ma po sprejetih dopolnilih k
samoupravnim sporazumom za
leto 1979 v višini 1,435.000
dinarjev.
Ob tem nastaja še nov problem.
Pri izračunu stopnje za financi-
ranje programov SIS družbenih
dejavnosti za leto 1979 je bil pora-
čunan predvideni presežek na
podlagi 6 mesečne realizacije
prihodkov, kar pa ne bo
uresničeno zaradi že navedenega
razloga. Če računamo, da bo masa
bruto osebnih dohodkov v
letošnjem letu realizirana v predvi-
deni višini, bodo kljub temu SIS
zbrale za 11,182.000 din manj
prihodkov kot so jih pa predvideli
v dopolnilih. Zato bo potrebna
skrajna gospodarnost pri izvajanju
sprejetih programov, tu in tam pa
bo najbrž potrebno pristopiti
selekciji programov ali se kaki,
družbeno manj pomembni nalogi
tudi odreči.	PF
ODLOČNEJE PROTI
ČRNIM GRADNJAM
Zakon o urbanističnem planira-
nju zavezuje vse občinske skupšči-
ne, da z ostrejšimi preventivnimi
ukrepi zagotovijo urbanistično
disciplino s tem, da učinkovito
preprečujejo nezakonito, samo-
voljno in nesmotrno rabo zemljišč.
Tako so na zadnji seji tudi dele-
gati zborov skupščine občine
Ormož razpravljali o osnutku
odloka o merilih za razvrščanje
objektov, ki so bili zgrajeni brez
lokacijskega dovoljenja in so že v
uporabi. Gre torej za stanovanjske
hiše in gospodarska poslopja, ki se
nahajajo najmanj v četrti gradbeni
fazi in že deloma ali v celoti služijo
svojemu namenu.
Po določilih odloka bodo vse te
objekte razvrstili v tri skupine in to
na objekte, za katere se lahko izda
lokacijsko dovoljenje, na objekte,
za katere se ne more dati lokacij-
skega dovoljenja in bi jih bilo tre-
ba odstraniti, vendar bodo
odstranitev za določen čas odložili,
v tretjo skupino pa bodo uvrstili
objekte, ki jih je treba takoj
odstraniti.
Velja poudariti, da določbe tega
odloka ne bodo veljale za nedo-
voljene gradnje, ki bodo začele po
uveljavitvi tega odloka. Proti vsaki
novi črni gradnji bodo takoj ukre-
pali po določilih zakona o urbanis-
tičnem planiranju.	.
OBVESTILO TELEFONSKIM
NAROČNIKOM
Podjetje za PTT promet Maribor obvešča telefonske
naročnike na območju občine Ptuj, daje vzpostavljen
avtomatski mednarodni telefonski promet z naslednjimi
državami:
Belgija, Češkoslovaška, Danska, Fin^a, Pranega,
Grčp, Luksemburg, Madžarska, DR Nemčga, ZR
Nemčija, Nizozemca, Norveška, Poljska, Sovjetska zveza
(Moskva), Španga, Švedska, Švica in Velika Britanija.
Telefonske zveze z naročniki v navedenih državah
lahko vzpostavite neposredno z naročniškega telefona,
brez posredovanja telefonistke.
V ta namen uporabljate karakteristične številke
posameznih držav, ki so objavpne v uvodnem delu
telefonskega imenika, stran XXIII.
V 50. številki Tednika (novoletni) sem prebral
članek Z. Kodriča z naslovom „KDAJ S KOM,
KAKO S CiM".
Zelo dvoumni naslov, ki bi lahko govoril o plesu
ali pgači, a k^ub temu utegnil biti zanimiv. Članek
me je v začetku pritegnil, s^ zveni kot čestitka, že
sredina članka oa me ie revolitrala.
lov. Kodrič v članku na splošno ugotav^a, da se
nam »marsikje še zatika", da „vemo kdo je tisti, ki
zavira ali teži k zaviranju", da „smo prešibki, da bi
lahko negativnosti človeku povedali v obraz," (da^e
beri članek), da za občino Ptuj vejajo kot „stari
znanci" večje DO in smelo trdi, da moramo z njimi
obračunati ,.Cas leto 1979",
Sprašujem tov. Kodriča, kdo je ta s katerim bi
bilo treba obračunati, katere so tiste večje delovne
oreanizacge. Na občini to vedo in člankar ve tudi
Afi je to t^na, ali pa je posredi strahopetnost
člankaija? Zanima me kot bralca, posebno pa kot
člana ene ve^ih DO v naši občini in pravico imam
zvedeti, kdo je tisti kdo, katere so tiste večje delovne
oiganizac^e. Dovo^ujem si zahtevati, da člankar
KDO S KOM?
pove kar ve. Vsakih namigovanj po časopisih,
predvsem pa po takšnih kot so glasila SZDL bi
moralo biti čimprej konec.
lov. Kodnč, Ce kot novinar in kot človek veste
za negativnosti, pa se bojite o njih pisati realno in
konkretno (ne vem zakiy se n^' bi bali) raje o njih ne
pišite. Strah in novinar to ne gre skup^! Po vaiem je
napočil čas, da bo nekdo v letu 1979 obračunaval z
večjimi DO v naši občini Naj se tudi te delovne
organizacge pripravgo na obračun. Obračun je
nujen. Prepričan sem, da bi bilo tako pošteno
fair-Dlay.
Tov. Kodrič le smelo z besedo na dan. Širša
javnost mora zvedeti kdo je kdo. Morda pa so med
nami in našimi DO tudi takšne, ki se ignorantno,
arogantno, ali celo diverzno obnaš^o do naše
stvarnosti do napredka? (Osebno sem prepričan v
na^rotno). Moramo izvedeti za te. Povejt^ katere
so, ker vi to veste, če ne, vprašajte na očinu Povedati
pa bi bilo zelo potrebno!
Ludvik Maučič,
Podlehnik
NOVA TOVARNA RELEJEV
IN STIKAL
Ko je predsednik delavskega sveta tozd Releji
Makole, Milan Ivič, od delavke iz Iskre Avtomatika
iz Ljubljane sprejel zadnji proizvedeni programator
za pralne stroje, je tovarna bila predana namenu.
Nova tovarna danes zaposluje v dveh izmenah okoli
110 žensk, skupno je v tovarni, ki je zrasla na obron-
kih Haloz zaposlenih okoli 270 delavcev, do leta 198Q
jih bo 400, V letošnjem letu bodo v TOZD
morali izdelati vsaj 100 tisoč relejev mesečno, če
hočejo, da bo proizvodnja uspešna. 80 odstotkov
celotne proizvodnje izvozijo in pričakovati je, da
bodo te rezultate dosegli tudi v letošnjem letu.
Pred odprtjem nove tovarne je delavcem in števil-
nim občanom govoril Emil Tomažič, predsednik
zbora združenega dela republiške skupščine, ki je ob
tej priložnosti dejal, da je razvoj manjrazvitih
območij tudi razvoj celotne republike. Razvoj manj-
razvitih in obmejnih območij pa bo še hitrejši, če se
bodo za investicije na teh območjih odločale še druge
večje slovenske delovne organizacije. Emil Tomažič
je občanom in delovnim ljudem čestital praznik in
jim v letošnjem letu zaželel veliko delovni uspehov.
zk
Emil Tomažič: Zakon o
skladnejšem razvoju manj razvitih
območij je velika pridobitev
foto: zk
Ko so simbolično predali programator, je bila tovarna tudi predana
namenu
tednik
- 11. januar 1979
DRUŽBA IIM GOSPODARSTVO - 3
STALISČA IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
o PROBLEMIH TGA »BORIS KIDRiC"
KIDRIČEVO
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je ob ob-
ravnavanju analize poslovnega uspeha organiza-
cij združenega dela za obdobje januar-spetember
1978 iz gospodarstva v občini Ptuj dal poseben
poudarek delovnim organizacijam, ki v letu 1978
poslujejo z izgubo. Posebno zaskrbljenost pov-
zročajo izgube, ki se v letu 1978 pojavljajo v
TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo.
Iz gradiva, ki obravnava problematiko alu-
minijske industrije in še posebej TGA ,,Boris
Kidrič" Kidričevo je razvidno, da gre za vzroke
in posledice, ki niso rešljivi z običajnimi sanacij-
skimi ukrepi, temveč z ukrepi širše družbenopo-
litične skupnosti. Pri obravnavanju problemati-
ke je bil močan poudarek na položaju, ki ga je
TGA Kidričevo imela in ga še ima kot eden glav-
nih, v preteklosti pa skoraj edini, nosilcev raz-
voja v naši občini, ki je bila vse do leta 1976
manj razvita občina, še vedno pa je v celoti manj
razvito območje Haloz in Slovenskih goric, kjer
živi polovica prebivalstva naše obične. TGA Ki-
dričevo s svojo 13 % udeležbo v dohodku, ki ga
ustvarja gospodarstvo ptujske občine in z delov-
nim kolektivom, ki predstavlja 14 % vseh zapo-
slenih v gospodarstvu, postaja eden glavnih no-
silcev razvoja, ki smo si ga začrtali z družbenim
planom občine Ptuj za obdobje 1976—1980.
Skladno« tem je TGA Kidričevo vključena tudi v
republiški srednjeročni plan s predvidenim pove-
čanjem kapacitete za proizvodnjo primarnega
aluminija na 70000 ton.
Da bi TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, kot
eden glavnih nosilcev nadaljnjega razvoja v ob-
čini Ptuj lahko uresničila svoje planske naloge, ji
je potrebno zagotoviti take pogoje poslovanja,
ki bodo njeno proizvodnjo postavljali v enako-
praven položaj z ostalimi proizvajalci aluminija.
Zato izvršni svet skupščine občine Ptuj v ce-
loti podpira predlog sledečih ukrepov, ki jih je
posredovala TGA:
1. Še nadalje si prizadevati, da dosežemo
čimboljše normative poslovanja, tako glede su-
rovin kot časa.
2. Da se realizirajo sklepi sestanka republiš-
kih sekretarjev za industrijo in direktorjev delov-
nih organizacij, ki je bil vTitogradu 12. oktobra
1978	in to:
—	da republike (vsi pristojni organi) podpre-
jo dogovor sprejet na Združenju aluminijske in-
dustrije Jugoslavije z dne 7. novembra 1978, da
se po najkrajšem postopku dopolni mehanizem
za določanje cen, tako da se sedanji način cene
(kanadska produkcijska cena) poveča za popre-
čno razliko domicilnih cen ZR Nemčije, Francije
in Italije, kar v konkretnem primeru predstavlja
cca 15 % s tem, da se sedanji termin za
vsklajevanje domicilne cene s svetovnimi cenami
vrši v treh mesecih in ne v šestih mesecih, kot je
to sedaj po družbenem dogovoru. Takšno sogla-
sje je doseženo s potrošniki aluminija na isti seji
združenja, zahteva pa posredovana Zveznemu
zavodu za cene in Zveznemu sekretariatu za trg
in cene,
—	da republike podprejo eventuelne možne
ukrepe na področju carin in taks tako kot je
predvideno v zaključku sestanka v Titogradu,
—	da se republike, kar velja še posebej za
republiko Slovenijo angažirajo na znižanju cen
električne energije, kajti takšna cena električne
energije dobesedno pomeni likvidacijo aluminija
v Sloveniji. To pomeni, da se za letošnje leto zni-
ža cena za 29,60 par/KWh ter da se pri odrejanju
cen za leto 1979 posebej opredeli ta cena do TGA
Kidričevo. Tu želimo opozoriti na to, da bi bila
nerealna diskusija o tem, da TGA Kidričevo ni v
stanju cenovno spremljati dolgoročno politiko
cen električne energije. Zavedati se moramo, da
so v letu 1978 in 1979 dosegle cene električne
energije kulminacijo in da bo naraščanje cene
električne energije v naslednjih letih mnogo bla-
žje. Iz tega izhaja, da Kidričevo v letih 1978 in
1979	ni v stanju prenesti linearnega povečanja
cene električne energije, da pa je dolgoročno v
stanju spremljati problematiko cen električne
energije. Tukaj želimo ugotoviti tudi to, da niti
ena delovna organizacija v Sloveniji nima za
51 % višje cene električne energije kot njeni kon-
kurenti v Jugoslaviji in da je dejansko pri enotni
ceni aluminija v Jugoslaviji in ob upoštevanju,
da za TGA Kidričevo pomeni elektrika surovino,
nemogoče voditi sedanjo politiko cen električne
energije.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je mnenja,
da je TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo eden redkih
proizvajalcev v bazni industriji SR Slovenije in
da je hkrati ta proizvodnja utemeljena glede na
kapacitete porabe predelovalcev aluminija v SR
Sloveniji.
Ocenjujemo, da je nadaljnji razvoj tovarne v
predvidenem obsegu v interesu gospodarstva na-
še republike in da bodo v interesu celotnega slo-
venskega gospodarstva podvzete aktivnosti, da
se predlagani ukrepi realizirajo.
Kljub temu, da je cena električne energije
eden varnih faktorjev pri sanaciji stanja v TGA
pa je bil v drugi polovici decembra javnosti
posredovan predlog podražitve električne ener-
gije za leto 1979, iz katerega je razvidno linearno
povečanje cene električne energije za vse
odjemalce električne energije, vključno TGA.
Zvišanje cene električne energije v letošnjem
letu pomeni za proizvodnjo aluminija takšne
motnje v poslovanju, na katere v TGA nimajo
več vpliva.
Neizpolnitev pogojev za normalno poslova-
nje, predvsem pa nesprejemljiva cena električne
energije, lahko pomeni tudi začetek ukinitve
proizvodnje primarnega aluminija v TGA, s tem
tudi v SR Sloveniji, kar bo imelo negativne po-
sledice v razvoju ostalega gospodarstva v repu-
bliki (industrija aluminijev polizdelkov in izdel-
kov in podobno).
Zato lahko upravičeno pričakujemo, da
bodo pristojni organi o problemu v najkrajšem
času razpravljali in zavzeli ustrezna stališča.
Šolsko leto 1978/79 - jubilejno leto
usposabljanja mladine za SLO
Obrambna vzgoja in usposablja-
nje mladine za splošni ljudski
odpor je sestavni del vzgoje in
izobraževanja v naši samoupravni
in socialistični skupnosti. Mladina
je vključena v obrambno vzgojo
po verificiranih učnih programih v
šolah in tudi po učnih programih,
ki so sprejeti za izvenšolsko mladi-
no.
V letu 1979 bomo praznovali 30-
letnico obrambne vzgoje mladine,
za kar bo v občini formiran pose-
ben štab, ki bo vodil posamezna
tekmovanja. Prav tako so štabi za
organizacijo proslave 30-letnice
obrambne vzgoje mladine formira-
ni na nivoju federacije, republik in
avtonomnih pokrajin. V tekmova-
nja bodo vključeni učenci 7. in 8.
razredov osnovnih šol, učenci 1. in
2. razreda srednjih šol in izvenšol-
ska mladina, ki obiskuje pouk
obrambe in zaščite.
Program tekmovanj je že
objavljen v Bilteim republiškega
centra za šolska športna društva
in se bo izvajal na štirih stopnjah:
— šolska tekmovanja učencev
7. in 8. razredov osnovnih šol,
učencev 1. in 2. razredov srednjih
šol in tekmovanja izvenšolske
mladine;
—	občinska tekmovanja;
—	medobčinska tekmovanja, ki
se bo za območje naše občine
izvajalo v Mariboru;
— republiško tekmovanje, ki bo
na Urhu pri Ljubl>ani, kjer bo tudi
zaključna manifestacija.
Učenci osnovnih šol bodo
tekmovali v znanju iz prve pomoči
in zaščite, orijentacijskih pohodih
in v streljanju z zračno puško.
Učenci srednjih šol in izvenšolska
mladina se bodo pomerili v
mladinskem mnogoboju, poznava-
nju orožja in vojne opreme in v
streljanju z vojaško puško.
Da bi proslava 30-letnice
obrambne vzgoje mladine potekala
čimbolj delovno je potrebno, da se
na vseh osnovnih in srednjih šolah
aktivirajo odbori za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito
ter obrambni krožki zaradi sestave
in pravočasne prijave ekip. Vse šo-
le bodo tudi sprejele navodila in
program štaba za proslavo 30-
letnice obrambne vzgoje mladine v
občini Ptuj.
Stanko MEGLIC
Mladi pripadniki teritorialnih enot pri praktičnem pouku
PRISEGLI SODNIKI
IN SODNIKI POROTNIKI
Ob koncu lanskega leta so v
domu Franca Krambergerja v
Ptuju pravosodni delavci, ki so jih
v decembru izvolili in imenovali
delegati zborov občinske skupšči-
ne, dali pred predsednikom SO
Ptuj, dr. Cvetkom Dopliharjem
slovesno prisego. Za sodnike
temeljnega sodišča v Mariboru,
enota Ptuj so bili imenovani Franc
Stiplovšek, Adela Bombek, Bože-
na Cačkovič, Alojz Cič, Marjan
Irgl, Rudi Ringhauer, Ciril
Stajnko, Gvidon Šalamun, Angel-
ca Trbuc, in Doroteja Vezjak.
Slovesno prisego so poleg 153 sod-
nikov porotnikov dali tudi namest-
niki javnega tožilca javnega tožil-
stva v Mariboru, enota Ptuj in si-
cer Karel Rajniš, Ludvik Zorjan in
Milenka Zigman.
V imenu družbenopolitične
skupnosti občine Ptuj je novim
pravosodnim delavcem čestital dr.
Cvetko Doplihar in ob tej
priložnosti izrazil prepričanje, da
od sodnikov in drugih pravosodnih
delavcev ter od nove organizira-
nosti sodstva pričakujemo še bolj-
še rezultate kot doslej. Slovesnosti
so se poleg pravosodnih organov
udeležili še predsednik temeljnega
sodišča v Mariboru, Jože Vidovič
in drugi družbenopolitični delavci
občine Ptuj.
zk
Slovesno prisego je dalo 10 sodnikov in trije namestniki javnega tožilca
foto: zk
Ali so nam
Ptujske toplice res
nepotrebne?
Ptuj z okolico ima dovo^ vrsto prednosti za razvoj turizma, vendar
te danosti še niso dovoj izkoriščene, s^ še ni dolgo, kar je naša občina
kot celota prešla mejo manjrazvitosti. Zaradi tega tudi nismo dovo^
razviti, nimamo dovo^ kadrov, niti sredstev, ki bi pospešili naš celokupni
razvoj.
Začetek gradnje toplic je bil težaven, ker ni hotel nihče biti vs^
formalni nosilec investic^e. Po zaslugi takratnega vodstva KK Ptuj in
njegovih samoupravnih organov, je kombinat prevzel to investicgo, s
poudarkom, da je odgovornost do te investicqe stvar vsega združenega
dela občine Ptuj in ne le kombinata.
Združeno delo ptujske občine je združilo takrat 18,591.192,00 din
sredstev v obliki kreditov z zelo kratkim rokom odplačila za takšne vrste
objektov. Ptujčani smo dodatno z referendumom združili le malenkostna
sredstva kot dotacgo za izgradnjo toplic. Iz drugih virov, predvsem
bančnih, ki predstav^^o glavnino kreditov se je zak]yučila 1. m 2. faza
sedaniih toplic, kije vredna prek 70 miligonov din.
Pripominjamo, da je ročnost kreditov dok^ neugodna z relativno
visoko obrestno mero. Banka je sedaj znižala obresti in sprejela
ugodnejše odplačilne roke odobrenih kreditov. To bo mnogo pripomoglo
k ugodnejšemu poslovanju, vendar pa težav v toplicah ne bo v celoti
odpravilo. Letošnje izgube v toplicah so v višini predpisane amortizacge
in obresti od kreditov. To se pravi izguba ob tričetrtle^u letošnjega leta
znaša 5,700.000,00 din, to je toliko kolikor zna&jo obvezna
amortizacija in obresti od kreditov.
Ob j^adnji je ptujski kombinat po zaposlenem in iz skladov združil v
enaki Višini sr^stva kot vsi (ki so združil-sredstva) ostali iz TOZD
ptujske občine. To je bila enakopravna, dogovorjena obveza delavcev v
TOZD ptujske občine.
To se pravi, obveza je bila za vse enaka, KK Ptuj pa je prevzel
investitorsvo pod enakimi pogoji, kot vsi ostali zaposleni v združenem
delu ptujske občine. Zato tudi TOZD-i kombinata po samoupravnem
sporazumu o združevanju TOZD v delovno organizacgo nim^o do
ptuj^ih toplic nobene soUdamne ali substidiame odgovornosti Do
toplic smo v ptujski občini vsi TOZD enako odgovorni To so bila
sprejeta načela, preden smo šli v gradnjo toplic.
Kljub temu, da kmetgstvo že 3 leta zapovrstjo pestgo elementarne
ujme: suša, mraz in toča (KK Ptuj ina samo letos 52 miljgonov izpada
dohodka od mraza in toče) je kombinat kot investitor mnogo več vložil
v toplice, kot ostalo združeno delo. Več je vložil, zlasti sredstev za:
-	investicije,
-	stanovanj^ih sredstev za zaposlene,
-	izobraževanje kadrov,
-	regrese za dopust zaposlenih in kadri kombinata so se v času
izgradnje m sedaj več angažirii kot ostali kadri v združenem delu.
V občindcem merilu prizanavamo, da so nam toplice potrebne za
zdravje in rekreacigo. Priznavamo, da so kadrovski objekti, k^ti, če ima
kr^ podobne objekte, raje kadri ostaj^o v kraju kot sicer. Priznavamo,
da so potrebne za razvoj turizma, povezanega z bogato kulturno
dediščino Ptuja in ostalimi objekti (jezero) ter lepotami naših krajev.
Priznavamo, da je treba toplice razširiti z dodatnimi objekti, to je s
hotelom, ki bo ^upaj s toplicami služil za razvoj turizma, zlasti še
zdravilišč ega; in še je potreb in orednosti, ki jih priznavamo.
Na pobudo občinskih organov, zlasti še občinskega koordinacgskega
odbora za razvoj toplic smo želeli, da s sprejemom samoupravnega
sporazuma o skupnem poslovanju in razvoju ptujskih toplic odločamo o
razvoju in o usodi toplic vsi zaposleni v združenem delu. S tem bi
podpisniki tega sporazuma urejali samo družbeno ekonomdca razmega iz
^upnega poslovanja in razvoja toplic. Ta objekt je širšega družbenega
interesa in pomena, zato ga ne moremo prepustiti usodi samo eni delovni
organizacgi, kije tudi sama v težavah.
Kljub neugodnemu poletju (saj je bilo v zunanjih.bazenih letos le 45
kopalnih dni) nudgo toplice ptujskemu plavalnemu klubu uporabo
objektov povsem zastonj, ker omenjeni klub ne razpolaga s sredstvi v te
namene. Vsako tekmovanje, prvenstvo, tam do državnega, gre v breme
delovnega kolektiva toplic.
Kljub temu, da smo zelo kritični do toplic, moramo povedati, daje
komisga uvrstila zelo malo turističnih in gostinskih objektov v r^gi v
sam vrh - med njimi so toplice, ki so dobile 5 plavih zvezdic. To je
n^viga ocena, kije sploh možna za objekte te vrste.
K^ub temu, da imsgo toplice tako visoko strokovno oceno so težave
k^ub prizadevnosti delovnega kolektiva. V zadnjem času se pojavKajo
tudi novitete v ponudbi ob glasbi ob petkih in sobotah in predpraznicnih
večerih. Sprejetih je vrsta ukrepov za izbo^šanje poslovanja, vendar
obveznosti so prevelike, da bi pokrile nastale izdatke. Pripominjamo, da
je gostinski del toplic rentabilen in da pomaga k sanacp izgube v
kopališkem delu, vendar je to le malenkostna pomoč proti tako velikim
stroScom kopališča.
Splošno znano je, da javna kopališča niso nikjer dobičkonosna, zato
je nupa zgraditehotela v toplicah. Sredstva za gradijo, razen lastne
udeležbe bomo morali pridobiti predvsem izven gospodarstva ptujdce
občine.
Na koncu ponovno poudarjamo, daje usoda razvoja toplic v nažih
skupnih rokah, zato je potrebno, da o tem razmislimo in se odločimo za
taksne ukrepe, ki ne bodo toplic zaprli, temveč jih razvili, s^ so toplice
nam vsem skup^ in za razvoj Ptuja še kaJco potrebne.
Branko GORJUP
V sindikatih načrtujejo nove naloge
Zadnje dni lanskega leta je bila v osnovnih
organizacijah sindikata v občini Slovenska Bistrica v
ospredju ocena dosedanjega delovanja na vseh
področjih aktivnosti. Posebno pozornost so posvetili
oceni uresničevanja zakona o združenem delu,
aktivnosti sindikatov v pokongresnem obdobju.
Ob pregledu doseženega dela člani sindikata na
svojih letnih članskih sestankih, ki so jih v bistriški
občini zaključili do 31. decembra, ocenjujejo tudi
slabosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. Na
osnovi takšnih spoznanj so v osnovnih organizacijah
sindikata, teh je trenutno v bistriški občini že 70,
sprejeli program dejavnosti za leto 1979.
Letni članski sestanki osnovnih organizacij
sindikata vključujejo tudi prizadevanja za večje
uveljavljanje vloge sindikata v krajevni skupnosti.
Doslej je že bilo ugotovljeno, daje prav ta povezanost
slaba, saj mnoge delovne organizacije v svojih samo-
upravnih aktih še vedno nimajo dovolj precizirane
oblike povezovanja s KS. Zato posvečajo posebno
pozornost tudi evidentiranju kandidatov za svete
krajevnih skupnosti. Dogovorili so se, da bodo v
sredinah kjer je več kot 100 članov v eni OOS izvršili
reorganizacijo, za uspešnejše delovanje pa izvolili
tudi potrebne pomožne organe in komisije.
Sindikati bistriške občine bodo v tem letu morali
posvetiti več pozornosti vzpodbujanju kulturne
dejavnosti, zato so imenovali kulturne animatorje v
vseh OOS. V osnovnih organizacijah sindikata se
zavzemajo tudi za več naročnikov Prešernove družbe.
Več pozornosti pa bo v prihodnje potrebno posvetiti
športnim in rekreativnim dejavnostim zaposlenih.
Čeprav je bilo na področju športa in rekreacije v
bistriški občini v zadnjem obdobju precej storjenega,
se zavzemajo, da bi s skupnimi vlaganji dosegli še
večje uspehe.
Med nalogami bistriških sindikatov, ki jih bodo
morali opraviti najpozneje do 15. januarja, uvrščajo
na prvo m.esto oceno dosedanjih dosežkov na
področju uveljavljanja ZZD in usklajevanja s
samoupravnimi akti. Več pozornosti bo potrebno
posvetiti načelo nagrajevanja po rezultatih dela. V tej
smeri bodo morali izdelati tudi konkretnejšo analizo.
Zaposleni bodo morali obširneje razpravljati še o
zaključnem računu in tudi o uresničevanju
srednjeročnega plana razvoja v obdobju 1976—80, za
leto 1979.
V bistriški občini je sedaj še samo ena organizaci-
ja, ki takšnega plana še nima. Enako kritično pa bodo
morali v vseh sredinah oceniti tudi delovanje
delegatskega sistema.
Viktor Horvat
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
11. januar 1979- TEDNIK
RAZPRAVA O ŠTUDIJI O RAZVOJU TURIZMA V PTUJSKI OBClNI DO LETA 2000
Velike možnosti razvoja
2e od lanskega decembra tečejo
v ptujski občini pri nosilcih razvoja
turizma temeljite razprave o študiji
razvoja turizma v ptujski občini do
leta 2000. Studijo je izdelal center
za turizem fakultete za zunanjo tr-
govino univerze v Zagrebu. Pri
snovanju tega izredno pomembne-
ga dokumenta turističnega razvoja
so sodelovali številni priznani stro-
kovnjaki s področja turizma. Avtor
študije je Stjepan Cešljaš, magister
ekonomije s sodelavci: dr. Borisom
Vukoničem, Borisom Pirjevcem,
magistrom ekonomije in Vekosla-
vom Sršenom, diplomiranim eko-
nomistom.
Prve razprave o tem dokumentu
so imele izredno dober odziv, saj
vsi razpravljalci — torej nosilci
razvoja turistične dejavnosti v ptuj-
ski občini, poudarjajo, da gre za
celovit dokument turističnega raz-
voja, ki izhaja iz sedanjega stanja
in poskuša v kar največji realnosti
risati bodoči razvoj turizma na tem
območju.
Naloga tega planskega dokumen-
ta pa je začrtati smernice razvoja
turistične dejavnosti v potrebni ka-
kovosti in količini ter obenem raz-
voj vseh dejavnosti, ki bodisi
posredno ali neposredno sodelujejo
v zadovoljevanju turističnega pov-
praševanja. Ta študija je dolgoro-
čen planski dokument, saj vsebuje
podatke turističnega razvoja za po-
samezna petletna obdobja do leta
2000.
Ce se povrnemo na podatek, da
je območje ptujske občine v pogle-
du turističnega razvoja v precejš-
njem zaostanku v primerjavi z osta-
limi slovenskimi območji, lahko
ugotovimo, da je študijski pristop k
analizi sedanjega stanja turizma in
bodoči razvoj v načrtovani obliki
nujen. V turističnem prometu
Slovenije je ptujsko območje s
številom obiskovalcev udeleženo le
z 1,1 odstotka, pri prenočitvah pa
le z 0,6 odstotka. V le^u 1976 je
ptujsko občino obiskalo okrog
23.000 obiskovalcev, v tem
obdobju je bilo zabeleženo 40.000
prenočevanj, kar pa predstavlja le
0,55 odstotka prenočevanj na ene-
ga prebivalca (v SR Sloveniji 3,68
prenočevanj na 1 prebivalca).
Tudi povprečno bivanje obisko-
valcev je izredno kratko, saj znaša
le 1,6 dni, to pa ponovno dokazuje
neturistični značaj obiskovalcev.
Na drugi strani je v občini dobro
razvit izletniški in tranzitni turi-
zem. Samo v preteklem letu je ptuj-
sko občino obiskalo 260.000 izlet-
nikov (190.000 Ptujske toplice) in
okoli 8,5 milijona tranzitnih potni-
kov, od teh se jih je skoraj 800.000
ustavilo v občini in iskalo razne tu-
ristično-gostinske usluge.
Pri tem je potrebno poudariti, da
nočitvene zmogljivosti ne zadovo-
ljujejo razen Podlehnika; v občini
je skupaj le 285 ležišč.
Precej bolj je razvito gostinstvo,
ki je v letu 1977 razpolagalo s 7483
sedeži v vseh vrstah gostinskih ob-
jektov, od tega je 5000 sedežev v
družbenem in 2483 sedežev v
privatnem sektorju. Po velikosti ti
gostinski objekti sicer zadovoljuje-
jo, precej manj pa v urejenosti,
strukturi, vrsti uslug in podobnem.
Z družbeno-ekonomskega vidi-
ka gostinstvo in turizem v občini ne
predstavljata pomembnega deleža v
družbenem proizvodu občine,
zastopana sta le z 1,5 odstotka. V
obeh je zaposlenih okrog 6 odstot-
kov vseh zaposlenih v ptujski
občini ali 470 delavcev.
Po vseh teh podatkih je nujno
izreči ugotovitev, da je turizem v
ptujski občini šele na začetku
razvoja. Vse danosti, s katerimi
občina razpolaga, kakor tudi
pogoji pa kažejo na dobre temelje
vsestranskega turističnega razvoja
in s tem tudi na možnosti večjega
družbeno-ekonomskega položaja te
dejavnosti.
CIUl NADAUNJEGA RAZ-
VOJA TURIZMA
Vse doslej turizem in gostinstvo v
občini nista bila vključena v osnove
plana bodočega razvoja. To je bilo
doseženo šele v zadnjem srednje-
ročnem obdobju 1976—1980, ko je
bilo z družbenim planom občine
predvideno, da bo turizem zabeležil
hitrejšo stopnjo razvoja v primerja-
vi z ostalimi dejavnostmi.
Tako je med drugim v okviru teh
planov predvidena večja turistična
aktivizacija nekaterih območij v
občini, zlasti še manj razvitih. S
tem bi omogočili večje neposredno
vključevanje lokalnega prebival-
stva v turistično dejavnost. To po-
meni, da bi z odpiranjem novih de-
lovnih mest, večjo zaposlitvijo, z
intenzifikacijo kmetijstva in drugih
panog, dosegli gospodarsko oživ-
ljanje teh območij ter tudi
prispevali k zmanjševanju odliva
prebivalstva v že omenjenih obmo-
čjih.
TEMELJI BODOČEGA RAZ-
VOJA
Nadaljnji razvoj turizma v občini
temelji na:
—	naravnih danostih,
—	družbenih zanimivostih,
—	turistično-zemljepisnem in
prometnem položaju,
—	sedanji ponudbi,
—	infrastrukturi
—	družbeni nadstavbi.
Ze prej smo omenili, da je v turi-
zmu in gostinstvu ptujske občine
zaposlenih okrog 470 delavcev, od
tega v okviru Kmetijskega
kombinata Ptuj okrog 65 odstot-
kov. Kvalifikacijska struktura za-
poslenih je v povprečju sicer do-
bra, vendar bo potrebno v prihod-
nje glede na planirani razvoj turi-
zma načrtovati potrebe po kadrih z
visoko kvalifikacijo in pa strokov-
njakov z visoko strokovno izobraz-
bo.
Gostinska dejavnost je v pretežni
meri organizirana v okviru knetij-
skega kombinata in je tako tudi
vertikalno povezana z najmočnejšo
gospodarsko organizacijo. Pri or-
ganizacijskih vprašanjih bo potre-
bno doseči položaj sedanjih malih
temeljnih organizacij — kot je go-
gostinstvo Breg. Tako je nujno, da
se na področju te dejavnosti usta-
novi ena delovna organizacija, ki se
bo bolje usposobila in organizirala
kot nosilec predložene študije.
Posebno mesto v turistični dejav-
npsti zavzemajo turistične organi-
zacije, ki so ustanovljene v Ptuju,
na Ptujski gori, Polenšaku, Gomili
in v Podlehniku. Glede na turistič-
no zanimivo in privlačno področje
bi bilo potrebno razmahniti razvoj
turističnih organizacij. Sedanje sta-
nje pa se odraža tudi na področju
turistične propagande in informa-
tivne dejavnosti, ki ni najboljša,
kakor tudi ne vodniška služba.
STANJE NA PODROČJU TU-
RISTIČNEGA POVPRAŠEVA-
NJA
V ptujski občini se v sedanjem
trenutku srečujemo s štirimi oblika-
mi turističnega povpraševanja:
—	stalnimi obiskovalci,
—	poslovnimi obiskovalci,
—	izletniki in
—	tranzitnimi obiskovalci.
Od časa do časa se pojavljajo
tudi lovski turisti. Glede na danosti
pa je v prihodnje realno pričakova-
ti tudi ,»zdravstvene" turiste, ki
bodo povpraševali po uslugah pre-
ventivnega in kurativnega turizma.
Pričakovati pa je tudi nove oblike
turističnega povpraševanja: planin-
stvo, šport; poleg tega pa ima vse
pogoje tudi mladinski turizem,
morda tudi otroški.
Skupno število letnega turisti-
čnega povpraševanja se bo poveča-
lo od 921.155 v letu 1976 na
3.040.120 v letu 2000. Število
prenočitev pa bo poraslo od 47.260
v letu 1976 na 269.000 v letu 2000.
Pričakovati je, da se bo v poprečju
povečala tudi doba zadrževanja
turistov od 1,6 dni v letu 1976 na
2,3 dni v letu 2000. V dolgoročnem
obdobju bo tudi prišlo do
pomembnih sprememb v strukturi
obiskovalcev; v skupnem povpra-
ševanju pa bodo z največjo
udeležbo zastopani tranzitni obi-
skovalci z 78,6 odstotki, izletniki z
20,1 odstotka in poslovni obisko-
valci L 0,9 odstotka. Zdravstveni
turisti pa bodo z največ odstotki
zastopani v skupnem številu
prenočevanj in sicer s 33,5, tranzi-
tni obiskovalci s 24,6 in poslovni
obiskovalci s 14,7 odstotki.
NAČRTOVANE SMERI DOL-
(;()R(M: NEGA RAZVOJA
Ptujska občina ima vse pogoje,
da se prednostno usmeri v razvoj
naslednjih vrst turizma:
—	tranzitni,
—	izletniški,
—	zdravstveni — preventivni —
kurativni,
—	poslovni in
—	stacionarni turizem.
Poleg tega v občini lahko razvi-
jamo še naslednje vrste turizma:
—	lovni,
—	planinski,
—	športni in
—	mladinski turizem.
