eiK*
za
f
v.
iafli6
11LO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 26 a - Leto XXII - 20. junij 1983
tržnih raziskavah bi bilo treba več ^delovanja
Kot je znano financiramo v askri dejavnost tržnih raziskav Iz združenih sredstev, in sicer na “snovi programov, ki jih ta dejavnost v Marketingu Iskre t-ommerce opredeli skupaj z vsemi Iskrinimi delovnimi orga-“'-t a ti ja mi in jih potrdi tudi marketinški kolegij SOZD Iskra y Pzed začetkom vsakega leta.
zbere0^v*m sredstev, ki jih Iskra tako Za Urp8re nekako polovica neposredno dei0;s.^itev nalog za potrebe Iskrinih
organizacij, od 15 do 20% od
Ve^, e Vsote — gre za sodelovanje pri < "alogah skupnega pomena, San)e al° pa za naloge za potrebe po-»ap ?nih marketinških dejavnosti, kot dajeirner sejemske, pospeševanja pro-Pr0 ’ “konomske in institucionalne Sande itd. Nekaj od tako skupno denarja porabi dejavnost Spj raziskav tudi za tako imenovano ftvL^ročje, to je področje sistema f>'0vn<h informacij.-
izre.|av to SPI področje je za Iskro siste 0Poniernben informacijski pod-Z|)ita ' -icgov namen je dvojen: prvi je liyr fe> urejanje, posredovanje in ana-Dop. ,Je Poslovnih informacij, z name-(irpgj a iri bili pbslovno učinkovitejši, r°Za.5' iC s Področja družbene sa-Nstl'16’ kicr skušamo imeti pregled ^VriV ^^dnib delavcev s tujimi pred-^jitio *’ ^disi doma ali na potovanjih v
Lenost tržnih raziskav v Marke-Iskre Commerce je letos opravila
že več pomembnih nalog, in o tem je tekla beseda z vodjo te dejavnosti Borisom Slapnikom.
Prvo tržno raziskavo v tem letu so opravili po naročilu delavne organizacije Avtomatika. Njen uradni naslov je Ocena plasmanskih možnosti za program Avtomatike v okviru programa opreme za Tovarno močnih krmil.
Druga takšna naloga je bila Ocena jugoslovanskega in pregled svetovnega tržišča magnetnih trakov. Naročila jo je delavna organizacija IEZE, »Vsekakor pa bo ta naloga«, poudarja Boris Slapnik »zanimiva tudi za druge v Iskri, kot na primer za Delto, Kibernetiko, Široko potrošnjo«.
Izredno pomembno in tudi zanimivo nalogo so izdelali za kolektiv Kibernetike. Raziskali so plasmanske možnosti za merilnike toplotne energije. Vemo, da v Jugoslaviji teh merilnikov ne uporabljamo in da plačujemo porabo energije pri centralnem ogrevanju pavšalno; s temi merilniki so opremljene le merilne postaje. Prav zaradi tega pavšala gre marsikje mnogo energije v zrak, če pa bi bilo vsako stanovanje opremljeno s takšnim merilnikom, podobno kpt je z električnim števcem, pa bi gotovo mnogo privarčevali. Tržna raziskava je pokazala, da je program izredno zanimiv, da pa ga bo moč uresničiti šele v daljšem časovnem obdob-
Ze v naslovu samem smo poudarili, da bi bilo potrebno več sodelovanja tudi na področju tržnih raziskav. Kako celo znotraj Iskre nismo programsko usklajeni in nekateri že v globalu nimajo jasno opredeljene strategije, je
;pA
«y°KA POTROŠNJA
Celovit pregled aktualne ^oblematike DO
. Vsakoletno srečanje najodgovornejših družbenopolitičnih, samoupravnih ln poslovodnih delavcev Široke potrošnje je bilo tudi letos podobno kakor v Preteklem letu na Pržanu. V petek, 10. junija, so se zbrali člani sindikalne konference,sekretarji osnovnih organizacij ZK temeljnih organizacij, direk-lorji temeljnih organizacij, vodstvo DO, prisostvoval pa je tudi pomočnik Predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar. Dnevni red delovnega sestanka je bil sestavljen tako, da bi udeleženci kar najbolj celovito spoznali aktualno problematiko svoje delovne organizacije. Beseda je namreč tekla o gospodarskem položaju Široke potrošnje, pripravljen je bil pregled delova-oja družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, slednjič pa tudi sprejet dogovor o akcijskem povezovanju osnovnih organizacij ZK v delovni
ŠI-
*0k*OJ)ARSKI POLOŽAJ
Qe potrošnje
P!W0Snie poslovanje po rezultatih °8os tromesečja in po prvih podatkih |tto;J,0darJenju v prvih petih mesecih PrverJe8a leta ne obeta veliko. Že v i, 'rimesečju ni bil dosežen nobe-ilan $ Panskih ciljev (letni proizvodni 2] ov hmeljne organizacije dosegale domače prodaje je bil do-v0za <%>’ P'an ‘zvoza 21 %, plan )9%a reprodukcijskega materiala. jebjj’P an dohodka 22 %, najslabše pa k, (e posežena predvidena akumulaci-ijiije * * 3 * S enak trend pa se še nada-
.ro*"!® Slavni direktor Široke po-k Je Miro Krek v svojem izvajanju »av$ f1*’ da je v letošnjem juniju izpad (pr0j~h Področjih najmanj 15 odstoten pj) p0c!nja, prodaja in predvsem iz-%■ . aziogi za tako stanje, ki lahko po ko jZb’ zaskrbljuje — še zlasti, če se ne pve 0 išalo - so vsem dobro znani. Na mestu je pomanjkanje reproduk-
cijskih materialov in to tistih osnovnih, ki jih ni mogoče nadomestiti (železo, barvne kovine), pa tudi domala vseh ostalih, ki naj bi jih kupovali ali »uvažali« z domačega trga (izolacijski materiali, laki itd.).
Posledica pomanjkanja materiala je tudi najnevarnejša — zaradi manjše proizvodnje se krči obseg prodaje, in kar je najslabše — manjša se izvoz in to predvsem tisti, ki ga najbolj potrebujemo, neposredni namreč! Neupoštevanje dobavnih rokov inozemskim partnerjem in zavračanje morebitnih naročil pa ima lahko tudi dolgoročne posledice — zahodni partnerji namreč ne gojijo nikakršnih posebnih simpatij do jugoslovanskih nesmislov in pač poiščejo dobavitelje, ki jim lahko v celoti ustrežejo. Teh pa je v obdobju recesije več kot zadosti!
Naslednje poglavje, ki grozi, da go-spodarjerije Široke potrošnje kljub vsem prizadevanjem in izkoriščanjem
2	____ „Jll
barija političnega aktiva Š.P.
morda še najbolj pokazala naloga, ki jo je pri dejavnosti tržnih raziskav v Iskri Commerce naročila delavna organizacija Široka potrošnja. Zanimala jih je ocena potenciala jugoslovanskega tržišča za servo in koračne motorje.
Ko so se v Marketingu te naloge že lotili, so namreč prišli k njim s podobnimi željami tudi iz Kibernetike, Av-toelektrike, in delno tudi Avtomatika, vsak posebej, ne da bi vedel za predhodnika. Štiri Iskrine delovne organizacije so se torej ločeno zanimale za isti program.
V	Marketingu so nalogo uspešno izpeljali, še pred tem o večtimosti obvestili vse štiri delovne organizacije, ter jo na koncu vsem tudi poslali.
Posebej zanimiva je bila tudi naloga, ki so jo opravili marca letos. O njej smo v glasilu že pisali, gre za mnenjsko raziskavo v zvezi s predlogom razpisa internega posojila in je po svojih rezultatih tudi vzpodbudna: dokazala je, da delavci v Iskri živijo s svojim kolektivom in da so pripravljeni zanj marsikaj žrtvovati. Položaj Iskre vsekakor ni rožnat in bi bila za premostitev potrebna večja sredstva od tistih, za katera smo se v Iskri odločili. Sindikat je zato sklenil, da v takšni obliki, kot je bila akcija zamišljena, ne gremo,-saj bi bili stroški previsoki glede na prihodek.
V	Marketingu so opravili še nekaj drugih nalog, kot na-primer tiste za potrebe drugih marketinških dejavnosti, nekatere informacije pa so zanimive tudi za Iskrino izvozno perspektivo. Naslov te naloge je bil Izhodišče za oblikovanje strategije komuniciranja Iskre z državami v razvoju. V njej so v dejavnosti tržnih raziskav opredelili osnovne značilnosti posameznih držav: njihove tržne absorbcijske možnosti za naš proizvodni program, njihov izvoz in uvoz itd. Izdelali so še nekaj krajših preliminarnih raziskav v zvezi z različnimi področji oziroma zahtevami Iskrinih delavnih organizacij.
Toliko o doslej končanih nalogah, ki jih je letos opravila dejavnost tržnih raziskav v Iskri Commerce. V zvezi z »večtirnostjo« pa tole: glasilo Iskra, torej naš tednik, bi lahko pri tem odigral pomembno vlogo, toda kaj ko o vsem vedno le ni modro pisati, rezultati nalog pa so za Iskraše vedno odprti na Marketingu Iskre Commerce na Poljanski cesti v Ljubljani.
Lado Drobež
tistega, kar je še ostalo od notranjih re-
zerv — in tega ni veliko —- ne bo obro-
dilo sadov, so cene. Neenakomerna rast cen reprodukcijskih materialov in cen končnih izdelkov je prišla do faze, ko tako naprej dejansko ni mogoče. Medtem ko se izdelki Široke potrošnje v letu podražijo za 10%, se repromateriali in komponente (tudi tiste, ki jih Široka potrošnja kupuje znotraj Iskre) v enakem obdobju podražijo za trikrat, štirikrat ali petkrat več.
Glede na dejstvo, da se tako »tekmovanje« vleče že nekaj let, je seveda na dlani, da se mora nekaj zgoditi, sicer bodo vsa prizadevanja kolektiva »potonila« v rdečih številkah. Sicer pa neuspešno gospodarjenje sploh ni edina, čeprav končna posledica nerazumljivega in neusklajenega naraščanja cen. V zdajšnjem trenutku je morda še bolj neprijetna grozeča nelikvidnost, ki že presega zmožnosti finančnikov.
