kulturno -polHično glasilo svetovnih in Posvetile pOZOmOSt v.Lid inventurni prodaji v trgovski hiši Celovec-Klagenfurt, Burggasse domačih dogodkov 5. leto / številka 3 V Celovcu, dne 22. januarja 1953 Cena 1 šiling dfrdoiaHst/a, dont&Mta! Podjuna je zaprisegla našim načelom Zadnjo nedeljo je bilo v Podjuni dvoje večjih zborovanj naše Krščansko-demO' kratske stranke in sicer v osrčju kapelskih hribov pri Kolarju v Železni Kapli in v podjunski metropoli, v Šmihelu pri Pliberku. Potek obeh zborovanj je pokazal po(x>l-no pravilnost naše politične usmeritve in je dal sklepom zaupniških zborov Narodnega sveta koroških Slovencev polno zaupnico. Naše podjunske korenine, naše grčave korenine iz Remšenika, Lobnika, Lepene, Bele in Obirskega in še naše mamice in gospodinje iz domov kapelske in šmihelske Tare, vsi so spontano dali duška svojemu nivdušenju za one in take politične smernice koroških Slovencev, kakor so bile določene po zaupnikih Narodnega sveta. To dvoje velikih zborovanj je bilo pa hkrati tudi zadoščenje odbornikoma Narodnega sveta, ki sta govorila na teh zborovanjih in po njima nosilcu liste Krščanško-demokraiske stranke, prof. dr. Jošku Tischlerju. S posebnim odobravanjem so zborovalci sprejeli in potrdili sledeče izjave govornikov: Mi, koroški Slovenci, ne istovetimo Slovenije in našega matičnega naroda z režimom, še manj s komunizmom in se smatramo zato slej ko prej za živo vejo slovenskega kulturnega debla in za živ del matičnega slovenskega naroda. Kdor pa nam vsiljuje to istovetenje, pa naj prihaja od tam ali od tu, mu odgovarjamo: Za naš visoko kulturni narod sta Dedek mraz in Novoletna jelka kot nadomestek častitljivega .»o/.Ka uajhujša žalitev. Na to žalitev odgovarjati bi bilo pod našo slovensko častjo. Poročilo o zborovanjih je na 2. strani. Eisenhourer v Beli hiši Tako lep je ta naš naravni svet, ki mu pravimo domovina. Romantične doline, posejane z vasicami in drevjem, cerkvami, cerkvicami in kapelicami, okrašene s jmlji, travniki, gozdovi, preprežene s srebrnimi pasovi rek in potokov, obdane z gorovji, ki se zrcalijo v kristalno-čistih jezerih. To je naš raj na tem koščku zemlje. Če se zazreš v oči tega ljudstva, razbiraš v njih še toliko otroške lepote, milobe in dobrosrčnosti, da se ti ogreje srce in ti je mehko v prsih. Da ga vidiš pri njegovem vsakdanjem delu doma in na polju, v gozdu in na travniku, se ti zazdi ob vsej težavi in vsem znoju umirjeno in dosti brezskrbno. Na prvi pogled je, kakor bi bil božji mir razlit nad to lepo naravo in tem dobrim ljudstvom. Pretrese pa te, da se zagledaš globlje v življenje in vrvenje v svoji domovini od začetka njene organizirane krščanske prosvete. Zaslutiš v zadnji globini dogajanje apokaliptičnega časa. Pravljica o strašnem zmaju s sedmimi glavami, ki smo jo nekoč poslušali iz babičnih ust, vstane pred teboj kot pretresljiva resnica, tem pretresljivejša, ker je to tvoja domovina in tvoje ljudstvo, kateremu strašna zver že sto let streže po življenju, lepoti in dostojanstvu. In v tej življenjski igri je ljudstvo mnogokrat še otroško dobro, tako da se hoče celo še igrati z zverjo, ki bi ga rada zmaličila v njegovi božji zamisli in s tem ugonobila. Do leta 1945 je vse naše delo in življenje narekovala kulturna samoobramba. Bilo je dosti žrtev in trpljenja, mnogo mučeništva in svetništva. Pa preprostejše je bilo. Domače kulturno in socialno žitje v vasi je bilo krščansko in slovensko. Vsiljevala pa se je s severa liberalna nemška misel in skušala z vsemi sredstvi razkrajati družine, vasi in narod. Sadovi biiberalnega stremljenja so bili narodni odpadniki, ki so se ločili iz kulturnega občestva in v svoji temni vesti skušali vedno spet motiti in onemogočati zdravo krščansko-slovensko rast. Ljudstvo se je liberalizmu zoperstavilo v krepki samopo-nioči in vztrajalo do svoje Golgote v letih nacizma. Ni slučaj, da stojijo ob zibelki vseh naših narodnih organizacij izključno duhovniki in katoliški lajiki. Poglejmo letnice njihovih rojstev in naštejmo očete naših narodnih organizacij: 1852: Družba sv. Mohorja — škof Slomšek, msgr. Andrej Einspieler, Anton Janežič. 1882: „Mir” — Andrej Einspieler. 1890: Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem — prošt Gregor in Lambert Einspieler, šimen Janežič 1889: Slovenska hranilnica in posojilnica v Celovcu — msgr. Valentin Podgorc. 1908: Slovensko šolsko društvo — župnik Matej Ražun. 1908: Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško — brata dr. Martin in dr. Lambert Ehrlich, dr. Valentin Rožič. 1947: Obnova Mohorjeve družbe — dekan Aleš Zechner, dr. Janko Hornbock. V teh sto letih naše kulturne zgodovine je zajet neizmerni idealizem neštetih iskrenih rodoljubov Smodeja, Trunka, Limpla, Gabrona, dr. Brejca, Grafenauerja, Poljanca, Kraigherja, Starca in drugih mož, ki so črpali in še črpajo moči za svoje idealno delo iz neizčrpljivih vrelcev katoliškega idealizma. Redka so ljudstva, katerih kulturno in narodno življenje je tako enoumno krščansko kot naše, katerega rodoljubje je tako ozko povezano z bogoljubjem kot naše. Zato pa so tudi redki narodi, ki bi za-mogli skozi stoletje spričo neznatnih gmotnih sredstev in malega števila tako uspešno kljubovati ogromnemu aparatu tujerodnega liberalizma. Novo stoletje naše kulturne zgodovine bodo pozni pisci začenjali z letom 1945. Nova nevarnost se je pojavila z juga in je tem nevarnejša, ker je na delu z našo materino besedo in celo z našimi ljudmi. Imenuje se komunizem in je drugi sin brezbožnega materializma. Kot njegov nemško govoreči liberalni sovrstnik, se poslužuje krilatic o napredku in reakciji, enako kot on kriči o sporazumu in o razbijaštvu, tako kot on deluje z osebnimi napadi nesomiš-Ijenikov, s smešenjem in nenavadno mrž-njo. Tako kot nemški liberalizem tudi ta komunizem z denarjem kupuje in podkupuje. Tako kot nemški liberalizem tudi ta južni komunizem srdito napada Cerkev in njene predstavnike. Nekatera dejstva od danes: Da razbije enotnost duhovniških vrst, je nedavno rajžala trojica od župnišča do župnišča. Da onemogoči celovško Mohorjevo družbo, uvaža leto za letom knjige »svoje” družbe. Da širi svoj nauk o napredku v naših vaseh, pošilja naše fante in dekleta v svoje šole in jih tam vežba v svoje aktiviste. Z zvijačo in osebnimi napadi si je osvojil vrsto naših narodnih organizacij, dosledno prezre značaj in delo njihovih ustanoviteljev, prezira njihova imena in potvarja njihova pravila v svoje lastne svrhe. Vse one pa, katerim je njihovo krščansko prepričanje ne samo zadeva osebnega, marveč tudi javnega preroda in obnove in ki bi s svojimi skromnimi močmi radi prispevali, da bi v vseh naših življenjskih področjih in v našem narodnem občestvu zavladala božjestvarniška zamisel, je proglasil za izdajalce. V zasmeh naši krščanski tradiciji si je stavil cilj, da prekvasi naše ljudstvo z novo-poganstvom, ki naj odstavi Boga in Cerkev in postavi svojega laži-boga na naše oltarje. Zares apokaliptična doba naše domovine! Naj bi jo domovina v teh tednih razumela in doumela v vsej njeni silovitosti. Tudi naša domovina je podrejena božji postavi in mora v vseh oblikah svojega življenja uveljaviti božjo voljo in zapoved. Bog je tudi njen gospodar in najvišji zakonodajec. So tudi grehi zoper občo blaginjo in kulturno dobrobit. Njihova kazen je zaigrana čast domovinskega občestva, njihova sodobna sodba pa trpljenje in molk za železno zaveso. Zato, domovina, čuvaj svoje dobro krščansko ime, svoje slovensko dostojanstvo! KKAIKc Ve»TI Namesto umrlega beneškega patriarha, ki naj bi bil imenovan za kardinala, je sv. oče imenoval za kardinala nadškofa v Bom-bay-u v Indiji, Valeriana Gracias-a. To je prvi indijski kardinal. Iz Rima poročajo, da je jugoslovanska vlada odklonila sprejem spomenice Vatikana, ki protestira proti trditvi, da se Vatikan vmešava v notranje zadeve Jugoslavije. Belgijski zunanji minister van Zeeland pride dne 26. januarja na Dunaj in ostane tam dva dni. Avstrijska narodna banka namerava znižati obrestno mero za posojila od sedanjih 6 odst. na 5 in pol odst. To znižanje bi zelo ugodno vplivalo tudi na cene. Dosedanji ameriški predsednik Truman je v svojem poslovilnem govoru po radiu dejal, da bo konec »hladne vojne” v spremembi sovjetskega sveta, mogoče z revolucijo, z nemiri ali pa s spremembo v Kremlju. Ameriški predsednik Eiscnhovver se je poslovil od profesorskega zbora Columbia-univerze, katere predsednik je bil, z nagovorom, v katerem je med drugim dejal: »V sedanji hladni vojni se gre za zmago V torek, dne 20. januarja, se je poslovil dosedanji predsednik Združenih držav Harry Truman od uradnih prostorov v Beli hiši v VVashingtonu in vladne posle je prevzel novi predsednik Dvvight Eisenhower. Zjutraj je bil Eisenhower s svojo družino pri službi božji, nepregledna množica ljudi pa je stala ob obeh straneh ceste, po kateri se je pripeljal Eiscnhovver v vladno palačo. Tam ga je čakalo vseh 48 guvernerjev ameriških zveznih držav, člani diplomatskega zbora in člani ameriškega kongresa. Novi podpredsednik Nixon je najpreje zaprisegel in za njim predsednik Eiscnhovver, pri tem pa je položil roko na sv. pismo. Po zaprisegi je imel novi predsednik nastopni govor, katerega so po vsem svetu pričakovali z veliko pozornostjo. V svojem govoru je predsednik Eiscnhovver med drugim poudaril: 1. Smo sicer proti vsaki vojni, vendar pa moramo postati tako močni, da nas ne bo upal nihče napasti in bomo tako zagotovili trajen mir. Poizkušati moramo odstraniti medsebojno nezaupanje med narodi, kar bo omogočilo končno tudi zmanjšanje obo- svobode ali suženjstva, za zmago verovanja v Boga ali brezboštva.” Po sprejemu nove jugoslovanske ustave je bil izvoljen za prvega predsednika federativne ljudske republike Jugoslavije s 568 glasovi proti enemu glasu maršal Josip Broz-Tito. Izvoljeni so tudi štirje podpredsedniki, prvi je Edvard Kardelj. Zaradi obdolžitve judovskih zdravnikov v Moskvi, da so že in da so še nameravali z napačnim zdravljenjem skrajšati življenje odločilnim osebnostim sovjetskega javnega življenja, so v Jeruzalemu judovski demonstranti zažgali sovjetsko knjigarno. V južnofrancoskem mestu Bordeaux je pred sodiščem razprava proti 12 Alzačanom in 7 Nemcem, ki so dne 10. junija 1944 požgali francosko vas Oradur-sur-Glane in so pomorili vse prebivalce razen ene žene in 5 moških. Pomorili so 190 moških, 245 žen in 207 otrok. Za novega visokega komisarja Zdrtiženih držav v Nemčiji je bil imenovan predsednik znamenite harvardske univerze, dr. James B. Conam. Pri ekspdoziji v tovarni za izdelavo orožja pri Sarajevu je bilo 21 mrtvih in okrog 50 težje ranjenih. Na VVumcmberškem v Nemčiji je obole- roževanja. 2. Nikdar ne bomo poizkušali pridobiti morebitnega napadalca s popuščanjem, ker ne bomo prodali svoje časti za dozdevno varnost. 3. Spoštujemo posebnosti vsakega noroda in zato ne bomo poizkušali nikomur vsiliti našega političnega in gospodarskega reda. 4. Svojim zaveznikom bomo vedno in povsod pomagali, da si zagotovijo varnost in blagostanje. 