Takšna usmeritev omogoča naj-
večjo izkoriščenost naravnih in
družbenih danosti. Omenili smo
že, da je potrebno za kakovosten
nastop turizma doseči tudi enotno
organiziranost turistično-gostinske
dejavnosti v Kmetijskega kombi-
nata. Tako bi ptujsko območje
dobilo močnejšega nosilca turisti-
čnega razvoja. Seveda pa je ob tem
potrebno poudariti, da se v
realizacijo turistične študije vklju-
čijo tudi močni turistični in drugi
partnerji izven občinskih meja,
zlasti tisti, ki sestavljajo turistično
verigo.
Posebno pozornost je v okviru
razvoja nameniti usposabljanju
kadra. Sestavni deli turističnih in-
vesticij morajo biti tudi plani po-
treb po, turističnih kadrih.
Za potrebe turističnega povpra-
ševanja bo potrebno v občini
zagotoviti tudi nočitvene zmog-
ljivosti. Tako bo v letu 1980 potre-
bno imeti za vse oblike turistične-
ga povpraševanja 348 ležišč, v letu
1985 515, v letu 1990 701 v letu
1995 1059 in v letu 2000 1443
ležišč. Glede na potrebe bo potre-
bno do leta 2000 zgraditi nove
nočitvene zmogljivosti za 1180
ležišč. Tako bo potrebno v letih
1980—1985 zagotoviti dodatnih
252 ležišč, v obdobju 1985—1990
186 ležišč, v obdobju
1990—1995 358 ležišč in v ob-
dobju 1995—2000 384 ležišč, kar
je skupno 1180 ležišč.
Struktura planiranih nočitvenih
zmogljivosti je usklajena s struktu-
ro povpraševanja oziroma z zahte-
vami posameznih kategorij obi-
skovalcev. Potrebe po sedežih v
gostinskih objektih bodo v obdob-
ju do leta 2000 narasle od sedanjih
7483 na 10.860 sedežev; povečale
se bodo za 3377 sedežev.
Pri nadaljnjem razvoju turizma
je potrebno upoštevati tudi demo-
grafsko komponento. Tako se
bomo srečevali z novimi delovnimi
mesti, kjer se bo zaposlil višek
delovne sile. To pomeni, da bo
mogoče v dejavnostih, ki so posre-
dno ali neposredno povezane s
turizmom, doseči večji razvoj in
zaposliti nove delovne sile v
gostinstvu, prometu, trgovini, raz-
nih servisnih dejavnostih in podo-
bnem. Ce upoštevamo stanje
zaposlenih 474 delavcev v letu
1977, bo število zaposlenih v ob-
dobju do leta 2000 naraslo na 1079
kar pomeni, da se bo v tej deja-
vnosti na novo zaposlilo 605
delavcev.
Kakšni bodo ekonomski učinki
razvoja turizma. Tako bi po pred-
videvanjih skupni prihodek iz tu-
rizma v ptujski občini v petletnih
obdobjih do leta 2000 naraščal
takole:
—	1980	88,423.500 din
—	1985	119,450.860 din
—	1990	151,723.460 din
—	1995	209,209.840 din
—	2000	277,473.160 din
V obdobjih do leta 2000 bo tako
mogoče v razvoj turistične deja-
vnosti skupaj nameniti 498 milijo-
nov dinarjev.
ŽARIŠČA RAZVOJA PTUJSKE-
GA TURIZMA
Ključna žarišča so: Ptuj, Ptujske
toplice, Bori, Podlehnik.
Poleg tega še dve turistični sme-
ri: Ptuj —Hajdina —Podleh-
nik—Macelj; Podlehnik (Gor-
ca—Dežno), Mali Okič in Bori
(Turški vrh).
To so primarna turistična žari-
šča; sekundarna žarišča in smeri pa
so: Kidričevo, Akumulacijsko je-
zero, Destrnik, Hajdina, Macelj in
smeri:
Ptuj—Lenart—Gornja Radgo-
na; Ptuj—Varaždin.
Ptujsko območje pa glede na
planske potrebe lahko razdelimo v
tri turistične cone: Dravsko polje,
Haloze, Slovenske gorice.
Cona Dravsko polje zavzema
naslednje turistične lokacije in me-
sta:
Kidričevo, Hajdina, Kartodrom,
Ptujske toplice. Ptujski grad,
Breg, Mestni vrh. Akumulacijsko
jezero, Dornava, Aerodrom
Moškanjci.
Cona Haloze pa zajema: prostor
vzhodnega dela Haloz z lokacija-
mi: Gorca, Dežno, Podlehnik,
Mali Okič, Turški vrh in Bori;
— tranzitno smer Hajdina
oziroma Ptuj —Macelj —Za-
gorska magistrala z lokacijama
Podlehnik in Macelj, zahodni del
Haloz — povezan v smeri
Ptuj—Rogatec s Ptujsko goro —
tereni nad Majšperkom proti Ptuj-
ski gori in Donački gori.
cona Slovenske gorice pa glede na
prostorski razpored turističnih
zanimivosti in danosti ter prome-
tno povezanost ne predstavlja
celovite turistično funkcionalne
celote. Na tem prostoru imajo
večjo turistično vrednost lokacije
ob tranzitni smeri Ptuj—Le-
nart—Gornja Radgona; še zlasti
Destrnik in Trnovska vas.
Drugi del cone Slovenske gorice
pa leži ob smeri Ptuj—Juršin-
ci—Moravci in Murska Sobota. Tu
najdemo Pacinje, Gomilo, Polen-
šak ob cesti Dornava—Ljutomer.
V sklepu kratkega povzetka iz
obsežne študije o razvoju turizma
v ptujski občini do leta 2000 je
potrebno zapisati, da smelih ciljev
turističnega razvoja ne bo mogoče
doseči brez širše družbene podpo-
re. Tu gre v prvi vrsti za utrjevanje
vloge turističnega gospodarstva
kot enega izmed pomembnih deja-
vnikov v splošnem in družbenem
družbenem razvoju občine. Tako
mora biti turizem v srednjeročnih
planih občine opredeljen kot eden
izmed osnovnih smeri razvoja. V
realizacijo tega obsežnega progra-
ma turističnega razvoja se mora v
polni meri vključiti tudi ostala
gospodarska dejavnost v občini,
kot na primer Mesokombinat Pe-
rutnina, trgovina in podobno. Ta
prizadevanja pa bodo morala najti
podporo tudi v okviru stimulativne
politike občine.
Pripravila: MG
V ptujski občini je 97 gostinskih obratov različnih vrst s skupno 7483
sedeži
foto: OM
DEDKOV OBRAČUN
Novoletna praznovanja
najmlajših so za nami. Prekrila jih
je plast prijetnih pa tudi grenkih
doživetij; saj lahko rečemo, da je
tudi letošnji dedek hodil naokrog z
različno obteženim košem. Se
največ bi lahko rekli o naši zavesti
in tradicionalnosti, ki se je tudi
tokrat bila z navado. Tako smo
obdarovanja otrok pripravili
ponovno po različnih smereh in
razvrednotili sporazum o enotnem
praznovanju dedka Mraza.
Socialističnega dedka Mraza pač
mnogi še pojmujejo po starem.
Prav pa bi bilo že, da se končno
zedinimo in se v enotno praznova-
nje vključimo prav vsi.
Pravljično doživljanje prihoda
dedka Mraza je za otroke še kako
pomembno; s kupi daril ga bomo
samo razvrednotili.
Tudi letos je občinska zveza
prijateljev mladine Ptuj poslala v
sprejem samoupravni sporazum o
enotnem praznovanju dedka Mra-
za. Podpisalo ga je 29 temeljnih
organizacij združenega dela, OZD
in drugih samoupravnih organi-
zacij ter skupnosti.
Denar so prispevali:
AGIS Ptuj 34.000 dinarjev, OS
Juršinci 460 dinarjev. Osnovna
organizacija sindikata civilnih oseb
v JLA 340 dinarjev, SDK Ptuj
1.000 dinarjev, OS Majšperk 980
dinarjev, Komunalno podjetje
Ptuj 6.680 dinarjev, Ptujska
tiskarna 1.540 dinarjev, Projektiv-
ni biro Ptuj 1.360 dinarjev,
Opekarna Ptuj 3.160 dinarjev.
Tovarna krmil Mesokombinata
Perutnina 1.200 dinarjev,
Mesokomerce Perutnina 4.280
dinarjev. Skupne službe Perutnine
1.760 dinarjev. Farma Perutnine
3.040 dinarjev. Mesna industrija
Perutnine 7.600 dinarjev, temeljna
organizacija Servisi Perutnine
2.820 dinarjev, SO Ptuj 5.100
dinarjev, OS Cirkulane 680 dinar-
jev, KB Maribor — PE Ptuj 2.700
dinarjev, Mercator 16.500 dinar-'
jev, Lekarne Ptuj 650 dinarjev.
Centralne železniške delavnice —
TOZD za vzdrževanje voz Ptuj
4.600 dinarjev, sodišče Ptuj 900
dinarjev in Kmetijski kombinat
Ptuj 34.060 dinarjev. Našteti so
skupno prispevali do 22. decembra
1977 133.970 dinarjev. Po tem
datumu so sredstva prispevali še
TOZD Elektro Ptuj 1.700 dinar-
jev, Skupnost socialnega skrbstva
400 dinarjev in Reševalna postaja
360 dinarjev.
Skupno je bilo najmlajšim
podeljeno 5834 paketov, ki sta jih
pripravili trgovsko podjetje Izbira
in Mercator. Po končnem obraču-
nu je v dedkovem košu ostalo še
nekaj sredstev, ki so jih nakazale
delovne organizacije oziroma
skupnosti po 22. decembru. Za
njihovo porabo se bo potrebno še
dogovoriti.
Sicer pa so mnogi otroci z
žalostjo v srcih in ponekod tudi
zaman čakali na dedkov obisk.
Prišlo je celo do neljubih
dogodkov, ko je dedek namesto k
otrokom, krenil drugam...!
Prizadevati si moramo, da bo
dedek Mraz 80 prinesel v košu vse
tisto, za kar se v družbi dogovarja-
mo že lep čas!
MG
Dedek Mra ie obiskal najmlajše cicibane v otroških jaslih v Ptuju
Foto: S. Kosi
Pregled pripomb In predlogov iz javne
razprave o urbanističnih dokumentih
V preteklem mesecu je bila
zaključena javna razprava o
urbanističnih dokumentih, ki ga je
prek oddelka za gospodarstvo in
urbanizem SO Ptuj vodil odbor za
stanovanjsko komunalne zadeve in
urbanizem pri IS SO Ptuj. Razpra-
ve o urbanističnih dokumentih so
bile izvedene v Trnovski vasi, Jur-
šincih, Gorišnici, Cirkulanah, Pod-
lehniku, Majšperku, na območju
novoustanovljenih krajevnih skup-
nosti vključno s krajevnimi skup-
nostmi Grajena, Rogoznica, Videm
pri Ptuju ter Hajdino, v Dornavi,
Kidričevem, Markovcih; za vse
samoupravne interesne skupnosti v
občini, v nekaterih večjih delovnih
organizacijah ter v okviru odbora
za področje kmetijstva, živilske
industrije in gozdarstva. Poleg tega
pa še v izvršilnih organih družbeno-
političnih organizacij, v izvršnem
svetu in drugje.
Lahko trdimo, da je razprava
dosegla svoj namen in predstavlja
solidno osnovo za izvajanje te
dejavnosti na območju občine
Ptuj. V okviru javne razprave je bil
tudi sprejet sklep, da se morajo vse
pripombe in predlogi iz javne raz-
prave zbrati do 20. decembra 1978.
Po tem roku pa bi se naj pričel
usklajevalni postopek, ki ga vodi
odbor za stanovanjsko-komunalne
zadeve in urbanizem pri IS SO
Ptuj. Kot je znano bo postopek
usklajevanja končan do 31. januar-
ja 1979. Zavod za urbanizem Mari-
bor pa je kot izdelovalec urbanistič-
nih dokumentov zadolžen za izde-
lavo pismenih odgovorov na vse
pripombe in predloge iz javne raz-
prave. Če bo vse teklo po načrtu,
bo odlok o sprejemu urbanistič-
nega načrta in odlok o sprejemu
urbanističnega programa nared že
do konca februarja.
Predloge in pripombe na urbani-
stična dokumenta so prispevali:
Brodarsko društvo ,,Ranča" Ptuj,
KS Kidričevo, Izobraževalna skup-
nost Ptuj, PTT promet Maribor,
KS „01ga Meglič" Ptuj, KS „Ivan
Spolenjak" Ptuj, Kmetijska zem-
ljiška skupnost Ptuj, Skupnost
socialnega skrbstva Ptuj, Kmetijski
kombinat Ptuj KS Kidričevo, skup-
ščina SIS za varstvo okolja, Aero-
klub Ptuj, KS Turnišče, Obdravski
zavod za veterino in živinorejo
Ptuj, KS Juršinci, Samoupravna
stanovanjska skupnost Ptuj,
Lokalna skupnost za ceste Ptuj,
Elektro Ptuj, Gradnje Ptuj, Intes
pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj, KS
„Boris Ziherl" Ptuj, IS SO Ptuj —
odbor za kmetijstvo, živilsko indu-
strijo in gozdarstvo, Mesokombi-
nat Perutnina Ptuj, Oddelek zaLO
in DS občine Ptuj, KS Dornava, KS
,,Jože Potrč", Zavod za spomeni-
ško varstvo, Občinska zdravstvena
skupnost, Ivančič Božo in Elica iz
Ptuja, Belšakova ulica, Marija
Črešnik iz Skorbe, Mihaela Pišek iz
Ptuja, CMD, Janko Vindiš iz Kun-
gote, Marija Jakomini iz Ptuja,
Konrad Vela iz Ptuja, Darja Jan-
žekovič iz Ptuja, Anica Orešek iz
Ptuja, Marija Zupanič iz Ptuja,
Danilo Rop iz Ptuja; nekaj
pripomb je bilo tudi na javni raz-
pravi v Majšperku. Tudi na vseh
treh javnih razpravah v Ptuju je
bilo podanih vrsto pripomb in
predlogov, ki so sestavni del že
omenjenega pregleda in o katerih
bodo razpravljali v okviru usklaje-
valnega postopka. V obdobju
usklajevanja pa bo prišlo še do ne-
katerih konkretnih pogovorov, v
okviru katerih bo največ govora o
vprašanjih širše družbene narave.
Pripravila: MG
Odslej obvezno zbiranje
in odvoz smeti
Občina Ormož doslej še ni imela odloka o obveznem zbiranju in
odvozu smeti, odpadkov in uporabi javnih odlagališč. Pobudo za sprejem
takega odloka je dala SIS za komunalno in cestno dejavnost občine
Ormož.
Po določilih, navedenih v osnutku odloka, bi uvedli na območju
celotne občine splošno obvezno zbiranj* in odvoz smeti ter odpadkov iz
gospodinjstev, poslovnih in proizvodnih prostorov. Poleg območja mesta
Ormož, bi določila odloka dosledno uveljavljali tudi v krajevnih centrih
Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Kog, Miklavž, Tomaž, Podgorci in Velika
Nedelja, enako pa tudi v drugih strnjenih naseljih zunaj navedenih
centrov, ki so prometno dostopna za odvoz smeti in odpadkov.	f
tednik
— 11.januar1979
DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 5
SKLIC SEJE SKUPŠČINE OBCINE PTUJ
Program dela za leto 1979
Predsedniki zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnost: in družbenopolitičnega
zbora so sklicali za v sredo, 24. januarja 1979
ločene seje temeljnih delegacij ah konferenc
delegacij.
Osrednje vprašanje razprave bo prav gotovo
osnutek programa dela vsaTcega zbora občinske
skupščine za letošnje leto. To je toliko
Domembnejše, če vemo kako odgovorne naloge
so letos pred občinsko skupščino kot celovito
družbeno politično skupnostjo na področju
gospodarstva in v družbenih dejavnostih ob so-
časnem utrjevanju in razvijanju delegatskega
sistema.	,, ,. .. ■ •
Zbori bodo sklepali tudi o izjemnih
ukrepih v TOZD Petovia, o tem poročamo na
drugi strani, o predlogu odloka o zimski službi
in predlogu odloka o splošni prepovedi parcela-
cije zemljišč in prepovedi graditve na delu
območja KS Podlehnik.
Posebej velja omeniti predlog odloka o viši-
ni prispevka za vzdrževanje in obnavljanje po-
sameznih komunalnih objektov in naprav
skupne rabe za letošnje leto. Predložen predlog
odloka je v primerjavi z osnutkom doživel vrsto
sprememb, ki so bile posledica dogovorov upo-
rabnikov in izvajalcev kolektivnih komunalnih
objektov in naprav v skupščini samoupravne
komunalne skupnosti. Pri tem je prav gotovo
najpomembnejši podatek, da je predlagana viši-
na stopnje prispevka 0,8 in ne 1,36 kot je bilo
predlagano v osnutku. Zaradi te spremembe bo
treba menjati tudi način uporabe združevanih
sredstev po programu vzdrževanja in
obnavljanja kolektivnih komunalnih objektov
in naprav v letošnjem letu v višini 11,849.065
din.
Prav tako pomemben je predlog odloka o
obveznem prispevku uporabnikov komunalnih
storitev za sofinanciranje programa izgradnje
objektov in naprav za čiščenje in odstranjevanje
odpadnih voda v mestu Ptuj. Zavezanci za pla-
čilo tega prispevka bodo OZD, ki bodo po
zgraditvi in pričetku obratovanja čistilne napra-
ve priključene nanjo. Osnova za izračun pa je
količina in stopnja onesnaženosti odpadne
vode, ki jo izpuščajo in odvajajo. Izvršni svet
SO Ptuj je zavzel stališče, da se te obveznosti ne
more izogniti nobena Ptuj je zavzel stališče, da
se te obveznosti ne more izogniti nobena OZD
oz. TOZD, zato je zboru združenega dela in
zboru krajevnih skupnosti tudi predlagal
omenjeni odlok.
Precej razprave na sejah delegacij in potem
na sejah zborov bo prav gotovo o dveh
osnutkih družbenega dogovora, ločeno za
dravsko lovsko gojitveno območje in za haloško
lovsko gojitveno območje. Na dnevnem redu sej
zborov je zapisano še volitve in imenovanja,
končali pa bodo z delegatskimi vprašanji in
odgovori.
FF
Od 9. do 16.
januarja
2e v decembru so predstavniki
združenega dela podpisali samo-
upravni sporazum o financiranju
družbenopolitičnega izobraževanja
delegatov. Na osnovi sporazuma in
zaradi potreb izobraževanja dele-
'gatov se je koordinacijski odbor za
družbenopolitično izobraževanje
pri občinski konferenci SZDL
Ormož odločil za intenzivnejše delo
z delegati. V ta namen so v vseh
osmih krajevnih skupnostih orga-
nizirali seminarje, prvi seje začel v
torek, 9. januarja in sicer za dele-
gate KS Kog, Središče, Miklavž in
Ivanjkovci.
O udeležbi na seminarju ob zak-
ljučku redakcije še nismo imeli
podatkov, pričakovati je, da so
delegati izobraževanje in usposab-
ljanje vzeli dovolj resno in se bodo
seminarskega dela redno udeleže-
vali. To naj velja tudi za tiste dele-
gate, ki delajo v tako imenovanih
dislociranih obratih. Delegati iz teh
sredin so v občini Ormož neaktivni
in je njihovo delo v konferencah
slabo, celo kritično.
16. januarja bo izobraževanje
delegatov v krajevnih skupnostih
Podgorci, Velika Nedelja, Tomaž
in Ormož. Predavanja je organizi-
rala delavska univerza in bodo v
prostorih osnovnih šol.
Delegati so skupaj s predavatelji
obravnavali osem tematskih podro-
čij. Tako so in bodo obravnavali
študijo Edvarda Kardelja, delo-
vanje delegatskega sistema, zakon
o združenem delu, vlogo samo-
upravnih interesnih skupnosti, kra-
jevne skupnosti in občine, vlogo
subjektivnega faktorja v naši
družbi, družbeno planiranje in
informiranje v delegatskem siste-
mu. Prva štiri tematska področja
bodo obdelali v letošnjem letu, pre-
ostala štiri pa v izobraževalni
sezoni 1979/80.	zk
Vzgoja v materinem jeziku tudi
za naše otroke v tujini
Po zadnjih podatkih seje odh^anje naših delavcev
v v tujino skor^da povsem ustavilo in veliko se jih že
vrača domov ter zaposluje v svojem kraju ali
bližnjem industrig^em središču. Ob nedavnih
novoletnih praznikih je bilo z njimi nič koliko
sestankov in pogovorov o možnostih vrnitve,
zaposlovanja, obrtniški dejavnosti in podobno. Žal
talcega razgovora letos v Ptuju ni bilo, niti v kr^evnih
dcupnostih.
Vse premalo pa se ob tem pogovaijamo tudi o
tem, kako zagotoviti predšol^im otrokom naših
delavcev v tujini vzgojo v materinem jeziku, tistim, ki
so se tam rodili in preživ^^o svoje zgodnje otroštvo
v tuje-jezičnem oko^u. Število teh predšolskih otrok
močno narašča in tako živi sedq v tujini približno
100 tisoč predšolskih otrok jugodovan^ih delavcev.
Nekatere med njimi so starši vk^učili v tujgezične
predšolske ustanove, dr^i pa so do vstopa v osnovno
wlo doma pri dedkih in babicah ali redko pri enem
izmed rodite]yev.
V prvem primeru so starši otrok v glavnem
zaposleni in imajo zanje bo^ malo časa, otrok pa
bolje oblada tiMikot svoj - materin jezik. Tisti pa, ki
so bili pred šolo doma imajo vrsto težav ob vstopu v
tum osnovno šolo in so v njej tudi često neuspešni
Predšolska vzgoja v materinem jeziku za naše
otroke, ki s svojimi starši začasno žive v tujini
postaja tdco vse bo]y aktualna in ji posvečamo
nemalo pozornosti v različnih zveznih in republiških
forumih. Priprav^en je tudi okvirni program
vzgojnega načrta za predšolsko vzgojo v matermem
jeziku in sicer za vse jezike narodov in narodnosti
Jugoslavne.
Pfedšolska vzgoja v matermem jeziku za otroke, ki
začasno žive v tujini, ni samo pedagoško, ampak tudi
družbenopolitično vprašanje. Samoupravne interesne
dcupnisti za vzgojo in izobraževanje ter otroško
varstvo in di^i bodo morali izoblikovati ustrezna
politična stališča ter v skladu z načrti vz^emnosti in
solidarnosti vnesti v svoje srednjeročne in
kratkoročne načrte razvoja vzgoje in izobraževanja
ter otroScega varstva tudi ukrepe za predšolsko
vzgojo v materinem jeziku za otroke naših delavcev,
začasno zaposlenih v tujini. V teh načrtih bi morali
predvideti ustrezna finančna sredstva za uresni-
čevanje dejavnosti za katere se bomo dogovorili in
jih načrtovali-
S slehernim dnem odlaganja tvegamo, da bomo
marsikaterega otroka izgubili, ker ne bo obvladal
materinega jezika, ne do imel pravih čustvenih
odnosov do svoje domovine in se bo postopno
potopil in asimiliral v tuje oko^e.	mš
Tudi lani uspešna socialna dejavnost
V	okviru občinskega odbora Rdečega križa v Ptuju
dela tudi komisga za socialno dejavnost, ki ima v
prioritetnem programu dela zastavjenih vrsto nalog
za organiziranje potrebne pomoči ostarelim
občanom in tistim, ki so ostali brez svojcev ali pa so
jih ti zapustili in prepustili, da zanje skrbjo sosedje
ali kr^evna skupnost.
V	mesecu m^u preteklega leta je bilo v vseh
kr^evnih skupnostih Ptuja, v Kidričevem, na Hajdini
in v kr^evni skupnosti Heroja Lacka - Rogoznica
zbranih skupno okrog tri tone oblačil, občani pa so
darovali še ostalo opremo in deset poste j. S
pomočjo krgevnih organizacij Rdečega križa so nato
zbrana oblačila, posteče in opremo razdelili socialno
ogroženim občanom v Zetalah, Juršindh,
Podlehniku, Polenšaku, v Stopercah, Majšperku,
Leskovcu, Grajeni, Vidmu in drugod kjer je bila taka
pomoč potrebna na območjih Haloz aU Slovendcih
goric. K temu pa je Občinski odbor Rdečega križa v
Ptuju dodal še 119 različnih novih oblačil in jih
skupaj s patronažno službo razdeUl učencem
osnovne šole dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, dobili pa so
jih še nekateri drugi z omenjenih dveh območij.
Poleg oblačil je bila pomoč še v ijuhah in kočah, ki
so jih podelili skupno 237.
Pohvale vredne so tudi vsakoletna akcge zbiranja
starega papirja v katerih sodelujejo tudi mladi člani
Rdečega križa iz osnovnih in srednjih šol — predvsem
mladina iz poklicne kovinarske šole Veljko Vlahovič
v Ptuju.
Upoštevajoč prednostni program Rdečega križa
Slovence, ki govori, da mor^o v občinah ustanoviti
ekipe za socialno delo v primeru naravnih in drugih
nesreč, je bil v mesecu oktobru organiziran tudi
ustrezni teč^,kigaje obiskovalo 43 udeleženk, izpit
pa jih je opravilo 39.	mš
JAVNO VPRAŠANJE PTUJSKI KOMUNALI
ZAKAJ TAKŠNA BREZBRIŽNOST?
Ze od sredine lanskega leta,
uradno od dneva republike obra-
tuje v Forminu hidroelektrarna. Pri
gradnji te, sicer zadnje elektrarne
na slovenski strani Drave je bilo
treba zaradi višjega vodostaja ozi-
roma že kar večjega umetnega jeze-
ra mesto Ptuj zavarovati z varoval-
nim nasipom, urediti odtok mest-
nih odpadnih voda.
Nekatera teh sicer dokaj obsež-
nih del je prevzelo tudi Komunalno
podjetje Ptuj, zlasti ureditev odto-
ka odpadnih voda. Dela so pote-
kala predvsem skozi mestni park in
ob Dravski ulici — ob obrežju Dra-
ve, ki pa na jezo mnogih občanov,
ki imajo opraviti v tem delu mesta,
žal še do danes niso povsem dokon-
čana.
Dravsko ulico so delavci komu-
nalnega podjetja že nekajkrat pre-
kopavali, vanjo polagali zdaj ene
pa druge cevi. Neštetokrat se je do-
gajalo, da so cesto pošteno razko-
pali, nato pa pustili vse v nemar in
odšli drugam. Po dveh, treh mese-
cih pa so zopet prišli in razkopa-
vali, prekopavali.
Se več. Tisti, ki so na primer na-
zadnje polagali električni kabel za
postavitev obrežnih svetilk, so prav
tako ,,pozabili", da je treba začeto
delo dokončati, jarke zasuti, cesto
izravnati. Tako je cesta zlasti mimo
trgovine z železnino vse do Hrvat-
skega trga postala ne cesta, ampak
dolina z desetinami malih ,,jezer",
ko se kolesa avtomobilov vgrezajo
v cestno brozgo do osi, da o prahu,
ki se bo ob suhi zimi dvigal niti ne
izgubljamo besed.
Na Dravski ulici so vse od odce-
pa na križišču s Trga svobode za
avtomobiliste še tudi druge pasti.
Manjkajo namreč kocke, to že od
tedaj, ko so tu polagali cevi za
kanalizacijo. Nihče torej zoper
komunalce nič ne ukrepa, niti ne
inšpekcijske službe, ki so menda
soodgovorne, da javne ceste, če so
odprte za javni cestni promet, mo-
rajo biti za to tudi usposobljene.
Tudi ne moremo razumeti komu-
nalcev, da jim še do danes ni
uspelo, da bi zemljo in skladovnice
kamnitih kock, ki ležijo sedaj v
parku odstranili, kajti te kocke še
tudi danes predstavljajo neko vred-
nost. Pri razkopavanju ceste so
odložili precej cestnih kock kar k
zidu paviljona Dušana Kvedra —
Tomaža, kjer že skorajda ,.cveti-
jo" — na njih namreč že raste tra-
va.
Se vam ne zdi, dragi komunalci
oziroma izvajalci del, da bi že zdav-
naj lahko in morali cesto usposobiti
za nemoten promet, še posebej, ker
se po njej odvija tudi živahni tovor-
ni promet k tiskarni in k tovarni
,,Olga MegUč", trgovini z železni-
no. Se vam ne zdi, da bi lahko že
zdavnaj odstranili tiste velike kupe
zemlje, kock, ki ležijo po parku,
pod glavno cesto, ob zidovih. Se
vam ne zdi, da bi lahko med dru-
gim že tudi zdavnaj odstranili
izpred paviljona Dušana Kvedra in
njegovega doprsnega kipa tiste
velike panje od nekdaj stoječih
kostanjev.
Ali je vam res tako malo za estet-
ski in kulturni izgled Ptuja, da si
dovolite takšne spodrsljaje, ki vam
pa tudi nam meščanom res niso in
ne morejo biti v čast in ponos. Ali
res ni pri nas nikogar, ki bi za to
odgovarjal, saj so vendar nekateri
za ta dela dobro plačani. Upam, da
se pri odgovoru res ne boste sklice-
vali na neke objektivne vzroke.
Upam, kajti dela bi res že zdavnaj
lahko dokončali. Pa brez zamere!
JOH
Z vsebino tega pisma smo se obrnili
na Komunalno podjetje Ptuj, ki v
interesu pravilnega in objektivnega
obveščanja občanov v odgovoru
podrobneje osvetljuje dejansko sta-
nje tega — še vedno odprtega grad-
bišča oh Dravi v Ptuju.
Seminar za vaditelje
v soboto bo v Mariboru seminar
za vaditelje prvih selekcij na os-
novnih šolah. Predaval bo dr. Jože
Šturm. Vaditelji (pedagogi telesne
kulture in amaterski delavci) se
bodo dogovorili o delu na osnov-
nih šolah s selekcijami, poudarek
bo na atletiki.	l.k.
Odgovor na javno vprašanje
Ugotovitve, ki se nanašajo na stanje v
Jadranski ulici in parku so točne. Ugotovitev,
da je posredi brezbrižnost, kot se sprašuje
tvorec javnega vprašanja in da se vsemu krivi
„Komunalci" kot jih on imenuje pa izvira iz
nevednosti, oziroma neinformiranosti.
Stanje, ki ga ugotav^ate ni samo posledica
aktivnosti, kijoje izvajalo Komunalno podjetje
Ptuj-TOZD Vodovod in kanalizacga na
prizadetem območju, temveč posledi^
Kompleksne ureditve sistema odvodnjavanja
odpadnih voda mesta Ptuja, v katerem je
sodelovalo več delovnih organizacg, med njimi
tudi NIVO iz Ce^a, VGP Maribor in druge in to
prav na omergenem območju. Dela je bilo
potrebno izvesti iz osnovnega razloga, ki ga
narekuje dvig vode v akumulac^dcem jezeru.
kar pomeni, daje obratovanje HE SD—2 ozko
vezano na gradnjo teh objektov. Danes lahko
vidimo, da voda v jezni še vedno ni dosegla
predvidene kote, ker dela še niso končana in
tako še vedno predstavijo gradbišče kar ve^a
tudi za Jadrandco ulico, ob kateri pravkar
polaga Elektro Maribor kabel za javno
razsvet^avo. Kocke, deponirne v parku niso
namenjene poškodovanim ulicam, ampak
obrobam v parku, zaradi česar bi jih bilo
nesmotrno odvažati.
Stanje v Jadranski uUci, parku in drugih
območjih, ki so prizadeta z izgradnjo HE
SD-2, urejuje komisqa za zaščito interesov
občine Ptuj pri izgradnji HE SD-2, v okviru
katere še vedno poteklo razgovori z DEM o
odScodnini za pogodbe, ki jjh pisec tudi sam
ugotavlja na omenjenih lokacgah. To pomeni,
da bo obstoječe stanje sanirano v okviru
pridob^ene odScodnine, in udeležbe DPS, kije
v programu samoupravne komunalne skupnosti
v letu 1979, saj ga pred pridobitvgo sredstev ni
možno, pa tudi ne bi bilo racionalno z oziroma
na sredstva s katerimi v naši DPS razpolagamo
na področju vzdrževanja in obnav^anja ulic v
območju mesta Ptuja.
Za konec naj povemo^da bi nedoslednost pri
ugotavljanju dejandce acode, katero je bUo
mogoče oceniti le ob koncu izgradnje HE
SD-2 in njej vzporednih objektov, pomenila
n^večji spodrsljaj, ki si ga pazares ne bi mogli
šteti v čast in ponos.
Komunalno podje^e Ptuj
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST
OBCINE PTUJ
PONOVNO
O FINANCIRANJU
Tudi zadnja skupščina komunalne skupnosti je izzvenela kot javna
tribuna, kjer je bilo ponovno največ vprašanj okrog financiranja,
premalo pa o programu dela. Da bi po dolgih brezplodnih razpravah
končno le dorekli vprašanje financiranja, je skupščina sprejela več
sklepov. Tako med drugim, da se vzdrževanje in obnavljanje komunalnih
objektov in naprav skupne rabe v tekočem mesecu financira iz sredstev 12
odstotnega stanovanjskega prispevka in že znanih vzrokov (samoupravni
sporazum o namenskem financiranju te dejavnosti ni bil sprejet, prav
tako odlok). Predlog odloka o višini prispevka za vzdrževanje in
obnavljanje posameznih objektov in naprav skupne rabe je že pripravljen
ter predvideva prispevno stopnjo 0,80 odstotkov. S tem bomo v občini
zbrali za okrog 12 milijonov dinarjev sredstev, obenem pa zmanjšali
program vzdrževanja in obnavljanja objektov in naprav skupne rabe za
tekoče leto za porabljena sredstva vzdrževanja teh objektov v letu 1978.
Tako bo tudi potrebno iz programa črtati določene naloge, za kar je
skupščina imenovala posebno komisijo. Prispevna stopnja iz odloka se je
namreč zmanjšala za višino sredstev zdrževanja objektov in naprav
skupne rabe v letu 1978, ki znaša okrog 6,5 milijonov dinarjev.
Na skupščini so tudi sprejeli sklep, da je potrebno izterjati v^
dolgove iz let 1976, 1977 in 1978 iz za uporabo mestnega zemljišča. Izpad
teh sredstev je samo v preteklem letu znašal okrog 4 milijone dinarjev.
Ponovno bodo o odloku o višini prispevka za vzdrževanje in
obnavljanje objektov in naprav skupne rabe razpravljali delegati
skupščine na prihodnji seji; o predlogu odloka pa je na decembrski seji
razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj. Nadaljevanje 4. seje skupščine bo v
torek, 16. januarja.
MG
LOKALNA SKUPNOST ZA CESTE
Več za vzdrževanje
cest
Na zadnji seji skupščine lokalne skupnosti za ceste, ki je zasedala 26.
decembra, so delegati potrdili rebalans finančnega načrta za leto 1978 v
višini 27,7 milijonov dinarjev. V nadaljevanju zasedanja pa so osrednjo'
pozornost namenili razpravi o problematiki vzdrževanja lokalnih cest v
občini Ptuj. Ta problematika postaja iz dneva v dan bolj pereča, ker
primanjkuje sredstev za vzdrževanje. Potem, ko smo se v občini odločili za
pospešeno modernizacijo lokalnih cest, so se vzporedno s tem manjšala
sredstva za njih vzdrževanje.
Zlasti v preteklem letu je bil ta razkorak močno prisoten, zato bo v
prihodnje potrebno seveda v okviru možnosti nameniti več sredstev za
vzdrževanje kot je to bilo predvideno v srednjeročnem razvojnem progra-
mu. Prav tako bo potrebno vzdrževanje opravljati po določeni prioriteti,
ki je sicer že nakazana, vendar bo o tem treba razpravljati še v okviru
krajevnih skupnosti. Skupščina je zato zadolžila izvršilni odbor skupno-
sti, da do prihodnje seje pripravi dokončen predlog vzdrževanja lokalnih
cest v občini. Ob koncu preteklega leta je bilo od skupnega števila 477 km
lokalnih cest asfaltiranih 210 km, ostalih 267 km pa je makadamskih.
Skupno pa je bilo v enakem obdobju Tioderniziranih okrog 11,4 km cest.
Delegati so v nadaljevanju sprejeli še začasni finančni načrt za prve
tri mesece tekočega leta, ki predvideva 4 milijone dinarjev prihodkov,
prav toliko pa tudi odhodkov.
Ob koncu zasedanja so delegati postavili več delegatskih vprašanj. Iz
krajevne skupnosti Stoperce so vprašali zakaj doslej niso bile vzdrževane
ceste Sitež—Grdina in Stoperce—Cermožiše. Odgovor predstavnikov
skupnosti je bil, da bodo k vzdrževanju omenjenih cest pristopili v letu
' 1979. Tudi krajani Polešaka so postavili vprašanje glede vzdrževanja
lokalnih cest na območju skupnosti in dobili odgovor, da bo problem
rešen še v tem letu, seveda v okviru programa vzdrževanja lokalnih cest v
letu 1979.