S tem v zvezi je direktor finančno računovodskega področja Široke potrošnje Anton Mohorič poudaril, da samo junija, npr., zmanjka 220 milijonov dinarjev (razkorak med virom in potrebnimi sredstvi). Nič boljše ni tudi pri deviznem poslovanju,"saj je devizni račun Široke potrošnje že poldrugi mesec v nenehni blokadi za približno 750.000 dolarjev.
Poleg vseh objektivnih dejavni kov je seveda tako stanje v veliki meri tudi posledica neodgovornega obnašanja znotraj delovne organizacije, zlasti kar se " tiče dinarske likvidnosti. Pri izvozu je slika drugačna zaradi skoraj 3 milijonov dolarjev neplačanega izvoza. Slika je še bolj črna, saj vemo, da izvoz ne prinaša dohodka kljub velikim obljubam družbe, ki naj bi stimulirala izvoznike.
(Nadaljevanje na 2. strani)
S tiskovne konference.
Iskra pokrovitelj letošnjih akcij Znanost mladini
Ni bilo naključje, da je bila tiskovna konferenca Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije v prostorih SOZD Iskra. Na konferenci so namreč predstavili letošnje 17. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, poletne mladinske raziskovalne tabore in ostale dejavnosti ter načrte ZOTKS — gibanja Znanost mladini, SOZD Iskra pa je letos prevzela pokroviteljstvo nad vsemi omenjenimi aktivnostmi.
ZOTKS je dokaj množična organizacija, saj združuje 11 strokovnih zvez, 550 društev, in 1000 krožkov oziroma klubov najrazličnejših tehniških in drugih dejavnosti po osnovnih šolah v Sloveniji. V tem smislu opravlja pomembno vlogo za širjenje tehnične kulture med mladino. Pri vsem tem pa nikakor ni prav, da še doslej niso našli dovolj stikov, sodelovanja in podpore pri številnih naših delovnih organizacijah, ki bi lahko mnogo, ne samo s sredstvi, temveč tudi z opremo in strokovnjaki pripomogle k še bolj poglobljenemu in sprotnemu poglabljanju tehnične kulture med mladino in s tem seveda vzbujanje zanimanja za tehniko med mladimi in najmlajšimi.
Med delovnimi organizacijami, ki so pokazale razumevanje in tudi konkretno sodelujejo z gibanjem znanost mladini, je seveda Iskra, ki je prevzela, kot smo že omenili, letos pokroviteljstvo nad gibanjem, dalje Krka iz Novega mesta in še nekatere druge delovne organizacije iz Celja.
V petek, 10. junija, je bilo 17. republiško srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Srečanje se je začelo z otvoritvijo razstave, ki prikazuje izsledke mladinske raziskovalne akcije »Okolje v Sloveniji« v avli Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja„---------
Letošnjega srečanja, ki je le ena od številnih oblik gibanja »Znanost mladini«, se je udeležilo več-kof sto srednješolcev, ki so pripravili 70 raziskovalnih nalog z naslednjih področij: kemije, biologije, fizike, astronomije, računalništva in informatike, geografije, geologije, umetnostne zgodovine, arheologije/slovenskega jezika in književnosti ter etnologije.
Strokovno pomoč in mentorstvo so mladim že ob razpisu tem ponudile nekatere znanstvene, izobraževalne in strokovne organizacije, med njimi Slovensko kemijsko društvo, Slovensko biološko društvo, Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, Astronomsko društvo Javornik, Slovensko društvo Informatica, Slovensko geografsko društvo, FNT VTO Montani-stika, odsek za geologijo, Slovensko et-
nološko društvo, Umetnostno-zgodo-vinski inštitut F. Steleta SAZU, Inštitut za arheologijo SAZU in Slavistično društvo Slovenije.
Srednješolci so ob pomoči svojih, mentorjev med drugim raziskovali onesnaženo vodo in mikrofloro v bioloških čistilnih napravah v Celju, alge v Dravinji, vpliv Železarne Ravne na onesnaženost reke Meže in živi svet Slivniškega jezera. Mladi kemiki so ovrednotili ekstrakt domače kamilice, izolirali nekatere spojine iz korenine bodeče lobodike; nadebudni astronomi so opazovali gibanje planetov, določili nekaj parametrov sonca in skušali izračunati višino luninih tvorb. Bodoči etnologi so opisali alpsko, dolenjsko in prekmursko hišo. Najuspešnejšim so na zaključni slovesnosti podelili nagrade.
Bogat je tudi letošnji program mladinskih raziskovalnih taborov v organizaciji gibanja Znanost mladini. Na seznamu je kar deset taborov, in sicer v Prekmurju, Makolah, Sečoveljskih solinah, Črnem vrhu nad Idrijo, Krekov-šah in Piranu. Posebno pomemben je tabor Poletna šola računalništva, ki bo od 11. do 16. 7. 83 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in bodo udeleženci dopoldne poslušali predavanja, popoldne pa imeli praktično delo na računalnikih. Tu je nadalje še tretji mladinski raziskovalni tabor v zamejstvu (Interdisciplinarni tabor v Benečiji, sedež Špeter Slovenpv), študentski raziskovalni tabor »Žgornja Savinjska dolina ‘83« in pionirski raziskovalni tabor v Slovenskih Konjicah.
Pri tem pa je treba omeniti še t.im. mladinske raziskovalne akcije, ki potekajo na določenem mestu in imajo omejen čas trajanja".
Iz zapisanega je torej razvidno, da bo letos'gibanje Znanost mladini zajelo dokajšnje število mladih raziskovalcev, ki bodo po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu opravljali zanje pomembna raziskovalna dela ter se pri tem praktično in teoretično izobraževali in prejemali vzpodbude za njihove morebitne bodoče življenjske odločitve, to je za delo na znanstveno raziskovalnem področju.	D.Ž.
Kranjski servis na novi lokaciji
Po več letih stiskanja na Trubarjevem trgu 10, v neprimernih prostorih, in na slabi lokaciji, se je Iskrin servis pred dnevi preselil v nekdanji Iskrin samski dom na Planini 4. Medtem ko so imeli prej le en prostor za sprejemnico, za servisiranje in za skladiščenje, je zdaj vse kaj drugega: skupaj imajo 183 in2 površin, od tega posebej sprejemnico, radio delavnico, TV delavnico, delavnico za gospodinjske aparate, ter skladišče materiala in skladišče gotovih izdelkov.
V kranjskem servisu so zaposleni trije mehaniki, vodja servisa in obraču-novalka, s tem da vodja servisa Jože Urankar pogosto pomaga tudi pri po-
pravilu TV sprejemnikov kot tudi pri sprejemu in izdaji izdelkov.
Lani so plansko nalogo uresničili 100-odstofno, poslovali pa so z manjšo izgubo, zaradi visokih stroškov za najemnino, elektriko, telefon. Letošnji plan je za četrtino večji od lanskega in predvideva nekaj več kot 4,5 milijonov dinarjev prometa, od česar naj bi odpadlo na samo delo nekaj manj kot 2,3 milijona dinarjev. Prepričani so, da bodo v novih prostorih še bolje poslovali in da bodo zastavljene načrte dosegli, čeprav imajo enega serviserja manj kot lani. Razširili pa bodo področje dela s tem, ko bodo še letos začeli servisirati električna ročna orodja. LD
Novi Iskrin servis v Kranju.
Celovit pregled aktualne problematike DO
O organiziranosti delovne organizacije pa je glavni direktor povedal tisto, kar je pravzaprav dobro znano. Od ustanovitve DO pa do danes bistvenih sprememb ni, delitev funkcij je ostala v domala enakem obsegu kot leta 1976. To še posebej velja tudi za DSŠS, ki je po svoji opremljenosti (številu kadrov) na samem repu vTškriV.......
DENAR JE POSTAL PREDRAG, DA BI Z NJIM NESPAMETNO RAVNALI
Del izvajanja direktorja finančno računovodskega področja Toneta Mohoriča smo prikazali že v prvem poglavju z nazorno ilustracijo pereče dinarske in devizne nelikvidnosti. Naj dodamo le še pojasnilo, kako drag je postal denar, ki ga obračamo: Široka potrošnja je za obresti v prvem trimesečju lanskega leta namenila 60 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo znesek, enak 37 % sredstev, izplačanih za bruto osebne dohodke.
V enakem letošnjem obdobju je bilo za obresti treba izplačati že 110 milijonov dinarjev (indeks 170) ali okroglo polovico sredstev za BOD! Podatki pa kažejo, da bo položaj v drugem letošnjem kvartalu še resnejši.
PROGRAMSKA PREOBRAZBA NI VEČ MOŽNOST, TEMVEČ NUJA!
Direktor področja za razvoj Peter Pleško je v svojem izvajanju podčrtal bistvene cilje RR dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju (1981 — 1985), ki
(Nadaljevanje s 1. strani)
imajo skupni imenovalec — nujno in odločno programsko preobrazbo. Problemi pri gospodarjenju v okviru vse manjšega manevrskega prostora med cenami končnih izdelkov in seštevkom cen vloženega materiala potrjujejo pravičnost odločitve, da je treba sedanjo proizvodnjo programsko usmerjati v proizvodnjo zahtevnejših, profesionalno naravnanih programov. Žal pa izvajanje te odločitve ne poteka tako, kot je začrtano v planu. Še več, po besedah Petra Pleška v tovarnah Široke potrošnje tudi obstofečemu programu ne namenjajo dovolj pozornosti, ga ne negujejo, kar seveda zmanjšuje konkurenčnost predvsem na tujih konvertibilnih trgih.
Krivci za tako stanje pa niso razvojno raziskovalni delavci, ki delajo v neustreznih razmerah, brez zadostne opreme, povrhu pa jih je odločno premalo. V preteklem letu je bilo tudi za investicije v razvojno dejavnost odmerjenih premalo sredstev, zato je zbudil zanimanje poziv, da je treba oživiti solidarnost med temeljnimi organizacijami: dosegli bi racionalnejše razporejanje sredstev za investicije v RR dejavnost in morda celo zagotovili možnosti za nabavljanje najnujnejše razvojne opreme.