5. Gospodarsko blagostanje je temelj vojaške moči in miru svobodnega sveta, zato bomo poizkušali zvišati proizvodnjo in urediti pravilno izmenjavo blaga med vsemi državami. V Evropi bomo zahtevali, da vlade vzpostavijo enotnost med narodi. Samo v toliko, v kolikor bo Evropa sama enotna in v kolikor bo sama organizirala svoja sredstva, more' računati na našo pomoč. V Organizaciji združenih narodov bomo poizkušali ustvariti učinkovito silo in pri našem stremljenju po trajnem miru se ne bomo ustavili in ne bomo sklepali neučinkovitih kompromisov. lo na tifusu 610 oseb, od teh največ v Stuttgartu. Štiri osebe so umrle. Blizu Mehike v Srednji Ameriki se je prevrnil avtobus, v katerem je bilo 34 oseb. Avtobus je začel goreti in mrtvih je bilo 12 oseb, ostali pa so bili težko ranjeni. Pri Johannesburgu v Južni Afriki je zavozil potniški avtobus v motorni vlak, pri čemer je bilo pet oseb mrtvih, 7 pa težko ranjenih. ZBOROVANJA KRŠČANSKE DEMOKRATSKE STRAŠKE V nedeljo, dne 25. j a n u a r j a 1953: B V Selah v farnem domu po prireditvi kuharskega tečaja. V nedeljo, dne 1. februarja 1953: V Biliovsu pri Miklavžu ob pol 9. uri V Škofižah pri Krištofu ob pol 11. uri Politični teden Podjuna je potrdita: Enotnost Slovencev ie v Krfiansko-damgfraiskj stranki Po svetu ... Tiho je o Koreji, kot da bi si tam ne stale nasproti milijonske armade, manj je govora o Indokini, kjer je položaj sličen Koreji, pri vsem tem pa ni mogoče tajiti, da se je politična napetost med V/hodom in Zapadom povečala. Sedanje fronte na Koreji, v Indokini in povsod drugod, kjer so še v majhnem obsegu, pač niso prinesle odločitve, — radi tega kolikor toliko počivajo. Neizprosna politična borba se pa nadaljuje. Medtem ko bo v prihodnjih dneh novi ameriški predsednik uradno prevzel oblast in mu je že Truman v poslovilnem govoru zagotovil simpatije in sodelovanje svoje stranke, se je v vzhodnem taboru marsikaj zanimivega zgodilo. V Moskvi pridejo pred sodišče zdravniki-znanstveniki, nekateri med njimi odlikovani z najvišjimi redovi Sovjetske zveze, češ da so načrtno delovali proti najvišjim funkcionarjem sovjetskega državnega aparata. Med drugim naj bi bili z napačnim zdravljenjem umorili generalnega tajnika KPb Ždanov.a. Ves zapadni svet seveda z največjim zanimanjem zasleduje te stvari in se sprašuje: kako je mogoče, da so mogli ti elementi, katere sedaj imenujejo imperialistične hlapce, svojo dejavnost tako dolgo voditi in kako so z ozirom na železno zaveso mogli vzdržavati stike kot agenti zapadnega imperializma. Ni važno, ali jih čakajo vešala ali ječa, zanimivo je to, da so ti znanstveniki bili slavljeni prav do sedaj kot pionirji svetovne medicinske znanosti, danes pa so na poti do vešal. Med njimi so večinoma Judje, zato je splošno mnenje, da spada vsa zadeva v okvir pro-tijudovske politike Kremlja, ki je prišla do izraza v praškem procesu Slanskega. V Vzhodni Nemčiji so v uradih aretirali zunanjega ministra Dertingerja. Bil je krščanski socialec in je pod sovjetsko zasedbo pristal na sodelovanje s komunistično stranko, potegnil je za seboj svoje volivce in dal ime za to ter je za nagrado postal zunanji minister. Tudi Ana Pauker je bila zunanji minister. Dejstvo je, da je Dertinger kot krščanski socialist vendarle delj časa vzdržal, kot pa njegov prijatelj, liberalec Ha-mann. Tudi ta je zaprt. To so že prav zanimive stvari. V Zapadni Nemčiji pa je angleška zasedbena oblast — ki se na splošno ni kdove kaj vtikala v ta-mošnje razmere — aretirala skupino ljudi in jih postavila pred sodišče kot neonaciste. Tukaj bi bilo verjeti Francozom, ki trdijo, da gre za inteligenčno strujo neonacizma, ki je nameravala s somišljeniki v vzhodni coni vzpostaviti nekaj sličnega kot je bil Hitlerjev rajh. Podvig angleške zasedbene oblasti je bil izveden brez vednosti bonnske vlade in kanclerja Adenauerja. Tudi to je mogoče dokaz, da se dogajajo stvari, o katerih niti domači ne zvedo. Z vsem tem se čudno vnema dejstvo, da so Amerikanci na Dunaju zaprli lastna državljana, toda sovjetska agenta in ju takoj prepeljali v VVashington. Drugi, katere so s tem v zvezi prav tako zaprli, bodo pač na Dunaju delili usodo onih dveh. Na Koreji in v Indokini se tepejo vojaki, v hladni vojni — ki je zelo vroča — se odigravajo očividno tudi važne reči. Francoska vladna kriza ne bo preprečila evropske vzajemnosti Novi predsednik francoske vlade Rene Mayer je na časopisni konferenci izjavil, da njegova vlada vztraja na Schumanovi liniji evropske vzajemnosti in bo podvzela vse, da bodo tozadevne pogodbe v pariškem parlamentu čimprej ratificirane. Spremembe oz. dodatki tem pogodbam, katere želi vnesti francoska vlada, bistva ne bodo spremenili. V tem pogledu pa je Adenauer spretnejši in hitrejši. Obljubil je, da bo bonnski parlament brez pridržkov sprejel določbe, katere je njegova vlada odobrila. V tem vidijo nevtralci diplomatsko potezo zapadno nemške vlade. Bonn ima zdaj možnost zaigrati vodilno vlogo v zapadno evropski obrambni skupnosti, ker je Pariš prepočasen. Ameriški republikanski politiki gredo po svetu Nova garnitura State Departementa (== zunanje ministrstvo) se bo pač potrudila na lastne oči pregledati prizorišča, kjer je borba med Vzhodom in Zapadom najakut-nejša. Achesonov naslednik, novi zunanji minister John Poster Dulles pojde v Evropo in obišče glavna mesta Zapadne Evrope. Prav tako se pripravlja na potovanje Sir Harold Stassen, ugledni republikanski politik. Kar se tiče ameriške linije, bi jo mogli označiti z naslovom znanega dela Remar-que-a „Na Zapadu nič novega”. Amerikanci niso spremenili svoje politike do Evrope, če bodo drugod več pozornosti posvetili, je to pač njihova stvar. Značilno je, da so v trenutku izbruha francoske vladne krize Angleži poudarili svoj interes nad Evropo in zadnje dni so v skupni noti s Francozi predlagali Moskvi sklenitev državne pogodbe z Avstrijo. Zapad ni vsak dan, pač pa vendarle enoten. ... in pri nas v Avstriji Se dobre štiri tedne je do volitev in vendar volivci še ne kažejo pravega zanimanja za volitve. Tudi stranke še niso končale z vsemi predpripravami in zato tudi še niso začele z veliko volilno propagando, ki so jo menda prihranile za zadnje tedne. Doslej je prijavilo osem strank svoje kandidatne liste za državni zbor. Na Koroškem, kjer je treba izvoliti M državnih poslancev (od l(i5), je bilo doslej 10 poslancev. Od teh sta imeli po štiri socialistična in ljudska stranka, 2 pa VdU. Za prihodnje volitve bo zlasti za Slovence zanimivo, koliko kan-didatov bo kaka stranka postavila iz južnega dela in koliko iz Celovca ter okolice in koliko iz ostalega dela dežele. Popolno kandidatno listo je doslej objavila samo socialistična stranka in sicer za državni zbor. Od 22 kandidatov je samo eden iz južnega dela dežele in še ta je na 20. mestu. Iz Celovca in Beljaka ter okolice teh dveh mest je 10 kandidatov in od teh so trije na prvih mestih, kjer bodo gotovo izvoljeni (VVede-nig, Truppe, Populorum), ostalih 11 kandidatov pa je iz severnega dela dežele. — Ljudska stranka (OVP) ni še objavila popolne liste, pač pa kandidirajo na prvih treh mestih kandidati iz Celovca (Graf, ki je pravzaprav na Dunaju, predsednik trg. zbornice dipl. ing. Rapatz in dež. poslanec VVunder), na četrtem mestu pa je znani dr. Steinacher iz Miklavčevega. Ta nam doslej ni prinesel koristi niti v gospodarskem niti v narodnem oziru, v obeh ozirih moremo trditi nasprotno in zato pač ne moremo želeti, da bi bil izvoljen. Stranka neodvisnih (VdU) je postavila na prva tri mesta svoje kandidate, ki so dr. Scheuch, Gruber in Max Herzele. Slovenci tej stranki, ki nima niti v gospodarskem niti v narodnostnem oziru smisla za nas, pač ne morejo zaupati svojih glasov. Kdor pravi, da je Slovenec in katoličan, tudi ne more misliti, da bi volil kandidate takozvane ljudske opozicije (Volksoppositi-on), ki ni nič drugega kakor prikrita komunistična stranka. Edina stranka, ki res zastopa slovenske koristi v vsakem oziru, je Krščanska demokratska stranka, ki je domača, ki zagovarja krščanska načela, ki zagovarja pravico zasebne lastnine do pravične mere, ureditev socialnega zavarovanja za vse, ohranitev in zvišanje rent, demokratske svoboščine in narodnostne pravice. V zvezi s predlogom zapadnih treh velesil vladi Sovjetske zveze za obnovitev pogajanj za avstrijsko državno pogodbo je poslal ameriški zastopnik zunanjega ministra povabilo ostalim trem zastopnikom, naj se sestanejo k seji dne 30. januarja v Londonu. Zadnja seja zastopnikov zunanjih ministrov je bila 15. decembra leta 1950 v Londonu. Ko pa je bila sklicana seja za dan 21. januarja in za dan 29. septembra leta 1952, Sovjetska zveza ni poslala svojega zastopnika. Ako bo prišlo do seje v Londonu, bi bila to po vrstnem redu 259. seja za sklenitev avstrijske državne pogodbe. Veliko pozornost je vzbudila aretacija dveh ameriških državljanov na Dunaju. To sta Oton Verber in Kurt L. Ponger. Oba sta Dunajčana, preselila sta se pozneje kot emigranta (okrog leta 1940) v Združene države, kjer sta dobila državljanstvo. Po končani vojni sta bila v službi tajne ameriške obveščevalne službe v Evropi in nazadnje na Dunaju. Obema očitajo, da sta bila v zvezi z drugim tajnikom sovjetskega poslaništva v VVashingtonu, Novikovim, in da sta izdajala dokumente, spi e, manu-skripte, načrte, zemljevide in važne zapiske sovjetski vladi. Oba aretirana so z letalom prepeljali z Dunaja v VVashington, kjer jih zaslišujejo. V zvezi s temi aretacijami so aretirali na Dunaju vsaj še tri ameriške držav- V Železni Kapli . . . Velika dvorana Kolerjeve gostilne je bila nabito polna, ko sta došla govornika iz Celovca. Videti je bilo na obrazih, da z izrednim zanimanjem pričakujejo odgovore na številna svoja vprašanja, ki so se v zvezi s političnim razvojem zadnjih tednov pojavila. - Zborovanje je otvoril mladi Ižep, Mihej Svegelj, z jedrnatim pozdravom, nakar je povzel besedo g. prof. dr. Valentin Inzko. Z njemu lastno jasnostjo je razčlenil dogodke zadnjih tednov in pokazal, kako je Narodni svet s svojimi zaupniki dosledno zastopal pot sporazuma in šel pri tem tako daleč, kakor to dovoljujeta krščanska vest in slovenska narodna zavest. »Krščansko usmerjeni del koroških Slovencev, politično zajet v dosedanji Krščanski ljudski stranki in zastopan po Narodnem svetu, predstavlja pretežno večino slovenske narodne družine na Koroškem. Po zaupnikih si je pa kljub temu osvojil predlog kompromisnega naziva politične organizacije in je postavil eno samo zahtevo, ki je bila, da mora biti nosilec skupne stranke vzet iz vrst Narodnega sveta. Toda že sam krščanski naziv v naslovu stranke je bil za drugi tabor nesprejemljiv. Predsednik Demokratične fronte dr. Petek je delegaciji NskS ustno izjavil, da Demokratična fronta ne more sprejeti ne prvega in ne drugega pogoja. Nadalje je dr. Petek izrekel se trditev, da je Krščanska demokratska stranka samo privesek avstrijske večinske stranke in Frontin tajnik pa je še dostavil, da je Krščansko demokratsko stranko ustvaril krški škof sam. Tako so se razgovori morali končati z neuspehom, ker ni bilo mogoče najti pri osrednjem odboru Demokratične fronte nobene resnične pripravljenosti za resničen sporazum.” Zborovalci so govornikovim izvajanjem pozorno sledili in glasno pritrjevali. Drugi govornik, g. prof. dr. Vinko Zvvitter, je kratko nakazal slovensko kulturno zgodovino zadnjega stoletja in naglasil, da je svoječasno ogrožal slovensko krščansko družino velenemški liberalni svet in da se ta posebno v zadnjih tednih spet glasneje oglaša s svojo grožnjo in gonjo proti nam. Glede Demokratične fronte pa je govornik stavil dvorani le-ta vprašanja: Kdo nadaljuje danes tradicijo Slomškove stoletne Mohorjeve družbe: Celovški književni dar Mohorjanom ali importirane komunistične knjige? Kdo nadaljuje delo Einspielerjevega Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem: DF ali Narodni svet? Kdo vrši danes delo dr. Ehrlichove Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško: Prosvetna zveza ali naša farna mladina? Kateri list veže sedanjo dobo z Einspielerjevim »Mirom” in »Koroškim Slovencem’* predvojne dobe: »Vestnik” ali »Naš tednik”? Dvorana je odgovorila na najlepši način tako, da je v mogočnem zboru zadonela himna naše domovine »Nmav čriez jizaro” kot enoumna zaprisega našega naroda na stoletna slovenska načela: Bog narod-dom. ... v Šmihelu Pri Šercerju so se zbrali gospodarji, da slišijo govornike h položaju okoli predstoje-čih volitev. Govornika Narodnega sveta sta stvarno in mirno razvijala točke našega programa in kronološko nanizala politične dogodke zadnjega sedemietja na naših koroških tleh. Zborovanju je sledil živahen medsebojni pomenek gospodarjev, ki je pokazal, da je politična zrelost naroda, izražena v jasni preioji položaja in nujnosti, naša