MG
Obveščanje članov
sindikata
Pred kratkim so v okviru občinskega sindikalnega sveta Slovenska
Bistrica skupno z drugimi komisijami, ustanovili tudi komisijo za
informiranje. Komisija je na osnovi izkušenj iz preteklega leta, sprejela
svoj akcijski program dela. Posebno pozornost bodo posvetili širokim
oblikam obveščanja o najbolj aktualnih dogodkih v sindikatih.
Komisija se bo zavzemala tudi za iskanje najbolj ugodnih oblik
medsebojnega obveščanja o programih in doseženih nalogah pri občin-
skem sindikalnem svetu kot tudi za obveščanje občinskega sindikalnega
sveta o aktivnostih pri uresničevanju nalog sindikata v TOZD. Njena
naloga bo tudi ugotavljati in analizirati dosedanje oblike obveščanja vh
organizacijah kjer to že imajo organizirano. V sredinah kjer obveščanje še
ni doseglo pravega mesta in vloge pa si bodo prizadevali to uresničiti.
Za uspešno in sprotno informiranje zaposlenih v bistriški občini že
nekaj let uspešno izhaja občinsko sindikalno glasilo Informacije.
Viktor Horvat
6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
11. januar 1979 —
SKRB ZA DUŠEVNO PRIZADETE MORA
DOBITI NCVE OBLIKE
Kdaj delavnice pod
posebnimi pogoji?
Na območju ptujske občine že
četrto leto zapored uspešno deluje
mobilno specialna pedagoška
služba, kot specifična oblika za
usposabljanje zmerno in težje
duševno prizadetih otrok. Hilsa
Slekovec-Slivnik, ravnateljica
osnovne šole fr. Ljudevita Pivka v
Ptuju nam je o tem povedala:
,,Mobilno specialna
pedagoška služba je sicer namenje-
na otroku, vendar se izvaja s
starši. Gre namreč za strokovno
usmerjanje in vodenje staršev, ki
je-potrebno le dotlej, dokler niso
razvite ustrezne ambulantne oblike
dela in dokler otrok ni zajet v
reden proces usposabljanja."
Kdo pa izvaja to specialno
pedagoško službo?
,,Za to službo je določena
posebna strokovna skupina
delavcev iz OŠ dr. Ljudevita Pivka
v Ptuju, Zavoda dr. Marijana
Borštnarja v Dornavi in centra za
socialno delo v Ptuju. To
strokovno skupino delavcev pa
sestavljajo specialni pedagog,
psiholog, logoped, socialni delavec
in medicinska sestra. No ta
skupina obravnava vsakega
posameznega otroka na podlagi
individualnega programa, ki ga
izvajajo starši pod stalnim
nadzorom in v neposrednih stikih
in delu z otrokom na domu."
Takšno delo gotovo ni
enostavno, kako boste z njim na-
daljevali v letošnjem letu?
,,Strokovna skupina je za šolsko
leto 1979 pripravila zelo obširen
program dela, ki v glavnem
vsebuje: konkretno delo z otroci,
individualno terapevtsko sveto-
vanje staršem, zdravstveno varstvo
otrok, vključevanje obravnavanca
v delo, rekreacijo v obliki proslav
in izletov, obiske staršev na naši
šoli in v Zavodu v Dornavi ter
predavanja staršem s področja
zdravstvene in družbene zaščite
otroka."
In kako so za to delo zainteresi-
rani starši obravnavancev?
,,Moram reči, da so starši zares
zainteresirani za delo mobilno spe-
cialne pedagoške službe. To
dokazuje tudi dejstvo, da so se v
velikem številu odzvali vabilu OŠ
dr. Ljudevita Pivka, kjer so bili
prisotni pri delu v oddelku za
usposabljanje zmerno prizadetih
otrok. Iz poznejšega razgovora z
njimi bi lahko strnili enotno misel
in našo dolgoletno željo —
čimprejšnjo ustanovitev delavnic
pod posebnimi pogoji. Mi otroka s
težavo in z veliko obojestranske
volje navadimo na delo, ga nekako
"delovno usposobimo, ko pa je
izven te faze, je takorekoč
prepuščen vsakodnevnemu
življenju, ki ga pa s težavo prema-
guje, ker je pač delno ali težje pri-
zadet. Skupaj s centrom za so-
cialno delo in drugimi ustanovami
se že nekaj let trudimo, da bi do-
segli ustanovitev delavnic pod
posebnimi pogoji, kjer bi lahko s
pridom uporabili že usposobljeno
prizadeto mladino. Zaenkrat pa se
od tu naprej ves naš trud spremeni
v nič, kajti otrok sčasoma zgubi
svoje delovne navade ker jih pač
nima nikjer uveljavljati. Zares
velika.škoda..."
Prepričani smo da te besede ne
bodo naletele na ,,gluha ušesa".
Vsi se moramo zavedati da delo s
prizadetomladino še zdaleč ni tako
enostavno, kot si ga nekateri
predstavljajo. Nasprotno, veliko
volje in prostega časa je potrebno,
preden si prizadet otrok zapomni
določen gib, kajšele cel delovni
proces. Zato je toliko bolj
nerazumljivo da ga mora ,,pozabi-
ti" prav zaradi pomanjkanja
delavnic pod posebnimi pogoji.
Žal je zaenkrat to le grenka resni-
ca, ki jo čutijo največ starši pri-
zadetih otrok. Prav gotovo bo ta
problem potrebno in tudi realno
možno rešiti vzporedno z gradnjo
srednješolskega centra in načrto-
vano novogradnjo šole s posebnim
programom.	M. Ozmec
Hilda Slekovec — Slivnik,
ravnateljica OŠ dr. Ljudevita
Pivka v Ptuju.
Foto: M. Ozmec
Tako je, ko se selimo!
žal! Na slikije stanovanjski blok B-5 v Ptuju, kije postal novi dom
55 družinam. Lepa stanovanja, topla in prostorna, nik^. Okolica je sicer
še neurgena, ker vremendce razmere niso bile primerne. Pa tudi če bi
bila, bi bila slika ista. Ponav^a se namreč ob vs^i vselitvL Ni nam mar,
kaj bodo rekli mimoidiči, k^ bodo rekli otroci, ki jih vsak dan
opomii^amo: »Ne meči paphja. na tla, pazi na čistočo!"
Res je, da stanovalcem ni nihče priskrbel kesonov za odlaganje
smeti, res pa je tudi, da jim nihče ni dejal, naj mečejo embalažo skozi
okna in jo tam puste v okras novemu, lepemu bloku. Najbrž se novi
stanovalci tolažgo tako^ kot so se vsi ostali, ki so se pred njnni vselili v
bloke na Ziherlovi ploščadi, v Kvedrovi ulici.....Bodo že „komunalci"
pospravili, saj jim bomo plačali!	N.D.
Tudi tako se kaže naša kultura!	Foto: M. Ozmec
»Človek na položaju"
v ponedeljek, 8. januana sta bili vptujskem mestnem gledališču dve
predstavi. Obakrat je bilo gledališče polno. Gostovali so igralci
amaterskega Prešernovega gledališča iz Kranja s komedgo Fadila Hadžiča
-	Človek na polož^u. Odlični igralci, človek bi kar podvomil, da so
zg^olj amaterji, so ogreli dlani Ptujčanov. Tudi Hadžicevega odličnega
teksta ne moremo prezreti, pa čeprav gre tudi za norčevanje iz nas
samih. Je že tako, da se n^slajše nasmejemo sami sebi, svojim napakam
-	pa tega piscu ne zamerimo, ker med samo igro niti ne pomislimp, da
gledamo sami sebe. Spoznanje pride pozneje, ko o delu razmišljamo
doma.
Ponede^kovo gostovanje Prešernov^a gledališča v organizacgi
ptujske kuUume skupnosti je »posledica večletnega sodelovanja med
amatersko igralko skupino iz Ptuja in Kranja. Ptujčani in Kranjčani
skoraj vsako leto izmery^o gostovanje in sc poskušajo predstaviti s
svojimi zadnjimi uspehi. Poudariti je potrebno, da je Prešernovo
gledališče iz Kraiga njgboUše slovensko amatersko gledališče, kar so z
zadnjim gostovanjem tudi dokazali.	N.D.
NA TEMELJU VCERAJSNEGA DNE RASTE
LEPSIJUTRI
Ob prazniku
občine
Slovenska
Bistrica
Veliko kolo življenja je še enkrat
napravilo krog svojih 360 stopinj,
ko se je kot že tisočletja nazaj
zvrstilo 365 dni in noči. Med njimi
pa je skoraj nemogoče najti
popolne podobnosti, saj je imela
vsaka mmuta, ura pa tudi dan
nekaj povsem drugačnega. Vedno
se je dogajalo kaj novega,
prepojenega s srečnimi, velikokrat
pa tudi žalostnimi trenutki.
V spominih, predvsem naših
starejših so prav gotovo globoko
zapisani najmračnejši in tudi
najsvetlejši trenutki zgodovine
jugoslovanskih in drugih evropskih
narodov. Cas prve in Se posebno
druge svetovne vojne je pomenil
prelomno obdobje. Vehko ljudi je
zgradilo svobodo današnjim
narodom za ceno lastnega življe-
nja, za ceno nadčloveških žrtev in
naporov, katerih sadov niso nikoli
uživali. Postali so temelj naše
današnjosti, temelj nezaustavljive-
ga razvoja socialističnega
samoupravljanja.
Tudi prebivalci občine Sloven-
ska Bistrica stojijo na trdnih teme-
ljih svoje bogate preteklosti, ki so
zrasli prav iz časov NOB. Med
najsvetlejše trenutke, ne samo za
območje današnje občine
Slovenska Bistrica, ampak za
celotno Slovenijo in tudi
Jugoslavijo spada tudi 8. januar
1943, ko je v boju z nekajkrat
številnejšim sovražnikom padel do
zadnjega moža legendarni Pohor-
ski bataljon, ki je štel 70 mož. Ta,
gotovo najslavnejši trenutek naše
zgodovine NOB pa s padcem
Pohorskega bataljona ni utonil v
pozabo, njegov boj nadaljujejo
nove generacije.
Vsako leto prebivalci občine
Slovenska Bistrica na dan 8.
januarja, ocenijo dosežene delovne
m družbenopolitične uspehe in
tako ugotavljajo, kako nadaljujejo
uresničevanje ciljev, postavljenih v
času NOB. Prvi dnevi vsakega
novo začetega leta pomenijo tudi
praznik občine Slovenska Bistrica,
ki je 8. januar sprejela za svoj
občinski praznik.
Tudi letošnje leto so v občini
Slovenska Bistrica pričeli s
praznovanji dokaj zgodaj in to
predvsem zato, da bi kar najbolj
svečano proslavili spomin na tragi-
čen dogodek pred 36 leti. Bogat
program kulturnih, športnih in
drugih prireditev in svečanosti se je
zvrstil od 4. do 8. januarja, v njem
je sodelovalo več sto najmlajših pa
tudi starejših občanov. Prav vsi so
po svojih možnostih bili vključeni
v praznovanja v krajevnih skupno-
stih kjer živijo, v šolah in delovnih
kolektivih, ko so ocenjevali
dosežke preteklega leta in
sprejemali delovne načrte za
letošnje leto.
Prebivalci občine Slovenska
Bistrica v ocenjevanju delovnih
rezuhatov iz preteklega leta z
zadovoljstvom ugotavljajo, da so
napravili pomemben korak k
uresničevanju ciljev na poti k
samoupravnem socializmu. Na
vseh področjih uspehi sicer niso
bili enako veliki, kar je bilo odvis-
no predvsem od objektivnih, v
posameznih sredinah pa tudi
subjektivnih dejavnikov. Pri tem
so imele veliko in odgovorno vlogo
zlasti družbenopolitične
organizacije in tudi druge družbe-
ne organizacije samoupravne
interesne skupnosti v občini in tudi
v samih sredinah, kjer so se
problemi pojavljali.
Kot rdeča nit pa se je skozi vse
delovanje tako gospodarskega kot
družbenopolitičnega razvoja
občine prelivala vloga in krepitev
položaja delavca v združenem
delu. Rezultati tega v minulem letu
niso bili mali, kar potrjuje tudi
uresničenje želja Bistričanov, da se
končno le premaknejo z repa
razvitih slovenskih občin na
nekoliko ugodneje mesto. Številna
samoupravna povezovanja, ki so
še posebno prisotna med delovnimi
organizacijami v občini so že sedaj
dala pozitivne rezultate v smeri
postavljanja trdnejših gospodar-
skih in še posebno razvojnih ciljev
občine.
Tako smo lahko sedaj priča
zrelim premikom samoupravne
organiziranosti v nekaterih
dislociranih obratih. Med prvimi
so to storili z organiziranjem v
samostojno TOZD v obratih Iskre
v Makolah in Poljčanah, pa tudi
na področju zdravstva so po
neuspelem poskusu pred letom,
tokrat pokazali popolno odločnost
in zrelost, ko so se odločili za
ustanovitev TOZD. Takšnim
odločitvam pa bodo na področju
bistriške občine v letošnjem letu
priča še večkrat, saj ugotavljajo,
da je možnosti po organiziranosti
obratov v TOZD še veliko.
Vzporedno s pospešenimi
analizami o samoupravni
preobrazbi v določenih sredinah si
v bistriški občini prizadevajo najti
izhod iz nerazvitosti na področja
Haloz in tudi drugih manj razvitih
krajev v občini. Odpiranje novih
obratov je prav gotovo najmočneje
prisotno. Enemu od takšnih
uspehov so bili prisotni v nedeljo
7. januarja, ko so slavnostno
predali svojemu namenu nove
proizvodne prostore, tovarno Iskra
releji Makole. Ta pridobitev je še
toliko pomembnejša, ker je v njej
zaposlena predvsem ženska delov-
na sila, za katero je v bistriški
občini težko najti delovna mesta.
Uspešneje kot pred leti delujejo
tudi v kraijevnih skupnostih, kjer
je mogoče, čeprav še ne v vseh
željenih širinah, opaziti večjo
vlogo povezovanja rezultatov dela
v delovnih kolektivih in krajevnih
skupnostih kjer delavci živijo.
Reševanje številnih komunalnih in
drugih problemov v KS uresničuje-
jo s samoprispevki. Sedaj v občini
skorajda ni krajevne skupnosti
kjer ne bi bilo vsaj enega objekta
družbenega pomena. V njih je
mogoče ugodno oceniti tudi rezul-
tate dela samoupravnih in interes-
nih skupnosti.
Ne samo na gospodarskem in
družbenopolitičnem področju, tudi
v razvoju kulturnih dejavnosti in
športno rekreativnega življenja
občanov je bilo v preteklem letu
storjenega veliko. Med zadnjimi
pridobitvami pa je otvoritev
prenovljenega doma kulture, 5.
januarja 79 na Pragerskem.
Nedavno odprt otroški vrtec v
Slovenski Bistrici, kjer je našlo
organizirano obliko izobraževanja
prek 230 najmlajših občanov in
prenovljena osnovna šola na
Prihovi, vse to zgovorno priča, da
je razvoj otroškega varstva in tudi
šolstva v občini Slovenska Bistrica
na trdnih tleh, saj podporo vseh
občanov, ki so se pred nedavnim
izrekli že za tretje podaljšanje
samoprispevka, namenjenega
izgradnji prav teh objektov.
Doseženi rezultati in tudi
načrtovane akcije zgovorno
pričajo, da občani občine Sloven-
ska Bistrica odgovorno in uspešno
nadaljujejo gradnjo na postavlje-
nih temeljih našega samoupravne-
ga sistema, borcev NOB in vseh
kongresnih stališč in ciljev.
Besedilo in posnetki:
Viktor Horvat
Bbtriški kolektiv Steklo beleži zadnja leta hiter gospodarski razvoj in
uspešno povečuje izvoz, l^etos načrtujejo povečati izvoz kar za blizu 70
odstotkov.
LIG Sp. Polskava dosega pomembne uspehe v proizvodnji stavbnega
pohištva predvsem oken in vrat.
KS Makole in njeno središče z vse hitrejšimi koraki stopa iz nerazvitosti.
Ohranjanje tradkij NOB je pomembna usmeritev v vzgoji mladih.
Grad Štatenberg predstavlja središče turističnega življenja občine
Slovenska Bistrica. Ob njem pa se vse uspešneje uveljavljata tudi letovišče
Trije kralji na Pohorju in Boč.
1. SEJA CENTRA ZA OBVEŠČANJE IN PROPAGANDO PRI OK ZSMS PTUJ
Za vsestransko informiranje med mladimi
Resnici na ljubo je treba reči,^ da z
dosedanjim delom na področju obveščanja in
propagande med mladimi v okviru občinske
konference ZSMS v Ptuju nismo bih
zadovoljni, saj je vsebovalo nekatere
pomanjkljivosti. Nova sestava centra za
obveščanje in propagando, ki deluje v okviru
predsedstva občin^e konference ZSMS v Ptuju
pa daje vse realne možnosti, za sprotno, jasiio
in kritično informacijo o delu in živ^enju
mladih na posameznih področjih.
Na prvi seji centra za obveščanje in
propagando (COP), ki je bila v četrtek 4.
januarja so mladi sprejeli konkreten program
dela za letošnje leto. Dogovorili so se o oblika]-,
in metodah delovanja in se zavzeli za redno
sodelovanje z Za 'odom Radio - Tednik Ptuj
ter revgo Mladina- Mladi - člani COP w
zavedajo, da morajo biti organizirani in
delovati tako, da bo vzpostav^en celovit sistem
obveščanja znotr^ občinske konference
mladih, v okviru občine pa tudi o ostali
mladinski dejavnosti. Tako je v vsaki področni
konferenci mladih in pri posameznih komisijali
pri predsestvu OK ZSMS zadolžen vsaj en
posameznik za obveščanje in propagando. Iz
konference mladih iz kr^evnih skupnosti bo
redno poročala Slavica Picerko, iz konference
mladih v izobraževanju bo poročala Karmen
Čoki, prav tako b(^o posamezniki redno
poročali iz konference mladih delavcev in
Konferenct mladih v kmetgstvu, pa i/ kluba
mladih ter posameznih komisij pri OK ZSMS in
družbenih orgaiiizacg in društev. Seveda je
naliH?a vsakega posameznika, da si sam ustvari
mrežo dopisnikov iz svoje baze. ter da redno
kontaktira s sredstvi javnega obveščanja, v prvi
vrsti z lokalnimi
Iz široko zastavljenega programa dela CO je
razvidno, da bodo mladi skrbeli tudi za
izobraževanje svojih članov preko seminarjev in
drugih oblik, kot je na primer obiiic v Zavodu
RAdio Tednik, kjer se bodo pogovarjali z
novinaiji o njihovem delu. Seznanili se bodo s
tem kako nastaja časopis, kaKo nastjga rad|ska
oddaja, kolikor bo mogoče, bodo pri
ustvarjanju tudi sami sodelovali. V letošnjem
letu bodo izvedli tudi akc^o n^bopi mladi
dopisnik, najbolj prizadevne dopisnike bodo
nagradili z izkaznico „mladi novinar".
Organizirali bodo ustne časopise, izd^ali svoje
biltime, ob priložnosti pa svoj časopis. Kot
že rečeno bodo redno poročali o dehi mladih v
Tednik in na radio. Seveda bodo v!»0stavili
tudi posameznik za izobraževanje na fakulteti
za novinarstvo'FSPN': v Ljubljani.
-OM
tednik
— 11.januar1979
NASE KMETIJSTVO - 7
Usmeritev predvsem v združevanje
Kmetiidca zadruga Ptuj, ki se je ob koncu
lanskega leta, po vo^i kmetov-kooperantov in
dpl^^v oblikovala iz prejšnjega obrata za
kSoeractio KK Ptuj. se bo v letošnjem letu
dKčno organiziraj. Svoje delo bo usrneijala
oredv^m v z(&,ževanje dela, sredstev m zem^e. Pn
tem bo nadaljevala z vlaganji v hidro m
.aeromelioracge na območju PesniSce doline, kjer
^črtuieio skupno s komasac?ami ali zaokroM-
vanjem raztresenih zem^išč pridobiti in urediti 591
hakmet5i:ihzempšč.	. ■	.	.
Nad^je bodo ustrezno organizirab kmetgsko
oosoeševalno službo, pospeševali proizvodnjo
Sadkorne pese po programu ormoške tovarne
sladkorne pese na povrsmi 220 ha, organizuali m
oosoeševali proizvodnjo zelenjave na Ptujskem po^u
m ^a]yevali z vlaganji v obnovo okrog 50 ha
^^^ifTpo^očju govedoreje bo KZ Ptuj pristopila k
soremembi tehnologge vzreje telet. Na območju
godnih Haloz, kjer ni organizu-anega odkupa m
kier ni naravnih pogojev za usmeritev v nobnove
trainih nasadov pa bodo pripravili in organizirali 100
st3išč za vzreio plemenskih telic, ki bodo služUe za
obnovo črede na kmet^ah z mlečno proizvodipo.
Prav tako bodo urejali in opremjah zbiralnice mleka.
V prašičereji načrtujejo zgraditi 200 stojišč za
plemenske svinje, vzrediti vs^ 1 tisoč mesnatih
prašičev in podobno. Obnav^ali bodo poslovalnice in
skladišča za reprodukciji material in prevzem
kmetflskih prideficov. Obnove načrtujejo v Dornavi,
Bukovcih in v Trnovski vasL V Ptuju pa bodo
popravUi poslovno z^adbo in na celotnem območju
razvgali kreditno službo.
KMETIJSKA ZADRUGA LOVRENC na
Dravskem polju pa bo v letošnjem letu usmerila svoje
delo predvsem v vlaganja v hidro in agromelioracgdci
sistem Polskave.
Iz dopolnitev družbenega
plana občine Ptuj
o politiki uresničevanja
v letu 1979
Revija mladih v kmetijstvu
SLOV. BISTRICA
Številnim prireditvam v okviru 8.
januarja, praznika občine Sloven-
ska Bistrica se pridružujejo tudi
mladi kmetovalci bistriške občine.
Konferenca mladih v kmetijstvu,
ki deluje v okviru OK ZSMS Slo-
venska Bistrica bo pod njenim po-
kroviteljstvom organizirala drugo
revijo mladih v kmetijstvu.
Tudi tokrat je organizator revije
aktiv mladih kmetovalcev iz Zg.
Polskave, kjer bodo organizirali
prireditev, v soboto 13. januarja, v
domu kulture.
Spoznanja in izkušnje iz lansko-
letne prireditve kažejo da velja med
mladimi kmetovalci v občini kot
tudi izven nje veliko zanimanje, saj
ta izpolnjuje njihovo zimsko zatišje
na področju kulturno-zabavnega
življenja. "Na reviji se bodo mladi
predstavili z recitali, pevskimi sku-
pinami in posamezniki, plesne sku-
pine in tudi humoristi. Točke za na-
stop bodo predvidoma vsebovale
dogodke iz domačega, kmečkega
življenja.
Najuspešnejše izvajalce bodo na-
gradili. Po prireditvi pa bo še dru-
žabno srečanje za vse udeležence.
Viktor Horvat
Živinoreja in kmetijstvo nasploh se razvijata v dejavnike, ki vse uspešneje
odločajo o gospodarskih rezultatih bistriške občine
Foto: V. Horvat
IzobraŽevanje v zimskem času
Med pomembne oblike
izobraževanja kmetovalcev sodijo
vsekakor predavanja in seminarji v
zimskem času. Te bomo izvajali
tudi v tej sezoni, pričeli pa jih bo-
mo v kratkem. Izobraževanje
kmečkih gospodarjev in gospodinj
bo potekalo sočasno s prekriva-
njem določenih tem iz kmetijstva.
Izobraževanje kmečkih žena bo
letos potekalo na več načinov in si-
cer s predavanji in ekskurzijami.
Tečaje kot obliko ižobraževanja
bomo letos opustili zaradi težav s
predavatelji, finančnimi sredstvi,
prostori in udeležbo. Predavanja
so se pričela 10. januarja in bodo
trajala do 10. marca. Organizira-
nih bo okrog 30 predavanj in sicer
v različnih vaseh v dopoldanskih
urah na željo kmetovalcev.
Kmečke žene bodo poslušale
predavanja iz kmetijskih tem
(higijensko pridobivanje mleka,
vzreja plemenskih svinj, vzreja in
nega pujskov, siliranje travne in
koruzne silaže pod folijo), gospo-
dinjskih tem (ureditev kmečkega
vrta in pridelovanje vrtnin,
zamrzovanje živil, ureditev
kmečkega doma in okolja), o
elektrifikaciji podeželja (električne
instalacije na kmetiji, električni
toplotni aparati, hišni vodovod,
elektrika suši kmetijske pridelke),
iz zdravstva (higiena v našem do-
mu, vzgoja in nega predšolskih ot-
rok, najpogostejše ženske bolezni).
Predavanja iz zdravstva bodo or-
"ganizirana v sodelovanju s svetom
za družbenoekonomski in politični
položaj žensk v okviru predavanj
Sola za starše.
Kmečke žene so se v preteklem
letu udeležile osmih strokovnih
ekskurzij. Udeležilo se jih je 548.
Program za letos predvideva dva-
najst strokovnih ogledov in sicer
med 15. m.arcem in 1. novembrom.
Na teh dosedanjih ogledih so kme-
čke žene spoznale mnogo zanimi-
vih stvari, ki so jih doma lahko
koristno uporabile. Udeležba je bi-
la dobra kljub temu, da so kmečke
žene stroške morale kriti same.
Za kmetovalce so pripravljene
teme iz živinoreje, poljedelstva,
vinogradništva, vrtnarstva in sad-
jarstva. Iz živinoreje bodo
poslušali predavanja o krmljenju
živali, spravilu krme, pridelovanje
krme, zdravstvenem varstvu živali,
beseda pa bo tudi o ureditvi hle-
vov. Pri predavanjih iz polje-
delstva bo poudarek na pridelova-
nju koruze, krompirja in slad-
korne pese.
Razen tega bo še več seminarjev
za kmete—kooperante oziroma
člane zadruge, ki redijo večje šte-
vilo plemenskih svinj, vzrejajo
teleta od 100 do 200 kilogramov in
za tiste, ki pitajo do 500 kilogra-
mov. Zraven tega bodo v pomla-
danskem času tudi demonstracije
spravila krme, da bi enostavne
metode siliranja še hitreje uvedli v
prakso. V ta okvir sodijo tudi
strokovni ogledi preusmerjenih
kmetij tako v bližnji kot širši
okolici in v tujini. V ospredje bodo
vedno bolj prihajali ogledi v naši
okolici, v naši občini, saj je veliko
bolje, da si novosti ogledamo pri
sosedu, se z njim pogovorimo in
nato lažje odločimo za uvedbo
novosti. To nam potrjuje tudi veli-
ko število obiskov kmetovalcev iz
drugih predelov naše domovine, ki
si pridejo ogledat naše dosežke.
1. kotar
Siliranje — foto: V. Tumpej
Prispevek za pospeševanje kmetijstva tudi v občini Ormož
Zbor združenega dela in zbor krjevnih
skupnosti skupščine občine Ormož sta na zadnji seji
v lasnsicem leni razprav^ala tudi o osnutku odloka o
pn^evku za po^eševanje kmetgstva v ormoški
"čeprav ugotav^ao, da je v ormoški občini
pretežni del kmetniih pridelkov in mesa
odkup^enih na podlagi koogeracgske pogodbe,
vendar to ni razlog, da predloženega odloTca ne bi
sprejelL Nekatere oiganizacge združenega dela, ki
odkupujejo od kmetov in drugih pridelovalcev, često
povzroc^o na trgu s kmetg jimi pridelki nered s
tem, da odkupujejo po vigih cenah. To pa lahko
zato, ker v pospeševanje kmet^stva ničesar ne
vl^jo, ko bo odlok sprejet pa bodo dolžni od
okupne cene pridelka ah živine, kijo bodo plačali
proajalcu, še pričevati 15 do 20 odstotkov v
občinski sklad za pospeševanje kmetgstva.	f
8 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
11. januar 1979 —
tednik
Posvet sekretarjev
00 ZKS v krajevnih
skupnostih
Tik pred koncem starega leta, ko smo z mislimi takorekoč že krepko
stali v novem, so se na posvetu sestali sekretarji osnovnih organizacij iz
krajevnih skupnosti, da bi izmenjali izkušnje v dosedanjem delu ter se
pogovorili o metodah dela.
Največ pozornosti so namenili uresničevanju delegatskega sistema, ki
v marsikateri krajevni skupnosti ne deluje kot bi moral. Gre namreč za
to, da med delegati in delegatsko bazo ni prave povezave, ni povratne in-
formacije ni trdnega sodelovanja vseh krajanov. Udeleženci posveta so
menili da je temu vzrok tudi neskladno delo med interesnimi skupnostmi,
ki bi morale svoja gradiva za seje pošiljati skupaj, da bi se lahko občani
in delovni ljudje seznanili z vsemi delovnimi programi hkrati, jih
primerjali in se potem res zavestno odločili za sprejem programov. Pa
vendar je pri njihovem odločanju prisotna tudi tista slaba stran — takšni
smo vsi, brez izjeme, — da se krepko zavzemamo za določene programe
le, če je to v našem osebnem interesu. Tukaj čakajo člane zveze komuni-
stov pomembne naloge. Delegatski odnosi morajo povezati vse družbe-
nopolitične organizacije v enotno akcijo, vanjo pa je potrebno pritegniti
vse krajane in delovne ljudi.
V krajevnih skupnostih je posebna značilnost partijskih organizacij v
tem, da so vanje organizirani predvsem upokojenci, ki pa svoje naloge z
zavzetostjo opravljajo, vendar obravnavajo problematiko zgolj splošno,
premalo konkretno. Zato morajo k delu pritegniti tudi ostale komuniste,
predvsem pa mladino, ki je marsikje premalo aktivna.
Dobro delo otežuje tudi slab informativno kumunikacijski
sistem med člani zveze komunistov. Potrebna je hitrejša, celovitejša
informacija med člani zveze komunistov v krajevni osnovni organizaciji
in tistimi, ki so organizirani v združenem delu, žive pa na območju
določene krajevne skupnosti.
Pogosto se dogaja, da je največje breme na ramenih sekretarja
osnovne organizacije, drugje spet prevzamejo vso delo v krajevni
skupnosti komunisti, — to ni prav. Aktivno morajo delati vsi krajani in si
prizadevati za dobre, tople, človeške odnose v stanovanjskih hišah,
soseskah, vaseh, da bi lahko resnično učinkovito reševali vsa življenjska
vprašanja. Zato morajo komunisti dobro proučiti nove metode dela in
povzeti tisto, ki njihovemu življenjskemu okolju najbolje ustreza.
N. D.
PBAZNIK KSKOG
Podelili 6 značk O F
25 mineva odkar je bil Jože Kerenčič, revolucionar iz narodno-
osvobodilnega boja, proglašen za narodnega heroja. Od takrat občani
krajevne skupnosti Kog tudi praznujejo krajevni praznik ter se tako
spomnijo na sina revolucije in na uspehe, ji jih dosežejo v enem letu.
Krajevni praznik so občani krajevne skupnosti slavili 27. decembra in ob
tej priložnosti najzaslužnejšim krajanom izročili bronaste značke OF.
Prejeli so jih: Viktor Gašparič, Ivica Lah, Jože Klajnčar, Franc Listenval-
ner, Viktor Munda in Jože Zadravec.
Na svečani seji sveta skupščine KS Kog in vseh krajevnih družbe-
nopolitičnih organizacij in društev sta zbranim občanom govorila
predsednik krajevne organizacije ZZB Kog, Martin Curin in predsednik
ormoške Občinske skupščine, Mirko Novak, ki je občanom čestital ob
prazniku in jim v prihodnjem obdobju želel še več delovnih uspehov.
Po svečani seji in izročitvi značk in priznanj OF so v kulturnem delu
sodelovali učenci OS na Kogu, moški pevski zbor iz Ormoža in člani
kogovškega prosvetnega društva.
In uspehi v preteklem letu? V krajevni skupnosti so občani dobili
novo asfaltno cesto od Središča proti Lačavesi, dva transformatorja in
celodnevno šolo, ki je edina v občini Ormož ter krajevni informativni
bilten NOVICE.
zk
V	krajevnih skupnostih
volitve še potekajo
Skoraj v vseh krajevnih skupnostih ormoške občine so priprave na
volitve že pri kraju. V KS Tomaž so volitve že opravili in imenovali člane
krajevne konference socialistične zveze ter delegate skupščine KS.
Občani so volitve pri Tomažu opravili že 19. in 20. decembra. V ostalih
sedmih krajevnih skupnostih so po teritorijalnem principu iz vaških odbo-
rov SZDL in vaških ter uličnih svetov KS delegati že imenovani, v teh dneh
bodo evidentiranje opravile tudi vse družbenopolitične organizacije, dru-
štva in temeljne organizacije združenega dela.
Marica Brazda, sekretarka občinske konference SZDL Ormož, je de-
jala, da bodo do konca tega meseca občani na volitvah izvolili vse delegate
in organe v krajevni samoupravi in socialistični zvezi. Ko je tekla javna
razprava o statutih krajevnih skupnosti — delegati skupščine KS so statut v
vseh krajevnih skupnostih že sprejeli in potrdili — je občane zanimalo
kako nadaljevati z uveljavljanjem delegatskih odnosov na vasi, beseda je
bila tudi o grbih, pobratenju, o številu delegatov, odborov in komisij v kra-
jevni samoupravi. Skratka občane je zanimalo kako v statutu opredeliti
vlogo samoupravljanja in boljših odnosov med vasjo, mestom in temeljni-
mi organizacijami združenega dela. Zanimivo je, da vsi statuti KS vsebu-
jejo tudi poglavja o varstvu okolja.
zk
Za večjo usposobljenost
civilne zaščite
Na pobudo občinskega štaba za civilno zaščito Slovenska Bistrica so v
občini, v okviru letnega programa izobraževanja in usposabljanja članov in
vodstev enot CZ, v drugi polovici lanskega decembra izvedli tridnevni
seminar za poveljnike in načelnike štabov CZ. Seminar so vodili domači
predavatelji. Udeležence so seznanjali predvsem s konkretnimi oblikami
delovanja CZ v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
Ze v začetku letošnjega leta načrtujejo pri občinskem štabu CZ Slo-
venska Bistrica podobne seminarje za poveljnike in načelnike štabov CZ iz
delovnih organizacij. Podobne seminarje pa bodo organizirali tudi za vse
člane štabov CZ v KS, kot tudi za pripadnike RBK enot in veterinarskih-
laičnih ekip.
V	občini načrtujejo, da bodo podobne seminarje organizirali tudi za
ostale člane štabov in enot CZ v TOZD in KS.
Viktor Horvat
V MAKOLAH DELO ZA ŽENSKF
2e leta 1974 je kranjska ISKRA
začela na gradu Štatenberg s proiz-
vodnjo relejev. Po nekaj letih so se
gospodarski in družbenopolitični
dejavniki občine Slovenska Bistri-
ca, KS Makole in ISKRE odločili,
da začnejo na tem manjrazvitem
območju graditi nove proizvodne
prostore. Prejšnjo nedeljo so to-
varno tudi uradno odprli. V tovar-
ni, kjer proizvajajo električne rele-
je in motorčke za programska sti-
kala pralnih strojev, dela 110
žensk. Delo poteka v dveh izme-
nah, starost delavk pa v poprečju
znaša samo 20 let. In kaj menijo o
novi pridobitvi delavci tovarne?
Marija Lorber iz Dežnega: ,,Nič
drugega si ob prazniku občine ni-
sem želela kot tovarno. Proizvodni
prostori so za Makole velika pri-
dobitev. To pomeni, da smo se
,,rešili" manjrazvitosti in bomo v
prihodnje še smeleje korakali v
prihodnost. Z delom, ki ga opra-
vljam, sem zelo zadovoljna, je or-
ganizirano in zaio dobro teče, tudi
z osebnim dohodkom je tako."
Silva Dacinger iz Makol: ,,To-
varna mi nudi zaposlitev in je za-
me to skoraj vse. Naša krajevna
skupnost bo odslej naprej spreme-
njena. Korak razvoja bo trdnejši
in odločnejši. Sedaj, ko sem zapo-
slena v domačem kraju mi veliko
časa ostane za druga opravila. Mi-
slim, da si vsak manj razviti kraj v
Sloveniji želi tovarn in drugih o-
bratov, kajti ljudje dobijo delo,
osebni dohodek, s tem pa razvijajo
svojo krajevno skupnost."