Posebno poglavje, ki tudi zavira napredek in učinkovitost RR dejavnosti, so preslabo definirane RR naloge. RR enote sicer imajo predpisane postopke pri osvajanju novih izdelkov, vendar določil običajno nihče ne upošteva. Zato je nujno, da se v bodoče zagotovi izpolnjevanje planskih zahtev o številu potrebnih RR kadrov in da je treba zagotoviti jasno definiranost RR nalog za
Najširši politični aktiv Široke potrošnje je podprl predlog strokovnega kolegija delovne organizacije, da z dvigom cen izdelkov Široke potrošnje ni več mogoče čakati. S 1. junijem naj bi cene širokopotrošnih izdelkov povečali med 18 in 20 %, fakturirali pa naj bi jih po novem od 15. junija naprej, čeprav brez uradne odobritve. Vendar popolnoma brez soglasij le ne — tako oblikovane cene so že usklajene v panogi proizvajalcev sorodnih artiklov in na zveznem sekretariatu za tržišče in cene. Najodgovornejši politični, samoupravni in poslovodni delavci Široke potrošnje so se za tako akcijo odločili v prepričanju, da jih bo podprla tudi širša Iskrina skupnost, predlog pa bodo potrdili tudi delavski sveti vseh temeljnih organizacij v Široki potrošnji. Odločitev o povišanju cen v višini največ 20% pomeni, da bodo izdelki v letoš-njen letu za proizvajalca dejansko le za 10 % ugodnejši, saj je sprememba cen v veljavi šele v drugi polovici leta. To je dejansko mnogo manj od dražitve re-promaterialov in komponent, najmanj kar bo še zmoglo preprečiti gospodarjenje z izgubo in z vsemi iz tega izvirajočimi posledicami. Dodati velja, da je višina osebnih dohodkov delavcev Široke potrošnje že zdaj na repu v Iskri, panogi in družbenopolitični skupnosti. Zaostrovanja razmer in iz tega izvirajočih socialnih konfliktov si Široka potrošnja zaradi le za nekatere veljavnih »zamrznjenih« cen resnično ne more več privoščiti!
Položaj razvojno raziskovalne dejavnosti v DO Široka potrošnja ilustrirajo tudi številke o vlaganju v razvojno raziskovalno dejavnost:
1. Temelji plana SOZD Iskra 1981-85
vse službe, ki sodelujejo v inventivnem procesu. Tudi RR kadre bi tako lahko bolje izkoristili.
	v % od dohodka	v % od CP	
1981	14,7		4,5
1982	15,9		4,8
1983	16,7		5,1
1984	17,4		5,4
1985	18,1		5,6
2. Vlaganje v DO IŠP			
	Realizacija 1982	Plan 1983	
	% dohod. % CP	% dohod.	% CP
TOZD TV Pržan		 • m- -		 9.	2,1 .	12,6	2,7
TOZD Sprejemniki	16,6	5,2	20	6,2
TOZD Antene	18,5	6,5	27	9,3
TOZD Elektromotorji	1U	2.6	15,9	3,1
TOZD Montaža	6,1	1,4	6.4	1,6
TOZD TGA	10 2	11,4..		2,7
DO	9,5	2,3	12,6	. 3
Vlaganje v Iskri za leto 1982			
DO	% dohodka		% CP
ITB + IMRST	18,6		6,4
ISEZ	33,3		13,3
IZA	12,4		4,2
CEO	39,7		21,8
IEZE	10,9		4,9
IKON	3,5		1,4
BAT	6,5		2,5
LA El	4,2		1,5
SOZL>	12,3		3,6
RAZPRAVA:	DOHODKOVNI
ODNOSI MORAJO POSTATI RESNIČNOST!
V razpravi, kjer so govorniki največ govorili prav o gospodarjenju v sedanjih razmerah, je bilo precej poudarka namenjenega dohodkovnim odnosom. Tako je predsednik sindikata TOZD TV Pržan Andrej Cimerman poudaril slabe izkušnje pri sodelovanju z Iskra Commercem, Id jih bo treba v bodoče odpraviti prav z uvajanjem dohodkovnih odnosov. Sicer pa je poudaril tudi pomen kvalitetnega obveščanja za delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnega — delegatskega mehanizma ter ožigosal politiko zidanja cen, ki jo je zopet možno preseči le z uvajanjem dohodkovnih odnosov.
Pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar je primerjal poslovanje Široke potrošnje z rezultati celotne SOZD Iskra in poudaril zaostajanje Široke potrošnje pri ustvarjanju akumulacije.
Podčrtal pa je tudi dva poglavitna problema pri poslovanju SOZD Iskra, ki sta podobna kot v DO Široka potrošnja. Gre za vprašanji dinarske likvidnosti in devizne bilance. V izvajanju se je dotaknil tudi potrebe po reorganizaciji, oz., reintegraciji Iskre in poudaril pomen krepitve DO pri samoupravnem sporazumevanju v SOZD Iskra.
Dušan Željeznov
»Na svidenje, tovariši, v Beogradu!«
(OB ŠTIRIDESETLETNICI II. ZASEDANJA AVNOJ)
PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA 1943.
Ponedeljek, 29. novembra 1943. je bil že 967. dan, odkar jedila Jugoslavija v vojni, oz. odkar sta se nadnjo zgrnila mrak in tema fašistične okupacije. Ljubljana se je tistega dne zbudila v odjugi, ki je zajela Slovenijo, čeprav je sneg ponovno padel 24. novembra je bila snežna odeja visoka 15 centime-trov- Vendar pa je jug, skoraj nekako simbolično, prav tega dne začel pobirati sneg in zimska odeja se je stanjšala na en sam centimeter. Vse je napovedovalo nadaljnjo otoplitev, tudi nenehna megla, ki je kot nekakšen simbol že ves teden visela in objemala Ljubljano.
Ljubljančani so bili tega ponedeljka, 29. novembra 1943, brez svojih jutranjikov, »Jutra« in »Slovenca«, ki v ponedeljkih nista izhajala.
Kljub mračnosti časa in trpljenja okupacije pa so se vendar že nekje svitali znanilci zmage nad nemškim nacizmom, saj je bila že velika stalingrajska bitka na začetku tega leta znanilka velikega preobrata na vzhodni fronti, kapitulacija Italije 8. septembra, torej pred slabimi tremi meseci, pa je fronto proti Nemčiji prenesla na italijanska tla.
FOhrerjev (Hitlerjev) glavni stan je za 29. november 1943 preko nemške poročeval-
ske agencije DNB prenesel raslednje sporočilo:
»Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na Perekopski ožini se je izjalovilo več sovražnikovih napadov z močno topniško podporo.
Pri nikopoljskem mostišču in v velikem Dnjeprovskem loku je sovražnik na dosedanjih težiščih znova napadel z močnimi silami, uspeli pa so mu le nekateri krajevni vdori, ki so bili zajezeni. Sestreljenih je bilo 107 sovjetskih oklopnikov.
Posebno siloviti so bili boji na vdornem prostoru južno od Kremenčuga. Tu so odbile naše čete napade več sovražnih strelskih divizij in so na nekaterih mestih prešle v protinapad.
Tudi iz odsekov pri Čerkasih, Kijevu in Korostenu javljajo o srditih bojih. Uspeh je imelo lastno napadalno podjetje zahodno od Kijeva.
Dne 27. in 28. novembra je bilo v južnem odseku vzhodnega bojišča sestreljenih 72 sovjetskih letal. Pogrešamo 6 lastnih letal.
Na celotnem bojišču pri Gomlu so znova vzplamteli težki boji. Ozemlje, ki se je spremenilo v blato in močan pritisk napadajočega sovražnika zahtevata od naših čet, ki se žilavo upirajo in vedno znova prehajajo v protinapade, velikih vojaških dejanj.
Dočim so bili južnozahodno od Smo-lenska krajevni sovražnikovi napadi delno v
bojih iz bližine zavrnjeni, so dovedli lastr napadi južnozapadno od Nevela kljub te žavnim vremenskim in ozemeljskim razme ram in kljub trdovratnemu sovražnikovem odporu do nadaljnih krajevnih uspehov.
Na južnoitalijanskem bojišču rine sovrai nik v vzhodnem odseku z močnimi silami našim postojankam na severnozapadnei robu doline Sangro. Britanske čete, ki s prejšnjega dne vdrle, so bile s protisunkoi in z visokimi sovražnikovimi izgubami znov vržene nazaj. Zajeli smo ujetnike.
Sovražna motilna letala so v pretekli no< preletela zapadno državno področje.
Nekaj nemških letal je v noči na 29. nc vember izvedlo motilne polete nad cilji južni Angliji.«
Nemško uradno vojaško poročilo za 21 november 1943. smo navedli tudi zato, d kljub navideznemu optimističnemu ton vendarle dokaj objektivno in natančno pc roča o stanju na vzhodni in zahodni fronti Italiji tega dne. O tem se lahko danes prepr čarno v celoti, saj imamo na voljo poročila i dokumente iz tistega časa.
Takšno stanje na frontah tistega fione-deljka 29. novembra je bilo posledica ne samo že omenjene stalingrajske bitke, ki se je končala za Nemce katastrofalno, ko je zadnjega dne februarja tega leta odkorakal v ujetništvo poveljnik te armade feldmaršal von Paulus in z njim 90.000 preživelih Nemcev, temveč tudi bitke pri Kursku, največje tankovske bitke vseh časov, ki se je prav tako končala s katastrofalnim porazom Nemcev 12. julija 1943. 10. julija pa so se zavezniki izkrcali na Siciliji in začeli naglo napredovati.
Kurska bitka je bila za f>otek druge svetovne vojne odločilnega pomena v tem, da so se poslej Nemci samo še umikali — do Berlina.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V ŠIROKI POTROŠNJI
O delu sindikata in mladine v temeljnih organizacijah sta poročala predsednik KOS DO Anton Beravs in predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Danilo Zorman. O delu obeh družbenopolitičnih organizacij ne bomo posebej poročali, ker smo o konkretnih aktivnostih poročali že sproti, zato le nekaj utrinkov:
Sindikat je v ospredje pozornosti vseskozi postavljal probleme in značilnosti pri gospodarjenju; delo delegatskega sistema sindikat še vedno kritično ocenjuje predvsem zaradi prešibkih pretokov informacij, ki jih zavirajo preobširna in preveč strokovno pripravljena gradiva. Sindikat Široke potrošnje se je tvorno vključeval v delo samoupravnih organov DO in nadaljuje z akcijami, ki sodijo v tradicionalno dejavnost sindikata — organiziranje športnih dejavnosti, usklajevanje elementov socialne politike itd.
