Microsoftu potrdili 497 milijonov evrov kazni zaradi zlorabe monopolnega položaja na trgu >/28 Forum Tretja ekonomija s predlogi za ovrednotenje ljudi, ki se starajo Matej Černic o evropskem prvenstvu v Rusiji in o negotovi prihodnosti odbojke v Italiji >/20 Primorski TOREK, 18. SEPTEMBRA 2007 Št. 220 (19.003) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Velik izziv za italijanske politike Bojan Brezigar Predsednik vlade Romano Prodi je sinoči na televiziji odgovorno odgovoril komiku Beppe-ju Grillu in nanizal nekaj predlogov, ki jih namerava v bližnji prihodnosti sprejeti njegova vlada. Prodi ne more mimo dejstva, da je prvo leto vladanja le-vosredinske koalicije minilo brez velikega navdušenja. Koalicijo označuje velika notranja prepir-ljivost, njeni dve duši se na nekaterih področjih tako razhajata, da bi tež ko go vo ri li o mož nos ti kompromisa, v letu dni pa vladi ni uspelo uresničiti nekaterih ključnih programskih točk. Sem se vključuje Beppe Gri-Ilo s svojim predlogom občanskih list. To ni prvi primer, ko se (upravičeno) nezadovoljstvo na ulici spremeni v volilno gibanje. V malem je to bila v Trstu Lista za Trst, ki je nastala iz upora proti osimskemu sporazumu, v večjem merilu je bila to Severna liga. Obakrat so se volilci, ki so se množično odločili za tak protest, opekli; zadostuje, da pomislimo na raven izvoljenih predstavnikov teh gibanj in na njihovo politično delo. Grillove liste bi torej lahko pretresle politiko, ne bi je pa izboljšale. Je pa napoved komika iz Genove zagotovo velik izziv politikom, predvsem predstavnikom vladne večine, znak, da so ljudje jezni in naveličani in da mora začeti politično vodstvo več razmišljati o ljudeh in manj o abstraktni politiki. Zaenkrat pa ni vidnih znakov, da bi se politika tega zavedala; s tega vidika tudi Prodi sinoči ni posredoval zadovoljivih zagotovil. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) italija - Ministrski predsednik na televizijski oddaji Porta a porta Prodi: Vlada bo znižala davčni pritisk Govoreč o komiku Beppu Grillu je poudaril, da politika ni spektakel palkišče - 30-letnica spomenika padlim v NOB iz Dola Zvesti vrednotam Doljani potrdili aktualnost idealov osvobodilnega boja in obsodili potvarjanje zgodovine Praporščaki pred spomenikom na Palkišču bumbaca PALKIŠČE - Ob tridesetletnici odkritja partizanskega spomenika so v nedeljo Doljani potrdili zvestobo vrednotam osvobodilnega boja. S kamnitega obelež- ja so govorniki - predsednik sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Jordan Semolič, dober-dobski župan Paolo Vizintin, zgodovinar Milan Pahor in predsednik goriške sekci- je VZPI-ANPI Silvino Poletto - obsodili re-vizionistične blodnje, ob tem pa odločno pozvali k miru in sožitju med narodi. Na 17. strani RIM - Vlada namerava znižati davčni pritisk. Za zdaj razmere v javnih financah sicer še ne dopuščajo, da bi znižali količnike davka na fizične osebe (Ir-pef), bolj možno pa je, da bo občinski davek na nepremičnine (Ici) nekoliko manj obremenjujoč. Tako je sinoči povedal ministrski predsednik Romano Prodi, ko je nastopil v televizijski oddaji Porta a porta, ki jo po prvi mreži RAI vodi časnikar Bruno Vespa. Prodi je ugotovil, da so se gospodarske in finančne razmere v državi v zadnjem letu znatno izboljšale. Prav zaradi tega bo po njegovih besedah finančni zakon za leto 2008 veliko »lažji« kot je bil finančni zakon za leto 2008. Predsednik vlade se je odzval tudi na kritiko komika Beppa Grilla, češ da učinkuje kot pomirjevalo. »V resnici sem živ kot čriček (it. grillo),« se je poigral z besedami. Poudaril pa je, da je politika resna stvar, in ne spektakel. Na 16. strani V Špetru delovno srečanje raziskovalnih ustanov Na 3. strani Francesco Russo kandidat za deželnega tajnika Demokratske stranke Na 8. strani Občinski svet v Gorici imenoval v slovensko konzulto Miccolija, Paolettijevo in Pintarja Na 18. strani iranska kriza - Medtem ko iz Teherana želijo prizajnejših odnosov Zahoda Kouchner: Svet se mora pripraviti na morebitno vojno z Iranom DUNAJ - Iran je včeraj Zahod opozoril, naj se namesto soočenja raje odloči za prijazne odnose s Teheranom. Iranski podpredsednik Reza Agazadeh je na generalni konferenci Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju dejal, da so zahodne države »vedno izbrale pot soočenja namesto poti razumevanja in prijaznih odnosov z velikim iranskim narodom«. Agazadeh, ki je tudi vodja iranske jedrske agencije, je zagotovil, da si Iran želi jedrsko energijo samo zato, da bi proizvajal električno energijo, je pa dodal, da bo »iranski narod nadaljeval svoj pohod do najvišje točke razvoja in narodne moči«. Iran »se ne boji cene teh dosežkov«, v grožnjah Zahoda pa vidi »šibko točko na sovražnikovi strani«, Agazadehove besede povzema AFP. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner pa je v nedeljo izjavil, da bi se moral svet pripraviti na morebitno vojno z Iranom. »Moramo se pripraviti na najslabše in najslabše je vojna,« je izjavil Kouchner v pogovoru za francoske medije. Kouchner je sicer dejal, da se je treba z Iranom pogajati do konca, je pa poudaril, da bi Teheran predstavljal »veliko grožnjo za ves svet«, če bi imel jedrsko orožje. Spor glede iranskega jedrskega programa je označil za »največjo krizo« današnjega časa. »Ne bodo dovolili, da izdelajo bombo,« je dejal in namignil, da so vojaški načrti že v izdelavi. Kot je dejal, želi Francija, da bi Evropska unija pripravila sankcije proti Iranu zunaj okvira Varnostnega sveta ZN. »Odločili smo se, da bi pripravili morebitne sankcije, medtem ko se pogajanja nadaljujejo. Naši dobri prijatelji Nemci so to predlagali,« je dejal. Na Kouchnerjeve besede se je že odzvalo iransko zunanje ministrstvo, ki meni, da je minister s tem škodil kredi-bilnosti Francije in da njegove izjave niso v skladu s politiko Evropske unije. »Uporaba tovrstnih besed ustvarja nape- tosti in je nasprotna kulturni zgodovini in civilizaciji Francije,« je dejal tiskovni predstavnik ministrstva Mohamed Ali Hoseini in dodal, daje Kouchner očitno pozabil na politiko unije. Generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej pa je glede jedrskega spora z Iranom medtem ocenil, da se ne sme reševati z uporabo sile, ter zadnje izjave o nevarnosti vojne kot pretirane in nepotrebne. »Vedno si moramo zapomniti, da se lahko k uporabi sile zatečemo šele po tem, ko so izkoriščene vse druge možnosti. Mislim, da na tej točki še nismo,« je v izjavi za novinarje poudaril El Baradej. (STA) v^jrJ.m, UČENJE NEMŠČINE V TRSTU TEČAJI ZA OTROKE M 3, kS|. fctAAHO DORASLE DORASti SLK)fl L+M), SOLE IN PODJETJA GPfTi GGETHE#iSmura t CEfllT MT1 KHJ&flCA - tafiGPIS BHEIPUČNI tat h pwii.wje mnwwji / i GOFTHE ZENTRUM mm wmia w EE.HTOD CULTUIUL E I1ALD [EDE5CD Ul Bcccaru 6 . I. LliU fiSBTfii * 2 Torek, 18. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Problematična ribolovna com Miro Kocjan Tudi istrska javnost, zlasti tista, ki je ob meji s Slovenijo, je kar rada prek sredstev obveščanja spremljala proslave, ki smo jih te dni imeli na Primorskem v zvezi s priključitvijo domovini. V nekaterih primerih, mislim, da je to bilo v Tatrah, je bila navzoča tudi istrska protifašistična delegacija. Seveda so v hrvaški Istri prav tako slavili priključitev, ki jo je sankcionirala Mirovna pogodba z Italijo februarja leta 1947, so pa slavnosti v glavnem združili s spominom na ustanovitev suverene Hrvaške po, kakor ji pravijo, »domovinski vojni« v začetku 1990. leta. V Istri so olajšano sprejeli tudi novico, da bodo prebivalci tudi po Schengenu lahko prekoračevali slovensko mejo, to pa samo z osebno izkaznico, vendar bodo morali imeti tudi posebenkartonček, na katerem bodo mejni organi potrjevali odhod in prihod v sosedne države, to je k nam v Slovenijo, na Madžarsko in Italijo. Ta možnost sicer velja samo za te sosedne države, ne pa tudi za drug države v Evropski uniji. Predstavniki vlade trdijo, da gre navsezadnje za po seb no ugod nost, ki jo je Ev -ropska unija posebej sprejela za Hrvaško. Seveda v luči tega, da bo tudi ta država v doglednem času, članica zahodne skupnosti. Z druge strani pa celo nekateri visoki državno organi, tudi v Zagrebu, z določenim dvomom sprejemajo sklep, da bo Hrvaška v kratkem dokončno sankcionirala obstoj tako imenovano ekološke ribolovne cone na Jadranu. V bistvu taka cona naj bi segala, navpično vzeto kar, do sredine Jadrana, se pravi, da bi pomenila ne samo pravno, marveč tudi stvarno oviro za plovbo drugih držav, seveda Slovenije, pa tudi Italije. V Italiji, kakor vemo, so se že uradno protestno oglasili češ, da ne bodo mogli podpreti take megalomanske cone, ki naj bi med drugim povzročila, da bi se njen ribolovni dohodek zmanjšal kar za polovico. O Sloveniji pa že tako vemo, da se taki coni že ves čas upira kar najostreje, saj bi ji dejansko onemogočila izhod na morje, da ne govorimo o zgodovinskem priznanju, da je tudi Slovenija pomorska dežela. Pri vsem tem pa je bistveno, da je Evropska unija že odrekla svojo podporo hrvaškemu namenu, saj si ta država, kakor je bilo slišati v Bruslju, preprosto ne more prilastiti polovice Jadrana. Na jadranskem vzhodu so namreč še druge pomorske države. V zvezi z ekološko ribolovno cono, kakor si jo zamišlja urada Hr-vaška,so zgovorni tui neravno soglasni pogledi v Istri kljub »incidentom« , ki smo jim včasih priča v piranskem zalivu. Nekateri časniki, menda pretirano, kar trdijo, da Hrvaška s takim stališčem o ekološki ribolovni coni neposredno izziva Evropsko unijo. Vsa stvar resnično ni preprosto. Vlada je sprejela še sklep, da bo za zaščito te cone skrbela seveda obalna straža, toda njene operacije bo vodila kar vojna mornarica. Na dlani je, da taka smer, ne more prispevati k mirnemu reševanju vprašanj na Jadranu, seveda če so. V Rovinju in Po-reču tako v levi sredini kakor pri Istrskem demokratskem zboru in pri Italijanski uniji, kar odkrito svarijo, da ozkih enostranskih zamisli Evropska unija ne bo mogla podpret. V Istri, kakor smo že razlagali, so z zanimanjem spremljali Prodijev obisk v Sloveniji. Pri tem pa je seveda, zlasti v nekaterih političnih krogih pritegnila pozornost Prodijevo mnenje, da bi bilo treba zediniti lusko vsem koristno dejavnost na severnem Jadranu (Trst, Koper in Reka) zlasti zavoljo odnosa do severno-ev-ropskih držav, ki bi jim bila plovna pot denimo na azijsko celino prek Jadrana daleč krajša kot zdajšnja na skrajnem severu celine. Čas je, navajajo nekateri ugledni komentatorji, da se na severnem Jadranu otresemo starih zavrtih nacionalističnih ali vsaj lokalnih pogledov in se odpremo daleč širšim ekonomskim in poslovnim vabam, ki nam jih ponuja prihodnost. Istra je tako ali drugače čedalje bolj navzoča v italijanski javnosti. To med drugim potrjuje tudi nedavni nastop izvršnega predsednika istrske vlade Ivana Jakovčiča prek »video -linka« z italijansko deželo Toskano, katere predstavniki so se odločili za mednarodno oddajo »Miroljubni mostovi čez Arno« ob obletnici new-yorške teroristične tragedije, toda tudi v svarilo, da je treba s terorizmom narediti konec. Jakovčič je med drugim poudaril, da je Istra resnično že most med Evropo in Balkanom, da že vzdržuje uradne in bratske stike denimo z Vojvodino in drugimi balkanskimi deželami (gre za evropski načrt SEENET) in da v Pulju med drugim razmišljajo o nekakšni mednarodni univerzi, seveda zasnovani na italijansko - hrvaški dvojezičnosti. V Istri in na Kvarnerju pa so ta mesec na vrsti, seveda kakor vsako leto, krajevni prazniki. V Rovinju te dni praznujejo spomin na Sv. Evfemi-jo, zavetnico mesta. Vodilno vlogo pri praznovanju je tudi tokrat prevzela kar občinska uprava, podžupan Marino Budicin pa je nanizal vrsto prireditev, ki bodo na programu, pri čemer izstopa, da bodo domala povsod imeli glavno vlogo mladi, saj bodo ali so se že zvrstile kulturno-umetniške manifestacije, plesne, športne in še marsikaj. Na Titovem trgu se je v nedeljo med pomembnejšimi nastopi izkazala skupina »Le monde«, ki je del znane hrvaške umetniške skupnosti »Soulsfingers«. Na Reki pa so se odločili za spremembo vsebino kvarnerskega deželnega statuta preprosto za to, ker je na otoku Rab nastala nova občina Lopar. Pozornost pa je vzbudila razprava o tem, kako bodo na regije vplivale nove pristojnosti, ki jim jih bo prenesla država. Tako bodo regije prvega januarja prihodnje leto prevzele pristojnost za izdajo koncesije za lokacije in sploh za problematiko gradenj. Razen regij bodo deležna te nove pristojnosti tudi »velika mesta« kot so na Hrvaškem, seveda poleg Zagreba, tudi Reka, Split in Osijek. Na Reki pa se pripravljajo na začetek gradnje novega sedeža Mestne javne knjižnice, saj zdajšnja domu-je v palači Modello, kjer pa ima prema lo pro sto ra. No va po memb na ustanova bo zagledala svetlobo dneva leta 2010, to pa se bo zgodilo v Starem delu mesta, na trgu Klobučarič, nasproti sedeža filozofske fakultete in blizu reške katedrale. Knjižnica bo zasedla blizu 6 tisoč kvadratnih metrov povr ši ne, na črt pa je skraj no so -doben, tako rekoč, kakor pravijo, vsestransko prozoren, saj ne predvideva več oken starega tipa, marveč trdijo, »okenske zavese«, razpolagala pa bo z listi, premičnimi stopnicami in drugimi komunikacijskimi novostmi. Pravijo tudi, da bo to »supermarket znanja«. V Poreču pa so v luči evropskega načrta »Tempus«, ki se nanaša na problematiko agronomskega razvoja na celini, imeli v prisotnosti vrste univerzitetnih strokovnjakov srečanje o tem, kaj storiti, da bi kmetijstvo ustrezalo novim zahtevam tudi kar za de va ne po sred no hra no in pa agro-business. Koordinatorka srečanja je bila dr. Anita Ilak Peršič. Žal so morali ugotoviti, da Hrvaška, kljub objektivnim možnostim hudo zastaja v razvoju kmetijskih znanosti. Skrajno pomanjkljiva je univerzitetna raven. Do leta 2010 bodo skušali doseči, da bi diplomiralo v pre-hrambni strok in agro-business, vsaj 600 strokovnjakov. ODPRTA TRIBUNA v Sestdesetletnica priključitve ali vrnitve k matični domovini? Branko Marušič Dosežki in spoznanja različne vrste označujejo petnajstletno življenje demokratične Slovenije. Ko so nekateri politični voditelji pred leti zagotavljali, da Slovenci nismo razdvojeni in da je polarizacija zgolj navidezna, je bilo vendar že tedaj zelo jasno, da vodita demokratizacija in boj za oblast k temeljni delitvi na dva tabora, re ci mo ji ma des ni in le vi ali kon -ti nu i te ta in po mlad. Vsak dan nam ponuja obilo gradiva, ki nam razdvojenost slika v vseh njenih oblikah. Priložnost za delitve so tudi državne proslave. Tako je tudi z letošnjim državnim praznikom ob šestdesetletni-ci priključitve/ vrnitve Primorske k Jugoslaviji/Sloveniji, k matični domovini. Praznik j e uvedla leta 2005 sedanja vlada, ki ga je kot dokaz njene diskontinuitete s prejšnjim političnim sistemom, imenovala praznik "vrnitve Primorske k matični domovini." Beseda priključitev je verjetno preveč spominjala na prejšnje jugoslovanske čase, uporabil pa jo je tudi proglas Vrhovnega plenuma OF z dne 16. septembra 1943, ko je razglašil "priključitev Slovenskega Primorja k svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Sloveniji". V sedanjih interpretacijah preteklosti je ta odlok skorajda nepomemben. Tako smo, ko v tretje slavimo državni praznik, razdvojeni po vsebini, ki naj bi jo praz nik spo ro čal in po krajih praznovanja. Tisti, ki vztrajajo pri formulaciji priključitev, so se zbrali 8. septembra v Novi Gorici. Tisti, ki so uvedli novo oznako vrnitev pa so pripravili teden dni nato praznovanje v Brkinih. V dneh ob praznovanjih je bilo v časopisju veli- ko člankov in komentarjev ter javnih govorov. Tudi to gradivo, pisano in govorjeno, bi lahko v glavnem poraz-de li li na dve sku pi ni. Na eni stra ni sporočajo avtorji takih besedil, da so Slovenci s podpisom pariške mirovne pogodbe (1947), izgubili veliko matičnega ozemlja (Trst, Gorica). Z druge strani pa se oglašajo tisti, ki kljub ne za do volj stvu s po te kom no -ve državne meje med Italijo in Jugoslavijo, naglašajo priključitev kot uveljavljanje političnega programa Zedi-njene Slovenije. Za to, da je del slovenskega etničnega ozemlja ostal v Italiji, krivijo eni jugoslovansko komunistično oblast, ki je v času hladne vojne preveč ali izključno igrala na sovjetske strune. Prepričani so tudi, da se je vprašanje državnih meja reševalo izključno na mirovnih konferencah po končani vojni. Zato povsem prezrejo, da je k premaknitvi rapalske meje na zahod odločilni delež prispevala partizanska borba, kot sodi drugi tabor, ki hkrati poudarja, da so se slovenski partizani borili na strani zmagovitih zavezniških sil in da je del teh sil predstavljala od septembra 1943 kot sobojevnik tudi Italija. Kaj torej praznujemo vrnitev ali priključitev? Vrnitev zelo preprosto pomeni, da se vračaš tja, kjer si nekoč že bil. Primorska je bila s svojimi deželami (Gorica, Istra, Trst) sestavina ozemlja, na katerem je živel slovenski narod. To ozemlje pa ni imelo kako formalne potrditve, kakršno je dobila šele po drugi svetovni vojni s slovensko državo potrjeno v slovenski ustavi (1947). Po prvi svetovni vojni pa smo imeli opravka predvsem z dravsko banovino v okviru kraljeve Jugoslavije, vanjo pa Primorska ni sodila. Beseda priključitev izzveni morda trdo in spominja na nekatera nasilna dejanja iz svetovne zgodovine, vendar je vsekakor skladna protiutež besedi odvzeti. Primorska je bila namreč odvzeta ozemlju, na katerem so živeli Slovenci, s tajnim lon don skim spo ra zu mom (26. 4. 1915) in njemu sledečo rapalsko pogodbo (12. 11. 1920). Očitno gre za pomenske oblike, ki postanejo brez vrednosti, ko se razlaga dogajanj ob reševanju zahodnih meja Slovenije med in po drugi svetovni vojni, postavi na pravo mesto. Ali so se Koper, Izola in Piran vrnili slovenskemu ozemlju, ali so pa vendar zamenjava za izgubljeno slovensko ozemlje ob morju med Štivanom in Trstom? Je bila torej sedanja slovenska obala vrnjena ali priključena matični slovenski domovini? Skrajna obračunavanja s preteklostjo seveda ne vodijo k spravnemu sožitju. Čas bi tudi že bil, da se izognemo domnevam, ki začenjajo z besedico če in da govorimo le o dejstvih, katerih razlago ne prirejamo potrebam dnevne politike, zlasti pa ne tistim opredelitvam, ki naj bi v negiranju predvsem pozitivnih dosežkov preteklih dni, utrjevalo vladajočo opredelitev sedanje slovenske države. Po predsedniških volitvah v Sloveniji letošnjo jesen bomo videli, če je bil slavnostni govor na brkinskih Tatrah in program celotne prireditvi usmerjen k umirjanju strasti. Nenapovedani govor slovenskega premiera na tigrovski sežanski proslavi k temu ni pri po mo gel. BOGATIMO SVOJ JEZIK Kadar naletim že v naslovu na zanimivo napako ali napačno rabo sklona namesto pravilne predložne zveze, se večkrat povrnem k istemu članku. Največkrat odkrijem še kaj. Tako je bilo tudi pri zeleni luči za metan. Izvedela sem torej, da je dobil obrat zeleno luč ali bolje dovoljenje za uporabo metana. Takoj potem pa je pisalo: »V termoelektrarni bodo začeli sežigati metan.« Priznam, da nisem razumela, zakaj bodo tam sežigali metan. Šele ko sem prebrala cel članek, mi je postalo jasno, da bodo v termoelektrarni namesto kurilnega olja začeli uporabljati metan. Šlo je torej za novo pogonsko gorivo, za zamenjavo kurilnega olja z metanom, ne pa za sežiganje metana, ker ga imajo morda preveč in bi ga radi čim prej po-kurili. Kmalu potem je bilo zapisano: pretvorba centrale na metan. Šlo je torej za nekakšno pojasnilo prejšnjega. Zmotila me je centrala, ki je bila v tej zvezi nerazumljiva, namesto nje bi morala stati termoelektrarna. Prepričala pa me ni niti pretvorba, ki je glagol-nik od pretvoriti, kar pomeni, da se kaka stvar pojavi v drugi, drugačni obliki. Tako se n.pr. vodna energija lahko pretvori v električno. To se dogaja na rekah, kjer zgradijo jez in na njem hidroelektrarno, ki potem vodno energijo uporablja za proizvajanje električne. Pretvorbo in glagol pretvoriti pa poznamo tudi na drugih področjih. V matematiki pretvorimo ulomek v decimalno število, lahko pa tudi celo število v ulomek. V slovnici pretvorimo priredje v podredje, kar v jezikoslovju pomeni, dati pomensko istemu drugačno skladenjsko obliko. Poznamo pa tudi pretvornik. V matematiki je to število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo. Večkrat slišimo tudi kaj o radijskem ali televizijskem pretvorniku. To je posebna naprava sestavljena iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega ali televizijskega programa, na področju, kjer matični oddajnik največkrat zaradi geografskih (višinskih) zaprek, ne more zagotoviti vidljivosti svojih oddaj na večje razdalje. To je posebno težek problem za nas v Italiji, kjer prebivalci na obširnih področjih ne morejo poslušati in gledati, ne samo oddaj ljubljanskega radia in televizije, ampak tudi naših tržaških ne. Kljub večletnim obljubam in celo zagotovilom se nič ni- ti za ped ne premakne, ampak je vse obstalo na mrtvem tiru. V tehniki, posebno v fiziki bomo našli še celo vrsto pretvornikov, v elektriki je zelo znan fazni pretvornik, ki spreminja oz. pretvarja izmenični tok določenega števila faz v izmenični tok drugega števila faz iste frekvence. Poglabljanje teh postopkov bi nas privedlo predaleč, kar tudi ni namen teh jezikovnih kotičkov. Če si zdaj spet preberemo stavek: pretvorba centrale na metan, nam je takoj jasno, da ne gre za pretvorbo termoelektrarne, ta bo še naprej proizvajala elektriko, le predelali ali bolje preuredili jo bodo tako, da bo kot pogonsko gorivo namesto kurilnega olja uporabljala metan. Tokrat ni bilo v članku nobene strukture ali prestrukturiranja, ki so jih polni naši mediji. Ta kalk iz italijanščine pa si zasluži novo poglavje. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Peta bazoviška žrtev Na mestnem pokopališču na Po-brežju v Mariboru je grobnica družin Co-tič - Lavrenčič, kjer so pokopani Makso Co-tič, njegovi hčeri Cirila in Milena, moja mama, ter Devan, sin mojega očeta iz prvega zakona Antona Lavrenčiča. Ob obisku grobov mojih dragih v preteklem avgustu sem opazila ob vhodu v kapelo (za katero stoji med drugimi naša grobnica), na stenah ob vhodnih vratih plakata: na desni plakat s slikami grobnic in biografijami zaslužnih Mariborčanov pokopanih na tem pokopališču, na plakatu na levi strani vhoda, poleg dru- gih zanimivih informacij tudi seznam imen znanih ali pomembnih Slovencev, ki tu počivajo. Zadnji na seznamu (če se ne motim št. 24) je general Rudolf Maister. Moj stari oče Makso Cotič, upokojeni direktor tržaške »Edinosti«, starosta slovenskih novinarjev, neustrašeni borec za Svobodo in Vstajenje... Njegova duša in njegovo srce sta izkrvavela v svitu krvave bazoviške zarje. V imenu jugoslovanskih novinarjev je Vekoslav Spindler ob odprtem grobu dejal: »Stal si kakor hrast na visoki gori. Niso Te strle desetletne borbe, ni Te strla zavest suženjstva Tvojega naroda ob Adriji in Soči, ni Te strlo dejstvo, da si mo- NU ral skriti svoje pero in se umakniti iz Trsta, niso Te strle težke rodbinske nesreče, zlomil pa je Tvoje srce žvižg krogel v Bazovici.« V Mariboru so tedaj rekli, da je bil peta bazoviška žrtev. Devana Lavrenčič / ALPE-JADRAN Torek, 18. septembra 2007 3 špeter - Delovno srečanje osmih raziskovalnih ustanov iz Slovenije in zamejstva O delovanju, težavah in možnostih sodelovanja Srečanje je potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo - Prihodnjič se bodo sestali v Ljubljani ŠPETER - Dejavnost, načrti, pa tudi problemi in možnosti sodelovanja so bili v ospredju včerajšnjega delovnega srečanja osmih raziskovalnih ustanov iz Slovenije in zamejstva, ki se ukvarjajo s preučevanjem etničnega oz. narodnostnega vprašanja. Srečanje je potekalo v Špetru na sedežu Inštituta za slovensko kulturo, z dejavnostjo katerega so se udeleženci srečanja tudi dodatno seznanili, kot so se seznanili tudi z delovanjem tamkajšnje dvojezične šole, priredil pa ga je Slovenski raziskovalni inštitut, v imenu katerega je prisotne pozdravil ravnatelj Emidij Susič. Poleg SLORI-ja in Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra so se špetrskega srečanja udeležili še predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika iz Celovca, slovenskih znanstvenih inštitutov z Dunaja in iz Celovca, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Inšti- Udeležence špetrskega srečanja sta pozdravila Emidij Susič (levo) in Zorko Pelikan (desno) kroma tuta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in Univerze na Primorskem. Šlo je že za tretje iz niza četrtih srečanj omenjenih ustanov (prvo je bilo na Dunaju, drugo v Celovcu, po včerajšnjem špetr-skem pa je na sporedu še eno srečanje v Ljubljani), katerih sodelovanje večkrat pogojujejo tudi finančni in birokratski problemi, vezani tudi na delovanje v različnih državnih stvarnostih. Za premo-ščanje teh težav se je v svojem pozdravnem posegu zavzel tudi vodja Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, ki je napovedal skorajšnjo ustanovitev skupine, ki bo imela nalogo odpravljati težave, ki še obstajajo glede sodelovanja teh inštitutov s Slovenijo. Poleg tega so se udeleženci pogovarjali tudi o vprašanju pridobivanja finančnih sredstev in o skupni publicistični dejavnosti oz. o skupni strokovni publikaciji, objavljanje v kateri bi služilo tudi za pridobivanje točk za raziskovalce. Kot že rečeno, so predstavniki raziskovalnih ustanov obiskali tudi dvojezič- no šolo, katere zgodovino in delovanje jim je orisala ravnateljica Živa Gruden, medtem ko je o delovanju špetrskega Inštituta za slovensko kulturo govorila predsednica Bruna Dorbolo. videm - Umor Ustrelili zlatarja VIDEM - Še neznani morilec je včeraj s šestimi streli ubil 35-letnega Giacoma Pattija, preprodajalca rabljenega zlata. Do umora je prišlo v njegovi družinski trgovini Golden service 2000 nekaj po 17. uri, truplo pa so našli ob 18.10. Neki klienti so namreč vstopili v trgovino, ki je bila videti prazna, s pomočjo soseda pa so nato naleteli na nesrečneža, ki je v krvi ležal na tleh. Policisti z videmske kvestu-re in karabinjerji so preiskali kraj in našli nekaj tulcev kalibra 38. Sodni zdravnik je pojasnil, da je neznanec Pattija zadel v prsi in vrat, zaradi ran pa naj bi umrl nekaj po 17. uri. Preiskovalci izključujejo ropa, saj ni nihče odnesel zlata ali denarja. Patti ni bil poročen, živel je v Vidmu, rodil pa se je v Rovigu. V njegovem življenjepisu preiskovalci zaenkrat niso zasledili temnih točk. manjšine - Corecom opozarja na različne možnosti Za financiranje TV in radijskih oddaj v furlanščini na razpolago deželna sredstva TRST - Dežela Furlanija Julijska krajina televizijskim in radijskim postajam v FJK namenja v letošnjem letu 200 tisoč ev-rov za oddaje v furlanskem jeziku. Podatek je posredoval predsednik deželnega odbora za komunikacije Corecom Franco Del Campo, kije tudi povedal, daje Corecom v skladu z deželnim zakonom št. 11/2001 Deželi že posredoval svoje mnenje in za bodočo razdelitev sredstev za te namene. Letos so prošnjo za prispevke oddale štiri deželne televizijske postaje, ki bodo skupaj dobile 150 tisoč evrov. Preostalih 50 tisoč evrov pa bodo dobile radijske postaje, ki so vložile prošnje za prispevke za oddaje v furlanščini. »Že lani smo postavili jasne kriterije za razdelitev sredstev,« je dejal Del Campo. Na podlagi teh kriterijev je Corecom dal prednost raziskovalnim oddajam, ki so povezane s furlansko kulturo, pri čemer je bil poseben poudarek namenjen inovativnim predlogom. Sredstva so dodelili tudi informativnim programom, otroškim oddajam in izobraževalnim oddajam, v kateri je poseben poudarek dan, pisavi, slovnici in sintaksi. Franco Del Campo Del Campo je še povedal, da so bili pri pripravi predlogov izredno pazljivi, jezikovno plast pa je pregledala podpredsednica Corecoma Ilaria Celledoni. Predlog bo v končni fazi obravnavala pristojna služba za jezikovne identitete pri osrednji deželni direkciji za izobraževanje, kulturo, šport in mir. Corecom pa izraža mnenje tudi o deželnem financiranju programov furlanščini na deželnem sedežu RAI. Skupni prispevki znašajo 200 tisoč evrov, toda kot poudarja Del Campo je pozornost Corecoma na področju manjšinskih jezikov us- merjena tudi na druga področja. »Tako smo v sodelovanju z deželnim sedežem RAI že pred leti, kot ena redkih italijanskih dežel, začeli z oddajanjem programov, za katere skrbi komisar Elio Bozzo, in so brezplačno namenjeni raznim združenjem in ustanovam. Že več kot leto dni je mogoče te oddaje posneti tudi v furlanščini in slovenščini. »Čeprav smo te programe močno promovirali, pa je bil odziv združenj in ustanov za pripravo oddaj v furlanščini bolj pičel,« je še dejal Del Campo. Corecom je glede na svoje pristojnosti vsem svetniškim skupinam predlagal, da v zakon o furlanskem jeziku vključijo amandma, ki bi predvideval, da je po treb no mne nje Co re co ma pri vseh aktih, ki spadajo v pristojnost odbora in zadevajo promocijo in ovrednotenje furlanskega jezika. Predsednik Corecoma pa je tudi pozval združenja in ustanove, ki bi rade promovirale svoje predloge in pobude, da lahko to storijo tudi v furlanščini in slovenščini, pri čemer lahko vse potrebne informacije v zvezi s tem dobijo na Corecomu. sporno srečanje Protesti in avstrijske vojske CELOVEC - 44. Srečanje vojnih veteranov preteklo nedeljo na Vrhu (Ulrichsberg) pri Celovcu, katerega se je udeležilo približno tisoč udeležencev iz več evropskih držav, so kot napovedano spremljali številni protesti. V žarišču kritike pa se je znašla tudi avstrijska vojska, ki je tudi letos sodelovala na prireditvi, kije zaradi udeležbe nekdanjih pripadnikov zloglasne Waffen-SS ter skrajnih desničarjev izredno sporna. To je izrecno poudaril poslanec Zelenih v avstrijskem parlamentu Wolfgang Zinggl, ki je osebno spremljal zborovanje. Ob tem je pozval avstrijskega obrambnega ministra Nor-berta Darabosa, naj avstrijska vojska v prihodnosti ne sodeluje več na tej prireditvi. Proti srečanju na Vrhu je protestirala tudi socialistična mladina z Dunaja, njena predsednica Sandra Breiteneder pa je opozorila, da »je absolutno nemogoče, da sodelujejo avstrijski vojaki pri revizionističnem srečanju, kot je tisto na Vrhu«. Zahtevala je tudi jasne besede ministra proti desnemu ekstremizmu in naci-onalsocialistični miselnosti. Obrambni minister iz vrst socialdemokratske stranke (SPÖ) je na te pripombe pred prireditvijo dejal, da avstrijska vojska »sodeluje le zaradi pomoči pri prireditvi« ter obenem zagotovil, da s strani avstrijske vojske na srečanju »ne bo prišlo do nikakršnih stikov z desno radikalnimi silami«. S škandaloznimi izjavami je na zborovanju vnovič »blestel« celovški mestni svetnik Peter Steinkellner. Kot že na tiskovni konferenci sredi preteklega tedna je tudi z govorniškega odra trdil, da ni razlike med Hitlerjem, Stalinom in nekdanjim predsednikom Jugoslavije Titom. »Tito je bil prav tak klavec kot sta to bila Hitler in Stalin,« je dejal celovški komunalni politik iz vrst ljudske stranke (-ÖVP). Do protestnih akcij je prišlo že v soboto in na dan zborovanja na Vrhu. Tako so demonstranti v soboto skušali preprečiti, da bi se udeleženci vkrcali na izletniško ladjo na Vrb-skem jezeru, večje skupine pa so v nedeljo začasno zaprle pot do prizorišča zborovanja. V proteste so se vključevale tudi nekatere organizacije koroških Slovencev. Ivan Lukan evropska unija - Večdnevni obisk evropskega komisarja za večjezičnost Leonarda orbana v Sloveniji Učenje tujih jezikov ena od prioritet EU Komisar Orban se je v Piranu udeležil tudi odprtja prenovljene osnovne šole s poukom v italijanskem jeziku Vincenzo in Diego De Castro LJUBLJANA - Evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban je včeraj med uradnim večdnevnim obiskom Slovenije v Ljubljani podprl načrte za uvedbo drugega tujega jezika že v prvi triadi osnovnega šolstva. Kot je povedal po srečanju s slovenskim ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom, je to tudi eden glavnih ciljev Evropske komisije pri vzpodbujanju jezikovne raznolikosti v Evropski uniji. Komisar se je sestal tudi z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem Orban je v pogovorih ministru Zveru predstavil strategijo Evropske komisije na področju izobraževanja in pri tem poudaril, da je ena izmed prioritet Evropske komisije učenje tujih jezikov, oz. vsaj še dveh tujih jezikov ob ma-ternem jeziku, zato tudi podpira slovenske načrte po uvedbi drugega tujega jezika v osnovno šolstvo. "Naš glavni cilj na ravni EU je vzpodbujanje jezikovne raznolikosti," je dejal Orban in poudaril, da je vseh 23 jezikov v EU enakopravnih. Dejal je tudi, da v Evropi ne smemo nikoli dovoliti, da bi postala "talilni lonec" in da bi prišlo do stapljanja kultur in jezikov. Or ban je pri tem po uda ril še, da je ena -kopravnost jezikov v EU in prevajanje uradnih dokumentov v 23 uradnih jezikov tudi vprašanje demokracije. "Vsak ima pravico, da razume in da je razumljen," je pojasnil in opozoril, da 40 odstotkov državljanov EU govori samo svoj materni jezik. Zato so po njegovem mnenju tudi sredstva, ki jih EU porabi za veliko število prevajalcev - po njegovih navedbah naj bi šlo za približno 1,1 milijarde evrov letno -, "do bro po rab ljen de nar". Orban se je v Ljubljani sestal tudi z državnim sekretarjem za evropske zadeve Janezom Lenarčičem. Ta je komisarju na kratko predstavil vlogo službe vlade za evropske zadeve (SVEZ) na področju koordinacije evropskih zadev, med drugim tudi jezikovnih vprašanj. SVEZ, ki je bil pred pristopom Slovenije k EU med drugim zadolžen za jezikovne priprave na članstvo, tudi po vstopu države v EU sistematično spremlja institucionalne vidike uresničevanja načela EU o večjezičnosti in v tem okviru uporabo slovenščine kot uradnega jezika EU. Sodeluje s slovenskimi jezikovnimi oddelki institucij EU tako glede priprave dokumentov EU in terminologije v slovenskem jeziku kot tolmačenja na ustreznih ravneh zasedanja institucij EU. Lenarčič in Orban sta se pogovarjala tu- di o pripravi ministrske konference o večjezičnosti, ki bo organizirana v času predsedovanja Slovenije EU, natančneje 15. februarja, z namenom opredeliti novo strategijo EU za večjezičnost. Komisar Orban je v pogovorih večjezičnost izpostavil kot horizontalno razsežnost, ki jo je treba upoštevati na različnih področjih delovanja: pri vseživljenjskem učenju in medkulturnem dialogu, krepitvi konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanja ter komunikaciji z državljani EU. Sogovornika sta posebno pozornost namenila tudi vprašanju združevanja pravil notranjega trga z načelom večjezičnosti. V pričakovanju novih širitev EU pa je Orban v pogovoru za enega največjih izzivov politike večjezičnosti izpostavil zagotovitev dolgoročne vzdržnosti sedanje jezikovne ureditve v EU. "Pripravljeni moramo biti tudi na razmeroma velik priliv uradnih jezikov v EU," je poudaril, a dodal, da je "to zelo politično vprašanje", o katerem na koncu odločijo članice EU. Bruseljski gost se je včeraj v Piranu udeležil tudi odprtja prenovljene osnovne šole Vincenzo in Diego de Castro s poukom v italijanskem jeziku. (STA) Pred dnevi je evropski komisar za večjezičnost je bil včeraj na obisku v Sloveniji 4 Torek, 18. septembra 2007 GOSPODARSTVO / industrija - Deželni odbornik Cosolini na dnevu odprtih vrat v boljunški tovarni Wartsila do odličnosti • • • • ■ ■ • • z inoviranjem in usposabljanjem Deželna uprava podpira hitro ureditev infrastruktur - Trst industrijsko mesto TRST - Odprtega dne v tovarni Wartsila v Boljuncu se je preteklo nedeljo udeležil tudi deželni odbornik za delo, usposabljanje, univerzo in raziskovanje Roberto Cosolini. »Primer Wartsila dokazuje, da je Trst industrijsko mesto in da lahko omogoči novo zaposlovanje, posebno za mlade ljudi,« je dejal Cosolini ob ogledu tovarne, ki proizvaja velike motorje za ladijski pogon in za proizvajanje električne energije. Predsednik družbe Wartsila Italia Sergio Rezeto je uglednega gosta sprejel skupaj s številnimi drugimi obiskovalci, predstavniki lokalnih oblasti in zaposlenimi v družbi njihovih družinskih članov. Cosolini je vodstvu podjetja priznal, da »dosega izredne rez ul ta te po za slu gi krep ke pos pe šit -ve tehnološkega in organizacijskega inoviranja, usposabljanja človeških virov in tudi z ustvarjanjem močnega kolektivnega duha, ki vključuje vse zaposlene in sodelavce. To dokazuje tudi udeležba tisočev ljudi na tem dnevu odprtih vrat in ozračje, ki ga danes dihamo v tej tovarni. Vse to je Wartsili omogočilo, da se je izvlekla iz krize in dosegla odlične rezultate.