Martina Gorjup iz Makol: ,,Se
pred enim letom sem delala na
gradu, danes sem v novi tovarni,
ki za krajevno skupnost pomeni
pravo bogastvo. Ne samo zato, ker
ženskam nudi zaposlitev, ampak
zato ker pomeni hitrejši razvoj
krajevne skupnosti in vir njenega
financiranja. Z delom sem zelo za-
dovoljna, tudi z osebnim dohod-
aom in sodelovanjem med tozd in
sozd."
Vladimira Kaukler iz Mostečne-
ga: ,,Pred leti sem delala na gradu,
kjer sem spajkala tuljave, danes
delam v novi svetli tovarni in sem
srečna tako kot moje sodelavke, ki
smo se tu zaposlile. Lahko si misli-
te, kaj pomeni, , če se v domačem
kraju lahko zaposli kar 110 žensk,
v prihodnjih dveh letih pa še več.
Tovarna bo širila proizvodnjo in
takrat bo potrebovala še več
delavk. Za krajevno skupnost
pomeni tovarna seveda vse."
Ivan Skledar s Statenberga:
,,Kot kontrolor proizvodnje opa-
žam, da delo v novi tovarni, ki je
velika pridobitev za kr^evno
skupnost, zelo dobro teče. Ženske
so dobre delavke in proizvodnja
poteka nemoteno in brez zastojev.
Za našo krajevno skupnost pomeni
tovarna razvoj, boljši jutri, napre-
dek, našim ženam pa zaslužek,
izobraževanje in vključevanje v
samoupravljanje. Pričakujem, da
bomo opravičili obstoj nove tovar-
ne, mislim, da smo ga že."
besedilo in posnetki: zk
Naši sogovorniki z leve: Marija Lorber, Martina Goijup, Silva Dacinger, Vladimira Kaukler in Ivan Skledar
KRAJEVNA SKUPNOST ,.BORIS ZIHERrPTUJ
Začetek druge faze gradnje
v razpravi je predlog samoupravnega
sporazuma o družbeno usmeijeni gradnji
stanovanjske sosedce Rabelčja vas-vzhod v
Ptuju. Gre za gradnjo druge faze, ki obsega v
letošnjem letu zgraditev 155 novih stanovanj,
na površini 8,195 kv. m, trgovskega lokala in
poslovnih prostorov. V letu 1980 pa zgraditev
nadahijih 225 stanovanj na površini 11.656kv.
m in otroScega vrtca. Povezano s tem pa bo
potrebno urediti ceste in ulice, okoge in
sprem^^oče komunalne objekte.
Samoupravni sporazum je predložila
samoupravna stanovanj^a dcupnost, poleg nje
pa je še 20 drugih podpisnikov. Med temi so
občindci izvršni svet, občinski svet ZSS, vrsta
samoupravnih interesnih skupnosti s področja
komunalnih in družbenih dgavnosti, pro-
jektivni biro, podjetje za PTT promet, Elektro
Maribor, KB Maribor - poslovna enota Ptuj,
TOZD Gradnje Ptuj, trgovsko podjetje MIP -
Mercator-Izbira-Panonia Ptuj, komunalno
podjetje in drugi.
Med podpisniki je tudi KS „Boris Ziherl
Ptuj, ki bo z z^aditvgo te stanovanjdce sosedce
pridobila prvi trgovski lokal na svojem
območju in okrog 1500 novih prebivalcev.
Obveznosti kr^evne skupnosti bodo predvsem
v tem, da ^rem^a uresničevanje q)orazuma,
obvešča krajane in odboru podpisnic ov
sporoča njihove interese, zagotav^a izdelavo
plana s potrebno investicgsko-tehnično
dokumentacgo, zagotovi finančna sredstva in
organizira zgraditev objektov, ki so potrebni za
delovanje krgevne skupnosti v sosedi, sodehije
pri izdelavi programa namembnosti in obsega
ol^ektov go^odardce dgavnosti ter sodehije
pri ustanav^anju hišnih svetov in zborov
stanovalcev v so se del
FF
Gradbišče prve faze Rabelčja vas-vzhod marca 1977, gradnja
druge faze bo pretežno na zemljišču, ki je na posnetku
pdcrivajo še njive in travnflci	Foto: R
Posnetek z iste točke danes, dimnic kurilnica (desno) in hiSice v
ozadju (levo) to dovolj zgovorno potijujejo
Foto: M. Ozmec
Prostorsko in
samoupravno oblikovanje
krajevne skupnosti
Podobno kot v drugih mestih po
Sloveniji, pred dobrim letom tudi
v Ptuju sedaj v KS Slovenska
Bistrica ustvarjalno razmišljajo,
kako prostorsko in samoupravno
oblikovati območje sedanje
krajevne skupnosti, ki šteje že sko-
raj 10.000 prebivalcev. Sedanja KS
Slovenska Bistrica povezuje poleg
samega mesta z okrog 5.560
prebivalci, še 17 okoliških naselij
in vasi. Po zadnjih statističnih
podatkih živi na tem območju
9.733 prebivalcev, od tega je 6.917
volilcev in 3.266 z.aposlenih.
Posebna komisija pri OK
SZDL je pripravila obširno študijo
s predlogom. V njej so najprej
navedena idejnopolitična, ustavna
in statutarna načela o krajevnih
skupnostih, nadalje stališča OK
SZDL Slovenska Bistrica o
samoupravni organiziranosti
krajevne skupnosti, opredeljena v
petih točkah in podrobnejša ocena
možnosti za obstoj sedanje krajev-
ne skupnosti, podkrepljena s
številčnimi podatki.
V predloženi študiji velja poseb-
na pozornost predlogu prostorske-
ga preoblikovanja KS Slov. Bistri-
ca. Predlog obsega tri variante —
različice. Po prvi različici bi seda-
njo KS razdelili na štiri dele,
verjetno krajevne samoupravne
enote, ker podrobnosti iz študije
niso razvidne. Druga različica
predvideva na območju sedanje KS
oblikovanje štirih novih krajevnih
skupnnosti, tretja pa celo šest
krajevnih skupnosti.
Komisija je v svojem predlogu
tudi menila, da bi med občani
povzročili ,,zmedo", če bi šli na
zbore občanov s predlogi za vse tri
različice. Zato je predlagala, da
naj družbenopolitične organizacije
in samoupravne strukture v sedanji
krajevni skupnosti vse tri različice
podrobneje preučijo in se odločijo
za najustreznejšo, ki bi jo potem
ponudili v razpravo in odločitev
občanom.
FF
Odgovornim za
vzdrževanje cest in ulic
Krajam na Vičavi se čudijo,
zakaj pristojne službe ne
obravnavajo vseh ulic enakoprav-
no. Gre namreč za ulice, ki vodijo
na cesto Olge Meglič, to je
Skrabarjeva, Pivkova, Tomšičeva
in še katera, ki se jih noče ,,usmili-
ti" snežni plug, zato si morajo
stanovalci sami utirati pot kadar
zapade sneg. Zlasti, če zapade
nekoliko več snega, je to precej
nerodno opravilo, ker pač naša
moda ni prilagojena tistim, ki
morajo delati gazi v sveže zapad-
lem snegu. Krajani se vprašujemo,
ali bi se dalo to urediti kako
drugače?
Eden v imenu mnogih
tednik
- 11. januar 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Krvodajalci na proslavi v dvorani TGA
Posnetek: K. /orec
V kulturnem proi^ramu je sodeloval tudi moški pevski zbor DPD Svoboda
•^'drifevo.	Posnetek: Kondrad Zoreč
KIDRIČEVO
»Krvodajalstvo družbena vrednota"
Pod gornjim geslom je potekala prireditev
ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva v
Sloveniji, ki ga je za vse aktivne krvodajalce iz
TGA in KS Kidričevo priredila sekcija za
krvodajalstvo v TGA ,,Boris Kidrič" v Kidriče-
vem. Skoraj polna dvorana krvodajalcev iz
TGA je bil dokaz, da v delovni organizaciji
posvečajo veliko pozornosti tej humani
dejavnosti.
Tudi v govoru ob tem pomembnem
praznovanju naših krvodajalcev je bilo
povdarjeno, da število aktivnih krvodajalcev v
DO TGA počasi toda vztrajno raste s poudar-
kom, da se v akcije najbolj vključujejo delavci
iz neposredne proizvodnje, to je iz TOZD, da
pa še vedno pogrešajo širšo vključitev tudi tistih
iz skupnih služb in ostalih.
Kako pomembne so besede KRI REŠUJE
ŽIVLJENJA, saj veje iz njih humanost in
človečnost. Zato moramo vztrajati pri naših
akcijah za pridobitev novih krvodajalcev pod
geslom ,,TUDI TVOJA KRI LAHKO RESI
MNOGA ŽIVLJENJA". In prav ob tej paroli se
bo morda marsikateri zamislil in odzval vabilu že
številnim aktivnim krvodajalcem v njihovem
humanem poslanstvu. Proslava je bila vsebinsko
bogata, saj so se vrstili na odru pevci in
recitatorji iz Majšperka in od drugod. Posebej
velja omeniti godbo na pihala sindikata TGA in
še druge, ki so v svojih točkah programa dvignili
na noge prisotne krvodajalce.
Se mnogo bi lahko pisali o tej prireditvi in o
vseh, ki so dobili tudi posebna priznanja za
svoje humano in dolgoletno delo na tem
področju, vendar bomo raje o nekaterih
posameznikih, ki so žrtvovali največ za
pridobivanje novih aktivnih krvodajalcev
poročali posebej v eni naslednjih številk
TEDNIKA!	France Meško
V ptujski občini le 643 naročnikov
Prešernove družbe
Razni statistični podatki govore o tem, da
Slovenci vse premalo kupujemo dobro knjigo,
ki pa je v veliki meri tudi predraga za
povprečnega bralca. Založniki za visoko ceno
navajajo več vzrokov, glavni pa je gotovo
majhna naklada. Vzporedno s tem pa
ugotavljamo, da imamo na knjižnem trgu dobre
knjige tudi po zelo nizki ceni, žal pa ne najdejo
poti med bralca. Take knjige že vrsto let ponuja
Prešernova družba. Mimica KORPAR je
predsednica aktiva Prešernove družbe pri OK
SZDL, članica glavnega odbora in poverjenik v
osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju.
Povprašali smo jo, kakšen pomen ima
Prešernova družba med slovenskimi bralci.
,,Prešernova družba je kulturna organizaci-
ja, ki jo je ustanovila SZDL Slovenije že leta
1953 s posebno nalogo, da skrbi za širjenje
dobrih knjig med Slovenci in da tako seže v
sleherno vas, delovni kolektiv ali ustanovo. Pri
tem pa se opira na pomoč sindikalnih in drugih
družbenopolitičnih organizacij ter posebej še
kulturnih skupnosti. Kot dopolnilo k letnim
zbirkam izdaja Prešernova družba še posebno
zbirko romanov pod naslovom Ljudska knjiga
in revijo Obzornik. V svojem 25-letnem obstoju
je poslala med slovenske bralce prek devet
milijonov in pol knjig in revij."
Tudi v ptujski občini ugotavljamo, da smo
še premalo storili pri širjenju knjig Prešernove
družbe in da po zadnjih podatkih število
naročnikov celo pada. Kakšno je dejansko
stanje?
,, Naj prej bi želela povedati, da stane vezana
knjiga iz te zbirke okrog 23 dinarjev, letošnje
pa so izšle pred praznikom republike. Naročnik
jih je dobil za borih 170 dinarjev, v broširani
izdaji pa je moral za vseh šest knjig odšteti le
100 dinarjev. K tej ceni menim, da kakšnega
komentarja res ni potrebno.
Zaupništvo Prešernove družbe v ptujski
občini je v glavnem prepuščeno prosvetnim
delavcem in le v redkih delovnih kolektivih
nekaterim prizadevnim posameznikom.
Prešernova družba ima v letošnjem letu le 643
naročnikov kar pomeni v primerjavi z lanskim
letom za 202 naročnika manj. Dobro bi bila, da
bi sindikalne organizacije, SZDL, v krajevnih
skupnostih in drugod vključili v svoj delovni
program tudi vprašanje — zakaj število
naročnikov pada, ko pa vendarle vemo, da so
to kvalitetne knjige in poceni."
Vi ste predsednik aktiva za Prešernovo
družbo pri OK SZDL. Kaj ste skušali v tem
aktivu organiziranega storiti, da bi to knjigo v
večjem številu razširili med bralce?
,,Aktiv se je sestal dvakrat, pogovarjali smo
se o tem kaj moramo storiti in dali smernice
SZDL in sindikatom, vendar je žal uspeh
manjši kot smo pričakovali. Iz podatkov
vidimo, da pada število zaupnikov in tako tudi
število naročnikov."
Omenili ste ceno knjig za letošnje leto, ki jih
naročniki lahko še dobijo. Se bo morda v
prihodnje kaj spremenilo?
,,V letu 1979 bo celotna zbirka Prešernove
družbe veljala 210 dinarjev, v broširani vezavi
pa 150 dinarjev. Kljub majhnemu porastu je to
še vedno najnižja cena, ki je sploh možna, da
lahko knjigo našemu delovnemu človeku in
občanu ponudimo.
Za tiste, ki bi želeli imeti knjige iz letošnje
zbirke pa bi rada povedala, da so zaupniki PD
skoraj na vseh osnovnih šolah, ki bodo zelo
radi ustregli vaši želji in vas seznanili s knjigami
iz letošnjega in lanskega programa ter s
posameznimi knjigami, ki so ostale še iz prej-
šnjih let, let. Zbirko pa lahko naročite tudi v
Mladinski knjigi, v Študijski knjižnici ali pa
neposredno pri Prešernovi družbi v Ljubljani.
Letos so izšle knjige: Ljudje ob meji, Carni
nasmeh, Vzhodni veter, Alergija in alergične
bolezni. Podnebje upora in seveda Prešernov
koledar.
Med najaktivnejšimi pri zbiranju naročni-
kov smo v osnovni šoli Franc Osojnik kjer pa
imamo letos 35 naročnikov manj kot leto
poprej in sicer 154. Pohvaliti bi morda morala
poverjeništvo v Juršincih kjer so število
naročnikov povečali, prav tako v osnovni šoli v
Markovcih in vse ostale, ki si močno prizadeva-
jo za dvig števila naročnikov na Prešernovo
družbo. Menim pa, da bi bilo potrebno
ugotoviti vzrok zakaj je tako padlo število
naročnikov v gimnaziji po odhodu profesorja
Suligoja, kjer se je zmanjšalo kar za 79
naročnikov.
Program Prešernove družbe je sestavljen
tako, da ga lahko uporabljajo tudi slavisti pri
svojem delu in učenci za obvezno branje. Lahko
spoznavamo naše pesnike in pisatelje in še bi
lahko naštevali prednosti, ki jih ta zbirka ima."
mš
Najmlajši zopet
v svoji knjižnici
Po več kot treh mesecih zatišja, toliko je trajala obnova in razširitev
pionirske knjižnice, ki deluje v okviru Matične knjižnice v Slovenski Bi-
strici, so najmlajši bralci, cicibani in pionirji, nekaj dni pred pričetkom
novega leta, zopet prestopili prag svojega priljubljenega kotička. Ne
samo, da je njen izgled lepši. Bogatejša je postala za novi prostor, s tem
pa tudi za bogatejše oblike izobraževalnih dejavnosti, ki jih razvija pio-
nirska knjižnica že od svoje ustanovitve, v okviru prostorskih pa tudi ka-
drovskih možnosti.
Ce so uspeli z obnovljeno knjižnico do neke mere rešiti prostorski
problem, jim ostaja vprašanje zagotovitve dovoljnega števila kadrov še
naprej nerešen. Veliko število obiskovalcev narekuje tudi potrebe po
dodatnem kadru s katerim bi omogočili uresnišiti vsem željam mladih po
raznih oblikah aktivnosti, ki jih že sedaj razvijajo in tudi novih.
Knjižničarka Malka Veler je povedala, da je prve dni izposojala tudi
po 150 knjig dnevno, veliko zanimanje za branje med najmlajšimi pa
velja tudi v teh dneh. Med mladimi ie veliko takih bralcev, ki obiskujejo
knjižnico skoraj vsak dan. Svojo željo po dobri otroški knjigi pa uresni-
čujejo kar v prostorih same knjižnice kjer je tudi čitalnica. V njej so
najmlajši bralci deležni posebne pozornosti knjižničarke, ki jim v okviru
možnosti svetuje pri izbiri knjig in druge literature.
V prenovljeni knjižnici sedaj že načrtujejo številne prireditve, sreča-
nja in druge akcije s katerimi bodo dopolnjevali znanja najmlajših. Med
že kar tradicionalnimi bodo tako tudi v prihodnje organizirali občasne
razstave knjižnih in likovnih del za najmlajše, srečanja z mladinskimi
pisatelji, knjižne uganke in ure pravljic za katere velja med najmlajšimi še
posebno veliko zanimanje. Uvedli bodo tudi letošnjo novost, to sta stalni
razstavi pod naslovom ,,Priporočamo knjige" in ,,moje najljubše knji-
ge". Druga pomembnost pa je uvedba letne članarine v višini 20 dinarjev,
ki omogoča članu izposojanje knjig brez dodatnih izdatkov, skozi vse
leto.
Posnetek in besedilo:
Viktor Horvat
Odlično znanje iz prve pomoči
Na osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju že leta nazaj beležimo izre-
dno aktivnost v delu z mladimi člani Rdečega križa, kar se manifestira tu-
di na vsakoletnem občinskem tekmovanju na katerem so tekmovalci te
šole že vseskozi zmagovalci, dve leti zapored pa tudi gostitelji ekip iz vse
občine.
Pred nedavnim so se lotili akcije, ki je prva v Sloveniji in omogočili
29. učencem, da so opravili izpit iz prve pomoči in si tako pridobili
ustrezno potrdilo, s katerim bodo lahko pozneje opravljali tudi šoferski
izpit. K temu jih je vodilo sistematsko delo skozi vsa dosedanja leta in
izpolnjevanje programa dela osnovne organizacije mladih članov Rdečega
križa. Dogovorili so se, da bodo svoje znanje še poglobili in se vneto lotili
popoldanskega dela v obliki teoretičnega in praktičnega spoznavanja ve-
ščin prve pomoči, ki jih kandidat za bodočega šoferja mora poznati.
Pred komisijo v kateri so bili predstavniki OO RK in zciravnik, je 21.
decembra vseh 29 kandidatov pokazalo odlično znanje in izpit tudi opra-
vilo.
Učenci so s sprejemom izkaznic sprejeli tudi nekatere dolžnosti. Za-
radi svoje mladosti se med krvodajalce še ne morejo vključiti, aktivno pa
bodo delali pri pridobivanju novih iz vrst svojih staršev, sosedov in dru-
gih ter svoje znanje, ki so si ga s tem tečajem pridobili, razširjali med
sošolci in v svojih krajevnih skupnostih.
mš
Srečanja z mladinskimi pisatelji so bila vedno dobro obiskana.
VIDA ROJIC
]UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(79. nadaljevanje)
Tov. Ivan Ribič iz Cezanjevec, je poslal Tedniku izjavo o dogodkih v
domači vasi med okupacijo, ko so se domoljubi odzvali klicu Osvobodilne
fronte. Iz izjave povzemam najpomembnejše dogodke.
V	Cezanjevcih je že leta 1941 netil upor Franček Babič, brat mučenega
Jakoba Babiča in ustreljenega v Ljutomeru jeseni 1941. S Frančekom so
bili domači uporniki povezani še dalje. Spomladi leta 1944 pa je sovražnik
odkril v naši soseščini, v Desnjaku pri Petkovih — bunker, zatočišče ubež-
nikov iz nemške vojske in aktivistov. Tudi pri mlinarju Ribiču v Cezanjev-
cih je bilo zatočišče, v katerem so večkrat prebivali terenci OF. Med njimi
tudi Slavko Ivanjšič-Boris iz Rodomerja.
V	bunkerju pri Francu Jeseniku na Stari cesti se je zadrževalo pet fan-
tov, ki bi radi na Pohorje, ko je bila zveza prekinjena. Zato je odšla doma-
ča kurirka Anica Slavinec v Maribor, da bi uredila njihovo pot v partizane.
Medtem pa so Nemci bunker odkrili. Bilo je 5. aprila 1944. V bunkerju so
se tedaj skrivali: Janko Slavinec, ml., Tonček Hanžel, Stanko Crvič, Jože
Vogrinec in Avgust Heric, Orožje pa je imel le Slavinec. Ko je spoznal, da
so obkoljeni, je pričel na Nemce streljati in pri tem padel. Drugi so se pre-
dali. Sledile so aretacije Slavinčevih, Jesenikovih in še nekaterih sodelavcev
OF v tem predelu.
Mlinar Ribič je poslal v tem času sina JANKA v Žerovinci na železni-
ško postajo, da bi obvestil Anico Slavinčevo, ko bi se pripeljala iz Maribo-
ra, naj ne hodi domov. Toda Janka so na poti Nemci prijeli in ga zaprli na
občini v Cezanjevcih. Bil je star 15 let in kljub temu neustrašen. Hotel jim
je pobegniti, zato je iztrgal stražarju Jožetu Milavcu iz Ljutomera pištolo
in ga smrtno ranil, drugega stražarja pa je strel le oplazil. Janko je nato
skočil skozi okno in bežal proti Bogričevcem, kjer je bila naša postojanka
pri Francu Filipiču. Toda tu ni bilo nikogar, ker je Jankov oče odvedel od
tam šest partizanov. Doma je bila le gospodinja. Janko jo je prosil, naj mu
zašije hlače, ki so se strgale na begu skozi gozdno goščavo.
Medtem so iskali Nemci Janka po Cezanjevcih od hiše do hjiše. Nek
domačin pa jih je napotil v Vogričevce. Ponudil se jim je celo za vodiča. Z
avtom so hitro dospeli na cilj. Ko je orožnik stopil v hišo, kjer seje Janko
mudil, ga je do smrti zadel strel iz Jankove pištole. Mrtvemu orožniku je
odvzel še orožje.
hitreli so orožnike okoli hiše opozorili, da se Janko ni vdal. Pričel se je
boj, v katerem je Janko kljuboval sam v obkoljeni hiši od desete ure zvečer
do druge ponoči. Gospodinja se je pred streli umaknila v konjski hlev.
Janko se je umaknil v klet in za obzidanim kotičkom meril na Nemce, ki so
streljali skozi okno. V klet so vrgli celo enajst ročnih bomb. Ko seje hotel
prebiti, ga je pokosila sovražnikova strojnica. Obležal je mrtev.
Že med bojem v Vogričevcih
so Nemci odhiteli v Cezanjevce, da
bi aretirali mlinarja Ivana Ribiča.
Tisto jutro pa sta prišla k Ribiču
zmučena partizana-terenca Franc
Belšak-MAKS in Danijel Hojs-
LJUBO, da bi se odpočila, čeprav
so naokoli hajkali orožniki in ver-
mani.
Ko je Ivan Ribič delal zvečer v
svoji pisarni, je vstopil iznenada v
hišo gestapovec Maks Reibenschuh
iz Ljutomera. Vprašal je, kje je
ZDENKO. To je bilo partizansko
ime Frančeka Babiča. Ribič mu je
odgovoril, da ne pozna človeka s
takim imenom. Tedaj ga je gesta-
povec opozoril, da je to brat Ribi-
čeve žene, zato ga mora poznati.
Ribič je seveda dejal, da nima žena
brata s takim imenom. ,,Njen brat
je bil Jakec, ki ste ga ubili, njenega
brata Antona ste pregnali, Franček
pa je pri železnici in je nazadnje pi-
sal iz Zagreba," je odgovoril Ribič.
Medtem je prišla žena, ki jo je
gestapovec takoj aretiral. V hišo je
vstopil še Roman Nemetz, ljutomerski ,,landrat". Ta jo je zgrabil za roko
in odgnal k avtu pred hišo. Avto je bil last ljutomerskega župana Herndla.
SPOPAD PRI RIRICFVIH V CERANJEVCIH
Gestapovec Reibenschuh je ukazal Ribiču, naj mu pokaže senik. Tam
sta počivala Maks in Ljubo in je bilo skladišče bučnic, sončnic in repice.
Ko sta se Ribič in gestapovec vzpenjala po lestvi, sta zaslišala premika-
nje v skladišču in je gestapovec na vrhu lestve opazil ob pogledu v prostor,
postave med vrečami in kupi semena. Ostro je vprašal: ,,Wer ist hir?" Od-
govoril mu je Ribič, da so to delavci. Gestapovec je zateval, naj stopijo
predenj. ,,Tedaj sem se od njega umaknil in že je počila puška, ki je gesta-
povca smrtno zadela," je napisal Ivan Ribič. Gestapovec je izpustil iz rok
brzostrelko. Ribič jo je takoj pobral, gestapovec pa je padel iz lestve na tla.
Maks je nato skozi lino na strehi skladišča ustrelil pred hišo stoječega
komandirja ptujske žandarmerije Franza Estera. Obležal je pred hišo mr-
tev. Tretji gestapovski spremljevalec, šturmfirer Alojz Jazbec pa je skočil
med podboj pri vratih, da bi se obvaroval strelov od zgoraj.
Ker Maks ni opazil Jazbeca, je skočil na tla, da bi se z begom rešil.
Toda zadel ga je Jazbečev strel. Obležal je mrtev pri hišnih vratih. Tedaj je
Jazbec planil na plan, a zadel ga je strel iz Ljubove puške. Strel je opl^il
vžigalnik Jazbečeve ročne bombe za pasom, da se je razstrelila in vrgla do
smrti zadetega Jazbeca do hišnega ogla.
Janko Ribič (15) se je junaško boril
v obkoljeni hiši v Vogričevcih
Dom Janka Ribiča v Cezanjevcih, prizorišče boja 6. aprila 1944 (posnetek
februarja 1978, foto R)	Nadaljevanje prihodnjič
10-IZ NASIH KRAJEV
11. januar 1979 -
Že četrtič enotno
obdarovanje otrok
Praznovanje dedka Mraza je v občini Ormož tudi v minulem letu zelo
uspelo. Praznično vzdušje je v Ormožu teklo kar ves teden, vrhunec pa je
doseglo ob prihodu dedka Mraza, ki je tudi v letu 1978 enotno obdaroval
okoli 2000 predšolskih m šolskih otrok, z darili pa je segel celo na hrvaško
stran.
Celotno novoletno praznovanje je uspešno vodila občinska organiza-
cija zveze prijateljev mladine, ki je poleg kulturne skupnosti in DPD Svo-
boda organizirala vse kulturne prireditve, obdarovanje in prihod dedka
Mraza.
Nada Kovačič, predsednica občinske organizacije zveze prijateljev
mladine je dejala, ,,da je enotno obdarovanje otrok zelo primerno in v
Ormožu teče že četrto leto. Prek občinskega sindikalnega sveta smo sezna-
nili delavce v združenem delu, ki so se odločili, da za obdarovanje otrok
prispevajo 30 dinarjev. Tako se je zbralo okoli 100 tisoč dinarjev in z
denarjem kupili slaščice in slikanice. Ob praznovanju dedka Mraza v
občini Ormož noben otrok ni ostal praznih rok. Poleg obdaritve smo v
Ormožu pripravili tudi brezplačno lutkovno, gledališko in filmsko predsta-
vo. Lanska negotovost in skrb nas je privedla do tega, da že v mesecu fe-
bruarju izvedemo akcijo za podpis samoupravnega sporazuma o enotni
obdaritvi naših otrok."
Obdaritve so bile tudi v vseh krajevnih skupnostih in sicer v otroških
vrtcih.
zk
Na gradu spet voda
iz pip
Grad Bori je lansko leto ,,preživljal hude ure". Zaradi porušenega
mostu čez Dravo je to znano letovišče in gostišče bilo tako rekoč odreza-
no od turistične ponudbe. Poleg tega je grajsko gostišče skoraj 6 mesecev
bilo brez lastne vodovodne oskrbe in so jo zato gasilci pogosto vozili s ci-
sternami iz Ptuja. Pred dnevi, ali natančneje 29. decembra, je iz grajskih
pip spet pritekla voda, kajti delavcem komunalnega podjetja Ptuj, tozd
Vodovod, je uspelo gostišče priključiti na vodovodno omrežje, ki se po-
časi pomika proti Halozam.
Kljub temu, da je voda spet v ceveh in vino v kleti, so se v
,,Haloškem biseru" odločili, da v sedanji tako imenovani mrtvi sezoni
gostišče na gradu Bori zaprejo do 1. aprila.
zk
Bori pred 20 leti, gostišče bo zaprto do aprila, ko bo spet pognala nova
rast.
Smučarski skoki
iz »lastnega žepa"
Pred nepolnimi šestimi meseci so najbolj vneti privrženci športa in
rekreacije v Smartnem na Pohorju ustanovili lastno društvo TVD Parti-
zan Šmartno na Pohorju, ki danes že šteje čez 50 članov. Čeprav je
Šmartno povsem kmečko-turistična vasica, pa je v njej rasla želja po or-
ganizirani športno-rekreativni dejavnosti.
V okviru TVD Partizan sedaj že razvijajo mnoge športne dejavnosti,
med njimi velja še posebno zanimanje za atletiko, mali nogomet, namizni
tenis in streljanje z zračno puško. Svoj vpliv pa ima tudi bližnji judo klub
•IMPOL iz Slovenske Bistrice, zato se v tej vasici vse bolj navdušujejo za
judo.
Med panogami v katerih so mladi športniki iz Smartna že dosegali
pomembne uspehe tudi v občinskem merilu, je treba omeniti atletiko in
smučanje, kjer osvajajo tudi najvišja mesta. Lansko leto so se prvič
poskusili tudi v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici, ki so jo v
Smartnem pripravili skupno s člani TVD Partizan Fram.
Konec decembra 1978 pa so z lastnim delom in finančno pomočjo
TTKS občine Slovenska Bistrica zgradili 30 metrsko smučarsko skakalni-
co na kateri so 24. decembra izvedli tudi prvo večje tekmovanje v smučar-
skih skokih. Udeležilo se ga je blizu 30 skakalcev iz Velenja, Maribora,
Frama in domačini. Načrtujejo, da bodo izvedli ob ugodnih vremenskih
in snežnih pogojih, tekmovanje v smučarskih skokih na svoji 30-metrski
skakalnici v okviru praznika občine Slovenska Bistrica. Smučarska
tekmovanja pa nameravajo organizirati tudi v spustu in slalomu. Že
zgodaj spomladi pa bodo pričeli z atletskimi disciplinami, kjer imajo ne-
kaj uspešnih tekmovalcev. Ze sedaj delujejo sekcije namiznega tenisa in
smučanja.
Pri svojem delu se društvo TVD PARTIZAN Šmartno na Pohorju
srečuje s težavami med katerimi so na prvem mestu pomanjkanje potre-
bnih finančnih sredstev in potrebnega prostora za treninge, predvsem ob
slabem vremenu in v zimskih mesecih. Začasno se sestajajo v prostoru os-
novne šole, kjer pa so pogoji za vadbo vse prej kot ugodni.
Tudi financiranje društva in njegovih dejavnosti poteka predvsem iz
članarine in občasnih finančnih pomoči od TTKS Slovenska Bistrica.
Tako so tudi večino doslej opravljenih del za izgradnjo smučarske skakal-
nice na Šmartnem financirali iz svojih sredstev. Član kluba Ivan Mlakar
pa je v ta namen prispeval kar 1800 dinarjev.'Tudi ostale dejavnosti
financirajo mladi člani društva iz lastnih žepov.
Viktor Horvat
Jože Erhatičpreje! zvezno plaketo
Koncem lanskega leta so se na
svoji redni skupščini sestali delega-
ti ribiške družine Pluj, ocenili
svoje dosedanje delo in podelili vr-
sto priznanj in pohval najza-
služnejšim ribičem. Med njimi
moramo posebej omeniti Jožeta
LRHATIČA, ki je za svoje dolgo-
letno delo na področju ribištva do-
bil PLAKETO ZA ZASLUGE
SRSJ (Sportsko ribolovni savez
Jugoslavije), kar si je tudi resnično
zaslužil.
Odveč bi bilo opisovati celotno
aktivnost izredno delavnega Jože-
ta, ker ga vsi ribiči poznajo tudi
kot družbenopolitičnega delavca, o
čemer najbolj - zgovorno govorijo
vse njegove dosedanje akcije v
smeri te športne panoge. Rečemo
lahko le to, da je plaketa prišla re-
snično v prave roke. Poleg njega
sta dobila zvezna priznanja SRSJ
in siccr znak ZA ZASLUGE SRSJ
še Ivan Golob in Jože Ozmec prav
tako za vestno in dolgoletno akti-
vno delo na tem področju.
Ob tem ne gre izpustiti tudi
pomembnega dogodka na sla-
vnostni skupščini v Ljubljani, kot
je Stane DOLANC, ki je bil tudi
pokrovitelj skupščine, podelil
Zvezi ribiških družin Slovenije
odlikovanje RED ZASLUGE ZA
NAROD S SREBRNIM VEN-
CEM, s katerim jo je odlikoval
predsednik republike tovariš TI-
TO. To priznanje dokazuje, da je
ta naša športna panoga resnično
humana in koristna, saj se poleg
športne rekreacije še kako bori tu-
di za čisto in zdravo okolje, pred-
vsem pa za čistost naših voda.
Na slavnostni skupščini RD Ptuj
v Ptuju , ko so proslavili tri
pomembne jubileje (xi 90-letnice
organiziranega ribištva na Sloven-
skem, 25-letnico ribiške zveze
Slovenije ter 30-letnico izhajanja
glasila Ribič, so spregovorili o
svojem delu in podelili mnoga pri-
znanja. Na slavnostni seji skupšči-
ne v Ptuju so v poročilih omenili
vse pomembne dogodke od leta
1888 dalje do današnjega dne, ko
je tudi naše ribištvo leta 1975
dobilo zakon o sladkovodnem
ribištvu na Slovenskem, vendar še
danes velja veliko izhodišč in načel
iz zakona, ki je izšel leta 1953.
Tudi prisotna predstavnika lov-
ske zveze in družin sta potrdila, da
so njihovi cilji enaki in skupni —
očuvati naravo zdravo in čisto in
sc boriti le za prave športne pano-
ge ne pa dovoljevati uničevanje in
onesnaževanje naših voda in goz-
dov, saj oboje služi nam vsem.
Odveč bi bilo govoriti o uspehih
RD Ptuj, saj so njihovi rezuhati
znani kar potrjujejo tudi dejstvo,
da Zveza ribiških družin Ptuj,
združuje ribiče severovzhodne
Slovenije oziroma spodnje-drav-
skega toka in je vanjo včlanjenih
kar 1.700 članov, mladincev in
pionirjev, kar predstavlja 10 %
celotnega članstva na Slovenskem.
Dovolj je naštevanja uspehov
društva, zato še k našim prejemni-
kom priznanj in odlikovanj, ki so
jih preiele družine in tudi
posamezniki. Ribiška zveza Slove-
nije je ob 25-letnici njenega obsto-
ja podelila posebna priznanja RD
Ptuj, RD Ormož in RD Lešje-
Majšperk. Za nesebično in vse-
stransko pomoč pri čuvanju drstišč
pa je prejela red 111. stopnje z
zastavico Lovska družina Ptuj.
Red lil. stopnje za zasluge je
prejelo kar 25 ribičev in sicer: Jože
Sever, Franc Zidarič, Jože Keček,
Jože Rižnar, Ivan Horvat, Edvard
Trop, Franc Planjšek, Bogdan Pe-
tek, Franc Trbuc, Zvonko Petek,
Alojz Erlač, Benjamin Pavlič, Ivan
Mazera, Konrad Zoreč, Ivan
Repec, Maks Jabločnik, Ivan Ge-
rečnik, Friderik Modic, Janko
Traper, Anton Plajh Vinko Dreo,
Ivan Šarfer, Franc Senekovič, inž.
Milan Vogrinec in Franc Kukec.
Za zasluge II. stopnje so prejeli
odlikovanja naslednji: Marjan
IrgI, Stanko Ledjak, Jurij Flaj-
šman, Peter Zmazek.
Red zasluge L stopnje pa so
prejeli: Jože Ozmec, Konrad Zu-
nec, Ljubo Leskovar, Zlatko Goj-
čič, Alojz Mikša in Ivan Golob, ki
je obenem tudi dobitnik znaka za
zasluge SRSJ, kot smo že uvodo-
ma omenili.
Prav tako je na slavnostni skup-
ščini v Ljubljani 25. novembra
1978 prejela Zveza ribiških družin
Ptuj Red za zasluge II. stopnje z
zastavico.
S tem smo v kratkih obrisih
povedali o aktivnem društvu ribi-
čev v Ptuju in kot smo že omenili
njihovo delo najbolje potrjuje nji-
hova aktivnost, za kar so dobili
tudi zaslužena priznanja.
France MEŠKO
Ribič-pk)nir Tomaž PliberSek bere
pozdravno pismo pokrovitelju Sta-
netu Uolancu.
Posnetek: K. Zoreč
Udeleženci slavnostne seje skupščine RD Ptuj v domu Franca Kramber-
gerja.