ZSMS v Široki potrošnji se je vklju-
čevala v razreševanje težav pri g°sP^ darjenju, se vključuje v prizadevanj3^ uresničevanja načel nagrajevanja P rezultatih dela; področje delovanj ZSMS je tudi zaposlovanje mladih ' spremljanje vključevanja mladih 3 lavcev v svoje temeljne sredine. Pre
sed nik KS ZSMS je sprožil pobudoj
združevanju počitniških kapacitet ravni DO, ker bi le na ta način lahko1 tovali tudi mladi delavci
USTANOVLJENA KONFERENCA ZK
AKCDS^
Na petkovem sestanku je bila ^
novljena tudi stalna akcijska renca ZK delovne organizacije. Vnlj so povezani sekretarji vseh OO ZK ^ roke potrošnje, ustanovitev te konkj renče pa predstavlja uresničitev ' sklepa 6. seje centralnega kotniki ZKŠ o akcijskem povezovanju. Sekt. tarji OO ZK so se dogovorili za pollei mandat predsednikov konference.
Stane Fleischmai1
Strateški razvojni programi Keramike
upore. Razvojna prizadevanja so
VZ3'
Ohišja za mikroelektroniko, vlečeni substrati za hibridno tehnologijo, suho stiskanje teles za upore, piezo keramika in vari-storji. To je trenutno pet najpomembnejših razvojnih programov kolektiva Keramike, Id jih njihovi strokovnjaki razvijajo v sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana.
Skupaj s povečevanjem proizvodnje in prizadevanji za lasten izvoz — večina izdelkov Keramike gre zdaj na tuja tržišča posredno — namenjajo v Iskrini Keramiki vso pozornost tudi razvoju novih izdelkov ter posodabljanju že obstoječega proizvodnega programa. Pri tem sodeluje 12 strokovnjakov iz Keramike izredno uspešno z ljubljanskim Institutom Jožefa Stefana. Skupno delo je že dalo številne rezultate, žal pa se v Keramiki dogaja podobne kot drugod: proizvodnja prepočasi osvaja te rezultate.
VlK.e ra mi ki namenjajo prav zdaj vso pozornost petim raziskovalnim programom. Na prvo mesto uvrščajo vsekakor program ohišij za mikroelektroniko. Ta ohišja poskusno že izdelujejo in jih zdaj testirajo tudi v Iskrini Mikroelektroniki in v niški Elektronski industriji. Nekaj problemov je še pri spajanju keramike s steklom, ko je, preprosto povedano, steklo nekakšno lepilo med dvema keramičnima telesoma. Prav pri ohišjih za mikroelektroniko ima Keramika že zagotovljeno tržišče.
četku naletavala ob določene pr0
,bl6'
h $
me, slišali so tudi mnogo pripon’0 dvomov, da bodo osvojili to pi'0’zVO|e njo. Zdaj jim je navkljub vsemu uspelo, in sicer z dobrimi granulat’ ’ dobro stiskalnico. Sistem suhega s,6 skanja teles za upore je za Keramiko toliko bolj pomemben, saj bodo P njem precej prihranili: gre za prib'12., polovico cenejšo proizvodnjo od klasl
ne.
Četrti strateški razvojni program^ piezo keramika, ki jo na primer uP rahljajo v telefonskih slušalkah, n*1 v zvočnih kadeh, sonarjih, itd. zvezi s to piezo keramiko je bilo že liko govorjenega, tudi mnogo denaj) je Iskra vložila v ta program, n, koli pa ni nihče točno p°ka2 ’ kateri izdelek je treba osvojiti. V K ramiki so se problema lotili z edine p1? vilne strani — s tržno raziskavo, k’ ^ zdaj v zaključni fazi. Za rezultat analize v Vižmarjih že vedo, veiida’ tem za zdaj raje molčijo. Vsekakor P gre za program, ki bo kompletiral P°" nudbo Keramike, s tem pa tudi Pa' nudbo celotne delavne organizaOJ Elementov.	•
Nadvse zanimiv je tudi program va ^ storjev. Gre za zelo zahteven izdelek, pa tudi je dohodkovno uspešen. »S’1’ na stopnji razvoja in proizvodnje ya < storjev blizu svetovne produkcije, poudarja direktor TOZD KerafflJk^ Otmar Zorn. »Imamo še nekaj teza na nizkovoltnem področju — od 12 24 voltov — v kratkem pa pričakuje13, rešitve tudi na tem področju. UsPf
Drugo takšno področje je razvoj substratov za hibridno tehnologijo. Lotevajo se ga z dveh strani — z vlečenjem (ekstrudiranjem) teh substratov in pa nalivanjem, kar pa pride v poštev le pri večjih izdelkih.
smo tudi pri visokovoltnih varistofjjj! d^000 voltov, medtem ko smo jih
Sistem za vlečenje substratov je Keramika letos kupila v LR Kitajski. Linijo pričakujejo v Ljubljani že čez dobre pol leta.
VV/llVV, lUVlilVlll IVV	j— . .
delali le do 400 voltov. S proizvoda) varistorjev na nizkovoltnem podroti 24 voltov bi se povsem približali jap0 skim in ameriškim proizvajalcem,^ .^ To je torej omenjenih pet stratesk’ razvojnih programov, katerim n331. njajo v Iskrini keramiki prav zdaj v pozornost. Seveda pa ne pozabljaj0 3
ostali razvojni program, kot na pr”
V okviru sanacijskega programa so se lotili tudi suhega stiskanja teles za
na keramiko za metalfilm upore,
na
vže-
program za merjenje temperatur lezarski industriji itd.	^
"»i
'lav
=a$(
iat(
'etil
Osvobojen je bil Kijev 7. novembra. Ri-balkovj oklepniki so bili tega dne že 50 kilometrov naprej od mesta in so napredovali naprej v hrbet nemške armade Jug.
Medtem so bili nižje na jugu končani boji za Zaporožje. Tolbuhinova 4. ukrajinska fronta je v oktobru predrla nemško obrambo na več mestih, osvojila Melitopol in prodirala naprej v stepo ob Črnem morju, ponekod po 100 kilometrov v štirih dneh.Nemci so imeli strašne izgube: opoldne 27. oktobra je sporočila 73. pehotna divizija, ki je sveža prispela na fronto 4. oktobra, da ima še 170 mož;Tli. divizija je tega dne štela še 200 mož, cela 6. armada, ki je nosila ime pred Stalingradom izginule von Paulosove, še 25 tankov in samohodk. Tolbuhinovi tanki so šli 30. oktobra mimo Perekopa, s .čemer je bila odrezana nemška 17. armada na Krimu; v septembru je bila zapustila azijsko celino in se čez Azovsko morje, čez ožino pri Kerču, umaknila na Krim. 200.000 mož je ostalo na polotoku —šest nemških in sedem romunskih divizij. Sovjetske armade so šle mimo njih in prve dni novembra dosegle spodnji tok Dnepra, za katerega so se umaknili ostanki nemških čet.
To je bila dediščina bitke za Kursk: ko je bil jasen izid, so napadle sovjetske armade na 1500 kilometrov dolgi fronti od Smoien-ska do Črnega morja in nezadržno napredovale, čeprav je imela Nemčija sredi 1943.1. pod orožjem 11,2 milijona mož.
Ga3'
stavovi črti, ki je potekala od izliva ~ ^ gliana v Tirensko morje prek pogon) izliva Sangra v Jadran. Kakih 50 kilorne” od Tirenskega morja je bilo eno glav a oporišč v tej nemški črti — samostan hribu Monte Cassino.	,.
Dan prej, 28. novembra, se je začela lu znamenita teheranska konferenca velike vezniške trojice Roosevelta, Churchilla . Stalina v iranski prestolnici Teheran. 01 j konferenci je Churchill zapisal v svojih zr,_ menitih spominih na drugo svetovno v0)nJ za katere je celo prejel Nobelovo nagrado književnost, tudi to-le:	|j
»Prvo plenarno sejo v Teheranu smo ii”6 v nedeljo, 28. novembra 1943 ob štirih P3 poldne na sovjetskem poslaništvu. V 6 gantni in prostorni konferenčni sobi s310.5-, deli vsi okrog velike okrogle mize. V moj6". =r,ro™c„„. „„ u:i:	-^čelB31!
spremstvu so bili Eden, Dill, trije nacv-; ,
---------------- - irsA
štabov in Ismay. Predsednika so -Harry Hopkins, admiral Leahy, adm” King in dva druga oficirja. Marchall in g63 ral Arnold nista bila navzoča. Hopki3 življenjepisec poroča, da nista prav razui” la, kdaj se bo konferenca začela in tako sta . odpeljala na ogled Teherana. Spet sem
izvrstnega tolmača iz prejšnjega leta, jorja Birsa. Pavlov je opravljal to služb0
Sovie.tfV A mprif'!!n<» zlolol nrW
Tudi na italijanski fronti so Nemci te dni doživljali poraze. Po angleškem izkrcanju v Kalabriji 3. septembra in,ameriškem pri Salernu šest dni pozneje, še tri dni pozneje pa pri Bariju, so zavezniki hitro zavzeli južno Italijo. 1. oktobra je padel še Neapelj. V začetku novembra so Nemci ustavili zavezniško napredovanje na tako imenovani Gu-
Sovjete; za Američane je delal nov »-Bohlen. Stalina sta spremljala samo N3 , tov in maršal Vorošilov. Sedeli smo si sk°r|(j nasproti. Prvi dan so razgovori kaj k313., dosegli kritično točko. V našem protokolu,' zapisano:
»Maršal Stalin je zastavil premiet3 33 slednja vprašanja:	, M
ja pv
Vprašanje: Ali drži moja domneva, , J '	............-	tintnd6
sodelovalo pri invaziji v Francijo peti set divizij?
Odgovor: Da, in sicer posebOo moet”3 vizij.
jan
ll
i z3' ,bl6' b i” /od' ul« in z sti' ;0Š6
ižn0
isič'
ITI i6 Lip0'
Itra-
av»
, VČ'
arja ni' izal' K°' ara-:i J6 [te
ar0
rpa
po-
pc-
idjč
-ari'
k,lri
im0
-ari'
je,*
aika
:žav
Ido
;lT,o
pel
irji"
la01
inj°
Dej0
ion-
škit1 me-vs° a na
me'
na
že-
pi
lA
'skr i na telegrafija
1^ Področju telegrafije imamo že kar šev^^^icij0- Glede na veliko povpra-pa nJ'e na domačem tržišču, predvsem UsPe®n' zamenjavi uvoženih <P°nent z domačimi in povečanem Vitlih Postaja proizvodnja večka-ifiivg i^grafskih naprav še bolj zani-' ^ato smo se obrnili na pomoč-^0>nVodie razvojnega sektorja v ttr^. TTS, Matjaža LESKOVŠKA tete ‘u Zastavili nekaj vprašanj, na ka-
Naml1 'e rade vo|je odgovoril.