« Kot deželna uprava, je dodal odbornik, potrjujemo vso našo podporo za čim prejšnje dokončanje in izboljšanje prometnih infrastruktur, ki bodo omogočile učinkovitejši prevoz velikih motorjev. Ravno nad slabimi prometnimi infrastrukturami se je namreč na nedavni tiskovni konferenci, na kateri so predstavili nedeljski »open day«, pritoževal predsednik Rezeto, saj je znano, da je prevoz velikih motorjev izreden transport, ki ga morajo izvaja ti po no či z za po ro cest za nor mal -ni promet. Slabe cestne povezave pa ni so sa mo vzrok za zmanj ša no pro -metno varnost, ampak lahko povzročijo tudi materialno škodo na izredno dragih velikih motorjih, ki prihajajo iz tovarne v Boljuncu in potujejo k na roč ni kom na vseh kon cih sve -ta. »Pri mer Wart si le in še po seb no dejstvo, da je podjetje v zadnjih treh letih povečalo število svojih zaposlenih za 300, dokazuje, da je Trst industrijsko mesto. V mestu je prostor za industrijo, seveda pod pogojem, da podjetja, kot je Wartsila, odločno stopijo na pot inoviranja in modernizacije. To sicer velja za vsa podjetja in povsod, v Trstu pa še posebej,« je sklenil de žel ni od bor nik Co so li ni. Gostje na dnevu odprtih vrat v tovarni Wartsila v Boljuncu kmetijstvo - Italijani v Sloveniji in Slovenci v Italiji Tudi portoroški sejem Agromin je v soboto lepo uspel PORTOROŽ - Preteklo soboto je bil na Portoroški ploščadi sredi največjega slovenskega obmorskega letovišča celodnevni sejem Agromin s promocijo tipičnih kmetijskih izdelkov našega čezmejnega prostora. Kot je znano, gre za skupno pobudo Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper in Deželne kmečke zveze iz Trsta oziroma za evropski projekt, plod sodelovanja italijanske skupnosti v Sloveniji in slovenske v Italiji, za ka-trega sta prijavitelja pridobila sredstva iz skla da ev rop ske ga pro gra ma In ter -reg IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. Na sejmu v Portorožu, ki je bil ena od zaključnih prireditev projekta Agro-min - kme tij stvo dveh manj šin, se je predstavilo 38 razstavljalcev, vsako uro in pol pa je razpoloženje med stojnicami popestril kulturni program. Projekt Agromin, ki se bo končal z iztekom novembra, je bil financiran z evropskimi sredstvi v višini 330 tisoč evrov, njegov cilj pa je ovrednotenje, spoznavanje in razširjanje izdelkov, nji- hovih proizvajalcev ter kulinarične in kulturne tradicije Italijanov v Sloveniji in Slovencev v Italiji. Tradicionalni izdelki, ki so si na obeh straneh meje zelo podobni, so po besedah Maria Gre- lestvice - Po TOP 101 časnika Finance Največji Mercator Na lestvici slovenskih skupin »najboljšemu sosedu« sledita Petrol in Gorenje LJUBLJANA - Mercator se je lani s prevzemi na trgih nekdanje Jugoslavije po enoletnem premoru spet uvrstil na prvo mesto med največjimi slovenskimi poslovnimi skupinami. Sledita mu Petrol in Gorenje. Krka pa si je v odsotnosti Tobačne Ljubljana, najdonosnejše skupine v letu 2005, lani izborila prvo mesto med najbolj donosnimi skupinami, je razvidno iz lestvice TOP 101 največje poslovne skupine, ki jo je včeraj objavil časnik Finance. Lestvica največjih je sestavljena glede na čiste prihodke od prodaje. Skupina Mercator je kot največja skupina v Sloveniji lani ustvarila dobri dve milijardi evrov prihodkov od prodaje, kar je 18,1 odstotka več kot leto prej. Petrol je v letu 2006 glede na leto prej prihodke povečal za 10,7 odstotka na 1,9 milijarde evrov, Gorenje pa za 9,5 odstotka na 1,1 milijarde evrov. Po prihodkih sledijo skupine Merkur (999 milijonov evrov), Lek (957,7 milijona), Holding Slovenske elektrarne (842,1 milijona), Zavarovalnica Triglav (755,6 milijona), Telekom Slovenije (745,1 milijona), Istrabenz (704,6 milijona) in Krka (668 milijonov). Na enajsto mesto se po prihodkih uvršča ACH (612,7 milijona), sledi pa Nova Ljubljanska banka (571 milijonov), ki se z dobrimi 119 milijoni evrov čistega lanskega dobička uvršča na prvo mesto po dobičku. NLB je poleg po celotnem dobičku največja tudi po celotnih sredstvih (bilančna vsota), skupina Mercator ima daleč največ zaposlenih (17.101). Holding Slovenske elektrarne ima največ kapitala (1,2 milijarde evrov), največ dobička iz poslovanja pa je lani ustvarila skupina Krka (dobrih 150 milijonov evrov). Lek je denimo lani rasel hitreje kot Krka, ustvaril več prihodkov doma in v tujini, je kapitalsko in bilančno močnejši od Krke, a posluje manj donosno. Najvišjo organsko rast so v letu 2006 dosegle bazične industrije, zaradi višjih cen in večjega povpraševanja, ter elektrogospodarstvo. Tako so ugodne razmere na trgu Talum potisnile navzgor za pet mest, skupino SIJ za dve mesti, HSE in Impol pa za eno mesto. Tudi elek-tropredelovalna in kemijska industrija sta na splošno imeli za seboj dobro leto. Liga največjih je lani skupaj ustvarila 23,1 milijarde evrov čistih prihodkov oziroma 11,6 odstotka več kot v letu 2005. Čistega dobička je bilo za 1,3 milijarde evrov, kar je 19,4 odstotka več kot le to prej. Finance so sestavile tudi lestvico najdonosnejših podjetij, ki pa po pisanju dnevnika ne more biti sinonim za lestvico najuspešnejših skupin, saj ugotavlja le donosnost poslovanja v minulem letu, ne primerja pa ustvarjenega napredka. Prvo mesto je glede na uvrstitve po več kriterijih zasedla skupina Krka, medtem ko se je Krka lani uvrstila za Tobačno Ljubljana, ki je letos ni na lestvici. Krki sledijo Telekom Slovenije, BSH Hišni aparati, Elektro Slovenija, Petrol, ACH, HSE, Talum, Slovenska industrija jekla in Splošna plovba. (STA) goriča (Kmečka zveza) v preteklosti prispevali k združevanju teh krajev, zato je upravičeno pričakovanje, da bodo po desetletni zamrznitvi zdaj dali sodelovanju nov zagon. Predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul pa je na predstavitvi portoroškega sejma poudaril, da je projekt eno izmed znamenj dobrega sodelovanja s Slovenci v Italiji. V okviru projekta Agromin se je od aprila 2005 zvrstilo kar nekaj dogodkov, pestra pa bosta tudi naslednja dva meseca. Novembra bodo sejem Agromin priredili v informacijskem centru na Dolgi Kroni, izpeljati nameravajo pokušnjo oljčnih olj z obeh strani meje, izdali bodo slovensko-italijan-ski slovarček strokovnih izrazov pri tipičnih opravilih na tem območju, ki ga je pripravil neutrudni Mario Gregorič. V dvojezični publikaciji, ki bo predvidoma izšla konec novembra, pa bodo noslci projekta predstavili tipične kmetijske pridelke in izdelke in ljudi, ki so z njimi povezani. zavarovanje Odlično polletje za Lloyd Adriatico TRST - Upravni svet tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico je včeraj odobril polletno poslovno poročilo z odličnimi rezultati. Kot je dejal predsednik tržaške zavarovalnice in član vodstva skupine Allianz, v katero je družba vključena, Enrico Cucchiani, je bilo letošnje prvo polletje »zelo pozitivno«. Izpostavil je predvsem dva kazalca, in sicer rast premij na področju življenjskega zavarovanja (+56,5%) in znižanje povprečne čiste premije avtomobilskega zavarovanja za 9,5 odstotka v enem letu. Potrdila se je tudi pričakovana ekonomska rast, saj se je operativni dobiček v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta povečal za 16 odstotkov, od 145 milijonov na 168 milijonov evrov. Skupaj zbrane premije so primerljive z enakim lanskim obdobjem in so dosegle 1501 milijon evrov, pri čemer so v družbi še posebej zadovoljni z rastjo na področju življenjskega zavarovanja. Evropska centralna banka 17. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 17.09 14.09 ameriški dolar 1,3B77 1,3B60 japonski jen 159,45 159,20 kitajski juan 10,4393 10,4172 ruski rubel 35,1270 35,14B0 danska krona 7,4491 7,44BB britanski funt 0,69430 0,6B915 švedska krona 9,2B45 9,2735 norveška krona 7,B020 7,B275 češka krona 27,501 27,50B švicarski frank 1,645B 1,6463 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 255,21 254,95 poljski zlot 3,7B32 3,7BB6 kanadski dolar 1,4252 1,42B6 avstralski dolar 1,6530 1,6499 bolgarski lev 1,955B 1,955B romunski lev 3,3B95 3,3651 slovaška krona 33,B45 33,760 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,7019 0,7020 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,31 B9,75 turška lira 1,7576 1,7526 hrvaška kuna 7,3276 7,32B0 Zadružna Kraška banka 17. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4040 1,3751 britanski funt 0,7036 0,6B74 švicarski frank 1,6693 1,62B6 japonski jen 163,4B75 155,5125 švedska krona 9,5073 9,0526 avstralski dolar 1,6916 1,6202 kanadski dolar 1,4560 1,4006 danska krona 7,5930 7,3069 norveška krona B,0231 7,631B madžarski florint 261,3237 24B,5762 češka krona 2B,19570 26,B2030 slovaška krona 34,6040 32,9160 hrvaška kuna 7,51120 7,144B0 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 17. septembra 2007 evro valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna nakup prodaja 1,4089 1,3742 0,7033 7,561 1,4460 162,54 1,672B 7,927 9,409 1,6679 7,57 0,6B60 7,375 1,4104 15B,54 1,6316 7,732 9,177 1,6269 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 17. septembra 2007 Indeks MIB 30: -0,95 delnica cena € var. % ALITALIA 0,796 -1,51 ALLEANZA 9,33 +0,52 ATLANTIA 23,2 -1,15 BANCA ITALESE 13,34 -4,06 BANCO POPOLARE 16,55 -2,21 BPMS 4,3 -1,71 BPM 10,17 -1,56 CAPITALIA 6,41 -1,19 ENEL 7,645 -0,57 ENI 25,00 -1,30 FIAT 1B,5B -2,9B FINMECCANICA 20,31 -1,46 GENERALI 29,56 -0,91 IFIL 6,77 -1,53 INTESA 5,315 +0,55 LOTTOMATICA 24,57 -0,16 LUXOTTICA 24,1 B -1,35 MEDIASET 7,49 -1,12 MEDIOBANCA 14,B3 -0,93 MEDIOLANUM 4,9B -2,64 PARMALAT 2,4B5 -2,17 PIRELLI 0,B19 -2,53 SAIPEM 2B,2B -2,1B SNAM 4,43 +0,00 STMICROELEC 11,66 -3,04 TELECOM ITA 2,145 -0,46 TENARIS 16,6B +1,10 TERNA 2,54 -0,39 UBI BANCA 1B,5 -0,19 UNICREDITO 5,75 -1,07 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Torek, 18. septembra 2007 5 odnosi s hrvaško - Srečanje premierja Janše s predsedniki parlamentarnih strank Pred novimi koraki bo Slovenija počakala na strokovna mnenja Za to bo zadolžena nova koordinacijska skupina mednarodnopravnih strokovnjakov LJUBLJANA - Premier Janez Janša in predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku včeraj dogovorili, da bo vlada pred nadaljnjimi koraki glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško počakala na strokovna mnenja, ki jih bo glede možnosti reševanja pred Meddržavnim sodiščem v Haagu pripravila nova koordinacijska skupina mednarodnopravnih strokovnjakov pod vodstvom Mihe Pogačnika ter še dve novi komisiji, ki jih bo ustanovila vlada. Odločitve, ali se bo vprašanje meje reševalo v Haagu, sicer niso sprejemali. Kot je po sestanku pojasnil premier Janša, bo vlada ustanovila še slovenski del mešane komisije za mejo, ki bo opravil verifikacijo že opravljenega dela konec 90. let prejšnjega stoletja, torej preveril sporne točke na meji na kopnem in morju. Ustanovila pa bo tudi slovenski del mešane komisije pravnih strokovnjakov, ki bo skušal definirati pravni okvir sporazuma, ki bi ga v primeru odločitve za Meddržavno sodišče v Haagu lahko predlagala Slovenija. Od tega, "ali se bo dalo v dogovoru s sosednjo državo definirati za Slovenijo sprejemljiv pravni okvir, bo odvisno, ali se bo nadaljeval postopek od-lo čanja o pre soji pred haaš kim sodiš -čem", je dejal Janša. Po njegovih besedah bo Slovenija vztrajala, da se v pravni okvir za haaško sodišče "postavi vse tisto, kar argumentira našo pozicijo, in da ta okvir omogoči Sloveniji, da predstavi vse svoje argumente - mednarodnopravne, zgodovinske, geografske in ostale". Tako premier kot predsedniki strank so po srečanju poudarili, da včeraj odločitve o tem, ali se bo vprašanje meje reševalo v Haagu, niso sprejemali - kot je pri tem izpostavil Janša, mora tovrstno odločitev, če bodo izpolnjeni pogoji, sprejeti državni zbor - niti odločitev o naslednjih korakih, saj bodo počakali na pravne podlage. Šele ko bodo slednje pripravljene, to pa naj bi se zgodilo v nekaj mesecih, se bo premier čez nekaj mesecev, morda v začetku leta 2008, znova sestal s predsedniki parlamentarnih strank. Kot je dodal Janša, bo do tega sestanka prišlo, če bodo pred tem na strokovni ravni ugotovili, da je mogoče priti do sprejemljivih pravnih okvirov. "Če bo na sestanku ocena, da je pravni okvir sprejemljiv, bodo stekli formalni postopki odločanja" na vladi, telesih DZ in pred DZ. "Če bomo ocenili, da tukaj ne pridemo skupaj, bomo iskali druge možnosti posredovanja tretjega," je dejal. Koordinacijska skupina mednarodnih pravnikov se je sicer že sestala in na včerajšnjem sestanku, ki se ga je udeležil tudi njen predsednik Miha Pogačnik, sporočila svoje načelno stališče, da " za predlo žitev mej ne ga spo ra v reševanje tretjemu, to je Meddržavnemu sodišču v Haagu, za Slovenijo ni načelnih zadržkov". "Potrebno pa je pripraviti ustrezne strokovne podlage, pri čemer je treba upoštevati stališča Republike Slovenije glede vprašanja meje: pravičnost, stanje na dan 25. junija 1991 in odločanje o celotni meji oziroma vseh spornih točkah na meji," je dejal Janša. O imenih članov koordinacijske skupine in komisij premier ni želel povedati podrobnosti, dejal je le, daje vlada pozvala parlamentarne stranke, da predlagajo člane in da jih je večina tudi predla gala, do dal pa, da "član stva v komisijah ne bodo javno razglašali", znani bodo le predsedniki komisij. Predsed ni ki strank so po sestan -ku večinoma izrazili zadovoljstvo. Predsednik SD Borut Pahor je dejal, da SD "proces urejanja odnosov s Hrvaško še naprej podpira", čeprav bi si morda želeli kak sestanek več ali posvet s strokovnjaki. Zadovoljni so tudi, ker je bila po njihovem lanskem pozivu k aktivnemu iskanju rešitev s Hrvaško prek po- Piranski zaliv je ena najbolj spornih zadev v odnosih med Slovenijo in Hrvaško sredovanja tretjega "sedaj ta odločitev sprejeta". "Ne glede na to, kaj bi se dogajalo pri drugih vprašanjih, smo v SD zavezani pri strateških temah sodelovati skupaj z vladnimi strankami," je še dodal. Predsed nik NSi An drej Bajuk je izrazil zadovoljstvo s pojasnili skupine mednarodnopravnih strokovnjakov in izrazil upanje v možnost rešitve odprtih vprašanj Predsednik SLS Janez Podobnik je ponovil stališče, da mora pred kakršnokoli odločitvijo o reševanju odprtih vprašanj meje s Hrvaško strokovna skupina pregledati vse možne opcije. Njihova ocena je, da je preuranjeno govoriti, "da gremo po poti Haaga". Po oceni SLS bi moral "že sedaj v dialog stopiti državni zbor, saj bi bila s tem legitimnost odločitev drugačna", je dejal Podob nik in spo mnil na predlog SLS o resoluciji o meji. Predsednica LDS Katarina Kresal je izrazila zadovoljstvo, ker so upoštevali mnenje LDS in začeli pripravljati pravne podlage. LDS pričakuje, da bo nova skupina pod vodstvom Pogačnika pripravila strokovne podlage za vrsto postopkov, "ne samo Haag", ampak tudi "različne postopke arbitraže". Po njihovi oceni pa je oblikovanje slovenskega dela mešane komisije pravnikov, ki naj bi "pripravila točke za dogovor pred Haagom", preuranjeno, saj bi prej morala opraviti delo skupina mednarodnopravnih strokovnjakov. Vodja SNS Zmago Jelinčič je bil prav tako mnenja, da mora sedaj strokovna komisija pretehtati vse možnosti rešitev vprašanja meje, med katerimi je po njegovih besedah tudi predlog SNS za sklic mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji. Član poslanske skupine nepoveza- nih poslancev Pavel Gantar je bil prav tako mne nja, da je tre ba sedaj pre ve riti z vidika mednarodnega prava vse možnosti za posredovanje tretje strani glede meje, in izpostavil, da Haag ni nujno prava opcija, čeprav bi moralo biti sodišče v Haagu za vsako državo, še posebej, če je njegova članica, "načeloma sprejemljivo". DeSUS je na sestan ku predstavljal Franc Žnidaršič, ki pa ga na novinarski konferenci po srečanju ni bilo; predsednik stranke, obrambni minister Karl Erjavec, je bil včeraj v Berlinu. Na sestanku ni bi lo ni ti poslan cev na rod nih skupnosti. (STA) Letos so ceste vzele že 220 življenj LJUBLJANA - V minulem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo 115 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 146 oseb, pet pa jih je umrlo. Letos je tako na slovenskih cestah umrlo že 220 oseb, kar je 43 več kot v enakem obdobju lani, so sporočili s policije. Samo tekom zadnjega konca tedna se je zgodilo 19 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih se je poškodovalo 26 oseb, štiri pa so umrle. Najpogostejša dejavnika prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in nepravilna stran ter smer vožnje. Trije prostovoljni gasilci osumljeni podtikanja požarov MARIBOR - Mariborski kriminalisti in policisti so sodstvu prijavili eno polnoletno in dve mladoletni osebi iz Maribora. Sumijo jih naklepnega požiga tribune v izgradnji na stadionu v Ljudskem vrtu, trgovine Maxina na Šentil-jski cesti, stavbe bivše psihiatrije v Pi-voli, lesenih vrtnih hiš v skladišču trgovine Baumax na Tržaški cesti in zabojnika za smeti v podhodu večsta-novanjske hiše na Ruški cesti. Osumljeni so člani prostovoljnega gasilskega društva s podtaknjenimi požari pa naj bi po neuradni oceni povzročili škodo v višini okoli 750.000 evrov. koper - Sodili so mu zaradi gospodarskega kriminala Popovič oproščen Oproščeni tudi njegova žena in sestra - Popovič napovedal »zelo težak« odškodninski zahtevek KOPER - Koprskega župana Borisa Popoviča, njegovo ženo Evo Popovič ter sestro Lauro Ban so včeraj na okrožnem sodišču v Kopru oprostili vseh obtožb. Obtožnica je Popoviča in obtoženi bremenila zlorabe položaja, pridobitve premoženjske koristi prek družinskega podjetja BPC in Food party v višini okoli 188.600 evrov (45,2 milijona tolarjev) in utaje davkov v letih, ko je bil še podjetnik. Tožilec Bojan Peč-nik ima sedaj osem dni časa, da se na sodbo pritoži, kar bo po vsej verjetnosti tudi storil, sicer pa sodbe ni želel komentirati. Na vprašanje, ali se počuti kot poraženec, je Pečnik odgovoril, da je to verjetno stališče obrambe in tega ne želi komentirati, dodal je, da opravlja le svoje delo in pri tem ne gre za osebne zadeve med njim in obtožencem. Povedal je, da ima sam na razpolago pravna sredstva, ki jih namerava izkoristiti. Popovič je povedal, da je izida zelo vesel in ga je tudi pričakoval. Po njegovih besedah se je s tem potrdilo, da Boris PopoviC pravna država še vedno obstaja, prav tako pa tudi "črne sile". Pričakuje pa še kakšen udarec, saj meni, da je zmagoslavje preveliko in da politični nasprotniki ne bodo dali miru. Na vprašanje, koliko bo "težak" zahtevek za odškodnino, je Popovič odgovoril, da bo "zelo težak". Najprej ga bo vložil zoper državo, potem pa še pro ti ostalim, zago tovil je, da je spisek zelo dolg. Popoviču so med postopkom z odlokom zamrznili tudi premoženje in četrtino plače. Predsednica senata Tatjana Škrinjar pa je povedala, da bodo odloki v povezavi s tem pre kli cani, zaseže na sredstva pa vrnje -na Borisu Popoviču. Popovičev odvetnik Franci Matoz je povedal, da so vse obdolžene oprostili obtožbe tožilstva zato, ker ni bilo dokazov, da bi ta dejanja storili. Sam je z odločitvijo senata zelo zadovoljen in drugačne odločitve ni pričakoval. Matoz meni, da se je preobrat v proces zgodil takrat, ko je sodni senat videl, da delavec policije, ki je celotni postopek vodil, govori neresnico. Ključni preobrat v sodnem procesu se je zgo dil pre tekli pone de ljek, ko je predsednica senata Tatjana Škrinjar ugodila zahtevi obrambe, naj izloči dokaze, na katerih temelji obtožnica, ker naj bi bili ponarejeni. Glavna priča, vodja go stin skih lo kalov v las ti Popoviča, Hrvoje Osivnik, ki naj bi pred petimi leti kriminalistom izročil obremenilne dokaze zo per Popoviča, je že pred me se-ci dejal, da so ga policisti z grožnjami in lažnimi obljubami prepričali, da je ponaredil del dokumentacije v gostinskih lokalih, je še povedal Matoz. (STA) romska družina strojan - Policisti naj bi kršili načelo enakopravnosti Odvetnik Čeferin vložil kazensko ovadbo proti še neznanim policistom LJUBLJANA - Pravni zastopnik družine Strojan Aleksander Čeferin je včeraj na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper neznane policiste Policijske postaje Grosuplje, in sicer zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. V soboto so namreč trije člani družine Strojan želeli obiskati Elko Strojan, ki od četrtka ponovno biva na svoji parceli v Ambrusu. Kot je zapisano v ovadbi, policisti trojici niso dovolili priti do zemljišča z utemeljitvijo, da Romi - Strojanovi ne smejo naprej. V ovadbi je med drugim zapisano, da so policisti omenjene tri člane druži- Elka Strojan se je vrnila na parcelo v Ambrusu, kjer ponovno biva od četrtka ne - gre za Sandija, Jasno in Miho Marinka Strojan - zaustavili na cesti tik pred Ambrusom. Ostale osebe slovenske narodnosti so med tem mirno spuščali po poti naprej. Policisti PP Grosuplje, ki se niso hoteli predstaviti, so zaradi razlike v narodnosti, rasi in barvi oškodovance prikrajšali za temeljno človekovo pravico do svobode gibanja. Gre torej za kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti, ki ga je storila uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, je zapisano v ovadbi. Da Strojanovim niso dovolili nadaljevati poti proti Ambrusu, so za STA potrdili tudi na grosupeljski policijski postaji. Povedali so še, da je trenutno v veljavi omejitev gibanja, ki velja za vse tiste, katerih prisotnost bi lahko povzročila ogrožanje varnosti oziroma nerede. Omejitev velja do preklica. Del družine, ki ponovno biva na zemljišču v Ambrusu, je s strani občine Ivančna Gorica minuli teden prejel odločbo. Ta jim narekuje, da na omenjenem zemljišču ne smejo taboriti oziroma drugače bivakirati. Kot je pojasnil župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, so v odločbi predvidene tudi sankcije, in sicer naj bi bila družina prisilno odstranjena z zemljišča, če ne bo seveda odšla prej sama. O rokih, kdaj naj bi se to zgodilo, Lampret ni želel govoriti. Cesta med Zagradcem in Ambrusom pa po njegovih besedah ni zaprta, temveč je odprta "pod posebnimi pogoji". Sicer pa celoten del družine, ki je v četrtek zapustil začasno bivališče v Rojah, ostaja na zemljišču v Ambrusu, kar sta potrdila tako Elka Strojan kot Čeferin. S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da je imela vrnitev nekaterih članov družine v Ambrus za posledico dogodke, ki kažejo na spremenjene varnostne razmere. Iz Liberalne akademije pa so včeraj sporočili, da zakonska podlaga 39. člena zakona o policiji, ki govori o omejitvi gibanja, ni opravičljiva, ker življenja in varnost niso bili ogroženi za nobenega izmed članov družine. Ob tem pozivajo tudi varuhinjo človekovih pravic, da opozori na kršitve pravic ter se opredeli do ravnanja policije. (STA) 6 Torek, 18. septembra 2007 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it trgovinska zbornica - Posvet o tretjem življenjskem obdobju Pojem starček je danes zastarel Priletni lahko dajo svoj prispevek Čezmejno sodelovanje med FJK in Slovenijo - Illy: Slovenija naj podpiše sporazum o evroregiji Aktivno vključevanje priletnih v družbeno-delovno tkivo, zanesljiva javna finančna sredstva za pomoč osebam, ki ne morejo same skrbeti zase, in ukrepi proti morebitnim generacijskim sporom so glavne točke, prek katerih ov-red no ti ti po ten ci al oz. bo gas tvo, ki ga predstavljajo priletni. Nujen je namreč na tem področju sodoben, inovativen pristop, ki mora v prvi vrsti črtati dosedanje stereotipe in upoštevati, da je starost osebe relativna, ker lahko vsaka starejša oseba na individualni ravni še mnogo prispeva družbi in se v zameno tudi sama še obogati. Po drugi strani je treba učinkoviteje pomagati tistim, ki niso samozadostni, in k temu je poklicana vsa družba. To in še druge pobude za izboljšanje kakovosti življenja priletnih so cilji prvega foruma Tretja ekonomija - Zamisli in predlogi za ovrednotenje ljudi, ki se starajo. Pri njem sodelujejo javne institucije in zasebne organizacije, javne uprave, podjetja in občani in je njegov namen spodbujati razpravo o tem, da so priletni priložnost in ne problem. Loteva se skratka problematike, ki zahteva spremembo miselnosti. Forum je ustanovila Fundacija Socialita e Ricer-che v sodelovanju z družbo European House-Ambrosini in se je začel novembra lani s prvim srečanjem v kraju Stresa. Drugo srečanje bo prav tako v Stresi konec novembra letos, medtem pa so v sklopu foruma v teku posamezni posveti na deželni ravni. V naši deželi so zasedali včeraj dopoldne na Trgovinski zbornici, kjer je bilo srečanje na temo Ideje in predlogi za Furlanijo-julijsko krajino. Posvet, ki ga je sklenil deželni predsednik Riccardo Illy, je bil obogaten z novostjo. V luči krepitve čezmej-nega sodelovanja so se namreč na vabilo samega Illyja udeležili gostje iz Slovenije. Točneje sta Republiko Slovenijo zastopala Generalni direktor Direk-torata za trg dela in zaposlovanje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS Robert Drobnič ter državna svetnica in direktorica centra za socialno delo v Kopru Marija Perkovič. Slovenija se je v bistvu srečanja udeležila v vidiku bodočega sodelovanja z Deželo FJK (pa tudi z italijansko vlado) na socialnem področju. Povezovalni člen je v tem smislu na strokovni ravni Krožek za kulturno, športno in podporno udej-stvovanje Krut, medtem ko nudi pomoč na tehnični ravni podjetje Euroservis. Zagotavljanje aktivnega življenja priletnim kot protiutež morebitni izgubi samostojnosti je bila rdeča nit srečanja, ki ga je povezovala Renata Kodilja z videmske univerze in ki se ga je udeležila vrsta strokovnjakov in delavcev na tem področju, od predsednika zavoda Itis (ki je bil z deželno upravo med organizatorji včerajšnjega posveta) Elia Palmerija in vodje deželnega urada za zdravje in socialno zaščito Giorgia Rosa do predsednika Fundacije Socialita e ricerche Carla Ferrija in predsednika znanstvenega odbora fundacije Marca Trabucchija, ki je imel glavno poročilo glede t.i. tretje ekonomije. Zamisel je nastala prav v okviru fundacije. Dejstvo je, da je treba po povečanju srednje življenjske dobe preiti z golega oskrbovanja priletnih na ovrednotenje njihovih sposobnosti, po možnosti prek zaposlo-valnih projektov, je naglasil Trabucchi, in obenem opustiti pojem »starčka«. Prihodnost je treba skratka graditi na osnovi različnosti, ki zaznamuje vsakega posameznika. Če po eni strani potrebuje dnevno oskrbo okrog 10 odstotkov priletnih v Italiji, je po drugi mnogo starostnikov, v katere je temeljno vlagati. Daje treba opustiti pojem starost- Na forumu so načeli zelo aktualno vprašanje kroma ne meje, po kateri »postanejo« ljudje priletni (tipično 65 let), je poudaril Illy, po mnenju katerega so potrebne nove, bolj prožne meje, tako za starejše kot za mlade. Deželni predsednik je soglašal s prireditelji posveta. Priletnim moramo dati možnost lastne izbire, je poudaril, in jim pomagati, ko nameravajo dati svoj doprinos družbi oz. podjetništvu. Toda prilagoditi je treba zakonodajo, ker so iz tega vidika težave na davčnem in pokojninskem področju. Dežela FJK je že ustanovila t.i. sklad za avtonomijo, ki ga bo treba v prihodnosti še povečati. Toda delati je treba tudi na računalniškem področju in še zlasti nuditi možnost vsem priletnim, da se približajo spletu in tako storitvam, ki jih javna uprava nudi prek interneta. Zelo pomembno je vsekakor tudi soočanje in sodelovanje z obmejnimi regijami, ki se bodo z ustanovitvijo evroregije še okrepile, je naglasil Illy in izrazil željo, da bo Slovenija podpisala sporazum, ki so ga druge regije že sklenile v Vili Manin. Aljoša Gašperlin Tovornjak zdrsnil s cestišča Ruski kamionist je včeraj popoldne pri postajališču pri Fernetičih izgubil nadzor nad svojim tovornjakom in zašel s cestišča, kriv naj bi bil madež olja na cesti. Nekaj po 17. uri je tovornjak najprej zbil drog cestne razsvetljave, nato se je s kolesi zagozdil v obcestno ograjo. Gasilci so ga po daljšem posegu le povlekli iz zagate, voznik ni bil ranjen. Romunka dospela domov Mariana Afodoraie, 38-letna Romunka, ki je v petek ponoči izginila v okolici mejnega prehoda Pesek, je srečno dospela v domačo vas, kjer jo je čakala mati. Žensko so sile javnega reda več ur iskale po gozdovih okoli Bazovice in Peska, potem ko je policija prijela njenega partnerja, 30-letnega Constanti-na Angheleceja, ki se je policiji upiral. Moškega so že izpustili na prostost. Brez hujših poškodb Sinoči okrog 20. ure je avtomobil povozil osebo na Ul. Svevo, pri hišni št. 36. Na kraj so prišli rešilec službe 118 in mestni redarji, k sreči pa hujših poškodb ni bilo. Še vedno nezadovoljni Bazni sindikati RdB, ki so prejšnjo soboto sklicali avtobusno stavko proti podjetju Trieste trasporti, nadaljujejo s svojim bojem. Sporočili so, da je stavka samo potrdila, v kolikšni meri so uslužbenci podjetja nezadovoljni. Zaradi tega vabijo vse krajevne uprave, naj se soočijo s sindikati, da bi prišli do skupne rešitve problema. zgonik - Včeraj popoldne pred osnovno šolo Med vzvratno vožnjo avtomobil zadel šolski kombi Pred zgoniško osnovno šolo 1. Maj 1945 je prišlo včeraj popoldne do manjše prometne nesreče, ki k sreči ni terjala telesnih poškodb. Neka gospa je s svojim avtom fiat 600 zapuščala parkirišče: dala je v vzvratno prestavo in krenila. V tis tem tre nut ku je iz sme ri zgoniške telovadnice privozil rumeni šolski kombi, v katerem je bil samo voznik. Oviri se ni izognil, tako daje z levim prednjim delom trčil v avto: udarec je bil kar silen. Ra-nje nih ni bi lo, fi a tov zad nji del pa je bil močno poškodovan (na sliki Kroma). ob robu srečanja - Marija Perkovič Na socialnem področju je treba krepiti čezmejno sodelovanje Na posvetu v Trgovinski zbornici je posegla tudi državna svetnica in direktorica centra za socialno delo v Kopru Krepiti čezmejno sodelovanje . Ob robu srečanja smo jo vprašali kaj več o možnostih in perspektivah čezmejnega sodelovanja na tem področju. S kakšnim ciljem ste se udeležili posveta? Navzoči smo, ker smo začeli prav na tem med-mejnem območju sodelovati in iskati neke rešitve za povezave v pripravi skupnih projektov, s katerimi bi potem startali na finančna sredstva Evropske unije za izboljšanje kvalitete življenja ljudi na našem območju, tako na slovenski strani kot na italijanski. Sodelovanje smo začeli v bistvu preko Kruta; Center za socialno delo Koper in Krut sodelujeta že veliko časa, še zlasti pri izmenjavi izkušenj, mnenj, dobrih praks. Zdaj bi pa želeli s povezovanjem in širjenjem mreže konkretizirati - seveda ob podpori države - nekatere projekte. Prek slednjih bi v bistvu sledili ciljem, ki jih ima tudi današnji posvet. To je v bistvu zagotavljati boljšo kvaliteto življenja v tretjem življenjskem obdobju, tako ljudem, ki so že sposobni delati, prek usposabljanja in vključevanja v izvajanje storitev, kot za tisto manjšo skupino starejših, ki pa v bistvu ni več samozadostna in potrebuje storitve. Gre za iskanje možnosti in perspektiv za povezovanje pri pripravi podjetniških pobud, ki bodo dale dodano vrednost skozi prostor, storitve, programe za staro populacijo. Storitve pa je treba seveda nuditi v ma-ternem jeziku. Kakšne so torej perspektive? V tem trenutku preverjamo možnosti. Mislim, da so perspektive predvsem prek vključevanja tudi tretjega segmenta, to je zasebnikov, kar dobre. Kakšne so sploh na tem področju razmere v Sloveniji? Pri nas se starostna doba podaljšuje in srečujemo se z enako problematiko. Če gledamo pa na ta ožji prostor, tj. deželo FJK, pa obmejne občine s katerimi meji, je problematika približno enaka glede na to, da tu poznamo vse trende oskrbovanja starostnikov v Trstu s strani naših nezaposlenih, predvsem žensk. Tu gre v bistvu za velik del sive ekonomije, ki pa tudi ni nadzirana, kar zadeva ugotavljanja kvalitete storitev. Ne gre pač samo za to, ali je cena storitev ekvivalenta, in ravno v populaciji starih kroži ogromno denarja, ki gre mimo vseh družbenih sistemov. Sicer je tudi res, da potem ti ljudje, ti stari, ki potrebujejo storitve, ne pritiskajo na družbena sredstva za zagotavljanje storitev. (A.G.) Merija Perkovič na včerajšnjem posvetu kroma / TRST Torek, 18. septembra 2007 7 občina trst - Vprašanje občinskega svetnika Slovenske skupnosti županu Dipiazzi Švab (SSk) hoče izvedeti za opravljena javna dela na Krasu Župana vprašal tudi, kdo je plačal oglas v italijanskem dnevniku - Sinoči sestanek v Bazovici, nocoj v Križu V teh dneh sila aktualna zadeva javnih del, ki jih je tržaška občina opravila na vzhodnem in zahodnem Krasu, bo odjeknilo v dvorani tržaškega občinskega sveta. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je zastavil tržaškemu županu Robertu Dipiazzi vprašanje, da bi izvedel, kaj je njegova uprava resnično opravila v obeh kraških rajonih. Povod za vprašanje je bil celostranski oglas o opravljenih delih na kraškem predelu občine, ki ga je dal župan objaviti (edinole) v mestnem itali- Igor Švab janskem dnevniku. V njem se je Dipi-azza »pohvalil«, da je njegova uprava opravila na Krasu posege v višini nekaj več kot 33 milijonov evrov. Oglas je sprožil politično polemiko, v ka te ri je bil do slej naj glas nej ši od -bornik za javna dela v Illyjevi občinski upravi Uberto Fortuna Drossi. Župana je »obtožil«, daje vključil na seznam tudi dela, za katera je dala povod, jih financirala in tudi uresničila Illyjeva uprava. Igor Švab želi v svojem vprašanju od župana izvedeti, kaj je njegova uprava resnično opravila na ozemlju obeh kraških rajonov, in sicer zato, da bi bila javnost o zadevi točno in korektno informirana. Svetnik Slovenske skupnosti je župana vprašal, s katerim denarjem je bil plačan celostranski oglas v tržaškem italijanskem dnevniku. Nadalje hoče izvedeti, kdaj so bila opravljena dela načrtovana, datume, ko so bila oddana v zakup in datume dejanskih začetkov omenjenih javnih del. Poleg tega hoče izvedeti, s katerimi finančnimi sredstvi so bila opravljena. Župan Dipiazza je objavil svoj oglas, potem ko je v javnost pronicni-la novica o gibanju občanov s tržaškega Krasa, ki se zavzema za odcepitev obeh kraških rajonov od tržaške občine. Si no či je bil na to te mo vaš ki se sta -nek v Bazovici, danes pa bo v Križu, in sicer v prostorih domačega kulturnega društva Alberta Sirka. zahodni kras - Delegacija rajonskega sveta si je ogledala vas Križ: luknjičaste ulice Arhitektonske pregrade, zamašeni odtočni kanali, trava in grmičevje ob cestah Luknjičaste ceste, arhitektonske ovire, zamašeni odtočni kanali, plevel in grmičevje ob cestah. Križ je včeraj popoldne ponudil delegaciji zahodno-kraškega rajonskega sveta tako, prav nič lepo ali spodbudno podobo. V brk vsem (časopisnim) proglasom tržaškega župana Roberta Dipiazza in hvali-sanjem, češ da ni nobena mestna uprava doslej storila več za Kras kot njegova. Zahodnokraški rajonski svet je že večkrat opozoril občinske upravitelje in občinske uprave o težavah v Križu, vsi dosedanji posegi pa niso nič pomagali. Zato so se svetniki odločili, da se na lastne oči prepričajo o položaju v Križu, da bi nato še krepkeje posegli pri občinski upravi. Vče raj so se pred kriš ko cer kvi -jo zbrali predsednik zahodnokraške-ga sveta Bruno Rupel, podpredsednik Roberto Cattaruzza (Stranka komunistične prenove) ter svetniki Danilo Tence (Levi demokrati), Niko Tenze (Marjetica), Albino Debernardi in Alberto Viatori (oba Forza Italia). Že sam pogled na prostor pred vhodom v cerkev j e bil klavrn. Ob cerkvi so se bohotili trava in grmičevje, prostor sploh ni urejen. Rupel je opozoril na arhitektonske pregrade, ki ob pogrebih preprečijo ljudem v vozičkih neposreden prehod iz cerkve na pokopališče. Rajonski svetniki so ocenili, da bi bilo dovolj, ko bi na stranskem stopnišču uredili položen zdrs, pa bi bilo ljudem s posebnimi potrebami zadoščeno. Ulice in uličice v stari vasi so polne lukenj. Ponekod so jih »zaflikali« z asfaltnimi krpami, ki pa so se že začele luščiti, kar pomeni, da se bodo na teh mestih kaj kmalu spet pojavile luknje. Predsednik Rupel je pojasnil, kaj se je zgodilo. Po namestitvi plinskega omrežja, zaradi česar je podjetje Ace-gasAps preluknjalo domala vsako vaško ulico, se je občinska uprava s podjetjem dogovorila, da bo polovico ulic nanovo asfaltiral AcegasAps, preosta- Ogled v Križu, od leve: DaniloTence, Albino Debernardi, Bruno Rupel, Alberto Viatori, Roberto Cattaruzza in Niko Tenze kroma lo polovico pa občina. Podjetje je opravilo svoje, občina pa ne. Rupel je že na začetku lanskega leta opozoril mestne upravitelje, da bi se morali držati dogovora. Odgovorjeno mu je bilo, da bo delo opravljeno do konca 2006. Kmalu se bo zavrtelo leto, kriške ceste pa še čakajo... A ne le na delavce z asfaltom. Tudi na smetarje in čistilce odtočnih kanalov in grmičevja ob cestah. Ulica, ki vodi od cerkvice sv. Roka proti pokrajinski cesti Križ - Prosek, predstavlja pedagoški primer zanemarjene ceste. Na cestišču gospodarijo luknje (pred časom se je ena od priletnih va-ščank spotaknila in padla...), ob cesti visoka trava, plevel in grmičevje, ob koncu, v bližini pokrajinske ceste, pa je z leti z »naravno pomočjo « korenine bližnjega drevesa zrastla lepa grbina, da motociklista kar dvigne, ko zavozi nanj. Svetniki so se odločili, da bodo opozorili občino o teh nevarnostih v Križu. križ - V nedeljo nevsakdanja prometna nesreča Avto v štirno, del štirne v vodo Avtomobil je med obračanjem ritensko močno zadel v marmornato štirno pred pokopališčem Pred razbito štirno v Križu so namestili varnostno ograjo kroma Kamnita štirna pred kriškim pokopališčem je bila v nedeljo prizorišče nesreče: avtomobil je trčil vanjo, pri čemer je eden od mar mor na tih ko sov zgrmel vanjo v vodo. Nesreča se je pripetila na podve-čer. Avtomobilist se je odločil, da bo kar na oširku ceste pri pokopališču opravil obrat vozila. Pri tem je vzvratno za-vozil prav v štirno in silovito treščil vanjo. Trk j e bil tako močan, da j e enega od štirih marmornatih elementov, ki sestavljajo štirno, premaknilo z baze in ga porinilo navznoter. Ker ni imel več no be ne opo re, je pa del v glo bi no, v no -tranjost štirne. Avtomobilov zadek se je ustavil pred globeljo, ki je zazevala potem, ko je del štirne »izginil« v vodo, globoko kakih 20 do 30 metrov, kot so se včeraj spominjali nekateri vaščani. Na kraj so prispeli mestni redarji, ki so takoj uvideli, da predstavlja nastala luknja v štirni veliko nevarnost. Zato so jo ogradili s kovinsko ograjo in plastičnimi elementi. pokrajina Dvodnevni posvet o opuščanju šolanja Šola, kakršno bi rad imel: tako je naslov dvodnevnemu posvetu, ki ga jutri in v četrtek v veliki dvorani liceja Galilei (Ul. Mameli 4) prireja odborništvo za šolstvo Pokrajine Trst v sodelovanju s tržaško fakulteto za izobraževalne vede in združenjem Una Chiave per la Mente z namenom, da se prikažejo dejavnosti, ki jih tako Pokrajina kot druge ustanove in posamezne šole izvajajo na področju preprečevanja razpršenosti šolske populacije in opuščanja šolanja. Pojav je tudi na Tržaškem zaskrbljujoč, če držijo rezultati raziskave, ki je bila pred časom opravljena na treh nižjih oz. višjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom in po kateri je 22 dijakov od skupno 376 vprašanih izjavilo, da bo opustilo šolanje, kar znaša šest odstotkov anketirane populacije. Povod za posvet je dala ravno omenjena raziskava, poleg nje pa še raziskava o izbiri višješolskega študija, ki so jo opravili na treh tržaških višjih srednjih šolah (tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška). Kot je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci v prostorih Pokrajine dejala odbornica za šolstvo Adele Pino, prihaja do omenjenega posveta v obdobju tranzicije za italijansko šolstvo in za šolstvo v Furlaniji Julijski krajini. Na vsedr-žavni ravni prihaja namreč do sprememb spričo odločitev ministra Fi-oronija, na krajevni ravni pa Dežela FJKk pripravlja svoj zakon o izobraževanju in usposabljanju, ki predstavlja absolutno novost. S predstavitvijo že izpeljanih pobud s strani šol in Pokrajine pa se želi prispevati h kroženju idej, kar je po besedah Adele Pino zelo pomembno, saj prispeva k razvijanju dobrih praks. Drugače bodo na posvetu, ki ga bosta vodila letos upokojena ravnatelja Gianfranco Hofer in Anna Rosa Stalio, poleg predstavnikov šolskih oblasti, spregovorili številni protagonisti upravljanja s problematikami mladinske in šolske stiske, ki se večkrat pojavljajo istočasno s pojavi opuščanja šolanja. Na jutrišnjem odprtju (ob 15. uri) bo uvodno poročilo podala odbornica Pinova, ki bo podala nekaj predlogov za usklajeno, mrežno akcijo za preprečevanje opuščanja šolanja. Dalje so predvideni pozdravi deželnega odbornika za šolstvo Roberta Antonaza, deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette in dekana tržaške fakultete za izobraževalne vede Giuseppeja Battellija, zatem se bodo zvrstili posegi strokovnjakov, posvečeni raziskavam o izbiri višje šole in opuščanja šolanja, dobrim praksam, izkušnjam šolnikov in tudi konkretnemu eksperimentiranju praks. Prostor bo tudi za razmišljanje o promociji šolskega uspeha. Zaključke bo podala predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, medtem ko je udeležbo na posvetu napovedal tudi deželni odbornik za delo in poklicno usposabljanje Roberto Coso-lini. Gradivo s posveta bodo objavili tudi na internetu, udeležba na srečanju pa bo šolnikom prinesla nekaj točk, veljavnih za dodatno izpopolnjevanje. Drugače, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, Pokrajina sofinancira dvajset projektov, ki jih v medsebojnem sodelovanju pripravljajo šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, pri čemer je odbornica Pinova posebej omenila načrt za pripravo antologije tržaških avtorjev iz 20. stoletja, pri katerem sodelujeta liceja Slomšek in Oberdan. (iž) 8 Torek, 18. septembra 2007 TRST / turizem - Včeraj slovesnost ob prisotnosti krajevnih oblasti Ladja velikanka prvič obiskala tržaško pristanišče MSC Opera bo do novembra plula vsak teden iz Trsta v Grčijo in Dalmacijo - Nato v Brazilijo Levo pogled na 250 metrov dolgo potniško ladjo MSC Opera, spodaj ena izmed restavracij ladje kroma Pri tržaškem pomolu Bersaglieri je bila včeraj prvič zasidrana 250 metrov dolga in 60 tisoč ton težka Opera, ena izmed osmih potniških ladij v lasti neapeljske družbe MSC, ki se ukvarja s križarjenji in se na sredozemskem trgu enakovredno kosa z družbo Costa Crociere. Krstni dotik (v angleščini »Maiden Call«) v tržaškem pristanišču je minil v prazničnem duhu. Medtem ko se je 1.745 gostov izkrcalo - nekateri so odšli domov, drugi so se podali na nekajurne izlete po mestu in širši okolici vključno s Piranom, Koprom in Ljubljano - so si predstavniki oblasti in drugi obiskovalci ogledali notranjost orjaškega plovila, ki je za en dan zagospodarilo pred mestnim nabrežjem. Ob 18. uri je ladja z dva tisoč gosti zapustila zaliv. Predstavniki tržaške občinske in pokrajinske uprave, pristaniške oblasti, pristaniške kapitanije, sil javnega reda in drugih ustanov so si na slovesnosti v kongresni dvorani ladje izmenjali spominčke (t. i. »crest«) z generalnim direktorjem družbe MSC Do-menicom Pellegrinom in komandantom ladje Mariom Stiffo, ki je bil ob priložnosti posebno ganjen. Občuten je bil tudi poseg tržaškega občinskega odbornika Maurizia Buccija, ki se poteguje, da bi privabil v Trst čim več turističnih ladij. MSC Opera, ki je registrirana v Panami, je bila nazadnje na križarjenju po Severni Evropi, saj je v prejšnjih tednih plula po norveških vodah in Baltskem morju. 3. septembra se je podala Sredozemlju in Trstu naproti, ustavila pa se je v Dover-ju, Coruni, Malagi, na Malti, v Črni gori, Dubrovniku in Splitu. Včeraj je začela serijo enotedenskih križarjenj po Grčiji in Dalmaciji: vsak ponedeljek bo ladja odplu-la iz Trsta proti Anconi, Peloponezu, Pi-reju, Krfu in Splitu. Opera bo ponavljala to pot do 5. novembra, ko bo na vrsti 19-dnevno čezoceansko križarjenje iz Trsta v Brazilijo (končna postaja bo pobrateno mesto Santos), kjer bo tudi prezimila. Cene enotedenskih križarjenj gredo od 650 evrov navzgor, najnižje tarife za čezoceansko pot pa se nahajajo med 1.500 in 2.000 evri, vključno s povratnim letom. Za celoten ogled trinajstnadstropne Opere bi verjetno potrebovali nekaj dni. Med sprehodom je opaziti, da stil ni preveč razkošen, pohištvo človeka ne bode v oči. Ladja z 856 potniškimi kabinami sprejme 2.055 gostov, spalne sobe (s teraso ali brez) niso posebej velike, vsaka pa je opremljena s šampanjcem Moet & Chandon. Barov in restavracij, je kar nekaj, v vsakem lokalu je različna glasba. Ime ladje, Opera, ni slučajno: vsako nadstropje nosi ime znamenitega opernega dela, tako da eni gostje spijo v Aidi, drugi v Nabuccu, tu so še Turandot, La Boheme itd. Največje presenečenje je gledališče »Teatro delTOpera«, katerega dimenzije so enakovredne kopenskim gledališčem: sedežev je 713. Na voljo so še bazen, minigolf, male to- plice in Cyber-cafe. Številni butiki ponujajo neobdavčen nakup oblačil, dragih parfumov, draguljev in kozmetičnih produktov za dame sredozemskega vandranja. Pomemben sestavni del vsake križarske ladje je seveda igralni salon: slot machine sprejema bankovce vredne od 10 do 500 evrov (pet evrov absolutno ne!). Osebje ladje sestavlja 701 oseba iz 28 držav, po večini iz Južne Amerike in Azije. Opera vsekakor ni vodilna ladja omenjene družbe, pri kateri so očitno glasbeno navdihnjeni. Ladji dvojčici Orchestra in Musica merita 293 metrov in sprejmeta vsaka po tri tisoč gostov, kmalu bo nared še tretja inačica z imenom Poesia. Novembra 2008 naj bi družba splavila še Fantasio, deseto članico družine in največjo ladjo, ki jo je kdaj-koli naročil kak evropski ladjar. Velikanka bo 333 metrov dolga (za primerjavo: Eifflov stolp je 10 metrov nižji) in 135 tisoč ton težka. Del te ladje bo namenjen samo izključnim gostom, smetani pomorskega turizma: 99 luksuznim apartmajem bo služilo kakih 20 majordomov v starem angleškem slogu. Družba MSC je trenutno prisotna v 13 italijanskih pristaniščih, večina katerih lahko računa z obsežnejšim turističnim prometom kot Trst. Slednji je v tem sektorju še vedno v zamudi, vsekakor pa je dejstvo, da se v krajevnem turizmu nekaj le premika, nedvomno pozitivno. (af) Bazen Bianchi spet odprt Po enomesečnem poletnem zaprtju je bazen Bruno Bianchi na Sprehajališču Sv. Andreja od včeraj znova na razpolago ljubiteljem plavanja. Priložnost so izkoristili, da bi odpravili nevšečnosti, na katere so opozorile tako stranke kot plavalna federacija FIN. Kot je izpostavil odbornik Bandelli, so se delavci lotili stropa, skozi katerega je že dalj časa puščalo, skušali so rešiti pojav vlage, ki načenja stene in tuše in pa previsoke vročine v nekaterih dvoranah, nenazadnje pa so utrdili tudi temelje enometrske skakalne deske. Nova organizacija okenc Cup Kot smo že poročali, se je delovanje bolniških okenc Cup od včeraj nekoliko spremenilo. V glavni bolnici ne bo več mogoče naročati ambulantnih storitev, stranke pa se bodo pri okencih še vedno lahko prijavile za zasebne preglede, plačevale ticket, dvignile izvide, kopije kliničnih map in drugo zdravstveno dokumentacijo. Za specialistične preglede se bodo stranke lahko obrnile do okenc na katinarski bolnišnici (ki delujejo od 6.50 do 18. ure). Izvide pa je seveda še vedno mogoče naročiti v 65 lekarnah v pokrajini ali po telefonu (od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro na številki 040/6702011). Zahtevnejše izvide, kot so npr. magnetna resonanca, TAC in radiologija s kontrastom, bo treba zaradi njihove specifičnosti naročati na Katina-ri, na sedežih zdravstvenih okrožij ali po telefonu (040 6702011). Upravna okenca zdravstvenega okrožja št. 2 se bodo od 15. oktobra z Ul. Nordio preselila v glavno bolnišnico. Izlet tabornikov RMV V nedeljo, 23. septembra se bodo taborniki Rodu modrega vala podali na izlet na Belopeška jezera in Trbiž. Vsi, ki niso še oddali prijave, lahko to storijo danes, od 17.30 do 18.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Zdravstveno podjetje: spremembe pri sv. Jakobu V kratkem bo prišlo do nekaterih sprememb v sklopu 2. zdravstvenega okraja. Nekatere storitve bodo preseljene v glavno bolnico, druge pa iz Ul. San Marco na Trg Sv. Jakoba št. 13. Tu bodo npr. center za krvne preglede, center za rezervacije CUP in informativna točka. demokratska stranka - Francesco Russo kandidat za deželnega tajnika Rešitev v dialogu in jasnosti Russovo kandidaturo sta podprla tudi Walter Godina in Igor Gabrovec - Pomembna je vključitev žensk in mladih Kandidat Francesco Russo med Walterjem Godino in Igorjem Gabrovcem kroma Po številnih etapah po deželi FJK se je kandidat za deželnega tajnika Demokratske stranke, 38-letni docent Mednarodne politike za izobrazbo na videmski univerzi Francesco Russo, naposled ustavil tudi v Trstu, kjer je v družbi podpredsednika Pokrajine Trst Walterja Godine in pokrajinskega predsednika SKGZ Igorja Gabrovca številnim poslušalcem predočil svoje ideje in poglede na bodočnost svoje stranke. Godina je uvodoma uokviril nastajajočo Demokratsko stranko, ki se predstavlja kot zanimiva alternativa sedanji politični stagnaciji, temelji predvsem na dialogu in na soočanju, na doslednosti med metodami in vlogami ter želi v prvi vrsti vključiti v svoj program vse državljane. Russovo kandidaturo podpira tudi Gabrovec, kije včeraj izpostavil izziv Demokratske stranke, da bi privabila v svoje vrste tudi tiste, ki se niso nikoli ukvarjali s politiko, tiste, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za nekaj, v kar verjamejo, ne glede na njihov izvor, narodnost, jezik ali vero; pri rasti te politične grupacije pa od- igravamo, po Gabrovčevem mnenju, tudi Slovenci pomembno vlogo. Svoje namene in pa metode je nato jasno prikazal (relativno) mlad in podkovan kandidat Francesco Russo. Po njegovih ocenah je politika razočarala družbo, saj je prezrla različne želje in potrebe njenih slojev ter se tako od nje povsem oddaljila; vloga Demokratske stranke je tudi ta, da predstavlja pluralno stvarnost in izraža glas civilne družbe, da se postavlja kot neka »občinska« stranka, ki goji odnose z ljudmi in upošteva torej njihova mnenja in težave. Izvesti mora pravo moralno revolucijo, ki lahko končno povrne politiki izgubljeno verodostojnost. Nova stranka se mora otres ti ide o lo gij iz pre te kle ga sto let -ja, gledati torej naprej in prekiniti z negativnim sodobnim trendom osebne stranke, v luči nekega skupnega, timske-ga nastopanja. V svoj politični program želi Russo vključiti predvsem ženske, ki so bile doslej preveč zapostavljene, in pa mlade pod štiridesetim letom, ki bodo predstavljali kar 50% stranke. (sas) / TRST Torek, 18. septembra 2007 9 nšk - Razstava Fotografski pogled na Kras Viljama Lavrenčiča V nedeljski številki smo temu članku pridali napačno sliko, zgrešen pa je bil tudi naslov. Članek, tokrat s pravo sliko ponovno objavljamo. Kras, kamnita pokrajina, že od zdavnaj vabita ljubitelje kulturnih in naravnih lepot k spoznavanju zanimivosti kraškega sveta. To področje predstavlja izjemno doživetje in že sam sprehod po tej pokrajini ali spust v kraške jame zadoščata človeku, da vzljubi to ozemlje. Te misli so bile izgovorjene na odprtju fotografske razstave Viljama Lavrenčiča, v petek, 14. septembra v Narodni in študijski knjižnici. Razstavi je naslov Kras in spada v festival Triestefoto-grafia. NŠK pričenja s fotografsko razstavo ciklus vsakoletnih tovrstnih pobud. Viljam Lavrenčič se že od mladih nog ukvarja s fotografijo. Že vrsto let je član tržaškega fotokrožka Fotovideo Trst 80, sežanskega Fotokluba Žarek in Kulturnega društva za umetnost Kons. Redno razstavlja tako na skupinskih razstavah kot tudi samostojno. Po uvodnih pozdravih knjižničarke Gabrijele Caharija je nekaj misli podala predstavnica festivala Triestefotografia Isabella Bembo, ki z zadovoljstvom ocenjuje dobro sodelovanje z različnimi slovenskimi ustanovami in društvi v Trstu. Fotografa je nato predstavil Robi Ja- Utrinek z odprtja Lavrenčičeve razstave v NŠK kroma komin in v podčrtal, da je »Lavrenčič s svojimi deli hotel prikazati svojevrsten pogled na kraško pokrajino in na nekatere od neštetih karakterističnih elementov, ki jih na tem področju srečamo. Te fotografije so vsem nam v pomoč, da si lahko predstavljamo in zamislimo življenje naših prednikov. Na slikah dobimo številne podobe, katere nam posredujejo arhitekturne, pokrajinske, zgodovinske, socialne, družbene in verske podatke. Raba črno bele tehnike, ki jo avtor ljubi in dobro obvlada, ni naključna. Črna in bela barva ter vse sive nianse odlično izpovedujejo emocije in poetiko kraškega življa, saj so nam v pomoč pri razumevanju takratnega trdega dela za gradnjo boljšega vsakdana. Na stenah zidov, siva, črna in bela barva, kar izžarevajo lepoto, ponos, postavnost in preprosto kmečko življenje kraškega človeka. Narava in človek sta na Krasu ustvarila naravno lepe stvari. Lavrenčič je te lepe stvari ujel v svoj objektiv in se tako z estetsko vrednimi fotografijami poklonil Krasu in vsemu, kar je z njim povezano. Ta dela se obračajo k sedanjosti hvala utrinkom preteklosti in so uprta v prihodnost kot pomemben spomin o naši kulturni in naravni dediščini«. (beto) narodni dom - Triestefotografia Skupina Rodolfo Namias iz Parme je pripravila fotografsko razstavo Občutljive površine V Galeriji Narodnega doma so v soboto, 15. septembra, v organizaciji fotokrožka Fotovideo Trst 80 in mednarodnega fotografskega festivala Triestefotografia odprli nadvse zanimivo in nenavadano razstavo z naslovom »Občutljive površine«. Tržaški publiki predstavlja svoja dela skupina Rodolfo Namias iz Parme, ki se ukvarja izključno s starimi fotografskimi tehnikami. Člani skupine so v Italiji eni izmed redkih vrhunskih poznavalcev prve fotografske tehnike. V uvodnih besedah se je predsednica Fotovideo Trst 80 Mirna Viola zahvalila skupini Namias, da se je odzvala vabilu fotokrožka in nato podčrtala dejstvo, da je sodelovanje na festivalu Triestefotografia za foto-krožek pomemben dogodek, ki kaže na večjo pozornost do različnosti slovenske realnosti v Trstu in na potrebe tesnejšega dialoga med dvema kulturama. Besedo je nato prevzel predstavnik festivala Triestefotografia Alessio Curto, ki je podčrtal pomen sodelovanja z najrazličnejšimi ustanovami tako v Trstu kot izven njega, saj je letos festival popeljal fotografske dogodke tudi v Slovenijo in na Hrvaško. Glavno besedo je nato imel Alberto Novo, član skupine Namias, ki je na kratko opisal strukturo društva in delovanje tega ter podal opis razstavljenih fotografij. Povedal je, da ni lahko, če kdo tega sam ne izkusi, prikazati smisel zadoščenja, ki ga prinaša popoln iz-de lek ne ke podo be, z izho di ščem pri navadnem risalnem listu s spremembo površine, kar lahko dosežemo, da postane občutljiv na luč. To je tisto, kar delajo člani kluba Namias, z izdelki in procesi, ki lahko zahtevajo tudi več dni, za njihovo popolno izpeljavo. Novo je še povedal, da skupina Namias praznuje letos šes-tnaj sto le to življe nja. V teh le tih so bi -li člani zasedeni na različnih področjih, kot na primer pri sperimentira-nju in prenavljanju procesov, prirejanju razstav mednarodnega odmeva in prirejanju demonstrativnih ter poučnih delavnic. Skupino sestavlja danes več kot dvajset avtorjev, ki prihajajo iz različnih mest po Italiji in izven nje. Razstava bo odprta do 5. oktobra v Galeriji Narodnega doma v Ul. Filzi, 14. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. (beto) Fotografije skupine Rodolfo Namias v Narodnem domu kroma slovenska mladinska pastorala - Skupina študentov in dijakov Poletni tabor na Koroškem Petdnevno poletno bivanje so mladi uporabili za številne oglede in tudi za prijetno počitkovanje Tudi letos se je skupina višješolskih in univerzitetnih študentov podala v prijeten petdnevni tabor v Št.Ilj ob Dravi v organizaciji Slovenske mladinske pastorale pod vodstvom župnika Maksa. Čeprav skupina ni bila bogve koliko številna, vsi smo bili polni energije in je bilo kar veselo; hvala ugodnim vremenskim razmeram smo se podali v razne sprehode po bližnjih mestih; šli smo tudi v Beljak. Drugi cilj je bil Celovec: po sprehodu in kosilu smo nadaljevali načrtovano pot: božjepotna točka »Gospa sveta«, kjer smo si ogledali utrjeno stolnico, in Gosposvetsko polje, kjer smo si ogledali Voj-vodski prestol. Če pa smo jutranje ure posvetili kulturnim obiskom, popoldne smo počivali v bazenu, ki nas je čakal tik pred hišo. V večernih urah smo se sprehajali po Vrbi, kjer smo uživali v živahnem vzdušju tega turističnega mesta. Še druga cilja naših izletov: Šentjakob v Rožu in Bilčovs. In vmes dovolj časa za zanimive razgovore. V par besedah rečeno, uživali smo, hvala krasnemu okolju in še toliko lepši druščini, v kateri smo prav vsi dobro preživeli to (sicer kratko) obdobje na Koroškem. (D.S.) Udeleženci poletnega tabora fotografija Natečaj posvečen oljčnemu olju Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstrade-viškega oljčnega olja, Občina Dolina, ZSKD in Foto Trst 80 razpisujejo fotografski natečaj za ko le dar Pod olj kami v Bre gu 2009 Štirje letni časi oljke v Bregu. Če »brez zemlje nisi nič«, kaj bi bil Breg brez oljke! Oljka je od vedno prisotna na obronkih breških vasi in zasel kov. V zadnjih dvajsetih letih pa se je gojenje oljk še močneje razvilo. Oljka in njeno olje postajajo vedno bolj spojena z vsakdanjim življenjem našega prebivalstva. V fotografskem natečaju z naslovom Štirje letni časi oljke v Bregu je oljka postavljena v samo središče pozornosti, okolje, v katerem uspeva in se razvija, pa prizorišče dogajanja. Cilj natečaja Štirje letni časi olj ke v Bre gu je izbor naj -lep ših 13 fotogra fij olj ke v vseh šti rih let nih časih, od zime, tja do cvetenja in pobiranja njenih sadežev. Fotografije so namenjene za objavo v oljkarskem koledarju za leto 2009. PRAVILNIK Člen 1: Na natečaju lahko sodeluje kdorkoli. Odprt je za vse fotografe, tako ljubiteljske kot poklic ne. Vsak ude le že nec natečaja osebno odgovarja za avtorstvo del. Člen 2: Natečaj predvideva samo kategorijo barvnih posnetkov. Fotografije morajo biti tis kane in predstavlje ne na fotografskem papirju. Fotografije v digitalni tehniki naj bodo vsaj 300 DPI. Člen 3: Or gani zator zago -tavlja največjo možno skrb za prejeta dela, ne bo pa prevzel odgovornosti za morebitne poškodbe oddanih del. Člen 4: Vsak sodelujoči lah ko odda skup no naj več šti ri fotografije. Člen 5: Fotografije morajo bi ti pos ne te izključ no na področju Tržaške pokrajine. Člen 6: Največji možni format fotografij naj bo 20x30 cm. Te morajo biti pritrjene na podlago iz tenkega kartona maksimalne velikosti 30x40 cm. Člen 7: Del a mor aj o bit i označena le s šifro. Izpolnjena in podpisana prijavnica pa naj bo v zaprti kuverti, na kateri mora biti napisana ista šifra. Člen 8: Dela bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Davorin Križmančič, Viljam Lavrenčič, Marino Ster-le, žu panja Ob či ne Doli na Ful -via Premolin ali od nje poobla-šče na ose ba ter predsed ni ca Odbora DOP Tergeste Elena Parovel ali od nje pooblaščena oseba. Odločitev komisije je do-konč na in ne pre klic na. Komisija bo izbrala 13 fotografij, ki jih bo organizator uporabil za tisk koledarja Pod olj kami v Bre gu 2009. Člen 9: Koledar bo predstavljen 7. decembra 2008 v dvorani Občinskega sveta na Županstvu v Dolini. Ob tej priložnosti bodo predstavljene tudi fotografije, ki bodo prispele na natečaj. Člen 10: Dela sprejemamo do vključno 1. septembra 2008 do 12.ure na Županstvu v Dolini v uradu za protokol Člen 11: Za pojasnila lahko pokličete na ZSKD na tel. št. 040-635626 (Odgovarja: Mirna). 1 0 Torek, 18. septembra 2007 TRST contrada - Poklon Oraziu Bobbiu Igralca in gledališkega organizatorja so se spomnili v dvorani, ki so mu jo posvetili Po Oraziu Bobbiu so poimenovali gledališče, v soboto pa so mu poklonili večer kroma V soboto, 15.oktobra, je gledališče La Contrada priredilo slovesen in obenem domačnosten poklon enemu svojih ustanoviteljev, gledališčniku Oraziu Bobbiu, kije umrl pred letom dni, še poln delovnega zanosa in načrtov za prihodnost, kljub hudi bolezni, s katero se je spopadal. Bila je to prva prireditev na sedežu Contrade v Ghirlandai-ovi ulici, potem ko so ga le teden prej preimonovali v Gledališče Orazia Bob-bi a. Slovesnosti se je udeležila množica ljudi, ki so cenili Bobbiovo delo; poleg gledališčnikov iz vse Italije in predstavnikov tukajšnjih oblasti je bilo veliko preprostih ljubiteljev gledališča, ki so cenijo vizijo gledališke dejavnosti, kakršno je zagovarjal Orazio Bobbio in uresničuje La Contrada. Po kratkem pozdravu predsednice gledališča La Contrada in Bobbiove žene Livie Amabili-no, sta na oder stopila tržaški župan Roberto Di Piazza in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki sta kot tudi ostali za njima poudarila ta- Včeraj danes Danes, TOREK, 18. septembra 2007 IRENA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.11 - Dolžina dneva 12.25. Luna vzide ob 14.04.53 in zatone ob 22.00 Jutri, SREDA, 19. septembra 2007 FRANČIŠKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,5 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb ustaljen, 13 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Maz-zini (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 8123252). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz- lent, s katerim je Orazio Bobbio znal svoje sodelavce in sogovornike pritegniti k svojim delovnim načrtom. Nato so se pod vodsvtom novinarja Umberta Bosazzija na odru zvrstili številni igralci, režiserji in gledališki organizatorji, od katerih je marsikdo povedal, kako mu je srečanje z Oraziom Bobbiom dejansko spremenilo življenje, in to celo tistim, ki so bili že uveljavljeni, kot denimo pisatelj Pino Roveredo, ki je začel poklicno ustvarjati za gledališče prav s Contrado, ali Tullio Kezich, ki je s trilogijo o bližnji zgodovini Trsta spet približal rodnemu narečju - Kezich se slovesnosti sicer ni mogel udeležiti in je zato poslal kratek pismen pozdrav. Kot je poudaril zgodovinar gledališča in kritik dnevnika Il Giornale Giovanni Antonucci, je uspešnost Bobbiove vizije gledališča slonela na pozornosti, ki jo je posvečal teritoriju, to ljudem in stvarnosti kraja v katerem je deloval. Uspelo mu je ustvariti solidno in razpoznavno zasebno stalno gledališko hišo v mestu, kjer je že delovalo stalno nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 15.00, 17.00 »Gli amori di Astrea e Céladon«; 19.00, 21.00 »4 me-si, 3 settimane, 2 giorni«. AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson -Il film«. ARISTON - 16.30, 18.20 »Io e Beethoven«; 20.15, 22.15 »I testimoni«. CINECITY - 10.50, 15.20, 19.50, 22.00 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; 19.30 »Io non sono qui«; 13.20, 17.45, 22.05 »Premonition«; 10.50, 13.10, 15.20, 17.35, 19.55, 22.00 »L'ultima legione«; 10.55, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »Sapori e disapori«; 10.45, 11.00, 12.55, 13.30, 14.50, 15.30, 16.40, 17.30, 18.30, 20.20, 22.10 »Shrek terzo«; 10.45, 11.00, 12.30, 13.15, 14.30, 15.05, 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 19.00, 21.30 »Io non sono qui«. FELLINI - 16.45, 20.30 »Il dolce e l'ama- ro«; 18.30, 22.15 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 11.00, 14.30, 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultima legione«. gledališče in kjer je bilo poleg tega prisotno še Slovensko stalno gledališče; v marsikaterih pogledih Bobbiova zasebna gledališka ustanova uresničuje vlogo, ki pritiče uradnim stalnim gledališčem, a jo ta zanemarjajo, je še dodal Antonucci. Sle di lo je še ve li ko posegov kar iz dvorane, denimo besede poslanca Roberta Menie in podtajnika za notranje zadeve Ettoreja Rosata, deželnega svetovalca Cristiana Degana, pesnika Claudia Grisancicha in drugih. Daniela Mazzuccato, Max Rene Cosotti in Andrea Binetti so z opertenimi arijami opo zo rili na še eno popu larnno plat Bobbiovega delovanja, na opereto namreč. Z ganjenostjo so o Oraziu Bobbiu spregovorili soustanovitelji La Contrade scenograf Sergio D'Osmo, režiser Francesco Macedonio in še posebej Ari-ella Reggio. Poklon je sklenil video pos-ne tek, v katerem je Mau rizio Bressan na ni zal ti sočero ob ra zov igral ca in vsestranskega gledališčnika Orazia Bob-bia. (bov) GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La ragaz-za del lago«. KOPER - KOLOSEJ - 22.00 »Zlom«; 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 »Smrtno varen«; 15.00, 17.20, 19.40 »Lak za lase«; 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Bournov ultimat«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.50, 17.20, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.00, 19.45, 21.15, 22.45 »I Simpson -Il film«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sapori e dissapori«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30, 20.30, 22.20 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; 18.15 »Le vite degli altri«. SUPER - 15.45, 19.00, 22.15 »Premoni-tion«; 17.15, 20.30 »Il bacio che aspet-tavo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »I Simpson -Il film«; Dvorana 2: 16.00, 21.30 »Simpson - Il film«; 18.00 »Premonition«; Dvorana 3: 15.00, 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Sapori e dissapori«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »L'ul-tima legione«. H Šolske vesti RAVNATELJICA IN PROFESORJI LI-CEJA A.M.SLOMŠKA vabijo starše 1. razreda pedagoške in družboslovne smeri na roditeljski sestanek danes, 18. septembra 2007, ob 18. uri. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da je bil na posameznih šolah objavljen 1. pas zavodskih lestvic učnega osebja. Kandidati, ki so v roku predstavili model B in niso prisotni v lestvicah na šolah, za katere so zaprosili, morajo v roku petih dni po objavi (do srede 19. t.m.), obvestiti šolo, na katero so naslovili prošnjo in zaprositi za morebitne popravke. Urad za slovenske šole in tajništva šol so na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040 635 626) oz. goriški urad ZSKD (0481 531 495). IZLET SPDT na Hochwipfel: V nedeljo, 23. septembra 2007 organizira SPDT avtomobilski izlet na Hochwipfel. Na 2185 m visoko, zelo lepo in razgledno goro, ki meji z Avstrijo, nas bo vodila Elči Abram. Odhod udeležencev bo ob 6.45 s trga v Sesljanu, od koder se bomo odpeljali do koč Cason di Lanza. Od tu do vrha je 3 ure hoje po rahlo se vzpenjajoči poti. Vse potrebne informacije Vam nudita Elči tel. 040-415534 in Vojka tel. 040-2176855. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Fer-luge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Žavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriatica.net Centro viaggi. POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Na-brežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. H Čestitke Včeraj je praznoval 87 let VEN-CESLAV LEGIŠA iz Vižovelj. Čestitajo ter želijo še naprej trdega zdravja vsi domači posebno pa vnuki Mika, Jaro in mali Sebastjan. Iz Prage v Lonjer prišla je vesela novica. IVO je osrečil mamico Vesno in očka Martina. S srečno družinico se veselimo teti Neva in Vera ter Rada, Edi in Irina. Mali IVO je osrečil mamico Vesno in očka Martina. Iskreno jima čestitajo, novorojenčku pa želijo vso srečo v življenju SKD Lonjer - Katinara, KK Adria in zadruga Lonjer - Katinara. Nag, bos in brez zob je privekal mali IVO. Vesni in Martinu ter nono-toma Branki in Paolu za sedaj bo prepeval brez not a upamo, da bo čez nekaj let noni Branki pri petju ji kos. Malemu želimo na tisoče srečnih dni in staršema lahke noči. Marta z vso družino. BJ Prireditve SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Trie-stefotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z ZTT-jem, Združenjem kmečkih in podeželskih žena in SKD Vigred, prireja predstavitev knjige »Blagor ženskam« Alenke Rebula, v četrtek, 20. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani I. Grudna v Nabrežini. Nastopili bodo plesalka Raffella Petronio in plesna skupina MOSP, kantavtorica Lara Puntar ob spremljavi kitarista Daria Vivianija; knjigo bo predstavila Martina Kafol. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira v soboto, 22. septembra 2007 ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124 v Trstu, predavanje na temo: Ni kruha brez trnja - sklop pre-hrambnih bolezni. Pogled na debelost, anoreksijo, bulimijo in sladkorno bolezen s stališča antropozofske medicine. Predavatelj : doktor Angelo Fierro, an-tropozofski zdravnik iz Bologne, spe- -/ cialist za prehrambne vede in dieto. Vstop prost. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Pro-svete vabi v soboto, 22. septembra, na večer narečne pesmi »Barkovlje v pesmi in besedi«. Predstavitev pesniške zbirke Aleksandra Furlana »An popo-dan«. S pesnikom se bo pogovarjala Ivana Godnik. Sodeloval bo barkovljanski pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Recitatorji: Clara Bevilacqua, Nora Jankovič, Eva Scheimer, Ladi Vo-dopivec. Pri klavirju Tamara Ražem. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na srečanje z misijonarko s. Ljudmilo Anžič, ki bo prikazala s sliko in besedo položaj in probleme, s katerimi se srečujejo misijonarji v Kambodži. Srečanje bo v nedeljo, 23. septembra 2007 ob 16.30 v Marijinem domu v Ro-janu, ul. Cordaroli 29. ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 28. septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na predstavitev knjige Boruta Spacala »Nočni cvet -Spomini na očeta«. O Lojzetu Spacalu bo spregovoril umetnostni zgodovinar, prof. Giulio Montenero. V okviru večera bo na ogled video posnetek Iztoka Premrova (Rtv Slovenija) »Podoba podobe«, ki je nastal ob 100-letnici umetnikovega rojstva. 0 Mali oglasi SLOVENSKO PODJETJE s sedežem v Trstu išče osebo za komercialno-teh-nično dejavnost. Zahteva se delno ali celotno univerzitetno izobrazbo, poznavanje slovenščine, italijanščine ter angleščine. Takojšnja zaposlitev, možnost napredovanja. Prošnje s curriculum vi-tae pošljite na fax 040-2529063. RESTAVRACIJA NA KRASU išče nata-karja/ico in kuharja/ico za stalno službo. Tel. št. 040-226889 ali 339-8243934. DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje v Trstu. Tel. 329-4128363. DAJEM V NAJEM, izključno študentom, dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu. Pokličite lahko v popoldanskih urah na tel. št. 040-813651. GOSTILNA NA KRASU nujno išče na-takarja-natakarico. Resno zainteresirani naj telefonirajo na 333-3565055. 65-LETNI državni uslužbenec išče gospo 50-55 let za skupno življenje. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trieste-Trst pod šifro "Mirko". PRODAMO GOSTINSKI OBRAT (dovoljenje in nepremičnina) v predmestju Trsta. Tel. 3286218084. IŠČEM knjige: Passwort Deutsch, IV (U. Albrecht in ostali), Im Bilde (A. Scarioni in ostali) ter Geografske značilnosti sveta (T. Kurbus in ostali). Tel. na št.: 3488094716. OBRTNA CONA ZGONIK: dajem v najem ali v prodajo prostore primerne za urade v prvem nadstropju, 120 kv. metrov. Tel. 338-4719734. ODDAM GARAŽO v Gorici v strogem središču, na drevoreduXXIV maja. Tel. 393-5952869. PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509. PODARIM BATERIJO Nokia BLD-3 3.7 V za prenosni telefon. Tel. 040-299632 - Janko. PODJETJE za servis in montažo dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. 3358135641. PRODAM knjigo Moja prva fizika 1 in delovni zvezek (B. Beznec - Modrijan). Tel. 340-3968716. PRODAM tisočliterski Inox sod (sempre pieno). Cena po domeni. Klicati ob uri kosila ali zvečer na tel. št. 040-327212. PRODAM šolske knjige za znanstveni in klasični licej v Trstu. Pišite na elektronski naslov sarazup@hotmail.com SKLADIŠČE v občini Dolina oddam v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel. št. 040-828861. SUHA hrastova, akacijeva in kostanjeva drva prodajam po 60,00 evrov na kubični meter. Tel. 040-420604 v večernih urah. / TRST Torek, 18. septembra 2007 1 1 □ Obvestila KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latino-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latino-ame-riških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maj s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se okence urada Trgovinske zbornice za bencin po znižani ceni seli iz dosedanjih prostorov pri občinski palači v Nabrežini, v prostore urada za stike z javnostjo, in sicer v Grudnovo hišo v Nabrežini št. 158. Urnik poslovanja okenca ostaja nespremenjen: ob ponedeljkih od 16.00 do 18.00 ure. Okence urada za stike z javnostjo Grudnova hiša, Na-brežina, 158 - 34011 Nabrežina (TS). Zelena št. 800-002291 - Tel.: 040200824 - Faks: 040-2024113. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 14-17. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Začetek bo od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Za informacije vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe ali na tel. št. 338-6439938. PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maj. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 333-8139018 (Diana). SKD LONJER - KATINARA obvešča, da se bo vadba yoge ponovno pričela v ŠKC v Lonjerju danes, 18. t.m. ob 19.15. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PAR- MA IZ TREBČ obvešča, da se je začelo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 2007-2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 3463056368 v večernih urah ali se osebno javite v Ljudskem domu v Trebčah, ob torkih in petkih, od 20.30 dalje. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, od 20.30 dalje, v Soščevi hiši na Proseku ali na tel št.: 335-7722306. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal ob koncu septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. ŠPORTNA ŠOLA POLET V SODELOVANJU Z AŠD KONTOVELOM obvešča, da vadba poteka s sledečimi urniki: motorika (letniki 2000-20012002) ponedeljek in sreda od 16.15 do 17.15; minibasket (letniki 19961997-1998-1999) ponedeljek in sreda od 17.15 do 18.15 in petek, od 16.15 do 17.15; minimotorika (letnika 2003 in 2004) se bo začela v mesecu oktobru, ob sobotah, od 10.30 do 11.30. Vadba se bo odvijala v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Info: Andrej Vremec 338-5889958. KRUT NARAVA - prijavi se na začet-niški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062. AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 3488012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. SKUPNI SESTANKI ZA NOVO OBČINSKO UPRAVO KRAŠKIH VASI: Križ danes, 18. septembra ob 20.30 v K.D. Albert Sirk (Križ); Pa-driče v sredo, 19. septembra ob 20.30 v Gozdni Zadrugi (Padriče); Konto-vel v četrtek, 20. septembra ob 20.30 v Dvorani društvene gostilne (Kon-tovel); Opčine v petek, 21. septembra ob 20.30 v Zadružni kraški banki (Opčine). SOMPD VESELA POMLAD obvešča, da bo prva redna pevska vaja v novi sezoni za OTROŠKI PEVSKI ZBOR danes, 18.septembra, ob 16.uri. Vaje so v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. AŠD BREG ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bodo treningi mini-volleya začeli v torek, 18. septembra 2007, v dolinski občinski telovadnici, za letnike 1998 in mlajše in bodo potekali po sledečem urniku: ob torkih, od 17. do 18.30 in ob četrtkih, od 16.30 do 18.00. Za deklice letnikov 1995-96-97 bodo treningi potekali ob sredah, od 16.30 do 18.00 z začetkom v sredo, 19. septembra 2007. GLEDALIŠKI KROŽEK Slovenskega kulturnega kluba vabi dijake prvih treh razredov višje šole, da se vključijo v novo, mlajšo igralsko skupino. Informativni sestanek bo danes, 18. septembra ob 17. uri v Peterlino- vi dvorani, ul. Donizetti 3, prvo nadstropje. Če je kdo takrat zadržan naj pošlje sms na mobitel št. 3386820498. TABORNIKI RODU MODREGA VALA sporočajo, da bodo prvi sestanki že ta teden po sledečem urniku: Dolina - danes, 18. septembra, ob 19. uri (dolinska telovadnica, 349-4328349). Taborniški srečno! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes 18. septembra, ob 20.45 redna pevska vaja na sedežu na Pa-dričah. ŽENSKI PEVSKI ZBOR PROSEK-KONTOVEL obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni v sredo, 19. sep- tembra 2007, ob 20.30, v župnišču na Kontovelu. Toplo so vabljene pevke in seveda vse, ki jih veseli petje in bi jih zanimalo pristopiti k našemu zboru. ŽENSKI ZBOR DEVIN bo imel prve vaje v sredo, 19. septembra 2007, ob 21. uri, na sedežu zborov, v Devinu. Toplo vabljene »stare« in nove pevke. AŠD SOKOL obvešča, da v sredo 19. t.m., od 16.45 do 17.15 se bo začela vadba mini motorike za letnike 2003 in 2004 v telovadnici v Nabrežini. SHINKAI KARATE' KLUB sporoča, da se treningi za barvane pasove začnejo v sredo, 19. t.m. ob 18. uri (do 19.30) v zgoniški telovadnici. Redni treningi za vse atlete bodo stekli v začetku oktobra. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 3204511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanj e.org«. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal dne 21. septembra 2007 ob 20. uri v svojem sedežu. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Zgonik začenja novo pevsko sezono. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Prva vaja bo v soboto 22. septembra 2007 ob 11. uri v zgoniškem farovžu. Vsi otroci toplo vabljeni! AŠD SOKOL obvešča, da se bo začela vadba otroške telovadbe - motorike za letnike 2000 - 2001 in 2002 v ponedeljek, 24. septembra t.l. pod vodstvom profesorja F. Drasiča. Vadba od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Na-brežini. Ob 17.30 bo tudi informativni sestanek za novo sezono s starši. SKGZ v sodelovanju z društvom Slovencev miljske občine in občinsko knjižnico Edoardo Guglia, vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«, ki bo v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice E. Guglia v Miljah (Trg Republike 4). STROKOVNI TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA (začetni in nadaljevalni) s profesorjem španskega rodu. Začetek oktobra, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040212289. TELOVADBA-YOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, srečanje pa bo 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo 25. septembra, pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 17. do 18. ure. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepeti-tor Klemen Golner. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 040-3720062. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 3341384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v petek, 28. septembra ob 18. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 predaval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak na temo »Sv. pismo je kakor čreda«. Toplo vabljeni! RADIJSKI ODER sporoča gojencem gledališkega tedna za najmlajše, da bo predstava »Pepelka«, v nedeljo, 30. septembra 2007. Prva vaja bo v soboto, 22. septembra popoldne, v Finžgarjevem domu na Opčinah, generalka pa v soboto, 29. septembra popoldne, pri Sv. Ivanu. Kdor je izgubil svojo vlogo naj se telefonsko javi Lučki na tel. št.: 040-211551. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA - šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hot-mail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 3338980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih z umetnikom Štefanom Turkom vsako prvo soboto v mesecu. Prvo srečanje bo 6. oktobra od 9.30 do 11.30. Tel. 040-200620. LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. KRUT - zadnja mesta za bivanje na otoku Ischia (7.-20. oktobra 2007). Pokliči na tel. št.: 040-360072. Tehnična izvedba Adriatic Y. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 14. do 23. oktobra (tehn. izvedba Adriatic Y). Informacije na sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel. 0403720062. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. Id Osmice OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.338-3515876. Prispevki V spomin na Vojka Bukavca darujeta Anica in Luciano Bukavec 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na bratranca Vojka Bukavca darujeta Wanda in Egon z družinama 200,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Pepija Prašlja darujeta Wanda in Luciano 25,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Vojka Bukavca daruje Ve-koslav Rupel 30,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. Ob 9. obletnici smrti Maksimilijana Kalca darujejo njegovi dragi 25,00 evrov za mladinski pevski zbor Glasbene matice in 25,00 evrov za mladinski odsek v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Franeta Križmančiča daruje Silvestra (Kraljeva) 10,00 evrov za ŠD Zarja. V spomin na Sveta Čufarja darujejo Kraljevi 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na moža Sveta Čufarja daruje žena Marija Mesarjeva 30,00 evrov za popravilo strehe Slomškovega doma. V drag spomin na mamo Ano To-mažič-Čok ob 1. obletnici smrti daruje hčerka Marjuča z družino 50,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Karin Starc darujeta Mira in Sara 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Pepija Prašlja daruje Danila Košuta 30,00 evrov za Ribiški muzej iz Križa. V spomin na Pepija Prašlja daruje Van-da Starčeva 50,00 evrov za ŠD Kon-tovel. Ob rojstnem dnevu pok. Meri Gruden darujejo ožji sorodniki 50,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Zdenkina starša Jano in Jaroslava Kolouh daruje Marija Križmančič Vidali z družino 40,00 evrov za cerkev Sv. Florjana pri Banih. V spomin na brata in strica Vojka Bu-kavca darujejo Marjan, Magda, Edvin, Matejka in Mitja 100,00 evrov za cerkev sv. Martina na Proseku in 100,00 evrov za tržaško Caritas - Casa Madre. 12 Torek, 18. septembra 2007 KULTURA / ztt - Alenka Rebula: Blagor ženskam Knjiga uči pristne, močne in zveste ljubezni do sebe Namenjena je seveda ženskam, prebrati pa bi jo morali tudi moški Pri tržaški založbi ZTT, pod uredništvom Martine Kafol, je v grafičnem oblikovanju Studia Link in z ilustracijami Jasne Merku izšla knjiga Alenke Rebula Blagor ženskam. Izdajo knjige je omogočil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po sve tu. To ni prva knjiga Alenke Rebula, pesnice, filozofinje in psihologinje iz Trsta, s področja psihologije. Ze več kot dvajset let namreč avtorica svojo delovno vnemo posveča ravno temu področju, tudi z objavami. Blagor ženskam je knjiga, ki zapolnjuje manko tako na psihološki kot duhovni sceni. Zapolnjuje pa ga z literarno veščim, pretanjenim in obenem polnokrv-nim slogom, kar navadno ni odlika strokovnih knjig. V pisanju Rebulove ni nič re-dundantnega, ni dolgoveznih primerov iz prakse, ki voyersko razpirajo vpogled v intimo nesrečnežev. Knjiga sicer v zadnjem delu prinaša samovzgojno 'psihološko/psi-hoterapevtsko 'delavnico' 'Na svoji zemlji', ki pa je v sozvočju s celoto, predstavljena in ponujena z veliko obzirnostjo in nežnostjo. Avtorica opozarja: »Ključno sporočilo metode je, da brez vsakdanje nege notranjega prostora izgubimo najdragocenejši del sebe.« In še nekaj je, kar dela to knjigo tako zelo posebno, tako blažilno -karizmatična moč, ki se bralk (in verjamem, da tudi bralcev) ljubeče dotika. Čeprav knjiga nagovarja žensko sedanjega časa in prostora, sedanjega kulturnega kom-pendija, žensko, ki v sodobnosti (pa verjetno tudi v vsej svoji zgodovini) najde najmanj časa ravno zase, posveča najmanj ljubezni ravno sebi ali pa se deviantno rešuje iz vsakdanjosti, čeprav knjiga žensko preklicuje v (po)polnost ljubezni, samozavedanja in jo uči, kako 'predano in goreče skrbeti zase' (kar je prvi pogoj in edina dobra osnova za ljubezen do drugih), menim, da bi jo morali prebrati tudi moški. Vsi tisti moški, ki bi želeli čisto in poglobljeno spoznati žensko dušo. Začnejo naj tako, kot je to storil pisec spremne besede »Blagor ženskam - kaj pa moški?«, psiho-terapevt Bogdan Zorž. Z radovednostjo. Knjiga začenja svoj ljubeči uk na področju, ki kljub vsem spakljivim reklamam ostaja tabu tema, na področju telesnega, na občutenju sebe, na odpravljanju notranje cenzure, in se nadaljuje na področje ženskosti in spolnosti ter se prek področja čustvovanja sooča z nezaupanjem vase, strahom, jezo, občutki krivde ... Pomembne teme, ki jih avtorica uspe jasno predstaviti in prevrednotiti, so priučena plašnost, podrejanje, kultura krivde, častna nepopolnost, pogojna ljubezen v dvoje, poslavljanje od bolečine, od-puščanje Učbenik, ki uči pristne, močne in zveste ljubezni do sebe, kar je pogoj za občutek varnosti v sebi samem, pa razkriva tudi področje najožjih odnosov, ustvarjanja in dela, materialne blaginje, in, preden preide na konkretno metodo samoterapi-je, brez sprenevedanja osvetli področje volje in samozavesti. Na videz mimogrede pa knjiga razkrinka tudi vloge, v katere sta žensko potisnila evropska civilizacija in nauk Cerkve. Ko Alenka Rebula razmišlja o ženskosti, zna to tudi polno ubesediti: »Rodovitnost je sposobnost materinskega odnosa do sebe in sveta, sposobnost sprejeti, nositi in pomagati na svet vsemu dobremu, kar si želi živeti. Zenska v polni moči svojega telesa, uma, čustev in duha doživlja, da daje zavetje vsemu ranljivemu in zlasti še nerojenemu, tako v sebi kot v drugih.« V knjigi se srečno združi trojstvo, sestavljeno iz visoke profesionalnosti, iz literarno izbrušenega sloga in, kar je gotovo najpomembnejše, iz polnosti ljubezni, ki jo avtorica neposredno izpričuje in razdaja, kar ji daje tudi vso kompetenco, da lahko izreče magično besedo 'blagor'. Verjamem, da bo marsikateri ženski srečno srečanje s knjigo Blagor ženskam prevrednotilo življenje in jo naučilo bistvenega: kako doseči in ohraniti dostojanstvo in lepoto - biti ženska. Ines Cergol film - Oskar Slovenski kandidat so Lapajnetovi Kratki stiki Kandidat Slovenije za nominacijo za tujejezičnega oskarja so Krat ki sti ki Ja ne za La paj ne ta v pro -dukciji Triglav filma. Na izbor za nagrado oskar za najboljši celovečerni film v tujem jeziku se je letos prijavil - en sam film. Strokovna komisija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) gaje soglasno potrdila, nato gaje soglasno potrdil še izvršni odbor društva, je sporočil njegov predsednik Igor Koršič. Kratki stiki so zmagali pred letom dni na devetem Festivalu slovenskega filma, ki je potekal v Portorožu in Piranu. Ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik oskarje podeljuje že od leta 1929. Za nominacije za najboljši tujejezični film akademija v državah, v katerih uradni je zik ni an gleš ki, omo go ča na ci -o nal nim stro kov nim zdru že njem s področja filma, da podajo nacionalne predloge. Za Slovenijo izbor opravlja DSFU. (STA) koper - Gledališče Četrti bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije V koprskem gledališču bo od 20. do 23. septembra potekal 4. bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Dramska gledališča svoje najboljše uprizoritve iz preteklih sezon ovrednotijo na vsakoletnem Borštnikovem srečanju, slovenska lutkovna gledališča pa svoje vrhunce predstavijo na bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Programski selektor letošnjega bienala, dramaturg Rok Vevar je izbral 15 tekmovalnih predstav, ki bodo tokrat predstavile slovensko lutkarstvo. Bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije se je po svojih prvih dveh mariborskih edicijah pred dvema letoma preselil na Obalo v koprsko gledališče. Selektor bienala Rok Vevar je povedal, da je bilo prijavljenih 39 predstav, od tega si jih je sam ogledal 32 od teh pet na DVD-ju. Ostale predstave pa so bile po njegovih besedah iz različnih objektivnih razlogov umaknjene iz izbora. Povedal je, da je slovenska lutkovna bera glede na pretekla obdobja kvalitativno padla, kar Vevar delno povezuje z dejstvom, da se večina lutkarjev samofinancira in so predstave s strani fundacij slabo podprte. Povedal je še,da se predstave večinoma ukvarjajo z junaki, ki imajo bodisi izrazite vrline ali posebnosti, ki jih mora skupnost še vklopiti v svoj vrednostni sistem. Dramaturško prevladuje dramaturgija pasijon-skih postaj, kar pomeni, da gre osrednji junak na pot z nekim spoznanjem, je še pojasnil. Po njegovem mnenju so gledano na splošno predstave razmeroma spretne v zapletu in rahlo nespretne v razpletih, je pa bera kvalitativno izenačena, zaradi česar se je Vevar odločil, da razlike v tekmovalnem in spremljevalnem programu ne bo. Vseh 15 predstav je uvrstil v tekmovalni program. Vevar obžaluje, da nekaterih predstav niso uspeli dobiti na bienale in ob tem še posebej opozoril na projekt Matije Solceta, ki je po njegovih besedah v tem trenutku eden boljših slovenskih animatorjev. Vevar meni, da v kolikor bi v prihodnosti želeli v program uvrstiti vso kvalitetno produkcijo, bo ta morala biti plačana, saj festival še vedno v preveliki meri deluje na prostovoljni ravni. Vevar je prepričan, da tudi ta vrsta ustvarjalnosti potrebuje trdno financiranje, sicer določeni ustvarjalci na prireditev ne pridejo, ker niso plačani. Povedal je še, da lutkarji zelo poudarjajo specifiko in pomen lutkovnega medija in animacije, Vevar pa meni, da se te animacijske matrice več ali manj ponavljajo, dodal je, »da imamo pogojno eno predstavo, ki bi jo lahko uvrstili v bližino čiste animacije, sicer pa so vse zelo vezane bodisi na glasbo ali na tekst in avtonomne 'lutkarije' v formalnem smislu ni bilo med bero«. V sklopu bienala bodo potekale tudi tri lutkovne delavnice pod vodstvom brazilskega plesalca, lutkarja in pedagoga Dude Paive. V žiriji za podelitev nagrad za najboljšo predstavo, režijo, likovno zasnovo, najboljšega igralca oz. animatorja in ostale nagrade po presoji žirije so Duda Paiva, Igor Cvetko in Blaž Lukan. Kot uvod v lutkovni bienale pa bodo v četrtek, 20. septembra, v koprski Pre-torski palači odprli razstavo Tomaža Kržišnika z naslovom Marionete, v Pokrajinskem muzeju pa razstavo z naslovom Pavliha in Niko Kurent. (STA) V Kopru jutri premiera Zvonika v oblaku V koprskem gledališču bodo jutri ob 19. uri premierno uprizorili lutkovno opero Zvonik v oblaku Zeljka Dugca in Dine Slama. Gre za zgodbo, ki se spogleduje z ljudsko motiviko in vraževerjem, je preprosta, a vendar poetična, bogata v jeziku in metaforiki, so zapisali v gradivu. Predstavo, ki jo je koprsko gledališče pripravilo skupaj z glasbeno šolo Koper, je režiral Edi Majaron. Ob tej priložnosti pa bodo ob 20. uri v koprski galeriji Meduza odprli še razstavo Petra Černeta z naslovom kipar in lutkovno gledališče.Pripoved o mestecu brez zvonika, mojstru, belem psičku in malomarnih meščanih, ki ukrepajo šele takrat, ko je že prepozno, bodo v Gledališču Koper uprizorili kot lutkovno opero s komorno instrumentalno zasedbo in štirimi igralci-pevci. Likovna zasnova predstave izhaja iz bogatega Černetovega kiparskega opusa, tržaška skladateljica Dina Slama pa je v to glasbe-no-lutkovno delo vtkala tudi nekaj prepoznavnega istrskega melosa. Libretist je Zeljko Dugac, skladateljica Dina Slama, glasbeno vodstvo je prevzela Eva Jelenc, prevajalec libreta in režiser pa je Edi Majaron. Avtor likovne zasnove je Peter Černe, igrajo in pojejo pa Vesna Maher, Gregor Geč, Urška Bradaškja in Maja Bavdaž Solce. (STA) revije - Sedma številka mesečnika Mladika V pozdrav nasmejani obrazi Kraške ohceti Uvodna misel pa je posvečena pred nedavnim odobrenemu seznamu občin, v katerih bo veljal zaščitni zakon za Slovence v Italiji Nasmejani obrazi svatov 23. Kraške ohceti na platnici pozdravljajo bralca sedme številke tržaškega mesečnika Mladika. Revijo na štiridesetih straneh bogatijo literarni prispevki, poročila, intervju in kritična razmišljanja. Novosti na manjšinskem področju je naslov uvodne misli, v kateri uvodničar razmišlja o pravkar sprejetem seznamu 32 občin, v katerih bo veljal zaščitni zakon, in se zaustavi ob polemikah, ki spremljajo uvajanje učenja furlanskega jezika v javnem šolstvu in kažejo na nizko kulturno raven političnih taborov. Take polemike, pravi uvodničar, so škodljive tudi za nas, še posebej za Benečijo in Rezijo, »kjer se nekateri - žrtve stoletne vzgoje v podrejenosti - ne morejo rešiti nekega nelagodja v odnosu do slovenščine ... Beneška, terska in rezijanska narečja so neločljiv del slovenskega jezika in sestavni del njegove kulturne preteklosti in sedanjosti.« Uvodničar pa se zaustavi tudi ob 13. členu osnutka deželnega zakona za slovensko manjšino, ki obravnava uporabo slovenščine pri zasebnikih. Ze sama definicija člena je vprašljiva, njegova vsebina pa preprosto protiustavna. V Mladiki dobimo tudi veliko literarnega branja. Objavljena je novela Silve Mizerit Čakanje, kije bila priporočena na literarnem natečaju revije za leto 2006, novo nadaljevanje romana M. Zitnik Čarodejke in pesmi Helene Ogorelec, ki so prejele tretjo nagrado za poezi- jo na natečaju revije za leto 2006. V prispevku Moje solze so tako grenke... Rozina Švent piše o nesrečni življenjski zgodbi kiparke Karle Bu-lovec Mrak ob 50-letnici njene smrti. Martin Silvester pa se spominja svojega gimnazijskega sošolca, pesnika Mitja Šarabona in objavlja njegovo pesem Mrtvemu pesniku (posvečeno Francetu Balantiču). Zelo zanimiv je intervju z zdravnikom in profesorjem za nevroanatomijo in primerjalno nevropatologijo v Bernu, Tržačanom Giorgiom Pillerijem, ki je pri založbi Mladika izdal avtobiografijo Kramljanje o medicinski šoli, zajetno delo o svojih znanstvenih potovanjih, srečanjih in raziskovalnih dosežkih. Mitja Petaros predstavi bralcem priložnostne obtočne evre od leta 2004 dalje, zaustavi se predvsem pri tistih kovancih, ki so izšli ob 25. obletnici podpisa Rimske pogodbe. V reviji je še prispevek Lide Turk Iz radijskega arhiva, z novicami bogata Antena, ocene knjig in novice Knjižnice Dušana Černeta o verskem življenju Slovencev v Belgiji in na Nizozemskem. V osrednjih straneh je mladinska priloga Rast. Tu dobimo poročilo o svetovnem Jamboreeju, taboru vseh skavtov ob 100-letnici ustanovitve skavtizma, zapis o manjšinskem projektu Starhike, o Dragi mladih, uvodnik in nekaj pesmi. / KULTURA Torek, 18. septembra 2007 13 tržaško operno gledališče verdi - Simfonična sezona Veličasten začetek z Mahlerjevo simfonijo Dirigiral je mladi izraelskidirigent Dan Ettinger - Koncert so poklonili Pavarottiju Auferstehung-Vstajenje- je naslov Mahlerjeve simfonije, ki je veličastno odprla simfonično sezono v tržaškem opernem gledališču Verdi. Naslov je bil simbolično in tudi konkretno usklajen z izvedbo: vstajenje po poletnih počitnicah, pravi pre po rod or kestra, ki se je po mla dil z no vi mi ele men ti in do ka zal, da zna pod dob rim vod stvom do se ga ti ze lo visoke cilje. Simfonija št.2 v c - molu je mogočna skladba, za katero stoji razvejana programska shema. Gustav Mahler, ve li ki sim fo nič ni in oper ni di -ri gent, ni ni ko li spi sal ope re, ne ka -tere simfonije pa so prave zgodbe, ki se razvijajo kot epska pripoved. V petih stavkih je skladatelj razprostrl svoje metafizične vizije na življenje, smrt in onostranstvo. Druga simfonija je prva, v kateri je Mahler upora bil so lis te in zbor in spa da v vrs to takozvanih »Wunderhorn« simfonij, ki so ne po sred no ve za ne na vo -kalni ciklus »Des Knaben Wunder-horn«-Dečkov čudežni rog: tretji stavek je instrumentalna priredba samospeva Ribja pridiga Sv.Antona iz Padove, četrti pa je naravnost vključil ganljivi samospev »Urlicht«. Veli ki fi na le zdru ži obe so list ki z zbo -rom in or ke strom v pra vo apo te o zo, ki je nabita s pozitivnim upanjem na vstajenje in večno življenje. Koncert, ki ga je vodstvo tržaške ga gle da li šča po sve ti lo po koj ne mu Lucianu Pavarottiju (škoda, da se v nedeljo niso spomnili na obletnico smrti Marie Callas, ki je v našem gledališču tudi nastopila), je dirigiral mladi izraelski mojster Dan Ettinger: v tem slučaju je beseda mojster povsem upravičena, kajti dirigent je nalogo izpeljal z odliko in pohvalo. Partituro je obvladal do pičice, z veliko pozornostjo do vseh »opo zo ril za di ri gen ta«, s katerimi je Mahler posejal svoje par-titure: dinamike, ki se razvijajo na različnih nivojih, izredno prožna agogi-ka, ki venomer narekuje spremembe tem pa, oku si li smo vse od ten ke or ke -stral ne ga zvoka od šti rih pi a nis si mo do treh fortissimo, vse to v viziji, ki je ohranila enotnost sicer zelo razvejane skladbe. Najbolj učinkovito je zaz-venel prvi stavek- Totenfeier- mrtvaški ples, ki ga je Et tin ger vo dil s pre se -netljivo natančnostjo, dramatične za-su ke pa je pod čr tal z ve li ko učin ko vi -tostjo. Orkester je prožno odgovarjal vsaki kretnji in namigu ter vlil izvedbi neobičajen poustvarjalni žar. Lepo, čeprav za spoznanje manj doživeto, je ansambel odigral nostalgični valček drugega stavka, mrzlični skrivnostni prebliski so se oglašali v tretjem, nato pa je v ospredje stopila mezzoso-pranistka Mette Ejsing, ki je dovolj toplo in prepričljivo podala svoj napev, nežno molitev, ki se rodi v »prvinski luči« (Urlicht) in išče uteho in tolažbo v večni luči, ki bo razbolelo dušo oža ri la v ne be sih. Zadnji stavek se razvija kot prispodoba sodnega dne: pritajeni zvoki narave (Mahler je zelo učinkovito raz-po re dil tu di in stru men te, ki se ogla -šajo izza odra) se prelivajo v rastoči dinamiki, trobente usodno donijo, so-pranistka Eteri Gvazava in mezzoso-pranistka Mette Ejsing pa zagotavljata, da bo du ša re še na več ne po gu be in njuno prepričanje podkrepi zbor, ki se ji ma pri dru ži v ču do vi tem ko ra -lu. Tokrat je zborovodja Lorenzo Fratini pohvalno pripravil pevski ansambel: od začetnega pianissima, ki za do bi or gel sko zvoč nost, je zbor na -raščal do skrajnega fortissima in se od lič no spo jil z or ke strom. Poh va la gre kar vsem ob li ko val cem, ki so pod odličnim vodstvom poustvarili izvrsten umetniški dogodek: lep obet za nadaljevanje simfonične sezone, kije na prvem koncertu navdušila večino poslušalcev. Katja Kralj Oblikovalci uvodnega koncerta grad kromberg - Mednarodni festival Dvorna glasba Za zaključek Jani Kovačič Slovenski bardai je s skupino Dramsam oblikoval koncert srednjeveških pesmi Od Trubadurjev »...Ni je večje stvari od pesmi! Kajti dokler namen še ima moč, ga je treba v pesem preliti in ga v večnost zapisati.« Ta RazGlas nas je v četrtek, 13. septembra vabil na zadnji koncert v okviru letošnjega, petega mednarodnega festivala Dvorna glasba (Musica cortese). V čudovitem okolju gradu Kromberk v Novi Gorici je ( v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica) kot zadnji gost prireditve, ki je od 1. julija v starih mestnih jedrih Furlani-je-Julijske krajine in Goriške ponudila več kot 20 koncertov stare glasbe, nas to pil pri zna ni in zna ni slo -venski bard Jani Kovačič. Na vedno dovolj samosvoj način seje glasbenik, ki raziskuje povezavo med glas bo in be se do, ugla sil na pred -pisano temo letošnjega festivala -Šansoni: poezija glasbe Trubadurjev, in v sodelovanju z goriško sku pi no Dram sam ob li ko val ve čer srednjeveških pesmi o ljubezni z naslovom »Od Trubadurjev«. Pripravil je izbor trubadurskih, truver-skih in mi ne zen ger skih pes mi kot so jih v 12. in 13. stoletju pripovedovali ali interpretirali ob spremljavi različnih instrumentov. Stare viteške ljubezenske pesmi, polne hrepenenja in živahne pastorale je Kovačič najprej želel oživeti zgolj v slovenščini (v glavnem v prevodih Borisa A. Novaka), prepoznati (in odkriti) kako se bodo te srednjeveške mojstrovine obnašale v slovenskem prevodu. Ko je v projekt aktivno vstopil Giuseppe Paolo Cece-re (član skupine Dramsam in direktor festivala Musica cortese), se je izkazalo, daje efekt veliko večji, če program dopolnjujejo tudi pesmi v drugih jezikih in se prepletajo s pripombami (opombami) Janija Kova-čiča. Čas, kjer so se nekoč iskrile ljubezni vitezov in princev so nam ta ko do mi sel no pri ča ra li še Ales -sandra Cossi (vokal, tamburin, zvonovi), Fabio Accurso (lutnja), Gian-paolo Capuzzo (kljunaste flavte) in seveda G. P. Cecere (vokal, psalte-rij, viella - srednjeveška viola). Slavni kralj, Nesrečnik, Ljubezen iz daljave, KO bil je moj, Slišim, da sladka je ljubezen so naslovi neka- terih pesmi, s katerimi so nam glasbeniki poskušali obuditi jasne, enostavne melodije, skromne po obsegu, a ven dar po ne kem bo gas tvu, prepričljivosti tako zelo nalezljive in močne. »Staro - a vendar novo. Ljubezen j e in dokler bo - bomo. O ljubezni danes pojejo vsi popevkarji, jaz pa sem s tem projektom že lel po ka za ti, da so pred osem sto le ti to po če li ve li ko bo lje, da so sred nje veš ka be se di la iz jem no eno stav na, a hkra ti ze lo glo bo ka. In posebno trubadurji so bili mojstri besede, »je po koncertu povedal Ja ni Ko va čič. S sproščenimi izvedbami, duhovitimi interpretacijami, privlačno komunikacijo in animacijo so Jani Kovačič in člani skupine Dramsam navdušili, osvojili številno občinstvo in grad Kromberk vsaj za dobro urico vrnili v svoj čas - ga »iztrgali« novodobnim razvadam in ga »popeljali« v čas, ko so vitezi podnevi služili gospodu, ponoči pa ženski - eni sami seveda. Tatjana Gregorič Jani Kovačič z glasbeno skupino Dramsam na koncertu ateue pavsic zavadial Slovenija v Frankfurtu Na največjem knjižnem sejmu na svetu, v Frankfurtu, ki bo letos potekal od 10. do 14. oktobra, se tradicionalno predstavlja tudi Slovenija. Zadnja leta so organizatorja pestila vprašanja, kako na slovensko stojnico privabiti več obiskovalcev, saj se je vse prevečkrat zgodilo, da so domači literati brali samim sebi. Kot je za STA povedal pisatelj in član Mladinske sekcije pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP) Slavko Pregl, bosta rdeča nit letošnje predstavitve literatura in ilustracija za otroke in mladino, s katerima je Slovenija prepoznavna tudi v tujini.Slo-venska otroška in mladinska književnost in ilustracija sta rdeča nit slovenske predstavitve na željo ministrstva za kulturo, je pojasnil Pregl. Sam odločitev podpira, sploh ker se bo ustvarjalnost za otroke in mladino v tolikšnem obsegu na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavila prvič. Večino sredstev so namenili za prevode sinopsisov posameznih del, ki bodo na informacijskem pultu na voljo literarnim agentom, tujim založnikom in drugim, ki jih zanima ali se posvečajo otroški in mladinski literaturi. Na voljo bo tudi Antologija slovenske mladinske literature v angleškem prevodu, ki je izšla v zbirki DSP Litterae Slovenicae. Največje zanimanje med tujimi založniki sicer vlada za slikanice Lile Prap, toda Pregl je prepričan, »da imamo Slovenci dobro literaturo za otroke in mladino, ne glede na Harryja Pot-terja«. Na vprašanje, katere založbe se bodo predstavile na slovenski stojnici, je predstavnica nosilca predstavitve - Gospodarske zbornice Slovenije Irena Brglez navedla naslednje: Mladinsko knjigo, Cankarjevo založbo, Študentsko založbo, Rokus, Prešernovo družbo, Mohorjevo založbo, založbo Modrijan, Gogo, Uradni list RS, Atajo, Sanje, Novo revijo, Didakto in MCA. Sejma se bodo, kot vsako leto, udeležili tudi tiskarji. Kot je še povedala Brglezova, bo »slovenski dan« na stojnici v četrtek, 11. oktobra, ob 17.30, ali se ga bo udeležil kdo z ministrstva za kulturo, še ni znano. (STA) V Torontu nagradili film Davida Cronenberga Glavna nagrada na najmočnejšem severnoameriškem filmskem festivalu je letos ostala v Kanadi: na festivalu, ki se je v noči na nedeljo končal v Torontu, je okoli 10.500 evrov vredno priznanje občinstva (People's Choice Award) prejel režiser David Cronenberg za srhljivko »Eastern Promises« (Veliknočne obljube).Film, v katerem so nastopili Naomi Watts, Viggo Mor-tensen in Vincent Cassel, pripoveduje o medicinski sestri, ki v Londonu pride v stik z nasilno rusko mafijo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Kritika pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nagradila špansko-mehiški film »La zona« (Območje) Rodriga Plaja. Drugače kot na primer v Can-nesu, Berlinu ali Benetkah v Torontu ne podeljujejo tako slovitih nagrad, kot so zlate palme, medvedi ali levi. Kanadski filmski pregled bolj velja kot zagon v podeljevanje šopka filmskih nagrad, ki bo vrhunec dosegel februarja, ko bodo podelili oskarje. Časnik The Star je v nedeljo zapisal, da Toronto tokrat žal ni požel viharnega navdušenja. Tako niti beneški zmagovalec Ang Lee s filmom »Lust, Caution« na 32. torontskem festivalu ni naletel na kakšen večje vznemirjenje. (STA) 1 4 Torek, 18. septembra 2007 SVET / tajska - Zgodila se je v nedeljo ob 10.35 po srednjeevropskem času V letalski nesreči na otoku Phuket 90 mrtvih in 40 ranjenih Letalo MD-82 s 123 potniki in 7 člani posadke je med pristajanjem v dežju in vetru zdrsnilo s steze BANGKOK - V nesreči tajskega letala na otoku Phuket je po najnovejših podatkih umrlo 90 ljudi, med katerimi je 54 tujcev, je sporočila letalska družba. V nesreči sta umrla tudi indonezijski pilot in tajski kopilot. Preiskovalci so medtem našli črni skrinjici iz letala nizkocenovne letalske družbe One-Two-Go. Direktor družbe Kajit Haba-nananda je dejal, da bodo skrinjici poslali na analizo v ZDA. Po podatkih letalske družbe je na seznamu smrtnih žrtev 36 Tajcev in 54 tujcev, med katerimi so štirje Američani, trije Iranci, francoski, britanski, švedski in avstralski državljan. V najhujši letalski nesreči na Tajskem v zadnjih desetih letih je bilo tudi 40 ranjenih. Letalo MD-82 s 123 potniki in sedmimi člani posadke, ki je bilo na poti iz Bangkoka na priljubljeni otok Phuket, je med pristajanjem v vetru in dežju zdrsnilo s steze. Letalo je nato zagorelo in se prelomilo na dvoje. Tajski minister za promet Theera Ha-ocharoen je sporočil, da vzrok nesreče še ni znan. »Upamo, da bomo za vzrok izvedeli v nekaj nekaj tednih,« je dejal. (STA) Prizorišče nesreče z razbitinami letala ansa madžarska - Protestniki zahtevajo odstop vlade premiera Ferenca Gyurcsanya V Budimpešti je ob obletnici lanskih nemirov znova prišlo do pouličnih protestov Protestniki so prikorakali do sedeža parlamenta ansa BUDIMPEŠTA - V madžarski prestolnici so včeraj potekali protivladni protesti. Na njih se je po navedbah madžarske tiskovne agencije MTI do večera zbralo kakih 5000 ljudi. Protestniki na ta način obeležujejo prvo obletnico lanskih množičnih demonstracij proti vladi premiera Ferenca Gyurcsanya. Po pohodu skozi središče Budimpešte so prispeli na trg pred parlamentom, kjer je vodja ene od skupin, ki organizirajo proteste, privržence pozval, naj okoli poslopja parlamenta in ministrstev postavijo blokade.Vodja Foruma za spremembo režima Karoly Faber je nagovoril večtisočglavo množico pred parlamentom in jo pozval k postavitvi blokad okoli parlamenta, ki bi izvoljenim poslancem in ostalim politikom preprečile vstopanje oziroma zapuščanje poslopja. Kasneje je po radiu pozval še k blokadi ministrstev in povedal, da je že imenoval ljudi, ki naj bi te zapore organizirali. S tem naj bi vlado prisilili v odstop, je pojasnil. Okoli 20. ure se je nato kakih 20 mladih zbralo pred poslopjem ministrstva za šolstvo in kulturo, ki se nahaja nedaleč od Bush predlagal Mukaseyja za pravosodnega ministra WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je za novega pravosodnega ministra uradno predlagal upokojenega newyorškega zveznega sodnika Michaela Mukaseyja. Obenem je pozval senat, naj Mukaseyja potrdi čim hitreje, saj »ima pravosodni minister v času vojne in soočanja z novimi izzivi posebej pomembno vlogo«. »In z izzivom, kako zaščititi naše ljudi pred smrtonosnimi sovražniki ter hkrati ohraniti naše svoboščine, se soočamo vsak dan,« je dodal predsednik. Turčija pripravlja reforme za hitrejšo pot v EU ANKARA - Turški zunanji minister Ali Babacan je napovedal, da bo vlada za pospešitev poti proti članstvu v Evropski uniji pripravila nov program reform. »Najpomembnejši sestavni del novega reformnega programa bo har-monizacija turške zakonodaje s pravnim redom EU,« je pojasnil Babacan. Podrobnosti programa minister ni razkril. Zunanjetrgovinski primanjkljaj EU parlamenta. Kot so povedali, nameravajo v skladu z načrtom postaviti blokade. »Vsak lahko odide, toda nikomur ne bomo dovolili vstopiti,« je povedal eden od njih. Prisotnih je tudi 12 policistov, ki pa jim zaenkrat še ni bilo treba posredovati, poroča MTI. MTI sicer tudi poroča, daje nekaj deset protestnikov pred parlamentom poslance vladajoče koalicije, ki so skušali zapustiti poslopje, obmetavalo z blatom in jih pri tem zmerjalo z morilci. Posredovati je moralo okoli 200 policistov, ki so poslancem omogočili varen odhod. Do množičnih protestov proti socialistični vladi oktobra lani je prišlo zaradi informacij, daje Gyurcsany pred parlamentarnimi volitvami aprila lani ljudstvu lagal o stanju gospodarstva v državi. Huligani in desničarski ekstremisti so takrat zažigali avtomobile in obmetavali policijo s kamni ter vdrli na sedež državne televizije. Po nekajdnevnem obdobju miru so se spopadi obnovili ob 50. obletnici madžarske revolucije 23. oktobra lani, ko je bilo ranjenih 16 protestnikov. (STA) LUXEMBOURG - Zunanjetrgovinska bilanca držav območja evra je julija znašala 4,6 milijarde evrov presežka, kar je nekaj manj kot junija, ko je bil presežek 7,6 milijarde evrov, kaže prva ocena, ki jo je včeraj objavil Eurostat. Celotno območje Evropske unije pa je na drugi strani zabeležilo primanjkljaj v višini 13,8 milijarde evrov, kar je za dobre štiri milijarde več kot junija. Na svetovnem spletu nov posnetek Al Kaide DUBAJ - Teroristična mreža Al Kaida je v novem videu islamske skrajneže pozvala, naj z nasiljem zasejejo strah na Zahodu. Tretji videoposnetek ob obletnici napada 11. septembra 2001 z naslovom »Razlogi in motivi za napade v New Yorku in Washingtonu« prikazuje slike gorečega Svetovnega trgovinskega centra in prizore iz taborov za urjenje islamistov. Greenspan: Nafta vzrok za napad na Irak WASHINGTON - Nekdanji predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je v svojih spominih zapisal, da je šlo pri iraški vojni v veliki meri za nafto, s čimer je razburil ameriško administracijo. Predsednika Georgea Busha je tudi obtožil, da se je pri vprašanju gospodarstva odrekel republikanskim načelom. (STA) organizacija združenih narodov - Danes začetek 62. zasedanja Generalne skupščine Na dnevnem redu 160 točk, od klimatskih sprememb do uresničevanja ciljev tisočletja ter dialoga med verstvi sveta NEW YORK - V New Yorku se bo danes začelo zasedanje 62. Generalne skupščine ZN. Na dnevnem redu je preko 160 točk, med njimi klimatske spremembe, financiranje za razvoj, reforme sekretariata in Varnostnega sveta, uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, traj-nostni razvoj, nalezljive bolezni, boj proti terorizmu, pravice otrok