Posnetek: K. Zoreč
Jože Erhatič (desno) prevzema iz rok predsednika RD Ptuj zasluženo
visoko priznanje — plaketo SRSJ
Posnetek: K. Zoreč
Izjemni
ukrepi
za TOZD
Petovia
Med točkami dnevnega reda seje
zborov skupščine občine Ptuj, ki-
se bodo sestali na ločenih sejah v
sredo, 24. januarja je tudi sklepa-
nje o izjemnih ukrepih v TOZD
Živilska industrija Petovia — KK
Ptuj. Kaj to pomeni?
TOZD Petovia je že leto 1976
zaključila z izgubo, zato je v letu
1977 predložila sanacijski
program. Izvajanje sanacije, to je
posodobitve proizvodnega procesa
m povečanje zmogljivosti za pre-
delavo vrtnin, ni bilo dovolj uspe-
šno, čeprav so delno zmanjšali
zgube.
Po vseh podatkih sodeč bo
Petovia tudi leto 1978 zakliučila z
izgubo, zato je izvršni svet skup-
ščine občine Ptuj podprl predl9g
samoupravnih organov in
družbenopolifičnih organizacij v
TOZD Petovia in v delovni orga-
nizaciji Kmetijski kombinat Ptuj
za uvedbo začasnih ukrepov
družbenega varstva, kar se po
domače reče ,,prisilna uprava".
O tem predlofiu ca bodo dokon-
čno odločili delegati zborov skup-
ščine občine Ptuj.
Fr
KAKO DOLGO SE
TAKO?
Sredi oktobra 1978 je Komunalno
podjetje Ptuj TOZD Vodovod in
kanalizacija, začelo po Levstikovi poti
(ulica med Trubarjevo in Krambergerje-
vo ulico) kopati jarek za polaganje
novih vodovodnih cevi. Prvi del do
polovice ulice so izkopali v nekaj dneh,
položili cevi in jih zasuli. Ker so kopali
globoko, ulica pa je ozka, so z zemljo
zametali ograje in jih nekaj tudi
poškodovali. Po nekaj dneh izvajalec ni
odstranil zemlje z ograj, zato smo si jo
stanovalci sami. Enako se je ponovilo
pri delu na drugi polovici ulice.
Po zasipanju jarka je precej zemlje
(ilovice) še ostalo na cesti. Hoja je bila
po takšni ulici neprijetna in nevarna,
posebno ponoči, ker ni razsvetljave,
vožnja pa nemogoča. Po večkratnih
zahtevah pri direktorju TOZD Vodovod
in kanalizacija, so to zemljo odstranili.
Na koncu ulice pa je ostala na sredini
nezavarovana jama, globoka okrog
1,5 m. Ob decembrskem deževju se je
vsa ilovica, ki je še ostala na cesti,
razmočila. Hoja po ulici je postala
prava muka, saj je bila večkrat ilovica
tako razmočena, da so se noge ugrezale
do gležnjev. Povedali moramo, da po
tej ulici hodi tudi mnogo otrok v osnov-
no šolo Franca Osojnika. Ne samo, da
so bili stalno blatni, tudi v
nezavarovano jamo na sredi ulice bi
lahk kateri od njih padel.
Odgovor na intervencije je bil, da je
izvajalec del, 28. decembra 1978,
pripeljal okrog 30 kub. m gramoza in
ga izsul na kup na začetku ulice ter jo
tako po vsej širini zaprl. Na drugi strani
pa jo zapira globoka jama.
Stanovalci se sprašujemo: Kdo bo
odgovarjal, če se kdo poškoduje pri
padcu v nezavarovano jamo na sredini
ulice? Kako bomo dobili kurjavo, če
nam bo pošla? Kako bodo prišli gasilci
na pomoč, če pride do požara? Zakaj
smo si gradili garaže, če do njih z
avtomobili ne moremo?
Vlado Predikaka in stanovalci:
Levstikove poti 1; Levstikove poti 2;
Ul. Lackove čete 1, Ul. Lackove čete 3.
Na dan S. januarja pa jc izvajalec del zadevo uredil v sidadu z zahtevami
stanovalcev	.r,_
FoJo: M. Ozmec
PRISRČNO IN GANLJIVO
Staro leto je za nami z njim pa tudi veliko
neprijetnih pa tudi prijetnih doživetij in spominov.
Med prijetna doživetja vsekakor sodi tudi obisk članov
odbora društva upokojencev Kidričevo tistim svojim
članom, ki so zaradi bolezni in invalidnosti priklenjeni
na bolniške postelje ali invalidske vozičke.
Dva do tričlanska delegacija DU skupaj s
predstavnikom KK SZDL Kidričevo je obiskala večje
število takih članov med katerimi velja omeniti še
posebej obisk trem članom DU invalidom, ki so
priklenjeni na bolniške postelje oziroma invalidske
vozičke, to so Bogoljub Hmelina, Janko .Mesarič, in
Anton Kovač, ki so znani veterani taborniške
organizacije v tem kraju. Ne mislim naštevati njihovih
zaslug za delo TO, saj o njihovem delu govorijo
njihovi uspehi, ki so jih dosegali v svojih mladih letih.
Medtem ko dva tovariša zaradi hude bolezni ne
moreta več sodelovati pa še vedno aktivno sodeluje v
TO Anton Kovač, ki je žal brez obeh nog, vendar mu
zdravje še toliko služi, da se redno udeležuje vseh
akcij, sej in sestankov.
Ob našem obisku so bili vsi trije izredno preseneče-
ni in seveda veseli hkrati, skromna darila pa so bila le
delček pozornosti do njih, vendar so prav ta skromna
darila na vse napravila prisrčen in tudi ganljiv vtis.
Mnogo besed smo izmenjali in mnogo je bilo
povedane^. Največ nam je seveda povedal Anton
Kovač, ki je še vedno izredno aktiven v taborniškem
odredu, vendar vedno ne poslušajo njegovih izkušenih
nasvetov. Spomnil se je na čase svoje mladosti in
zdravja in kar videli smo kako mu spomini uhajajo
nazaj v tisti čas, ko je še lahko tudi sam skočil po vodo
v Dravo kjer so taborili, ko je bil kunar, pa ekonom in
ne vemo kaj še vse, seveda ob pomoči tudi ostalih.
Njegovo pripovedovanje je bilo tako zanimivo, da
smo skoraj pozabili, da moramo obiskati še nekaj
tovarišev v Apačah. Zato smo mu zaželeli srečno novo
leto skupaj s svojo družico Berto in ostalimi. Spoznali
smo, da je pri našem srečanju bilo pomembno to, da
smo se jih spomnili ob koncu leta in da so prav tako
spoznali, da imajo še vedno svoje zveste prijatelje, ki
jih ne bodo pozabili.
Vsem mladim pa naj bo v poduk to, da tudi v
bodoče z vso odgovornostjo in zavestjo nadaljujejo
delo starih veteranov tabornikov, ki so tudi v DU
marljivi vsak po svojih močeh!
France Meško
tednik
— 11. januar 1979
NASI DOPISNIKI - 11
Prisrčno ob koncu leta
v sredo 20. decembra 1978 je
bilo /a člane društva upokojencev
Kidričevo resnično lepo, saj je
društvo za svoje člane organiziralo
družabno srečanje ob koncu leta in
nanj povabilo vse svoje člane.
Zbrali so se v prosvetni dvorani v
Kungoti, kjer so takorekoč že
domačini, saj stroškov za podobno
prireditev v dvorani TGA v
restavraciji sami ne zmorejo.
Glede na bolj pičlo finančno
stanje društva so prccej žrtvovali
člani sami s tem, da so si prevoz z
avtobusom plačali sami, pa tudi za
pijačo ob srečanju so prav tako
dali denar od pokojnin, medtem
ko je ostale stroške pogostitve
nosilo društvo. Po uvodnih bese-
dah ing. Antona Grajfa je o
pomembnosti takih srečanj
spregovoril predsednik društva
upokojencev Kidričevo Ivan
Elsner.
V imenu krajevne skupnosti in
vseh družbenopolitičnih
organizacij iz KS Kidričevo je
prisotne pozdravil France
MESKO, ki je dejal, da so prav
DPO hvaležne mnogim izmed
upokojencev, ki še vedno precej
prispevajo k družbenopolitičnem
delu v KK SZDL in KS, da si
podobnega sodelovanja in njihove
pomoči želijo tudi v bodoče.
Zaželel jim je mnogo zdravja, z
željo, da bi podobne prireditve
postale tradicionalne in bi naj
potekale pod enakim geslom, kot
je bilo geslo ob sprejemu ostarehh
občanov ,,VASA SRECA —
NAŠE ZADOVOLJSTVO".
Nato so se vrstile razne točke, v
njih so sodelovali upokojenci od
pevskega zbora do raznih skečev,
ki so navdušili vse prisotne. Lepe
domače in partizanske pa tudi
umetniške pesmi je zapel ženski
pevski zbor, enako mešani pevski
zbor, saj se vsebolj vključujejo
tudi moški, ki s svojimi glasovi
pripomorejo,da je pesem še lepša,
še privlačnejša. Zasluga zato, da
zbor uspešno deluje pa gre
neumornemu voditelju tega zbora
inž. Antonu Grajfu iz Kungote, ki
žrtvuje mnogo časa in volje, da bi
čimbolj izuril svoje pevce, ki so
nastopili celo na republiški reviji
pevskih zborov upokojencev iz SR
Slovenije v' Brežicah. Vsem tudi
naše iskrene čestitke za njihov
trud, saj so nas res dostojno
zastopali, na tej reviji, mnogo sre-
če pa tudi v bodoče pri podobnih
prireditvah.
Ob tem pa ni manjkalo tudi
veselega razpoloženja, za to sta
največ poskrbela zakonca Martin
in Tilčka Mojzer iz Apač, ki sta v
tem društvu že skoraj nepogrešlji-
va, saj ju družita humor, volja do
glasbe in veselega razpoloženja na-
ših upokojencev. Prijeten je bil
pogled na plesalce na odru, ki so
združili prijetno s koristim. Skrat-
ka zadovoljstvo na višku, ki je
trajalo do večera, ko so se pričeli
poslavljati in odhajati na svoje
domove z željo, da bi se prihodnje
leto v enakem oziroma Še večjem
številu udeležili prav tako v
Kungoti ali pa morda v lepi dvora-
ni KPD Apače.
France MEŠKO
Upokojenci .so se srečanja udeležili v velikem številu.
Posnetek: K. Z^irec
V OSRČJE SLOVENSKIH GORIC
V decembru minulega leta je
potekala razprava, med drugim tu-
di o turistični poti od letališča v
Mariboru v Slovenske gorice. V to
razpravo sta se aktivno vključili
tudi turistični društvi Gomila in
Polenšak.
Brez dvoma so Slovenske gorice
turistično zanimive tako za doma-
če kot za tuje turiste. Zato pozdra-
vljamo zamisel, da bi turiste, ki
bodo prihajali z letali v Maribor
usmerjali v Slovenske gorice, po
cesti skozi Ptuj in Juršince do
Gomile, ki je s svojimi 351 m naj-
višji vrh Slovenskih goric, čudovita
razgledna točka in znana četvero-
meja. Tu deluje tudi turistično
društvo Gomila, ustanovljeno leta
1946, ki je postavilo na vrhu
Gomile razgledni stolp, o tem pri-
čajo že tri debele knjige obiskov in
vtisov, tu so domači, ljudski pesni-
ki, ki jih domačini turistom tudi
recitirajo itd.
Poleg modernizirane ceste od
Ptuja do Juršinec, bo leta 1980
verjetno asfaltirana tudi ,,vinska
cesta" čez Gomilo, ki je speljana
po hribih med vinogradi in sadov-
njaki, skozi starodavna naselja,
Sakušaka, Bodkovcev in drugih
vse do Moravskega vrha in
Bučkovcev, kjer je v poletnih me-
secih odprto novo termalno
kopališče Moravske toplice.
Ta asfaltirana vinska cesta čez
Gomilo bo v bližnji bodočnosti
povezovala še Polenšak, tudi lep
turistični center, kjer vsako leto
prirejajo ,,Praznik žetve, kruha in
potic", tamkajšnje aktivno turisti-
čno društvo pa bo piav gotovo
poskrbelo še za druge prireditve.
Velja še povedati, da v okolici
Juršinec in Gomile že od leta 1899
razvijajo trsničarstvo, ki je nekoč
bilo edino urejeno trsničarstvo na
Slovenskem. Sedaj deluje tu trsni-
čarska skupnost, s poprečno do 50
obrati trsnic in tremi obrati sadnih
drevesc. Tudi to bi lahko s pridom
izkoristili za razvoj turizma. V
bližnji vasi Gabernik je zgrajen ga-
silski dom z veliko dvorano za pri-
reditve in še več drugih možnosti
za pospeševanje turizma obstaja.
Na podlagi zapisanega, nadalj-
njega urejanja cest, domačij in
raznih drugih objektov menim, da
bi na tem delu Slovenskih goric
lahko nadvse uspešno začel cveteti
kmečki turizem. Med drugim bo
potrebno usposobiti' ustrezno
strežno osebje, napeljati telefon in
vrsto drugih stvari, ki jih zahteva
sodobnemu človeku ustrezen
KMECKI TURIZEM. Ce bomo to
uredili, potem bodo številni turisti,
ko bodo odhajali iz Slovenskih
goric, z zadovoljnim nasmehom na
ustnicah, prijaznim domačinom
stisnili roko s prisrčnim — NA
SVIDENJE!
Franček Holc
DEDEK MRAZ PA
JE LE BIL
Ko smo v zadnji številki Tednika prečitali med drugim tudi vest, da
po tolikih letih ne bo v veliki dvorani TGA v restavracgi Kidričevo
silvestrovama smo se le malce potolažili s tem, da smo del silvestrovanja
imeli že v četrtek 28. decembra, ko se je v dvorani zbralo veliko otrok in
staršev ob slovesnem pričakovanju Dedka mraza.
Ce smo že bili razočarani nad tem, da smo v Kidričevem po tolikih
letih ostali brez silvestrskega jedilnega lista in dobrih cen (s tem pa nam
je ostalo v žepih vs^ nek^ cvenka več, kot ostalim) pa smo po drugi
strani vsi tisti, ki smo prireditvi prisostvovali lahko zadovo^ni, saj smo
videli lep program naših mlačkov - pa tudi Dedek mraz je vse malčke
skromno, vendar pravično (vsem enako) obdaril, kar je bilo seveda veliko
vesele za naše n^manjše občane krajevne skupnosti
France Meško
Oči najmlajših so stmiek v D^dka mraza in njegovo spremstvo.
Posnetek: K. Zoreč
Novo 1979 v domu upokojencev
Ob novem letu se pač obiskujejo sorodniki,
prijatelji in znanci, si zaželijo: zdravja, srečo,
zadovoljstva, veselega razpoloženja in obilo uspehov.
Stiski rok, prisrčna voščila in raznovrstna darila še
izraziteje vzpodbujajo iskrene želje. Obiskujejo pač v
glavnem mlajši starejše, čvrstejši že bolj onemogle, kar
pomeni ostarelim in onemoglim v radost, spodbudo,
veselje in vlivanje poguma.
Tako so k ostarelim včasih tudi nekoliko pozablje-
nim prebivalcem doma upokojencev prišli z lepimi
voščili, pestrim programom in s čestitkami želet zdravo
m srečno novo leto 1979 in vzbujat spomine na minula
mladostna leta, najmlajši sosedje iz vzgojno-varstvene
ustanove, pod vodstvom njihovih vzgojiteljic. Izvaja-
nja teh malčkov, razdeljenih v 3 skupine in njihov v
dušo segajoč program, vse to je oskrbovance povedlo
v minule srečne dni mladostnega življenja. Tudi pevski
zbor društva upokojencev je s svojim sporedom
razveselil oskrbovance in jim želel srečo in dobrega
zdravja v novem letu 1979. Se taniburaški orkester je
s svojimi zbranimi melodijami počastil zbrane ob
prihodu novega leta. Tudi dijakinje srednješolskega
zavoda niso pozabile razveseliti prebivalcev doma
upokojencev in jih razvedriti z recitacijami, petjem in
prisrčnimi željami za srečno novo leto 1979.
Vsem izvajalcem in njih mentorjem iskrena zahvala
za prisrčna izvajanja in pozornost do ostarelih, s
priporočilom še drugič.
Zveza borcev tudi ni pozabila svojih članov, ki jih
je v zavodu precej in jih obdarila z darili in cvetjem.
Se ena posebnost je bila za novo leto v zavodu
doma upokojencev. Prirejen je bil družabni večer, če
ne ravno na silvestrovo, bil pa je vseeno iskren in
prisrčen, saj so mikavni zvoki v novo ozvočenih
prostorih marsikaterega dvignili in že so se zavrteli
poskočni pari v primernem ritmu.
V novo 1979. leto so oskrbovanci vstopili z vese-
lim, čvrstim korakom, a tu jih je pričakala nova, od
leta 1975 /a okrog 100 odstotkov višja oskrbovalnina,
tako da je oskrbovalnina višja od minimalnega
mesečnega zaslužka, kar je pa tudi vredno in potrebno
premisleka.	jj^
Izžrebani reševalci
novoletne Mercatorjeve
nagradne križanke
Izmed reševalcev novoletne Mercatorjeve nagradne križanke, tistih
^veda, ki so poslali pravilne rešitve je t^nica našega Zavoda Justina
^nus v prisotnosti Sladica C)roviča, predstavnika Mercator Izbire
l^anonfle Ptuj, izžrebala naslednje srečne dobitnike:
1.	nagrado v znesku 500 din prejme Mirko Horvat iz Murkove ulice v
Ptuju
2.	nagrado v znesku 300 din prejme Pavla Nemec iz Lackove ulice,
3.	nagrado v znesku 200 din je žreb namerul Vladu Butinagu
4.	nagrado v znesku 100 din Andreju PERNE iz Kranja in
5.	nagrado v zne^u 100 din Danici Voglar iz Cvetkovc pri
Podgorcih.
Vsem reševalcem se zahva^ujemo v imenu Mercator Izbire Panon^e
^ v imenu Zavoda Radio - Tednflc, izžrebanim reševalcem pa idcreno
Čestitamo!
Žrebanje v studiu radia Ptuj	JB
Odpovedujem Tednik
zaradi pošte
Oglašam se vam kot redni naročnik Tednika in vam želim: Srečno in
uspehov polno Novo leto 1979.
Vrsto let je Tednik naš redni gost in lahko odkrito povem, da mi je
zelo všeč. Všeč mi je, ker obravnava stvari naše občine, nam prinaša
novice in nasvete ter je tako čas^is za kmeta in delavca. Zadnje čase pa
se mi je začel odmikati. Zakaj? Živim v naših pasivnih Halozah. Delo in
življenje je tu zelo težavno, dohodek pa zelo skromen. Posebno smo
prizadeti, ker smo daleč od centra. Ce na primer rabimo kakšen gradbeni
material, nas samo eden kamionski prevoz stane 900 din in še več. Od
trgovine in pošte smo oddaljeni tudi 5—7 km.
Prav to me je primoralo, da vam pišem, namreč pošta. Pred uvedbo
poštnih F^redalčkov, nam je pismonoša dostavljal pošto na dom in to peš.
Ko so pa uvedli predalčke, smo imeli pošto 3 km od vasi in to tri krat
tedensko. Ker živimo tik ob cesti Zetale—Majšperk, smo že večkrat
zaprosili za dostavo v našo vas, vendar zastonj. Ko so bile letos volitve,
smo tovariše iz Ptuja, ki so obiskali volišče, spet spomnili na našo
prošnjo.
Volitve so zelo uspele, najbrž zato smo kmalu nato dobili kvakrat
tedensko pošto v našo vas. Bili smo zelo zadovoljni. Pa ne za dolgo. V
jeseni, ko se je vreme malo poslabšalo, smo začeli dobivati pošto samo ob
ponedeljkih. Ni nam znano ali ne more vsaj dvakrat pripeljati ali mu ni
potrebno, ali noče. Ce pride na ponedeljek praznik, kot sedaj novo leto,
pa bomo čakali na pošto celo 14 dni. Priporočena in uradna pisma
pridejo skoro vselej z zamudo.
Tednik mislim, da izhaja vsak četrtek, dobim ga pa šele v
ponedeljek, ali pa čez 14 dni. To''ej star papir, ki je pa za nas Haložane
predrag. Tudi radijski in TV program ne morem uporabiti. Kot kmet bi
imel v nedeljo nekaj časa, da pregledam časopis in ker ga še ni, ga
največkrat sploh nimam časa prebirati; zato vas prosim, da mi ga po
Novem letu prenehate pošiljati. Tudi z dostavo pokojnine so velike težave
ker ostareli ljudje ne morejo na pošto, pismonoša pa nosi samo v bližini
predalčka na dom in to seveda samo enkrat na teden.
Se to res ne da nekako urediti? Mar mi nismo enakovredni člani naše
družbe? Saj se tudi za nas podražijo poštne storitve. Ce imamo dolžnost,
moramo imeti tudi pravico do tega, da dobimo pošto ob pravem času.
Upam, da je v uredništvu nekdo, ki pozna naše haloške razmere in
težave in lahko potrdi, da prav nič ne pretiravamo; zato prosim, da
posredujete, da se zaradi pošte uredi. Ko bomo spet redno dobivali pošto,
postanem spet naročnik Tednika.
S prisrčnim pozdravom!
Anton Polajžar, Nadole 49, 62287 Zetale
SPOŠTO VANI NAROČNIK IN Z VESTI BRALEC!
Veseli smo tvojega pisma, zato ga tudi v celoti objavljamo. Žal pa
tvoje odpovedi Tednika ne moremo in nočemo upoštevati, ker upamo, da
ti bo pismonoša Tednik redno dostavljal. Če pa ne bo, prosimo, da nam
sporočiš mesečno, katerih številk nisi pravočasno dobil, da ti jih ne bomo
zaračunali. S pošto se bomo pa ie pogovorili, ker ni ne naš in ne širši
druibeni interes, da naročniki prejemajo stari papir.	Uredništvo
Nezaslužena
anonimnost
Ob koncu minulega leta je poteklo tudi enoletno obdobje delovanja
društva za pomoč nezadostno razvitim osebam v občini Slovenska Bistri-
ca. Ker društvo nima lastnega prostora, in ne potrebnih kadrov, deluje v
okviru osnovne šole Minka Namestnik-Sonja iz Slovenske Bistrice.
Pred osamosvojitvijo je delovalo skupno z društvom iz občine Slovenske
Konjice. Danes bistriško društvo šteje že okrog 120 rednih in podpornih
članov, ki pa skupno ugotavljajo, da iz objektivnih vzrokov še niso uspeli
uresničiti vseh nalog.
Predvsem velja to za vključevanje novih članov, oseb z nezadostno
duševno razvitostjo in tudi njihovih staršev. Po nepopolnih podatkih je
takšnih oseb še veliko več kot pa je število članov društva. Ugotavljajo,
da bi morale za vključevanje v organizirano skrb duševno nezadostno
razvitih oseb veliko več narediti krajevne skupnosti. Pri reševanju
problematike, predvsem organiziranega zdravljenja duševno nezadostno
razvitih oseb je mogoče pohvaliti vodstvo osnovne šole Minka Namestnik-
Sonja in tudi zdravstveno službo v Slovenski Bistrici. V društvu ocenju-
jejo, da bo v prihodnje potrebno svoje delo močneje usmeriti v njegovo
večje uveljavljanje v širši družbeni skupnosti, predvsem pa družbenopoli-
tičnih in delovnih organizacijah občine, kjer je sedaj še premalo posluha
za njegovo delovanje.
Skromna so tudi sredstva za uspešno delovanje društva, ki se zavze-
ma tudi za doseganje večje medsebojne povezanosti raznih področij
zdravstvenih služb, saj ugotavljajo, da je prav premajhna povezanost v
tej smeri, mnogokrat vzrok predčasne prekinitve zdravljenja nezadostno
duševno razvitih oseb. Mnogi so tako prisiljeni iskati osebne zveze, da bi
lahko svojim najbližjim zagotovili nadaljnje zdravljenje.
Člani društva so predvsem starši zmerno prizadetih otrok in starši
otrok ki se izobražujejo v osnovni šoli Minka Namditnik-Sonja. Pred ne-
davnim so sprejeli tudi okvirni program dela za leto 1979. Njihova osnov-
na naloga pa bo tudi dvigniti se iz anonimnosti in tako odločneje prodreti
v družbeno-politična dogajanja občine s svojim programom. Ena osnov-
nih nalog društva bo tudi skrb za
zagotavljanje redne zaposlitve zmerno prizadetih oseb. V ta namen so pn
društvu, na nedavnem zboru imenovali komisije za usmerjeno izobraže-
vanje, za zaposlovanje in širjenje družbenega tiska. Za predsednika pa so
izvolili Kvirina Petriča, ki je to nalogo uspešno opravljal tudi doslej.
Viktor Horvat
Pomagajmo
pticam
Društvo za varstvo okolja in tudi društvo za varstvo živali v teh dneh
opozarjata in pozivata vse občane, posebej še šolska vodstva, naj bi zara-
di nenadnega vdora hladnega zraka s snegom in sploh zime, ko ptice ne
morejo priti do hrane za svoj življenjski obstoj, pomagali pticam in jih
krmili.
Pred leti so namreč mnoga šolska vodstva za ptice pevke v zimskih
mesecih lepo skrbela. Zadnji čas so to lepo navado ponekod opustili. Pa
ne samo šole, tudi občani, zlasti na podeželju, kjer se večina ptic zadržu-
je, bi naj tem pticam v zimskih mesecih pomagali, da se bodo tako
ohranile pri življenju.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so ptice zaradi vse večje uporabe
raznih herbicidov in strupov, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, čedalje
bolj ogrožene. Skoda bi bila, če bi ptice, ki preživijo zimo pri nas, morale
zaradi brezbrižnosti človeka do živali in okolja od gladu poginjati. Tudi
ne smemo pozabiti, da nas bodo zato s svojim žvrgolenjem prebujale rano
v jutro in nam vnašale neko posebno radost v naša srca.
Morda zapišemo še samo to, da je treba dajati pticam tudi primerno
hrano, predvsem takšno, ki ne zmrzne. Najbolj primerna je zato ptičja
hrana, ki se danes dobi v mnogih trgovinah. Nikakor pa pticam ne
dajajmo kruha.	J(3H
12- NASI DOPISNIKI
11.januar1979- TEDNIK
v CA. N K
Zdi se nam smešno, zakaj takšen
naslov: „Otrok in kuhinja". Otrok
nima s kuhinjo nobene povezave.
To je res, vendar tudi otrok
potrebuje hrano kot odrasel
človek. Ko ie otrok še majhen, ga
mama odpelje v vrtec ali k varuški,
ko pa začne hoditi v šolo, ga nima
komu dati. Lahko bi ga zaupala
varuški, vendar otrok ne bo mogel
postati popolnoma samostojen.
Toda pn tem se pojavi tudi
TOrašanje otrokove prehrane.
(5trok se pri učenju tudi izčrpa in
mu je potrebna topla hrana, ne pa
samo kos kruha. Kako pa otroku
zagotoviti toplo hrano? Mi iz
osnovne šole Markovci imamo
toplo malico in tudi možnost
družbene prehrane. Po kosilo
lahko hodijo vsi učitelji, učenci
tudi delavci izven šole .. . Tudi jaz
hodim po kosilo, ki je okusno in
obilno. Cena je zmerna.
Z družbeno prehrano pomagajo
našim staršem, učiteljem in
drugim delavcem.
Dragica Veršič,
Literarni krožek,
OS Markovci
HRANIM PTICKK
Zelo rada imam ptičke. Doma
imamo ptičje krmilnice. Vsako ju-
tro, ko sem oblečena, nahranim
ptičke. Ko jim v hišice natrosim
sončnic, se skrijem za hišni ogel.
Od tam jih opazujem. Cez nekaj
časa grem v hišo. Tudi skozi okno
jih lahko gledam. V hišice pridejo
najrazličnejše vrste ptic.
Nada Horvat, 0§ Vitomarci
ZIMA
Zima je tu, večkrat sneži. Otroci
se moramo bolj oblačiti, da se ne bi
prehladih, ko se sankamo, smuča-
mo in kepamo.
Zimske večere v glavnem preži-
vim ob gledanju televizijskega pro-
grama. So hladnejši.
Zvečer, ko se vsi zberemo, se po-
govarjamo. Z bratom si pripovedu-
jeva, kaj se je zgodilo v šoli in se
sprašujeva ra/ne uganke. Tako je
skoraj vsak zimski večer.
Marica Zorko, OS Vitomarci
Srečanje upokojencev
na magistratu
Kot vsako leto, je tudi ob koncu leta 1978 bilo organizirano srečanje
upokojencev — bivših uslužbencev oziroma delavcev mestnega ljudskega
odbora in skupščine občine Ptuj. Tako smo se 28. decembra zbrali na
prijateljskem srečanju v dvorani na magistratu.
Najprej nas je pozdravil predsednik sindikata Milan Masten, potem
pa smo z minuto tišine počastili spomin na upokojence, ki so umrli v
minulem letu. Z delom občinskih upravnih organov je upokojence sezna-
nil inž. Franjo Gnilšek, predsednik občinskega izvršnega sveta, ki je
upokojencem tudi čestital z željo, da bi se ob dobrem zdravju spet srečali
ob letu.
Po zakuski in podelitvi darilnih bonov, se je v imenu vseh zahvalil
Jože Knez za posebno pozornost, ki nam je bila izkazana, sprejem pa smo
končali s prisrčnim SRECNO LETO 1979!	J. Domanjko
krvodajalci
Leskovec, 21. decembra 1978:
Marija Bratušek, Mala Varnica
1; Jožefa Mlakar, Repišče 20;
Feliks Krajnc, Varnica 37; Janez
Vindiš, Leskovec 10; Terezija
Teskač, Mala Varnica 12;. Marija
Baniček, Skorišnjak 44; Ida
Teskač, Leskovec 5; Ludvik
Krajnc, Berinjek 4; Gerčka Kozel,
Skorišnjak 37;
Ptujska gora, 26. decembra
1978:
Jože Gajser, Janški vrh 42; Ka-
tarina Požar, Ptujska gora 42;
Anica Gajšt, Podlože 80; Anton
Strašek, Ptujska gora 19; Ignac
Drevenšek, Ptujska gora 35; Jurij
Kokol, Ptujska gora 35; Franc
Predikaka, Podlože 59; Ferdinand
Kacjan, Stogovci 30; Stanko Bede-
nik. Ptujska gora 56; Jože Vinkler,
Preša 1; Franc Planine, Doklece 6;
Roman Mohorko, Ptujska gora
20; Marica Novak, Podlože 126;
Lan Zolar, Stogovci 5; Kristina
Toplak, Stogovci 58; Berta Jager,
Ptujska gora 4; Henrik Sagadin,
Podlože 58; Alojz Brglez, Stogovci
4; Roman Letonja, Skrblje 25;
Ivan Kamenšek, Breg 15; Franc
Božičko, Slape, 22; Drago Lesar,
Ptujska gora 112; Franc Malek,
Doklece 27; Anton Rodošek, Jan-
ški vrh 22.
TGA Kidričevo, 28. decembra
1978;
Janez Kurbos, Kajuhova 1;
Franc Notesberg, Kajuhova 1; Ra-
do Ferš, Draženci 48; Franc Jerič,
Sikole 50; Franc Drevenšek, Soviče
19; Adolf Hertiš, Kungota 41; Bo-
rut Srečkovič, Rajčeva 4; Josip
Kovačič, Kidričevo 13; Mirko
Medved, Lovrenc 114; Janko
Letonja, Lovrenc 61; Marjan
Aubelj, Majšperk 14; Ljubomir
Huzjan, Kidričevo 4; Anton
Peršuh, Lešje 43/a; Stanko
Janžekovič, Sobetinci 3; Bojan
Stanič, Mihovci 7/a; Martin Sok,
Moškanjci 7; Stanko Kline, Nova
vas 81; Ivan Furek, Hajdoše 39;
Jože Majcen, Kidričevo 15; Vlado
Gregorec, Podgorci 28; Ivan
Vincetič, Macinec 33; Milan Vrabl,
Zg. Hajdina 36; Ferdo StrucI,
Spolenjakova 2; Franjo Skvorc,
Kidričevo 30; Jože Vogrinec,
Kidričevo 64; Martin Leskovar,
Apače 107; Stanko Kosi, Sestrže
78; Alojz Ivanuš, Cunkovci 2;
Franc Lendero, Apače 104; Franc
Klinger, Turniška 25; Branko
Spolenak, Mejna cesta 2; Jože
Murata, Kidričevo 2; Franc
Klajderič, Kidričevo 6; Vlado
Ogrizek, Jadranska 10; Milan
Zupanič, Potrčeva 40; Franc
Drevenšek, Kidričevo 13/a; Ivan
Kovačič, Apače 112; Štefan
Dončec, Kidričevo 15; Janez
Horvat, Poljska 2; Herman
Prejac, Kidričevo 13; Danijel
Colnarič, Apače 169; Ivan Juriše-
vič Apače 176; Franc Korošec,
Orošje n. h.; Janez Malinger,
Skorba 28.
Cirkovce, 19. decembra 1978:
Alojz Mlakar, Dragonja vas 4/a;
Franc Kmetec, Mihovce 15;
Štefan, Hergan, Sp. Jablane 15;
Stane Šenica, Cirkovce 2; Anton
Golenko, Dragonja vas 32; Ivan
Pernat, Mihovce 58; Franjo
Golenko, Dragonja vas 32; Martin
Golenko, Dragonja vas 32; Maijan
Bukšek, Dragonja vas 5; Jože
Kmetec, Pongerci 25; Nežka Jerič,
Dragonja vas 9; Alojz Draškovič,
Sp. Jablane 49; Franc Petek, Sp.
Jablane 45; Anton Pleteršek,.
Mihovce 20; Jože Frangež, Sp.
Jablane 3- Jože Drevenšek,
Mihovce 48; Štefan Potočnik, Sp.
Jablane 36; Karel Trčko, Šikole 3;
Anton Kmetec, Pongerece 21;
Franc Pišek, Cirkovce 68/b;
Anton Grangež, Zg. Jablane 13;
Stanko Lah Pongerce 14; Neža
Peršak, Sp. Jablane 35; Alcqz
Obreht, Starošince 13; Marija
Mlakar, Sp. Jablane 10; Ivanka
Novak, Zg. Jablane 3/a; Marija
Pleteršek, Dragonja vas 22;
Katarina Dobič, Mihovce 24;
Anton Jerič, Dragonja vas 1.
POSAMEZNIKI, v decembru
1978:
Peter Kovačič, Mihalovci 30;
Ivan Vajs, Gorlšnica 173; Ivan
Pavlinič, Hardek 23; Anton Černi-
vec, Vodnikova 3; Branko Berg-
haus, Dornavska 14; Milan Topo-
lovec, Aškerčeva 8; Janez Lonča-
rek, Šentiljska 114; Maks Mernik,
Prešernova 26; Vinko Iljevec, Gre-
gorčičeva 13; Franc Cafuta, Sedla-
šek 32; Rozi Roškar, Gorišnica 84;
Mirko Plošenjak, Mala vas n. h.;
Janez Bezjak, Strelci 8; Anton La-
čen, Dragonja vas 2; Ivan Medved,
Trniče 61; Anton Dolenc, Zg. Ja-
blane 37; Franc Šegula, Spuhlja
103; Jožefa Korošec, Bišečki vrh
59; Rado Erker, Pragersko; Ignac
Mislovič, Mezgovci 33; Marjan
Krajnc, Vareja 51; Franc Brunec,
Zavrč 1; Betka Turk, Ptuj, 1. maja
22; Milan Lačen, Cirkovce 60;
Alojz Kvas, Polenšak 1; Bojan
Murko, Pobrežje 17; Marija Čeh,
Bišečki vrh 60; Boris Jovanovič,
Poštna l/a; Franc Kolbl, Drakovci
88; Stanko Horvat, Grajenščak
40/a; Konrad Zemljarič, Zabovci
100; Janez Janžel, Zabovci 11; Jože
Janžel, Zabovci 11; Pongrac Zupa-
nič, Muretinci 29; Franc Podgor-
šek, Dvorjane 38/a; Franc Pečnik,
Gerečja vas 76; Marjan Bombek,
Trubarjeva 7; Jože Bedrač, Repišče
3; Marica Zupanič, Mlinska 10;
Anton Emeršič, Pobrežje 42; Ivan
Kolednik, Dolane 4.
TGA Kidričevo, 5. januarja
1979:
Stanko Zemljak, Turniška 10;
Ivan Vidovič, Sodnice 13; Jožica
Peršoh, Sp. Jablane 35; Herman
Škrinjar, Potrčeva 44; Janez Šmi-
goc, Potrčeva 42; Franc Škrinjar,
Trstenjakova 5.