% r a**0 v nekaj besedah predsta-Iskrinih večkanalnih tele-^ naprav?
t^^cetek sega v leto 1962, ko smo siti k!! P™0 generacijo naprav v mehan-kile m Strukc?jski izvedbi vpS2. To so tanj- ed prvimi Iskrinih transistorizi-'Oo : navPrav. Naredili smo jih nekaj Le.n Se vedno zanesljivo delujejo. fyQ(i a ^68 smo začeli uvajati v proi-Hep^0 že novo generacijo naprav, v skfcmlarodno priznanem konstrukcij-•edaj Slstemu ISEP. Te naprave so bile VeIjfLnied najsodobnejšimi v svetu in tvoj n° tudi prvi Iskrin serijski proi-°Pera 2 ■ vgrajenim mikrovezjem, oz. krat vVsk'm ojačevalnikom, kar je ta-' Pomemben razvojni dosežek. Projžyrav z uvajanjem teh naprav v s^^dujo nismo imeli problemov, a Pelta,aradi nezaupanja in neodločnosti Hjrih tedanjih Iskrinih vodstvenih ^Cpot y izgubili dobršen del tržišča. Po dobnJe°nem suro vzeli licenco za po-8°čili naPrave od firme SRT in omo-'vedsirtUd' dieten uvoz nekaj tisoč cel0 p 1,1 kanalskih enot. Popustili smo lij, 4roznji enega od naših PTT podje-telefo narn bo delalo težave pri nabavi ^dskh’6® mune omogočimo uvoza Hap. 101 naprav. Vendar pa so se naše Po|e,,Veizkazale boljše od uvoženih in taj ce, 1970 smo z njimi že osvojili sko-$01,11 otno jugoslovansko tržišče. Da Priča, naše naPrave zelo sodobne, od nacU ,! dejstvo, da so Irci kupili zanje y‘ls hcenco.
iG.ogn6/71 tem času smo naredili prek HiL banalnih enot, kar je za eno fa-',ečjjmnaPrav težko dosegljivo celo naj-Ccnah lirrnam. To bi po današnjih lin n Predstavljalo približno milijardo
^Pešn dka'•Sicer iih pa še vedno 01tro„ aProdajamo in to v povprečju za ^ga rudijonov din letno. Povrhu Ičti), ■ P® 80 se naše naprave v vseh teh WZkazale kot izredno zanesljive in »ajz5! uPorabniki jo imajo-za enega V -esijivcjših Iskrinih proizvodov. lavezr0lzvc,dnem programu, ki je tesno PraVeari na večkanalne telegrafske na-VTq’‘uiaroo tudi napravi VTG-T in livhe t jPrve so namenjene za selek-ikil, D:elefonske zveze vzdolž želežni-te|08,.dru8.e Pa za dodaten priklju-iki	na telefonski naročni-
co " .Homa smo jih prodali zelo taj0 'J31^ Pa se nam prav zanje odpi-“kajšne izvozne možnosti. Za Cia Vanic telegrafskih naprav še do-strum1110 tud* lastne servisne meme in-katnte’
Ciivp 0 bodo vaše naprave tržno zani-y v bodoče?
ljav,|jSV.elu.ter pri nas se začenjajo uve-ča$oi 1 digitalne naprave po principu % , ®8a multipleksiranja TDM in 1% l - k° pričakujemo v naslednjih 'st ve no zmanjšanje prodaje iz
prej omenjenega našega proizvodnega programa, vendar pa ne tudi njegove ukinitve. Predvsem za malokanalne snope in v nekaterih resornih omrežjih bodo naše FDM naprave še vedno najprimernejše. Sicer pa telegrafske kanalne naprave vgrajujemo še v teleme-hanske naprave TM-15, po katerih je vse večje povpraševanje. Iz vsega navedenega lahko torej sklepamo, da bomo v nekoliko zmanjšanem obsegu naše telegrafske kanalne naprave prodajali še vsaj eno desetletje. Ko pa bodo zveze ostajale vse bolj in bolj digitalne, bomo tudi mi imeli digitalne telegrafske multipleksne sisteme, ki bodo skupaj z ostalim digitalnim programom Iskre pokrili potrebe na področju telegrafije in prenosa podatkov.
Kako je z zamenjavo uvoženega materiala z domačim?
V	zadnjem času je postalo zelo pomembno vprašanje zmanjšanja uvoženih komponent. Lahko se pohvalimo, da smo v vseh teh letih naredili več rekonstrukcij — vse izključno samo z namenom zmanjšati število uvoženih komponent. Po zadnji rekonstrukciji, torej za proizvodnjo, ki bo stekla čez pol leta, bo v oddajniku in sprejemniku telegrafskega kanala samo še za 3,4 % uvoženega materiala, kar predstavlja zmanjšanje od prvotnih 50% na 1,6% prodajne cene.
Kako pa izvoz?
V	lanskem letu smo ga močno povečali. S prodajo 90napravVTG-S+5Dx
Iran smo dobili 255.000 dolarjev. Letos imamo od njihove PTT že novo naročilo v vrednosti 400.000 dolarjev, pričakujemo pa še dodatno naročilo za 200 naprav VTG-S in 130 VTG-S+5Dx v skupni vrednosti 650.000 dolarjev: Za bolgarske železnice imamo naročilo za telegrafske naprave in VTG-T v vrednosti 180.000 dolarjev. Za nas je tako ugodno povečanje izvoza izjemno • pomembno, ker bomo z njim pridobili dovolj deviz za uvoz repromateriala tudi za proizvodnjo naprav za domači trg, kjer smo v zadnjem času imeli velike kasnitve dobav.
B.Č.
Izobraževanje s področja varstva pri delu
V	skladu s planom izobraževanja za leto 1983, smo v prvi polovici meseca junija organizirali izobraževanje s področja varstva pri delu za poslovodne delavce, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in vodje odgovornih tehničnih del. V izobraževanje smo zajeli vse delavce Iskra-Avtomati-ke, ki so zadnji preizkus znanja o varstvu pri delu opravljali pred dvemi leti ter tako izpolnili določila 15. člena Zakona o varstvu pri delu.
Strokovno izvedbo enodnevnega tečaja s preizkusom znanja smo poverili Inštitutu za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor—PE Ljubljana, s kate-
Avtomatika na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite in na Informatiki ‘83
Od 31. maja do 3. junija je potekal v Kranju 11. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pa je bila v sodelovanju s Slovenskim društvom Informatika v naslednjem tednu že drugo leto zapovrstjo otvoritev razstave informatika 83, s poudarkom na uporabi mi-kroračunalniške tehnologije. Ljubljanska prireditev je bila organizirana v okviru Mednarodnega posvetovanja za računalniško in mikroračunalniško tehnologijo.
S svojimi dosežki na tem področju je hkrati prikazala tudi trenuten presek znanja.
Kot novost je bil na obeh razstavah prikazan sistem za prenos alarmnih signalov. Že samo ime pove, da je bil razvit za mobilizacijo intervencijskih služb — postaje milice, gasilskih postaj, in civilne zaščite.
Tako na sejmu v Kranju, kot v Ljubljani je bila prisotna tudi delovna organizacija Avtomatika, ki se je, predvsem, na slednjem, predstavila kot pomemben proizvajalec računalniško vodenih sistemov in naprav.
rim že vrsto let sodelujemo pri izvedbi tovrstnega izobraževanja.
Da je varstvo pri delu zelo odgovorno področje, so potrdili tudi Vsi udeleženci izobraževanja, ki se v velikem številu udeležili »tečaja in preizkusa znanja.
Če upoštevamo, da je za strukturo poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi zelo težko planirati dan, ko večina nima neodložljivih delovnih zadolžitev, potem lahko rečemo, da smo z udeležbo 47. delavcev od skupno 60. vabljenih več kot zadovoljni.
Služba izobraževanja Služba varstva pri delu
A1! nameravate uporabiti za to IkJ Sl‘e' ki se mude zdaj v Italiji? it ;0r: Ne. Sedem divizij smo za sodeči Sp °verlordu že odpoklicali iz Ita-Lti.TeLVe™e Afrike, oziroma so zdaj na i'v 9ašpSedem d^izij bomo potrebovali, da Cdetl?1 Prvem vprašanju omenjenih pe-!Nu hidlv,zij Popoinih. Po njihovem Cižnn!! °sta'0 na Področju Sredozemlja Se n, va,ndvajset divizij za Italijo in za Sabinmene' Nekaj teh divizij bi lahko , ek s s 23 vdor v jnžno Francijo ali za !H ql vernega konca Jadrana proti Do-^etio-,® operaciji bi časovno uskladili z ^itidv011!' NIedtem bi ne bilo težko potiske t! , tri divizije, da bi z njimi zavzeli , otoke.«
Sskahrem°ri na konferenci je prišlo na ["enoj med Rooseveltom, Stalinom in So or'er9m d° razgovorov, ki jim morda Srenc!iJ,SOr?‘mo 86 večji pomen kakor kon-Sgg Pri teh priložnostih je bilo le malo Seli CS?r ne b' smeli povedati ali kar bi ^ečer :ned?brohotno. Dne 28. novembra Sabe N) gostitelj predsednik. Vštevši Slu Z!S i® bilo deset ali enajst, ki smo se k>6oVor P et*i v enako resen kakor živahen
Ko
*m°. P« tej prvi večerji postavali po Sl^Ra? poP®*ia* Stalina k divanu in mu treh3 ’da ^ se mal° pomenila o tem, kaj Ije ipa st.oriti po dobljeni zmagi. Rade *atnaje rPbvolil in sedla sva. Pridružil se "išem . n- »Pomenimo se najprej o naj-'NitjJ’J® dejal maršal, »kar bi se utegnilo 'ojnj v^mčija ima vse pogoje, da si lx> po ® ° opomogla in razmeroma kmalu Saiiz°vo vojno. Obnove nemškega na-i ersaill 3 se moramo vsekakor bati. Po tr ®sa j® svet mislil, da je mir zagotov-MtQ jeNemčija si je kaj hitro opomogla. reba ustvariti močno organizacijo.
ki bo Nemčiji preprečila zanetiti novo vojno. Prepričan je, da se bo Nemčija spet postavila na noge. Na moje vprašanje: »V katerem času?«, je odgovoril: »V petnajstih do dvajsetih letih«. Odgovoril sem, da mora biti mir na svetu zagotovljen najmanj za petdeset let. Če bi trajal samo petnajst do dvajset let, bi prevarali naše vojake.