velika, morda največja povojna vrlina. Tako je Podjuna v dveh krajih pokazala, da bo v naslednjih tednih ljubosumno čuvala svojo slovensko krščansko preteklost in da ne bo nasedla vabljivim besedam Zavodnikov, ki bi naš narod radi pripeljali na pot sudetskih Nemcev. Ti so kot največja narodna skupina v drugi državi v usodnem trenutku nasedli zapeljivim vabam nacizma in komaj sedem let za tem so izgubili svojo domovino in svojo kulturno čast. Angleški „Daily Telegraph” komentira novico, da je predsednik jugoslovanske republike sprejel predstavnike katoliške Cerkve v Jugoslaviji, in po ugotovitvi, da je treba ta dogodek posebej pozdraviti, piše. »Pozdraviti ga je treba najprej zato, ker je sploh prišlo do njega. Britanski narod nima rad verskih preganjanj in bo samo vesel, če bo slišal o kakem olajšanju težkih odnošajev med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Toda Britancev ne bo prepričala le gesta. Ves britanski narod jemlje vero veliko bolj resno kakor pa maršal Tito. O tržaškem Ameriški list „New York Times” prinaša uvodnik z naslovom: »Tržaško vprašanje”, v katerem pravi: »Kadar gre za dozdevno enostavno rešitev starega in zapletenega vprašanja, je dobro, če čutimo, da nekaj ni v redu. Novica iz Beograda, ki svetuje, da naj bi zavezniki za stalno razdelili Svobodno tržaško ozemlje v italijansko in jugoslovansko cono, ter umaknili ameriške in britanske čete, se zdi lahka in pametna. Dejansko pa je to zamisel, ki jo je treba zavreči, ker bi povzročila samo nevarne težave, če bi jo zdaj uresničili. V političnem pogledu bi pomenila nesrečo za Italijo. V vojaškem pogledu pa bi povzročila praznino na eni glavnih pristopnih poti v Evropo, kar bi bila neopravičljiva norost. Idealno vzeto bi moralo vladati med Jugoslavijo in Italijo tesno in prijateljsko zavezništvo, pri katerem bi obe državi sodelovali pri obrambi Ljubljanske kotline, trža- Ijane, ki so tudi zbirali podatke po sovjetskem naročilu. Gotovo pa je v ta špionažni vozel zapletenih še več oseb, govorijo, da je delokrog teh segal tudi na Koroško. Sicer pa je Avstrija in še posebej Koroška za vsakovrstne špione naravnost idealno torišče, zato pa je tudi povsod tako veliko število velikih, malih in pomožnih špionov ter njihovih pomočnikov. V Moskvi in Moskvi podložnih državah je v teku velika čistka. Sedaj so na vrsti Judje. Zato ni čudno, da so avstrijski ko- Razgovor s predstavniki katoliške Cerkve vprašanju škega pristanišča, istrske obale in višin nad beneško ravnino. Res je tudi, da je možno do naj večje mere izkoriščati Trst kot trgovinsko pristanišče samo ob sodelovanju. Tržaško vprašanje se je zapletlo o nerešljiv, vozel. Prvotna zamisel mirovne pogodbe o internacionalizaciji je bila nemogoča. Izjava Združenih držav, Velike Britanije in Francije z dne 20. marca 1948, naj bi izročili vse ozemlje Italiji, pa ni mogla biti uresničena zaradi Titovega preloma s kominformom. Zamisel, ki so jo sprožili v Beogradu o razdelitvi tržaškega ozemlja, pomeni tipično Salamensko rešitev. Ge bi presekali dete na dvoje, bi to povzročilo trajno zagrenjenost in sovraštvo. Tito ima totalitaren vladni u troj in lahko zaduši notranje nezadovoljstvo. Toda De Gasperijeva vlada r Italiji bi v najhujšem primeru padla, v najboljšem pa bi bila vsaj hudo oslabljena pri važnih splošnih volitvah, ki bodo v maju.” munisti hoteli tudi posnemati svoje mojstre in so sami odstavili Jude v uredništvih svojih listov. Na Dunaju je bil odstavljen glavni urednik komunističnega lista »Volkv stimme”, Zucker-Schilling, in njegovo mesto je prevzel komunistični vodja Ernst Fischer. Verjetno se bo »čistka” v zVvstriji še nadaljevala. Dne 27. januarja bodo na avstrijskih visokih šolah volitve v akademske svete slušateljev visokih šol. O izidu teh volitev bomo poročali. Kaj bo prinesla na novo ustanovljena komisija za odnose med Cerkvijo in državo, o tem lahko le upravičeno dvomimo. Ni nam dano vedeti, v koliko bo vlada v Jugoslaviji imela za primerno, da dovoli izražanje verskih čustev, ki pa že po svoji naravi ne more postati uslužno orodje vladnih naukov in načel. Opravljanje verskih obredov je seveda čisto druga stvar. Niti Stalin si ne more dovoliti, da bi popolnoma zadušil versko čustvo v Sovjetski zvezi, toda ruski cerkvi je popolnoma odvzel njeno neodvisnost.” STRAJKALI BOMO ca pričenja spoznavati, da bo učenje vsaj enega slovanskega jezika zadeva splošne izobrazbe in tudi odsev življenjske nujnosti v Evropi. Velikovčani se ne zavedajo, da živijo le par kilometrov od državne meje, preko katere bodo mogli in morali vedno bolj trgovati, kjer bo potrebno znanje slovenščine, če že nočejo uvideti, da Velikovec sam leži sredi dvojezičnega ozemlja. Ugotoviti moramo nadalje, da zbor staršev po svojih pravilih ni upravičen in tudi ne poklican ovirati delo šole, marveč je dolžan, da delo šole podpira. Društvo pa, ki dela proti smislu svojih pravil, bi morala oblast že zdavnaj razpustiti. STARŠI, Mislite že sedaj na šolanje svojih otrok! V zadnjih dveh številkah smo pisali o učiteljišču in o humanistični gimnaziji. Danes hočemo te vrste posvetiti REALNI GIMNAZIJI IN REALKI. Realnih gimnazij imamo na Koroškem največ. Je to osemletna srednja šola, ki usposablja otroka za obisk univerze. Realne gimnazije imamo v št. Pavlu, v Celovcu, dve za 1'ante in eno za dekleta, v Beljaku, eno za fante in eno za dekleta, ter v špitalu na Dravi. Osnovni tuj jezik od prvega leta je angleščina. V tretjem letu pričenja z latinščino in v petem letu s slovenščino, izvzemši realno gimnazijo v špitalu. Na realni gimnaziji je nekoliko več računstva in kemije kakor na humanistični gimnaziji in v sedmem in osmem razredu je tudi opisna geometrija, katere na hu- iMiimiHiiiimmiiiiiimiiHiiiiimniMiiiMiiMiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiimimmiiiiiiMiiitimiiiiiiimmiiimmiiiiiniMititiiminmiMmiiimiiimi NA POLJU GOMIL Ugotoviti moramo pri tej priliki tudi dejstvo, da je bilo zadržanje direktorja šole g. Witta v vsakem oziru korektno in stvarno. Ko so nepoučeni gospodje in tudi predsednik Kuchinka govorili o neveljavnosti odredbe o dvojezičnih šolh, ker baje ta ni bila nikjer objavljena, je g. direktor takoj prinesel uradni list in dokazal, da je bila odredba pravilno objavljena in je torej veljavna. Je pa seveda na to ugotovitev izja-val g. Staller, da si bodo pač napravili sami postave in da zato ni prav nič zanimivo, ali je bila odredba objavljena ali ne. Vsekakor zanimivo je bilo tudi dejstvo, da v vsem Velikovcu niso dobili moža, ki bi zastavil za socialističnega glavarja Wedeni-ga možato besedo, čeprav je bilo jasno razvidno, da hoče VdU zadevo izrabiti za volilno propagando. POZOR! manistični gimnaziji ni; sicer pa odpade ta tudi na ženski realni gimnaziji. V vseh drugih predmetih je pouk po učnem načrtu isti na realni in humanistični gimnaziji. Realko imamo na Koroškem samo eno in sicer v Celovcu, Vdlkermarkter Strasse 30. Na realki je od prvega razreda angleščina, od petega razreda latinščina ali italijanščina. Navadno pa se starši odločijo za latinščino, da tako omogočijo svojim otrokom tudi pot na univerzo, če ne, bi mogli samo na tehniko. Seveda je na realki več matematike (računstva) in več kemije. Že od petega razreda je tudi opisna geometrija. Saj ima realka predvsem nalogo, da pripravi mladino za študij tehnike. Ker imamo v deželi samo eno realko, obiskujejo to dekleta in fantje, medtem ko so na realnih gimnazijah ločeni razredi za fante in dekleta. Dne 15. januarja 1953 je bilo na glavni šoli v Velikovcu zopet posvetovanje staršev. Tudi to posvetovanje je bilo, kakor vsa dosedanja, posvečeno bojni napovedi pouku slovenščine. Kakih' sto ljudi je bilo v dvorani zbranih, medtem ko glavno šolo v Velikovcu poseča 634 otrok. Potrebna je ugotovitev, da ta krog prvič ne predstavlja staršev vse šole, niti ne večine staršev, ki stanujejo izven mesta in se večernih posvetovanj ne morejo (udeleževati. Mogoče so tako važna posvetovanja namenoma nastavljena na večerne ure, da bi jih ne mogli dbiskati starši, ki danes mnogo bolj trezno gledajo jezikovno vprašanje kakor pred leti. Druga ugotovitev pa mora biti, da zbor »staršev” v bistvu obvladata dva gospoda in sicer g. Kuchinka kot predsednik in g. Staller kot domenjeni govornik. Iz besed obeh ne sledi trezna razsodnost, marveč le globoka mržnja do vsega, kar bi bilo slovensko in pa skrb, da bi pouk slovenščine ne sloveniziral njihove nadebudne mladine. Slovenščina mora biti pač sila privlačna, da se ti gospodje bojijo, da bi tri tedenske ure ie zado tovale za slovenizacijo, medtem ko pet tedenskih ur ne more anglizirati. Kar je objektivni opazovalec še videl in slišal ha tem zboru, to je bila globoka vsenemška zavednost, in to popolnoma v smislu knjige dr. Steinacherja „Deutscher Sieg in fin-sterer Nacht”.„Borili smo se za nemško zmago, borili smo se za nemštvo in zato ne bomo mirovali, dokler je to nemštvo po slovenskem pouku ogroženo”, tako so izzveneli vsi ugovori in govori. Zanimivo pa je bilo, da se je ploskanja udeležila le polovica dvorane, posebno oni del dvorane, kjer so sedele ženske. Enako je bilo z vsakim glasovanjem. Kakor hitro je bil predlog stavljen, je par žensk že zarjulo in že je bil sklep ».soglasno” sprejet. Govorniki so predvsem napadali glavarja AVedeniga, ki da je ponovno obljubil, da se bo zavzel za odpravo slovenskega pouka na glavni šoli v Velikovcu. Predsednik Kuchinka je prebral tudi nekaj glavarjevih iizjav, ki si res po svoji vsebini nasprotujejo. Drugo vprašanje pa je seveda, v koliko je bila vsebina razgovorov z glavarjem We-denigom točno podana. Dne 9. 12. 1952 je predsednik sveta staršev g. Kuchinka zaprosil za sprejem pri deželnem glavarju. Ker ni bilo odgovora, je predsednik naslovil na glavarja odprto pismo z zelo netočnimi trditvami. Kakor smo tudi že v našem listu poročali, se je tudi občinski odbor v Velikovcu z vso svojo socialistično večino pridružil gonji proti pouku slovenščine na glavni šoli v Velikovcu. Ozadje tega soglasnega sklepa je samo po sebi zelo zanimivo in bomo ob priliki o tem še pisali. Tudi na tem zborovanju smo opazili, da je socialistični občinski svetnik Phbeheim s svojim postavljanjem zahtev poostril zahteve proti socialističnemu glavarju Wede-nigu. Kakor smo razbrali iz raznih opazk med debato, je bilo društvo staršev že enkrat organiziralo štrajk proti pouku slovenščine, vendar se ta štrajk ni obnesel in so otroci v veliki večini tudi naprej obiskovali slovenski pouk. Na tem zborovanju pa so „vodje” vse gonje predlagali popolni šolski štrajk in sicer tako dolgo, da bo vlada odpravila pouk slovenščine. Do 22. januarja so stavili gospodje g. deželnemu glavarju VVedenigu ultimat, da sprejme z vso vlado zastopnike staršev in zastopnike mestne občine. Za slučaj, da tega ne dosežejo do 22. jan. 1953, bo za 23. januar sklicano zborovanje staršev prokla-miralo splošni štrajk. Glasovanje o teh dveh točkah je bilo samo po sebi zelo dvomljive vrednosti, ker ni bilo ugotovoljeno število oddanih glasov in tudi velik del navzočih v dvorani ni glasoval. Pač pa je starejši možakar poudaril, da nasprotuje vsem vzgojnim načelom, če se šolsko mladino izrablja za politične štrajke. Ob robu ne moremo preko gotovih opazovanj, ki smo ji napravili ob tej priliki. Čudimo se velikovškemu trgovskemu svetu, da ne uveljavi svoje razsodnosti proti par nestrpnežem. Velikovec bi se moral pač zavedati, da so vsi šolarji iz okolice prinašalci denarja v mesto, ker za svoje starše oskrbujejo dnevne nakupe v mestu. Velikovčani se ne zavedajo, da tudi sosedne občine po vrsti prispevajo svoj del za vzdrževanje glavne šole v Velikovcu. Velikovčani se ne zavedajo, da danes ne pišemo 1920, marveč že 1953. Oblika Evrope se je bistveno spremenila in tudi nemška inteligen- Pa stopim tja na tiho polje, zrem krog sebe križ pri križu — sveto klasje, — pod njim pa grudo črno, prekopano! — Orač kdo je, se