MLADI IN N. K. TURNIŠCE
Osnovna organizacija ZSMS
Turnišče ima nekaj sekcij, med
njimi je najdelavnejša nogometna,
sekcija. Ustanovljena je bila marca
1978 in tako je dobila ime N. K.
Turnišče 78. To ime nosijo tudi na
svojih dresih. Mnogo zaslug za
uspešno delovanje kluba nosi njen
predsednik Martin Bedrač, ki je
imel veliko težav, vendar jih je kar
uspešno odpravljal. To lahko
vidimo v tem, da bo klub prazno-
val leto dni obstoja.
N. K. je organiziral dva turnirja
v malem nogometu, prvega na
domačem igrišču. Kot pa je znano
v KS Turnišče ni primernega igri-
šča za igranje nogometa. K
organizaciji drugega turnirja, so
jim priskočili na pomoč mladinci
KS Videm, tako da so jim odstopi-
li igrišče za nemoteno izvedbo
turnirja.
Ekipa NK Turnišče se je udeleži-
la trinajstih turnirjev v malem
nogometu. S teh turnirjev niso
prišli nikoh praznih rok. To je vid-
no v njihovi klubski sobi, ki jo
krasijo pokali in priznanja.
Pozneje se je začelo občinsko
prvenstvo in so odigrali nekaj
prijateljskih tekem. Na teh tekmah
so bili dokaj uspešni, saj so kar
sedemkrat zmagali, dvakrat igrali
neodločeno in le enkrat podlegli
nasprotniku. Lahko rečemo, da so
v letu 1978 pokazali trdno voljo in
složnost tako posamezniki kot
celotne ekipe. Moštvo šteje 18
mladincev in vsak od njih se bori,
da bi lahko nastopil v prvi postavi.
Ne samo na športnem
področju, NK je delaven na vseh
drugih področjih, to seje pokazalo
v zadnjih šestih mesecih. Namreč
njihov najboljši igralec je postal
predsednik na novo ustanovljene
OO ZSMS Turnišče in tako je
stopil klub iz samostojne poti v
organizirano pot mladinske
organizacije, ki vodi in nadzira
njegovo delovanje.
Mnogo smo zapisali o klubu sa-
mem, omenimo še njegove
perspektivne igralce. Zraven pred-
sednika Martina Bedrača so še
najdelavnejši in zaslužni za obstoj
kluba Branko Zupanič predsednik
OO ZSMS, Ivan Zagoršek, Anton
Kojc, Milan Smiljan, Martin Zaje,
Miran Knehtl in drugi člani
mladinske ekipe. Pri tem so si sami
kupili drese in druge rekvizite in
vse stroške kluba in tekmovanj ka-
kor tudi opreme nosijo člani sami.
Mladi v KS imajo samo eno že-
ljo v letu 1979, da dobijo primerno
igrišče za razne panoge športa, saj
ouuu itiKO mladi še bolj povezano
in uspešnejše sodelovali na vseh
področjih. Od KS imajo
obljubljeno igrišče, kot pa nam je
znano je od obljub do uresničitve
kar težavna in dolga pot. Mladi
upajo, da se bodo sporazumeli s
krajevno skupnostjo, kajti dosedaj
so z njo bolj skromno sodelovali.
Z. B.
tednik -n ianuar1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
Šport v letu
1978
JANUAR	^ u	. •	• ■, •
Na odprtem prvenstvu Zagreba v namiznem tenisu za pionirke in
pionirje (neuradno državno prvenstvo) so se izkazali tekmovalci in
tekmovalke NTK Petovia. Krsnikova je zmagala med mlajšimi pionirka-
mi, Maras in Džankičeva pa sta osvojila tretje mesto. Na občinskem
dvoranskem prvenstvu osnovnih šol v atletiki so imeli največ uspeha
predstavniki osnovnih šol Toneta Znidariča in Franca Osojnika. Na
republiškem prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim orožjem so
mladinci SD Jože Lacko v streljanju s pištolo osvojili prvo mesto z novim
republiškim rekordom. Člani so bili četrti.
FEBRUAR
Strelska družina Turnišče je praznovala 25-letnico uspešnega dela.
Na državnem prvenstvu s standardnim zračnim orožjem so mladinci SD
Jože Lacko osvojili četrto mesto. Mladinke rokometnega kluba Drava so
na zimskem republiškem prvenstvu bile četrte, atleti TVD Partizan pa na
krosu za mladinske in članske kategorije peti. Na zimskem prvenstvu v
rokometu za šolska športna društva so največ uspeha imele igralke OS
Franc Osojnik in igralci OS Tone Znidarič. Na tradicionalnem tekmova-
nju judoistov za Baumgartnerjev pas je Andrej Murko (JK ,,Drava")
delil 5. mesto med 37 tekmovalci. Oto Velunšek je kot najboljši letalski
športnik v preteklem letu prejel zlatega orla, Danilo Hojnik pa je bil
proglašen za najboljšega jugoslovanskega motornega pilota v letu 1977.
Najboljša ekipa — modelarji AK Ptuj.
MAREC
Pionirke Obdravske selekcije (Ptuj) so bile druge na republiškem
rokometnem prvenstvu. Na tradicionalnem Kajuhovem memorialu trikrat
drugo mesto za NTK Petovia: Krsnikova med mlajšimi in Džankičeva
med starejšimi pionirkami ter ekipa pionirk. Na republiškem prvenstvu v
boksu so vsi mladinski naslovi šli v Ptuj, med članskimi pa ga je osvojil
Brumen (nastopili so tekmovalci Maribora in Ptuja). V drugem delu
občinskega dvoranskega prvenstva v atletiki ponovno največ uspeha za
osnovni šoli Tone Znidarič in Franc Osojnik. Na občinskem strelskem
tekmovanju za Zlato puščico sta zmagala Zdenka Matjašič in Stanko
Pulko (oba SD Turnišč). Na spomladanskem atletskem mitingu v
Zagrebu dve prvi mesti za TVD Partizan — štafeta 4 x 100 m in Miki
Prstec na 400 m. Koren je bil četrti v skoku v višino.
APRIL
Plavalni klub Toplice je organiziral zimsko državno prvenstvo za
starejše pionirke in pionirje. Največ uspeha so imeli predstavniki Triglava
iz Kranja in plavalke zagrebške Mladosti. Na občinskem prvenstvu v
streljanju z zračno puško prva mesta na SD Turnišče, Štefana Skoka,
Zdenko Matjašič, Egona Premožiča, in Nado Skok. Igralke RK Drava so
se uvrstile v republiško super ligo. V Ptuju je bilo 21. tekmovanje
šahistov (ekip iz SR Slovenije) — finale — za pokal maršala Tita. Zmaga-
li so šahisti Iskre Ljubljana pred Domžalami in Mariborom. ŠD Izbira je
osvojilo šesto oesto med 16 ekipami. 700 udeležencev spomladanskega
krosa.
MAJ
Ob prazniku Ptuja je bil tradicionalni tek po ptujskih ulicah v vseh
kategorijah. Med člani je zmaga! Stanko Lisec (Kladivar), Lebar (TVD
Partizan Ptuj) je bil četrti. Igralke NTK Petovia so ob koncu republiške
lige osvojile tretje mesto. Na izbirnem tekmovanju v streljanju na leteče
cilje v Ljubljani za sestavo državne reprezentance je Janko Rožmarin (SD
Mercator) osvojil drugo mesto. Na tradicionalnem tekmovamu ob
prireditvah Po poteh partizanske Ljubljane velik uspeh pionirjev OS Tone
Znidarič. V štafeti 3 x 1000 metrov so bili prvi. Člani Ptuja so bili
dvakrat četrti, dekleta pa tretja. Na območnem tekmovanju pionirk in
pionirjev za atletski pokal Slovenije obakrat prvi Ptuj. Na mednarodni
dirki v kartingu za nagrado Ljubljane tretje mesto za Artenjaka (100 ccm)
in četrto za Slano (125 ccm). Pionirke OŠ Juršinci so na republiškem
prvenstvu v šahu osvojile drugo mesto.
JUNIJ
Z zmago v super ligi (doma proti Obali s 24:I2n porazu Predddvora)
so se igralke rokometnega kluba Drava uvrstile v severno skupino druge
zvezne rokometne lige. Na prvi dirki za državno prvenstvo kartistov v
Hajdošah je od tekmovalcev AMD Ptuj zmagal Uroš Langerholc (100
ccm). Ekipno so bili Ptujčani drugi. Jasna Pavlin iz Juršinec je postala
pionirkska prvakinja Slovenije v šahu, Lidija Horvat prav takoz Juršinc
je bila tretja. Na republiškem prvenstvu v streljanju na leteče cilje prvi
mesti za SD Mercator in Janka Rožmarina. Na državnem prvenstvu v
Banja Luki je bila ekipa četrta. Rožmarin pa deveti. Igralci nogometne
selekcije Drava so bili ob koncu tekmovanja v republiški ligi deseti. V
občinski- nogometni ligi pa so zmagali Aluminij, Slovenja vas in
Mladinec. Ob 70-letnici organizirane telesnovzgojne dejavnosti je bila v
Ptuju uspela revija boksa.
JULIJ
Na 19. državnem prvenstvu letalskih modelarjev v Novem Sadu je
pri hitrostnih modelih z novim državnim rekordom zmagal Oto Velunšek,
v ekipni dirki pa par Oto Velunšek—Peter Alič. Oba sta izpolnila normo
za nastop na svetovnem prvenstvu. Na igriščih pri Ptujskih toplicah je bi-
lo republiško člansko prvenstvo v tenisu. Zmagal je Vodeb iz Maribora.
Na republiškem prvenstvu v streljanju v z malokalibersko puško prvo
mesto za Zdenko Matjašič (SD Turnišče) in tretje mesto članov.
Prvenstvo SFRJ v atletskem mnogoboju: 4. Prstec, 5. Zohar, 6. Koren.
Pionirji OŠ Hajdina so s porazom v finalu osvojili drugo mesto v
nogometu v naši republiki. Na 32. republiškem prvenstvu v šahu — čla-
nice je Silva Razlag (ŠD Izbira) med 18 članicami osvojila 8.—11. mesto.
AVGUST
Igralke RK Drava so zmagale na turnirju bratskih občin v Ptuju. Na
kartodromu v Hajdošah je bilo mednarodno tekmovanje za Nagrado
Ptuja. V kategoriji do 100 ccm je premočno zmagal ZOserl iz Avstrije,
Langerholc je bil šesti. V močnejši kategoriji je zmagal Bužan (Celje)
tesno pred MILANOM Slano (Ptuj). Peti ptujski padalski pokal v
Podlehniku so dobili padalci AK Ptuj, med posamezniki pa Vodušek iz
Maribora. Drugi je bil padalec AK Ptuj Bojan Zmavc, ki je pred tem po-
stal republiški prvak med mladinci. Velunšek in Alič se nista udeležila
svetovnega prvenstva v Veliki Britaniji zaradi nastopa tekmovalcev iz
Južnoafriške republike. V Kidričevem je gostoval madžarski nogometni
prvoligaš ZTE. Zdenka Matjašič četrta na DP z MK puško.
SEPTEMBER
Igralke RK Drava so uspešno pričele nastop v drugi ligi. V Ptuju je
bil atletski miting ob 70-letnici telesne kulture. Najboljša posameznika sta
bila Tanja Šalamun (Velenje) in Mičo Mijač (Kladivar). Od tekmovalcev
in tekmovalk TVD Partizan so zmagali Prstec (dvakrat), Markovič,
KOREN IN Jugovčeva. Na letališču v Moškanjcihse je končal 21. zvezni
aerorally motornih pilotov za pokal maršala Tita. Osvojil ga je Dobrica
Božič iz Beograda. Danilo Hojnik je bil šesti, zmagal pa je v dveh
kategorijah rallija. Na drugi dirki za DP v kartingu si je zmago privozil
Artenjak. Rajko Cuš je osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu
motokrosistov (kategorija 125 ccm). Segula je zmagal na peti dirki v
Karlovcu. Tretje mesto za TVD Partizan Ptuj na kvalifikacijah
(republiških) za ekipno prvenstvo SFRJ.
OKTOBER
Modelarji AK Ptuj so osvojili Štajerski pokal. Motokrosisti AMD
Ptuj drugi na Trofeji Jugoslavije v Tržiču. Na republiškem prvenstvu
atletov v mnogoboju trojna zmaga Ptujčanov: 1. Prstec, 2. Zohar, 3.
Koren. Med tekmovalkami je bila Baletova druga. Začeli smo graditi
pokrito strelišče za zračno orožje. Igralke RK Drava so z zmago proti
Alplesu končale prvi del tekmovanja v severni skupini II. ZRL pred
omačim občinstvom. Mladinci RK Drava so prevzeli vodstvo v vzhodni
skupini republiške lige v prvem delu. Šahistka iz Juršinc Lidija Horvat je
na turnirju v Virovitici med najboljšimi mladimi šahistkami iz vseh
republik in pokrajin zasedla odlično peto mesto. Modelarji AK Ptuj so
zmagali na mednarodnem tekmovanju za Pokal republike v Zagrebu. To
je, po našem mnenju, njihov dosedaj največji uspeh. Oto Velunšek je
delil prvo mesto.
NOVEMBER
Ob koncu tekmovanja v kartingu je Uroš Langerholc osvojil oba
naslova, republiškega in državnega, v kategoriji do 100 ccm. Po prvem
delu v medobčinskih nogometnih rekreacijskih ligah vodijo Aluminij,
Apače in Gerečja vas A. Mladinke in mladinci RK Drava so dosegli druga
mesta v polfinalu zimskega republiškega tekmovanja.
DECEMBER
Igralke RK Drava so na tradicionalnem turnirju v Varaždinu osvojile
drugo mesto. Ameriški velemojster Lombardy se je v Ptuju pomeril s 25
šahisti. Nogometaši pete selekcije NK Drava so ob koncu prvega dela v
vzhodni republiški ligi osmi.
Konec leta je minil v znamenju letnih obračunov in proglasitvi naj-
boljših v posameznih športnih panogah. O tem smo že in še bomo
poročali.
pripravil 1. kotar
Velunšek in Alič
Tek po ptujskih ulkah — foto KOSI
Mednarodna dirka v Hajdošah — foto B. Rode
S srečanja Drava—Tvin — foto B. Rode
Z jesenskega krosa — foto zk
Iz rekreacijske lige — foto B. Rode
CIRKOVCE: DORNAVA
8:12
V Cirkovcah, v telovadnici doma
krajanov, so se v ligaškem sistemu
tekmovanja v okviru pionirskih
selekcij pomerili mlajši pionirji OŠ
Cirkovce in Dornave. V poprečni
igri so bili boljši igralci Dornave, ki
so domačine premagali z 12:8. Do-
mačinom se je poznala neuigra-
nost, igralci Dornave pa so pokaza-
li več taktičnega znanja in uspeha
pri metanju na koš ter zato tudi
zmagali. Najboljši na terenu je bil
domačin Brglcz.
Tekme med pionirkami OŠ Cir-
kovce in Majšperk ni bilo, ker
tekmovalk iz Majšperka ni bilo na
igrišču. Domačinke so tako zmaga-
le z 20:0 in osvojile prve točke.
Besedilo in slika:
zk
Tako so domačini dosegli zadnji
koš in izgubili 8:12
IMPOLv obeh kategorijah
V Slovenski Bistrici je bil tradicionalni že 10. pokal Pohor^ega
bataljona judoistov v počastitev letošnjega občinskega praznika.
Pokrovitelj tega vsakoletnega tekmovanja je bil občinski štab za
teritorialno obrambo. V člandci kategorgi je nastopilo 80 tekmovalcev.
V posameznih kategorijah so zmagali: superlahka - Očko (Impol), lahka
- Frešar (Impol), polsrednja - Levičar (Olimpga), srednja - Topolčnik
(Impol), poltežka - Dragic (Impol), težka - Petrič (Olimpga) in
supertežka - Mihalič (Impol). Prehodni pokal so tako osvojili judoisti
Impola. Sledijo Olimpga, Partizan Murska Sobota, Maribor, Ivo Reyain
Slovenj Gradec itd.
Med pioniiji so zmagali: do 35 kg - Hudolin (Inmol), do 38 kg -
Hotko (Maribor), do 42 kg - Hoijak (Ivo Reya), do 46 kg - Z. Arbajter
(Impol), do 5 2 kg - Sax (Olimpga), do 58 kg - Sinr^h (Slovenj
Gradec), do 64 kg - H^dinjak (Rogaševci) in nad 64 kg - Šemen
(Murska Sobota). Med pioniiji so zmagali tekmovalci Impola pred
Mursko Soboto in selekcgo Maribora.
IJc.
Prve Visole
Šahovsko društvo Granit iz Slovenske Bistrice je priredUo šahovski
turnir ekip iz Slovenske Bistrice in ostalih kr^ev v občini Nastopilo je
12 ekip. V finale se je uvrstilo šest ekip. Končni vrstni red: 1. Visole 16
točk, 2. Titova cesta 13,5, 3. Šlandorva 12, 4. Tomšičeva 7,5 in 5.
Center 6 točk.	l.k.
V petek prvi del
v petek (jutri) bo v športni dvorani Mladika v Ptuju prvi del zimskega
tekmovanja prvih selekc^ v atletiki Nastopih bodo učenci in učenke
petih in šestih razredov. Tekmovanje bo potekalo v troboju in sicer teku
na 30 metrov, skoku v višino in suvanju težke žoge. Vsak udeleženec bo
nastopil v vseh treh disciplinah. Ekipa šole šteje pet pionirk in pet
pk)niijev.
Tekmovanje prvih selekcg bo potekalo po liga sistemu. Prvo
tekmovanje bo jutri, nato pa še v februarju in marcu. Za končni vrstni
red bo štel seštevek vseh nastopov.	l.k.
Velunšek najboljši modelar
Komisije Letalske zveze Jugoslavge so objavile sezname
najuspešnejših v našem vrhunskem letaldcem športu. Med letalskimi
modelarji je na vrhu član modelarske sekcge AK Ptuj Oto Velunšek pred
Blagojevičem iz Zrenjanina in Jusufbašičem iz Visokega. Oto je v
preteklem letu dosegel nek^ odhčnih uvrstitev tako z zmagami na
državnem prvenstvu in mednarodnem tekmovanju za Pokal republike v
Zagrebu. Skoda pa je, da svojih izrednih sposobnosti ni mogel uveljaviti
na svetovnem prvenstvu v Veliki Britangl s^ se zaradi nastopa
južnoafriScili tekmovalcev prvenstva skup^ s klub^im kolegom Petrom
Aličem ni udeležil.
Med motornimi piloti je n^več točk zbral Mariborčan Oto
Verbančič, zlasti po zaslugi drugega mesta na evropskem aerorallyju.
Drugi je Ban in tretji Cavar. Na petem mestu je odlični motorni pilot AK
Ptuj^Danilo Hojnik.	l.k.
14- ZA RAZVEDRILO
11.januar1979- jednik
HUMOR
—	Si slišal Jaka, da za našo novo zadrugo ne najdejo direkto-
rja?
—	Sem, povrh pa sem še slišal, da so poslali prošnjo na VVZ,
da jim lam enega Odstopijo, ker se jih je prijavilo šesi
Pomisli Elza, vse to sva si pripeljala od starih dveh pred no-
vim letom, ko sva ju z možem obiskala.
—	Res, cela ozimnica. Koliko sta pa plačala?
—	Malenkost, eno čokolado, zavojček bonbonov in škatlico
cigaret.
Na lov za krivci razmer na naših cestah . ..
Ce se nične uniči, skoraj vse se uresniči...
AIROLO = kraj v jugo-
zahodni Švici, kjer je 24.
septembra 1799 Suvorov
premagal Francoze
ALJEA = luka v vzhodni
Španiji
AMELIN = sovjetski namiz-
noteniški igralec (Anatolij)
BORGNINE = ameriški film-
ski igralec (Ernest, ,,Mar-
. ty")
CARR = ameriški tekač na
kratke proge, olimpijski
zmagovalec na 200 m
1964 V Tokiu (Henry, roj.
1942)
EATON = ameriški slikar-
portretist in bakrorezec
Wyatt, 1849-1896)
KRISTALIN = blago iz
umetne svile
RIAS = širok polkrožen
morski zaliv, nastal, ko je
morje zalilo ustje reke
rešitev
p^lejšnje križanke
VODORAVNO: Pekatete,
oroginali. Dekani, Alb, orhi-
deja, odpad, latnik, kolera-
ba, Onek, vedro, Antisten,
polomija, Sade, NK, Cl, eti-
len, teg, Galec, kateta, kolo-
maz, Eda, Arena, Tomasi,
vagon. Al Bano, kremenik,
errata, kratica, Cankar, Ro-
dan.
rednik
— 11. januar 1979
OGLASI IN OBJAVE - 15
NOVOLETNI OBISK NA PORODNEM ODDELKU PTUJSKE BOLNIŠNICE
PRVA DEKLICA -
PREVLADUJEJO DEČKI
Najdaljšo noč v letu je na
porodnem oddelku ptujske
bolnišnice razen mamic in
novorojenčkov in tistih, ki so
nestrpno čakale na to, da bi mami-
ce šele postale, preživela tudi
zdravniška ekipa, ki je skrbela za
čim lažji in varnejši prihod
malčkov ,,na ta svet". Silvestrsko
noč so, kot številni drugi, katerih
prisotnost je neizbežna na delov-
nem mestu, preživeli: zdravnik
Zvonimir Bosnar — specialist
ginekolog, babica Marija Sprah, ki
je dežurala v porodni sobi, na
oddelku je dežurala babica Angela
llešič, v otroški sobi pa je nad
malčki bdela otroška sestra Milica
Primožič.
Zadnje ure lanskega leta so na
porodnem oddelku preživeli dokaj
mirno. Do polnoči rojstev ni bilo,
tako, da so letos izjemoma lahko
vsi dežurni celo nazdravili novemu
letu. Takoj za tem pa so morali na
delo, kajti 30 minut po polnoči je
Matilda Gredelj iz Tržca pri Ptuju
rodila krepko deklico, težko 3100
g. Prva v letošnjem letu je torej
privekala na svet deklica. Za njo
pa sta istega dne — 1. januarja
1979 luč tega sveta zagledala dva
dečka. Prvega je ob 11.05 rodila
Jožefa Burjan iz Kidričevega, teh-
tal pa je 2800 g. Drugega dečka je
ob 16.35 rodila Anica Bedenik iz
Podlož, ob rojstvu je tehtal le 1450
in so ga zaradi kritičnega stanja
takoj prepeljali v Maribor. V torek
2. januarja pa smo dobili še tri
državljane, dva dečka in eno dekli-
co. Prvega dečka je ob 0.05 rodila
Cvetka Pilinger iz Stojnc, drugega
pa ob 12.10 Anica Podolšak iz
Krapine. Oba sta tehtala krepko
čez 3000 g. Deklico je isti dan ob
13.45 rodila Marija Kokol iz
Dolan, ob rojstvu je tehtala kar
3750 g.
Med prvimi, ki so v letošnjem
letu privekali na svet prevladujejo
torej dečki, v lanskem letu je bilo
ravno obratno. Prvi se je rodil
deček za njim pa so prevladovale
deklice. Je pač tako. V starih buk-
vah piše, da na to vplivajo tudi
lunine mene, pa vreme in podob-
no; kakorkoli že vsem malčkom in
njihovim mamicam želimo, da bi
čimprej zdravi zapustili bolnišnico
— če tega še niso storili. Srečnim
očkom in še posebej hrabrim
mamicam pa veljajo naše iskrene
čestitke in najboljše želje skozi vse
življenje.
M. Ozmec
Prvih pet štručk v letošnjem letu — od leve proti desni, razen najlažjega,
ki je v inkobatorju v Mariboru.
Foto: M. Ozmec
Srečna mamica MatUda Gredelj Iz Tržca, ki je 30 minut po polnoči brez
težav prva rodila deklico.
Foto: M. Ozmec
Komu SO bili napoti labodi?
v ponede^ek, 8. januaria je bila PM Ptuj
obveščena, da se za jezom HE Srednja Drava II. v
Maricovcih nah^a 7 labodov, teh prečudovitih
zaščitenih ptic. Miličniki so bUi obveščeni tudi, daje
preko dneva en labod skrivnostno izginil Miličnuci
so takoj odšli na krsg k jezu v Markovci, kjer so
ugotovifi, da je v Dravi resnično le 6 labodov. Pri
preverjanju so ugotovili, da je pogrešanega laboda
ustrelU lovec Konrad Kostargevec ob navzočnosti
lovca Janka Rožmarina iz Markovec. Miličniki so
ustre^en^a laboda našli v avtomobilu Kostanjevca in
mu ga zasegli. Zoper dejanje Kostanjevca bo podana
ovadba, vsekakor pa ie njegovo zlonamerno dejanje
zasluži n£yostrejšo kritiko.	PM Ptuj
POŽIG RAZISKAN S POMOČJO
OBČANOV
V soboto, 6. januaija ob 18.10 je bila postna
milice v Ptuju obveščen^ da je nekq pred 18. uro
začelo goreti pri Meškovih v Mlindci ulici 5 v Ptuju.
Požar se je njglo širU in v celoti je zgorelo
go^odarsko poslopje, vsa krma za 4 glave živine,
traktor, prikolica, kmečki voz in drugo kmečko
orodje.
Hitn m učinkoviti intervencp ptujskih in
okoliScih gasilcev seje treba zahvaliti, da ni pogorelo
še stanovanj^o poslopje - poškodovano je le
ostrege, razen tega pa je obst^ala nevarnost vž%a
sosednjih hiš v neposredni bližini
Zahva^ujoč dobremu sodelovanju občanov z
miličniki PM Ptuj je bil ta primer raziskan v
rekordnem času. Pož^alec je bil prget v manj kot
petih urah po stoijenem dejanju. Uteme^eno
osum^en je komaj polnoletni Bogdan Cesar iz
ZlatoUčja 125, ki je n^vegetneje storil dganje iz
^ubosumnosti. Pri Meškovih je zaradi požara nastala
materialna škoda za okoli 250.000 din.
Novoletni prazniki so tokrat na
širšem območju ptujske občine
minili razmeroma mirno, saj so
miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov v dneh od 26. decembra
1978 do vključno 8. januarja 1979
posredovali le v štirih prometnih
nesrečah. Smrtnih irtev ni bilo,
dve osebi sta bili huje, tri pa la^je
poškodovane. Med vzroki nesreč
je tokrat na prvem mestu neprila-
gojena hitrost voznikov, v enem
primeru je prisotna tudi vinjenost.
Materialna škoda na vozilih je
ocenjena na okoli 40.000 din. V
glavnem smo lahko s takšnim sta-
njem zadovoljni, kajti lansko leto
so novoletni prazniki minili dosti
bolj črno.
S CESTE V NASIP
V ponedeljek 8. januarja 1979
je prišlo do hude pro-
metne nesreče v Ptuju.
Voznik osebnega avtomobila Du-
šan Grager iz Kosaškega dola je
vozil iz Ptuja proti Spodnji Haj-
dini. V blagem desnem ovinku ga
je zaradi prevelike hitrosti začelo
zanašati. Zaneslo ga je s ceste in
po 11 m je zadel v zemeljski nasip,
kjer je obstal. V blagem desnem
ovinku ga je zaradi prevelike
hitrosti začelo zanašati. Zaneslo ga
je s ceste in po 11 m je zadel v
zemeljski nasip, kjer je
obstal. Voznik in sopotnik
Srečko Simonič iz Dravskega
dvora sta bila hudo telesno poško-
dovana. Poškodbe bi bile verjetno
veliko manjše, če bi oba uporab-
ljala varnostne pasove, ki so bili
vgrajeni g avtomobilu. Materialna
škoda na vozilu znaša 20.000 din.
Dve zlati poroki v Ormožu
Zadnjo soboto v lanskem
letu, 30. decembra 1978, je
bilo v lepi poročni dvorani v
Ormožu nadvse slovesno.
Predsednik skupščine Mirko
Novak in matičar Jože Sever
sta opravila svečan obred
razglasitve za zlatoporočenca
kar dva para. To sta bila:
Štefan in Marija HORVAT
iz Ivanjkovcev 51. Štefan je
bil rojen 25. 12. 1904 v
Babincih, Marija roj. Kaučič
pa 16. 11. 1906 v Stanovnem.
Po poklim sta bila
vinogradniška delavca in sta si
ustvarila lasten dom. V njuni
zakonski zvezi so se jima
rodile 4 hčere, ki so vse
poročene, tako imata danes
10 vnukov in kar 14
pravnukov.
Martin in Jožefa
TRSTENJAK, kmetovalca v
Loperšicah Martin je bil rojen
n. 10. 1904 v Obrežu,
Jožefa, roj. Zidarič pa 30. 12.
1908. Vse svoje življenje sta
posvetila kmetijstvu in delno
vinogradništvu. V zakonu sta
imela sina in dve hčeri Vsem
je v veliko veselje, ko ju
obiščejo na njunem prijetnem
domu in vzorno urejenem
gospodarstvu tudi vnuku
Besedilo in posnetki:
J. Sever
Štefan in Marga Hcurvat v krogu svojih nqblijjih
Martin in Jožefa Trstenjak ob slovesnosti v poročni dvorani
Poroke
sklenjene
pri
so Ormož
Peter Senica, Vičanci 8 in Brigita
Majcen, Vičanci 10; Ivan Hriber-
šek, Hajdoše 2/b in Majda Bom-
bek, Hajdoše 2/b; Karlo Kolenc,
Središče in Bojana Zidarič, Sredi-
šče; Jožef Hanželič, Ormož, Ptuj-
ska 16'in Helena Stuhec, Dobrava
7; Jožef Škripec, Kog 76 in Jožica
Tušek, Miklavž, pri Ormožu 55;
Branko Krajnc, Cerovec 3 in Darija
Vogrinec, Pavlovski vrh 11; Janez
Habjahič, Hermanci 46 in Marija
Cizrl, Vinski vrh 73; Anton Vuzem,
Celje, Pucova 1 in Marija Dovečar,
Celje, Pucova 1; Franc Kramber-
ger, Cermljenšak 9, in Marija
Plohi, Trnovci 27; Rudolf Kirič,
Ormož, Ljutomerska 10 in Olga
Vesenjak, Drakšl 29; Dragoljub
Kumer, Salovci 162 in Daniela
Krajnc, Šalovci 34; Josip Vincetič,
Trnovci 20 in Ljudmila Borko, Go-
deninci 1; Janez Prejac, Podgorci
21 in Alojzija Volmut, Podgorci
12; Janez Marin, Cvetkovci 54 in
Marija Kaučič, Cvetkovci 97;
Viktor Lukman, Sardinje "35 in
Majda Korošec, Zapuže 28; Jožef
Lipnik, Žvab 17 in Marta Sok,
Gornji Ključarovci 29; Milan
Arnuš, Ormož, Poštna l/a in
Kristina Dogša, Obrež 102; Stani-
slav Perger, Frankovci 7/a in Zden-
ka Bac, Lešnica 48; Srečko Otore-
pec, Frankovci 7 in Marjeta Bre-
mec, Brnica 38; Silvo Grlica, Do-
brava 5 in Darinka Hanžič, Vičanci
38; Branko Puklavec, Vitam 24 in
Silva Horvat, Kajžar 44.
RODILE SO:
Kristina Vindiš, Kungota 114 —
deklico; Ivanka Cagran, Gorišni-
ca 131 — deklico; Marija Pignar,
Lancova vas 89 — dekUco; Nada
Kopold, Zakl40 — Silva Vida
Prevoljšek, Cermožiše 61 —
Damjana; Milena Murko Rogoz-
nica 33 — Danila; Marija Marodi,
Spuhlja 115/a — Silvo; Jožefa
Zupanič, Lancova vas 88 — Janjo;
Marija Galinec, Zg. Hajdina 34 —
Brigito; Milena Iskra, Tomšiče-
va 36 — Gregorja; Dragica Petro-
vič, Muretinci 37/b — Ksenijo;
Jožefa Polajžar, Nadole 49 —
Matejo; Matilda Vidovič, Bari-
slovci 12 — Janeza; Zdenka Bo-
rak, Goričak 43 — Natašo; Zlatka
Spendija, Salovci 19 — Bojano;
Jožica Ličen, Moškanjci 95 —
deklico; Milena Kaučič, Sodinci 20
— Marjanco; Jelka Krajnc, Polen-
šak 52 — Silvo; Hedvika Breznik,
Podlehnik 6/a — deklico; Ana
Gojkošek, Lancova vas 63 —
deklico, Danica Podkrižnik,
Sp. Hajdina 99/a — Gregorja; Ol-
ga Horvat, Volkmerjeva 11 —
dečka; Slavica Horvat, Grajen-
ščak 61 — dečka; Ema Zamuda,
Borovci 5 — Martino; Marjeta
Svenšek, Osojnikova 5 — dečka;
Minka Munda, Lačaves 51 —
Boštjana; Slavica Djuran,
Vinski vrh 10 — Matejo; Ana
Kekec, Bukovci 35 — dečka; Olga
Gajser, Gorca 69 — Zvezdano;
Rozalija Kojc, Podlehnik 87 —
dečka; Marija Milošič, Dajnko-
va 4 — Janjo; Martina Kidrič,
Kupčinjin vrh 45 — dečka; Marija
Potočnik, Lancova vas 47 —
Primoža; Silva Smrekar, Prešerno-
va 7 — dečka; Milena Kosi, Prše-
tinci 19 — Brigito; Štefanija Cvet-
ko, Mostje 2 — dečka; Majda
Vrabl, Sp. Hajdina 52 —
Danijelo; Milica Kociper, Vel.
Nedelja 5 — dečka.
POROKE 30. DECEMBRA 1978.
Slavko Hrnčič, Tomšičeva 39 in
Marjeta Peklar, Stojnci 64; Ivan
Fridauer, Pobrežje 37 in Marija
Turnšek, Gerečja vas 55; Martin
Kacjan, Loka 52 in Milena Dvor-
šak, Krčevina pri Vurberku 173;
Franc Brumen, Levajnci 34 in Ma-
rija Božičko, Dolena 36; Blagoje
Orozovič, Prešernova 27 in Sonja
Pongrac, Prešernova 27; Marijan
Petek, Jadranska 10 in Marija
Arbeiter, Zidanškova 17; Ivan
Vrabec, Ljubljana, Ptujska 23 in
Marija Repič, Sp. Velovlak 37;
Franc Krajnc, Sp. Hajdina 16 in
Danijela Muzek, Tržeč 26: Branko
Valentan, Apače 165 in Zoflna
Dikavčič, Mihovce 9; Stanislav
Cuš, Mezgovci ob Pesnici 41 in
Pavla Meško, Draženci 37; Franc
Lozinšek, Gorca 11/a in Danica
Mešiček, Ljubljana, Zaloška 164;
Miroslav Zelenik, Stojnci 59 in
Danica 2umbar, Stojnci 59; Iztok
Matjašič, Gorišnica 156 in Dragica
Ožinger, Gajevci 29; Stanko Cafu-
ta, Dolena 49 in Ana Krušič, Koči-
ce 7; Lovrenc Seruga, Rucmanci 6
in Terezija Kukovec, Senčak 14;
Janez Lešnik, Mestni vrh 60 in
Zdenka Pšajd, Krčevina pn Vur-
berku 108/a; Ciril Unuk, Breg 1 in
Majda Doberšek, Muzejski trg 1;
Stanislav Nedeljko, Juršinci 58 in
Marija Zavec, Sakušak 82; Janez
Gajser, Stogovci 33 in Ida Kodrič,
Preša 31; Srečko Teskač, Vel.
Varnica 27 in Elizabeta Stumber-
ger, Cirkulane 82; Milan Šalamun,
Nova vas pri Ptuju 97 in Ana
Rašl, Podvinci 118; Branko Jere-
mič, Hrastovec 73 in Božiča Pe-
trovič, Hrastovec 73; Štefan Ivan-
čič. Trnovska vas 6 in Matilda
Furst, Levajnci 16; Jožef Pukšič,
Ločič 1 in Irena Podgoršek,
Gomilce 3; Alojz Plajnšek, Mari-
bor, Partizanska 54 in Elizabeta
Golob, Prerad 20; Milan Grabar,
Jadranska 17 in Danica Korošec,
Jadranska 17; Franc Ciglar, Zg.
Gruškovje 59 in Marija Teskač,
Zg. Gruškovje 45.
POROKE 6. JANUARJA 1979.
Pavel Belec, Dragovič 36 in Ma-
rica Zunkovič, Zupečja vas 55;
Branko Lukaček, Maribor,
Frankopanova 6 in Ana Vidovič,
Maribor, Frankopanova 6; Franc
Kvar, Zlatoličje 1 4 in Marija
Majcen, Lasigovci 1; Vladimir
Kukovec, Maribor, Gosposvet-
ska 57 in Elizabeta Gregurec, Ma-
ribor, Gosposvetska 57; Stanislav
Mohorko, Rodni vrh 40 IN Angela
Klampfer, Rodni vrh 6; Marjan
Soršak, Sp. Polskava 133 in Zden-
ka Zafošnik, Zg. Jablane 25.