Stalin je menil, da bi morali misliti na omejitev nemške industrijske zmogljivosti. Nemci so zmožen narod, imajo velik izumiteljski dar in so zelo marljivi; opomogli si bodo kmalu. Rekel sem, da so nedvomno potrebni določeni kontrolni ukrepi. Jaz bi jim prepovedal sleherno letalstvo, civilno in ■ vojaško in nemški generalštab bi razpustil. Stalin: »Ali hočete prepovedati tudi tovarne ur in pohištva, v katerih je kaj lahko zdelovati granate? Nemci so izdelovali otroške puške, s katerimi se je naučilo streljati na stotisoče ljudi.«
»Na svetu ni nič dokončnega,« sem odgovoril. »Čas nikoli ne stoji. Marsikaj smo se odtlej naučili. Naša dolžnost je zagotoviti mir na svetu vsaj za petdeset let, tako da razorožimo Nemčijo in da poskrbimo, da bo ostala razorožena, da nadzorujemo nemške tovarne, da prepovemo sleherno letalstvo in uveljavimo važne teritorialne spremembe. Vse je odvisno od tega, ali bodo Velika Britanija, Združene države in Zveza sovjetskih republik lahko ohranile tesno prijateljstvo in nadzorovale v skupnem interesu Nemčijo. Ne smemo se bati izdajati povelja, brž ko opazimo nevarnost«.
»Tudi po prejšnji vojni smo imeli kontrolo, pa je odpovedala,« je odgovoril Stalin.
»Takrat še nismo imeli izkušenj,« sem odgovoril. »Prejšnja vojna še ni bila tako zelo nacionalna vojna kakor ta, in Rusija se ni udeležila mirovne konference. Zdaj bo stvar drugačna. »Osebno bi se zavzel za to, da bi
Prusijo zmanjšali in osamili, Bavarska, Avstrija in Madžarska pa bi lahko tvorila veliko miroljubno zvezo, brez agresivnih teženj. S Prusijo bi bilo treba ravnati strože kakor z ostalim rajhom, da bi mu preprečili povezati svojo usodo Prusije.« — Bralec naj ne pozabi, da so bila to vojna razpoloženja.
»To jo zelo lepo, le da ne zadostuje,« je odgovoril Stalin.
»Rusija,« sem nadaljeval, »bo obdržala svoje armade. Velika Britanija in Združene države pa svoje brodovje na vodi in v zraku. Razen tega bi te tri sile imele na voljo še vsa druga pomožna sredstva. Vse .bi morale ostati oborožene in ne bi smele sprejeti nobenih obveznosti glede razorožitve. Mi smo poroki za svetovni mir. Če mi odpovemo, grozi stoletni kaos. Če ostanemo močni, lahko uveljavimo svoje poroštvo. Ne gre samo za ohranitev miru; tri sile morajo razen tega prevzeti vodstvo sveta. Nobenemu ‘narodu ne bi hotel vsiliti določenega sistema, marveč zahtevam za vse narode svobodo in pravico, da se razvijajo po svojih željah. Mi trije moramo ostati prijatelji, da bomo zagotovili srečne domove v vseh deželah.«
Stalin je znova vprašal, kaj naj se zgodi z Nemčijo.
Odgovoril sem, da nimam predsodkov proti delovnim množicam Nemčije, marveč samo proti voditeljem in nevarnim mahinacijam. Stalin je odgovoril, da je nemških divizijah mnogo delovnih ljudi, ki se bore na povelje. Ujeti pripadniki delovnih razredov (tako je rečeno v protokolu, najbrž pa je mislil na pripadnike komunistične partije), so na vprašanje, zakaj so se borili za Hitlerja, odgovorili, da so izpolnjevali povelja. Takšne ujetnike da ustreliti.
Potlej sem predlagal, da bi se pomenila o Poljski. Stalin je privolil in me pozval, naj začnem. Rekel sem, da smo zaradi Poljske posegli v vojno.	(Se nadaljuje)
Z njegovo pomočjo je možno v najkrajšem času iz komandnega centra usmeriti na mesto alarma intervencijsko ekipo, ali posameznika. Sam sistem je zgrajen v zvezdni konfiguraciji, kjer se signali prenašajo od objektov (bolnice, banke, SDK podružnice, tovarne itd.) prek računalniških ppdcentral, glavnih central do komandnega centra po telefonskih linijah — neodvisno od obstoječega telefonskega prometa. Število objektov, ki so povezani v sistemu, je odvisno od odzivnega časa, ki ga uporabnik tolerira za prenos signala.
V primeru intervencije operater v komandnem centru praktično takoj dobi iz banke podatkov navodila za ukrepe, ki so potrebni, da se v čim krajšem času pride do mesta alarma in ustrezno ukrepa; o najbližji poti do objekta, najnujnejših ukrepih zavarovanja, številu intervencijskih vozil in osebja itd.
Sistem je rezultat domačega znanja in vključuje lasten know-how in prizadevanja delavcev iz TOZD Razvojni institut. Sistemi, naprave za energetiko, AVN in Trženja. Zgrajen je na osnovi že razvitih in preizkušenih podsestavov, od katerih se nekateri uporabljajo tudi v drugih uporabniških segmentih.
Hkrati se v Avtomatiki dobro zavedajo, da bo sistem zaživel, dobil svoje mesto v vsakodnevni uporabi, kjer ima zaščita vedno večji pomen le, če bodo uporabniku nudili tudi dodatna znanja, ki so potrebna da se lahko izkoristi vse možnosti, ki jih sistem nudi.
Prav v tem Času potekajo tudi dogovori med Avtomatiko in. predstavniki Reke in Novega sada, kjer bi vgradili prVa dva sistema in s tem pridobili tudi možnosti za referenco.
Na Informatiki 83 so bili iz Avtomatike predstavljeni še:
— Ifiikroračunalniška kontrolna enota MKSE
—	osnovna testna naprava OTN
—	in terminal za prodajo kart za železniški promet, o katerih bomo v naslednjih številkah glasila Iskra še pisali.
Na posvetovanjih, ki so potekala vzporedno z razstavo pa je s 15. referati sodelovalo več delavcev-iz TOZD Razvojni institut. Sistemi in Naprave za energetiko.
Š.D.
Mladi obiskali vrstnike v Sežani
V soboto, 4. junija, se je skupina mladih iz Tovarne elektromotorjev iz Železnikov z avtobusom odpravila na pot do Sežane, na obisk k svojim prijateljem v osnovni organizaciji ZSMS Tovarne sprejemnikov.
Obisk- je predstavlja! uresničitev želje obeh strani, da se bolje spoznajo med seboj in si izmenjajo izkušnje iz medsebojnega dela v mladinski organizaciji. Mlade Iskraše iz Železnikov pa je seveda še posebej gnala želja, da spoznajo proizvodnjo in celotno tovarno v Sežani nasploh, še posebej po nedavni otvoritvi novih proizvodnih in skladiščnih prostorov..
Mladinci ‘iz Iskrine temeljne organizacije v Sežani so prijatelje iz Železnikov nadvse prisrčno sprejeli, jih pogostili in jim razkazali proizvodnjo. Po podrobnem ogledu vsega, kar je Iskraše iz Železnikov zanimalo v tovarni, so jih sežanski mladinci popeljali po svojem kraju in jim pokazali spominsko sobo Srečka Kosovela, kjer so jim pokazali nekaj zanimivih diapozitivov. Gostitelji so obiskovalce popeljali tudi v bližnjo turistično Lipico, ki so si jo ogledali z velikim zanimanjem, pokazali pa so jim tudi kraško jamo Vileni-co, nad katero bdijo delavci sežanske Iskre.
V »neuradnem« delu srečanja so gostitelji povabljencem pripravili na prostoru pred vhodom v jamo Vilenico piknik. Srečanje je, kot zatrjujejo na obeh straneh, izredno uspelo, zato lahko pričakujemo, da se bodo obiski prav gotovo še nadaljevali. Pa ne samo med mladimi iz Železnikov in Sežane, ampak bodo na ta način popestrili delo v mladinski organizaciji prav gotovo še kje!
SF
F petek,.?. t.m. so se na skupnem srečanju v prostorih restavracije hotela Lev zbrali jubilanti iz delovne organizacije Iskra--Avtomatika. Priznanje, ki jih je prejelo 144 delavcev za I0- 4etno delovno dobo v Iskri, 70 za 20—letno in 19 za 30-letno, sta podelila predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije, Marce! Božič in predsednik delavskega sveta Avtomatike, Boris Volk. V kratkem nagovoru sta se zahvalila delavcem za njihov delovni prispevek v razvoju temeljnih organizacij in delovne skupnosti in s tem v razvoju delovne organizacije z Željo, da se še vnaprej skupno prizadevamo za čim boljše poslovne rezultate. V programu je sodeloval tudi oktet iz Dobregapolja.
V nedeljo, 6. 6. 1983 je ob svoji 35. obletnici in 15. obletnici Vesele šole priredil Pionirski list pod pokroviteljstvom Iskre republiško tekmovanje v znanju iz Vesele šole.
Vesela šola Pionirskega lista deluje kot stimulativen pedagoški, predvsem pa vzgojnoizobraževalni projekt že 15. leto. Z njo je Pionirski list uresničil poskus, da bi z novo, sproščeno obliko podajanja vsebine pridobil tako učence kot pedagoge za sistematično, prostovoljno in trajno sodelovanje pri razširjanju in poglabljanju znanja. Vesela šola je organizirana na privlačen način, na osnovi tekmovanja, in samostojnosti učenca, hkrati pa je mentorsko vodena. Prinaša osvežitev v vzgojnoizobraževalni sistem, tako z vsebinskega in metodološkega vidika kot tudi z vidika demokratizacije odnosov med učiteljem in učencem.