in dialog med verami. Splošna razprava z nastopi svetovnih voditeljev se bo sicer začela šele 25. septembra, dan prej pa bo potekalo srečanje na visoki ravni o segrevanju ozračja. Direktor za politične zadeve v izvršnem uradu generalnega sekretarja Nicholas Haysom je napovedal, da bo v času nove Generalne skupščine in po njej obdobje izjemno intenzivnih multilateralnih dogovarjanj. Tako bo v ponedeljek, 24. septembra, potekalo srečanje na visoki ravni z naslovom: »Prihodnost je v naših rokah - O izzivu vodenja pri podnebnih spremembah«. Gre za pobudo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona za razpravo v smeri novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo po letu 2012 nadomestil Kjotski protokol. Srečanje v New Yorku bo podlaga in vzpodbuda za okoljsko konferenco ZN na Baliju decembra letos, kjer se bodo začela formalna posvetovanja. Splošna razprava z nastopi svetovnih voditeljev se bo začela, kot rečeno, v torek, 25. septembra. Poleg predsednika ZDA Georgea Busha bodo naslednji teden v New Yorku tudi voditelji zavezniških držav. Slovenijo bosta zastopala premier Janez Janša, ki bo imel govor v četrtek, 27. septembra, in zunanji minister Dimitrij Rupel. V Generalni skupščini bodo nastopili tudi voditelji, kot je predsednik Irana Mahmud Ahmadinedžad, ki je tudi lani skupaj z zaveznikom, predsednikom Venezuele Hugom Chavezom, poskrbel za živahno zasedanje. V času splošne razprave na 62. Generalni skupščini ZN se bodo, kot vsako leto, vrstile demonstracije vseh tistih, ki svojega mnenja ne morejo izraziti za močno zastraženo ograjo sedeža Svetovne organizacije. Še pred začetkom splošne razprave bodo pripravljeni pomembni sestanki o vročih svetovnih temah. V petek, 21. septembra, bodo posvetovanja na visoki ravni o Darfurju med ZN in Afriško unijo. Dan kasneje, 22. septembra, bo sestanek na visoki ravni o Iraku, ki ga bosta vodila Ban in iraški premier Nuri al Mali-ki, povabljene pa so stalne članice VS ZN, skupina G-8, velike industrijske države, iraške sosede in mednarodne organizacije. V nedeljo, 23. septembra, bo potekalo ministrsko srečanje o Afganistanu z udeležbo predsednika Hamida Karzaja, isti dan pa se bo v New Yorku sestala tudi bližnjevzhodna četverica, ki bo skupaj z nekaterimi povabljenimi državami poslušala poročilo svojega posebnega odposlanca Tonyja Blaira. V četrtek, 27. septembra, je predvideno ministrsko srečanje kontaktne skupine za Kosovo. Neposredno po sklepu splošne razprave bo 4. in 5. oktobra potekal dialog na visoki ravni o medverskem in medkulturnem dialogu in sodelovanju za mir. 22. decembra pa bo plenarno zasedanje o otro cih. 62. Generalno skupščino bo namesto dosedanje predsednice Šejke Hajed Ra-šid al Kalife iz Bahrajna vodil nekdanji makedonski zunanji minister Srgjan Ke-rim. Kerim, nekdanji poslovnež, diplomat, veleposlanik pri ZN in zunanji minister, je že po izvolitvi letos maja dejal, da bodo podnebne spremembe ena od prioritet letošnjega zasedanja. Tudi Kerim se zavzema za nadaljevanje procesa reform ZN in poudarja potrebo po strpnosti in spoštovanju razlik. Obljubil je tudi večjo odprtost in preglednost dela Generalne skupščine, ki mora po njegovih besedah služiti ljudem po svetu in ne obratno. Mesto New York, ki gosti sedež ZN, se pripravlja na prihod voditeljev iz 192 držav članic ZN. Do konca splošne razprave se bodo vrstile zapore cest predvsem na vzhodni strani Manhattna, kjer so poleg Palače narodov tudi hoteli, ki bodo gostili ugledne goste iz vsega sveta. Robi Poredoš (STA) / SVET Torek, 18. septembra 2007 15 poljska-rusija - Poljski predsednik na spominski slovesnosti na današnjem ruskem ozemlju Lech Kaczynski na grobovih poljskih vojakov v Katinskem gozdu Drzna gesta pred skorajšnjimi volitvami - Vladimira Putina na slovesnosti ni bilo MOSKVA - Poljski predsednik Lech Kaczynski je včeraj prvič, odkar je pred dvema letoma postal šef države, obiskal Rusijo, kjer se je udeležil spominske slovesnosti ob 68. obletnici vdora sovjetske Rdeče armade na Poljsko 17. septembra 1939. Slovesnost na pokopališču v Katinskem gozdu blizu ruskega kraja Smolensk, kjer so bili v začetku druge svetovne vojne ubiti številni poljski vojaki, je potekala v luči naraščajočih napetosti med Rusijo in Poljsko, odkar je na čelu slednje Kaczyn-ski. Ruski predsednik Vladimir Putin se slovesnosti ni udeležil in se tudi ne namerava srečati s poljskim kolegom. Na spominski slovesnosti je Putina tako nadomeščal Georgi Poltavčenko, ki je ob tem izrazil upanje, da bo obisk Kaczynskega koristil »nadaljnjemu razvoju prijateljstva in medsebojnega razumevanja« med državama. Kaczynski se je udeležil slovesnosti in molitev tako na ruskem kot poljskem pokopališču ter obiskal rimskokatoliško in pravoslavno cerkev. »Danes jim moramo izraziti čast, se jih spomniti in ne bomo se jih nehali spominjati,« je v Katinskem gozdu poudaril Kaczynski. Pokol, ukaz za katerega je dal sovjetski diktator Josif Stalin, je »dejanje genocida« s strani tajne policije nekdanje ZSSR, je še ocenil. Vendarle pa naj bi Kaczynski ob grobovih poljskih vojakov Moskvi ponudil tudi roko sprave. »ZSSR ne obstaja več, sedaj imamo novo Rusijo. Živeti moramo v prihodnosti in gledati na preteklost pomirjeni s premislekom in spoštovanjem do resnice,« je dejal in poudaril, da so dobri odnosi z Rusijo vsekakor v interesu Poljske. Analitiki v obeh državah ocenjujejo, da želi Kaczynski s svojim obiskom predvsem »zbuditi« poljske volivce pred prihajajočimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami 21. oktobra, na katerih se bo predsednikov brat dvojček, premier Jaroslaw Kaczynski, boril za politično preživetje. Obenem naj bi predsednik z obiskom tudi jasno pokazal, da se Poljska še vedno spominja dogodkov med drugo svetovno vojno in goji zamero do Rusije. Po invaziji Rdeče armade leta 1939 je sovjetska tajna služba pobila okoli 22.500 poljskih vojakov, mnoge od njih prav v Katinskem gozdu. Do invazije je prišlo po dogovoru med nemškim nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem in takratnim sovjetskim voditeljem Stalinom, imenovanim pakt Molotov-Ribbentrop. Poboje so dolgo časa pripisovali nacistični Nemčiji in šele M. Gorbačov je leta 1990 kot prvi priznal, da mora odgovornost zanje prevzeti Sovjetska zveza. (STA) Predsednik Lech Kaczynski v Katinskem gozdu ansa evrobarometer Evropejce bolj zanima medicina kot politika BRUSELJ - Tri od štirih Evropejcev zanimajo raziskave na področju medicine in zdravja, tri od petih pa zanimata znanost in tehnologija, kažejo izsledki posebne Eurobarometrove raziskave javnega mnenja o medicinskih in zdravstvenih raziskavah. Eurobarometer kaže, da Evropejce medicinske raziskave zanimajo nekoliko bolj kot evropske in mednarodne novice pa tudi bolj kot ekonomska in socialna politika, kaže Eurobarometer. Raziskave na področju medicine in zdravja zanimajo 71 odstotkov Evropejcev, evropske in mednarodne novice 70 odstotkov Evropejcev, ekonomske in socialne zadeve pa 68 odstotkov državljanov EU, kaže javnomnenjska raziskava. V Sloveniji je zanimanje za raziskave nekoliko manjše od povprečja - te teme namreč zanimajo 62 odstotkov Slovencev. Evropejci so prepričani, da medicinske in zdravstvene raziskave prispevajo k izboljšanju njihovega življenja. Najbolj zaupajo zdravnikom in drugemu zdravniškemu osebju (53%) ter raziskovalcem na univerzah in v laboratorijih (47%). (STA) grčija - Na predčasnih volitvah Nova demokracija osvojila absolutno večino v parlamentu Po nedeljski zmagi Kostas Karamanlis že prejel mandat za sestavo nove vlade ATENE - Grški predsednik Karolos Papulias je vodji konservativne stranke Nova demokracija, zmagovalke nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Grčiji, Kos-tasu Karamanlisu včeraj zaupal mandat za sestavo nove vlade. Nov Karamanlisov kabinet naj bi po napovedih grške državne televizije NET predvidoma zaprisegel že jutri. Nova demokracija je na nedeljskih volitvah, ki so potekale pol leta pred iztekom mandata prejšnje Karamanlisove vlade, prejela 41,9 odstotka glasov in tako dosegla nedvomno zmago. Zanjo je sicer glasovalo manj volivcev kot na volitvah leta 2004, ko je prejela kar 45,4-odstotno podporo. V skladu z novim, bolj proporcionalnim volilnim sistemom bo imela Nova demokracija v 300-članskem parlamentu absolutno večino 152 sedežev, medtem ko bo imela glavna opozicijska socialistična stranka Pasok, ki jo vodi nekdanji zunanji minister George Papandreu in je na nedeljskih volitvah prejela 38,1 odstotka glasov, 102 sedeža. Tako Nova demokracija kot Pasok sta sicer v primerjavi z volitvami leta 2004 izgubili del glasov, manjše stranke pa so jih pridobile. Komunisti so dobili nekaj več kot osem odstotkov, skrajna leva stranka Siriza 5 odstotkov, v parlament pa se je uvrstila tudi nacionalistična stranka Laos s 3,8 odstotka glasov, ki je tako postala prva skrajno desničarska stranka v grškem zakonodaj nem tele su po 26 le tih. ( STA) Grški premier Kostas Karamanlis z ženo Nataso ob razglasitvi volilnega izida ansa evropska unija - Do širitve bo prišlo konec leta, sicer pa bodo dokončno odločitev sprejeli v začetku novembra Notranji ministri povezave bodo danes v Bruslju govorili o napredku v pripravah na širitev schengenskega prostora BRU SELJ - No tra nji mi nis tri Ev -ropske unije, med njimi slovenski minis ter Dra gu tin Ma te, se bo do da nes sestali na rednem zasedanju v Bruslju. Ministri bodo med drugim govorili o napredku v pripravah na širitev schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah EU, ki naj bi po načrtih stekla konec leta. Od začetka septembra lahko vseh devet schengenskih kandidatk uporablja schengenski informacijski sistem (SIS). Uporabo tega sistema v Sloveniji prav te dni preverja schengenska evalvacijska skupina. SIS je sestavljen iz centralnega sistema v Stras bou r gu, kjer so shra nje ni vsi po -datki, ki jih države vnašajo preko svojih nacionalnih sistemov. Slovenija je bila prva med devetimi novinkami, ki se je popolnoma priključila na centralni SIS v Strasbourgu. V SIS je zabeleženih približno 17 milijonov podatkov, do katerih imajo dostop vse države v sistemu. Sistem SIS vsebuje samo točno določene kategorije podatkov, in sicer o iskanih ali po- i Mejni Prehod na Pesku gre ša nih ose bah ter ose bah, ki se jim tajno sledi, pa tudi podatke o ukrade- nih ali kako drugače odtujenih vozilih in dru gih pred me tih, kot so oseb ni do -kumenti, orožje in denar. Po priključitvi na SIS se zdaj v novinkah preverja, ali policijske podatke uporabljajo ustrezno in ali so pripravljene na odpravo nadzora na notranjih mejah EU ob koncu tega leta. Evalva-cija v Sloveniji poteka od minule nedelje do četrtka. To je predvidoma tudi zadnja evalvacija, ki se neposredno nana ša na upo ra bo SIS. Priključitev na centralni SIS je omogočil alternativni projekt schengenskega informacijskega sistema SIS I za vse, ki ga je predlagala Portugalska. SIS I za vse je tako operativen v skladu s časovnim načrtom schengen-ske širitve. SIS I za vse je razširitev pr-vot ne ga sis te ma SIS I za sta re čla ni -ce, ki omogoča vključitev devetih novih članic v sistem. SIS I za vse je alternativna rešitev, za katero so si moč no pri za de va le no vin ke, da bi zmanjšale zamudo pri vzpostavljanju informacijskega sistema druge gene- racije SIS II, ki bo vključeval tudi bio-metrične podatke. Vključitev v schengenski informacijski sistem in njegova ustrezna uporaba pa ni edini pogoj za vstop v schengensko območje. Vsaka schengenska kandidatka mora ob tem zagotoviti tudi polno pripravljenost na področju policijskega sodelovanja, varstva podatkov, izdajanja vizumov ter izvajanja nadzora kopenske, morske in zračne meje. Zadnja evalvacija za omenjena podorčja je v Sloveniji potekala julija. Slovenija mora sicer za popolno uveljavitev schengenskega pravnega reda urediti še režim prehajanja meje za hrvaške državljane. Schengenski acquis za prestop zunanje meje EU zahteva potne liste, češ da je samo potne li ste mo go če ži go sa ti in s tem spremljati gibanje tretjih državljanov v EU. Hrvaški državljani pa lahko sedaj slovensko mejo prestopajo z osebnimi izkaznicami.Za rešitev tega problema so Slovenija, Madžarska in Italija v so- delovanju s Hrvaško dosegle dogovor, da bi lahko hrvaški državljani v te tri članice EU vstopali z osebnimi izkaznicami in posebnimi kartoni z osebnimi podatki, ki bi jih bilo treba žigosati ob vstopu v te države in izstopu iz njih. Prav na služ ba Sve ta EU je oce ni la, da je rešitev v skladu s schengenskim pravnim redom. Dokončno odločitev o širitvi schengenskega območja na devet držav - vse novinke iz širitvenega vala 2004 razen Cipra - bodo predvidoma v začetku novembra sprejeli notranji ministri EU. Po načrtih, ki jih je minuli teden v Bruslju potrdil komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, naj bi bil nadzor na kopenskih in morskih mejah odpravljen še pred bo ži čem, nad zor na le ta li ščih pa ob spremembi voznih redov marca 2008. V schengenskem območju je sedaj 15 držav - 13 starih članic unij e brez Velike Britanije in Irske ter Norveška in Islandija. Petra Miklavc (STA) 1 6 Torek, 18. septembra 2007 ITALIJA / politika - Predsednik vlade se je odzval na kritike komika-politika Beppa Grilla Prodi: Kdor je na vladi, ne more zganjati spektakla V televizijski oddaji Porta a porta je govoril tudi o finančnem zakonu in drugih aktualnih temah RIM - »Nisem pomirjevalo, sem buden kot čriček« (»Non sono valium, sono sveglio come un grillo«). Tako se je predsednik vlade Romano Prodi sinoči v televizijski oddaji Porta a porta odzval na kritiko komika Beppa Grilla, češ da učinkuje kot »valium«. »Stvari je treba delati resno in mirno, ko vodimo državo, ne zganjamo spektakla,« je nadaljeval. »Ne vem koliko glasov bi prejel Grillo, toda tudi nanj so začele leteti kritike, kakor hitro je napovedal, da bo dal pobudo za občanske liste. Težko je preiti od protesta do stvarne politične ponudbe,« je pristavil. Prodi je med oddajo, ki jo je vodil časnikar Bruno Vespa, priznal, da so mnoge Grillove kritike na račun politikov upravičene. Vendar je zanikal, da bi le Grillo načenjal nekatere delikatne teme. »Še veliko preden se je pojavil Grillo in preden je izšla knjiga La casta, sem skupno s svojimi ministri sprejel sklep, da si zmanjšamo honorarje za 30 odstotkov,« je dejal. Sicer pa se je ministrski predsednik dotaknil številnih drugih tem, začenši vprašanja finančnega zakona za leto 2008. Ugotovil je, da se je gospodarsko stanje države v zadnjem letu znatno izboljšalo in da so se prav tako popravili državni računi. To bo omogočilo, da novi finančni zakon ne bo prinesel novih davčnih obremenitev. Toda po Prodijevih besedah javne finance niso še tako zdrave, da bi lahko znižali količnike davka na fizične osebe (Irpef). Bolj verjetno naj bi bilo, da bi znižali količnike občinskega davka na nepremičnine (Ici), vendar bo to odločitev vlada sprejela v prihodnjih dneh kolegi-alno. Prodi je nadalje zanikal, da se pripravlja na prestrukturiranje vlade. Prepričan je tudi, da se vladna večina ne bo razbila okrog vprašanja pokojninske reforme. »Kovinarji FIOM so vedno izražali radikalnejša stališča, to ne odraža stališč glavnine sindikatov, pa tudi ne vlade,« je dejal. Predsednik vlade je nadalje izrazil prepričanje, da bo prišlo do gradnje hitre železnice, tako kot je predvideno v odobrenih načrtih. Izključil pa je možnost, da bi se Italija vrnila k jedrski energiji. Predsednik vlade Romano Prodi politika - Komik postaja vse bolj politik Beppe Grillo dal pobudo za sestavo občanskih list RIM - »Politiki? Samo besedičenje in televizija«. Tako je komik Beppe Grillo včeraj napisal v svojem blogu, pri čemer si je sposodil besede, s katerimi je v filmu Nedotakljivi De Niro v vlogi Al Caponeja napadel Costnerja v vlogi Nessa. Grillo torej ne namerava odnehati. Še več, ni izključeno, da se bo tudi sam postopoma prelevil v politika, pa čeprav sam na vse kriplje to zanika. V nedeljo je namreč javnost presenetil z napovedjo, da bo na prihodnjih lokalnih volitvah podprl občanske liste, vendar le tiste, ki bodo zadoščale nekaterim pogojem. Kateri naj bi bili ti pogoji, bomo podrobno zvedeli v prihodnjih dneh. »Kandidati pa vsekakor ne bodo smeli pripadati nobeni stranki in ne bodo smeli biti obsojeni,« je Grillo pribil v svojem sporočilu za javnost. Tiste občanske liste, ki bodo spoštovale Grillove pogoje, bodo prejele njegov »certifikat prozornosti«. Genovski komik je pojasnil, daje treba to njegovo potezo razumeti kot prispevek k preporodu politike »od spodaj«. Poudaril je, da bodo občanske liste, katerim namerava dati svoj blagoslov, povsem avtonomne, a na dlani je, da to lahko pomeni tudi začetek novega političnega gibanja oz. stranke. Beppe Grillo cerkev - Nastop Bagnasca (CEI) Italija preživlja hudo m oralno krizo zorno upati v kako nenadno in čudežno streznitev, nasprotno, tako posamezniki kot družbeni organi se morajo ponovno poglobljeno osredotočiti na smisel in pomen skupnosti. To je mnenje genovskega nadškofa in predsednika Italijanske škofovske konference (CEI) Angela Bagnasca, ki ga je slednji izrekel na včerajšnjem odprtju zasedanja stalnega škofovskega sveta. Bagnasco je kot pokazatelja moralne krize označil razširjenost kriminalnih početij, kot je bilo npr. zažiganje gozdov letos poleti, kar daje misliti, da so družbene vezi in solidarnost vedno bolj krhke. Predsednik italijanske škofovske konference je opozoril predvsem na kočljivo vprašanje stanovanjske stiske, pri čemer je opozoril na potrebo po gradnji ljudskih stanovanj, apeliral pa je tudi na čut pravičnosti bančnih zavodov. Obenem se je genovski nadškof odločno postavil v bran papeža Benedikta XVI., na katerega po Bagnascovih besedah letijo obtožbe s strani »zelo vprašljivih forumov«. Cerkev, je dejal, noče t.i. »etične države«, vendar se zavzema za skupni etos kot obrambo pred moralnim razkrojem. Pri tem je Bagnasco ostro kritiziral zavzemanje organizacije Amnesty International za splav pri ženskah, ki so doživele posilstvo, dalje se je izrekel proti ev-tanaziji, saj je treba človeško življenje sprejemati in spremljati od začetka do naravnega zaključka. Bagnasco je tudi zavrnil kritike na račun ponovne dopustitve stare tridentinske liturgije v latinščini, saj je to odraz želje po čimvečji vključitvi v skrivnost Cerkve brez izključevanja oz. nasprotovanja drugim liturgičnim oblikam. Neonacistična gibanja tarča preiskav VARESE - Politična policija Di-gos je včeraj v Vareseju in nekaterih drugih italijanskih mestih izvedla kar 47 preiskav med neonacističnimi gibanji. Kot je povedal funkcionar Di-gosa Fabio Mondora, je Nacio-nalsocialistična stranka delavcev, ki se navdihuje pri Hitlerjevih naukih, obtožena ščuvan-ja k etnični, rasni in verski diskriminaciji. Tovrstna neonacistična gibanja so v občinah Varese, Como, Lecco in Milan celo predstavila svoje kandidatne liste na lanskih in letošnjih volitvah; kaže namreč, da se je gibanje, ki je leta 2002 štelo le nekaj skromnih privržencev, danes precej okrepilo in doseglo kakih 200 članov. Letalska nesreča v Kantonu Ticino LUGANO - Med poletom z otoka Elbe v Zürich je po krajšem postanku na letališču v Firencah malo letalo piper v nedeljo strmoglavilo v Kantonu Ticino v švicarskih Alpah. V nesreči sta izgubili življenje dve osebi, drugi dve pa sta hudo ranjeni in odpeljali so ju v bolnišnici v Zürich in Lugano. Sistemi radarske kontrole so za malim piperjem izgubili vsako sled v nedeljo zvečer; slabo vreme je iskanje letala precej otežkočilo. Vreme je verjetno tudi botrovalo srhljivi tragediji. Ostanke malega piperja so zasledili komaj včeraj zjutraj na hribovitem območju Priora ob jezeru Ritom. Na letalu so se peljali trije moški in ženska, ki je po podatkih ena izmed žrtev. Pilota 34-letni David Pizzi in njegov brat 24-letni Francesco sta bila doma iz Firenc, vendar sta bivala v Zürichu. Casini za ponovno odprtje jedrskih central RIM - Voditelj sredinskega gibanja UDC Pierferdinando Ca-sini se je včeraj zavzel za to, da bi Italija ponovno odprla jedrske centrale. »Danes plačujemo najdražjo energijo v Evropi. To je tudi posledica dejstva, da se je Italija odpovedala jedrskim centralam na referendumu, ki je bil neprimerno sklican takoj po katastrofi v Černobilu,« je dejal Casini. Napovedal je, da bo njegova stranka predstavila v parlamentu resolucijo za obnovitev jedrskega preograma. politika - Zadnji praznik Levih demokratov Fassino sklenil praznik Unita »Dragi Walter, zdaj si na vrsti ti« BOLOGNA - V nedeljo se je v Bo-logni zaključil državni praznik Unita, zadnji pod prapori LD, če ne celo v absolutnem smislu. Sklepno besedo je na njem imel strankin voditelj Piero Fassino, ki se je seveda posebno zaustavil pri rojevanju Demokratske stranke. Fassino je poudaril, da se tradicija LD z vstopom v novo stranko ne bo izgubila. »Biti demokrat pomeni zavzemati se za reforme, pomeni biti napreden, levičar,« je dejal. Pristavil je, da je napravil, kar je bilo v njegovih močeh, da bi se nova stranka rodila na najboljši način, tako da bi lahko odražala potrebe in pričakovanja prebivalstva. Tudi v bodoče namerava aktivno v njej sodelovati, sicer pa je ugotovil, da se bo njegova vloga strankarskega voditelja v kratkem iztekla. »Zdaj si na vrsti ti, dragi Walter,« je dejal Fassino, govoreč v prvi osebi Walterju Veltroniju, ki bo po vsem sodeč 14. oktobra na primarnih volitvah izvoljen za prvega voditelja Demokratske stranke. Sicer pa se je Fassino v svojem nastopu dotaknil tudi drugih aktualnih tem. Ni se ognil pojavu Beppe Grillo. Opozoril je, da se problemov ne rešuje tako, da mečeš vse skupaj v en koš. Grillo ima po njegovih besedah prav, kadar biča hibe italijanske politike in protestira proti privilegijem številnih italijanskih politikov. Nekritičen pa je, ko spregleda pošteno delo ti-sočev javnih upraviteljev, in hudo dema-goški, ko se zaganja proti strankarskemu sistemu kot takšnemu. To seveda ne pomeni, da so vse Grillove kritike na račun italijanskih strank zgrešene. Nasprotno, Fassino je dejal, da se je tudi osebno zavzel za to, da bi nova Demokratska stranka poudarjala pomen moralne neoporečnosti tistih, ki se ukvarjajo s skupnim dobrim. Fassino je govoril tudi o uspehih Pro-dijeve vlade, ki bodo omogočili, da bo novi finančni zakon veliko manj obremenjujoč. Kar se novega volilnega zakona tiče, pa je Fassino poudaril, da bi moral omogočiti demokratično izražanje volje ljudi, pa tudi preprečiti pretirano fragmentacijo sistema strank. \ \ Piero Fassino rai - Vpliv vlade na državno televizijo Veltroni bi ukinil upravni svet Za Bindijevo je predlog demagoški Razhajanja med kandidatoma za vodstvo Demokratske stranke RIM - Rimski župan in kandidat za voditelja Demokratske stranke Walter Veltroni je mnenja, da bi morali upravni svet državne radiotelevizije RAI ukiniti, in sicer s sprejetjem ustreznega zakona. Strokovna družba »lovcev na direktorje« bi morala selekcionirati sposobne menedžerje, ki bi upravljali javno podjetje. Nadaljuje se torej polemika v zvezi z upravnim svetom državne radiotelevizije RAI: sestava le-tega je tradicionalno domena italijanske vlade, ki na ta način odločno vpliva na programske izbire. Veltroni je pozitivno ocenil delo ministra za komunikacije Paola Gentiloni-ja, kije med drugim predlagal, naj bi RAI preobrazili v fundacijo. Pristavil pa je možnost, da bi ob tem ukinili upravni svet, »saj je v bistvu dvojnik nadzorne komisije«. Rosy Bindi, ministrica za družinske politike in prav tako kandidatka za voditelja Demokratske stranke, pa se y Vel-tronijevim predlogom ne strinja. Namig, po katerem bi upravni svet nadomestili Walter Veltroni z enotnim upraviteljem, je ni prepričal. Podobna rešitev po njenem ne bi zagotavljala avtonomije in samostojnosti RAI, zato je predlog označila kot demagogijo. »Seveda je nujno, da podjetje branimo pred strankarskimi vplivi, a ne smemo pozabiti, da mora RAI predstavljati pluralizem države« je še svoje stališče pojasnila Bindijeva. Predsednik nadzorne komisije RAI Mario Landolfi (NZ) pa je Veltronija obtožil, da si hoče zagotoviti mesto v upravi RAI, cilj rimskega župana pa naj bi bila ponovna vrnitev podjetja povsem pod okrilje vlade. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it palkišče - Množičen poklon padlim partizanom ob tridesetletnici odkritja spomenika Doljani potrdili zvestobo Torek, 18. septembra 2007 1 J APrimorski ~ dnevnik Ob obsodbi revizionističnih blodenj odločen poziv za mir in sožitje med narodi Ob tridesetletnici odkritja partizanskega spomenika so v nedeljo Doljani potrdili zvestobo vrednotam osvobodilnega boja. S kamnitega obeležja, v katerega so vklesana imena trinajstih padlih domačinov, so govorniki - predsednik sekcije VZPI-ANPI Dol-Ja-mlje Jordan Semolič, doberdobski župan Paolo Vizintin, zgodovinar Milan Pahor in predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvino Po-letto - obsodili revizionistične blodnje in poskuse izkrivljanja zgodovinskih dejstev, ob tem pa odločno pozvali k miru in sožitju med narodi. »Trmasto moramo ponavljati, v prvi vrsti mlajšim generacijam, da so se partizani borili za enakost, svobodo in sodelovanje med narodi,« je poudaril Jordan Semolič, ki se je v svojem nagovoru zahvalil bivšemu predsedniku sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Mirku Pericu. »Štiriintrideset let je vodil sekcijo in kljub ne več rosni mladosti še vedno neguje ta spomenik,« je poudaril Semolič, zatem pa je župan Paolo Vizintin opozoril na visok krvi davek, ki gaje Dol plačal za svobodo. Iz spoštovanja do padlih po županovih besedah ne smemo dopustiti enačenja med partizani in nacifašisti, zato pa se moramo po demokratični poti upreti poskusom potvarjanja zgodovine. »V ponos si štejem, da stoji spomenik padlim v NOB blizu rojstne hiše mojega deda in očeta na Palkišču,« je poudaril Milan Pahor v svojem nagovoru in nadaljeval: »Ime deda je vklesano v spomeniku, saj Ivan Pahor -Nute Tinin - je bil med prvimi pobudniki Osvobodilne fronte v Dolu. Leta 1943 je dal življenje za ta ideal.« Pahor je poudaril, da se je Dol množično odzval pozivu Osvobodilne fronte. Do prvega organiziranega zametka upora je v sodelovanju z aktivisti iz Opat-jega sela prišlo konec marca 1942, maja istega leta pa je bilo v doljanski celici OF že petnajst domačinov. Po Pahorjevih navedbah je bil Dol neposredno zaledje Goriške fronte, 18. septembra 1943 pa je pri Devetakih prišlo do vojaškega spopada z Nemci, ki se je zaključil z veliko partizansko zmago, o kateri se malo govori. Tudi Pahor je v svojem nagovoru izrazil odločno nasprotovanje revizionizmu, ki »teži k temu, da nas izrine iz vseh temeljnih zgodovinskih dogodkov, kjer smo bili Slovenci na pravi strani, na strani protifašima in pro-tinacizma.« Po Pahorjevih besedah se moramo še bolj okleniti naših zgodovinskih vrednot, ki resnično pričajo o pravem zgodovinskem spominu. »Zgodovino nam je dala prav leta 1945. In to resnico lahko trdno in neomajno potrdimo. Zato smo danes pred spomenikom padlim v Dolu,« je poudaril Pahor. Zadnji je spregovoril Silvino Poletto; leta je doberdobskega župana pozval, naj piše predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in naj ga v pismu opozori, da si ljudje ob meji vse od konca druge svetovne vojne prizadevajo za sožftje. »Ob tridesetletnici odkrila spomenika v Dolu se ponovno obvezujemo, da si bomo v imenu odporništva in osvobodilnega boja še bolj zavzeto prizadevali za novo Evropo in za sožitje med narodi,« je zaključil Silvino Poletto. Danjel Radetič Praporščaki pred spomenikom na Palkišču (levo) in pogled na del udeležencev proslave (spodaj) bumbaca palkišče - Kulturni program Ob nekdanjih borcih tudi številni mladi Medtem ko so bivši borci s titov-kami in z garibaldinskimi rdečimi rutami ponosno vihteli v zrak prapore partizanskih sekcij iz Dola-Jamelj, Gorice, Podgore, Manzana, Foljana-Redipulje, Selc-Ronk in Tržiča, so na proslavi ob 30-letnici odkritja spomenika na Palkišču nastopili mladi reci-tatorji in pevci kulturnih društev Kras Dol-Poljane in Kremenjak iz Ja-melj. Padlim so se otroci, fantje in dekleta poklonili z borčevskimi napevi in s partizanskimi pesmimi, sploh pa so s svojim zanosom in vedrino potrdili, da partizanska dediščina ne bo tonila v pozabo in da bodo za njeno ohranjanje skrbele prav mlajše generacije. Kulturni program je ob častni straži tabornikov in skavtov oblikovala tudi godba na pihala Kras iz Doberdoba, proslava pa se je zaključila z nastopom pevcev in recitatorjev tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Padlim Doljanom so se poleg številnih domačinov prišli poklonit iz vseh vasi doberdobske občine in iz sosednjih krajev ter iz Gorice in Laškega. Med drugimi so bili prisotni načrtovalec doljanskega spomenika Jože Cej, župan občine Miren-Kostanje-vica Zlatko Martin Marušič, podžupan občine Doberdob Nordio Gergo-let, pokrajinski svetnik Marko Jarc ter številni kulturni delavci iz okoliških krajev. Prisotna je bila tudi delegacija Zveze borcev iz Slovenije. Proslavi je sledilo družabno srečanje na sedežu doljanske zadruge, kjer so prišli na dan spomini na odkritje spominskega obeležja izpred tridesetih let in na prostovoljno delo, ki je bilo potrebno za njegovo izgradnjo. Pred slovesom je seveda še enkrat za-donela partizanska pesem; poleg vsem padlim partizanom in deportiran-cem so jo poklonili doljanskim aktivistom, kurijem in terencem, ki so dali svoj doprinos k osvoboditvi in zmagi nad nacifašizmom. (dr) gabrje - Na tridnevnem nogometnem turnirju KD Skala sodelovalo 266 otrok Na obzorju mednarodna pobuda Sambo: »S pomočjo društev Juventina, Mladost in Sovodnje bi radi v prihodnjih izvedbah povabili tudi ekipe iz Slovenije in Hrvaške« Z nedeljskega turnirja cicibanov v Gabrjah bumbaca V nedeljo se je v Gabgah zaključila trej izvedba mladinskega nogometnega turniqa v priredbi društva Skala in nogometnega kluba Monfalcone. Manifestacija je letos dosegla nadpovprečen uspeh, saj se je med petkom in nedeljo na obnovljenem igrišču pomerilo kar 266 športnikov med 6. in 12. letom, množična pa je posledično bila tudi prisotnost publike. »Upamo, da bo turnih prihodnje leto dobil še dodatno razsežnost. S pomočjo društev Juventina, Mladost in Sovodnje bi radi povabili tudi ekipe iz Slovenije in Hrvaške,« je povedal predsednik KD Skala Ed-oardo Sambo. Športno manifestacijo je odprl turnir začetnikov, na katerem je slavila ekipa Monfalcone. Sobota je bila posvečena nogometni šoli, v okviru katere je letos nastopilo približno sto otrok med 6. in 8. letom. Tridnevno športno manifestacijo je v nedeljo sklenil turnir cicibanov, ki ga je zmagala ekipa Monfalcone. Nagrajevanja so se udeležili pokrajinska odbornica Mara Černic, odbornik občine Sovodnje Marko Lutman in predstavnik ZSŠDI-ja Li-vio Rožič, ki so čestitali društvu Skala za uspešno pobudo. »Z letošnjo izvedbo smo zadovoljni. Za udeležbo se zahvaljujemo tudi predstavnikom uprav in ustanov, s strani katerih pa pričakujemo tudi pomoč pri uresničitvi naših načrtov. Prizadevamo si za gradnjo slačilnic in ureditev pravega športnega centra, prošnje, ki smo jih doslej vložili na deželo, pa niso obrodile sadov,« je opozoril Sambo. (Ale) 18 Torek, 18. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V slovensko konzulto potrjeni predstavniki ZSKP, SKGZ in šolskega sindikata Občinski svet sinoči imenoval Miccolija, Paolettijevo in Pintarja Primosig in Waltritsch v odboru Trgovinske zbornice - Romoli nasprotuje središču za ostarele Občinski svet je na sinočnji seji potrdil predstavnike, ki so jih predlagale slovenske organizacije, in s tajnim glasovanjem imenoval v slovensko konzulto še Franca Miccolija, Silvio Paoletti in Aleksa Pintarja. Posvetovalni organ pri občinski upravi bodo tako sestavljali Mirjam Bratina, Jurij Paljk, Ivo Cotič, Nadja Grusovin in Damjan Paulin, ki so izraz Zveze slovenske katoliške prosvete, dalje Kristina Knez, Vanja Sossou, Aljoša So-sol, Nataša Paulin in Barbara Ursic, ki jih je predlagala Slovenska kulturno gospodarska zveza, ter šolnika Igor Devetak in Milan Jarc, ki bosta zastopala Sindikat slovenske šole. Kot veleva statut konzulte, je dvanajstim slovenskim članom moral občinski svet dodati še tri svoje predstavnike - enega v pristojnosti opozicije, dva pa večine. Pred glasovanjem je načelnik Forza Italia Gaetano Va-lenti povedal, da kandidata desne sredine sta trgovka Paolettijeva in Pintar, ki je že bil član sorodnih upravnih teles. Z dvema kandidatoma je prišla na dan tudi leva sredina, ker ni dosegla dogovora o skupnem imenu. Marko Marinčič je v imenu Foruma predlagal Igorja Komela, kije dobil tudi podporo SKP, medtem ko je Federico Portelli iz Oljke vložil kandidaturo Miccolija, ki je bil v minulem mandatu svetnik Marjetice, poznan pa je tudi po svojem angažiranju v združenju Concordia et Pax. Naj omenimo še poseg Ermi-nia Tuzzija iz občanske liste, ki je zagovarjal, da je konzulta z zaščitnimi zakoni presežena in da predstavlja potrato javnega denarja. Odločale so številke. S tajnim glasovanjem so bili v konzulto imenovani Silvia Paoletti (15 glasov), Franco Miccoli (11) in Aleks Pintar (8), medtem ko je Igor Komel prejel 7 glasov. Na osnovi sprejetega sklepa bo konzulta lahko takoj umeščena. Naj še omenimo, da so na sinočnji seji nadomestili Gianluco Pinta s svetnikom SKP Liviom Bianchinijem, imenovali v razširjeni odbor Trgovinske zbornice Silvana Primosiga in Aleša Waltritscha iz vrst opozicije, eno od štirih mest večine pa bo zasedal odbornik Fabio Gentile. Poudarek zasluži še izjava župana Ettoreja Romolija, ki je izrazil načelno nasprotovanje nastanku središča za ostarele v ulici Palladio, ker da je podobno getu in postavlja več vprašanj, kot jih rešuje. (ide) gorica - 60-letnica vrnitve mesta pod Italijo Domovinski shod Nekatere udeležence motila Gherghettova omemba trijezičnega pozdrava »Minilo je šestdeset let, šestdeset let miru, v katerih se je okrepil demokratični duh ter se je tudi po zaslugi italijanskih vlad uveljavil in stvarno uresničil pojem združene Evrope. Ta nam danes omogoča, da gledamo na prihodnost miru in prijateljskih odnosov s sosednjimi narodi, s katerimi smo se pred šestdesetimi leti sprli.« S temi besedami je župan Ettore Romoli v nedeljo zaključil svoj govor pred množico -poleg predstavnikov oblasti in občanov je bilo mnogo vojakov -, ki se je zbrala v spominskem parku na osrednji proslavi ob 60-letnici vrnitve Gorice pod Italijo. Občinska uprava je ob tej priložnosti priredila niz pobud, ki so se od četrtka dalje vrstile na različnih mestnih prizoriščih, uradni vrhunec pa je bila ravno nedeljska ceremonija, ki jo je priredila občina. Udeležili so se je številni predstavniki goriške občinske uprave, ob njih pa še pre-fekt Roberto De Lorenzo, kvestor Claudio Gatti, predsednik pokrajine Enrico Gher-ghetta in deželni odbornik Roberto Anto-naz, medtem ko je zvezo VZPI-ANPI zastopal njen goriški predsednik Silvino Po-letto. Svečanost je spremljala godba konjeniške brigade Pozzuolo, prisotni pa so bili tudi predstavniki krajevnih vojaških združenj s praporščaki. Po polaganju venca pred spomenik je bil na vrsti Romolijev govor, v katerem je župan s poudarjenim domovinskim tonom obnovil etape, ki so po drugi svetovni vojni privedle Gorico pod italijansko oblast. Med drugim je izjavil, da Z leve Gherghetta, Romoli in prefekt De Lorenzo v spominskem parku bumbaca »je morala Gorica čakati na pariško mirovno konferenco, da se je končal njen križev pot, in da se je ob napovedi prihajajočih italijanskih vojakov celo mesto presrečno zgrnilo po mestnih ulicah«. V spominskem parku je nato spregovoril predsednik pokrajine Gherghetta, ki je izzval glasno ne-odobravanje nekaterih udeležencev. Gher-ghetto so izžvižgali, ko je povedal, da v svojih nagovorih vedno pozdravlja v treh jezikih, in sicer v italijanščini, slovenščini in furlanščini, čeprav je pripomnil, da tokrat ne bo pozdravil trijezično, ker se mu priložnost ne zdi prikladna. Dodal je še, da mora Gorica po 60 letih demokratičnega življenja in svobode gledati v Evropo. Po proslavi so mestni upravitelji v parku županstva sprejeli 76 veteranov; šlo je za preživele italijanske vojake, predstavnike sil javnega reda in člane divizije Go-rizia. Župan je izročil priznanje trem vojakom, enemu karabinjerju, enemu predstavniku finančne straže, 30 policistom in 41 prostovoljcem divizije Gorizia, ki so bili v Gorici septembra 1947. »Z zgodovinsko raziskavo bomo nadaljevali. Prihodnje leto bomo ob tej obletnici podelili priznanja še potomcem tistih, ki so se za Gorico borili in so pokojni,« je dejal Romoli. Pred proslavo v spominskem parku so predstavniki občinske uprave položili venec tudi na oširku Divisione Mantova. Tridnevni niz spominskih pobud se je zaključil v nedeljo zvečer v gledališču Verdi z nastopom godbe italijanske vojske. (Ale) tržič - Zaščita ostaja v ospredju Občinski komisiji o manjšini in zakonu 38 V Tržiču bosta občinski komisiji za kulturo in za organizacijo dejavnosti uprave v kratkem razpravljali o slovenski manjšini in o zakonu 38/2001. Tržiška občina namreč prireja niz predavanj na temo »Evropa in narodne manjšine: etično-politični razlogi in gospodarske prednosti. Zgodovinski preobrat ob severnem Jadranu«, omenjeni komisiji, ki ji predsedujeta Alessandro Saullo oz. Fabio Del Bello, pa sta odgovorni za organizacijo dogodka. Srečanja bodo priredili v sodelovanju s fakulteto političnih ved Tržaške univerze, z ravnateljem katere, Domenicom Coccopal-meriom, se bo Del Bello sestal v prihodnjih dneh. V ospredju pogovorov bodo mednarodni projekti, ki jih vodi tržiška občina in ki so vezani na zaščito manjšin, kooperacijo z Balkanom in čezmejno sodelovanje. Medtem ko občinski komisiji pripravljata omenjeni niz predavanj, so v razpravo o izvajanju zaščitnih norm v Tržiču posegli občinski svetniki Giuliano Antonaci iz mešane skupine, ki je s svojo zadnjo pobudo sprožil polemike in politično konfrontacijo zlasti v vrstah leve sredine, ter Emiliano Zotti in Alessandro Saullo iz vrst Komunistične prenove. »Ne razumem vzroka tolikšnih polemik okrog resolucije o izvajanju zakonov 482 in 38, saj ima občina že šest let prevajalca za slovenski jezik, izdaja dvojezične publikacije in podpira dejavnost društva Tržič, ob tem pa ima vsa ka šola mož -nost, da uvede tečaje slovenščine,« poudarja Antonaci in pojasnjuje: »Vse to se mi zdi prav, zato pa sem v svoji resoluciji tudi zahteval, naj se potrdi, kar je bilo doslej narejenega.