UMRLI SO:
Antonija Perdih, Polenšak 6/a,
roj. 1932, umrla 23. decembra
1978; Liza Krajnčič, Jiršovci 76,_
roj. 1906, umrla 27. decembra
1978; Franc Smigoc, Kukava 26,^
roj. 1902, umrl 29. decembra 1978;
Marija Kolednik, Muzejskit trg 1,
roj. 1895, umrla 29. decembra
1978; Janez Zorčič, Orešje 8, roj.
1929, umrl 30. decembra 1978;
Andrej Bedrač, Vareja 16, roj.
1926, umrl 1. januarja 1979; Ana
Tili, Moškanjci 85/a, roj. 1935,
umrla 1. januarja 1979; Marija
Kvar, Lasigovci 3, roj. 1929, umrla
2. januarja 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij,
ki ga sestavljajo vsi novinarji za-
voda, direktor in glavni urednik
MIHAEL GOBEC, odgovorni
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio-Ted-
nik telefon (062) 771-079 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 200 dinarjev, za tujino 300
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska CCP Ma-
riborski tisk. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu spada TEDNIK
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prome-
ta proizvodov.
vreme ^
do nede^e, 21. januaija 1979
Polna luna bo v soboto, 13.
januarja ob 8.09.
Napoved: Se bo mrzlo. Jutri,
12. januarja bodo pooblačitve in
bo kratkotrajno spremenljivo
vreme. V nedeljo, 14. januarja
bo verjetno snežilo. Srednje mo-
čan mraz bo držal vse do 28.
januarja, ko se bo otoplilo na
okrog nič stopinj do plus ena.
Takrat lahko pričakujemo dež in
sneg.
Alojz Cestnik
Janko B.:
Hrepenenje
Vso dušo mojo je nemir preplavil,
kot gorska reka kri v žilah pluje,
v prsih pa srce veselo kuje
—	opoj ljubezni v njem se je pojavil.
Kot morski val me nosiš v daljave,
kjer čutil dih bom tvoj na licu svojem,
mehak šepet in strast v glasu tvojem,
tresoče ustne in oči sanjave.
A gorsko reko bi lahko ukrotil,
in morski val z valom zaustavil,
a ta nemir, ki dušo mi preplavil
iz dneva v dan močneje se bohoti.
Sedaj kot sužnja misel me vklenila,
v prijetne spone je srce odela,
in ti nad mano si kot češnja bela
—	cvetoče veje čez me razgrnila...
Žalost
Zrele trave jokajo v noči,
ko hladen veter preko polja veje
in reven starček tam v samotni koči
bolan, zapuščen, zadnje ure šteje.
V zatohli izbi sveča dogoreva,
pošastne sence padajo na stene,
kjer v tesni kletki taščica sameva
in zlomljene so perutnice njene.
Ko trave v maju bujno so cvetele
in v gozd veselo starček je zahajal,
pasti so takrat taščico ujele,
a z njo nemir v srcu je nastajal.
Sedaj, ko starček tu umira,
vse ptičje jate so odletele
in v taščici ugaša zadnja sila
iz dni, ko trate sladko so dehtele...
Megleni
dnevi
Spet pusta je ravan in gora,
ki mrka v sivi plašč ovita
preganja me kot težka mora,
kot mračna slutnja v meni skrita.
Po sivem nebu kavka kroži,
snežinke prve ji sledijo,
na veji pa sinica toži,
za soncem, dnevi, ki bežijo.
Utihnilo je njeno petje,
ledeni veter pa razsaja,
umrlo toplo je poletje
in dolga zima spet prihaja.
Zbežati hočem a ne morem.
Ne znam smeri, kjer sonce sije,
a v sivini tej sem sam in boren
kot veja, ki jo veter bije.
Upokojenka
Lesk v očeh
številke so ubile,
življenjsko moč
je čas močno načel
vedre misli so se umaknile
in dušo je neznan nemir prevzel.
Slovo.
Slovo od milijon številk
in milijon spoznanj;
slovo številke od številk,
izgubljenih v času in prostoru,
ki vsebolj zasužnja jih vsakdan
in njih izhod bo le v odmoru!
Bili smo veja,
ki jo list zapušča,
utrujen list v jesenskem vetru;
bili smo jata v hitrem letu,
kjer drobni ptici moč popušča
in zaostane v poletu.
Le kaj je človek,
kaj njegovo delo?
Usoda, volja, bedasta slučajnost?
Nemočna ladja sredi oceana,
ki z viharji se bori življenje celo,
a ko omaga, je čerem predana!
ZVONKO MILO$IČ
Sejem bil je
V"
ZIV
šel sem za nosom. In kakor vedno meje moj ,,vodič" pripeljal v naj-
bolj hrupen del mesta. Vodil me je gor in dol in včasih po enaki poti,
kot meje peljal prej.
Priznam, saj se je trudil, a mi ni mogel pokazati, razkazati kaj pristne-
ga, kaj, kaj, kaj, takega kar bi bilo vredno ogleda. A se je — kakor ve-
dno pravim — potrudil in izvohal nekaj za kar si vedel, da se je moral
človek že malo potruditi, da je obdelal kos hloda ali deske, katera je poz-
neje — pa čeprav ni za to namenjena — predmet obdelave, dodelave in
predelave moža ali žene, ki se je vrnil kakšno urico pozneje domov.
Pa saj vseeno, tam se je vodič ustavil zaradi osebnega zadovoljstva,
kajti na uho povedano; zelo mu ugaja vonj po pečenih klobasah; pa saj
mu ni za zameriti. Tam sem si z levo roko v desni žep sposodil dva kosa
vate in zadelal svojemu tiranu oči ter se ga tako osvobodil, saj zaradi njega
ne upam v mesnico, kjer vagajo kosti.
Ko sem se tako svoboden, sprehajal in prodajal zijala po sejmu, sem se
moral čuditi otopelim ljudem s toliko voljo, da so tam zmrzovali tudi ves
dan — če so le stranke kovale pičlo zanimanje za njegovo blago, katerega
v poštenih trgovinah — novega — ne zamenjajo. Pa spet naprej vidiš
nove, malo rabljene čevlje, copat, copate, katere je že načel zob časa, se-
veda so vsi po zadnji modi, pa čeprav jim je že enkrat, ali pa večkrat
odpadla peta ali pa cel podplat. Na vsakem koraku si videl neizkoriščene
trgovske talente, katerih kruto življenje jih je spravilo na psa.
Po enourni hoji so me začele boleti noge. Kaj se potem zgodi sami
najbolje veste, samo da jaz nisem sedel na najbližjo klop, ampak odšel
domov.
Trgovci z novci
(posnetek: Martin Ozmec)
Fotografija meseca
Na januarskem natečaju za Fotografgo meseca je
bila proglašena za n^boljšo: slika Mia Kohaka Zinuu
Sodelovali so trge avtoiji z osmimi delL
FKK
Naj se predstavijo mladi
iz ekonomske in upravno
administrativne šole Ptuj!
Imeli so priložnost in izkoristili so jo. Sedaj se predstavljajo z literarnimi poizkusi, ali
natančenje: to so pesmi in pripovedi za pokušino. -
Irena VESELIC
Brez vejic in pik in...
Zvezdice na začetku,
pa hitro naprej
brez premišljevanja ali
naravnost, na levo ali na desno,
brez vejic, da se ustaviš,
ponudiš starcu roko ali želiš tolažbo,
brez kakršnih koli klicajev
na pomoč in vprašajev, če ti je topolo,
brez dvopičij nekomu, da dober, lep je
in drugih stvari.
Zvezdica na začetku le zato,
da na koncu vseh teh brezveznih stvari
in dejanj brez pomoči
narede križ ti lahko,
pa brez pike, ker časa ni...
v tem veku atomskem za to.
ANICA ROPIC
Lepo je
biti...
Stopam po ozki stezici v parku.
Srečna in nasmejana hodiva z roko
v roki po ozki stezici, posuti z
ovenelim cvetjem. Sonce pošilja
zadnje zlate žarke na opustošeno
pokrajino, vetrič nežno pripogiba
gole veje, zlatorumeni listi pople-
savajo po zraku, se poigravajo,
dokler ne obnemorejo in padejo na
mehko podlago svojih bratov in
sester. Vse odmira, vse gre k počit-
ku, le najina ljubezen oživlja, se
razrašča in vedno bolj gori. Nežno
se ozrem v njegove modre oči, v
katerih še odseva sonce, morje,
pesek, voda. Stisne me, ko opazi
moj pogled, se nasmehne in pravi:
,,Se ti ne zdi, da je ljubezen lepša v
jeseni, kot spomladi?"
,,Ne vem," pravim, v srcu pa
čutim enako kot on. Sprehajava
se, pogovarjava in opazujeva
mimoidoče. Nenadoma /ogledava
starčka in starko, ki sta sedela na
klopi ob velikem drevesu. Nežno
sta se držala za roke in si gledala v
oči. Z Bracom sva obstala in se za-
zrla v njiju. Obema so rojile
podobne misli po glavi. Tudi ta
dva sta bila nekoč mlada. Morda
sta se tudi onadva držala za roke
in sedela pod drevesom ob svitu
lune. Tudi onadva sta bila srečna,
se poročila in imela otroke. Da,
otroci. To je bil njun cilj. Zaljubi-
la sta se, živela, zato da bi ustvari-
la bitje, ki bi ju potrebovalo, za
katerega bosta živela in delala.
Dosegla sta svoj cilj. Tudi njuna
hči je skrivaj odhajala od doma, se
srečevala v temačni ulici s fantom,
ki ga je ljubila, doživljala razoča-
ranje, vendar vseeno dosegla svoj
cilj. Morda je zdaj poročena, sre-
čna v družinskem krogu z otroki in
možem.
In morda se bom tudi sama
kmalu poročila. Rodila bom otro-
ke, ki bodo sad najine ljubezni.
Vzgajala jih bom v duhu ljubezni,
kajti tudi moji starši so me ljubili,
da sem lahko zrastla, pošteno in
spodobno za samostojno življenje.
Tudi srečo sem našla, tisto srečo,
ki si jo vsakdo želi. Morda pa bom
doživela tudi razočaranje, toda
vem, da me to ne bi strlo. Iskala
bom, dokler ne bom našla osebe,
ki si bo sposobna deliti svoje ži-
vljenje z mojim, svojo srečo z
mojo srečo. In morda bova tudi
midva tako sedela, se držala za
roke in obujala spomine na mla-
dost. Opazovala bova srečne
zaljubljene pare in se spominjala
srečnih mladih dni.
Še vedno stojiva pred starčko-
ma, ki naju opazita, se nasmehne-
ta in se zopet zatopita v svoje
spomine.
Midva pa nadaljujeva pot, sre-
čna in nasmejana, zaljubljena in z
upanjem na lepo bodočnost.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL
že trinasto leto mi teče. odkar sem začela hoditi v šolo.
Seveda, saj sem le osem let obiskovala osnovno šolo, v
srednjo pa hodim šele peto leto. Po toliko letih šolanja pa
postaneš^že velik učenjak, boste rekli No, s^ bi lahko res
t^o trdili, s^ pri meni, pri drugih k^ takega tako ne velja.
Vidite, vsa ta leta si nabiram nova in nova znanja ter
opažam, da sem zelo brihtno dekle. To mi je že stara mama
dejala, vendar si še danes tega ne znam razložiti.
Pa naj r^e začnem na začetku, ko sem začela obiiicovati
osnovno šolo. Saj sem rada hodila v šolo, vendar pa tako
rada spet ne^ kot na potep. Tudi prnate^e sem hitro dobila,
mislim na tiste s trojkami in dvojkami v redovalnici. Si
lahko mislite, kako je bila mama vesela mojega u^eha v
šoli? Oče pa si ni delal skrbi zaradi tega. Vedno mi Je
govoril: ,.Ce se ne boš učila, boš pa domaIcrave pasla!" Ob
teh tesedah me je vedno nekaj zbodlo: „Pa k^ bom morala
pasti te, ... te krave tudi, ko bom velika," sem*zmera
spraševala mamo. Kmalu se je tudi moj uspeh v šoli
izboljšal saj sem se raje učila kot šla napašo.
V šoli sem marsikaj doživela k^ prnetnega in smesnega.
Takrat sem hodila že v sedmi razred. Obiskovala sem pevski
zbor in- imeli smo nastop, še prej pa vaje. V razredu pa so
imeli fiziko. Učitelj je poslal po nas, ces da smo bih odsotni
brez njegovega dovoljenja. Preplašeni smo vstopili v razred
ter posedli na svoja mesta. Odprl je redovalnico m me
poklical. Postavil mi je nerazumljivo vprašarge, se mi smejal
izpod čela in se zibal na stolu, kot je bHa to. nj^egova navada.
Ko sem ga vsa trepetajoča gledala z vprašujočuni očmi. mi
je naenkrat izginS izpred oči. V razredu se je naenkrat
zashšal smeh. Takoj sem ugotovila, daje stol pod njegovo
težo ter zaradi guganja popustil, in se sesedel. Nehote meje
posilil smeh, potem se nisem mogla več zadržati. Uciteli je
pogledal izpod katedra. Ves namfšen je zgrabil kos stola ter
ga vrgel po razredu. Seveda nas tudi to ni pomirilo, zato je
vzel redovalnico in ves besen zdivjal iz razreda. To se mu je
maščevalo. Nismo smeli biti na vaji.
V L letniku sva si s sošolko večkrat med urami pisali
listke. Sedela je v prvi klopi pred katedrom, jaz pa bo^ v
sredini Med uro gospodarskega poslovanja sem ji vrgla
listek. Vendar je letel predaleč ter padel pred tovariša na
kateder. Spreletelo me je: ,,Le k^ mi bo rekel? Samo da ga
ne bi prebral," sem si mislila. Prgelje za listek, ga odmofal
ter začel počasi brati: „Pridi zvečer k meni, sem sama
doma." V razredu se je zaslišal smeh, tudi on se ni mogel
zadržati. Vseeno mi je ob^ubil, da bo_prišel.
Take iriše veliko drugih dogodivščin sem doživela med
šolanjem. Se bi lahko pis^a pa saj sami veste, kakšna so
brez^rbna dgaŠca leta.
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
25. januar 1979
Izgubljeni
cvet
Staro leto. Topel decembrski ve-
čer vabi ljudi iz hiš. Na temnem
nebu so razsute zvezde, kot kre-
sničke v poletni noči. Tudi Jasna
ni vzdržala med stenami ob topli
peči. V praznem stanovanju ni sle-
du, da je silvestrovo. Zaželela si je
sprehoda po starih ptujskih ulicah,
kjer izžareva novoletno razpolože-
nje v tisočerih pisanih lučkah in
napisi nemo čestitajo mimoidočim:
,,Srečno, srečno, srečno 1979...!"
Jasna prečka cesto, meter morda
dva, se ustavi pred pločnikom na
drugi strani; na črnem asfaltu pred
njo leži velik cvet; skloni se k
njemu, ga prime, težka glavica na-
geljna ji ob roki zaniha na dolgem
zdrobljenem peclju, ki kaže zadnje
znake življenja; sledovi kolesa se-
gajo prav do košnega cveta, ki je
ostal nepoškodovan in še ni v raz-
cvetu.
Ob njej izgubljen, v njej osam-
ljen cvet ljubezni, tudi ta še ni v
razcvetu; v tišini in samoti počasi
veni v domu kjer veje prepih odri-
njenosti. Vključi televizor, da pre-
trga tišino, da utiša bolečino, ki
postaja vse bolj nevzdržna. Pred
seboj razgrne izpoved srca, ki jo je
bral iz prejetega pisma: ,,Ljubi
Miran! Prej je bilo drugače z me-
noj. Ljubim umetnost, zato sem
ljubila tudi tvojo umetnost v sliki.
Ljubi pesem, zato sem ljubila
tvojo pesem, ki si jo pel doživeto;
prodirala je iz tvojih najglobljih
občutij. Tebe kot ustvarjalca sem
imela rada.
Čudno se mi je zdelo, da se je
vaš ansambel razdvojil: ,,Razdvo-
jeni ste, prej ste bili kot bratje.
Kako to, da ne igrate skupaj?"
Nič nisi premišljeval, kot da si bil
pripravljen na to vprašanje: „Veš
oni igrajo zaradi denarja, mi igra-
mo zaradi veselja, ker nas glasba
osrečuje, ne denar!" Tako se
spomnim tvojega odgovora. Zara-
di njega sem začela razmišljati o
tebi.
Pri nas je bil večen problem de-
nar. Ne vem, ali gaje bilo res tako
malo, ali... Vem le to, da nisem
bila nikoli lačna. Mama je bila
skrbna. Ima pa še vedno veliko
napako; povsod hoče zbujati
usmiljenje, kot da uživa v tem,
ko jo ljudje pomilujejo. Tako je
bilo v osnovni šoli. V razredu je
bilo veliko takih otrok, ki so
mnogo bolj od mene potrebovali
malico zastonj. To sem najbolj
občutila v višjih razredih; takrat
nisem hotela malicati.
V šolo siiio morali prinašati veli-
ko denarja. Z mamo sva se zaradi
njega kregali. A najbolj me je
pretreslo, ko mi ga ob podobni
priliki ni hotela dati in je zame
založila razredničarka. Se isti
popoldan je bila doma besedna
borba, komaj izbojevani denar
sem ji odnesla na dom.
Lebdim med zemljo in nebom,
to je dvom, ki v meni povzroča ne-
red, me plaši in preganja. Pomagaj
mi iz njega Miran, pomagaj!
Oprosti, ker ne znam preslišati no-
tranjega glasu, ki je glasnejši od
razuma, od resnice. Ko mi je naj-
bolj hudo, te v solzah prosim, da
mi oprostiš, ker mislim nate, ker te
želim videti, ker te ljubim. Bolj ko
ljubim bolj sem sama. Samota je
strašna, strašna, ko ljubiš! Tudi
med pravimi prijatelji se počutiš
sam, čeprav si le ti prizadevajo, da
'e iztrgajo iz nje.
Nikar ne molči, ne molči več, ne
dajaj mi občutka, da me preziraš
zaradi čustev, ki so namenjena te-
bi, in da samo zaradi njih nisem
vredna tvojega odkritosrčnega od-
govora. Ze sedaj je preveč boleča
misel, da se mi izmikaš, da ne ho-
diš k pevskim vajam zaradi mene.
Kljub dvomu, ki me vznemirja,
sem srečna in ponosna, saj v sebi
nosim veliko in plemenito ljube-
zen, ki zame ni sramotna, čeprav si
nekaj let mlajši od mene.
Miran zaupam ti, prepričana
sem, da si pošten, lega prepričanja
ne bi rada izgubila; pričakujem od
tebe osebno realen odgovor, ki ne
bo pod vplivom tujega mišljenja,
ki bo samo tvoj. Ljudje tako radi
svoje napake podtaknejo drugim!
Utrdi mi vero vate in še trša bo ve-
ra v poštenega človeka. Ti ne znaš
zavajati, znaš bodriti, ne znaš
poniževati, ti dvigaš moralo v so-
človeku.
Moralo bi mi biti vseeno,
kaj boš storil z Mojimi čustvi.
sedaj ko veš zanje. Samo to te
prosim, ostani plemenit. Ne zaupaj
pisma komurkoli. In če boš
zaupal, zaupaj svojemu očetu, ki
zna razumeti! Zdaj potrebujem
razumevanje, ki najbolj pomaga.
Ne pa pomilovanje, ker iskrena in
čista ljubezen le te ne prenese."
Polnoč. Čestitke napovedovalca
iz ekrana napolnijo veliko, prazno,
prazno sobo. Ni dlani, ne materi-
ne, ne njegove, ki ga ljubi. Krik
bolečine v njenem srcu obnemi v
ustih: ,,Sama, sama, sama!"
Prevzame jo manjvrednostni ob-
čutek: ,,Nisi odgovoril! Kakšen
zločin sem zakrivila v svojem ži-
vljenju, da nisem vredna tvojega
odgovora Miran! Lahko bi mi
povedal, da ne maraš zame, šla bi
med prijatelje, kjer sem vselej za-
željena. Tvoj molk me je prikle-
nil v mučno samoto." Vrača se v
preteklost svojega otroštva, v razi-
grano, prešerno mladost, nikjer ni
madeža!
Utrujeno Jasno je novoletno ju-
tro uspavalo. Sanjala je in v snu
govorila: ,,Srce čemu zahtevaš od
mene ljubezen, tisto veliko, pleme-
nito, iskreno, enkratno, neponov-
ljivo! Vanjo ne verjamem več! To
so sanje otroštva, sanje prešerne
mladosti; zatekaš se vanje takrat,
ko hočeš ubežati kruti resnici!"
Vsako otroštvo nosi v sebi velik
šopek želja; vsaka prešerna mla-
dost skrbno neguje v njem vsak
cvet posebej, ki se razlikujejo po
barvnih odtenkih in po velikosti.
Največjega, najkrepkejšega in naj-
lepšega cveta ni več v njem. Cvet,
ki se lahko imenuje planinka, vrt-
nica ali utvara. Morda se je izgu-
bil, ko • je tekla nasproti zreli
mladosti, padel ji je na črn asfalt
neopazno. Na silvestrovo ga je na-
šla meter ali morda dva na drugi
strani ceste pred pločnikom; ko ga
je dvignila v naročje svojih želja,
je zanihala lepa cvetna krona na
velikem zdrobljenem peclju brez
znakov življenja. Morda bo še
kdaj kanila nanj solza sreče ali
upanja in mu vrnila življenje!
ZLATKA VRABL
Po cesti
Drvi, drvi avto
po široki cesti
v beli svet,
neznano kam.
Po cesti človek gre,
od kod prihaja
in kam gre,
nihče ne ve,
ve on sam.
Ti veš...
Kje hodim,
kod blodim,
veš ti,
jaz ne vem.
Odkod grem,
in kam grem,
veš ti,
jaz ne vem
Zakaj te še ni,
zakaj te iščem,
veš ti,
jaz ne vem.. .
Nagajivi
veter
Cez gore,
čez po^e,
gozdove, njive
in travnike
nagajivi veter
se podi.
Vsemogočni
hrast se gane,
grm se premakne,
pravega prijateljstva,
premakniti niti one ne more.
Spomini
Poznaš me!
Veš zame!
Pa me tajiš!
V tvojih mislih
tavam v pozabo,
morda nisem več
niti spomin.
Naprej,
samo
naprej
Naprej, samo naprej
nikar nazaj ne hodi,
naprej, samo naprej,
za soncem, za srečo. . .
Pogumno korakaj naprej,
počasi, čisto počasi,
korak za korakom,
saj greš naprej,
pri tem pa se nikar
ne oziraj nazaj
Hodi naprej, samo naprej,
kamor namenjeni si bil,
za soncem, za srečo. . .
Zvonček
En sam, samcati
zvonček imam,
majhen, čisto majhen,
droben, čisto droben,
komu naj ga dam?
Tebi zlata mamica,
ki te rada imam. . .
Zadnji
pozdrav
Adijo, zbogom,
srečno dragi moj,
jaz z drugim
plesala bom nocoj,
kar drugo si poišči
in hodi z njo,
kar drugo
dragi moj...
Treba
Zakcg ješ - treba,
zakaj piješ - treba,
zakaj imaš nogo - treba,
zakaj imaš roko - treba,
zakaj se jočeš - treba,
zakcg se smeješ - treba,
zakaj se jeziš
če je vse - treba...
Cmi potok
(posnetek Ivo Gani)
VITOK
Dravski
mlini
Nekoč so v davnih časih
ob vičavski obali
trije vodni mlini stali,
trije mladi mlinarji veseli
koruzo, ajdo in pšenico mleli.
Takrat so v davnih časih
v hiši iznad skale sivobele
tri deklice živele, pele,
mlinarjem so srca vnele.
Takrat je v davnih časih
čarovnica z Donačke gore
neslogo in zavist vsejala
med mlinarje, dekleta:
„Ciri, čari,
kateri lepši so dekliški čari,
kateri mlinar boljšo moko melje,
kateri deklici bo spolnil želje,
neg mečejo mlini, čari,
čiri, čari."
Čarovnica je tudi mlela,
moko in pesmi je preklela,
mlela, klela,
dokler skala ni se razletela.
Dreva besna
v temni noči, v dežju, toči,
mline mlinarje, dekleta,
vse brez vesla
v valovih kalnih je odnesla.
Še danes ostra skala
tam v spomin stoji,
skrivnostno iz vode
v nebo kipi.
Spominjam se
Kmalu bo polnoč. Sedim v mrzli
kuhinji. Z moje leve strani sveti
šest sveč. Ni toka. Termoakumula-
cijske peči so hladne. Ko čakam
tako, se spomnim želje svojih
otrok, zapisala jim bom pesmi, ki
sem se jih naučila v otroštvu. Te se
danes redko slišijo, ali sploh ne.
Bolezen mi onemogoča peti. Po-
časi tudi pozabljam na prijateljice
iz brezskrbnih otroških let.
Spomin mi nocoj sega do
sedmega leta, tja v lepi dvorec
MaruševacjObdan z gozdovi, pre-
sušenim jezerom, travniki in
prijaznimi vasicami Hrvatskega
Zagorja. Mislim, da sem tja
prispela ob koncu poletja v sep-
tembru leta 1951., s tovarišico
Desanko, ravno ob popoldanski
malici; dobila sem kos kruha in
korenček. Predstavili so me upra-
viteljici Lidiji Gazdič. Bila je viso-
ka in lepa. Okrog glave je imela
ovite čudovite kite. Nikoli ne bom
pozabila trenutka, ko sem vsa
nebogljena stala v upravni pisarni
in čutila na sebi pogled globokih
modrih oči; iz njih je sevala do-
brota in strogost, materinska
nežnost in kritičnost vzgojiteljice:
,,Izgleda bistra cura, ali je strašno
slaba, same su je oči," me je
ocenila. Ne spominjam se vi
slovesa s tovarišico Desanko, ne
vem niti če ji je tako res bilo ime,
niti ne vem kdaj sva se znašli pred
Dečjim domom, kjer so deklice
stale v vrsti po parih, pripravljene
na popoldanski sprehod. Vzgoji-
teljica je vprašala deklice, katera
od njih bi hotela z menoj v vrsto.
Veliko rok se je dvignilo. Kar
sama sem zagrabila za roko dekli-
co, ki je imela veliko kodrčkov na
glavi, na obrazu p0 se ji je poigra-
val dobrodušen nasmeh, oblečena
v lepo oblekco. Tovarišica je rekla:
,,To je naša Ankica".
Še isti dan sem bila razočarana
nad Ankico. Samo pomislite, tisto
lepo obleko je vso popackala z
robidnicami, ki smo jih nabirali na
gmajni poleg pokopališča. Zanj
ne bi več vedela povedati kje je,
čeprav se vidim velikokrat stati
pred čudovitim belim marmorna-
tim kipom; bila je deklica mojih
let. Morda zato! Ali pa sem že ta-
krat začutila vso minljivost, krat-
kotrajnost človeškega bivanja v tej
čudoviti, spreminjajoči se, večni
naravi. Kdo ve?
Vrnili smo se s sprehoda, ko so
dežurne deklice (reduše) v jedilnici
prvič udarile z žlico ob ,,mesinga-
sto" posodo; umivat smo si šle
roke; po drugem udarcu smo se
postavile v vrsto pred jedilnico.
Takrat smo vedno pele. Pravza-
prav smo prepevale povsod. Na
poti v šolo ali na sprehodu, živah-
ne ritmično ubrane pesmi. Pred
ali po večerji umirjene, otožne pe-
smi, nekega pričakovanja v tihi
žalosti, ki je bila globoko v naših
srcih; hrepenele smo po ljubezni
svojih staršev:
„... Dodji, dodji tatice,
črna noč se sprema,
naše mile majčice,
još je kuči nema..."
Oh, skoraj sem pozabila na pe-
sem o Maruševcu: ,,... Marušev-
cu, pokrile te ruže, a uz ruže avio-
ni kruže. Ma bio domač rod, ma
bio kakav stranac, svakoga je
težko zaboravit..."
Večkrat smo se igrale vojne. Vse
smo hotele biti partizani ali vsaj
kurirčki. Da bi se izognile prepi-
rom smo naredile vrstni red. Ni-
sem hotela biti fašist, pa čeprav le
v igri nekaj minut. Seveda so par-
tizani vedno zmagali a naši ku-
rirčki so bili zviti in sila pogumni.
Pogosto smo pele pesmi o tova-
ritu TITU, partizanih in dogodkih
iz NOV:
,,... Vojska pada iza Beograda,
Svi šatori od bijela platna,
samo jedan iz crvene svile.
To je šator našeg druga Tita
i njegovih hrabrih partizana..."
Posebnost te pesmi je, da smo jo
pele le takrat, ko smo plesale kolo.
Ne vem kdo je avtor pesmi in da-
nes po tolikih letih ne morem za-
gotovo reči ali besedilo odgovarja
originalu.
Te pesmi so del mojega otrošt-
va, preživetega v družbi mnogih
otrok. To je nekaj, česar nikoli ne
pozabiš.
Sama misel na vojno mi je so-
vražna; groza me je, da bi se uteg-
nila ponoviti; ostalo bi spet veliko
otrok samih, ki bi morali živeti
brez staršev.
Hudo mi je, ko se spomnim
otrok v deželah, kjer divja še ve-
dno vojna vihra. Istočasno pa se
počutim varno, srečno in ponosno,
ker sem Jugoslovanka.
Sveče dogorevajo. Toka še ni.
Kmalu bo jutro. Rojstni dan
Socialistične republike federativne
republike Jugoslavije. Dočakala
sem ga s peresom v roki, obujajoč
spomine na neki drugi 29. novem-
ber, šele šest let po vojni, ko sem
v modrem krilu, beli bluzi, z rdečo
rutico in titovko na glavi bila silno
ponosna, da sem postala Titova
pionirka. Takrat sem recitirala pe-
sem: ,,... Sada slaviš sretno 59.
tvoje Ijeto, a to je za pionire tvo-
je, nešto veliko i sveto..."
Sveče so dogorele. Za nekaj časa
se bom poslovila od dragih spomi-
nov, ki počasi, toda zagotovo ble-
dijo, kot plamen sveč ob jutranjem
svitu. Čaka me sedanjost! Delo!
Otroci! Čakajo me obveznosti
sodobne, zaposlene žene-samo-
upravljalke.
Ali ni počitnic, deklice?
(posnetek Z. Kodrič)
tednik - 25. januar 1979
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
Franjo Brumen
(Biografski roman petih rodov)
9. nadaljevanje
Naslednji dan je mati opazila veliko
spremembo na svojem sinu. Že tako molčeč,
je postal turobno zamišljen. Nič ni
povpraševala po pojasnilih. Slutila je, da ga
tare spoznanje in razočaranje. Bala se je zanj.
Očetovo zginotje je bilo zanjo temačno
svarilo, polno zlih misli in skrbi..
Dušan je delat dalje pridno pri svojem
mojstru še celo zimo. Na spomlad pa se je
naglo odločil: „Mati, naštedil sem si nekaj
denarja. Rad bi videl kaj več sveta. Rad bi se
izpopolnil v svoji stroki Grem m Dunaj k teti
in od tam si bom poiskal delo."
Že celo zimo je mati slutila, da sin
pripravlja presenečenje: , Dragi moj otrok,
prizadela me je tvoja namera. Vendar ne
morem, da bi ti branila. Bojim se, da ne bi bil
zadovoljen in da bi mi kdaj kasneje očital, da
sem te ovirala. Zeh te bom pogrešala. Odkar
nimamo očeta, si mi bil ti edina opora. Dokler
imam tebe, lažje pogrešam očeta. Ostani še ta
mesec doma in vse še ponovno trezno
premisli Tudi jaz bom storila isto in ti bom
povedala vse svoje pomisleke, o katerih pa boš
moral razmisliti še ti in končna odločitev bo
po tvoji volji, saj gre za tvojo bodočnost."
Med nastarejša spoznanja spada resnica, da
mladi rodovi mislijo in gledajo v bodočnost
drugače, kakor pa stari. To je bistvena
posebnost življenja, ki jo mora vsakdo
spoznati, jo priznati in sprejeti in z njo v
družbi z mladim rodom živeti. Kjer tega ne
spoznajo ob pravem času, tam nastane pekel v
družini Nobena mati in noben otrok nista
tako blizu, da ne bi prišlo do navzkrižja med
njima, Ce bi obveljala samo volja starih, bi to
pomenilo ustaviti čas, kar pa ni mogoče.
Upoštevati je treba modrost starih in njihove
izkušnje. Življenje mora biti sinteza izkušenj
in ambicij.
V	presojah starih je mnogokrat preveč
opreznosti in navadno premalo smelosti, toda
v normalnih pogojih nikdar nobene
zlonamamostl Najbolj kritično postane tam,
kjer stari ali pa mladi že iz nekakšne navade
vselej zavzemajo nekakšno apriorno stališče
negacije. Občutek odgovornosti je pri starih
verjetno nekoliko močnejši Življenje starih
sloni pač na izkušnjah vsakodnevnosti, ki pa
ne nudi vedno samo pozitivnih dosežkov.
Prenapeta previdnost pa je često nepremag-
ljiva ovira za tvegane načrte. Vredno je
ponovno poudariti, da nikdar v življenju pač
ni mogoče prikazati alternative in tako nikdar
ne vemo, kako bi kaj bilo, ako bi ukrenili
drugače, kakor smo. Tudi to je, kakor aksiom
in je ena bistvenih potez v življenju. Nesreča
je v tem, da si vse naknadno med seboj drug
drugemu očitamo.
Dušan in mati sta vse ponovno podrobno
razmislila, a sin je ostal pri svojem sklepu. Na
cesarskem Dunaju je že mnogo let živela teta
Pepina, Anina sestra. Na njo sta mislila oba,
mati in sin, češ če ne bo mogoče drugače, bo
pri njej dobra odskočna deska. Povezala sta
popotno culo in Dušan je krenil v svet proti
severu.
V	tistih časih je bila navada odhajanja v
tujino nekaka nepisana obveznost za
pomočnike vseh obrtniških strok. Kdor je
hotel v svoji obrti kaj veljati, je moral
pogledati v svet. Čim dalje po času in po
dolžini poti, tem bolje, tem več je veljalo.
Taka pomočniška potovanja so bila, vselej
povezana z začasnimi vmesnimi zaposlitvami
po različnih krajih. Nudila so razgledanost, pa
tudi zaslužek je bil dobrodošel, dopolnil je
vrzeli v stroških vsakodnevnega življenja in še
vedno je kaj ostalo v mošnjičku.
Potovanje so bila pešačenja po prašnih
cestah starega časa. Na dolgi poti do Dunaja
in še daleč mimo njega ni nihče prišel v
zadrego. Po cestah so namreč tovorih mnogi
vozniki, ki so prevažali vino, sol in druge
dobrine. Četudi stotine kilometrov od
domovine, se je človek lahko pogovoril z
njimi v domačem jeziku, dobil tolažbo in
nasvete, da je lažje premagal osamljenost
tujine. Utrujeni popotniki so lahko tudi
prisedli in se popeljali, včasih celo malo
podremali na vozu, do kamor jih je vodila
skupna pot. Vozniki so imeli na ročicah
obešene čutare in torbe z brašnom in so svoje
goste včasih tudi pogostili Tako so se na dolgi
poti po tujini navezovali prijateljstva med
neznanimi ljudmi
Običajno so se novinci prvič ustavili že v
avstrijski štajerski metropoli in se začasno
zaposlili Če je bilo delo prijetno in vredno
poplačano, so nekateri ostali tudi dalje časa,
saj so imeli občutek, kot da so doma, le malo
za oglom domače hiše. Čeprav niso znali
tujega jezika več, kakor nekaj tistih besed, ki
so se jih priučili na pamet v šoli, ni bilo težav,
saj se je tam v tistih časih skoro vsak tretji še
zavedal svojega slovenskega porekla. To so
izpričevala tudi rodbinska imena, ki so bila
sicer popačena po volji uradnih zapisnikov.
Mnogo naših ljudi je za vedno ostalo v
tujem kraju, kjer so pod vplivom potujčevanja
in okolice za vedno utonili v novem svetu.
Včasih so se podali domov po izvoljenko in si
ustvarili svojo družino v tujem kraju, nekateri
pa so se poženili s tujkami in tako je počasi
ostalo samo še ime in je sčasoma prevladal v
hiši tuj materin jezik. Še mnoga desetletja so,
posebno med obrtniki, prevladadovala
slovenska imena, ki so kazala največkrat
poreklo iz slovenske Štajerske.