vprašam, kdo sejač na polju tihem, polju mojem, — tvojem? Pa tavam tam po polju tihem, zrem krog sebe križ pri križu in na križu — Boga vstajenja, pot in cilj življenja! — Orač, sejač je vsemogočni Bog in mi le seme v roki smo Njegovil To vemo vsi, da prišel čas bo žetve! — Bog daj, da križ bi pričal o življenju! F r a n b o HVALEŽNOST Iz tebe sem izšel, narod preprosti, ti meni končno si obličje dal, učil si me po tvoji govorici, zaradi tega zvest ti bom ostal. Ko poješ, mi srce hitreje bije, ker svojo razodevaš dušo mi, trpljenje tvoje dnevno sam uživam, natanko vem za tvoje vse skrbi. Tedaj pred sabo vidim tvojo sliko, ti vabiš me v svoj varni, topli hram, tam pogovarjam se s teboj in najdem, da nam še s’jal bo nov’ga sonca dan. Dravski PODJUNA V dopisu „Našega tednika” smo brali, da je itak krščanski nauk na nadaljevalni šoli slovenski. K temu dopisu bi pripomnili, da je krščanski nauk izven učnega načrta, torej dovoljen šele po šoli. šola traja do pete ure, potem je tema, fantje in dekleta pa naj bi ne hodili domov po temi. Kdaj je potem čas za krščanski nauk? Ako pa so fantje in dekleta tako dobri, da ostanejo pri nauku, potem morajo ponoči do mov. V najboljšem slučaju je na razpolago pol ure vsakikrat za krščanski nauk. Torej slovenščina in krščanski nauk sta v nadaljevalni šoli potisnjena izven načrta in potem naj bi pol ure služilo obema, to pa je čisto premalo. Mi, mladi ljudje, hočemo imeti pouk v materinščini celo uro med učnim načrtom! Enako pa hočemo imeti tudi krščanski nauk, ki nam je veliko bolj potreben kot včasih marsikaj drugega in tudi veliko bolj koristen za šolanje naših značajev kot pa druge stvari. V teh letih pa rabimo predvsem tega šolanja, ker se vzgajamo za življenje in smo v teh letih še sprejemljivi za tozadevne nauke. Naj bi šolska oblast, ki nadzoruje našo vzgojo in naš pouk, to tudi upoštevala v naših slovenskih krajih. Vemo, da smo potrebni strokovne vzgoje in šolanja, pa tudi drugo je nam potrebno! VESELA VEST IZ RIMA Novo leto je prineslo v krog rimskih Slovencev novo veselje. Dr. Janez Belej je postal uradnik na Kongregaciji za širjenje vere in je bil s tem vključen v rimsko kurijo. Gospod Belej je končal srednjo šolo v Mariboru, kjer si je izbral nato duhovniški poklic. Leta 1941 je vstopil v papeško bogoslovje ..Propaganda”, se posvetil najprej filozofski in teološki znanosti. Po končanem rednem študiju je doktoriral iz teologije in iz prava. Z daljšim bivanjem v Švici, v Avstriji in na Angleškem si je pridobil temeljito znanje glavnih svetovnih jezikov, ki so za njegov urad neobhodno potrebni. Z dolgotrajnim delom se je temeljito pripravil na odgovorno mesto, kamor ga je poklical prefekt kongregacije, kardinal Fumasoni-Biondi. V imenu vseh znancev prisrčne čestitke in obilo božjega blagoslova! PREGOVORI Gluhemu prepevati, z nemim se razgovar-jati, plesati pred slepcem: to so tri neumnosti (hindustanska narodna). Edino, česar se moramo bati, je strah sam. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA !N LJUDJE ROMA N (Prvo nadaljevanje) »Gospodar me lovi,” se je smejal pri sebi. Ko je sprevidel njegove namene, se ni jezil nanj. Priznal je, da ima pravico, da se prepriča o poštenosti neznanega človeka, ki ga je sprejel pod streho in k mizi. Ni se pretvarjal in trudil, da bi bil v očeh svojega gospodarja boljši, kakor je bil v resnici. Delal je stalno, skoraj nekoliko počasi, toda tudi ko se je bližal Kovanda, ni pohitel, ni delal bolj vneto, zato pa je delal brez oddiha in venomer; ni odložil kose pri košnji, ko je gospodar odšel, ni se ulegel, niti za hip se ni usedel za mejo, marveč je delal, kakor da je gospodar neprenehoma ob njem, tako da so se čudili, ko se je dan srečal z nočjo, koliko dela je Cimbura izvršil. Sam je bil v Hradišču zadovoljen. V vojnih letih se je odtujil rodni vasi, staršem in sorodnikom, zato se mu sedaj pri Kovandu ni tožilo po domu. V tem je minila košnja. Pospravljena je bila žetev in posušena otava je že dišala iz senika. Samo krompir in zelje so še počasi spravljali s polja v kleti. Sejali so ozimino in prdšili za pomladno setev. Tako je prišlo proščenje. Ta dan je celo sonce veselo in radostno gledalo s sinjega neba na hradiško naselje in se mirno ogledovalo v občinskem ribniku. Na hribčku je stala kapela in kovačnica, okrog njiju pa so bila razvrščena v krogu kmečka poslopja, bajte, koče in barake. Vse so bile pokrite s slamo, stene so bile iz desak ali iz stesanih hlodov in z glino namazane. Nad razježenimi slemeni streh so se dvigali mogočni dimniki in danes so se iz vseh dvigali proti nebu oblački modrega dima. Stari Daček je praznično oblečen stal ob kapelici in gledal na njeno senco. Po dolgoletni skušnji jo je imel natančno določeno. Brž ko je senca padla na določeni koren lipe, pod katero sc je stiskala kapelica, je šel zvonit. Bilo je poldne. Pravijo, da opravilo, ki ga dalj časa stalno opravljamo, postane vsakdanje, tako da se ga več ne zavedamo in pozabimo na njegovo važnost. Tako je tudi Daček stoje pred kapelico vlekel za vrv, pokrit z ovčjo kučmo, v brezzobih ustih pa je tiščal staro, z vlago skoz in skoz prežeto pipo, čeprav je zvonec vabil na angelovo češčenje in so se ljudje po vsej vasi spoštljivo odkrili. Daček tega ni delal iz hudobnosti, ampak zaradi lagodnosti. Kučme ni imel kam obesiti, pipa mu je često ugasnila, preden je odzvonil in stalo ga je mnogo truda, da je znova nakresal ognja na vlažni tobak. Med zvonenjem je sam tiho molil angelovo češčenje in zvonček je ob njegovi molitvi lepo drhtel... V teh opoldanskih trenutkih je hradiško naselje utihnilo, kot bi izumrlo. Ljudje so sedeli ob dobro obloženih mizah. Živina pa je stala pri polnih jaslih. Tudi pri Kovandu so že sedeli za mizo. V tišini in božjem strahu so zauživali, kar jim je pripravila ob proščenju gospodinja. To je bila predvsem dobra, staročeška juha s cmoki. Ko-vandovka je imela med svojo kurjo družinico kuro, ki je bila debela kakor raca in velika kakor petelin, toda nesti ni hotela. Ob vsakem krmljenju ji je gospodinja grozila s pestjo: »Le počakaj, lenoba, niti enega jajčka še nisem dobila od tebe, čak, saj te bom ob proščenju zaklala, dela te bom v juho,” in grožnjo je res izvršila. Zato je bila juha mastna kot olje in okusna kot mandeljni. Zatem je gospodinja prinesla na mizo hrenovo omako, gosto in sladko s smetano pripravljeno in porumenjeno z jajčki in potreseno z nadrobno sesekljanimi letošnjimi orehi. Vsakemu je, začenši pri gospodarju, položila na krožnik kos mehke in rahle govedine. V sredino pa je postavila hleb dišečega rženega kruha, ki ga je spekla še pred kolači. V globoki in sveti tišini so vsi jedli božje darove, kakor bi bili v cerkvi. Le zdaj pa zdaj je ciknila žlica, so zahrustali zobje ali zacmakala usta in še tedaj se je karajoče Kovan-dovo oko obrnilo v tisto smer, od koder je zvok udaril na njegovo uho. Prvi glad so si že utešili. Druge nedelje bi bil obed s tem zaključen. Danes pa je na mizi še skleda belih pšeničnih cmokov, rahlih in gosto nadevanih. Za njimi je prišlo ostro dišeče zelje, da so se kar sline nabirale v ustih; končno še velika, dolga, mastna, počrnela pekača, v kateri je v masti ležalo lepo zapečeno svinjsko pleče. Vsak si je lahko odrezal, kakor mu je teknilo in kolikor je potreboval, zato nista niti gospodar niti gospodinja razrezala mesa. Odrezala sta si svoj kos, za njima Cimbura in dekla. Le otrokom je mati odrezala tenke rezine, kajti otroci še niso sr.-.eli ravnati z velikim nožem in tudi znali niso... CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgassc, KAMEN V PODJUNI Nič ni glasu o nas v ,.Tedniku” pa vendar je tako lepo življenje na Kamenu. Le poglejte, da je tako. Na novega leta dan so nam gospod župnik prebrali letno kroniko. Rojenih je bilo 5 otrok, umrli so pa 4. Porok je bilo pa 6, kar je za našo malo župnijo kar lepo število. Malo so nas pohvalili, malo pa pokarali, kakor smo pač zaslužili. Če bi mi {lajali obračun, bi jih najprej lepo pohvalili. Sedaj je na Kamenu tako lepo, ko imamo tako lepo petje, za kar gre zasluga gosp. župniku. Lepo bi bilo, če bi naš zbor kdaj zapel v celovškem radiu; to bi nas poslušali, verjemite. Če pa ne verjamete, pridite ob večjih praznikih k nam pa boste slišali lepo petje. V preteklem letu smo imeli lep materin-iki dan, da ga ne moremo prehvaliti. Za praznike smo imeli duhovno obnovo, ki so jo imeli g. Cvetko. Kadar pridejo g. Cvetko na Kamen, kar se pa bolj redko zgodi, takrat gredo vsi v cerkev, tudi po dvakrat. Naši možje jih ne morejo prehvaliti, kar naprej bi jih poslušali. Kosilnice, grabi,e, cbrač Inike naročite za spomlad že sedaj. — Pod ugodnimi plačilnimi pogoji vam jih nudi M A X TRAUN Pliberk - Rleiburg, Kumeschgar.se 14 Samo nekaj nam manjka in to so zvonovi. Smo brez zvonov. Letos jih pa moramo dobiti. Menda je samo še Kamen v Podjuni, ki nima nič zvonov. Prej smo imeli tak zvon, da so ga slišali v Velikovec. Zato bodimo radodarni, ko bodo zbirali za zvonove po fari, da bomo tudi lepe, težke zvonove kupili. Predno končamo, vam še to povemo, da »e pripravljamo na praznik sv. Liharde in na žegnanje. Takrat pa pridite Podjunčani iz vseh fara na našo božjo pot, pa ne samo iz Podjune, ampak tudi’ od drugod. Videli boste običaje in navade, kakršnih ni nikjer po Koroškem. Lačni tudi ne boste, ker boste dobili žegnane Lihardine hlebčke in slišali boste ubrano petje. Le na Lihardin zvon ne pozabite, darujte, da bomo kmalu, kmalu slišali iz visokega zvonika po vsej Podjuni ubrano zvenenje, ki nas bo vse spominjalo, da na Kamenu počiva radodarna in u-miljena svetnica sv. Liharda. o' ?$r nas miJiomkem ST. VID V PODJUNI Pri svoji hčerki Pepci ob Klopinjskem jezeru je umrla Tratnikova mati. šele ob Vseh svetih je umrl na Tratnikovem domu zet rajne matere. Pokojna je bila doma v Klančah. Naj počiva v miru, žalujočim hčerkam naše sožalje. Na Silvestrovo, dne 31. decembra lanskega leta, smo ob obilni udeležbi pokopali Loparjevo mater, Heleno Mohar iz št. Vida. Par let je že bolehala, na posteljo pa je bila priklenjena samo nekaj tednov. Bila je prav verna mati in gospodinja, ki je v verskem duhu vzgojila šest otrok. Bila je vsa leta bralka naših listov in knjig Družbe sv. Mohorja. Rajni naj Bog podeli večni mir. Možu in otrokom pa naše iskreno sožalje. V cerkvi smo slišali statistiko lanskega leta. Rojenih je bilo v fari 20 otrok, 13 deklic in 7 fantov. Nekaj otrok je bilo rojenih izven fare in sicer v porodnišnici v Celovcu in pa v Železni Kapli. Pogrebov smo imeli 11, od teh je umrlo 10 odraslih in 1 otrok. Torej še ne bomo tako hitro izumrli, četudi smo stoodstotno slovenska fara. Porok je bilo v minulem letu 9, četudi so g. župnik naenkrat kar šest parov oklicevali in še večkrat po enega ali dva. Torej se jih je veliko poročilo izven fare, ker tako najbrž bolj drži. Upajmo, da res do kake raz-poroke ne pride. Novorojenčkom želimo, da bi rastli v modrosti in milosti pri Bogu, rajni naj bi počivali v božjem miru, novo-poročenci pa naj bi do smrti uživali neskaljeno zakonsko srečo. Novo leto smo pričeli z veselo svatbo pri Voglu v Št. Primožu. Na praznik sv. Treh kraljev sta se poročila Franc Skant, poštni nameščenec v Celovcu in naš domačin, z gospodično Traudi Lach iz Št. Primoža. Čestitamo. SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Kakor smo že zadnjič poročali, bomo danes napisali nekaj misli k božičnici, ki so jo priredili socialisti v našem okraju. Toda preje moramo povedati tudi to, da so imeli naši gasilci svoj letni občni zbor pri Jurčevih v Sv. Lenartu. Na tem zborovanju so ponovno izvolili stari odbor, kajti stari od- bor je deloval v splošno zadovoljnost. Edino Kajžnikov Lojzek je prišel kot nov odbornik. Odboru želimo ob ponovni izvolitvi vse najboljše, prepričani smo, da bodo gasilci tudi v novem letu delali tako, da bomo vsi zadovoljni. Sedaj pa k božičnici. Sicer res nimamo nič proti tako lepi