ISKRA vidi v Veseli šoli možnost sistematičnega (in pravočasnega) osveš-
čanja in vzgajanja otrok za tehniške poklice, za usmeritev otrok na posamezna področja tehnike in zato že več let sodeluje pri pripravljanju tistega dela programa Vesele šole, ki se nanaša na tehniške znanosti, hkrati pa prevzema pokroviteljstvo Vesele šole, sodeluje na sklepnem tekmovanju in še dodatno materialno pomaga Pionirskemu listu. Lahko rečemo, da sodelovanje Vesele"šole z Iskro predstavlja nazoren primer neposredne menjave dela med mladinskim časopisom in združenim delom zaradi skupnih interesov. Tako povezovanje pa sega še dlje, saj se tekmovalci Vesele šole in mentorji neposredno povezujejo z Iskro povsod tam, kjer ima Iskra svoje tovarne, obiskujejo njihove obrate, se pogovarjajo (npr. letos na občinskih tekmovanjih) s strokovnjaki in dobivajo neposredno tudi informacije o možnostih šolanja, štipendiranja in drugih pogojev, da bi jutri postali delavci Iskre.
DO AVTOELEKTRIKA
Odlične uvrstitve enot civilne zaščite
V okviru praznovanja dneva civilne zaščite 20. junija je bilo tudi letos, kot že več let doslej v Novi Gorici občinsko tekmovanje enot civilne zaščite in sicer enot za prvo medicinsko pomoč in enot za požarno varnost. Tekmovanje enot civilne zaščite za požarno varnost je bilo zadnjo soboto v maju, za prvo medicinsko pomoč pa prejšnjo soboto, 11. junija.
Kot blisk se je razširila novica, da je prva ekipa Iskre Avtoeleictrike (tekmovale so tri ekipe) osvojila med 42 ekipami iz vse novogoriške občine odlično uvrstitev, dntgo mesto. To je vsekakor velik uspeh, še posebej zato, ker je bila konkurenca izredno huda, točkovanje strogo, pa tudi 42 sodelujočih ekip le predstavlja pomembnost takih tekmovanj. Da bi izvedeli nekaj več o samem nastopu Iskrinih ekip, smo v naše uredništvo povabili Igorja Makaroviča, referenta za ljudsko obrambo v novogoriški Avtoelektriki, saj je vseskozi sodeloval z ekipami na pripravah in na tekmovanju.
Kako je sploh potekalo tekmovanje?
Najprej moram poudariti, da to ni bilo le tekmovanje, pač pa »strog« pregled pripravljenosti in usposobljenosti pripadnikov civilne zaščite v novogoriški občini. Iskro Avtoelektriko sta zastopala na tekmovanju enot civilne zaščite za požarno varnost v skupini hidrant—raznoterosti dva oddelka.
Oba sta prikazala zelo visoko stopnjo usposobljenosti, rezultat tega pa je osvojeno tretje mesto prvega oddelka in osmo osvojeno mesto drugega oddelka z zelo, zelo skromnim zaostankom. Vseh sodelujočih oddelkov pa je bilo 17 iz raznih delovnih organizacij in KS novogoriške občine. Naj sedaj javno pohvalim tretjeuvrščeni oddelek v katerem so bili: Vojko Špacapan, Jože Vecchiet, Emil Doplihar,
Vladimir Fornazarič, Bogomir Jazbec, Alojz Saksida, Boris Volk in Jadran Gorjan. Seveda veljajo čestitke tudi drugemu oddelku. Največ zaslug za tako vidno uvrstitev in odlično usposobljenost obeh enot imata predvsem -Jože Vecchiet in Emil Krajnik, saj sta vložila veliko truda pri usposabljanju in pripravah za tekmovanje.
Tudi v tekmovanju enot za prvo medicinsko pomoč je bila naša delovna organizacija lepo zastopana, saj smo poslali v boj za najboljša mesta kar tri ekipe med 42 iz novogoriške občine. Tudi te ekipe so prikazale na tekmovanju izredno usposobljenost, znanje, tehniko spretnost in hitrost. Te odlike in izredno zalaganje na pripravah in na tekmovanju samem so ekipam prinesle drugo, osemnajsto in devetnajsto mesto. Vse nastopajoče zaslužijo najiskrenejše čestitke.
Najzaslužnejša za tako vidne uvrstitve enot iz Avtoelektrike je vsekakor Milojka Kofol, medicinska sestra iz naše ambulante, saj že več let skrbi za usposobljenost te enote, tekmovalke pa so se ji stemi uvrstitvami, posebej z drugim mestom najlepše oddolžile za vloženi trud.
In ob koncu te lepe novice poglejmo še, kdo so sestavljali »srebrno« ekipo: Lidija Štrukelj, Ivanka Saksida, Vanja Radočaj, Verena Novak, Dana Merljak in Mirjam Bizjak.
Marko Rakušček
FANI STARIN V POKOJU
V petek, 27. maja se je od sodelavcev v TOZD Sestavni deli, delovna organizacija Avtomatika, ob odhodu v pokoj poslovila Fani Starin. V Iskro je prišla poleti 1960. leta, ko je pričela z delom kot priučeni kontrolor. Z marljivim delom in prirojeno ljubeznivostjo si je kmalu pridobila krog prijateljev — sodelavcev, s katerimi je v svoji delovni sredini —v kontroli kakovosti kot kontrolor II. dnevno izpolnjevala zaupane ji naloge. Ob odhodu so ji sodelavci zaželeli še mnogo lepih trenutkov v krogu najdražjih.
v	" A
Dopisujte
______________J
Uspel mednarodni šahovski turnir končan
V	prekinjenih partijah osmega kola je Pe-tran gladko premagal Bruna in Orel brez večjih težav Barleta. Barle je bil že pred prekinitvijo popolnoma izgubljen. Sedmo in osmo kolo sta bili zaradi raznovrstnih prevratov v posameznih dvobojih najbolj zanimivi koli. Veliko je bilo odločenih rezultatov s presenetljivimi izidi.
Najmiroljubnejši koli sta bili deveto in deseto kolo. Srečali so se enakovredni nasprotniki. V devetem kolu beležimo neodločene izide v dvobojih: Ionescu: Petran, Bruno: Barle, Podlesnik: Kelečevič, Gostiša: Weiss, Karakljajič: Šahovič. Ceschia je v zelo razgibani partiji premagal Orla, ki je hotel preveč in potegnil krajši konec. Jelenu pa je šele po petih urah in nadaljevanju uspelo streti odpor najmlajšega udeleženca Justina.
V	desetem kolu je bilo doseženo kar šest neodločenih izidov in to v dvobojih: Petran: Karaklajič, Ceschia: Bruno, Kelečevič: Orel, Gostiša: Podlesnik, Šahovič: Jelen po dveh nadaljevanjihsta remizirala tudi Weiss ter Justin. Barletu pa je šele v nadaljevanju uspelo premagati vodilnega Ionesca.
V	enajstem kolu so remizirali Jelen: Petran, Karakljajič: Barle in Bruno: Kelečevič. Orel je strl odpor Gostiše.
Podlesnik je premagal Weissa. V nadaljevanjih sta pa dosegla celo točko Ionescu proti Ceschia in Justin proti velemojstru—Šahoviču. To je bila edina zmaga mladega Justina in zato še toliko več vredna. Justin je v skoraj vseh svojih partijah v sre-diščnicah prihajal do boljšega položaja, ki pa jih zaradi pomanjkanja izkušenj ni znal realizirati.
Rezultati dvanajstega kola so bili: Petran: Justin 1:0; Barle: Jelen 0,5:0,5; Kelečevič: Ionescu 0,5:0,5; Gostiša: Bruno 0,5:0,5; Podlesnik: Orel 0,5:0,5; V miniaturi pa je Šahovič odpravil Weissa. Najdaljšo partijo pa sta odigrala Cescihia in veteran Karakljajič. Trajala je 13 ur in odigrala sta 133 potez. Karakljajič se je izkazal, kot izvrsten poznavalec končnic. Že v tem kolu je Orel osvojil prvi bal za mojstra FIDE.
Rezultati zadnjega kola so bili: Šahovič: Petran 0,5:0,5; Justin: Barle 0:1; Jelen: Ceschia 0,5:0,5; Karakljajič: Kelečevič0,5:0,5; Ionescu: Gostiša 0,5:0,5; Bruno: Podlesnik 1:0; Weiss se je šele po sedmih urah igre moral vdati Orlu. Tako je Orel postal še novi slovenski mojster.
Končni vrstni red: 1.—2. Janez Barle in Constantine Ionescu 8,5; 3.—7. Nedeljko Kelečevič, Iztok Jelen, Pal Petran, Nikola Karakljajič in Oskar Orel, 8; 8.—9. Dragu-tin Šahovič in Bruno Ceschia 7; 10. Fabio Bruno 5,5; 11.—12. Leon Gostiša in Bogdan Podlesnik 5; 13. Matjaž Justin 2,5; 14. Leo Weiss 2. Janez Barle je po kriteriju uspeha proti zmagovalcem (zmagovalci so vsi, ki so osvojili nad polovico možnih točk) prvi. Prikazal je izredno igro. V neposrednem obračunu mu je uspelo premagati Ša-hoviča in Ionesca. Edini spodrsljaj je ime! v dvoboju z Orlom.
Po končanem turnirju sd predstavniki mestne skupščine za vse udeležence, člane častnega odbora in ostale organizatorje priredili sprejem. Po sprejemu je bila zaključna slovesnost in podelitev nagrad. Predsednik šahovskega druijjva Iskra Stane Pre-skar je poudaril pomen turnirja za ljubljanski in slovenski šah. Zahvalil se je udeležencem za prikazano igro in športne odnose.
Zahvalil se je vsem delovnim organizacijam, ki so s finančno pomočjo omogočili izvedbo turnirja. V imenu generalnega direktorja SOZD,Iskra in pokrovitelja Iskre Delta je navzoče pozdravil Marjan Dvora-ček. Iskra, kot proizvajalec višje tehnike in računalnikov bo tudi v bodoče podpirala prizadevanja šahovskega društva pri organiziranju takih in podobnih srečanj šahi-stov.