Dušan je spremenil svoj načrt in se je
ustavil v velikem mestu ob Muri pri uglednem
mojstru svojega rodu, ki je zaposloval mnogo
pomočnikov iz domačih krajev. Delal, spal in
jedel je kar pri mojstru, kjer so govorili doma
materin jezik. Otroci, ki so že hodili v šole, so
se včasih poskušili v tujščinl Zdelo se jim je
tako bolj imenitno. Dušanu je to bilo v prid,
saj se je mimogrede privadil tujemu jeziku.
Pri tistem mojstru so pomočniki prejemali
plače na štirinajst dni Dvakrat na mesec je
Dušan pisal obširnejše pismo svoji žalostni
materi Nikdar ni pozabil priložiti papirnatega
bankovca, da bi olajšal domačo stisko.
Za večje praznike, za božič in veliko noč
je prihajal na obisk v domači kraj. Najbolj ga
je bila vesela mati Sestre in bratec pa so z
zanimanjem ogledovali mnoga darilca, kijih je
zanje nakupil Posebno zadovoljstvo je bilo
materi, ko je videla, da je Dušan tudi od doma
še vedno čedno oblečen in lepo negovan.
Materi je prinesel lično sešite zakmašne čevlje
s toplo klobučevinasto podlago, na katerih so
bleščale lakaste kapice. Sedaj je tudi mati
uvidela, da je bila Dušanova odločitev pravilna
in da je bilo prav, da mu odselitve ni
preprečila.
Ko je minilo leto in dan in so se vrnile
lastovke v rojstne kraje, se je dvignil tudi
Dušan in se znova podal na pot proti severu v
še večje dunajsko mesto. Novo potovanje, ki
ga je čakalo, je bilo že mnogo lažje.
Domotožje se je poleglo in malo se je že
privadil tujemu jeziku.
Tudi prihranek v mošnjičku je bil že dokaj
zajeteru Od tod dalje proti Dunaju je pred
nedavnim stekla nova južna železnica, ki mu
je izdatno olajšala potovanje. Tudi naDunqu
za Dušana ni bilo nobene zadrege, nit tete
Pepine ni bilo treba nadlegovati Nič iskanja, v
žepu je imel naslov in priporočilo za novega
mojstra, ki mu ga je ob prisrčnem slovesu
napisal dosedanji gospodar: „Dušan, če boš
kdaj prišel v stisko, spomni se na nas! Naša
vrata ti bodo ostala za vedno odprta!"
Izročil mu je delavsko knjižico. Otroci so
Dušana zelo vzljubili, zajokali so, pa tudi
gospodinji se je orosilo oko. Mnogokdaj ji je
priskočil na kratko pomoč, na hitro v
trgovino po kako malenkost, včasih tudi na
zelenjadno tržnico. Vrasel se je v družino,
kakor da bi bil iz njihovega gnezda.
Tudi novi mojster na Duncgu je bil
slovenskega porekla. Njegov oče se je pred leti
priselil s kršnega primorskega sveta. Sedanji
mojster je bil sicer rojen že na Dunaju, pa je še
vedno gladko govoril materin jezik, ker so
doma ohranili domačo besedo.
S prejšnjim mojstrom sta bila dobra
znanca. Sprejeli so Dušan po domače in zelo
prisrčno. Ko je mojster Kos prečital v delovni
knjižici odlično oceno za strokovno delo,
obnašanje in poštenost, je pripomnil: „Kakor
na dosedanjem delovnem mestu, te tudi mi
sprejmemo v svojo sredino. Pri nas se lahko
hraniš in stanuješ, če ti je tako po volji Upam
in želim, da ti bom od odpustu lahko napisal v
knjižico prav tako odlično oceno, kakršno si
prinesel k meni Želim ti mnogo uspeha in
sreče!"
Dušanu, ki je bil že od doma naveden
prisrčnega družinskega življenja se je odvalil
kamen skrbi od srca in od prvega trenutka
dalje se je počutil kot doma, kakor da bi se že
dolgo poznali
Prisrčne družinske razmere so za mladega
človeka usodnega pomena, „Kakor se mlado
drevesce nagne, tako bo raslo staro drevo."
Mlado srce in duša sta v resnici, kakor zorana
njiva na pomlad, kjer skali vsako seme.
Dušan se je odpočil in pomirjen
brezskrbno naspal, saj je imel zavest, da
mu ne manjka ničesar, kar od njega
pričakujejo. Že prvi dan se mu je zdelo vse,
kakor pri prejšnjem mojstru in takoj naslednji
dan je prijel za delo. Novi mojster mu je prvi
teden naložil vsa mogoča dela, od
enostavnejših do najbolj zahtevnih. In iz
Dušanovih rok je prišlo vse brezhibno in
neoporečno napravljeno.
Na začetku drugega tedna je mojster Kos
dejal „Tako, Dušan, ti boš odslej moj
namestnik. Prejšnji se je odselil, ker je začel
samostojno obrt. Kako se bova dogovorila za
plačilo? "
,,V enem mesecu boste spoznali in lahko
ocenili mene in moje delo. Prej ne
potrebujem, niti nočem nobenega plačila.
Plačo pa mi boste odmerili po svoji oceni Če
mi bo prav, bom ostal, če pa ne, bom šel za
enega mojstra dalje. Tako preizkusno dobo
lahko tudi podaljšamo in tudi vi jo lahko
poljubno prekinete. Tako sem bil vajen
doslej," je na kratko, a dostojno odvrnil
Dušan.
To je bilo mojstru, ki ni rad sprejemal
pomočnikov, ki bi že kar v začetku izsiljevali
previsoke nagrade, zelo všeč in ko je zvedel za
ime mojstra, pri katerem se je izučil, je
nadaljeval: „Dobro se spominjam imena tega
mojstra. Na svojem pomočniškem potovanju
se je tukaj ustavil in delala sva nekaj časa pri
mojem očetu. Bil je odličen delavec, vesten,
natančen, pošten in moj pokojni oče ga je
zeh cenil Kasneje nisem več slišal o njem,
zato me tem bolj veseli vest o njem. Dušan, to
bi skoraj pomenilo, da si se učil kot jaz pri
mojem očetu. Tvoj prvi mojster je takorekoč
prenesel znanje mojega očeta nate".
Dušanova veljava je tako še bolj narasla.
Pridno je delal in se veselil mladega življenja.
Včasih je izgledalo, da počasi pozablja rane,
ki mu jih je zasekalo življenje. Vedno bolj se
je vraščal v družino Kosovih, ki so mu postali
pravi drugi dom.
Kadar ni bilo gospodarja v delavnici, je
sprejemal ljudi in nova naročila, umerjal vsa
mogoča obuvala. Največ opravka je imel s
salonskimi čeveljci za imenitne dunajske
dame, ki so v "^tisti dobi preživele mnogo
prostega časa na koncertih znamenitih
solistov in skladateljev, po gledališčih,
literarnih večerih, na plesih, posebno pa v
operi
Nekoč je bilo treba izdelati zlate
čeveljčke za posebno vlogo primadone
dunajske opere. Mojster je naložil to častno
nalogo Dušanu, ki je moral sam usvariti
zamisel in obliko, umeriti, ukrojiti in tudi
preizkusiti
Dušanove misli so bile zbrane in polne
ustvarjalnosti Poznala se mu je srednješolca
izobrazba. RAzen njega v tistem času na
cesarskem Dunaju ni bilo čevljarskega
pomočnika, ki bi se mogel ponašati z malo
maturo na kalsični gimnaziji
Zlati čeve^ci so bili zdelani celih štirinajst
dni pred rokom. Bili so lični, lahki kot pero.
Kakor iz pravljice. Mojster je Dušana pred
vsemi pohvalil in odnesel čeveljčke v modno
trgovino na zgornjem koncu Ringa, blizu
opere. Tam so jih razstavili v najlepši in
najbolj vidni, široki izložbi, na častnem mestu
na sredi glavne police. Nad njimi pa v
polkorogu razpet napis: „Čeveljčki za glavno
vlogo Butterflay."
Nič pripisa, kje so bili izdelani, kdo jih je
zamislil Zlati čeveljci so postali največja
reklama za operno predstavo, za primadono in
seveda tudi za mojstra, kijih je izdelal.
Ko je prišel dan prevzema čeveljkov, je
prišla lepa primodona osebno ponje. Črnolasi
Dušan jih je obul na njene elegantne nožice.
Prilegli so se kot uliti Bleščali so se, kakor oni
iz tisoč in ene noči Poravnala je račun in
stopila do Dušanovega sedeža, se s priznanjem
zahvalila in mu izročila lep mošnjiček, izdelan
iz rdečega usnja v obliki srčka. Mošnjiček je
bil napet in napolnjen s samimi zlatimi
goldinarji Na vrhu pa še vstopnica za operno
predstavo.
Vrednost mošnjička je bila večja, kakor pa
zaslužek celega meseca. Odslej so dan za dnem
prihajale lepe in bogate dunajske dame
naročati podobne čeveljčke, ne sicer zlatih,
temveč v najrazličnejših barvah. Dušan je imel
naenkrat prepolne roke dela. Samo čeveljčke
za dame, za drugo delo ni imel več časa. Na
koncu meseca je prejel od mojstra dvojno
nagrado. Za nameček pa je bilo še mnogo
daril
Napisal je materi obširno pismo. Opisal vse
dogodke in svoje novo življenje sredi
razkošnega velemesta. Posebno navdušila ga je
prva operna predstava, kjer so sodelovali
njegovi zlati čeveljci Oddslej je zahajal redno
v opero in gledališče in si je tako še bolj
ugladil svoje že tako lepo vedenje. V pismu je
priložil trikrat več bankovcev, da bi ga mati
lažje pogrešala.
Uspeh z zlatimi čeveljčki je dvignil ugled
mojstrove čevljarnice. Dohodki so visoko
presegli izdatke za vsakodnevno življenje. Ko
je bil prihranek dovolj bogat, so odkupili hišo,
v kateri so stanovali Vse pomočnike in
vajence so odpustili na dopust, le Dušana so
pridržali, da je pomagal pri prezidavanju in
preurejanju.
Iz celega pritličja so napravili veliko
delavnico z okni na dvorišče. Obulični del
pritličja pa so preuredili v lepo trgovino s
čevlji, kjer so prodajali samo lastne izdelke. V
lepi veliki izložbi so kot simbol napredka in za
reklamo bili na posebnem podstavku stalno
razstavljeni zlati čeveljčki
Nehote, takorekoč mimogrede je Dušan
postal najvažnejši član Kosove družine. Tudi v
prostem času so ga poskušali čimbolj navezati
nase. Skupaj so hodili na izlete; zadnje čase
celo v gledališče in opero, za kar sta se
posebno zanimala najstarejša hčerka Irena, ki
je pravkar končevala osmo gimnazijo in se je
pripravljala na veliko maturo in seveda tudi
Dušan, ki je bil tako stalni obiskovalec
predstav.
Kosova žena Sabina je bila najbrže prva, ki
je potihoma pomislila na možnost, da bi
Dušan kdaj postal njihov zet. Imeli so tri
hčerke, pa nobenega sina, ki bi prevzel sedaj
tako cvetočo obrt. S pridobivanjem vedno
številnejših pomočnikov se je navadna
čevljamica počasi začela razvijati v večje
podjetje.
Šibkejši spol, ki ga pomotoma tako
imenujemo, ima razvite lastnosti, kijih moški
zanemarjajo, ali jih pa sploh nimajo. Kosovka
je videla Dušanov lepo oblikovani obraz,
bujne črne lase in iskrivo prodime oči
Dunajčanke pa tudi niso kar tako. So lepe,
družabne in prikupne. Mnogim lahko
priznamo poteze objektivne lepote, večini pa
vsaj simpatično privlačnost.
Pa tudi spretne so. Hitro in ob pravem
času znajo navezati stike, ki končno privedejo
tja, kamor so si zamislile in želele. V mreže
dunajskih ljubezni se je že ujelo mnogo
nadebudnih zelencev. Tega Dunajčankam ne
smemo šteti v zlo. To je njihova pravica,
kakor končno vsega nežnega spola, ki ume
dovo^ spretno nastavljati mreže.
Mati Sabina je vse to dobro vedela in je
sklenila Dušana zavarovati Že od začetka mu
je nadomestila mater in skušala si je sedaj
zagotoviti še pot tašče.
Dušan, četudi že dve leti čez dvajseto,
vsega tega ni občutil Niti razmišljal ni o tem.
Idealno je gledal v svet in mu kaki naklepi
niso priiiajali na misel Še vedno je potihoma
tlela v njem prva ljubezen. Nekaj pa je
vendarle začutil, da je Irena skoro tako lepa in
morda še bolj privlačna in prisrčnejša, kot je
bila Breda, ki ga je še vedno pogosto v sanjah
obiskovala. Včasih so takšne sanje bile prave,
včasih pa se je v samoti z odprtimi očmi
poglobil vanje in zamaknjen sanjal o sreči ki
se mu je tako kruto izmuznila. Življenje je
sonce, ki usmerja tudi sence...
Dušana so čedalje bolj odtegovali od
ročnega dela. Vodil je delavnico, stregel v
trgovini kupcem, ki so želeli posebna
pojasnila, usmerjal in krojil občutljivejša
obuvala. Mnogokrat pa je tudi nakupoval
potreben material za delavnico.
Gospodar je pogostoje zapuščal svoje
delovišče, tudi v delovnem času. Deloma
zaradi tega, da bi se malo razbremenil, najbolj
pa še verjetno z namenom, da v vsakem oziru
pretkusijo in vpeljejo Dušana. Vse je kazalo,
da so taki naklepi najverjetneje že načrtno
dogovorjeni med Kosoviml
Nekega dne je Dušan postal redkobeseden.
Svoja opravila je sicer opravljal kot po navadi,
a bil je videti potrt in turoben in v odnosih do
svojih sodelavcev spremenjen. Pomočniki in
vajenci so stikali glave in ugibali Nihče ni
vedel pojasnila. Tudi v mojstrovi družini so
opazili spremembo.
Ni se zanimal za malico, ni mu šlo kosilo in
za večerjo je popil samo skodelico mleka. Pa
ga je gospodinja povprašala: „Dušan, kaj vam
je? Spremenili ste se! Ali se slabo počutite?
Ste morda kaj bolani? Skrbi nas za vaše
zdravje! Kako vam naj pomagamo?" -
„Gospa, hvala za pozornost! Nič hudega nI
Le spomnil sem se na svoja dijaška leta in
dom. Včasih nekaj zapolje v meni Zaboli me
neko potlačeno trpljenje. Kakor, da bi še
vedno ne bilo vse pozabljeno!" je prizadeto
odvrnil Zvečer se je hitro umaknil v svojo
podstrešno sobico. ■
Na postelji je vzel v roke pismo, ki mu ga
je pismonoša predpoldne izročil v trgovini
Pisal mu je nekdanji sošolec iz dijaškega mesta
ob Dravi Počasi ga je še enkrat prebral
Ugasnil je luč in zatisnil orošene oči Zaspati
ni mogel Spomini so mu obremenili misli
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
25. januar 1979 —
TEDNIK
Pri učenju, linorez Marije Krempl
V prvi letošnji številki literarne prilo« se z likovnimi
mojstrovinami predstavljajo učenci OŠ Tone Znidarič iz Ptuja z
literarnimi prispevki pa učenci OŠ iz Gorišnice. Slednji so nam
poslali svoja dela pod skupnim naslovom SPOMINI,
Moj oče rad obuja gjomine na mladost.
Bila je nedela. VašRi fantje so se ustavili pred staro butano hišo. V
njej je živela babica. Fante je prešinila hudomušna misel. Poiskali so
debelo vrv, jo zavezali na okendce križe in za drevo ter se na njej gugali,
kot bi bili stari pet let. Med veselim vridcom in smehom je ^oz okno
pogledala babica. Medtem ko so se fan^e zabavali na vrvi, je babica
začutila, da se hiša nemirno trese. Vsa preplašena je premišljevda, kq to
pomeni. Ko pa je vklela kalilce miru, je začela kričati, da so se fan^e
takoj razbežali in se potem še dolgo smejali.
Zorelo je grozdje. Oče in njegovi prijatelji so se spraševali, kje bi
Ereživeli jesen^i večer. Pa se je oglasil Ivan: »Pojdimo po grozdje."
itro so se spustili v klanec, ki je vodil v sosedovo gorico. Poiskali so
najlepše trse in prklno zobali sladko grozdje. Tisti večer pa se je sosed
mudU v Zamušanskem vrhu, kjer je prosil delavce za naslednji dan. Ko se
je približeval svoji gorici, je slišal pogovor. Takoj je posumil, da mu
nekdo krade grozdje. Zagnal se je med trse in posvetil na fante. Hudo se
je razbugal, fanlje pa pot pod noge in so mu ušli.
Oče je bil poln vseh muh. Bil je star deset let. Dedek mu je naročil,
da mora na paso. Ker mu delo ni dišalo, se je skril. Še prej je zlezel na
slivo, nabral sadeže in si z njimi napolnil žepe. Na zemljo je padel mrak,
očeta pa nikjer. Dedek je vprašal babico: „Kje je Joža? " ne vem, je
mimo odgovorila. Vse je začelo skrbeti. Iskali so ga v hlevu, kaščah, v
hiši, pri sosedih, celo v mlako so pogledali, toda Joža nikjer. Babica je
odšla v hlev, da bi nakrmila živino. Ko se j^e s krmo v naročju približevala
kravam, je zaslišala šum. Ni se ustrašila. Pobrskala je po jaslin in otipala
čeve^, nato še glavo. Kdo je bil? Joža. Potegnila gaje za uho in potem
primerno kaznovala.
Še marsikaj je ušpičil in ko danes prede spomine na ta doživetja, se
večkrat smejemo.
Jelka Erženi ak, 7. a
Na očetovi domačgi so imeli mlin, kije stal ob potoku Studenčnic-
V mlinu je ropotalo dan in noč.	^
Bilo je v vojnem času. Nad Ptuj so večkrat prileteli avioni l
vznemigali prebivalce. Tisti dan je očetova mama mesila testo za pogač^,
Nenadoma je močno zaropotalo. Mama se je prestrašila in z^licak
„Milan, po^ej, če bombardirajo mesto." Milan, tako je ime mojeuj.
očetu, je odhitel na verando. Tam se je samo obrnil in že bil v kuhi^^
Posmehljivo je dejal: „Mama, v mlinu so volkovi, zato tak ropot"
je vedela, da se je debelo zl^al, pa p je s testom, kije ostalo na ro^^
pošteno mahnila, da mu je zamašila uho.
Oče je bil n^mlajši sin. Starejši bratje so ga strahovali s t^ežen
Nekoč pa se je maščeval: enega izmed bratov je zaprl v svinjak. To sej'
zgodilo ob osmih zjutr^. Ker brata ni bilo na spregled, je maiij!
spraševala, kje se mudi. Nihče ni vedel zanj, moj oče pa je samo migaj,
rameni. Ko je mama zvečer krmila svinje, je zaslišala stokanje. Odprla j.
vratca praznega svinjaka in v njem z^ledala svojega sina. Takc^ j.
zvedela, daje to storil Milan, njen n^mlajši otrok.
Očetova mama, moja babica, je bila zelo skrbna in delovna žena
Tudi otroci so morali pridno pomagati, ker lenuhov ni marala. Nekoč jj||
je poslala na njivo po peso za svinje. Ko so z vozičkom prijeli na njivo
so se po stari navadi zopet steph. 54obeden ni hotel napuliti pese in so s^
brez nje vmih domov. Mama jih je s šibo zopet napodila na njivo
Namesto da bi delali, so se lovili in moj oče se je po nerodnosti močinJ
zbodel na ostrem količku za fižol. Prebodel sije črevo. Hitro so gabrati^
spravili v voziček in domov namesto pese pripeljali krvavečega Milana
Poklicali so rešilca, da gaje odpeljal v bohiišnico.
Ti spomini povedo, daje bil moj oče precej nemiren otrok.
Helena Korošec, 7. J)
Nekoč nam je teta pripovedovala doživlja, ki se je vsem, razen
stricu, zdel zelo smešen.
Stričev direktorje praznoval rojstni dan. Povabljen je bil tudi stric. 2
zabave se je vrnil zelo pozno ponoči, pravzaprav zgod^ zjutr^. Ura je
bila že pet. Slekel se je in preden je le^el, si je navil uro na pol šest
Komaj je za^al, že ga je zbudilo brnenje ure. Vstal je in majavo odfei
proti kopalnici. Odprl je vodovodno pipo in jo takoj zaprl, ne da bi sega
voda dotaknila. Potem se je začel oblačiti. Teta, ki ga je opazovala, je
opazila, da ima narobe obrnjeno sr^co. Opozorila gaje, toda stric je
menil, daje tudi tako dobro. Ko sije hotel obuti nogavice, je ugotovjj^
da jih nikjer ni. Iz zadrege mu je pomagala teta.
Odpravil se je v garažo. Sedel je v avto in ga hotel v^ati. To se mu ni
in ni hotelo posrečiti. Teta, kije prišla za njim, mu je povedala, da nima
pravih k^učev. Naposled je avt le zabmel. Kmalu pa seje zaslišal močan
tresk. Stric je namreč pozabil odpreti garažna vrata. Stopil je iz avta in se
praskal za ušesi. Takrat gaje teta le vprašala, kam namerava. Debelo jo je
pogledal in odvrnil, da v službo. Teta seje zasmejala, rekoč: „S^ je
vednar danes sobota." Stric se je iezil, če mu ni mogla tega prej povedati
Zaloputnil je vrata in se odpravil kar oblečen spat.
Temu dogodku smo se še dolgo smgali, stric pa nasje meril z jeznim
pogledom.
Janko Horvat. 8. a
Ko bi si vsi vzeli malce časa, bi
lahko pomislili, v čem se razlikuje
naše otroštvo od otroštva naših
staršev. V tistih časih je bilo zelo
hudo. Starši so skoraj ves prosti
čas porabili za delo, da bi šli na
igrišče, še pomisliti niso smeli.
Opisal bom dogodek, ki se je
pripetil mami in njenim sestram.
Mamin rojstni kraj je Velika
Nedelja. Mama ima tri sestre in
brata. Pripravljali so se na koline.
Babica je poslala otroke na Lešni-
co, da bi naročili mesarja. Bila je
zima, zato so se otroci še bolj
veselili poti, ker so se na poti lah-
ko drsali in sankali.
Lešnica je dve uri hoda od Veli-
ke Nedelje. Na poti jih je spremljal
pes Runo. Ko so prišli k mesarju,
jih je njegova žena pogostila s
suhim sadjem,Ko so se vračali, so
se podili po gozdu in pozabili na
Runa. Bilo je v času, ko so lovci
lovili. Pes je preganjal divjačino,
zato so ga lovci ustrelili. Ko so
otroci pogrešili psa, so ga klicali.
Ker se ni oglasil, so se porazgubili
gozdu, da bi ga našli. Iztegnjen in
ves krvav je ležal na zasneženi
jasni. Zajokali so in se strahoma
vrnili domov. Babica jih je komaj
pomirila.
To je le ena sličica iz otroštva
Vsako otroštvo je po svoje lepo,
četudi so nanj včasih bridki spomi-
ni.
Moj oče je bil doma v Brezov-
cih. Šolo je obiskoval na Polenša-
ku, tako da je vsak dan pešačil eno
uro tja in eno uro nazaj. Imel je
več prijateljev in z njimi doživljal
sončne in senčne trenutke. Živo se
spominja, kako so se pozimi drsali
po zaledenelem ribniku, ki je ležal
pod šolsko stavbo. Vsak dan so se
otroci na njem drsali, čeprav jim je
učitelj strogo zabičal, da tega ne
smejo počenjati. Bal se je, da ne bi
kdo utonil. Toda otroci niso
ubogali. Ko so odhajali iz šole, je
vzel učitelj daljnogled, ki ga je
zaplenil Nemcem, in z njim opre-
zal za svojimi učenci. Kršilca je
drugi dan pretepel, kaznoval ga je
s packami, zato so ga učenci klicali
,,Packofoks".
Nekega dne je oče pasel krave.
Na obrobju gozdiča je zagledal
veverico. Hitro je pobral kamenje
in se pognal za njo. Vanjo je
streljal s fračko, poskušal je celo
plezati in jo želel na vsak način
ujeti. Veverica je begala sem in tja
in se nehote postavila na pravo
mesto. Oče je pazljivo pomeril in
sprožil. Zgrešil je. Nenadoma je
zaslišal žvenket stekla. Kamenček,
katerega je spustil v veverico, je
namreč razbil sosedovo šipo. Hotel
je zbežati, toda pred njim je, kot
da bi zrasel iz zemlje, že stal sosed
in vprašal: ,,Kaj si storil?" ,,Nič,
stric Jaka," je jecljaje odgovoril.
Takrat pa je že dobil klofuto. Oče
je požrl solze, misleč, da je s
klofuto poravnal razbito šipo.
Kako se je ukanil!
Mama nerada prede spomine na
mladost. Ze v ranem otroštvu je
morala trdo delati. Sestri, ki sta se
bolje učili, sta odšli v šole, ona pa
je ostala doma. Ker je dedek bole-
ha', je morala opravljati vsa mo-
ška d^la. Kadarkoli bi želel kaj več
zvedet', ir.olči, zato je mamina
mladost zame skrivnost.
In ko danes prinnerjam svoje
otroštvo z otroštvom svojih star-
šev, spoznavam, da je lepše in
bogatejše.
Franc Florjanič, 7. a
moje mame. Pravi, da jih je niz,
toda vse so povezane z delom za
vsakdanji kruh, ki ni bil tako
sladak, kakor je danes naš.
Andrej Reberc, 7. b
Mamica mi večkrat pripoveduje svoje spomine iz otroških let.
Mamičini starši imajo srednje veliko kmetijo, na kateri je morala mamica
pridno pom^ati. Spominja se, kako so nekoč vozili seno iz Šturmovca,
ki leži ob Dravi. Takrat je Drava imela več rokavov, v njih se je
zadrževala voda. Vso krmo za živino so prepeljavali čez te rečne struge.
Starši so ji poverili nalogo, n^ vodi živino. Ž veselem je prgela za bič in
ponosno stopala ob kravah. Cesta je bila nagnjena proti strugi. Ko sta
žejni kravi zagledali vodo, sta divje potegnili in žeje voz z vso naglico
zdrvel v vodo. Nenadoma je zapokalo, mamica seje preplašeno ozrla in
samo še videla, kako je orodje v velikem loku padlo z voza in pristalo v
Dravi. Voz se je prevrnil, vsa štiri kolesa so štrlela v zrak, kravi pa sta
mimo piU vodo. Kakšne so bile posledice, si laliko mislite.
Kot otrok je mamica rada pobirala j^ca po kiujih gnezdih. Nekoč
jih je našla polno slamrgačko. Takrat pa je prišla mimo moja tet^
mamina sestra, in mamico ošvrknila s piico. Mamica seje ujezila in ji
zagnala jajce. Ker je ni zadela, se je še bo^ razhudUa in jo začela
obmetavati z jajci. Ko je znova segla v slamnjačko, je bila le-ta prazna.
Trenutno ji je bilo hudo samo zarali tega, ker ni zadela ci^a, teta seje
namreč spretno umikala in tako burila mamičino jezo.
Pozimi so imeU koline. Mesar je naredil klobase, razrezano meso pa
osolil. Treba je bilo samo še zmleti slanino. Dela sta se lotila dedek in
babica, otroci pa so ju pri delu opazovali. Ko sta se dedek in babica za
trenutek umaknila iz kuhinje, sta biU mamica in njena sestra takoj
Sriprav^eni nada^evati delo. r«fekaj časa sta mleU slanino, ker pa je bilo
elo preenolično, je predlagala teta, nq mamica porine v stroj ček svoj
prst. Seveda jo je ubogala takoj. Naenkrat seje po slanini pocedila kri,
nat je padel v posodo še košček mamičinega prsta.
Tudi nekdaj so imeU otroci svoje otroštvo. Morda je bilo zanje še
lepše, kot je danes naše.
DanielBračič, 7. a
Nanizal bom tri vtise, ki sta si
jih moj oče in moja mama najbolj
zapomnila.
Takole je bilo. Oče je bil sin
kovača. Doma so imeli dve kozi in
eno ovco, zemlje pa bolj malo. Ker
je mama hodila vsak dan na dni-
no, je moral nekdo napasti kozi in
ovco. Ko jih je moj oče nekoč
odgnal na ,,grijez", polotoček
sredi Drave, ki je bil s kopnim
povezan z ozko potko, se je zgodi-
lo, da je voda narasla. Zvečer je
bila potka poplavljena. Kaj storiti?
Oče je ubogo živino nagnal v
vodo, nato pa sam zabredel vanjo
skoraj do vratu. Kozi sta se srečno
skobacali na drugi breg, ovca pa se
ni mogla, ker je imela dolgo dlako,
ki je v vodi postala težka in jp je
vleklo na dno. Oče je zaplaval za
ovco, bil je dober plavalec, in jo
ujel. Dobro uro se je mučil, da jo
je spravil na kopno: ovca je bila
namreč težka, oče pa slaboten
štirinajstletnik.
Nekoč je šel s svojim očetom v
gozd po drva. Odpravila sta se ra-
no zjutraj. Pridno sta delala.
Proti poldnevu je oče začutil lako-
to in prosil, če lahko gre domov.
Dedek mu je dovolil in veselo je
odskakljal po stezi, ki je vodila
domov. Ko se je dedek zvečer vrnil
in zvedel, da sinčka ni bilo domov,
se je takoj odpravil v gozd, da ga
poišče. Z njim sta šla tudi babica
in starejša otroka. Ko je ža padal
mrak, so ga našli pod macesnom.
Bil je ves preplašen in objokan.
Takrat je moj oče štel komaj pet
let.
Materin spomin na mladost pa
je tale. Doma je bila na premožni
kmetiji. Ko so nekega dne odhajali
na polje, je njen oče vpregel ko-
nja, moja mama, enajstletna
deklica, pa je takoj skočila na voz,
da bi se peljala. Takrat pa je
nenadoma izzva ovinka pripeljal
star tovornjak, ki je zelo ropotal.
Konj se je ustrašil, ouskočil in
potegnil voz za sabo. Kot furija je
drv ! po poljski stezi. Mama je
kričala, konj pa gluh. Nenadoma
je zadnje kolo zadelo v jarek in
voz s se je prevrnil. Sreča v nesreči
je bila, da se mami ni nič zgodilo.
Dobila je le nekaj prask. Od tiste-
ga dne ni nikdar več sama sedla na
voz.
Taki-so spomini na mladost mo-
je matere in očeta. Moji bodo prav
gotovo lepši.
Stanko Vaupotič, 7. a
Mama mi je pripovedovala o
resničnem srečanju s Kurtom
Grothom-Jankom Slapnikom,
junakom iz Ingoličeve umetnine
Deček z dvema imenoma. Fant, ki
je doživljal janičarstvo 20. stoletja,
seje pisal Ivan Pirečnik.
Mama je hodila v tretji razred
osnovne šole. Prav tisti čas je ves
svet s pridržanim dihom spremljal
boj Pirečnikove matere za si-
na Ivana, ki so ji ga Nemci nasil-
no ugrabili med vojno. Najprej so
ga prisodili krušni materi in šele na
drugem procesu si ga je priborila
prava mati. Ivan se je vrnil v
domovino, kjer so ga prisrčno
sprejeli. Ker se je vsa Slovenija
borila za njegovo vrnitev, so ga
hoteli povsod pozdraviti. Ivan je
potoval po slovenski domačiji in
tako prišel na grad Bori. Vsi
cirkulanski otroci in njihovi učite-
lji so se tisti dan zbrali na Boriu in
nestrpno čakali, kdaj se bo pripe-
ljal deček, o katerem se je toliko
pisalo in govorilo. Prispel je. Bil je
fant temnih, skodranih las, s pega-
mi po obrazu. Vsi otroci so ga
viharno pozdravljali, Ivan pa se je
prijazno smejal in jim odzdrav-
Ijal. Srečanje je bilo prekratko, da
bi jim mogel še kaj pripovedovati.
Moral je dalje, kajti tudi drugod
so ga željno pričakovali. V mami-
nem srcu pa je ostal svetel spomin.
Cirkulanska šola je organizirala
za svoje najboljše učence letovanja
v Laškem. Med srečneži je bila
tudi moja mama. Vsi so nestrpno
šteli dneve in mislili na dan, ko se
bodo odpeljali na letovanje. V
lepem poletnem jutru jih je vlak
odpeljal proti Laškemu. Na postaji
jih je čakal vodič in jih vodil do
.počitniškega naselja, ki se je
pravkar kopalo v sončnih žarkih.
Kmalu so se udomačili in zaživeli
brezskrbno počitniško življenje.
Dan za dnem so se kopali, igrali in
hodili na krajše izlete. Nekega dne
je okrog avta, ki se je pripeljal v
naselje, začelo vršeti. Slišati je bilo
začudenje in ploskanje. Otroci so
postali pozorni in odhiteli gledat,
kaj se je zgodilo. Tudi mama je
pohitela za njimi. Sredi gruče
otrok je zagledala Ivana Pirečnika,
ki jim je povedal, da bo med njimi
preživljal počitnice. Veselju ni bilo
ne konca ne kraja.
Vsak''	dan je bilo okrog
Ivana polno otrok, ki so silili vanj,
naj jim pripoveduje, kako je bilo v
Nemčiji. Ivan jim je rad ustregel.
Nekega dne .so si z Ivanom ogledali
celjski Stari pisker, v katerem so
Nemci mučili in streljali naše
ljudi, med njimi tudi Ivanovo ma-
ter. Ko so si vse ogledali, je Ivan,
pretresen nad vsem, kar je videl,
dejal:
,,Ce bi zdaj dobil v roke te
zverinske Nemce, bi jih brez
usmiljenja pobil!" Otroci so nemo
stali okrog njega. Ivanova bolečina
je segla tudi vanje. Vrnili so se v
Laško, kjer so z Ivanom preživeli
še nekaj srečnih dni. Letovanje se
je izteklo. Slovo je bilo ganljivo.
Cez nekaj let je izšla knjiga z
naslovom Deček z dvema imenoma
in mama je z veseljem segla P"
njej, saj je osebno poznala
mladega junaka, o katerem
pripoveduje pistatelj. Tudi jaz sem
jo z zanimanjem prebral.
Peter Zorii, 7.«
Oh, kako naj pišem? Počakajte! Ze vem. No, pa
začnimo.
Bilo je tistega leta, ko so krave kotile teleta. Ne
lažem! In Smeh je hodil čez visoke doline v nizke
planine, po zeleni trati do kolena po blata, da se je za
njim prah kadil. Na poti ga je spremljala Smehulja.
Od časa do časa sta si zapela kakšno operno arijo kot
naš mali dojenček. Na njej je gospodarila gospodi-
nja Črnogleda. V skednju je imela velik kup pšenice,
ki jo je bilo treba omlatiti. Smeh in Smehulja sta se ji
ponudila za delo. Prosila sta tudi za prenočišče. Ker
pa je Smeh znal delati čudeže, se je postavil na sredi-
no skednja, da mu je nad glavo letela pšenica v desni
kot, plevel čez roke v levi kot, slama pa pod nogami
v desno-levi kot. Ker pa je bil skedenj pravokoten in
imel samo tri kote, sta.si pripravila ležišče v četrtem,
pomožnem ali rezervnem kotu.
Zjutraj je prišla gospodinja, da bi ju zbudila. Ni
ju mogla predramiti, ker sta ponoči vasovala v
nenaseljenem kraju. Črnogleda se je razjezila in
odvihrala na dvorišče, kjer je s hrasta urezala leskovo
palico in z njo natreskala Smeha, ki je spal na
robu ležišča. Iz ran mu je lila kri, kakor meni iz
prsta, ko sem se zbodla na trimilimetrski trn. Tudi
drugo jutro je bil Smeh tepen, zato mu je zvečef
dejala Smehulja, da bosta zamenjala prostora. Smeh
se je s predlogom takoj strinjal. Ko pa je tretje jutro
prišla gospodinja, tokrat tudi z leskovo palico,
dejala: ,,Ti, ki spiš pri kraju, si že dvakrat okušal
leskovo mast. Danes bom z njo mazilila tebe, ki spi^
v kotu." Pa je spet bil tepen Smeh, Smehulja pa Šf
vedno ni okušala, kako je, če pada leseni dež. Smeh"
je bilo dežja dovolj, zato sta se se s Smehuljo
odpravila dalje po svetu.
Nesreča pa nikoli ne počiva. Za kravo
zmanjkalo bencina, zato sta dolila vode, ki pa n'
hotela vžgati. Nato sta izpraznila tank in vanj nalila
vino, ki sta ga pozneje zaradi žeje spila.
Irena Petek, 8.'
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijski
cbjavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99, DOMAČO RAST ureja uredniški
odbor. Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.
Malica, linorez Simona Rižnarja