proslavi kot je božičnica za otroke. Toda namen te božičnice smo spoznali ob priliki velikih govorov, ki so le bolj sličili volilni propagandi. Povedati moramo, da so pri tej božičnici sodelovali Kdor zagovarja komunizem in komunistična načela v eni ali drugi obliki, la je tudi proti narodnosti. Komunizem je breznaro-den in protinaroden. Slovenec in katoličan ne moie voliti stranke in kandidatov, ki zagovarjajo komunizem in so od njega odvisni. tudi nekoliko otroci s svojimi deklamacijami. In glej čudo, na programu je bila tudi ena slovenska deklamacija. In ravno s to slovensko deklamacijo so hoteli narediti gospodje ^pajveč hrupa, češ da so bili edino socialisti na Koroškem za to, da se oba naroda na Koroškem pomirita ter da živita v miru in slogi. Priznati moramo, da je marsikateri socialist v našem okraju za tako pomiritev, toda. da so za to pomiritev vodilni socialisti v našem okraju, tega ne verjamemo in tudi ne moremo verjeti. Zakaj tega ne moremo verjeti, bomo takoj povedali. Vprašamo: Kateri župan v podkloštrski občini je zahteval odstranitev dvojezične šole? — Ali ni ta župan socialist? Vprašamo: Katera občina je prepovedala slovenskemu zboru v Sv. Lenartu peti v šoli, nemškemu pa še danes to dopušča? — Ali ni tega naredila socialistična občina? Vprašamo: Kateri duhovitež je iznašel veleizdajo slovenskega učitelja Kurbusa? — Ali ni bil ta tudi socialist? Nadalje vprašamo, kateri človek je očital našim cerkvenim pevcem veleizdajo, ker so peli v Trstu in Gorici? — Ali ni bil ta tudi socialist? Nadalje vprašujemo, kdo je na tiho odstranil okrajni šolski svet, ker je bil v tem svetu tudi Slovenec? — Ali ni bil to zopet socialist? To je bila zadnja jed, ker danes Kovandovi niso imeli gostov, čakali so, da popoldne morda pride kakšen uradnik iz Piska, morda se prikaže gospod aktuar z gospo in otroki na kmečko pogačo, mogoče pride iz Piska celo sam gubernijski svetnik, saj je bil s Kovando dobro znan še prej, preden je bil župan. Kajti Kovanda je vozil s svojimi konji gospoda svetnika v Prago, kadar koli je moral tja na sodišče ali zaradi kakih drugih opravkov. Zato so vsi sedeli za mizo po domače, slečeni, v belih naškrobljenih srajcah. Na čelih se jim je bleščal pot. Brade so se jim svetile od masti. Lica so jim rdela in možem so se na sencih tresli kosmiči las, kakor so se gibale in premikale čeljusti. Ko se je obed bližal h koncu, je Kovanda skrivaj gledal okoli po vseh krožnikih in sam zlagoma in počasi jedel. To je delal zato, da drugi ne bi hiteli. Kajti spodobilo se je, ko gospodar odloži žlico, da jo odlože tudi vsi drugi pri mizi. Kovanda pa je ljudem privoščil, zato nikoli ni prej odložil žlice, dokler jih niso drugi. Privoščil je ljudem, zato so ljudje privoščili tudi njemu. ..Zahvalimo se Ti, Vsemogočni Gospod Bog...” je končno zadonela njegova glasna molitev po jedi in takoj so se vsa usta razvezala. »Dobro si danes skuhala,” je gospodar pohvalil gospodinjo in se obrnil k Ciinburi: „Zdi se mi, da ob dožetkih nisi bil z nami tako vesel.” ..Nisem bil, gospodar; tistikrat sem šel domov, mati mi je »poročila, da je oče bolan.” »Toda danes greš na veselico,” je dejal Kovanda. To je zvenelo nedoločno kakor vprašanje, a hkrati kakor ukaz in gospodarjeve oči so se uprle v Cimburov obraz. To je bila ena od zank, vada, katero mu je nastavil. Vedeti je hotel, kakšen je njegov hlapec, ko se razgreje, ko se napije, kajti v vinu zgubi človek oblast nad seboj, ukročene strasti — dobre in slabe — se pokažejo v vsej divjosti in vsakdo se pokaže v pravi luči. Medtem je gospodinja pred vsakega postavila kup kolačev, velikih in različno namazanih s češpljevcem, makom, medom in s skuto. Tudi otroci so dobili svoje, da bi se naučili z božjim darom ravnati. Vsakdo je lahko s svojim deležem storil po mili volji. Cimbura je pravkar premišljal, kateremu revežu v vasi bi dal svoj del. Toda to preudarjanje je moral opustiti, ker ga je gospodar nagovoril in spoštovanje do njega je terjalo vso pozornost. „Na veselico?” je vprašal Cimbura in ugibal, ali gospodar vprašuje ali ukazuje. V Kovandovih besedah ni mogel najti želje, zato je odgovoril po lastnem nagnjenju. „Ne bom šel.” »Koliko pa si star?” „Z dvajsetimi so me vtaknili v vojaško suknjo, torej jih imam osemindvajset." »Ali prosim te, fant moj, zakaj nočeš med mladino?” je sklenil kmet roke, »te je morda sram pred hraškimi fanti?” „Na ples nisem hodil niti v Semičih niti pri vojakih.” »Ni pametno ogibati se starih navad, krivo rasti in sam samcat hoditi po svoji stezi ter se ogibati poti, po kateri vsi hodijo. Lahko bi zašel v samoto, ta pa je trpka, grenka in žalostna,” je resno govoril Kovanda. V resnici se mu je čudno zdelo, da njegov hlapec ne sklepa znanj, da se ne meni za dekleta, ne zahaja v nedeljo popoldne med posle, da se igra le z otroki. O vojski malo in nerad pripoveduje, bere le knjige in si brunda nabožne pesmi — »da ne bo zrasel iz njega čudak, starši bi vrgli krivdo na nas”... si je dejal gospodar in je zopet glasno začel: »Stari običaji pravijo, da naj se veselimo ob spominih in gremo med ljudi, svoje brate, se z njimi poveselimo, počastimo čas, da on počasti nas.” »Kdaj pa je to ob spominih? Čemu tako pravite? Tega še nisem slišal,” je odkrito vprašal Cimbura. »To je ob dožetkih, ko se Bogu v cerkvi zahvalimo za srečno žetev, potem na današnji dan, ko slavimo spomin posvetitve putimske cerkve, in pa v pustnem času, ko se zaključi svatovsko veselje in ko kmet pozimi počiva ter nabira moči za bližajoča se pomladna opravila. — Vse ima svoj čas, delo in jelo, molitev in veselje, napor in odmor, zato človek ne sme rušiti stoletnega reda. Vidiš, kako je pri nas vse razdeljeno, in to si gotovo videl tudi doma. Naše kmečko življenje je mino ustaljeno, posvečeno z našimi starimi navadami, vsakdo izmed nas se mu uklanja — in kakor na čudaka ali sovražnika gledamo na tistega, ki ta naš stari red ruši. Ne samotari in ne ogiblji se ljudem. Name glej. Vidiš, jaz hodim ob nedeljah v cerkev, v postu grem k spovedi, ob spominih grem pa tudi v gostilno. S svojo kmečko pametjo ne morem razumeti, kako more naš človek — kmet — zahajati v gostilno vsak dan, tam kvartali, sc opijaniti, lahkomiselno živeti. (nadaljevanje) Slovenska igralska družina v Celovcu vabi vse Slovence iz Celovca in okolice NA PREDPUSTNO PRIREDITEV v soboto, dne 31. januarja 1953 točno ob 8. uri zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu (Neue-VVelt-Gasse 18) šaloigra v štirih dejanjih. — Med odmori igra godba. Po igri bo prijeten domači večer s ple* som in srečolovom. Vsi prijatelji poštene domače zabave iskreno vabljeni. Vstopnice v predprodaji v upravi »Našega tednika” in pol ure pred prireditvijo v dvorani. OBVESTILO Zaradi izrednega zanimanja ponovi farna mladina v St. Jakobu v Rožu v nedeljo, dne 18. januarja, ob pol 7. uri zvečer pri Zvvitterju ljudsko igro v petih dejanjih s petjem »POCENI PRSTAN”. - Igra je bila igrana že petkrat in jo tokrat ponovimo res zadnjič. Dosedanja udeležba sama pa že priča o kakovosti in priljubljenosti igre. Iskreno vabljeni? STEBEN V PODJUNI Če se pust bliža, se vedno precej govori o vsem mogčem, največ po o ženitovanju. Tako se je tudi okoli Dumpelnikovega Hanzija na tihem kuhalo nekaj enakega, in res smo obhajali v nedeljo, dne 18. januarja, veselo »hojset”. Že na predvečer so topiči naznanjali vsej vasi, da so že štete urice, ki jih bo Hanzej; še preživel med veselimi Stebjani. pri katerih je bil jako priljubljen. Požarna hramba, katere član je bil, ga je na predvečer z muziko obiskala, da se poveseli še zadnjič v tej družbi. Gasilci so mu izročili v znak hvaležnosti darilo. Kdor hoče ostati svoboden kmet, gospodar na svoji zemlji, ta ne bo volil stranke, ki naravnost ali prikrito zagovarja komunistično ureditev kmetijstva. Komunistično ,,zadružništvo" je največja nesreča za kmeta, ker mu vzame svobodo in zemljo. V nedeljo opoldne so nato vaščani s težkim srcem jemali od Hanzeja slovo. Poroka je bila v Skocijanu, veselica pa pri Čuku zraven Klopinjskega jezera, kjer je služila nevesta, Milka Križnikova iz Male vasi pri Globasnici. Kakor vedno, tako je bilo tudi tokrat vse Židane volje in veselo in se prav nič nismo zmenili za »mačka”, ki smo se ga sčasoma nalezli. Upamo pa, da smo se ga že vsi otresli in smo šli z novimi močmi na delo. Novemu paru želimo mnogo sreče, veselja in obilo božjega blagoslova v novem stanu! kovtri lepi vzorci, komad .... 168.— Molino čista pavola I K) cm Širok im . 16.80 Ulago za rjuhe zelo močno 150 cm široko meter..........25.80 Posteljnina rožasta HO cm Široka meter 17.80 ROLF KASSSG retovra-klMKrnlun. HrMrdikliHn Plati 7 ŠT. LIPš Odkar imamo nove zvonove, se bela žena pogosteje ustavi pri nas. Tik pred zaključkom starega leta je smrt hotela še na vsak način nadomestiti, kar je v teku leta zamudila. Odvedla je iz naše sredine Piselčevega očeta - starešino v fari. Saj je mož že skoro eno celo stoletje nosil na svojih ramenih. Iz Stare vasi pa jo je mahnila bela žena na Plaznico k Primožu. Nekaj tednov je tam že bolehal oče. Zadnjo adventno nedeljo ponoči pa je izdihnil, lepo pripravljen na smrt. V torek nato smo ga ob obilni udeležbi od blizu in daleč pospremili na domače pokopališče. Pokojni Primožev oče je bil mož značaj, kremenit, zaveden in veren, kot jih je danes le še malo. Daši je njegova gorska kmetija zahtevala od njega stalno težkih naporov in žrtev, je iz srca ljubil svojo zemljo in ji služil z marljivostjo mravlje od zgodnjega jutra do poznega večera. Povsod, po celem njegovem gospodarstvu se je razodevala njegova vešča, skrbna gospodarska ro>-(Nadaljcvanje na 5. strani) ^pii nav na DCorolktni I NaUalirvnn |? s 4 strani) ka. Malo je govoril, a kar je povedal, to je bilo kot pribito. Kot družinski oče je vzgojil svoje otroke v verskem in narodnem duhu, ne za mehkužno življenje, temveč za boj, delo in odpoved. Njegova oporoka, ki jo je izrekel tik pred smrtjo svojim otrokom, se glasi: »Molite radi rožnivenec in križev pot; kajti večnost bo huda!" S Primoževim očetom je šel v večnost mož, ki je kot katoličan in Slovenec stal močno kakor hrast in ga v njegovi zavesti ni mogla omajati nobena sila. On je bil tudi prvi predsednik slov. katoliškega izobraževalnega tlektričnc krušne peči — Pralne stroje za ročni in motorni pogon — Molzne stroje, stroje za posnemanje mleka, Alfa — štedilnike in vseh velikosti hišne peči — Kotle za kuhanje krme in perila ter vseh vrst gospodarske stroje, šivalne stroje in kolesa ter vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini Johan Lomšek Zagorje — št. Lipš. P. Ebcrndorf Ugodni plačilni pogoji. — Na zahtevo cenik zastonj. društva v St. Lipšu. V fari je zapustil vrzel, katero naj bi izpolnili okoliški fantje in mladi možje ter ohranili njegovega duha poznejšim rodovom. Na pokopališču v St. Lipšu se je pa te dni odprl tik poleg Primoževega očeta nov grob. Ulagi H.tberčev oče, naš dolgoletni cerkovnik in organist je minulo sredo ponoči nenadno odšel od nas. Se zadnji dan je orglal in pel v cerkvi in se, kakor vetlno, dobre volje vračal s kora domov. Komaj pa je stopil v kuhinjo, ga je zadela kap, na katere posledicah je ponoči nato umrl. ■49 let je zvesto služboval v šentlipški cerkvi. — Ciavzk poicekitie Bafra (Ob nastopu novega letal III. Bilo je leta 1899. V nekem mestu je živel upokojeni polkovnik stare cesarske armade. Bil je bolan in je živel čisto zase. Nobenih obiskov ni sprejemal. Vere ni imel nobene in se tudi ni hotel spreobrniti spričo bližajoče se smrti. Njegova žena je bila globoko verna in pobožna; enako tudi hčerka, ki jo je zelo ljubil. A vse prigovarjanje žene in vse prošnje hčerkine, naj se spreobrne, so bile zastonj. Zena in hčerka sta šli vsak večer v bližnjo cerkev in sta tam molili pred milostno Marijino podobo za spreobrnitev moža in očeta. Pred podobo sta prižigali tudi sveče. K bolnemu oficirju je prihajal vsak večer samo