« Antonaci je prejšnji četrtek vložil resolucijo, s katero je zahteval, da naj se izključi občino Tržič iz območja izvajanja zakonov 38 in 482; njegovo zahtevo so podprli vsi svetniki desne sredine, pridružil pa se jim je tudi načelnik svetniške skupine Marjetice Antonello Murgia, kar je sprožilo v le-vosredinskih vrstah val polemik in ogorčenja. Občinski svetniki leve sredine in tržiški župan Gianfranco Piz-zolitto so pojasnili, da so leta 2002 prosili za vključitev občine v območje zakona 38, vendar so se takrat zavzeli za zaščito z nizko intenziteto. Antonaci trdi, da je zakon 38 mogoče izvajati izključno v njegovi popolni obliki, nikakor pa z nizko intenziteto. Po Antonacijevih navedbah se bodo zato stroški občine za zaščito slovenske narodne skupnosti občuteno povišali, ob tem pa bo treba uvesti tudi vidno dvojezičnost. »Deželno upravo in paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine pozivam, da naj še naprej zagotovita sedanjo stopnjo zaščite in naj upoštevata zahteve prebivalcev Tržiča,« poudarja Antonaci in odgovarja trditvam pokrajinskega tajnika Marjetice Diega Moret-tija, kije menil, daje bil Murgia s podpisom dokumenta zapeljan na lima-nice. Antonaci pojasnjuje, da ni nikogar prisilil k podpisu resolucije in da so se vsi podpisniki odločili povsem svo bodno. »Zakon 38 je zagotovil občini finančna sredstva za ovrednotenje slovenske prisotnosti, ki bi drugače ne bila na razpolago, ta denar pa še zdaleč ni bil uporabljen za "slovanizacijo" mesta,« menita občinska svetnika SKP Emiliano Zotti in Alessandro Saullo. Po njunih besedah protislovenski toni nekaterih posameznikov so povsem neumestni, saj je prisotnost slovenske jezikovne skupnosti pomembna kulturna obogatitev, ne nazadnje pa tudi priložnost za navezavo gospodarskih stikov. Zotti in Saullo sta ob tem zaskrbljena, ker sta resolucijo podpisala tudi bivša članica svetniške skupine Marjetice in njen sedanji načelnik; svetnika SKP se zato sprašujeta, ali bo Demokratska stranka zvesta levičarskim in protifašističnim vrednotam. Ob tem Zotti in Saullo napovedujeta, da bosta sklicala srečanje z vsemi silami tržiške leve sredine, saj je treba razčistiti številna odprta vprašanja. megazabavišče Dosedanje lokacije niso primerne NikoTrošt foto aw. Na razširjeni seji se je včeraj sestal nadzorni svet novogoriškega HIT-a, saj je poleg svojih članov medse povabil še nekatere predstavnike lokalnih skupnosti, ekonomske fakultete, ključnih lastnikov ter finančnega ministrstva. Nadzorni svet je obravnaval poročilo o pogajanjih z ameriško družbo Harrah's Entertainment in se seznanil s stanjem projekta, upravo pa pooblastil, da nadaljuje pogajanja z Američani znotraj okvirov obstoječega pisma o nameri, dolgoročnih interesov HIT-a in sklepov slovenske vlade. »Obenem pa je nadzorni svet upravi naložil še sprotno in transpa-rentno obveščanje nadzornega sveta o nadaljnjih potezah glede projekta,« je povedal Viktor Baraga, predsednik nadzornega sveta HIT-a. Predsednik uprave HIT-a, Niko Trošt pa je odkrito spregovoril tudi o problematiki lokacije megazabavišča. Trošt je po seji poudaril predvsem turistično usmerjenost projekta in dodal, da se pri tem strinja z mnenjem lokalne skupnosti. Glede lokacije megazabavišča pa je po razpravi novinarjem pojasnil svoje stališče o šestih lokacijah, ki so bile doslej v igri in utemeljil njihovo neprimernost: nekatere so preblizu obrtnim conam, agrokultur-nim območjem, pokopališčem ali pa so na njih zaščiteni redki habitati, kot je na primer laška žaba. »Obstajajo pa še druge lokacije, kjer ni omejitev in kjer je možno doseči cilje in pogoje glede logistike ter mikro in makro vplivov na okolje,« je povedal Trošt, ki pa ni razkril, katero območje ima v mislih. »Študije še trajajo, nemogoče je kar s prstom pokazati na določeno območje. Na vsak način pa želimo, da je to na Goriškem, saj ne želimo, da zadeva "odplava" drugam,« zagotavlja Trošt, ki v isti sapi priznava, da so ponudbe za lokacijo prišle tudi od drugod. Od kod, ni želel razkriti, povedal je, da gre za območje dvestotih kilometrov, ki naj bi bili znotraj Slovenije, »Tako bi si vsaj želeli,« je zaključil Trošt. Sicer pa se bo na izredni seji danes ob 16. uri sestal tudi novogoriški mestni svet; obravnaval bo samo projekt megazabavišča, sejo pa bo v živo prenašala TV Primorka. (km) krmin - Nesreča v nedeljo ponoči gorica - Natečaj Lipizer Zadel drevo Okreval bo v mesecu dni - Včeraj zjutraj še ena nezgoda Izgubil je nadzor nad vozilom in trčil v drevo. V nedeljo je v središču Krmina prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 27-letni domačin. A.S. se je ob 23.45 na avtomobilu znamke alfa romeo peljal po ulici Ara Pacis v smeri proti središču Krmina, iz še nepojasnjenih razlogov pa je izgubil nadzor nad vozilom in zadel drevo ob cesti. Na kraju so posredovali rešilni avto, gasilci in prometna policija, ki preučuje dinamiko nesreče. Mladeniča, ki bo okreval v tridesetih dneh, je rešilni avto odpeljal v bolnišnico na Katinari. Lažje telesne poškodbe pa je včeraj zjutraj utrpela 38-letna W.D. iz Gradišča, ki je trčila v zid ob podvozu na ulici Corona v Krminu. Ženska se je ob 7.25 peljala z avtom znamke vw polo v smeri iz kraja Corona proti Krminu, iz razlogov, ki jih še preučuje prometna policija, pa je za-vozila in trčila ob zid. Osebje rešilne službe 118 jo je odpeljalo v goriško bolnišnico. Huje poškodovan italijanski motorist V nedeljo okoli 20. ure se je na Dolgi njivi pred Plavmi pripetila nesreča, v kateri se je huje poškodoval 54-letni italijanski motorist iz Za-graja, 62-letna voznica avtomobila pa je bila lažje ranjena. Motorist je po t.i. soški cesti vozil iz smeri Plav proti Solkanu. Pri okrepčevalnici na Dolgi njivi je v desnem ovinku zaradi visoke hitrosti zapeljal čez ločilno črto na nasprotno vozišče, v tistem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila. Motorist je trčil v prednji levi del avtomobila in z glavo zadel v vetrobransko steklo avtomobila, potem pa je obležal na vozišču. Z reševalnim avtomobilom so ga hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico v Gorico, lažje poškodovano voznico avtomobila pa v šempetrsko bolnišnico. (km) Južnokorejka osvojila zmago 20-letna Južnokorejka Wonhyee Bae je zmagovalka 26. mednarodnega natečaja violine za nagrado Rodolfo Lipizer, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostnim koncertom v deželnem avditoriju v Gorici. Na drugo mesto se je uvrstila Nemka Lea Carola Birringer, na tretje pa Rusanda Panfili iz Moldavije. Iz Južne Koreje prihajata tudi četrtouvrščeni Kim Eung Soo in šes-touvrščeni Lee James Han Bin, medtem ko je peto mesto zasedla Ukrajinka Khrystyna Krekhovetska. Žirija, ki sojo sestavljali Italijan Rodolfo Bonocci, Nemec Jens Ellerman, Patrice Fontanarosa iz Francije, Rok Klopčič iz Slovenije, Angel Stankov iz Bolgarije in Yu Lina iz Kitajske, je ob tem podelila tudi več posebnih nagrad. Zmagovalka Won-hyee Bae je prejela nagrado predsedstva dežele Furlanije-Julij-ske krajine in nagrado knjigarne LEG za najboljšo izvedbo Pa-ganinijevega Capriccia. Lea Carola Birringer je prejela nagrado za najboljšo izvedbo Sibeliusovega koncerta in nagrado za najboljšo izvedbo Lipizerjeve skladbe »Cadenza per violino solo.« Ob tem so podelili Rusandi Panfili nagrado za najboljšo izvedbo skladbe Irme Ravinale, Eung Soo Kim pa nagrado za najboljšo izvedbo modernega koncerta. Priznanje v spomin na Bruno Bressan Pirolo je prejela Rusinja Maria Solozobova, v spomin na Anno Piciulin pa Francozinja Rachel Givelet. Naj za konec še zabeležimo, da so na letošnje tekmovanje sprejeli skupno trideset violinistov mlajše generacije, a že priznanih, iz devetnajstih držav. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. septembra 2007 19 goriška - 60-letniki so se odpravili h Gardskemu jezeru Prepričani so, da je njihov letnik najboljši Skupaj so obiskovali nižjo gimnazijo in strokovno šolo v ulici Randaccio Trčila avto in tovornjak V ulici Fromica v Gorici je včeraj prišlo do čelnega trčenja med avto-cisterno in avtomobilom, v katerem je telesne poškodbe utrpela 48-letna slovenska državljanka, ki so jo z rešilnim vozilom odpeljali v šempetrsko bolnišnico. V.I. iz Nove Gorice se je ob 12.30 z avtomobilom peljala po ulici Formica v smeri proti ulici Ra-fut, pred poslopjem s hišno številko 58 pa je trčila v avtocisterno, ki je vozila proti središču mesta. Za volanom je sedel 54-letni T.C. iz Trsta. Dinamiko še preučuje goriška prometna policija, na kraju pa je poleg rešilne službe 118, ki je Novogoričanko odpeljala v bolnišnico, pa so posredovali tudi gasilci. Rekreacija s SPDG Po poletnem premoru bodo rekrea-tivci Slovenskega planinskega društva prihodnji teden ponovno pričeli s telovadbo. Za dobro počutje pri vadbi bo tudi letos skrbel Dušan Carli, ki je v društvu vključen tudi kot smučarski trener. Predvidoma bodo treningi enkrat tedensko in sicer ob sredah med 21. in 22. uro. Prvič se bodo rekreativci zbrali že prihodnjo sredo 3. oktobra. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). Irisacqua, nov urnik Okenca, ki si jih družba Irisacqua deli z družbo IRIS, delujejo od včeraj po novem urniku. Okence na ulici IX Agosto v Gorici je odprto ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8.30 in 12.30 ter ob torkih in četrtkih med 14. in 18. uro, okence v ulici Aquile-ia v Gradišču pa ob torkih, četrtkih in sobotah med 8.30 in 12.30 ter ob petkih med 14. in 18. uro. Okence v ulici S. Ambrogio v Tržiču je odprto javnosti ob ponedeljkih in sredah med 8.30 in 12.30, okence v ulici Cau de mezo v Ronkah pa ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah med 8.30 in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 14. in 18. uro. »Naš je bil najboljši letnik!« Tako so vzklikali udeleženci po uspešnem izletu h Gardskemu jezeru. Šlo je za celodneven izlet 60-letnikov iz raznih krajev Goriške, ki so pred nedavnim preživeli lep dan ob ogledu zanimivosti enega najlepših kotičkov severne Italije. Večinoma je šlo za sošolke in sošolce nižje gimnazije in strokovne šole, ki sta pred 45 in več leti domovali v ulici Randaccio v Gorici, kjer je bil svojčas sedež nekaterih slovenskih šol. Številni nekdanji nižješolci so obdržali stike tudi kasneje, mnogo pa je bilo tudi takih, ki so jih življenjske okoliščine nekoliko odtujile od rojstnega kraja, od prijateljev in znancev. Med izletom pa se je obudil marsikateri spomin, osvetlil marsikateri dogodek iz preteklosti, vsakdo pa je v prijateljskem klepetu hitel razlagati svojo življenjsko pot. Skratka, potovanje z avtobusom je pripomoglo, da so se ponovno vzpostavili že prekinjeni prijateljski stiki. Zamisel za izlet je prišla iz Doberdoba, njena glavna pobudnika pa sta bila Vilko Frandolič in Jožef Jelen. Na oglas v časopisu se je takoj odzvalo preko štirideset nekdanjih sošolcev. Največ jih je prišlo iz Doberdoba, Sovodenj in Štever- 60-letniki ob Gardskem jezeru foto vip jana, prisotni pa so bili tudi Jameljci, Vr-hovci, Štandrežci, Pevmci in drugi. Res lepa in vesela druščina. Zbirni mesti za »pohajače« sta bili Doberdob in Sovodnje, od koder je avtobus skupino popeljal do slikovitega mesteca Sirmione, ki leži na ozkem polotoku ob južni obali jezera Garda. Po ogledu kraja in po kosilu v bližini so se izletniki vkrcali na ladjo, ki jih je popeljala do mesteca Bardolino na vzhodni obali jezera; med plovbo je bilo lepo vidno zabavišče Gardaland. V Bardolinu jih je pozno popoldne čakal avtobus, ki jih je odpeljal proti domu. Na dan so prišle harmonike in kitare, tako daje bila ob prepevanju narodnih in sodobnejših pesmi vožnja do doma nadvse vesela. Za večerjo je bilo poskrbljeno v kraju Quinto pri Trevisu, kjer so izletniki tudi zaplesali. Zabeležiti gre tudi, da je v dneh pred izletom delegacija ponesla šopek cvetja na grobove bivših sošolcev. Ob slovesu so izletniki obljubili, da se ponovno snidejo v petek, 28. septembra, ko bo v sovodenjski cerkvi maša za pokojne sopotnike iz šolskih let, nakar bo v enem od agriturizmov v Doberdobu sledila družabnost. (vip) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino Film o Nemcu V mali dvorani novogoriškega kulturnega doma bodo nocoj ob 20. uri predvajali dokumentarni film o življenju kiparja Negovana Nemca. Film je bil posnet pred desetimi leti, predelan in dokončan pa septembra letos. Režiser je Matjaž Žbontar, avtor besedila pa lani umrli umetnostni zgodovinar Nace Šumi. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - II film«. / Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Sa-pori e dissapori«. / Dvorana 3: 17.45 -20.10 - 22.10 »La ragazza del lago«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Shrek Terzo«. / Modra dvorana: 17.45 »Il dolce e 1'amaro«; 20.00 -20.20 »Io non sono qui«. / Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Licen-za di matrimonio«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.20 »I Simpson - Il film«. / Dvorana 2: 21.30 »I Simpson - Il film«; 18.00 »Premonition«. / Dvorana 3: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Shrek Terzo«. / Dvorana 4: 17.30 -20.00 - 22.00 »Sapori e dissapori«. / Dvorana 5: niz »Cinema dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Come l'ombra«. H Šolske vesti NA INDUSTRIJSKEM TEHNIČNEM ZAVODU JURIJ VEGA v Gorici iščejo S Izleti PEVSKI ZBOR KD SKALA iz Gabrij prireja enodnevni izlet z avtobusom v Borovnico pri Ljubljani v nedeljo, 23. septembra, z odhodom ob 7.30 izpred društvenega sedeža. Okrog 10. ure se bo skupina pohodnikov v Peklu podala na krožno pešpot, medtem ko si bo druga skupina ogledala muzej v gradu Bistra in Borovnico; izletnike bo sprejel župan Borovnice Franjo Modrijan. Za vse bo sledilo skupno kosilo. V popoldanskem času bo srečanje z domačimi pevci. Še so prosta mesta; cena znaša 30 evrov, informacije in prijave nudijo odborniki društva, posebej pa Branko Kuzmin (tel. 392-3393117). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev -ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). Ü3 Obvestila suplenta za poučevanje elektronike -natečajni razred A034; zainteresirani naj čim prej pokličejo na tel. 0481530021 (tajništvo šole v ulici Puccini 14 v Gorici). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da so bile 14. septembra objavljene zavodske lestvice učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom - 1. pas. Čas za priložitev morebitnih pritožb je pet dni od datuma objave lestic (do vključno 18. septembra). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da je bil na posameznih šolah objavljen 1. pas zavodskih lestvic. Kandidati, ki so v roku predstavili model B in niso prisotni v lestvicah na šolah, za katere so zaprosili, morajo v roku petih dni po objavi (do srede 19. t.m.), obvestiti šolo, na katero so naslovili prošnjo, in zaprositi za morebitne popravke. Urad za slovenske šole in tajništva šol so na razpolago za pojasnila. DRUŽBA ITALIJANSKIH POŠT sporoča, da s septembrom dalje velja zimski urnik poštnih uradov. Na kor-zu Verdi v Gorici je odprt od ponedeljka do sobote med 8.30 in 19. uro; z istim urnikom so od ponedeljka do petka odprti uradi v Krminu, Tržiču in Ronkah, ki so na razpolago strankam tudi ob sobotah med 8.30 in 13. uro. Zimski urnik (8.30-13.45) velja tudi v Podgori, Koprivnem in Mede-ji. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 388-8400814 (Andreja). KLEKLJARSKI ODSEK društva Jadro je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva v Romjanu; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. septembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA prireja za italijanske osnovnošolce in dijake brezplačni tečaj slovenskega jezika, ki se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica; prijave do 28. septembra preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3333020. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja začetni tečaj plesa za mlade. Prvo srečanje bo v četrtek, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Za informacije tel. št. 328-2580904 (Maja). ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO-MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti - tečaj klasičnega in sodobnega baleta - bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt kulturnega društva Oton Zupančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo pričela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gae-ta in Sara Hoban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Budala, ul. Montello 9 v Štandrežu v sredo, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 3280309219 ali e-mail: tanjagaeta@libe-ro.it). PRI ŠZ OLYMPIA vpisujejo za gimplay (telovadba predšolskih otrok), športno ritmično gimnastiko, orodno telovadbo, odbojko, miniodbojko in športni ples; informacije do četrtka, 20. septembra, med 17. in 18.30 na uradu ŠZ Olympia (drevored 20. septembra 118) ali na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). V ponedeljek, 24. septembra se bodo pričeli treningi: ob 16. uri mlajša skupina ritmike in orodne telovabe, ob 17. uri starejša skupina ritmike in orodne telovadbe, ob 18. uri minivolley in športni ples skupina Senior; v torek, 2. oktobra, ob 15. uri telovadba predšolskih otrok, ob 17. uri športni ples skupina Mini, ob 18. uri športni ples skupina Junior. TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra. Organizacijska seja bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 20. uri v ulici Monte Sei busi 2 v Romja-nu; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843). Prireditve CARLO TAVAGNUTTI bo odprl fotografsko razstavo z naslovom »Pietra e legno nei segni della natura e del-l'uomo« danes ob 18.30 v baru »Ai Giardini - la Chicchetteria« v ul. Petrarca v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: 22. septembra, ob 20.30 gledališka skupina La Locandina - Pa-gani (SA), »Non ti pago« Eduarda De Filippa; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GORIŠKI MUZEJ prireja v Mušičevi galeriji Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19. uri; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Ve-nika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žgavec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi na odprtje inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v petek, 21. septembra, ob 20. uri v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Prireditev ob 10. obletnici delovanja Mestne galerije Nova Gorica bo pospremila konceptualna ple-sno-gledališka predstava z naslovom Lunatik, avtorja Boruta Bučinela. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. PRVA IZVEDBA »DOBERDUBSKE FEŠTE« v organizaciji Pihalnega orkestra Kras, oddelka Civilne zaščite iz Doberdoba, SKD Hrast in MO Jezero bo v nedeljo, 23. septembra, na dvorišču pred župnijsko dvorano. Od 13. ure dalje bo zanimiv kultur-no-športni program za vse. Ob 14. uri bo na vrsti tradicionalni Hrast bike slalom, ki bo letos na doberdobski gmajni že četrtič. Dirka z gorskimi kolesi je namenjena osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem, pa tudi tistim, ki še vedno radi stopijo na kolo. Sledila bo demonstracija Civilne zaščite v Doberdobu. Večer bo sklenil doberdobski rock bend Blek Panters, uvod v koncert bo imel Pihalni orkester Kras. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je do sobote, 29. septembra, na ogled razstava C. Piemontija »Foto-grammi«. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.30 do 18.30, v soboto od 10.30 do 13.30. Pogrebi DANES V MOŠU: 15.00, Rosaria Trop-pina vd. Peressin v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V MARIANU: 15.00, Elvira Basso por. Zoff v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria Di Nola vd. Pellicani s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 11.00, Guido Beltrame (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 4 Torek, 18. septembra 2007 SVET / APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Matej Černic o evropskem prvenstvu v Rusiji >Ce se sistem dela ne bo spremenil, je zaton v Italiji neizbežen« Pomanjkanje kvalitetnih mladih igralcev - Kritike so tipična posledica neuspehov - Danes odpotuje v Moskvo Zmotili smo ga včeraj med gledanjem posrednega prenosa nedeljskega finala evropskega prvenstva med Rusijo in Španijo. »Pravkar se je zaključil tretji niz: Rusi so na koncu prevladali,« je ob našem klicu povedal Matej Černic, ki je po predhodnem izpadu italijanske reprezentance letošnjemu finalu moral slediti po televizijskem zaslonu. O končnem rezultatu in komentarjih je bil že dobro obveščen, saj je prebral vse na osrednjem italijanskem športnem časopisu. »Žoga je pač okrogla, zato so razpleti vedno nepredvidljivi,« je zmago Španije komentiral naš najboljši odbojkar, ki je letos prestopil h Dinamu Moskvi. »Res čudno, daje zma ga la špan ska re pre zen tan ca, saj je bila na svetovni jakostni lestvici na 24. mestu. Ampak kljub temu je bila res boljša.« Je mogoče na rezultat odločilno vplival tudi italijanski trener Anastasi? komentar Naključje ali začaranost? Včasih se res zamisliš, ali ima tudi šport svojo mističnost. Letošnji razpleti evropskih prvenstev v Španiji in Rusiji so se izkazali za nenavadne in zato še toliko bolj atraktivne. Zgodba je bila na košarkarskem in odbojkarskem celinskem prvenstvu skorajda enaka. Obe državi, temperamenta Španija in konservativna Rusija sta v nedeljo dihali z istim ritmom. Najprej med odbojkarskim finalom v Moskvi, nato še na košarkarskem finalu v Madridu. V obeh velikih »finiših« se je znašla po ena domača ekipa, ki je bila tudi glavni favorit za končno lovoriko: v Španiji španska reprezentanca, v Rusiji pa ruska. Drugi finalist se je v prepolnih dvoranah velikega finala znašel šele po spletu okoliščin (zmag in sreče?): v Španiji Rusi, v Rusi Španci. Košarkarji Rusije, ki so v polfinalu nepričakovano premagali favorizirano Litvo, in odboj -karji Španije, ki so se prvič v zgodovini uvrstili v boj za medalje celinskega prvenstva. Naključje? Dva finala, ki sta imela tudi skupno začetno poanto: domačini-favoriti proti presenečenju prvenstva. Čeprav je bilo v domačih dvoranah, tako v madridski Telefonici Areni Madrid kot v ruski palači SK »Olymyskiy« že vse pripravljeno za veliko slavje... so morali zagreti navijači prepustiti oder gostom, spraviti zastave in razočarani zapustiti dvorano. Zadnje sekunde in minute so spreobrnile obe srečanji. V košarkarskem finalu je zmago odločil koš Rusa Holdena dve sekundi pred koncem, v odbojkarskem pa je za zmago Španije poskrbel odločilni zadnji blok Garcie. Naključje? Zgodovinska zmaga za obe ekipi, saj sta prvič stopili na vrh Evrope. »Neločljivo srebro« za košarkarje Španije in odbojkarje Rusije: velike favoritke in letošnje poražen-ke so se od leta 1989 po razpadu Sovjetske zveze pomerile v finalih celinskih prvenstev trikrat in trikrat ostale tudi praznih rok. Naključje? Ali začaranost? Veronika Sossa Mogoče je na končni razplet vplival tudi on, ampak so vedno igralci tisti, ki stopijo na igrišče. In tokrat so pokazali, da so res zelo kvalitetni. Kaj pa ti, si prebolel izpad? Sem. Vedno pač ni mogoče doseči najvišjih mest. Vedeli smo, da bo zelo težko in tako se je tudi izkazalo. Kateri so glavni razlogi za tako predstavo? Nekateri opravičujejo, da je šlo za generacijsko zamenjavo, drugi pa, da ste bili s tehničnega vidika šibki? Težave se kopičijo že dve leti. Ne gre samo za rezultat letošnjega prvenstva, ampak je problemov več. Če se osredotočim samo na nastope na EP-ju, je bil odločilen naš odnos do tekem: nikoli se nismo zopersta-vili in diktirali našega tempa igre. Tudi z mentalnega vidika nismo bili nikoli pri stvari. Težava je v tem, da postaja odbojka čedalje bolj igra glave, mi pa smo bili v tem elementu zelo šibki. Tehnične probleme je mogoče izboljšati, spremeniti odnos igralcev pa je težje. Nastopali smo brez prave samozavesti in borbenosti. Letos je Montali vključil nekaj mladih: Paparoni in Perazzolo sta se izkazala, zato menim, da generacijska zamenjava ni razlog za naš izpad. Med nami in ostalimi ekipami ni bilo velikih razlik, odločilne so bile naše napake. Sicer pa ugotavljanje razlogov ni moja naloga, zato prepuščam to trenerju, vodstvu in odbojkarski zvezi. Moja vloga v ekipi je ta, da treniram in igram. Pričakovanja javnosti so bila res zelo velika, tako da so vaš predčasni izpad vsi vzeli zelo resno in to povezali z zatonom italijanske odbojke ... Seveda. Če se italijanski sistem dela ne spremeni, bomo bili res pred zatonom italijanskega odbojkarskega gibanja. Druge države neizmerno napredujejo, v Italiji pa je vse na mrtvi točki. Nasprotno je na primer v Rusiji. Tu je odbojka v velikem vzponu. Odbojkarska zveza in vsi vodilni kadri si želijo napredka in rezultatov. V Italiji pa je vse enolično, rezultatov so že vsi vajeni. Razlike so vidne že v ekipi, v katero sem letos pristopil: jaz sem med vsemi najstarejši, Poltavsky je s 26 leti drugi najstarejši, ostali pa so vsi mlajši. Če bi igral še v Italiji, bi bil najbrž v ekipi najmlajši. To je tisto, kar onemogoča, da bi Italija še naprej zmagovala - pomanjkanje mladih igralcev. Tvoj vpoklic v reprezentanco je bil do zadnjega trenutka neznanka. Montali te je izbral kljub poškodbi, češ da si ti tudi zelo pomembna psihološka opora v ekipi. Si ti tudi to sprejel? Če si na klopi, je to vlogo težko odigrati. Pred odhodom sem se pogovoril z Montalijem in povedal mi je, da ne bom igral zaradi poškodbe. To sem tudi sprejel in sem bil na klopi zelo umirjen. Nasprotno je bilo na lanskem svetovnem prvenstvu, kjer sem sedel, čeprav sem bil v odlični formi in brez poškodb. Seveda bi bilo lepo, da bi letos igral več, ampak vedel sem, da nisem v pravi formi. Je mogoče tudi podajalec Ver-miglio vplival, da si malo igral? Po lanskem svetovnem prvenstvu si za naš dnevnik izjavil, da če bo Ver-miglio še v reprezentanci, se boš ti umaknil ... Vermiglio ima poseben značaj in večini igralcev ne gre po godu. Letos pa smo se starejši igralci, jaz, Fei, Matej Černic je letos odpotoval na evropsko prvenstvo kljub poškodbi kolena. Nastopil je na treh tekmah: proti Hrvaški, Bolgariji in Poljski in skupno dal 5 točk. ansa Mastrangelo, Cisolla in Tencati po svetovni ligi pomenili z Montalijem, ki nas je vprašal, če bi bilo primerno, da bi spet vpoklical Vermiglia. Skupno smo odločili, da se ga spet vključi v ekipo, saj je vsekakor najboljši podajalec v Italiji. Ampak tudi on letos ni bil v najboljši formi. Ali so mogoče na razplet vplivale še nekatere zgrešene izbire Montalija? V včerajšnji številki italijanskega športnega časopisa je bralec preko SMS-sporočila vprašal, zakaj ni Montali vključil finalni obračun raje Martina (najboljši realizator, napadalec mladinskega svetovnega prvenstva), saj je bil Černic poškodovan ... Res bi lahko vzel Martina. Ampak menim, da so te izjave brez temeljev, saj pridejo kritike na dan vedno po neuspehu. Naj povem, da smo take kritike lahko spremljali tudi po svetovnem prvenstvu v Argentini leta 2002, kjer je Anastasi pred odhodom izbral Casolija in mene zadnji dan pustil doma. Casoli se na prvenstvu ni izkazal. Takrat je jav- nost napadla Anastasija, češ zakaj ni vzel mene in Casolija raje pustil doma. Najbolje je, da takih komentarjev ne poslušamo. Letošnja obrambna vrsta je bila med najšibkejšimi elementi letošnje ekipe. Odličnega Corsana je letos zamenjal Farina. Je to kaj vplivalo? Mislim, da ne. Poleg Corsana in Pippija je Farina sedaj najboljši libero v Italiji. Obenem pa vemo, da obramba ne sloni le na enem liberu, ampak na treh igralcih. Pustimo prvenstvo ob strani. Moskva bo tudi letos tvoj drugi dom. Si se med EP-jem že srečal z novim klubom in trenerjem Ba-gnolijem? Srečal sem se z Bagnolijem. Ker so se v Moskvi širile govorice, da so Bagnoliju ponudili vodstvo ruske reprezentance, sem ga to tudi osebno vprašal. Odvrnil mi je, da so govorice stalnica, a jasnega odgovora nisem dobil, tako da še ne vem, ali me bo on res treniral. Kdaj pa odpotuješ? Jutri (op. a. danes) odpotujem, v četrtek pa bom začel s treningi. Imaš zagotovljeno mesto v šesterki? Ja, recimo... Sicer pa bo odvisno od mene, če si bom mesto v začetni šesterki zaslužil, tako kot vsi ostali igralci. Na začetnih prvenstvenih tekmah ne bom igral, ker moram popolnoma pozdraviti poškodbo kolena. Upam, da bom v mesecu dni spet v formi. Cilji? Vse, liga prvakov, rusko prvenstvo ... Spet boš v Moskvi. Se že pogovarjaš v ruščini? Poznam nekaj besed. V prejšnji ekipi je bilo veliko igralcev, ki so nastopali v italijanskih moštvih, zato sem se z njimi vedno pogovarjal v italijanščini. Upam, da mi bo letos uspelo, da se bom naučil nekaj več, saj v ekipi ni igralcev, ki poznajo italijanščino. Sicer pa če govorijo Rusi počasi, razumem; nasprotno, če govorim v slovenščini zelo počasi, me tudi oni razumejo. (V.S) Španci proti Rusom do naslova v zadnjem trenutku Španija - Rusija 3:2 (18, -20, -24, 28, 14) ŠPANIJA: Pascual 1, Perez, Lobato, Sevillano, Hernan, M. A. Fa-lasca 4, Subiela, G. Falasca 30, Mol-to 11, Garcia-Torres 5, De La Fuente 9, Rodriguez 19. RUSIJA: Poltavskij 19, Kozarev 14, Kruglov, Abramov, Grankin, Tetjuhin, Hamucki 1, Berežkov 15, Ostapenko 3, Volkov 10, Verbov, Kulešov 14. Španci so s svojimi igrami na tem prvenstvu presenetili odbojkarsko Evropo, saj so se, potem ko jih skoraj nihče ni videl niti v sklepnih bojih za odličja, brez poraza zavihteli na najvišjo stopničko. Lahko bi dejali, da v zadnjem trenutku, kajti gre za povprečno zelo staro reprezentanco, ki naslednjega evropskega prvenstva bržkone ne bo videla v isti zasedbi. Španci so se pod vodstvom prekaljenega selektorja Italijana Anastasija v skupini prvega kroga brez večjih težav ugnali Slovenijo, Slovaško in Francijo. V drugem krogu so nepremagljivi niz nadaljevali prek reprezentanc Nizozemske, Nemčije in Srbije ter se kot prvi iz Sankt Petersburga odpravili v Moskvo, kjer so se štiri najboljše reprezentance potegovale za mesta od ena do štiri. Prav v polfinalu je izkušenost Špancev, najboljši igralci so barve svoje države branili že na več kot dvesto, tristo ali celo štiristo tekmah, prišla najbolj do izraza. Brata Falasca, De La Fuente, Rodriguez, Molto in drugi so dobro vedeli, da tekma ni izgubljena dokler tekmec ne doseže zadnje točke, zato jim je proti Finski, še eni reprezentanci, ki je pozitivno presenetila na tem prvenstvu, praktično uspelo vstati od mrtvih in na koncu tekmo dobiti s 3:2 v nizih. Tudi v sklepnem dejanju so Španci zaostajali, a jim je zaostanek z 1:2 uspelo obrniti v zmago s 3:2. Za 3. mesto: Srbija - Finska 3:1 (18, -23, 21, 16) fyi&je&olti fiof&il ftnčjme ta, noffiiA d* 22.09.2007 Podrobnejše informacije na www.zssdi. ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635527 in Gorici, C.so Verdi 51 /¡nt, tel. 0481 33029 ŠPORT Torek, 18. septembra 2007 21 finale Zmago je Rusiji zagotovil Robert Holden Rusija - Španija 60:59 (11:22, 31:34, 46:49) ŠPANIJA: P. Gasol 14 (5:12), Fernandez 5 (2:2), Cabezas 2, Calderón 15, Reyes 5 (1:2), Jimenez 5 (1:2), M. Gasol 5 (5:6), Garbajosa 8. RUSIJA: Holden 8, Kirilenko 17 (6:7), Morgunov 4, Kriapa 7, Pašutin 3, Monja 3, Ponkrašov 8 (3:4), Savrašenko 10 (2:4). Prosti meti: Španija 15:26, Rusija 11:15. Met za dve točki: Španija 7:35, Rusija 17:35. Met za tri točke: Španija 10:24 (Calderon 5, Garbajosa 2, P. Gasol, Fernadez, Jimenez), Rusija 5:20 (Kirilenko, Kriapa, Pašutin, Monja, Pankrašov). Skoki: Španija 43 (26 +17), Rusija 38 (30 + 8). MADRID - Ruski košarkarji so senzacionalni zmagovalci evropskega prvenstva, največji osmoljenci pa zagotovo Španci, ki tudi v petem poskusu niso zmogli narediti odločilnega in zmagovitega koraka do končne zmage in se po lanskem zmagoslavju na svetovnem prvenstvu v deželi vzhajajočega sonca prvič v zgodovini povzpeti na košarkarski Mont Blanc. To je prvič v zgodovini uspelo Rusiji, absolutni junak dvoboja pa je bil ameriški košarkar z ruskim potnim listom Robert Holden, ki je zadel dve sekundi pred koncem dvoboja. ZA 3. MESTO Litva - Grčija 78:69 (20:19, 41:34, 62:54) LITVA: Kaukenas 5, Maciulis 3, D. Lavrinovič 6 (4:6), Šiškauskas 13 (2:2), Songaila 2, Jasaitis 6, Klei-za 13 (2:4), K. Lavrinovič 19 (5:5), Jasikevičius 11 (2:2). GRČIJA: Papalukas 8 (2:2), Borusis 4 (2:2), Zisis 23 (6:6), Spanulis 2, Vasilopulos 8 (3:4), Dikudis 10 (6:8), Tsartsaris 7 (2:2), Dia-mantidis 7 (4:4). Za 5. MESTO Nemčija - Hrvaška 80:71 (16:25, 36:44, 58:57) HRVAŠKA: Ukič 4 (0:1), Kus 10, Popovič 14, Rozič 4, Prkačin 9 (5:9), Tomas 3, Planinič 7 (3:5), Ba-nič 16 (2:2), Kasun 2, Barač 2. NEMČIJA: Demirel 4 (2:2), Okulaja 4 (2:4), Garrett 3, Herber 7, Hamann 8 (2:3), Greene 10 (2:2), Femerling 2 (0:2), Nowitzki 31 (8:8), Jagla 11 (3:4). ZA 7. MESTO Slovenija - Francija 88:74 (18:17, 36:40, 51:57) SLOVENIJA: Lakovič 26 (5:6), Nesterovič 19 (1:4), Smodiš 13 (1:2), Slokar 13 (5:5), Klobučar 2 (2:4), Jagodnik 5 (2:2), D. Lorbek 8 (4:4), E. Lorbek 2 (2:2). FRANCIJA: Gomis 10 (1:2), Giffa 2 (2:2), Diawara 7 (2:2), Parker 31 (2:2), Ferchaud 5 (2:3), Pie-trus 4 (2:2), Kirksay 2, Turiaf 13 (5:10). Prosti meti: Slovenija 22:29, Francija 22:30. Met za dve točki: Slovenija 18:36, Francija 17:37. Met za tri točke: Slovenija 10:25 (Lakovič 5, Smodiš 2, Slokar 2, Jagodnik), Francija 6:23 (Parker 3, Gomis, Diawara, Ferchaud). Skoki: Slovenija 34 (24 + 10), Francija 38 (25 + 13). košarka - Slovenija je na EP s 7. mestom dosegla osnovni cilj Pipan: »Potrebujemo le mir in dobre priprave« Selektor prepričan, da je Peking 2008 dosegljiv - Enotni tudi po pekočih porazih MADRID - Slovenski košarkarji se z visoko dvignjenimi glavami vračajo v domovino. Na 35. evropskem prvenstvu v Španiji so slovensko košarko utrdili med najboljšimi ekipami sveta in Evrope. Sedmo mesto, s katerim so si zagotovili udeležbo na kvalifikacijah za olimpijske igre v Pekingu 2008 ter evropsko prvenstvo 2009 na Poljskem, je vrhunski dosežek, ne glede na to, da bi lah ko ena žo ga, reci mo proti Grčiji, prinesla tudi zgodovinski uspeh. Vsi slovenski reprezentanti so enotni, da želijo nadaljevati delo v isti zasedbi kot v Španiji. Pred prvenstvom v Sloveniji praktično ni bilo človeka, ki bi verjel v cilj slovenske odprave - uvrstitev do sedmega mesta. Večina je menila, da je zastavljen previ-so ko, saj so nas to pe od po ve da li šte vil -ni igralci - Primož Brezec, Sani Beči-rovič, Boštjan Nachbar, Beno Udrih, Aleksander Vujačič, Marko Milič,... Že uvodne tekme prvenstva pa so pokazale, da tokratna reprezentanca ima nekaj, kar prejšnje niso zmogle. Z ekipnim duhom, nekaj vrhunskimi posamezniki na parketu ter spretnim vodenjem s klopi so slovenski košarkarji dose gli pet za po red nih zmag in v Slo ve -niji sprožili pravo navdušenje. Sledila je tekma z Grčijo in eden naj bolj bo le čih po ra zov v slo ven skem športu. Nato še podoben neuspeh z Nemčijo, mnogi niso več verjeli v slovensko reprezentanco. »Po dveh zapored nih po raz ih smo os ta li enot ni. Ni bilo niti enega nesoglasja, vsi smo bili odločeni, da proti Franciji pokažemo pravi obraz,« je po tekmi s Francijo govoril selektor Aleš Pipan. »Ta reprezentanca ima karakter, pogum, krasijo jo izjemni posamezniki in zasluži si, da ostane skupaj,« je dodal. Slovenska javnost je izjemno stroga. Premalokrat se zaveda, da Slovenija premore toliko prebivalcev, kolikor jih na primer živi samo v središču Rima. In medtem ko se Slovenija veseli sedmega mesta, je Italija že pred tednom dni zapustila prvenstvo. »Ko zmaguješ, te vsi hvalijo, ko enkrat izgubiš si ničvrednež. Najvažneje je, da smo vztrajali do konca pri svojem delu, ostali smo mirni in trezni, ter bili poplačani. Slovenija je znova v evropskem vrhu, sicer mesto nižje kot v Be-o gra du, to da sed mo mes to to krat pri -na ša po dob ne ugod nos ti kot šes to pred dvema letoma. Ta reprezentanca ima ve li ke mož nos ti, da se uvrs ti na olimpijske igre, potrebuje le mir in Jaka Lakovič je bil s povprečjem 12,9 točke na tekmo drugi najboljši strelec Slovenije na EP, v odločilni tekmi proti franciji pa je dosegel 26 točk ansa dobre priprave,« meni Pipan. Delo selektorja je vedno vezano na obdobje od prvenstva do prvenstva. Po Beogradu je Aleš Pipan s Košarkarsko zvezo Slovenije sklenil dvoletno pogodbo, ki se mu je iztekla s koncem evropskega prvenstva 2007. »Takšno reprezentanco je bilo užitek voditi. Ta uspeh je tudi moje osebno zadovoljstvo. V naslednjih tednih in mesecih pa bomo skupaj s KZS videli, kako naprej,« je še raz-lo žil Pi pan. Slovenski igralci so zmago proti Franciji in uresničitev cilja doživeli zelo čustveno. Jaka Lakovič, junak zmage s 26 točkami, pred novinarskimi mikro fo ni ni mo gel zadr ža ti sol za. »Do -kazali smo, da imamo veliko srce. Upam, da se bodo vsi ti igralci naslednje leto spet odzvali klicu selektorja,« je med dru gim po ve dal La ko vič. Tudi ostali igralci so mnenja, da mo ra ta re pre zen tan ca osta ti ne spre -me nje na. Ka pe tan Ra šo Ne ste ro vič je dejal: »Ta ekipa ima vse, kar potrebuje. Tudi igralci, ki na tem prvenstvu niso igra li ve li ko, bo do v eni se zo ni na -pre do va li in na sled nje le to do bi li pri -ložnost. Želimo mir in dobre priprave.