Mislimo, da je kljub nekaterim začetniškim spodrsljajem turnir uspel. Nedvomno pa je bil dosežen uspeh v tem, da je omogo-- čil našim perspektivnim šahistom srečanje z ostalimi šahisti v neposrednem merjenju moči. Izpolnjena je bila tudi naša skrita želja, da vsaj eden od šahistov napreduje v višji razred. To je uspelo Oskarju Orlu, ki je poleg prvega bala za mojstra FIDE osvojil še mojstrski naslov.
Poročila pa ne moremo zaključiti prej preden se še enkrat ne zahvalimo vsem, ki so ta turnir omogočili in pa vsem prizadevnim organizatorjem, ki so skrbeli za pripravo in nemoten potek turnirja.
Naša smučarska reprezentanca v Telematiki
Prejšnji teden je bilo v Iskri Telematiki res veselo. Na povabilo tozda Terminali — tam je zaposlen reprezentant Grega Benedik — so delovno organizacijo obiskali jugoslovanski alpski smučarji ali tako imenovani »ski—team«.
Člani reprezentance Boris Strel, Jože Kuralt, Grega Benedik, Bojan Križaj, Jure Franko, Rok Petrovič, Tomaž Čižman in Tomaž Cerkovnik ter njihovo vodstvo Filip Gartner, Marko Klemenčič, Franc Vodovnik in Tone Vogrinec so si najprej ogledali proizvodnjo telekomunikacij. Delavci so naše junake zimskega športa sprejeli z velikim navdušenjem, tako da pravzaprav ni bilo jasno, kdo si koga ogleduje — smučarji naše delavce pri delu v proizvodnji ali obratno. Glavna zvezda je bil seveda tudi tokrat Bojan Križaj.
Pp ogledu proizvodnje so se reprezentanti in predstavniki delovne organizacije zbrali v
sejni sobi Telematike, kjer se je začel sproščen klepet o uspehih in problemih našega alpskega smučanja. Najbolj zgovoren je bil seveda Tone Vogrinec. Povedal je, da se naši fantje intenzivno pripravljajo na zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Medalj ne obljubljajo. Pravijo, da bo zanje velik uspeh, če bodo osvojili katero od mest med prvimi desetimi. Treba je vedeti, da imajo tekmovalci z vseh koncev sveta na olimpijskih igrah velike račune in da se bodo temu ustrezno pripravili.
Splošna zaostrena gospodarska svetu prinaša manj svetle dni tudi v T dejavnost. Pričakovati je, da se bo1” t
rihodnjth*
smučarska reprezentanca v prihodaJ"^ še bolj nasloniti na podporo domačega ženega dela.	xigf'
Iskra pri tem že doslej ni bila škrta- ^ nec se je celotni Iskri zahvalil za dose denarno pomoč, Telematiki pa še P056 včgi posluh, ki ga ima do prizadevanj njeg varovanca Benedika.	.
Kazimir 1
Direktor tozda Terminali je alpskim smučarjem razdelil skromna spominska darila in lel veliko uspehov, zlasti na olimpijskih igrah v Sarajevu.
Iz tujega strokovnega tiska
Sto let v mikroračunalniku
Tam, kjer v velikih množinah zbirajo in hranijo dokumente ter podatke na nnkr _ filmih, povzroča slaba preglednost veliko nevšečnost, ko posameznih mikrofilmov najdejo dovolj hitro. Zlasti v bankah in zavarovalnicah, kjer ljudje čakajo pred oke d, je čas zelo dragocen in je tudi ugled ustanove odvisen od naglice poslovanja-Da bi promet z mikrofilmi potekal nemoteno, so se ga sedaj.lotili še računalniško- ^ uspelo jim je. Ameriški Kodak je razvil napravo za izdelavo mikrofilmov, ki ima vgr jen tudi mikroračunalnik. Le-ta deluje v osnovni izvedbi z dvema programskima P ketoma in dvema terminaloma.	^
Naprava ima velikanske mikrofilmske zmogljivosti, saj lahko posname vsak dan 7.000 dokumentov, hkrati pa računalnik na ukaz vsak hip izbere zaželen dokumen več sto mikrofilmskih strani in natisne kopijo.	v
Kodakovo mikrofilmsko računalniško napravo so predstavili 20. januarja New Yorku. Predstavnik podjetja je poudaril, da je naprava primerna tudi za veu poslovne banke, zavarovalnice in podobne ustanove, ki vsak dan zberejo vsaj D dokumentov. Zmogljivost naprave je tolikšna, da lahko shrani ponatis vseh dnev izdaj newyorškega časopisa Times v stotih letih in lahko vsa besedila, fotografi]6 drugo iz časopisa v trenutku tudi prikaže.
Umetne snovi v vozilih
Ameriški proizvajalci avtomobilov in dobavitelji sestavnih delov so letos že začejč delovati avtomobilske sestavne dele iz umetnih snovi, ojačenih s steklenimi v!” |0 Statistiki so izračunali, da bo povprečno potniško vozilo, izdelano leta 1985, že im 109 kg mase iz umetnih snovi pri celotni teži avtomobila 1.112 kg, pet let kasn
1 ? IX ^ 111 tl O V IX. UlliVUIllS .JU VV » » J-'1*	w .     •   D' I 
torej 1990. leta, pa 135 kg umetne snovi pri manjši teži avtomobila 992 kg. j Med finalisti in dobavitelji po izvedeni anketi ni bistvenih razhajanj glede f deleža umetnih snovi.
Roboti
Če verjamemo napovedim zadnjih let, potem se nam obeta doba industrijskihr0 • tov. Že leta 1985 naj bi jih delovalo na svetu približno 50 tisoč. Lani jih je bilo v Evr r
9 tisoč, v ZDA prav toliko in na Japonskem 12 tisoč.	. „a
Največ sedanjih robotov opravlja točkasto varjenje, vari železniške tračnice, z razne materiale in izdelke ter brizga lak iz pištol.
azne materiale in izoence ter onzga las iz pisiui.	..vZ
Zanimivo je, da je leta 1980 vsak deveti robot opravljal kakšno delo v [X)djet]
manj kot 500 delavci, lani pa že vsak sedmi. Robotizacija torej ni več prednost v<
^ Če so današnji roboti še precej okorni in zlasti nenatančni, pa kaže na bolje. Am6^ ška državna ustanova za letalske sile je z 2,8 milijona dolarjev podprla načrt ra skav, da bi zboljšali natančnost dela robotov. Tako naj bi robotove roke, delujoče s ordinatama xy, lahko zagrešile napake z odstopanjem največ 0,13 mm. Drugi del na ta predvideva pretvorbo grafičnih predlog v krmilne signale za načrtno delo botov.
Javni informacijski sistem v ZDA
American Bell, podružnica družbe AT & T, ki se ukvarja s podatkovnimi kom kacijalni, bo še letos v tretjem trimesečju vključila dolgo pričakovani javni informa ski sistem, hkrati z omrežjem za prenos podatkov. Sistem Advanced Informa •
ski sistem, nitrati z omrežjem za prenos pouaiKov. oisiem ziuvanecu	sj^ij
SystemVNet One (AIS/Net/One) bo omogočal komuniciranje med najrazličnep
terminali (različnih hitrosti, kod in prenosnih procedur). Tako bodo lahko uporab” v ZDA oblikovali svoje informacijske sisteme z obstoječo opremo, formati poda in prenosnimi procedurami. Terminali bodo vključeni po zakupljenih vodih na enA-od 17 vozlišč, ki bodo opravljala konverzijo protokola in omogočala dostop d° F mnilniških in procesorskih enot. Omrežje bo delovalo na osnovi paketne komutac 1 ' od drugih javnih omrežij pa se bo razlikovalo po tem, da bo vsebovalo tudira6UI!” -ško opremo, ki bo na razpolago uporabnikom. American Bell bo torej ponudila k pleten informacijski sistem.
VLSI maske
Prepir o tehnologiji visokointegriranih vezij obsega VLSI (Very Large Scale In'^ erated Circuits) še vedno traja. Strokovnjaki svetovnega koncerna IBM vztrajajo,
VT QT mn=V c r,r,=tr,r,Vr,m plfktrnnsklh žarkov, mc"
najprimernejši sistem obdelave VLSI mask s postopkom elektronskih žarkov, ni'.^ tem ko strokovnjaki Bellovih laboratorijev zagovarjajo postopek ^rentgens žarki, s katerimi se spričo velikih vlaganj v strojno opremo nadejajo še precej
izboljšav.
Cilj vseh naprezanj je, da bi znižali razkrojeno globino na manj kot en mikTOtne Tako dosega ameriški Westinghouse, ki opravlja državni projekt VHSIC (Very ri? Speed Integrated Circuits), s stroji za maske z rentgenskimi žarki že razkroj 0,3 krometra. Postopek je že pripravljen za serijsko proizvodnjo.
„1 love Computer”
Prvič v zgodovini ameriškega časnika Times ni bil izbran niti moški niti žcns^)U. človeka leta, marveč osebni računalnik. V obrazložitvi dobitnika za leto 1982 je r' daril časopis, da Američani ne doživljajo več »ljubezenskih afer« z avtomobiliin s0 vizorji, temveč z računalniki. V nadaljnji obrazložitvi, ki je podkrepila izvoh*6 ' zapisali, da je lani približno sto proizvajalcev prodalo 2,8 milijona osebnih račun , kov, medtem ko jih je bilo dve leti prej, to je leta 1980, šele 724 tisoč od 20 proizv cev na tržišču.	vu-
Čeprav je odločitev nenavadna, pripominjajo komentatorji, da za slehernim .-č nalnikom stoje ljudje s programi, brez katerih bi bil računalnik mrtev stroj. Le 1) so sposobni ustvariti nekaj, kar je tudi njim v pomoč ali pa v pogubo.
Mikroskop za atome
Znanstveniki čikaške univerze so zasnovali mikroskop s 150 milijontim Pov!®?e[6!c-nim faktorjem -- torej s petkrat večjo povečavo, kot jo dosegajo sedaj najboljši6 h
Čeval'
tronski mikroskopi. S tako "izpolnjenim inikroskopom bodo znanstveniki ze v letih opazovali posamezne atome.	ingij0.
Mikroskop bo namenjen, kot že rečeno, za atomske raziskave in za mikrobio e1
Funkcijsko krmiljenje bo prevzel računalnik IBM.
Kot se morda nekateri še spominjajo, je Iskra v Kranju pred leti sestavljala ^ tronske mikroskbpe in jih tudi uspešno prodajala raznim znanstvenim ustan predvsem univerzam,	Marjan
l;
L