en obiskovalec, namreč nek drugi upokojeni častnik. Tudi on je bil versko popolnoma brezbrižen. Igrala sta vsak večer na karte. Ta čas sta uporabili mati in hčerka, da sta šli vsak večer v cerkev molit. Nekega dne je napadla bolnika vročina. Zdravnik je ženi bolnikovi povedal, da je bolnikovo stanje nevarno. Zena je rotila moža, naj se da sprevideti. Vse zastonj. Zena in hčerka sta začeli devetdnevnico k Materi usmiljenja. Tedaj je prišlo zaskrbljeni ženi tole na misel: Zopet je prišel nekega večera prijatelj bolnega moža na obisk. Zena ga je povabila v salon, se je vrgla pred njim na kolena in ga je med solzami prosila: »Dragi polkovniki Vi ste zdaj naše edino upanje! Moj mož se noče spovedati. Ali naj umrje kot nevernik? Sama misel na to mi je neznosna. Vam bo verjel. Imejte sočutje z nami, pripravite ga do tega, da se bo spovedal!” Obiskovalec je bil v veliki zadregi. On, ki je bil sam ravno tako versko mrzel kakor njegov prijatelj, naj sedaj bolniku prigovarja, naj se da sprevideti? Jecljal je: »Kako? Jaz? Kaj pa mislite? Kako naj jaz to napravim? Saj še nobenega duhovnika ne poznam!” »O, to je najmanjše!” je rekla dama. »Poznam izvrstnega duhovnika v stolnici. Po Mnogo naših rajnih je že pospremil k zadnjemu počitku, polovico stoletja je z orgla-njem in petjem vodil vse cerkvene slovesnosti. Sentlipška cerkev je izgubila s svojim blagim mežnarjem in organistom nekaj bistvenega in v svoji posebnosti nenadomestljivega. Značilna poteza pokojnikova je bila, da nikdar, tudi v največjem trpljenju, ni izgubil vedrega in veselega pogleda in da nikdar nisi slišal iz njegovih ust žaljive besede. Bil je cerkvi zvest služabnik in zato mu naj bo Gospod tudi dobrotljiv plačnik za vso njegovo zvestobo. Prizadeti družini pa naše iskreno sožalje. R1NKOLE Ker smo že v novem letu, radi pogledamo malo nazaj v preteklo leto, ki nam je prineslo dosti dobrega pa tudi hudega. Posebno Plodrovo družino je lansko leto težko zadelo, ko je umrla mama. Suša nam je lansko leto tudi prizadejala veliko škodo, posebno to občutijo številnejše družine. Malih Rinkoljanov smo dobili lansko leto tri in sicer same deklice. So menda pri sedanjih razmerah v svetu še Bogu bolj ljube deklice kakor pa fantje. Drugače v »Tedniku” od vsepovsod beremo, da nabavljajo nove zvonove. Mi pa smo enega prodali in sicer v šentpetersko faro. v cerkvico sv. Lovrenca. Za izkupiček bomo pa kupili mašno obleko. Gotovo bodo nato gospodje še raje k nam prišli, ko bo čisto nov ^vant. Sicer pa moramo reči, da smo imeli od Božiča naprej vsako nedeljo in praznik sv. opravilo. Tako nam ni treba hoditi v farno cerkev, ker se gospodje k nam potrudijo, za kar se jim prav od srca zahvaljujemo. Ljubi Bog naj jim povrne ves trud in vse žrtve. tega bomo šli.” Obiskovalec se je še obotavljal. Da bi zdaj vršil vlogo misijonarja, v to se ni mogel takoj vživeti. Nazadnje je privolil. Prošnje ni mogel odbiti. šel je v sobo bolnikovo. Vsedel se je poleg njegove postelje. Težko mu je bilo začeti. Slednjič je rekel: »Ljubi prijatelj! Veš, kaj bi jaz storil na tvojem mestu?” — »Kaj?" — »Ti boš kmalu umrl, to je gotovo. Vendar ne boš hotel umreti kakor nevernik? Jaz na tvojem mestu bi se spovedal.” Bolnik ga je debelo pogledal in je rekel: »Kaj praviš? Ti bi se spovedal? Ali se ti je zmešalo? Ti se norca delaš iz mene!” »Ne, nikakor ne! Rečem ti še enkrat: jaz na tvojem mestu bi se spovedal.” »Res?" — »Dal” — »A komu hočeš, da se spovem? Ne poznam nobenega duhovnikal” — »A jaz poznam enega in zagotovim ti, da je ravno pravi za tel Ima dobro srce.” Bolnik je bojeval težek boj sam s seboj. Polagoma je zmagala milost. Slednjič je rekel: »Dobro, pa bodil Če je to tvoj spovednik, pa pojdi po njega!” »Moj spovednik," je mislil zdravi polkovnik, in mravljinci so mu leteli po hrbtu. Vstal je in hitel skozi vrata. »Posrečilo se je,” je rekel ženi bolnikovi, »grem po duhovnika.” Našel ga je v žagradu. Ravno je minila majniška pobožnost. Povedal je svojo prošnjo. Rekel je še: »Če vam bo moj prijatelj kaj o meni rekel, mu morate reči, da me poznate in da ste moj spovednik, sicer ne boste pri njem ničesar dosegli." »A kako morem to reči? Lagati se ne smem; tudi ne, da bi s tem kaj dobrega storil.” »No, potem se ne da nič napraviti!” »O, to je zelo enostavno. Spovejte se in potem lahko rečem, da sem vaš spovednik.” Še tol A ni bilo drugega izhoda. Pokleknil je in se spovedal. Ves srečen je zapustil žagrad. Bilo mu je, kakor da bi se bil pomladil. Tako lahkega se je počutil. Tudi bolnik je prejel zakramente in kmalu nato umrl blažene smrti. Zopet je našel Boga. Sprejeli smo: Predsedstvoma Narodnega sveta koroških Slovencev in Demokratične fronte delovnega ljudstva V skrbi, kako bomo koroški Slovenci šli na volitve 22. 11. 1953, si štejemo kot izvoljeni slovenski predstavniki naših občin za svojo narodno dolžnost, da se obrnemo na Vaše vodstvo s prošnjo, da se naj stori vse, da bi šli skupno na volitve. Naj ne bi ena stranka drugi diktirala in vsiljevala svoje naziranje. Mi mislimo, da je v interesu nas vseh, da ne gledamo na svojo številčno moč, ampak na potrebe in koristi našega ljudstva na Koroškem. Velika večina naših volivcev je za skupnost in le malo je takih, ki odklanjajo sporazum v svojem ozkem, v neki meri strankarskem nazira-nju, meneč, da mora pri skupnem nastopu obveljati edino njih mnenje. Če se hoče zajeti vse koroške Slovence, potem je pač potreben sporazum obeh skupin. Ne igrajte se z usodo naroda, preveč je to naše ljudstvo ogroženo od drugih pa naj bo še svoj lastni grobokop, radi trmastih naziranj par ljudi. Podpisani opozarjamo samo na lepi uspeh volitev v kmetijsko zbornico, kjer se je jasno pokazalo, kako naši volivci želijo enoten in skupen nastop. Prosimo in rotimo vas, da se ozirate na naše želje, ker naš uspeh je ja odvisen od vseh naših volivcev in ne od par ljudi v vodstvu. Vso voljo za delo za narod nam ubijate z Vašimi medsebojnimi strankarskimi prepiri in naziranji. Zedinita se torej obe skupini in podprli Vas bomo z veseljem. Enostransko nastopanje pa nima pomena, ker je brezuspešno in tako postopanje odklanjamo. Pozdravljamo Vasi Bilčovs, dne 14. L 1953. Boštjančič Adalbert, Pavel Krušic, Rupert Gasser, Boštjančič Josef, Franc Krušic, Einspieler Janez (župan), Andrej Krušic, Safran Franc, Josel Reichman, Janko Ogris. Prosimo, da to naše pismo tudi v Vašem listu objaviiel • Prednje pismo potrjuje vsa naša prizadevanja po skupnem nastopu pri volitvah. To naše prizadevanje je najmočnejše in najjasnejše izpričano s pismom, ki ga je naša delegacija predala 5. t. m. vodstvu DF in ki ga je »Slov. Vestnik” objavil v svoji številki z dne 14. januarja t. 1. Vsi podpisniki so nam osebno znani in predobro vemo. da v dejanju in življenju vsak dan izpričujejo krščanska, slovenska načela in se tako gotovo strinjajo s poudarkom teh načel tudi v naslovu skupne stranke. Kot mi tudi oni odklanjajo vsakršen poizkus lahkomiselnega ali zavestnega igračkanja z našo narodno in kulturno usodo. NEDELJE ZVEČER Spisal J. V. Na cesti sem došel starejšo ženo. Pozdravila sva se ter pričela razgovor, kot je navada med selskim ljudstvom. Zapustiti sem jo že hotel, ko trči ravno z nogo ob kamen, da je skoro padla. Boleti jo je moralo, a rekla ni ničesar. Stopila je bolj na stran in če bi je ne bil opozoril, zdrknila bi bila v cestni jarek. Vprašam jo, če slabo vidi. »Da. »Ste kratkovidni?” „Ne.” Kaj torej? Ni me toliko zanimala njena usoda, a koliko se ne vprašuje brez potrebe. in na deželi že prav nič ne zamerijo radovednosti. »Na levem očesu sem popolnoma slepa, na desnem pa vidim ravno toliko, da hodim,” mi odvrne. Nesrečnica! Prosim jo, naj mi pove, kako da je tako oslepela. Takoj je bila pripravljena in pričela je pripovedovati: »Pred devetimi leti sem imela še tako zdrave oči, kot jih imajo gospod. In tedaj je bilo, ko nekega jutra vstanem, pa mi je ležala megla pred levim očesom. Teden dni je minilo in nič ni bilo boljše. Napotila sem se v Celovec k dr. P. Zdravnik mi je dal neko vodo za oči. Par dni sem upala, da bo boljše, a kako sem se ustrašila, ko zapazim, da je prešla bolezen tudi na desno oko. Hitela sem zopet v mesto. Zdravnik pogleda oči ter pravi: »Na levem očesu ste popolnoma oslepeli, ni več pomoči; desno pa rešite samo tedaj, če se takoj odpravite v bolnico in se pustite operirati.” Srečno sem prestala operacijo, in zdravo je bilo oko. Tedaj mi je brizgala vsak večer strežnica v oko neko tekočino. Nekega večera izostane in mesto nje pride mlajša, da oskrbi ta posel. Ko se drugo jutro prebudim, je vladala gosta tema okrog mene. Vprašam, če se še nič ne dani. Povedo mi, da že dolgo. A jaz nisem videla ničesar. Pozneje so me peljali k viziti. Takoj opazi zdravnik, da me vodijo. Vpraša, zakaj in že je stal pri meni ter mi pogleda! v oko. Prestrašen zavpije: »Oko je zastrupljeno!” Nerodna strežnica je morala takoj zapustiti službo. Z napačno tekočino mi je zastrupila oko. Rezali so mi še enkrat zenico in danes vsaj vidim še toliko, da razločujem stvari.” Molčala je nekaj časa, potem pa se obrne k meni in videl sem solze v njenih očeh, ko mi poreče: »Vi, gospod, vi pač ne veste, kaj se pravi biti slep. A dala bi vse, kar imam, noč in dan bi delala in trpela, tla bi le videla zopet božji svet. Ravno danes, kako lepo mora biti tu okrog mene.” Zjokala se je. Radi bi jo tolažil, a kako? Z besedami? Življenje človeško, kako si poceni, usoda človeška, kako težka si vendar ... Dospela sva medtem na višino brega. Pred nama se je lesketalo Vrbsko jezero v večernem svitu. Za zahodnimi gorami se je ravno poslavljalo sonce v neizmerno lepih barvah. Poslovil sem se od nesrečne žene. Tavala je dalje na svoj dom. Pred menoj pa je ležala slika z raja. Zatopljen sem zrl v to čudo stvarstva in tedaj sem zamižal za trenutek, da bi poskusil razumeti usodo odhajajoče žene. Da, neizmerno srečen človek, ker vidi. A kdo se zaveda te sreče? In vendar, kako se izgubi vid, tudi nepričakovano naglo. Slišal sem pred kratkim o možu, ki se je močno prestrašil in je zaradi tega oslepel. Vračajoč se v župnišče mi je prišla na misel povest o materi in njenem slepem sinu. Edina želja tega fanta je bila, da bi mu dal ljubi Bog le za hip luč oči, da bi le enkrat videl svojo mater. Isti večer sem bral pri Alban Stolzu še to-le: Večina katoličanov, tudi vernih, je slepa na duši, ker ne vidi, da žari nad nami in med nami veličastno sonce. Samo en narod na svetu je to sonce občutil v vsej njegovi krasoti in se vtopil s čustvenim plamenom svojega duha v globočine božanske skrivnosti Presv. zakramenta. In ta narod so Španci. Slepci na duši in slepci na očeh! Kateri so nesrečnejši? Zadnji pač ne gledajo več z :meljskega sonca, a zato jim še lahko vedno sveti drugo sonce, ki sije tisočkrat lepše in toplejše od zemeljskega. Gor, sole puro, purius... Srce, čistejše od čistega sonca, jih ogreva nemoteno od posvetne minljivosti z ognjem večne ljubezni. To je velika, a tudi edina tolažba za vse, ki so izgubili luč oči. Za mesto in deželo je najboljši in najvarnejši nakup v že desetletja najbolje vpeljani trgovski hiši Koroške s prvovrstnim kakovostnim blagom in senzacionalno nizkimi cenami. Nekaj izrednega je priložnostna prodaja moških plaščev, damskih modelnih plaščev in damskih krznenih plaščev v najboljši izdelavi, v najmodernejšem kroju in v velikanski izbiri. Pazite na INVENTURNO PRODAJO raznih tekstilij vseh vrst. Zato je Vaš nakup v pustnem in plesnem času ter za pomlad V TRGOVSKI HIŠI CELOVEC - KLAGENFURT, Am Fleischmarkt VSAK NAKUP JE GLAVNI DOBITEK! Stran fi — Številka 3 S7 • • • Neko jesen sta dva potepuha kradla v vaških sadovnjakih jabolka. Da bi nobeden ne dobil več in tudi ne manj kot polovico jabolk, sta sklenila iti s plenom na varen kraj in tam stvar urediti tako, da bosta ostala prijatelja še vnaprej. Kot najbolj pripravno mesto za njih nepošteno dejanje se jima je zdel cerkveni kor, kajti