PETINŠTIRIDESET LET KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA V ŠKOFJI LOKI Brez posebnih slovesnosti je 2. decembra 1990 minila 45. obletnica delovanja splošno- izobraževalne (ljudske) knjižnice v Škofji Loki po vojni. Ker je bilo o štiridesetih letih delovanja knjižnice že kar nekaj napisanega,1 naj bo tokrat podan le shematski prikaz njene dejavnosti in razvoja v zadnjih petih letih, torej od 1986 do 1990. Možnosti za razvoj knjižnice in njene dejav nosti so bile v tem obdobju relativno skromne, kljub temu pa je knjižnica v teh letih vendarle napravila pomemben korak naprej, zlasti v približevanju uporabnikom - bralcem. To se je izkazovalo v utrditvi knjižnične mreže, s kakršno knjižnica zdaj razpolaga, z večanjem knjižnične temeljne zaloge gradiva, ter veča njem obiska in izposoje gradiva, knjižnica pa je opravičila tudi svojo vlogo občinske ma tične knjižnice in svojskega kulturnega sre dišča. V srednjeročni načrt 1986-1990 smo skupaj z Občinsko kulturno skupnostjo Škofja Loka sicer zapisali precej pogumne razvojne usme ritve in naloge v upanju, da so gospodarsko- krizni časi vendarle že v zatonu, vendar je razvoj pokazal, da bodo resnične možnosti veliko manjše. Tako smo pri utrjevanju knjiž nične mreže v občini uresničili le dve nalogi: ureditev samostojnega mladinskega oddelka v matični knjižnici 1986 (ob pomoči OKS) in ureditev novega izposojevališča v Frankovem naselju v Škofji Loki, prav tako v letu 1986 (ob finančnem sodelovanju KS in podjetij s tega območja). Neuresničen pa je ostal načrt za organizacijo bibliobusne knjižnične mreže za oddaljene kraje v občini. Ta načrt knjiž nica v upanju na uresničitev obnavlja že od leta 1975, pa se zaradi prevelikega finančnega zalogaja nenehno odmika; tudi dogovarjanje o bibliobusni knjižnični mreži za vso Gorenj sko ni obrodilo sadov, za kar je bil prav tako eden temeljnih vzrokov denar. Knjižnica Ivana Tavčarja ima zdaj tako poleg matične knjižnice v Škofji Loki v svoji mreži še na slednje enote: izposojevališča s stalno knjižno zalogo v Gorenji vasi, Frankovem naselju, Poljanah, Železnikih in Žireh; izposojevališča s knjižno zalogo iz potujoče knjižnice pa v tovarni Termopol v Sovodnju, v Sorici ter v Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Krži- šnika v Škofji Loki. Knjižnica Ivana Tavčarja je matična knjiž nica za občino Škofja Loka, vendar od leta 1986 naprej po sklepu republiškega Strokov nega sveta za knjižničarstvo le pogojno, ker ne izpolnjuje vseh določenih minimalnih po gojev (zlasti prostor) za to funkcijo. Kljub temu je svoje matične naloge opravljala nor malno. Poleg stalnih nalog, kot so obveščanje knjižnic na svojem območju o stroki, svetova nje in pomoč pri organizaciji in vodenju po slovanja, koordinacija izločanja knjižničnega gradiva ipd., je knjižnica v obravnavanem obdobju izvajala tudi nekatere posebne na loge svetovanja in pomoči: 1986-87 pomoč pri ureditvi Kapucinske knjižnice v Škofji Loki za dostop javnosti; 1987-88 pomoč pri ureditvi in uvedbi poslovanja šolske knjižnice v Srednji lesarski šoli v Škofji Loki; 1988-89 izpeljava raziskovalne naloge,2 s katero je matična knjižnica posnela stanje vseh knjiž nic (splošnoizobraževalnih, šolskih in special nih) v občini, jih primerjala z veljavnimi stan dardi ter pripravila projekt razvoja knjiž nične dejavnosti v občini kot celoti; 1990 pomoč pri ureditvi strokovne knjižnice v to varni Jelovica v Škofji Loki. Pomemben korak je knjižnica naredila v razvoju temeljnega knjižnega fonda ter v po večevanju obiska bralcev in izposoje knjižnič nega gradiva, kar je tudi njena osrednja nalo ga. Temeljno knjižno zalogo je v obravnavanih letih knjižnica povečevala za približno 3.800 knjižnih enot letno, kar sicer pomeni, da je malenkostno presegala minimalni letni nakup po standardu sto knjig na tisoč prebivalcev in da je bila daleč od normalnega standarda dvesto knjig na tisoč prebivalcev. Knjige je knjižnica pridobivala pretežno z nakupom iz sredstev, ki sta ji jih namensko zagotavljali občinska in republiška kulturna skupnost. 