« Slovenija na kvalifikacijah za OI Sedmo mesto je Slovenija zagotovilo boj za olimpijske igre v Pekingu 2008. Na kvalifikacij -skem turnirju se bo dvanajst ekip merilo za tri prosta mesta, ki bodo dopolnila dvanajstčlanski olimpijski turnir. V kvalifikacijah bodo nastopile dve ekipi iz Afrike (Kamerun in Kapverdski otoki), tri iz Amerike (Portoriko, Brazilija, Kanada), dve iz Azije (Libanon in Južna Koreja), ena iz Oceanije (Nova Zelandija) ter štirje iz Evrope. Na olimpijske igre pa so se že uvrstili poleg gostiteljev Kitajcev in svetovnih prvakov Špancev še Angola (prvak Afrike), Iran (prvak Azije), Avstralija (prvak Oceanije), ZDA (prvak Amerike), Argentina (podprvak Amerike), Rusija ter zmagovalec dvoboja za 3. mesto na EP v Madridu. FORMULA 1 Za naslov se zdaj lahko poteguje tudi Raikonnen formu/al * Primož Sturman Ferrari Je v nedeljo osvojil letošnji naslov svetovnega prvaka med konstruktorji. McLarnovo moštvo je namreč od preteklega četrtka na tej lestvici »nevidno«, saj ga je prizivno sodišče mednarodne avto-mobilistične zveze FIA kaznovalo z deskva-lifikacijo. Bolje sta jo skupila McLarnova pilota, saj je Hamiltonu sodišče uspelo prepričati, da s takoimenovano »spy story« nima veliko opravka, Alonso pa je tokrat odigral vlogo skesanca. Oba pilota sta zato ohranila svoje točke na skupnem seštevku. Resnici na ljubo bi si Ferrarijevi navijači zmage zaželeli v resni konkurenci med moštvi, vprašljivo pa je tudi, koliko si Ferrari letos naslov najboljšega med moštvi sploh zasluži, saj je bil McLaren vseskozi boljši, še posebno kar se tiče zanesljivosti bolidov. Kakorkoli že, smo bili tudi v nedeljo na belgijskem dirkališču SPA Francor-champs spet lahko priča veliki razliki med ekipama. Na prejšnji dirki v Monzi je bil Ferrari popolnoma potisnjen v ozadje, medtem ko sta srebrni puščici brez težav že od prvega kroga dalje odpeljali dvojni zmagi naproti. V Belgiji pa se je situacija obrnila na glavo. Tokrat sta bila Ferrarije-va bolida nedosegliva za McLarnova pilota. Boj med »velikimi štirimi« smo v nedeljo lahko videli samo v prvih zavojih po štartu, ko je Fernando Alonso svojega moš-tvenega kolego Hamiltona z drzno potezo prisilil, da mu je prepustil tretje mesto, ki ga je Španec obdržal do konca dirke. V letošnji formuli ena pa manjka predvsem špektakel. Kdor namreč ne sledi dirkam, bi si ob pogledu na skupno razvrstitev v tekmi za naslov svetovnega prvaka med dirkači verjetno predstavljal, da je med vsako dirko na asfaltu moč videti zagrizen boj med »velikimi štirimi«. Ne samo, da sta moštvi zelo različni od dirke do dirke, tudi njuni piloti si nikdar ne skočijo v lase. V nedeljo je Raikonnen zanesljivo povedel pred Masso, isto pa lahko z izjemo prvih zavojev rečemo tudi za Alonsa in Hamiltona. Ali razlika med posameznimi dirkališči res tako zelo vpliva na zmogljivosti vsakega dirkača, ali je »pakt o ne-napadanju« stvar notranjega dogovora v posameznih moštvih? Formula ena se iz Evrope za zaljuček sezone seli najprej v Azijo, nato še v Južno Ameriko. Kakorkoli ugibati o možnem razpletu je seveda nesmiselno, saj se lahko na zadnjih treh dirkah zgodi še marsikaj. Circus čez slaba dva tedna čaka popolnoma prenovljeno dirkališče v japonskem Fujiju, nato pa še znana kitajski Šangaj in brazilski Sao Paulo. Situacija je na vrhu svetovne lestvice zelo izenačena, celo Raikonnen ima po nedeljski dirki znova možnost, da se poteguje za naslov prvaka. Prvenstvo bo zato verjetno precej izenačeno do zaključka. Rossi zmagal v Estorilu ESTORIL - Po VN Portugalske je Valentinu Rossiju uspelo vsaj preložiti odločitev o prvaku. V zadnjih petih krogih sta Rossi in Pedrosa uprizorila sijajno bitko, v kateri ni manjkalo tesnih prehitevanj, poznih zaviranj in vožnje na robu padca. Izidi v Estorilu: 1. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 45:49,911 (povp. hitrost: 153,294 km/h); 2. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 45:50,086; 3. Casey Stoner (Avs/Ducati) 45:51,388 ;4. Nicky Hayden (ZDA/Honda) 46:02,862; 5. Marco Me-landri (Ita/Honda) 46:07,254. SP skupno (14): 1. Casey Stoner (Avs/Ducati) 287; 2. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 211; 3. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 188; 4. John Hopkins (ZDA/Suzuki) 150; 5. Chris Vermeulen (Avs/Suzuki) 147; 6. Marco Melandri (Ita/Honda) 137. FORMULA ENA - Izidi dirke SP formule 1 za VN Belgije v Spa Francor-champsu (44 krogov, 308,176 km): 1. Ki-mi Raikkoenen (Fin/Ferrari) 1:20:39,066 (povp. hitrost: 229,174 km/h); 2. Felipe Massa (Bra/Ferrari) + 4,695; 3. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Mercedes) 14,343; 4. Lewis Hamilton (VBr/McLa-ren-Mercedes) 23,615; 5. Nick Heidfeld (Nem/BMW-Sauber) 51,879; 6. Nico Rosberg (Nem/Williams) 1:16,876; 7. Mark Webber (Avs/Red Bull) 1:20,639; 8. Heikki Kovalainen (Fin/Renault) 1:25,106. SP skupno (14): - dirkači: 1. Lewis Hamilton 97, 2. Fernando Alonso 95, 3. Kimi Raikkoenen 84, 4. Felipe Massa 77, 5. Nick Heidfeld 56, 6. Robert Kubi-ca 33. Konstruktorji: 1. Ferrari 161, BMW-Sauber 90, 3. Renault 39. NOGOMETNA A LIGA - Izidi 3. kroga: Fioreninia - Atalanta 2:2, Genoa - Livorno 1:1, Inter - Catania 2:0, Juventus - Udinese 0:1 Napoli - Sampdo-ria 2:0, Palermo - Torino 1:1, Reggina -Roma 0:2,. Parma - Cagliari 1:1. Vrstni red: Roma 9, Inter 7, Napoli in Juventus 6, Milan, Fiorentina in Atalanta 5, Ca-gliari, Palermo, Sampdoria in Udinese 4, Torino in lazio 3, Reggina, Catania, genoa in Parma 2, Siena, Empoli in Livor-no 1. POKAL FED - Potem ko je Svetla-na Kuznjecova v Moskvi v prvem nedeljskem posamičnem dvoboju letošnjega finala pokala federacij z zmago proti Francesci Schiavone s 4:6, 7:6 (7) in 7:5 Rusiji že zagotovila naslov najboljše reprezentance, je nato domači reprezentanci še četrto točko priigrala Jelena Vesnina, ki je drugo italijansko tekmovalko Maro Santangelo ugnala s 6:2 in 6:4. Dvoboja v igri dvojic, ki tako ali tako ne bi odločal o ničemer, reprezentanci Rusije in Italije nista odigrali. 22 1 4 Torek, 18. septembra 2007 SVET / košarka - Bor Radenska po pokalnih tekmah Igra v napadu že dobro utečena Trenerja Mure porazi ne skrbijo: »Imamo deset dobrih igralcev« Bor Radenska je tridnevno izkušnjo v zveznem pokalu (iz 11. skupine je v naslednjo fazo s tremi uspehi po pričakovanjih napredoval Manzano) zaključil v nedeljo s še tretjim porazom, tokrat na parketu videmskega Virtusa. Zadnji nastop je bil kljub neuspehu - ki je dozorel po nerodnem zaključku, ko so belo-zeleni še minuto in pol pred koncem vodili za tri točke in nato potegnili krajše - najboljši od treh, kot je ugotavljal tudi trener Andrea Mura: »V napadu smo igrali natanko tako, kot želim in pričakujem od fantov.« Prav igra v napadu predstavlja najbolj pozitivno noto pokalnih nastopov borovcev. »Na tem smo doslej na treningih skupaj s telesno pripravo največ delali, kar se tudi pozna. Atletsko smo že kar dobro pripravljeni, na vseh treh tekmah smo namreč pravo lice pokazali prav v zadnjih dveh četrtinah. V napadalni polovici pa se udejanjata hitra igra in koncept, ki smo ga zasnovali.« Bor je navsezadnje vse tri tekme izgubil (na vsakem srečanju je sicer manjkalo nekaj nosilcev, ki so izmenično počivali), tako da vse le še ne deluje tako kot je treba. »V obrambi moramo biti bolj agresivni, uskladiti pa je treba delo na blokadah in rotacije. Poleg tega smo vse tri tekme začeli slabo prav zaradi lagodnega pristopa v obrambi,« so bile trenerjeve besede. Skratka, minuli vikend je bil odraz tega, čemur so se v prvem mesecu vadbe Kralj in ostali bolj in manj posvetili. Mura Trener Mura je bil zadovoljen s pokalnimi nastopi Mika Madonie kroma pa je optimist: »Bolj kot sam rezultat nas je zanimal pristop do elementov, pri katerih smo doslej največ vztrajali. Pokalna izkušnja je glede tega pozitivna. Dokazali smo, da imamo deset košarkarjev, ki lahko igrajo v vidni vlogi, česar nisem zaznal pri nasprotnikih. Vse tri ekipe so se opirale na šest, sedem mož. Veseli pa me, da so vsi posamezniki nudili vsaj tak doprinos, kakršnega sem od njih pričakoval. Nad os- talimi je do zdaj izstopal Miko Madonia, Alan Burni pa je takoj dokazal, da razpolagamo z igralcem, ki lahko s klopi prinese v doto tudi do dvajset točk.« (nš) Virtus Udine - Bor Radenska 86:81 (29:22, 52:44, 66:61) BOR RADENSKA: Bole 3, Krizman 9, Crevatin 7, Burni 18, Madonia 20, Kralj 18, Zeriali 6, Nadlišek, Trevisan, trener Andrea Mura. A LIGA DAN POTEM V Catanio in Firence! Dimitrij KriZman Zaradi reprezentančnega odmora in torej dvotedenskega razmika se nihče ne bo spomnil, da sem pred 14 dnevi nakazal možnost, da je le tos na poči la sezo na, v kateri bo pred izpadom v B ligo morda trepetal Udinese. Videmčani so moje prerokbe takoj postavili na laž in zmagali kar sredi Turina proti Ju-ventusu. Celo 11-metrovko bi sodnik lahko prisodil Del Pieru in tovarišem, pa nihče ne bi mogel reči »glej, spet ena izmed tistih, ki jih dobi samo Juve...«, ker je ljubljanski vratar Handanovič res preveč rušil no izve del izlet iz vrat in po-metel nasprotnika. Kljub prejšnji napačni napovedi glede Udineseja bom na novo tvegal misel o Han-danoviču, ki je ob treh vratnicah Ju-ventusa vsakič ostal kot vkopan v zemljo. Res, da je lani blestel v B ligi z Riminijem, toda vtis imam, da je to kla sič ni igra lec, ki se mu po italijansko reče »di categoria«: kot tis ti na padal ci, ki le ta in le ta zabi -jajo na ducate golov v B ligi, a popolnoma pogorijo v višji ligi. Kdaj se je nazadnje zgodilo, da je Inter v istem kolu dosegel več točk kot Milan in Juventus skupaj, ne vem, naj brž bi raz is kava zah te-vala uporabo časovnega stroja, ki bi me ponesel nekaj desetletij nazaj. Ampak zgodilo se je ravno to. Ju-ven tus mor da res ni ma tako dob re ekipe, da bi se lahko boril za naslov - lahko zmaga»scudetto« ekipa, ki ima Chiellinija v enajsterici? Milan pa, tako kot obstajajo igralci »di categoria«, je s svojimi starčki ekipa primerna zgolj za določeno tekmovanje, Ligo prvakov, kjer so tekme manj zgoščene in morda tudi tuji nasprotniki manj zaprti v svoj obramb ni pro stor ter manj gro bi. Napač nim na pove dim nav -kljub se bral ci vsaj lah ko zane sejo na moj soliden spomin. In tako se dobro spominjam, kako je lani predsednik Catanie Pulvirenti ob umoru policijskega »inšpektorja« Racitija na vse vetrove razglašal, da je za to kriv tudi ne ustre zen sta di -on in da če mu ob či na do vo li in da na razpolago zemljišče, bo on sam zgradil lepšega in boljšega. Slabo leto zatem, ko se v Catani -i soočajo s katastrofalnim stanjem igrišča (mi mo gre de: sla bo je tudi v Firencah, za katerega se iz otroških let spominjam, da je vedno bilo kot biljard!), se isti Pulvirenti sklicuje na občino: zalivanje trave, torej redna opravila, so v pristojnosti klu ba, toda izred na de la bi mo ra la opraviti občina! Pulvirenti, kako, pred enim letom si hotel graditi stadion, zdaj pa nočeš niti v semenarno po par žakljev trave??? Ali pa bi morda pomagal koncert prelestne hrvaške pevke, ki poje »rase trava ze le na«... (dimkrizman@yahoo.it) nogomet - V 1. krogu deželnega prvenstva naraščajnikov in najmlajših Soliden začetek Pomladi, čeprav... Okrnjeni naraščajniki so v Trebčah izgubili proti San Giovanniju - Najmlajši pa so v Huminu »zmleli« domačo enajsterico Pomlad - San Giovanni 0:1 (0:1) POMLAD: Dedenaro, Potleca, Jevnikar, Candotti, Zeriali, Doliani, Kerpan, Kuret, Martini, Kovacic, Jarc (Radovcich), trener Kragelj. Pomlad ni začela na najboljši način svojo pot v deželnem prvenstvu. Povedati pa moramo, da je imel trener Marino Kragelj velike težave s poškodbami (manjkali so številni standardni igralci) in na igrišče je postavil zelo okrnjeno postavo. »Kljub temu nismo zaslužili poraza,« je odločno komentiral spremljevalec Fabio Candotti. Gostje so povedli že v 4. minuti, ko je napadalec izkoristil natančen predložek s kota in žogo z glavo preusmeril v mrežo. Nogometaši Pomladi so bili malo zmedeni, a hitro zatem (prav gotovo so bili v veliko pomoč nasveti trenerja Kraglja) so se zbrali in proti koncu polčasa so imeli dve lepi priložnosti za izenačenje. V drugem delu je Pomlad prevzela pobudo v svoje roke. »Nasprotnika smo potisnili na njihovo polovico igrišča in skušali smo izenačiti na vse načine, toda to nam na žalost ni uspelo. Neodločen izid bi bil prav gotovo pravilno plačilo, saj San Gio- Petnajstletni vanni ni bil boljši od nas,« je še za- branilec kij učil Candotti. naraščajnikov Pomlad bo v nedeljo odpotova- Pomladi Niko la na težko gostovanje v Pordenon. Jevnikar Trener Kragelj bo najbrž imel na razpolago branilca Petrovačkega in mogoče vsaj enega od dvojčkov Čok. (jng) Ostali izidi 1. kroga: Donatel-lo - Palmanova 6:1, Futuro Giovani -Cormor 1:1, Monfalcone - Pordeno-ne 2:2, Pro Romans - Manzanese 2:1. Prihodnji krog: Cormor - Monfal-cone, Manzanese - Futuro Giovani, Palmanova - Pro Romans, Pordeno-ne - Pomlad, San Giovanni - Dona-tello. DEŽELNI NAJMLAJŠI Gemonese - Pomlad 1:4 (1:1) STRELCI ZA POMLAD: Carli, Purič, Valente in Kuret. POMLAD: Mattiassich, Brass, Zuppin, Tenze (Tosone), D'Oronzio (Vidoni), Žerjal (Pahor), Hoffer, Kuret, Carli (Viviani), Purič (Cerkvenič), Valente, trener Ljubojevič. Najmlajši Pomladi so v 1. krogu kakovostnega deželnega prvenstva odnesli domov pomembno zmago. Varovanci trenerja Mileta Ljubojeviča so v Huminu igrali precej dobro -predvsem v drugem polčasu - in končni rezultat bi lahko bil še višji. »Ekipa iz Humina spada najbrž v slabši kakovostni razred, tako da moramo ostati trdno priklenjeni z nogami pri tleh. Že v nedeljo nas čaka težka tekma proti Pordenonu. Pela bo povsem drugačna pesem,« meni predsednik Pomladi Robert Zuppin. Pomlad je povedla po zaslugi Luke Carlija, zatem pa so domačini izenačili. V drugem polčasu so Lju-bojevičevi fantje zagospodarili na igrišču in še trikrat zatresli mrežo hu-minskega moštva. »Trener Ljubojevič je postavil na igrišče zelo napadalno ekipo. Fizično smo dobro pripravlje- kroma ni in že se pozna trenerjeva roka. Lahko pa še veliko napredujemo.« Nedeljska tekma med Pomladjo in Pordenonom, ki bi morala biti na sporedu na igrišču v Bazovici, bo na proseškem Ervattiju (ob 10.30). (jng) Ostali izidi 1. kroga: Lignano -Donatello 0:5, Ponziana - Extra 1:2, Pordenone - Ronchi 1:0, Tolmezzo -Futuro Giovani 2:1. Prihodnji krog: Donatello - Gemonese, Extra - Tolmezzo, Futuro Giovani - Lignano, Pomlad - Pordenone, Ronchi - Pon- nogomet Zarja Gaja v drugo fazo pokala, Breg in Mladost out V zadnjem krogu deželnega pokala za ekipe 2. in 3. amaterske lige sta Zarja Gaja in Mladost zmagali, Breg pa je izgubil. V drugo fazo so se uvrstili le igralci vzhodno-kraške enajsterice, ki so slavili na vseh treh tekmah. Bečaj in tovariši so v nedeljo tesno premagali Esperio, ki pa ni popustila do konca srečanja. Zarja Gaja ni igrala dobro: predvsem v drugem polčasu so rumeno-modri delovali precej utrujeno. Gostje so bili fizično bolje pripravljeni. Tudi Breg ni igral najbolje. »Naša igra ni bila na višku, odsotni so bili številni standardni igralci, tako daje bil poraz zaslužen,« je dejal predsednik nogometne sekcije Giuliano Prašelj, kije omenil dobro igro Coppole. V okviru deželnega pokala za 3. AL je prvič zmagala doberdobska Mladost. Na domačem pravokotniku je premagala Terzo, ki je po prvem polčasu vodil z 1:0. V drugem delu je izenačil novi nakup Marko Škabar (ex Primorje), zatem pa še podvojil Gagliano. IZIDI, STRELCI IN POSTAVE Zarja Gaja - Zaule 1:0 (1:0) STRELEC: Bečaj v 24. min. ZARJA GAJA: Guerra, Bernetič, Franco, Palmisano, G. Križmančič, Salier-no, Asselti, Satti (Clarich), Jurincich, Bečaj (Segulin, Maggi), Mihelčič (Kariš), trener Nonis. Ostali izid skupine R: Muglia - Zaule 0:1; Končni vrstni red: Zarja Gaja 9, Zau-le 6, Esperia 3, Muglia 0. Costalunga - Breg 2:1 (1:0) BREGOV STRELEC: Pernorio v 70. min. iz 11-m. BREG: Bettoso, Pedarra (Erbi), De-grassi (Rossone), Sestan, Coppola, Medda (Sovič), Gustini, Sabini, German (Cigui), Per-norio, Speranza (Bursich), trener Vitulič. Končni vrstni red skupine Q: Co-stalunga 4, Chiarbola 2, Breg 1. Mladost - Terzo 2:1 (0:1) STRELCA: Škabar v 55. in Gagliano v 75. min. MLADOST: Kuštrin, Jarc, Contin (Černic), Zorzin, Radetič, Batistuta (Bensa), Škabar, Bressan, Bagon (Buzin), Gagliano, Ferlez, trener Sambo. Ostali izid skupine O: Romana - Fiu-micello 1:1. Končni vrstni red: Fiumicello 7, Mladost 4, Romana 3, Terzo 1. / ŠPORT Torek, 18. septembra 2007 23 skiroll - Mladinina tekmovalca po zadnji tekmi svetovnega pokala Mateja v Italiji spet št.1 David: malo tekem, dosti točk Bogatčeva 2. na končnem vrstnem redu za Švedinjo Magnusson S šprintom se je v Samsunu na Turškem končal letošnji svetovni skiroll pokal. Zadnji dan je bil za Mladinina »azzurra« spet uspešen, saj je Mateja Bogatec v šprintu osvojila 2. mesto, njen brat David pa je bil tretji. S tem rezultatom je Mateja še utrdil a svoj o končno 2. mesto na skupni lestvici, David pa se je izboljšal za eno stop nič ko in pri stal na konč nem 6. mestu. Bogatčeva je v finalu sprinta morala tudi tokrat priznati premoč Šve-dinja Marie Magnusson, ki je bila letos absolutna »gospodarica« pokala, če vemo, da je zmagala na sedmih od osmih tekem, na katerih je nastopila, s tem, da je izpustila uvodno preizkušnjo v Frosinoneju. Bogatčeva je v de- Končni vrstni red svetovnega pokala Moški 1. Igor Gluškov (Rus) 638 točk, 2. Emanuele Sbabo (Ita) 540; 3. Alfio Di Gregorio (Ita) 486; 4. Vladimir Fedulov (Rus) 413; 5. Alessio Berlando (Ita) 325; 6. David Bogatec (Ita) 316; 7. Muham-met Kizliraslan (Tur) 296; 8. Simone Paredi (Ita) 244; 9. Fatih Yuksle (Tur) 240; 10. Igor Cuny (Fra) 205. Ženske 1. Maria Magnusson (Šve) 700; 2. Mateja Bogatec (Ita) 591; 3. Anna Rosa (Ita) 509; 4. Gunes Esra (Tur) 370; 5. Elene Vedene-jeva (Rus) 319; 6. Marino Firsova (Rus) 313. ve tih po kal nih nas to pih do se gla eno zmago, štiri druga mesta, dve tretji, eno četrto, peto in šesto, konstantnost teh rezultatov pa ji je omogočila, da je le tos od bi la »na pad« re pre zen tan čne kolegice Anne Rosa, lanske zmagovalke pokala. S končnim 2. mestom j e Mateja tudi izboljšala lansko 3. mesto, leta 2005 pa j e, kot znano, pokal osvojila, vendar brez Magnussonove. Kakorkoli že, spet je postala prva dama italijanskega rolkanja. David Bogatec se je v Samsunu zanesljivo dokopal do polfinala, kjer ga je premagal letošnji zmagovalec štirih pokalnih šprintov Italijan Emanuele Sbabo. V tekmi za 3. mesto pa se j e Mladinin športnik delno maščeval Alessiu Berlandi za poraz v finalu svetovnega prvenstva na Hrvaškem. S končnim 6. mestom je Bogatec za dve mesti izboljšal lansko končno uvrstitev, leta 2005 pa je bil tretji. Vedeti pa je treba, da je David nastopil letos samo na petih šprintih, v zasledovalni vožnji pa praviloma ni nastopil ali je nas to pil kot tak tič ni po moč nik za os -tale »azzurre«. Vsi tisti, ki so pred njim na konč ni les tvi ci (ra zen Ber lan de) pa so točke lahko nabirali na večjem številu tekem. Skupno je David dosegel dve drugi, dve tretji in eno 7. mesto. »Manj ka mi si cer vsaj ena zma -ga, toda s svojo sezono sem lahko zadovoljen, saj sem stopnjeval formo in tekme v tekmo. Tudi v Turčiji, tako kot že na svetovnem prvenstvu v Oroslav-ju, pa sem v polfinalu tekmo izgubil res za las. Zdaj moram končati univerzo. Če služba ne bo prevelika ovira, želim nadaljevati z nastopi na najvišji ravni. Vztrajal bi vsaj do svetovnega prvenstva 2009, je povedal Davod Bo ga tec, ki bo pri hod nji te den do pol - David Bogatec 6. na končni lestvici svetovnega pokala nil 29 let. » V šprin tih sem vsa kič sta la na zmagovalnem odru, solidne uvrstitve sem do segla tudi na dol gih pro gah, če -prav sem zaradi poškodbe izgubila letos dva me se ca ba zič nih pri prav, kar se je precej poznalo. Na prejšnjem SP sem osvojila dve zlati medalji, tokrat se vračam le z bronom, toda proti Švedi nji Ma gnus son res ni bi lo mo go če zmagati. Zdaj potrebujem počitek, po zi mi na smu čeh ne bom tek mo va -la, upam, da se bom lahko temeljito pripravila na naslednjo sezono,« pa je povedala Mateja. Aleksander Koren Liga Prvakov: Milan - Benfica in Olympiacos - Lazio MILAN/ATENE - Milan bo nocoj (20.45) v okviru 1. kroga nogometne lige prvakov na domačem San Siru gostil Benfico, pri kateri igra nekdanji napadalec črno-rdečih Rui Costa. Na sredini igrišča bosta od začetka igrala Pirlo in Ambrosini. V napadu pa se bo trener Ancellotti najbrž odločil za Inzaghija. Rimski Lazio bo gostoval pri Olympiacosu v Atenah. Trener Rossi bo v vratih zaupal mlademu urugvajskemu vratarju Musle-ri. Roma (proti Dinamu Kijev) in Inter (Fenerhbače) bosta igrali jutri. Anand in Kramnik vodita CIUDAD DE MEXICO - Po štirih krogih SP v šahu, ki poteka v Mehiki, z 2,5 točke vodita branilec naslova Rus Vladimir Kramnik in Indijec Viswanathan Anandom, ki je prvi na ratinški lestvici. Kramnik je remiziral z rojakom Aleksandrom Griščukom po šestdesetih potezah katalonske otvoritve, eno potezo več pa je potreboval Anand za delitev točke z Rusom Aleksandrom Morozevičem. V nedeljo sta Kramin in Anand med sabo remizirala. Smrt Colina McRaeja GLASGOW - Škotski dirkač Colin McRae, nekdanji svetovni prvak v re-liju, je izgubil življenje v helikopterski nesreči v bližini domačega kraja Lanark v južni Škotski. Colin McRae (39) je leta 1995 postal svetovni prvak s subarujem, v sezonah 1996, 1997 in 2001 pa je v skupnem seštevku SP končal na drugem mestu. Skupno je na relijih za SP dosegel 25 zmag, kariero je končal leta 2004. Vuelta: vodi Menčov GRANADA - Včeraj je bil na kolesarski dirki po Španiji prost dan. Na nedeljski dirki je slavil Španec Sanchez. Tekmovalec moštva je Euskal-tel-Euskadi je za 205 km dolgo preizkušnjo od Villacarrilla do Granade potreboval 4:45:59 ure. Rus Menčov vodi v skupni razvrstitvi. šd kontovel - Mednarodni košarkarski in odbojkarski turnir prijateljstva Krepitev prijateljskih vezi ob športnih uspehih Prvo mesto osvojili ekipi KK Uskok Rijeka in OKLuka Koper, Jadran in Kontovel na 3. mestu - Najboljša podajalka odbojkarica Kontovela Giulia Antognolli V nedeljo se je s skupnim nagrajevanjem v športnem centru Ervatti za-klju čil dvo dnev ni Med na rod ni ko šar -karski in odbojkarski turnir prijateljstva, ki ga j e športno društvo Kontovel priredilo ob 40-letnici ustanovitve. Tra di ci o nal ni sep tem br ski tur nir pri -reja društvo že od sedemdesetih let, letos pa so prvič vključili tudi odbojko. Ko šar kar ski del se je v so bo to in nedeljo odvijal v športnem centru Ervatti. V finalu za prvo mesto sta se pomerili sežanski Kraški Zidar in reški Uskok. Ekipi sta si vseskozi izmenjava li v vod stvu, na kon cu pa je s kan -čkom sreče in znanja prevladala Rijeka, saj so nasprotniki zgrešil zadnji met za tri točke. »Igralci so prikazali lepo košarko: ekipi sta bili zelo borbeni in sta igrali na visoki tehnični ravni,« je ocenil trener Jadranove mladinske ekipe Mario Gerjevic, ki je v finalu za 3. mesto gladko premegala celovško ekipo Koš Celovec. »Zadovoljen sem s pris to pom vseh igral cev: vsi so vstopi li na igri šče in bi li us peš ni pri me tu. Le poškodovani Erik Hrovatin je tekmi sledil s klopi,« je svoje varovance pohvalil Mario Gerjevič. Ize na če no je bi lo tu di na fi na lu odbojkarskega turnirja v Nižji srednji šo li Lev stik na Pro se ku. Po ize na če -nem dvoboju je slavila ekipa OK Luka Koper, ki je šele po petih nizih str-la odpor ekipe iz Modene. Obe ekipi sta pri ka za li do vr še no igro na mre ži in v ob ram bi. Tek ma je bi la na vi so ki tehnični ravni in postregla z zanimivo predstavo. Kontovelke pa so kot košarkarji v finalu za 3. mesto suvereno premagale celovško ekipo SK posojilnica Dob. Trenerka Tania Cerne je v zadnjih dveh nizih vključila tudi mlajše igralke, ki so Mednarodni turnir prijateljstva prireja športno društvo Kontovel že od začetka sedemdesetih let kroma dobro opravile svojo nalogo. Ob koncu finalnih dvobojev so v športnem centru Ervatti nagradili vse ekipe in najboljše posameznike. Najboljši strelec je bil s 77 točkami Fabio Mi an ( CBU Udi ne), za naj bolj še ga igralca pa so trenerji izbrali Marina Kučana iz Rijeke. V ženski konkurenci so za najboljšo igralko turnirja izbrali na-padalko Maddaleno Ruini (Scuola di pallavolo Anderlini), za najbojšo poda-jalko pa kontovelovo igralko Giulio Antognolli. Pokale je podelili predsednik ZSŠDI-ja Jure Kufersin. V nagradni sklad so pri spe va li ZKB, NLB, Ban -ca di Cividale, ZSŠDI in Občina Zgo-nik. REZULTATI TURNIRJA, Košarka: finale za 3. mesto: Jadran -Koš Celovec 108:55; finale za 1. me- sto: Uskok Rijeka - CB Udine 80:79. Vrstni red: 1. Uskok Rijeka, 2. CBU Udine: 3. Jadran; 4. Koš Celovec. JADRAN: Zaccaria 2, Ban 23, Se-devčič 12, Di Lenardo 2, Rizzo 17, Rauber 4, Bernetič 10, Regent 19, Malalan 19, Hrovatin, Sossi, Starec. Trener: Mario Gerjevic. Odbojka: finale za 3. mesto: Kontovel - SK posojilnica Dob 3:0 (25:17, 25:12, 25:23); finale za 1. mesto: Scuola di pallavolo Anderlini (Modena) - OK Luka Koper 2:3 (29:27, 22:25, 25:19, 23:25, 9:15). Vrstni red: 1. Luka Koper; 2. Anderlini Modena; 3. Kontovel; 4. Dob Celovec. (V.S.) KONTOVEL: Antognolli, Balza-no, Cassanelli, Zavadlal, Milič, Rizzo, Turco (L), Briščik J. in M., Ferluga, Gre-gori, Raubar, Starc. trern: Tania Cerne. 24 Torek, 18. septembra 2007 ŠPORT / 34. igre treh dežel - Letos v Novem mestu Več naših športnikov v izbranih vrstah FJK Tekmovali bodo v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, atletiki in tenisu NOVO MESTO - Rojstno mesto slovenskega olimpionika Leona Štuklja, Novo mesto, bo konec tedna (21. in 22. septembra) gostilo že 34. Mladinske igre treh dežel. Na tradicionalnih igrah, ki bodo potekale pod okriljem Mestne občine Novo mesto, Agencije za šport Novo mesto ter Olimpijskega komiteja Slovenije-Združe-nja športnih zvez, bo sodelovalo nad 300 mladih športnikov in športnic do 15 let (l. 1992 in mlajši) iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Poleg Kontovelovega košarkarja v Jadranovem dresu Boruta Bana bodo barve reprezentance FJK na igrah branili še nekateri športniki in športnice naših društev. Tako je selektor deželne odbojkarske reprezentance Glauco Sellan v ekipo povabil tudi mlado tolkačico Govolleya Matejo Za-vadlav (letnik 1993, 180 cm), ki bo v letošnji sezoni imela priložnost, da igra tudi v D ligi. Kot običajno bo slovensko zastopstvo ŠK Kras precej široko v namiznem tenisu. Barve FJK bodo namreč branili Tjaša Do-liak in Elisa Rotella v ženski ter Tom Fabi- V reprezentanci FJK tudi namiznoteniška igralka Krasa Tjaša Doliak in odbojkarica Govolleya Mateja Zavadlav (desno) ani in Stefano Rotella v moški konkurenci. V koroški reprezentanci bosta sodelovala tudi Slovenec Milan Sima iz Lipe pri Vrbi v namiznem tenisu in slovenski od-bojkarici Milena Verdel (AVC Celovec) in Verena Maure- r (ŠK Posojilnica Dob/Aich). Tekmovanja bodo potekala v nogometu (moški), košarki (moški), odbojki (ženske), tenisu (moški in ženske), namiznem tenisu (moški in ženske) in v atletiki. V petek zvečer je na Otočcu na sporedu tudi družabno srečanje, slovesen zaključek iger in podelitev priznanj pa bo po končanih ekipnih tekmovanjih v soboto, opoldne v športni dvorani Marof v centru Novega mesta. Gostitelj zadnjih, XXXIII. mladinskih iger treh dežel 2006 je bilo mesto Trg (Feldkirchen) na Koroškem, 2005 pa Gradišče ob Soči v Furlaniji-Julijski krajini. Na obeh igrah so bili najuspešnejši športniki in športnice iz Slovenije. odbojka - Pokal bazoviških žrtev v priredbi ŠZ Sloga Zmagi Grobničana in Carnateja Slogini ekipi sta zmagovalcema iztrgali set - Nicholas Privileggi najboljši obrambni igralec turnirja - Slovenske ekipe čez mejo zadnjič z dokumenti Z mednarodnim moškim in ženskim odbojkarskim turnirjem za Pokal bazoviških junakov, ki ga je pretekli konec tedna priredilo AŠZ Sloga v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu se je sklenil niz pobud, ki so tudi letos potekala ob spominu na štiri ustreljene slovenske fante. Turnir je potekal po ustaljeni formuli zadnjih let: štiri nastopajoče ekipe se pomerijo vsaka proti vsaki, tako da vsaka odigra tri tekme, ki so v tem pripravljalnem predprvenstvenim obdobjem zelo dobrodošle. Ženske Ženski del turnirja je bil kot vedno na sporedu v openski telovadnici. Zasluženo je na koncu slavil OK Grobničan, ki je gladko premagal vse tri svoje nasprotnike in set prepustil le Slogi List. Zmagovalec lanske izvedbe AVC de Witt Klagenfurt iz Celovca je letos nastopil s svojo drugo ekipo, ki je v minuli sezoni napredovala v avstrijsko B ligo. Mlade igralke so se srčno borile na vseh tekmah, na koncu pa morale priznati premoč svojih nasprotnic. Ostale tri ekipe so si bile dokaj enakovredne. OK Pre-valje je novi slovenski prvoligaš, trenira pa ga tudi v zamejstvu dobro poznani trener in bivši jugoslovanski reprezentant Adi Urnaut. Ekipa se bo v prvenstvu prav gotovo dobro odrezala, čeprav se ji zaenkrat pozna, da ji manjkajo izkušnje z zahtevnejših tekmovanj. To je prišlo do izraza predvsem na tekmi z Grob-ničanom, ki so jo izgubile prav v končnici vseh treh setov, ko je na dan prišla večja rutiniranost hrvaških igralk. Dobro se je odrezala tudi Sloga List. Ekipi se v tem pripravljalnem obdobju sicer pozna utrujenost, ki pa so jo igralke velikokrat premostile z borbenostjo. Trener Maver je preizkusil vse svoje varovanke (z izjemo Daniele Ciocchi, ki je zaradi lažje poškodbe soigralke bodrila s klopi), nekatere tudi v različnih vlogah in bil z njihovim nastopom povsem zadovoljen, tako da lahko na bližajoče se prvenstvo gledamo z optimizmom. Moški Moški del turnirja je bil tokrat v dolinskem občinskem športnem centru Silvano Klabian, ker Repenska telovadnica še ni nared. Tekme so bile izredno izenačene in napete, igralci pa so postregli z res lepo odbojkarsko predstavo. Lanski zmagovalec OK Logatec je po izpadu iz prve lige korenito spremenil moštvo in ga zaupal beloruskemu strokovnjaku (in nekdanjemu trenerju por- tugalske reprezentance) dr. Nikolaju Podznjevu, katerega delo se bo prav gotovo kmalu poznalo. Hrvaški prvoligaš MOK Rijeka, stalni gost Sloginih turnirjev, je nastopil brez svojih dveh tujcev (kot državljana Bosne in Hercegovine bi potrebovala vstopni vizum), kljub temu pa potrdil kakovost svojih igralcev. Na prvi tekmi turnirja (kasneje se je izkazalo, da je odločala o končnem zmagovalcu), je bil povsem enakovreden B1 ligašu Pal-lavolo Carnate in izidi v posameznih se-tih jasno kažejo, da bi bil izid lahko tudi povsem drugačen. Carnate je v B1 ligi novinec, ekipa igra zelo sproščeno in prav nič naduto (kar je na žalost na tem nivoju v italijanski odbojki prej izjema kot običaj) in ima v svojih vrstah nekaj odbojkarsko res zanimivih posameznikov. Slogaši so na turnirju prijetno presenetili in smo z njihovim nastopom lahko res zadovoljni. V soboto zvečer so premagali Logatec, v nedeljo pa so se kljub dvema porazoma povsem enakovredno kosali tako z Rijeko kot s Carnatejem. Igralcem se pozna, da so v lanski sezoni vsi igrali na zahtevnem nivoju (starejši v B2, mlajši v D ligi) in lanskoletne izkušnje jim bodo v letošnji sezoni zelo prav prišle. Zelo dobro so naši odbojkarji zaigrali v obrambi in proglasitev Sloginega libera Nicholasa Privileggija za najboljšega branilca je povsem zaslužena. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje (v Slogin nagradni sklad so prispeva- li ZSŠDI, pokrajinski in deželni olimpijski odbor CONI, pokrajinski odbor FI-PAV, Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Trst, SKGZ, SSO, Draguljarna Malalan, Zadružna kraška banka, Banca di Civi-dale in seveda Odbor za proslavo bazoviških junakov). Na Opčinah je prisotne nagovoril predsednik ZSŠDI Jure Ku-fersin, ki je poudaril, kako se z leti stvari spreminjajo: če smo nekdaj na turnirjih poudarjali, da šport podira meje, se je to zdaj dejansko uresničilo. Slovenske ekipe so na turnir še zadnjič prišle po pregledu dokumentov na meji in vsi želimo, da bi to kaj kmalu veljalo tudi za hrvaške. V Dolini je vse nastopajoče pozdravil Slogin predsednik Vojko Miot, ki se je pohvalno izrazil o prikazani igri vseh ekip in napovedal še bogatejšo prihodnjo izvedbo - jubilejno petintrideseto. Vse ekipe so dobile pokale, nagrajeni so bili najboljši posamezniki in posameznice, vsem trenerjem pa so izročili tudi pravkar izšlo knjigo Bazovica. Ženske Izidi: Sloga List - Prevalje 1:3 (17:25, 25:15, 24:26, 25:18), OK Grobničan - AVC de Witt Klagenfurt 2 3:0 (25:16, 25:14, 25:17), Sloga List - AVC 3:0 (25:14, 25:10, 25:16), Grobničan - Pre-valje 3:0 (25:22, 25:23, 25:21), Sloga List - Grobničan 1:3 (20:25, 25:17, 25:19, 25:18), Prevalje - AVC 3:0 (25:16, 25:11, 25:14). Vrstni red: 1. OK Grobničan, 2. Veselje na ženskem nagrajevanju na Opčinah kroma OK Prevalje, 3. Sloga List, 4. AVC de Witt Klagenfurt 2. SLOGA LIST: Ciocchi, Irina in Helena Pertot, Spangaro, Gantar, Cvelbar, Starec, Maurovich, Mamillo, Chirani, Malalan. Trener: Martin Maver Najboljše Najboljša napadalka: Ana Skar-lovnik (OK Prevalje), najboljša podajačica Milena Stojkovic, najboljša igralka Iva Zdrilic (obe OK Grobničan). Moški Izidi: Pallavolo Carnate - MOK Ri-jeka 3:1 (25:23, 23:25, 26:24, 25:22), Sloga - OK Logatec 3:0 (25:23, 25:18, 27:25), MOK Rijeka - OK Logatec 3:0 (25:13, 25:22, 25:23), Pallavolo Carnate - Sloga 3:1 (25:22, 25:17, 22:25, 25:23), MOK Ri-jeka - Sloga 3:0 (25:23, 30:28, 25:19), Pallavolo Carnate - OK Logatec 3:1 (22:25, 25:20, 25:18, 25:18). Vrstni red: 1. Pallavolo Carnate, 2. MOK Rijeka, 3. Sloga, 4. OK Logatec SLOGA: Mirko in Vasilij Kante, Ambrož in Matevž Peterlin, Privileggi, Riolino, Slavec, Sorgo, Igor in Vanja Veljak. Trener Edi Božič Najboljši Najboljši napadalec Davide Pezzo-ni (Carnate), najboljši podajač Marko Medač (MOK Rijeka), najboljši obrambni igralec Nicholas Privileggi (Sloga), najboljši igralec turnirja Davide Lissoni (Carnate) INKA □ Obvestila ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA vabi vse člane ter simpatizerje na predstavitev članske ekipe ter mladinskih ekip, ki bo v petek, 21. tega meseca, ob 18. uri, na športnem igrišču v Križu. SHINKAI KARATE' KLUBsporoča, da se treningi za barvane pasove začnejo jutri, 19. t.m. ob 18. uri (do 19.30) v zgo-niški telovadnici. Redni treningi za vse atlete bodo stekli v začetku oktobra. ŠZ BOR obvešča, da se prične jutranja rekreacija v ponedeljek, 1. oktobra ob 9. uri prva skupina in ob 10. uri druga skupina. TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 3341384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. AŠD BREG ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bodo treningi mini-volleya začeli danes, 18. septembra 2007, v dolinski občinski telovadnici, za letnike 1998 in mlajše in bodo potekali po sledečem urniku: ob torkih, od 17. do 18.30 in ob četrtkih, od 16.30 do 18.00. Za deklice letnikov 1995-96-97 bodo treningi potekali ob sredah, od 16.30 do 18.00 z začetkom v sredo, 19. septembra 2007. AŠD SOKOL obvešča, da se bo začela vadba otroške telovadbe - motori-ke za letnike 2000 - 2001 in 2002 v ponedeljek 24. septembra t.l. pod vodstvom profesorja F. Drasiča. Vadba od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini.Ob 17.30 bo tudi informativni sestanek za novo sezono s starši. AŠD SOKOL obvešča, da se bo jutri, 19. t.m. od 16.45 do 17.15 začela vadba mini motorike za letnike 2003 in 2004 v telovadnici v Nabrežini. ŠZ SLOGA prireja v sodelovanju z Didaktičnim ravnateljstvom - Opčine tečaj telovadbe z osnovami miniodbojke za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo. Tečaj se bo pričel danes 18. septembra in bo potekal pod vodstvom profesorja F. Drasiča po sledečem urniku: torek od 17.30 do 18.30 in četrtek od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 3282733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 3488012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. ŠAHOVSKO ZAMEJSKO PRVENSTVO za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji bo 23.9. od 9.30 do 13.30 v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje na št. 040-635627 (ZSŠDI) od 8. do 16.ure od ponedeljka do petka ali po elektronski pošti na naslov trst@zssdi.it. Nagrade za vse starostne kategorije. Število mest je omejeno. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.00-16.30. Treningi mi-niodbojke za deklice letnikov 97 in 98 pa potekajo takole: ponedeljek 17.30-19.00, petek 17.00-18.30. Vabljene stare in nove odbojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša). ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening miniodbojke ali minibasketa (starejša skupina). Vpis in dodatne informacije neposredno pred vadbo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2007 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: kitarist Mathias Butul, violinistka Valentina D' Aloia 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.05 23.10 0.45 1.50 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Gremo v kino Aktualna odd. z nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Maura Leone) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: gente di mare 2 (It., '06, i. Lorenzo Crespi, Vanessa Gravina, Claudia Ruffo) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik, vremenska napo-ved/Potihoma Rai Educational Rai Due 6.15 Replay Show 6.40 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) 13.00 Dnevnik 13.30 TG2 Poletne navade, 13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Aktualno: Italija na 2. (vodita Milo Infante in Roberta Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 19.00 Dok.: Voyager narava 19.55 Risanke 20.25 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds (i. Mandy Patinkin, Matthew Gray Gubler) 22.40 Nan.: Senza traccia (i. Anthony La- Paglia, D. Kashani) 23.25 Šport: Liga prvakov 0.55 Dnevnik Tg2 1.15 Tg parlament V" Rai Tre 6.00 Rai News, 6.30 II caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Toto' contro i 4 (kom., It., '63, i. Toto', Aldo fabrizi) 10.45 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.50 Variete: Trebisonda 16.05 Mladinski dnevnik Gt Ragazzi 17.00 Dok.: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro' (vodi Giovanni Floris) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Dok. 3: Mitumba 0.40 Tg3 Meteo 1.00 Aktualno: S.O.S. 1.35 Fuori orario u Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nad.: Quincy, 7.40 Hunter - Bogato dekle, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich, Klaus Ponitz) 16.00 Nad.: Steze 16.40 Film: La lancia che uccide (vestern, ZDA, '54, r. E. Dmytryk, i. Spencer Tracy, Robert Wagner) Tg com, promet Dnevnik, vreme Dok.: Solaris Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) 21.10 Film: End Game (pust., Nem.-ZDA-Kan., '06, i. Cuba Gooding jr.) 23.20 Film: Lo squalo 4 (pust., ZDA, '87, r. J. Sargent, i. Lorraine Gary) 1.35 Pregeld tiska Canale S 8.00 8.50 9.40 10.55 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 0.00 Na prvi strani Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Film: Ragazzo padre (kom., ZDA, '97, i. Brian Austin Green) Tg5 com/Meteo5 Nan.: Supermarket, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Aktualna odd.: Moški in ženske Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut TV film: La battaglia di Mary Kay (kom., ZDA, '02, i. Shirley Ma-cLaine, Parker Posey) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5 Variete: Moderna kultura Variete: Ciao Darwin (vodita Paolo Bonolis in Luca Laurenti) Variete: Maurizio Costanzo Show v Italia 1 6.00 6.10 6.35 9.05 11.10 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 17.30 Odprti studio Nan.: Zanzibar - Spot Variete za najmlajše Nan.: MacGyver - Ogenj iz pekla, 10.10 Magnum P. I. - Zadnji beg (i. Tom Selleck) Nan.: A-Team Odprti studio, šport Risanke Nan.: Veronica Mars (i. Kirsten Bell, Francis Capra) Nan.: Sleepover Club Risanke Risanke: Spongebob 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Camera cafe' 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Nan.: Ugly Betty (i. America Ferrera, Eric Mabius, Michael Urie) 22.55 Film: Crossroads (kom., ZDA, '01, i. Britney Spears) ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualno: 60 in več 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 12.05 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 15.30 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja 20.55 Aktualno: Včeraj in danes 21.00 Film: 32. december (kom., It., '87, i. Massimo Serato) 23.40 Srečanja v kavarni "La Versiliana" LA 6.00 7.00 9.20 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 0.30 La l 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Na sodišču z Lynn - Izpoved Film: Colpo su colpo (krim., ZDA, '67, r. Sidney J. Furie, i. Frank Sinatra, Peter Vaughan) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG Aktualno: Osem in pol La7 DoC: Leonardo Dok.: Prepovedana zgodovina Nan.: Sex and the City (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.20 9.35 10.05 10.30 11.05 12.00 13.00 13.25 14.20 15.00 15.10 15.40 16.05 16.15 16.20 16.35 17.00 17.30 18.00 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.00 23.00 0.00 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Radovedni Taček: Krtača Mozart: Potovanja Besedi na sledi: Anton Tomaž Linhart Sprehodi v naravo: Divji kostanji Zgodbe iz školjke Planet Zemlja Portret: Nevidni teritorij Marka Peljhana Poročila, vreme, šport Vroči stol Obzorja duha Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Trojčice Ali me poznaš: Jaz sem jesensko jutro Dok.: Koža, dlaka, perje Ris. nan.: Hotel Obmorček Knjiga mene briga - Richard daw- kins: Sebični gen Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Spust po Muri Resnična resničnost Žrebanje Astra Risanke Vreme, dnevnik, šport Informativno-razvedrilna odd.: Piramida (vodi Erika Žnidaršič)( Mednarodna obzorja: Ruanda -Bolečina dežele tisočerih gričev (Slo, '07, r. Božo Grlj) Odmevi, kultura, vreme, šport Dok.: Na sledi Fidelu (ZDA, '04, r. Oliver Stone) Film: Življenje, ki te čaka {p Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 13.05 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 13.35 Dober dan, Koroška! 14.05 Glasni večeri na drugem: Faraoni - skupaj 40 let 15.00 Studio City 16.00 Sledi 16.30 Mozaik 17.25 Mostovi - hidak 18.00 Poročila 18.05 Kalejdoskop 18.30 Aktualno 19.00 Portret sopranistke: Valerija Hey-bal 20.00 Igrano-izobraž. mlad. nan.: Muzi-kajeto (Slo, '07, r. Brane Bitenc) 20.25 Globus 21.00 Dediščina Evrope - Nan.: Glasba ljubezni - Debussy (Fr.-Nem.) 22.35 Nad.: Blackjack (VB-Avstral., '05, i. Colin Friels, Marta Dusseldrop) Nad.: Slon - Umor ne zastara 0.05 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.15 22.30 23.00 23.45 10.30 11.00 16.00 18.00 18.40 19.50 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30 Koper Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska odd.: Fannzine Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Meridiani Program v slovenskem jeziku: Na obisku Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Slovenski magazin Glasovi Dalmacije: Srečanja z italijanskimi skupnostmi vzhodnega Jadrana Dok. oddaja Q - trednovska oddaja Vsedanes - TV Dnevnik Potopisi Folkest Istra in... i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Prenos izredne seje MONG Mladi o mladih Napoved dnevnika Avto za vas Dnevnik, vreme Pod drobnogledom Fair Play Asova gibanica Med Sočo in Nadižo Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Zlatko Božič o knjigi: Zgodovina moje heroinske odvisnosti; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainer-ja M. Rilkeja - pripr. M. Sardoč, prevod in r. Borut Trekman, 12. nad.); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletno delo in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.50 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna: Jean Sibelius; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Torek, 18. septembra 2007 SVET / Poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji Četrta primorska zasedba Maribora (2) Druga velika osebnost mariborske preteklosti in odločilna v slovenski zgodovini je bil general Rudolf Maister (1874-1934). Avstroogrska je ob koncu prve svetovne vojne kapitulirala 29. oktobra 1918 leta. Avstroogrski vojaki so bili odvezani od vojaške prisege. Vojaki so se raztepli po mestu in naravnost besneli. V Maribor je prišlo z vseh bojišč še veliko drugih vojakov, ker je bilo mesto križišče. Treba je bilo organizirati red in varnost. Prvega novembra 1918 so v mestni kasarni najvišji vojaški častniki organizirali sestanek, na katerega pa Maistra niso povabili. Prišel je šele naknadno; toda z veliko mero odločnosti in samozavesti je prekinil polkovnika Holika, ki je bral dvanajst točk, s pomočjo katerih naj bi naredili »red v tej anarhiji ob koncu vojne v tem avstrijskem mestu Maribor ...«. Maister pa je prevzel oblast, rekoč: » Ne priznavam teh vaših točk! Maribor razglašam za jugoslovansko poset in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem Spodnjim Štajerskem.« Maribor je takrat štel 22.000 prebivalcev, od tega je bilo 5000 Slovencev. Maister si je organiziral svojo vojsko; na železniški postaji, skozi katero so demobilizirani vojaki potovali na Koroško, v Nemčijo, na Ogrsko ... domov, je delil kruh in toplo hrano, kajti kot prekaljen poveljnik je vedel, da so lačni vojaki (in še v razsulu) najbolj nevar ni. Sredi novembra je že imel ustanovljen Mariborski pešpolk, sicer pa se je mojstrsko dokopal do vseh rodov vojske; celo letalo je imel. Maister je vedel, da je treba ozemlje najprej zasesti, nato pa se pogajati. Zato je zasedel Celovec in tamkajšnje oblasti so že kazale na njegove vojake in prigovarjale svojim ljudem: »Glejte, to so tisti, ki vam bodo jutri vladali!« Celovec in z njim vsa (slovenska) Koroška so bili praktično že v slovenskih rokah. Nakar je nastopila Ljubljana - Narodni svet se je zbal velesil - in potegnila Maistra iz Celovca nazaj čez Karavanke. Osrednja slovenska vladala se je namreč zanašala na obljubo zmagovitih velesil, da bodo koroško vprašanje rešili naknadno. Ko je leta 1919 - potem ko se mednarodna politika sploh ni zmenila za svoje obljube Slovencem - predsednik slovenskega parlamente Anton Korošec vprašal v Pariz, kjer bo meja, so mu sarkastično odgovorili, da bo meja tam, kjer je vojska. In tako smo se za zibelko slovenskega naroda in slovenske kulture obrisali pod nosom - za vedno! Mais ter je bil za ra di te ga hu do razočaran, vendar se je podredil ukazom, vlada pa ga je spravila v kot in mu ni več dodeljevala pomembnih funkcij. V Kraljevini SHS so vojaško komando prevzeli Srbi in leta 1920 je iz treh vojsk nastala ena, ki ni bila več slovenska niti po zunanjosti, kajti zamenjati so morali tudi kape. Tem tako korentitim spremembam so se uprli vojaki v Mariboru, Varaždinu in Dravogradu in prišli pred vojaško sodišče, kije 9 vojakov obsodilo na smrt. Uresničitev razsodbe so prepustili generalu Maistru, ki jih je se dem po mi los til, dva pa dal us tre -liti. Tega mu slovenski vrhovi niso odpustili. Po upokojitvi je Maister živel v ulici, ki je no si la nje go vo ime, in ga no si še danes, in še danes stojita hiša in balkon, s katerega je Maister pozdravljal svoje navdušene privržence. Kajti -med ljudstvom, posebno med mladino, je ostal izredno priljubljen in ob vsaki pomembnejši množični manifestaciji se je mladina podala pod njegov balkon in mu navdušeno vzklikala. Zadnjič se je Maister pokazal na svojem balkonu, ko so bile leta 1933 v Mariboru ostre manifestacije proti Hitlerjevemu prevzemu oblasti. Dijaki, študentje, mariborska mladina so manifestirali s transparenti in vzklikali proti Hitlerju, ki prinaša vojno. V trenutku vročičnega navdušenja so se odločili, da gredo pod okno generala Maistra. Ge ne ral, že hu do bo lan, se je res pri ka -zal na balkonu, se oprl na ograjo in tiho - kljub temu so ga vsi slišali - rekel : »Jaz sem Maister. Jaz sem vaš general. Ali me še poznate?« Množica je pritrdila, a mnogim so se ulile solze; general je bil star, utrujen in betežen. Leto kasneje ga je k večnemu počitku pospremilo 25.000 Mariborčanov. Nova oblast v SFR Jugoslaviji ga ni marala. Tudi ko so se razmere nekoliko oto pli le, je bil ge ne ral Mais ter še ved no to li ko trn v pe ti, da so no ri za -slepljenci uničili že za tisk pripravljeno monografijo z vsemi fotografijami in originalnimi dokumenti. Čaščenje njegovega spomina je bilo prikrito do osamosvojitve Slovenije. Danes uživa ge- Spomenik generalu Rudolfu Maistru v Mestnem parku v Mariboru Mag. Vera Bevc, predstojnica OE ZRSŠ Maribor, letošnja pozorna mentorica ne ral Mais ter ugled, ka kr šen pritiče herojskemu voditelju slovenskega naroda v e nem ključnih trenutkov njegove zgodovine. Tretja pomembna komponenta mariborske zgodovine so Primorci, ki so dali mes tu mo čan in končni nacionalni poudarek. Iz fašistične Italije so na Štajersko in zlasti v Maribor prišli v treh migracijskih valovih. Zlas ti Ma ri bo ru so dali izrazit kultur ni pe čat na po -dročju glasbe, gledališča, slikarstva in v organiziranju družabnega in političnega življenja. Njihovi sredozemski tem-peramentnosti (glas nos ti in pre -šer nos ti) se gre zahvaliti, da se je po ma ri bor skih ulicah spet začela množično oglašati slo ven ska be -se da. Le ta 1915, ko je italijanski poseg v prvo svetovno vojno odprl Soš ko fron to, je mo ra lo v treh dneh zapustiti Posočje 80.000 ljudi. Veliko jih je šlo v Avstrijo, veliko pa se jih je ustavilo v Mariboru, kjer so zgradili taborišče za primorske begunce. Po koncu vojne so se mnogi vrnili, potem pa kmalu prišlji nazaj zaradi preganjanja in težkih življenjskih razmer pod fašistično oblastjo. Ti Primorci so zasedli delovna mesta, ki so jih zapustili Nemci, ki so se po ustanovitvi države SHS odselili. Ta begunski val je najmočnejši in najgloblje poseže v mariborsko duhovno in družbeno tkivo. Zaradi svoje bučnosti (imeli pa so tudi to »slabo« lastnost, da so se oprijeli vsakega dela) Primorci niso bili kaj dosti priljubljeni; Štajerci so jim pravili Čiči. Po letu l936 je Maribor zajel tretji val Primorcev, ki so se umaknili pred abesinsko vojno. Prinesli so velike vplive v življenje. Jaz sam - je poudaril Partljič - sem bil deležen ljubeče vzgoje primorske učiteljice Lučke Grbec.« V eni izmed svojih knjig ji je postavil nesmrtni spomenik, s pretresljivim pričevanjem v sklepnem delu svojega posega pa je glo boko ga nil in pus til brez di -ha vse prisotne. Po ne delj kov po pol dan je bil de la -ven kot še nikoli na poletnem seminarju. Organizatorji so udeležence razdelili v tri interesne skupine, prva je bila pevska, druga in tretja pa sta bili naravnani recitatorsko in dramsko. Začelo se je pravo garaško delo, kajti do večernih ur je bilo treba naštudirati kulturni program z recitacijami, igro in petjem: prava čitalniška beseda na višku kulturnega preporoda Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. Vaje so bile res intenzivne, učitelji strogi in zahtevni (nekje so imeli skrito tu di ši bo), učen ci pa po sluš ni, mar -ljivi, ubogljivi, delavni in vsi nadpovprečno nadarjeni. Pevska skupina, v kateri se je urilo trinajst odličnih glasov z izjemno izostrenim posluhom in nadvse razvitim smislom za interpretacijo (najbolj prepričljivo je pela štiričetrtinske pavze) je pod vodstvom lirične duše, dirigentke in glasbenice mag.Milke Ajtman naštu-dirala skoraj celovečerni koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Podlago akordičnemu, od časa do časa kar trinajstglasnemu petju, je dajala nežna korepetitorka Tanja, kije drsela po tipkah s prsti, lažjimi od metulja. Druga skupina je vadila satirično igro, ki je mestoma zapadala v dramatične mnemosituacije, Moj ata socialistični kulak; skupino je na vajah izžema-la manekensko izrisana mentorica. Milena Kerndl, ki se je na odru tudi sama žrtvovala v zobe občinstvu, ki pa je razumelo njeno žrtev in je bilo zelo prizanesljivo - sicer pa je poslušalo bolj z očmi. Tretja skupina pa je pokala po šivih od smeha pod vodstvom nevsakdanjega mentorja Toneta Partljiča. Na oder je skupina postavila Romea in Julijo, tragedijo v treh hipih z začetkom in koncem ter kaj drugega kot klasiko vseh klasik Rdečo kapico. Vsi nastopajoči so pokazali izrazit odrski talent in če ne bi bili vzgojitelji, učitelji, profesorji in ravnatelji, bi jih danes brali na najbolj popularnih bulvarskih revijah Oggi, Intimita, Novella 3000, Chi, Graz ia, če ne ce lo (mor da tu di z ve se -ljem) v Pleyboyu (boj za plen!). Najbolj imenitno se je obnesla naša Andreja v vlogi none, kar bosta verjetno najboj cenila njena dva (sicer še zelo mlada) sinova, ki pa imata že zdaj dobro perspektivo za bodoče varstvo. Večerna Čitalnica je bila prava apoteoza »lepeh umetnosti« in burni aplavzi se dolgo niso mogli poleči; mnogo iskrenih čestitk je izrekla predstojnica mag. Bevc in mnoge predavateljice kot gostje, pa Roman Gruden, predstavnik ministrstva za šolstvo, pa gospa Fanika Fras Berro, svetovalka zavoda za šolstvo, pa gospa Nada Nedeljko, tudi sama predstavnica zavoda za šolstvo, svetovalka za drugo triletje, pa dr. Ana Korže Vovk profesorica za ekologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, pa še mnogo drugih imenitnih gostov. Nastopajoči smo vršali kot žitno polje, ki že dolgo ni imelo tako kot jag-ned po konč nih, vi so ko ras to čih kla sov. In slavnostna večerja, ki je sledila kultur ne mu pro gra mu, nam je šla še bolj v slast. Svečani menu so kulinariki sestavili posebej za to priložnost in je vseboval domače dobrote iz tunke, nam v čast kraški pršut, potem gobovo juho z jurčki in kislo smetano (da bi ublažili krče od smeha), potem je na mizo prikorakala svinjska ribica s suhimi slivami (za pevce), ocvrt piščančji zvitek s proseno kašo (za vegetarijance), ajdovi štruklji (mmmhmm!), štajerski krompir (ta ko oku sen, da je ke ne bek ko maj še za diletante), sestavljena solata (lego) in prleška gibanica (prava poslastica). Vzdušje se je razgrelo z dobrim rdečim (Primorci rečemo črnim) vinom iz Slovenskih goric in potem je donela pe sem... in pe sem... in še pe sem. Polni svežih moči in spodbudnih vtisov s ponedeljkovega slavnostnega večera smo se podali v gosti spored naslednjega dne. Pisal se je torek, 21. av-gus ta 2007, dan po sve čen do pold ne obiskom po vrtcih in šolah, popoldne pa ogledu znamenitosti štajerske prestolnice. Ker smo taborili sredi mesta v raz-koš nem ho te lu, smo ime li od pr to pot na vse strani kar »knogam«; spet smo se razdelili, tokrat po poklicnih skupinah, in zakorakali v sveže jutro, eni vrtec Borisa Pečeta, drugi v Osnovno šolo Franceta Rozmana-Staneta, tretji pa na Prvo gimnazijo Maribor. Ko smo se spet natekli skupaj, bi lahko občutek grenkobe, frustriranosti in nemoči rezal s skrhanim nožem: šole v Sloveniji so nekaj tisoč svetlobnih let pred našimi - in to v vseh pogledih: kot stavbe po funkcionalnosti in opremljenosti, kot organizacija pouka, kot strokovna pomoč profesorjem, učiteljem in vzgojiteljem, kot zmožnost posodabljanja pouka in prilagajanja učnih programov, kot finansiranje šolskih dejavnosti, kot knjižnice !!! - poleg tega, da imajo vse šole nameščeno poklicno knjižničarko, imajo nekatere šole knjižni fond, ki šteje do 20.000 (z besedo: dvajsettisoč) enot. Sanjsko! Boris Pangerc (Se nadaljuje) / PRIREDITVE Torek, 18. septembra 2007 27 Vjubljana Crvena Jabuka Skupina Crvena Jabuka je eden izmed zaščitnih znakov Sarajeva, temu mestu pa je skupina posvetila že v preteklosti posvetila kar nekaj pesmi. Tokrat so se odločili, da mestu, kije bil nekoč simbol sožitja narodov, kultur in ver, posvetijo cel album. V tretjem desetletju delovanja so člani skupine vso svojo ljubezen do tega mesta zlili skupaj v ploščo, ki nosi naslov Duša Sarajeva. Na njej so izvirne pesmi, a po dolgem času tudi priredbe, katerih se je v preteklosti skupina Crvena Jabuka izogibala. Na albumu boste tako dobili priredbo pesmi Kemala Montena "Napiši jedno ljubavnu" in pesmi Arsena Dediča "Tamo da putujem (Rastanak)" Do sprememb je prišlo tudi v sestavu skupine. Seveda ostaja vodja skupine in vokalist Dražen Žerič - Žera, s svojima značilnima glasom in frizuro, kitarist in producent nove plošče Igor Ivanovič, bobnar Darko Jelčič - Cunja, bas kitarist Kreši-mir Kaštelan, kitarist Damir Gonz in klaviaturist Marko Beloševič. V tem obdobju skupina promovira nov album s serijo koncertov po vseh državah bivše Jugoslavije, v četrtek, 20. septembra pa bo na vrsti tudi Slovenija. Crvena Jabuka bodo namreč v živo nastopila v Cvetličarni Mediapark v Ljubljani od 21. ure dalje. Vstopnice so na voljo na običajnih predprodajnih mestih (Kompas, Petrol, trgovine Big Bang, even-tim.si, vstopnice.com) po 15 evrov, na dan koncerta pa j e cena 18 evrov. (I.F.) festival stradasuona Glasbena poslastica v bivši umobolnici FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom V soboto, 22. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", z delom »Non ti pago«, nastopa gledališka skupina Teatro Stabile La lo-candina - Pagani (SA). V petek, 28. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Taxi a due piazze« je naslov dela, ki ga bo podala gledališka skupina Gruppo del Pierrot iz Neaplja. _SLOVENIJA_ POSTOJNA V četrtek, 27. septembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V nedeljo, 23. septembra ob 18.00 / »Sej smo vsi ena žlahta«. Nastopa gledališka skupina Vrtojba. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Dane Zajc: »Jagababa«. Ponovitve: v petek, 21. ob 19.30, v soboto, 22. ob 20.00,v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 17.00 in v petek, 28. septembra ob 19.30. V soboto, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V četrtek, 20. septembra ob 20.00 / In- gmar Villqist: »Halvarjeva noč«. Gostuje Kamerni teater 55 Sarajevo. V soboto, 22. in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost. V ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V torek, 25. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder V torek, 25. septembra ob 15.30 in 20.00 in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Park bivše umobolnice pri Sv.Ivanu bo od danes do četrtka, 20. septembra, gostil tudi letošnjo izved bo glas bene ga fes ti vala Stradasuona. Kot je že skorajda tra di ci ja se bodo pu bli ki v sklo -pu treh večerov predstavili izvajalci ulične glasbe. Niz glasbenih srečanj bo uved la sku pi na Nien te Band. Gre za sku pi no izvrst nih tr žaš kih glas beni kov, ki se je zdru žila v sklo pu Pup kin kabareta v gle da -lišču Miela. Sestavljajo jo Riccar-do Morpurgo (klavir), Piero Purini (saksofon), Flavio Davanzo (trobenta), Andrea Zulian (kontra bas), Luca Co lus si (tol kala) in Stefano Bembi (harmonika). Tr-žaš ki vir tuo zi bodo poslu šal cem postre gli z ob šir nim reper toar -jem jazz, folk, pop in pa balkan skladb z zna čil nim oku som, ki zaznamuje ansambel. Na priložnost ni oder bodo sto pi li tudi igral ci kabaret ne sku pi ne Pup kin kabarett, ki se bodo predstavili z bra njem tek stov in pa izred ni gost, sarkastični in hkrati ironični tržaški kantavtor Stefano Schi-raldi. Slednji je ravnokar posnel svojo prvo zgoščenko s skupino Nien te Band, ki jo je omo go čil tr -žaški Dom glasbe (Casa della Musi ca) in bo na pro daj jeseni. Jut riš nji ve čer bo mi nil v zna menju ene ga izmed naj zani -mi vej ših žen skih li kov sodob ne reggae scene, kraljice German Reggae Zoe. Ob njej bo nastopi- V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL V soboto, 22. in v ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Kim Komljanec: »Kura nima jajc«. V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče V soboto, 22. septembra ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, (mu-zikal), režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 21. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 23. septembra ob 17.30 / Koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Anton Reck. V soboto, 29. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra ob 17.30 / Koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg. ■ Note Timave Jutri, 19. septembra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / John Olaf Laneri - klavirski recital. V ponedeljek, 24. septembra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Ansambel »Interpreti Veneziani«. V ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir. V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 24. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Kristian Schneider - orgle. V petek, 28. septembra ob 20.00, Fontane (HR), župnijska cerkev sv. Martina / Riccardo Cossi - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. la skupina osmih glasbenikov The Okada Supersound. Kraljica reggae glasbe bo publiki predstavila sklop senzualnih melodij, prežetih tako s soul glasbo kot z njenimi rojstnimi afriškimi prvinami in pa z elementi njenega nemškega življenja, seveda ob ritmih tople in prikupne Jamajke. Rudy Marra in njegova So-paband bosta protagonista četrtkovega in torej zadnjega večera. Mar ra, ki se je na začet ku de vet -de setih let celo ude le žil glas be-nega festivala v San Remu, je nepredvidljiv umetnik, pravi ekspe-rimentator številnih zvrsti kot so na primer rock, pop, jazz, funk, punk, folk ali etno, ki jim še sam dodatno bogati z lastnimi glasbenimi okusi in pa teksti. Letos je celo izdal svoj prvi roman z naslovom »L'utente potrebbe avere il terminale spento«, ki opisuje tra giko mič ne in povsem ne real -ne do go div šči ne šte vil nih nev ro-tič nih, hi nav skih in apa tič nih protagonistov, ki se ne znajo pogovarjati. Glasbena srečanja se bodo vsak večer začel a ob 21. uri in vstop bo prost. V primeru slabega vremena pa se bo dogajanje pomak ni lo v tr žaš ko gle da li šče Miela, na Trgu Duca degli Ab-ruzzi 3. Več informacij lahko po-i šče te na splet nih stra neh www.miela.it ali www.radiofragola.com. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De- skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovič - klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. SLOVENIJA POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 20. septembra / V okviru »Postojne blues festivala« bo nastopil britanski vokalist Ian Siegal. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V petek, 21. septembra ob 20.00 / W. A. Mozart: »Figarova svatba«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Ljubljana. V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / G. Puccini: »Madame Butterfly«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Lkjubljana. LJUBLJANA Letno gledališče Križank V četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):»Umetnost po žensko« je naslov skupinske razstave umetnic, ki bodo razstavljale do 23. septembra in sicer vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Foto-grammi«, odprta bo do 29. septembra. Galerija Kulturnega doma: v petek, 21. septembra ob 19.00 otvoritev slikarske razstave Aleksandra Peca iz Nove Gorice. GORICA V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. LOČNIK V občinskem centru na Trgu San Giorgio 37, bo do 23. septembra na ogled fotografska razstava z naslovom »Portfolio a Lucinico«. Razstavljajo Valter Nanut, Silvan Pittoli in Giorgio Bregant. Urnik od 17.30 do 19.30 ob delavnikih in od 10.30 do 12.30 ob nedeljah. Vstop prost. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umet- nosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šičarov iz Ljubljane. Galerija Artes (Ul. Gradnikove brigade 6): v petek, 21. septembra ob 18.00 otvoritev slikarske razstave Aleksandra Peca iz Nove Gorice. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19.00; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Venika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žga-vec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 2 B Torek, 1B. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Danes bo naše kraje dosegla atlantska fronta z močnim Vremenska fronta je dosegla Alpe in bo pozno zvečer pritokom zelo vlažnih južnih tokov. Jutri bo od severov- prešla Slovenijo. Pred njo bo z močnim jugozahodnikom zhoda začel pritekati suh in svež zrak. dotekal nad naše kraje topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.11. Dolžina dneva 12.25. r LUNINE MENE Luna vzide ob 14.04 in zatone ob 22.00. BIOPROGNOZA Veliko ljudi bo imelo značilne vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot slabo počutje, nemir, potrtost, utrujenost in razdražlji-vost. Moteno bo spanje v noči na sredo. PLIMOVANJE Danes: ob 1.09 najvišje -1 cm, ob 6.10 najnižje -6 cm, 13.05 najvišje 21 cm, ob 23.29 najnižje 17 cm. Jutri: ob 13.07 najvišje 15 cm, ob 6.57 najnižje -19 cm, ob 14.09 najvišje 27 cm, 21.55 najnižje -15 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 21,B stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............17 2000 m...........10 1000 m...........18 2500 m............7 1500 m...........13 2864 m............4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5,5 in v gorah 6. 0 TOLMEČ O 11/19 VIDEM O 15/22 O PORDENON 16/21 0 TRB 10/1 CS* M O GRADEC 12/25 CELOVEC O 12/20 M. SOBOTA O 16/25 ' o 12/17 KRANJSKA G. O TRŽIČ 15/19 öl 0 11/20 S. GRADEC CELJE 16/23 O ČEDAD O 16/21 O KRANJ LJUBLJANA /p r,ORirA rt O N. GORICA^ 16/20 V N. MESTO 16/22 99,RLCA O nni N POSTOJNA o O 15/19 y-sS --- .-j-, KOČEVJE LjSi j-, o ^ r, PORTOROŽ O -. ^ CRN°MELJ 18/23 UMAG OPATIJA , ZAGREB 17/25 O 18/22 "^17/22 > REKA 19/22 PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANES' Povečini bo pretežno oblačno z obilnimi padavinami, deloma nevihtami. Ob morju bodo možne tudi prehodne kratkotrajne razjasnitve. V predalpah bodo padavine zelo obilne. V južnejših nižinskih predelih in ob morju bo pihal okrepljen jugo. Oblačno bo s padavinami, deloma nevihtami. V severovzhodnih krajih bo del dopoldneva še suho. Jugozahodni veter se bo okrepil, prav tako jugo ob morju. Pozno zvečer bo zapihal okrepljen severni veter, na Primorskem pa burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 18 do 23, v severovzhodni Sloveniji do 25 stopinj C. CELOVEC O 8/16 TOLMEČ O 3/17 TRBIŽ O 2/16 VIDEM O 8/22 O PORDENON 9/21 ČEDAD O 9/21 o 4/13 KRANJSKA G. O N. GORICA O GRADEC 8/17 O 7/15 S. GRADEC MARIBOR O 10/17 M. SOBOTA 010/16 o -IT* TRŽIČ 7/17 O KRANJ o LJUBLJANA 10/18 POSTOJNA O 10/16 KOČEVJE O CELJE 9/17 O PTUJ o K N. MEST011/15 ,o ZAGREB 10/17 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno. Ob morju bo zjutraj zapihala močna burja, ki bo čez dan nekoliko oslabela. Jutri zjutraj bo dež ponehal in postopno se bo zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. V četrtek bo precej jasno in sveže. Ponekod po nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost. Burja bo oslabela. NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 Last Min Ute Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si POREČ evropska unija - Zavrnjena pritožba ameriškega računalniškega giganta Sodišče Evropskih skupnosti potrdilo kazen, ki jo je Evropska komisija naložila Microsoftu LUXEMBOURG - Sodišče prve stopnje v Luxembourgu je včeraj potrdilo odločitev Evropske komisije, ki je ameriškemu računalniškemu gigantu Microsoftu leta 2004 naložila 497 milijonov evrov kazni zaradi zlorabe monopolnega položaja na trgu. Microsoft se je na odločitev Evropske komisije pritožil, sodišče pa je včeraj njegovo pritožbo zavrnilo. »Sodišče prve stopnje podpira stališče Evropske komisije, da je Microsoft zlorabil monopolni položaj na trgu,« je zapisano v razsodbi, objavljeni v Luxembourgu. Poleg kazni je komisija Microsoftu naložila tudi, da mora trgu ponuditi verzijo opera- cijskega sistema Windows brez prevajalnika Media Player, pa še, da mora konkurentom na trgu del razkriti kode operacijskega sistema Windows, da bo njihova programska oprema združljiva z Windowsi. Obe zahtevi komisije je sodišče potrdilo. Je pa sodišče zavrnilo zahtevo Evropske komisije po imenovanju neodvisnega nadzornika, ki bi bdel nad tem, kako ameriško podjetje uresničuje razsodbo. Bruselj je namreč zahteval, da bi nadzornika plačal Microsoft, s tem pa je komisija po oceni sodišča prekoračila svoja pooblastila. Microsoftov odvetnik Brad Smith je dejal, da morajo razsodbo najprej prebrati, nato pa se bodo odločili o morebitni pritožbi. Obenem je Smith zatr dil, da bo Mic rosoft ostal navzoč v Evropi, kjer je po letu 1990 več kot potrojil število zaposlenih. Mic rosoft se lah ko na odlo či tev Sodišča prve stopnje v roku dveh mesecev pritoži na Sodišče Evropskih skup nos ti. Odlo či tev sodiš ča je kaj -pak boleča za prihodnjo poslovno strategijo podjetja, vsaj v Evropi, čeprav so tudi ameriški, japonski in korejski varuhi konkurence Microsoft prav tako že obtožili zlorabe monopolnega položaja. Odločitev sodišča je seveda komentirala tudi Evropska komisija. Ev- rop ska ko mi sar ka za kon ku ren co Neelie Kroes pa poudarila, daje razsodba pomemben presedan. »Evropska komisija bo storila vse, da se Microsoft takoj odzove na razsodbo,« je dejala in poudarila, da »ne bo več dopuščala neposlušnosti«. Zmaga v primeru Microsoft je sicer »grenko-sladka«, je dodala, saj »potrošniki sedaj nimajo prav nič več izbi re kot pred tre mi le ti«. Sodiš če je potrdilo stališče komisije, daje delovanje Microsofta za potrošnike slabo, je pouda rila ko mi sar ka. Kroesova je zanikala bojazni, da bi takšna odločitev ustavila vlaganja podjetij v inovativne proizvode. Primer je s številnih vidikov »izjemen«, ven dar je sodiš če pre sodi lo, da »odločitev naj ne bi imela bistvenega negativnega učinka«. »To je jasen signal, da velika podjetja ne smejo zlorabljati svojega položaja,« je pouda rila. »Podjetja ne bi smela ravnati v skladu z načelom interoperabilnosti zgolj, ko so v to prisiljena, saj to krepi njihove možnosti za pridobitev večjega tržnega deleža,« je poudarila ko mi sar ka. Raz sod ba sodiš ča potrjuje potrebo po interoperabilnosti, ki bi tekmecem omogočila razvoj kon ku renč nih pro izvo dov na tr gu pro gram ske opre me. Na raz sod bo se je odzval tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je poudaril, da odločitev sodišča potrjuje »objektivnost in verodostojnost politike glede konkurence, ki jo vodi Evropska komisija«. »Ta politika ščiti interese evropskih potrošnikov in zagotavlja lojalno konkurenco med podjetji in notranjim trgom,« je poudaril. (STA) zaradi ropa Simpsona aretirali v Las Vegasu LAS VEGAS - O.J. Simpson, nekdanji zvezdnik ameriškega nogometa, je bil zaradi obtožbe oboroženega ropa v hotelski sobi v Las Vegasu aretiran. Ukradel naj bi potrdilo, da je uvrščen v hram slavnih, svojo fotografijo z nekdanjim direktorjem FBI J. Edgarjem Hoovejem in video s svoje prve poroke. Šestdesetletni Simpson trdi, da mu je omenjene spominke ukradel zbiratelj, sam pa ni hotel poklicati policije, ker ni pričakoval pomoči od varuhov javnega reda in miru, »ki so se do njega vedli zelo slabo leta 1994, ko je bil obtožen umora svoje nekdanje žene Nicole Brown Simpson in prijatelja Rona Goldmana«. Simpsonu grozi 30 letna zaporna kazen. »Že leta, desetletja verjame, da lahko naredi, kar koli hoče. Na žalost pa se pravni sistem in družba strinjata z njegovim ravnanjem. Mislim, da bi moral biti v zaporu zaradi umorov pred desetletjem in upam, da bo šel za rešetke tokrat,« je menil Fred Goldman, oče umorjenega Rona Goldmana. Simpson je bil sicer sprva oproščen umora, vendar pa ga pozneje na civilnem sojenju doletela kazen in je moral plačati 33,5 milijona dolarjev.(STA)