vedela sta, kje ima cerkovnik shranjen ključ od cerkvenih vrat. Ko sta sopeč nesla polno vrečo jabolk po stopnicah navzgor, jima je spodletelo in dve jabolki sta se zavalili po stopnicah doli pod cerkvene klopi. Ker se jima je mudilo, se nista zmenila za ti dve jabolki, zakaj svit ni bil več daleč ... Kar jadrno sta začela ukradena jabolka polglasno deliti med seboj: »Eno za me, eno za te ...” Medtem je stopil cerkovnik v cerkev, da bi zvonil jutranjico. Cul je na koru znane trčke, kadar pade jabolko na jabolko in vedno enaki glas: »Eno za me, eno za te ...” in je hitro in prestrašeno odšel k župniku in mu pripovedoval, da na koru sam bogvarujnas šteje mrtvaške glave. Župnik se je za silo oblekel, vzel blagoslovljeno vodo ter molitvenik in odšel s cerkovnikom v cerkev. Še vedno sta štela onadva potepuha jabolka: »Eno za me, eno za te ...” Nato se nekaj časa nič ni čulo, naenkrat pa se spomni prvi potepuh onih dveh jabolk pod klopmi in reče: »Doli pri stopnicah sta tudi še dve” ter koraka po stopnicah doli. Župnika in mežnarja je presunilo skoz in skoz. Mislila sta, da pride hudi duh tudi po njih duše in sta pri priči zbežala, še bolj pa sta se prestrašila tata, ker nista nič slišala, kdaj sta stopila v cerkev župnik in cerkovnik. Nekaj hipov sta stala kakor okamenela, potem pa sta pobegnila, kot da bi jima bil vrag za petami in sta pustila jabolka tam, kjer so bila ... Postala sta pozneje, ko je župnik s prižnice oznanil, da nobenemu tatu več ne bo dal odveze, dobra člana človeške družbe. Sosednji župnik, pri katerem sta se bila spovedala, pa jima je naložil sledečo strogo pokoro: »Eno leto ne pokusiti sadja katere koli vrste že”. Po ljudstvu zapisal R. V o u k Apno - najboljši regulator Dva kmeta v istem kraju imata enako zemljo na njivi, toda prvi pridela zdrav krompir, drugi pa ima krastav krompir. Pri prvem kmetu pesa dobro uspeva, pri drugem pa mnogo slabše in ratla postaja črna na koreninah. Pri prvem uspeva dobro tudi lucerna, pri drugem pa nikakor ne. Kaj more biti le vzrok, da v istem kraju rastline ne uspevajo pri obeh kmetih enako? Saj ni razlike v količini dežja, ne v letni temperaturi. Takoj moramo pomisliti, da je gotovo prvi kmet boljše obdeloval zemljo, da je vzel boljše seme in da je zemlji boljše gnojil. Toda tudi to ne drži vedno. Največkrat je vzrok tako različnih pridelkov v različni kakovosti zemlje. Zemlja je mogoče enako sestavljena v svojih glavnih da more ' - ^ upravljati s traktorjem vozač sam KURT MARKTL & Co. kiiieii|ski <1110)1 m iiailoineMiii deli tulim zaMopitik FeigiiMin traktorjev za Sp koroško CCLOVEOkLAr.CNFDK F, St. Peter, končna puMaja oim.sa Vdlkerinai kiei Slra.sse Nr. 117 Hans Hochkofler kmetijski stroji in nadomestni deli, poprav !|aimra. Edini lasiopnik ..Feigtison'’ tiaktor jev /a /.goni|o koroško TAPLITSCH. P. <;|IIMMEKN sestavnih delih, toda pri prvem kmetu je zemlja manj kisla kakor pa pri drugem kmetu. In ta prevelika količina kisline v zemlji vpliva slabo na uspevanje naših kulturnih rastlin, ta kislina v zemlji pa je tudi kriva, da so pridelki nizki. Vsakomur pa bi moralo biti znano, da lucerna v kisli zemlji ne uspeva. Ravno tako uspeva slabo v kisli zemlji tudi sladkorna pesa, ječmen in pa koščičasto sadje (črešnje, češplje, marelice) in jagodičevje. Le rž, oves, krompir in lan uspevajo še v zemlji, ki je že precej kisla. Če je tako, da nekatere rastline v kisli zemlji ne uspevajo, oziroma le slabo uspevajo, je važno, da najpreje vemo, ali je zemlja kisla in nato to kislino v zemlji zmanjšamo na pravilno stopnjo. Kislino v zemlji nam more najboljše ugotoviti kmetijski poskusni zavod v Celovcu, kamor pošljemo ali prinesemo vzorec zemlje. Tam in pa pri vseh okrajnih kmetijskih zbornicah dobimo tudi natančna navodila, kako moramo vzeti vzorec zemlje. To pa ni nobena umetnost in more to napraviti vsak kmet sam, le malo pazljivosti je pri tem treba. Ena prvih nalog naših nadaljevalnih šol bi bila, da o tem kmečko mladino dobro poučijo. Pravilna stopnja kisline v zemlji nam torej zagotovi večje pridelke. Zato pa bi moral tudi vsak kmet skrbeti, da odpravi preveliko količ. kisline v zemlji. In skoraj vse naše zemlje so preveč kisle, če kmet ve, da nekatere rastline v kisli zemlji ne uspevajo, bo poizkušal to kislino v zemlji znižati. To pa najlažje in najbolj gotovo ter najceneje in najboljše doseže z apnom. Apno je namreč tisto ravnalo ali tisti regulator, ki nam pomaga doseči pravilno stopnjo kisline v zemlji. S tem, da uravnava apno stopnjo kisline v zemlji, izvršuje sledeče naloge: 1. Na kislih zemljah pomaga apno, da morejo rastline dobro izrabiti hranilne snovi, ki so že v zemlji in pa snovi, ki jih dodamo zemlji z navadnim hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. 2. Apno napravi zemljo bolj rahlo in na taki zemlji je presnavljanje in življenje najmanjših živih bitij mnogo bolj bujno ali živahno. Vse to pa povečuje godnost pa tudi rodovitnost zemlje. 3. Apno znižuje kislino v zemlji in ustvarja s tem na kisli zemlji pogoje in možnosti uspevanja onih kulturnih rastlin, ki na kisli zemlji ne uspevajo. To pa so predvsem vse vrste detelj in stročnic. Zato je ena prvih nalog vsakega kmeta, da se zanima za to, kakšna je njegova zemlja, da poizkuša pravilno ureuiu v zemlji stopnjo kisline in da zato ne pozabi pravočasno naročiti apno in ne pozabi zadostno gnojiti z apnom. Če bi na to naši kmetovalci bolj resno mislili in se po tem ravnali, bi z razmeroma majhnimi stroški zvišali v veliki meri pridelke, s tem pa tudi dohodke. Plemenskim svinjam ■— tope! h!ev Število živali v svinjskem hlevu je od tedna do tedna manjše, kmalu bodo odšle iz hleva za letošnjo zimo zadnje debele svinje za zakol in v hlevu bodo ostale predvsem breje plemenske svinje. Ni čudno, da postaja sedaj v svinjskih hlevih, ki se praznijo, vedno bolj mrzlo. Ker pa je večinoma po svinjakih preveč vlažno, se ta mraz še toliko bolj občuti in tudi toliKo bolj neugodno vpliva na zdravje in razvoj plemensKih živali. Zato pa je ena prvih skrbi sedaj v zimskem času, da poskrbimo plemenskim svinjam za suh in topel hlev. Temperatura v hlevu naj bi ne bila dosti nižja kakor pa 18 ^C. Skoraj z gotovostjo pa moremo reči, da je le malo svinjakov, kjer bi bila ta toplota. To pa zato, ker so svinjaki preveliki ali pa prevlažni. Vlaga pa že sama po sebi znižuje toploto v hlevu. Odvišno vlago moremo v hlevu deloma znižati s tem, da natrosimo po hodniku in pri oknih približno en centimeter na debelo zmleti gips ali pa žgano apno. Pri tem pa moramo paziti, da ne trosimo apna ali gip-sa na gnoj ali v gnojnico, ker bi s tem izgubila lastnost, da vpijata vlago iz zraka v hlevu. Žgano apno in tudi gips ima namreč lastnost, da 3 kg apna morejo vpiti 1 kg vodnih hlapov iz zraka. Zato pa je ravno to sredstvo vsaj delna odpomoč, da odpravimo vlago v svinjaku. Apno ne vpija samo vlago, ampak izboljšuje tudi zrak v hlevu in razkužuje ali desinficira zrak. Ako je hlev prevelik in so nekateri koči sedaj pozimi prazni, ker je pač manj živali v hlevu, si pomagamo tako, da damo v en koč več živali, prazne koče pa nato napolnimo s slamo oziroma steljo od dna do stropa. Plemenske svinje potrebujejo ne samo suh in topel hlev, ampak tudi zračen, ne zatohel hlev. Ako ne dobijo svinje dobrega zraka v hlevu, jih spustimo vsak dan iia prosto. Koncem januarja in v februarju imajo navadno plemenske svinje mlade pujske. Kakor pa je važno, da so svinje na toplem, je toplota za dobro uspevanje še bolj potrebna mladim pujskom. Ravno v tem času pa je navadno še velik zimski mraz, ki zni- žuje toploto tudi v hlevu. Posledica pa je, da se mladi pujski počasi in slabo razvijajo. Zato je priporočljivo, da v svinjskem koču v zadnjem delu odgradimo poseben prostor za pujske približno 70 cm od stene v notranjost koča. Ta koč za pujske naj bo kakih 70 cm visok. Kakih 40 cm od tal pribijemo nato na stranskih stenah dve povprečni lati in na te položimo štiri do pet podolžnih lat. Preko vsega položimo nato vrečo oziroma slamnico, ki smo jo na tanko napolnili s slamo. To je nekak ,,strop” v koču za pujske. Ako je nato zelo mrzlo, segrejemo zjutraj ali proti večeru nekaj opek, jih zavijemo v vrečo in položimo na slamnico na „stropu” koča za pujske. Da pa toplota bolj ostane, moremo nato preko te vroče opeke položiti še novo vrečo, napolnjeno s slamo. Seveda pa mora imeti ta koč za pujske tudi malo odprtino v ,,stropu” za zračenje. V ta koč vodi kakih 20 cm visoka in 20 cm široka odprtina, preko katere visi po sredi prerezana vrečevina, da morejo pujski ob vsakem času v svoj koč in iz njega. Tak koč je v mrzlem zimskem času za vzrejo pujskov zelo priporočljiv in si ga vsak sam lahko brez večjili stroškov napravi. Ker pridejo večinoma pujski k svinji samo takrat, kadar so lačni in hočejo sesati, je tudi manjša nevarnost, da bi svinja pujske poležala, ker so ti večinoma v svojem toplem koču. DODATEK K CENI MLEKA V „Našem tedniku” smo že omenili, da dobijo v zimskem času vsi oni kmetje, ki oddajajo mleko mlekarnam, po 20 grošev več, kakor pa znaša uradno določena cena za vsak liter mleka. V smislu odloka mlekarskega sklada pa dobijo oni kmetje, ki dobijo dodatek v iznosu po 20 grošev, še dodatno po 4 groše za vsak liter oddanega mleka. Te štiri groše dobijo za vse mleko, ki so ga oddali mlekarnam v času od 1. julija do 30 septembra lanskega leta. Zelo verjetno bo ta razlika po 4 groše za rsak liter oddanega mleka izplačana tudi za mesece oktober, november in december lanskega leta. Ta razlika bo izplačana deloma še v mesecu januarju, nadalje pa v mesecu februarju in marcu. Našim gospodinjam KMEČKO DELO Kdo ne bi ljubil kmečkega stanu, svoje rodne hiše, obdane s sad. drevjem in cvetja polnimi travniki!? — Kdo je, ki ne bi rad delal na svoji rodni zemlji? Zemlja je večna, je naša pa četudi v potu in znoju rodi in preživlja svoje otroke kot najboljša mati. Tovarne propadejo, stroji se uničijo, a zemlja ostane ter pridnim in lenim vsako leto rodi vsakdanji kruh. Trden je kmečki stan in trden je kmečki kruh, četudi trd in večkrat težko pridelan. Zato bi bilo prav, da bi se naša dekleta, naše bodoče gospodinje naučile ljubiti kmečko delo. Dekle, ki bo znalo za vsako delo prijeti in ga opraviti, bo imelo bogastvo znanja za vse življenje. Tem pridnim, dela vajenim rokam, je potrebna strokovna, to je gospodinjska izobrazba. Znan pregovor pravi: „Slaba gospodinja lahko več znosi iz gospodarstva v svojem predpasniku, kakor more gospodar z vozmi skupaj navoziti!” Drugi, še bolj značilen pregovor pravi, da žena podpira pri hiši tri ogle in še četrtega pol. S tem je jasno povedano, kakšno nalogo ima gospodinja pri hiši ne samo v svojem ožjem delokrogu — v gospodinjstvu, ampak pri vsem gospodarstvu. Ako vse to premislimo, pridemo do zaključka, da je to narodno zavednost in ljubezen do doma ter kmečkega dela in poklica treba poživiti s poklicno izobrazbo kmečkih deklet in gospodinj. Stanovska izobrazba, ki jo dobi dekle — bodoča gospo-dinja v gospodinjski šoli, ji da za skupno gospodarstvo potrebnega znanja — izobrazbe, ki pa mora biti vsestranska, ker so gospodinjstva različna, kakor so različni stanovi. Vendar pa v glavnem delimo gospodinjstva v meščansko in kmečko. Meščanskemu gospodinjstvu prištevamo predvsem gospodinjstva uradnikov, pa tudi obrtnikov in delavcev, zlasti obrtniških in tovarniških. Vse te vrste gospodinjstva se vzdržujejo z mesečnimi plačami ali pri obrtnikih z rednim zaslužkom. Ako je uradniška plača dobra, obrt cvetoča, si družine najamejo gospodinjske pomočnice, ki kuhajo, jrerejo, likajo, šivajo, ribajo. Kjer je pri hiši vrt in morda nekaj kokoši na dvorišču, tudi to delo opravijo gospodinjske pomočnice. V takih družinah gospodinja samo vodi in nadzoruje, ker se v tem slučaju od nje zahteva samo to, da gospodinj- ska opravila dobro razume. V družinah nižjih uradnikov, manjših obrtnikov in delavcev pa vsa gospodinjska dela opravlja gospodinja sama. Vsa ta gospodinjstva so odvisna od prej določenih plač in od stalnega zaslužka moža, s katerim gospodinja nakupi vsega potrebnega pri trgovcu, mesarju, peku, na trgu itd, Kmečko gospodinjstvo pa je meščanskemu prav nasprotno. Ako meščanska gospodinja kupuje, da družini kuha, mora kmetica sama pridelati, da ima kaj v lonec — pisker dati. Meščanka dobi navadno redno denar za svoje gospodinjstvo od moževe plače ali zaslužka, kmetica pa mora znati tako gospodinjiti, da na domačem posestvu pridela ne samo toliko, kolikor potrebuje za svoje gospodinjstvo. Prigo podinjiti mora toliko, da more vedno še kaj prodati. Iz svojega gospodinjstva mora dobiti denar za sol, vžigalice, sladkor, za zdravila, obleko, obutev, za šolske potrebščine otrokom itd. V meščanskem gospodinjstvu je žena popolnoma odvisna od moževih dohodkov in, kjer je še sama v službi, od svoje redne plače. Kmečka gospodinja pa je v svojem gospodinjstvu lahko jiopolnoma neodvisna. Večkrat nastane tu vprašanje, kje je črta, ki loči gospodinjstvo od gospodarstva. Meje, kjer se področje ali delokrog gospodinje konča ali prične, ni mogoče točno določiti. To je odvisno od velikosti posestva, krajevnih razmer, od navade v hiši in od dogovora med gospodarjem in gospodinjo. Vendar se da približno določiti področje gospodarja, ki je predvsem gozdarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, travništvo, konjereja, govedoreja in čebelarstvo. Gospodinji pa že nekako samo po sebi gre: prašičjereja, perutnin-tvo, dohodki od mleka, vrta in zelenjadnih semen. Četudi ima gospodinja pri gospodarstvu svoj poseben delokrog, vendar še ni gotovo, koliko bo pridelala in prigospodinjila. Pridejo bolezni, nepredvidene nesreče, ki gospodinji načrte popolnoma prekrižajo. Ob takih prilikah so kmečki gospodinji potrebna prav izredne sposobnosti: bistrost, spretnost, iznajdljivost, delavnost, varčnost, prilagodljivo t in še mnoge druge lastnosti, da družino obvaruje pomanjkanja in dom zadolžitve. CENE Po hitrem padcu cen pred enim letom so proti jeseni začele cene spet polagoma, toda stalno rasti. Ta porast cen je naraven in se zato vsaj zaenkrat ni bati, da bi cene spet začele padati. Danes so cene približno sledeče: Brusni les (smreka in jelka), povprečna cena S 194,— za kub. meter, naložen na vagon. Cena je v zadnjem mesecu narastla za 2 šil. pri metru. Jamski les, povprečna cena je 206 šil. za kub. meter, naložen na vagon. Hlodi za žago (smreka in jelka), povprečna cena je 295 šil., to je od 246 do 330 šil., cena pa se ravna po debelini. To je cena za en kub. meter, naložen na vagon. V zadnjem mesecu je narastla cena za 6 šil. pri kub. metru. LESU Macesen, povprečna cena je 318 šil. za kub. meter in se giblje od 266 do 355 šil. z ozirom na debelost. To je cena za en kub. meter, naložen na vagon. Drva, cene za kub. meter, naložena na vagon: Bukova 117, mehka drva 95, žamanje in krajniki 55 šilingov. Rezan les ( mreka. in jelka), za kubični meter, naložen na vagon: la (široke deske) 730 lil., la (ozke deske) 641 šil., lila (široke deske) 600 šil., lila (ozke deske) 561 šil., IVa (vse širine) 510 šilingov. Iz prednjih cen, ki so srednje povprečne cene, je razvidno, da so v zadnjem mesecu cene nekoliko narastle. — Z ozirom na oddaljenost od žel. postaje je mogoče izračunati prevozne stroške in s tem tudi cene v vsakem kraju. GNOJILA IZ SMETI Vedno večje število ameriških mest se zanima za novo vrsto organskega gnojila, ki ga pridobivajo iz smeti in ki vsebuje vse potrebne bakterije za zdravo in plodno zemljo. Pred kratkim je podpisalo mesto Miami na Floridi pogodbo, po kateri prevzema vse smeti neko podjetje, ki se obveže iz njih izdelati novo gnojilo. Tudi mesto Chicago, veliki ameriški center predelovanja mesa, je začelo z izdelovanjem novega gnojila v velikem obsegu. Veliko pivovarniško mesto Mihvaukee uporablja na podoben način žc dvaj-et let odpadke, 'ki jih po posebnem postopku s prezračevanjem spremenijo v gnojila. Do danes je to mesto prodalo že nad milijon ton gnojil v vse dele Združenih držav in Kanade. V raznih drugih ameriških mestih nameravajo zdravstvene oblasti opustiti drago se-žiganje smeti in namesto tega zgraditi napravo za izdelovanje novega gnojila. V Združenih državah proučujejo tudi na- črte za izdelavo malih posebnih naprav, ki bi jih uporabljali lahko poljedelci za predelovanje njihovih kmetijskih odpadkov v novo gnojilo. PASTERIZIRANJE JAJC Kmetijsko ministrstvo poroča, da so po raznih poskusih urada za rejo in prodajo perutnine iznašli uspešen način pasteriziranja celih svežih jajc. Tako je rešen problem zaščite jajc pred šodljivimi bacili, ne da bi škodili trdnosti, sestavi in hranilni vrednosti jajc. Način obnoja v tem, da se jajca segrejejo do 60 stopinj (to je malo pod točko, ko se strdijo), pri kateri temperaturi ostanejo tri minute, kar zadošča za odstranitev bacilov; jajce postane s tem manj pokvarljivo, ne izgubi pa svojih lastnosti. Za jajca se prav lahko uporabi priprava za pasteriziranje mleka, vendar je pri pasteriziranju jajc treba vestno paziti na navodila, ker so jajca zelo obču Jjiva. Volivci na Koroškem V primeri /. zadnjimi volitvami (leta 1951, volitve predsednika republike) je na Koroškem narastlo število volivcev za 5148. To število sicer še ni dokončno, ker še niso znane številke po končanem reklamaci jskem roku, toda ne bodo mnogo spremenjene. Število volilnih okolišev na Koroškem za volitve dne 22. februrja je 555. Število volivcev pa je 283.431. Od teh je 130.711) moških in 152.715 ženskih volivcev. V posameznih okrajih Koroške pa je število volivcev sledeče: Okraj moški ženske skupaj Celovec-mesto 17.757 23.701 41.458 Beljak-niesto 9.062 11.083 20.145 Celovec-okolica 19.215 22.089 41.304 Beljak-okolica 18.703 21.066 39.769 Šmohor 5.759 6.588 12.347 Spital na Dr. 18.702 20.918 39.620 St. Vid n. Gl. 16.899 19.511 36.410 Velikovec 10.725 12.303 23.028 Volšnerk 1 3 9<)1 15 456 90 350 I OtiJAVfc MM Imaiitim ravnateljstvo za koroško (monopolna uprava Austria Tabakvverke A. G. za Koroško) RAZPIS O ODDAJI TOBAČNIH TRAFIK S tem je javno razpisana oddaja sledečih tobačnih trafik, ki so poslale proste: Feistritz Nr. 21, občina Ptilst; Deščice — Dicschitz Nr. 3, občina Loga ves — Augsdorf; Celovec — Klagcnfurt, Ebcntaler Strasse Nr. 100; Grebinj — Griffen. Nr. -10; St. Urh — St. Ulrich Nr. 42, občina Mostič — Brucki; VVolfsbcrg — kolodvor — Bahnhof. Prošnje za podelitev trafike je oddati na predpisanem obrazcu najkasneje dne 14. februarja 19:')3 ob 12. uri opoldne pri deželnem finančnem ravnateljstvu (monopolna uprava) za Koroško v Celovcu, Dr.-Hermann-Gasse 3, II. nadstropje, soba 34. Točnejše podatke je mogoče dobiti pri pristojnih finančnih uradih (oddelek za trošarine) oziroma pri pristojnih davčnih uradih, kol nadzornem oblastvu. lam je mogoče dobiti tudi tiskovine za prošnje. Natančnejše podatke je mogoče tudi raZvideti iz razglasa na uradni deski občine, v katerega območju je zadevna prodajalnica tobaka. tVii* O.vfVtl <■**•»• •»•(*«• *.«i 4>»J« J« • ti Zavod za pospeševanje gospodarstva TEČAJ ZA DEKORACIJ« IZLOŽBENIH OKEN V CELOVCU Začetek tečaja: Dne 20. januarja ob 8. uri zjutraj. Kraj tečaja: Učna dvorana zavoda za pospeševanje gospodarstva v Celovcu. Bahnhofstrasse 40, kletni prostori. Prispevek za tečaj: S 150.—. Trajanje tečaja: od 20. do predvidoma 31. januarja 1953 (deloma tudi celodnevno). Prijave je nasloviti čimprej na zavod za pospeševanje gospodarstva pri trgovski zbornici v Celovcu. + Sporočamo žalostno vest, da je naš dolgoletni sodelavec, velespoštovani gospod Adolf Schmidf DIREKTOR umrl v soboto, dne 17. januarja 1953, po dolgem življenju, ki je bilo bogato izpolnjeno z uspešnim delom. Pokojnika bomo ohranili vedno v častnem spominu. Pogreb pokojnika je bil v vsej tihoti v torek, dne 20. januarja 1953. V Celovcu, dne 21. januarja 1953. PIVOVARNA SCHLEPPE U. GROMMER MAHATMA GANDHI, voditelj Indijcev Gandhi ni bil navdušen za industrializacijo. Predvideval je, da ne bo človek gospodar nad strojem, marveč bo postal suženj stroja. Ljubil pa je poljedelstvo in obrt in hotel rešiti socialno vprašanje Indije z dvigom poljedelske in obrtne proizvodnje. Zato je ustanovil ogromno organizacijo za pospeševanje obrti in male industrije, ki naj bi v vsaki vasi pomagala ustanoviti razne obrtne delavnice in male tovarne, za katerih ustanovitev ne bi bilo treba veliko kapitala in bi jih lahko ustanovili domačini sami. Simbol (znak) njegovega socialnega programa je bil kolovrat. Sam je predel in tkal platno, v katerega se je tudi oblačil. Gandhi je hotel, da bi postala Indija dežela, ki pridela vsega dovolj zase, njeni prebivalci pa bi postali politično, gospodarsko, socialno in versko samostojni in enakopravni. Lep in modern program. Gandhijevi nasledniki (predvsem sedanji predsednik vlade Pandit Nehru) so določili ogromne vsote za pospeševanje obrti, male industrije in poljedelstva z namenom, da bi dvignili te stanove in zadržali beg z dežele v velika mesta. (Pripomba ured: Indija ima okoli 400 milijonov prebivalcev. 75% ljudstva živi od poljedelstva. V obrti in mali industriji je zaposlenih 17 milijonov delavcev, 3 milijone delavcev dela po tovarnah, ki imajo nad 20 delavcev, 300.000 je rudarjev, 3 milijone delavcev je v transportni službi, okoli 10 milijonov ljudi se bavi s trgovino. V Indiji živi le 13% prebivalstva v mestih, vsi drugi živijo po vaseh. Poleg bajnega bogastva maloštevilnega kroga, živi množica ljudstva v silni revščini, ki niti nima sko zi vse leto zadostne hrane. Cenijo, da je kakih 20% ljudi vse leto brez zadostne hrane.) ZA RAZVEDRILO IZGOVOR Učitelj: „Kako je to, šimej, da je tvoj sestavek (naloga) o psu skoro dobesedno enak sestavku Mirtejevemu?” — šimej: „Ne vem, gospod učitelj, mogoče sva oba pisala o istem psu.” 5f*i£ nova do&ca vesi za gospodinjo, ki hoče dobro kuhati, ali pa mora varčevati. Tudi v kuhinji je napredek. Zelo velik napredek je Backeiwei$ to je poceni, zanesljiv in visokovrede« proizvod, ki nam pomaga prihraniti draga jajca. „Kbnig-BackeiweiB” je napravljen iz čiste, naravne mlečne in rastlinske beljakovine. Delo z njim je lahko, ker je treba primešati samo male količine votle in nat« to kuhinjsko-tehnično uporabimo kol jajce. ZA KAJ JE „BaCKEIWEISS”? Za paniranje mesa, rib, perutnine in sočivja. Za pripravo rezancev, žličnikov, cmokov ali priljubljenega praženca iz moke, zdroba ali žemelj, nadalje za juhine vložke, kakor oranžne rezine, jetrne cmoke, ribani ječmenček itd. BackeiweiB-K6nig-ov proizvod, umevno zopet •z uttpiL v sliUanicaU Po pestri, zelo okusni sliki in po preizkušenih receptih je delo otroško lahko. Doslej je upodobljenih 30 različnih uporabnih možnosti, druge sledijo. „K6nig-BackeiweiB” prašek ni občutljiv, ostane vedno svež in je poceni. V vseh trgovinah ga dobile, kakor tudi vse druge, dobre proizvode, ki jih izdeluje: KOKS - DRVA - PREMOG FRANZ SAGAISCHEK VELETRGOVINA S PREMOGOM CELOVEC - KLAGENFURT • STAUDERHAUS Kcalfria In oronena, Fr?ncl in Pese. vsi sre o SCHLEPPE R ESTA U RA NT JHedmna CELOVEC-KLAGENFURT, Tel. 23-47 Poceni kosila, najboljša kuhinja. Menu-ji 6 in 8 šilingov URE in POROČNE PRSTANE proda jam po najnižjih cenah ali zamenjani za staro zlato in srebro F. KARNER urar in zlatar CELOVEC. BURGGASSE 8 Krmilna korita V različnih dolžinah iz kamenine, lasirana, cenejša kakor lesena kurila in neomejeno trajna LORENZ MULLER Celovec-Klagenftirt, VVaaggasse 14. — Telefon 47-17 KINO ČELOV EG-kLAGEN FURT Predi ll Prnioavt Lm»i usiiaja vsak čemcL. — Naio£a sc pod nasiovoui „*Nas tednik Ladove«.. V iku ku^ci Ring 2b — NaioGimi* uie*e^i»o 3 Al!., za mutenjiti vo 4 dloUijc Ici r»n Lamuitk ari udajaKtlj Narmlm 4vei (toiube.ii, StovcHcev. — Odgovorni urednik AJben S&djak. — Tiska nakani a Družbe av. Mohorja, vw v Celovcu. Vikumgei Ring 26. — TcL iiev. igredmicva in uprave 4S-5H, — Poiitni »rad tflrv. 69.795.