21 Loški razgledi 321 Pomembnejše kot sama številčna rast te meljne knjižne zaloge pa je njeno vsebinsko širjenje in dopolnjevanje na vseh strokovnih področjih, pri čemer si v knjižnici prizadeva mo, kolikor je le mogoče, pokrivati čim več najrazličnejših potreb bralcev. Tako zdaj te meljno knjižno zalogo sestavlja 40 % leposlovja, 30 % strokovne literature in 30 % mladinske literature. Poleg tega je knjižnica v letu 1989 začela nabavljati tudi avdiovi- zualno gradivo (avdio in video kasete), obi skovalcem pa je na voljo tudi vsako leto več naslovov periodičnega tiska, v letu 1990 kar 130 naslovov; lahko bi jih bilo tudi še več, vendar nam to onemogoča prostorska stiska. Pravo merilo dejavnosti vsake knjižnice, tako tudi naše, pa so bralci in izposojeno knjižnično gradivo. Številke, ki govorijo o članstvu v knjižnici, o obisku bralcev ter o izposojenih knjižnih enotah, pripovedujejo neposredno o tem, kako je knjižnica vpeta v svoje okolje, kako živi z njim in ljudje z njo, kako ji uspeva zadovoljiti njihove želje in potrebe po kulturnem rezvedrilu, izobraževa nju, informacijah, študiju in raziskovanju. Knjižnica v svoje članstvo trenutno vključuje 10.000 občanov (v letih 1987 in 1988 smo razen v Žireh izvedli ponovni vpis), med ka terimi dobrih 30 % zavzemajo mladi, zlasti šolska mladina. Razveseljivo in pomembno je, da se je v zadnjih letih v knjižnico na novo včlanilo povprečno letno nad devetsto bral cev, ki v glavnem ostajajo stalni obiskovalci. Vsi ti člani so v obravnavanem obdobju pov prečno letno obiskali knjižnico nad 59.000- krat, kar pomeni toliko, kot bi vsak občan občine škofja Loka knjižnico letno obiskal najmanj 1,5-krat. Vsi ti obiskovalci so si v teh zadnjih letih povprečno letno izposodili nad 161.000 knjižnih enot ali v šestih letih skupaj blizu 970.000 enot. Kakor prikazuje tabela, se članstvo, obisk knjižnice in izposoja knjižničnega gradiva iz leta v leto povečujejo, to pa priča, da knjižnica postaja bolj in bolj vsakdanja sestavina življenja in dela vse več jega števila ljudi. Zlasti pri izposoji knjižnič nega gradiva je pomembno izpostaviti poda tek, da se nenehno povečuje količina izposo jenega strokovnega - študijskega gradiva (v letu 1989 že 25 % celotne izposoje), kar pome ni, da knjižnica vsebinsko prerašča iz nekda nje ljudske, pretežno razvedrilne knjižnice, v sodobno študijsko ter informacijsko središče. V zvezi z obiskom bralcev in izposojo knjiž ničnega gradiva se zdi pomembno posebej poudariti delež, ki ga imajo mladinski odde lek ter izposojevališča Trata, Železniki in Ži- ri. Mladinski oddelek je po preselitvi v samo stojne prostore 1986 doživel pravo eksplozijo v obisku in izposoji, ki se iz leta v leto še povečujeta (tabela!) in danes predstavljata dobro tretjino vsega obiska in izposoje v ma tični knjižnici v Škofji Loki. Tudi obisk in izposoja v omenjenih izposojevališčih s stal nim povečevanjem kažeta, da se je veliko število bralcev preusmerilo v knjižnico bliže doma in da v njej tudi najdejo iskano gradivo. Obisk in izposoja v teh izposojevališčih bosta tudi kmalu terjala njihovo odprtost za poln delovni čas in ne več le nekaj ur na teden kakor doslej. V obravnavanem obdobju je knjižnica sto rila pomemben korak naprej tudi v tehnolo škem pogledu. Z nakupom prve računalniške opreme 1988, pri katerem je znatno pomagala poslovna enota Ljubljanske banke v Škofji Loki, je knjižnica prešla na delno avtomatsko obdelavo podatkov. Trenutno teče računalni ška obdelava tekočega nakupa knjižnega gra diva (inventarna knjiga, katalog), priprav ljamo pa se tudi za celotno avtomatsko obde lavo evidence obiska in izposoje ter načrtuje mo, da bo v letu 1991 vse delo v zvezi s knjigo in bralcem vodeno računalniško. S tem pa si bo knjižnica odprla vrata za vstop v inte gralni računalniško podprt slovenski knjiž- ničnoinformacijski sistem. Pomembna je tudi pridobitev kopirnega stroja, ki je bralcem bolj približal študijsko gradivo, ter aparatur za mediateko (TV sprejemnik z videorekor- derjem), ki bodo omogočale tudi obdelavo in izposojo tovrstnega knjižničnega gradiva. Knjižnica Ivana Tavčarja pa se kljub prika zanim uspehom srečuje tudi s precejšnjimi težavami pri svoji dejavnosti, ki pomenijo resne ovire pri delu že zdaj, še večje pa bodo v bližnji prihodnosti. Med najresnejše vseka kor sodi pomanjkanje poslovnega prostora v celotni knjižnični mreži, še zlasti pa v matični knjižnici v Škofji Loki. Vsi prostori knjižnice v mreži so, razen deloma na Trati, najemniški in jih ni mogoče ne spreminjati ne dograjeva ti, kar pomeni, da jih ni mogoče povečati, pa tudi ne dovolj funkcionalno urediti. Kakšna je stiska s prostori, pove na primer podatek, da knjižnici glede na število prebivalcev, ki jih oskrbuje, in na število enot knjižničnega gradiva, ki ga poseduje, danes, ta trenutek 322 primanjkuje najmanj 300 m2 poslovnega pro stora. Ta primankljaj pa je povezan še z drugo težavo, to je matičnost, ki jo knjižnici republi ški Strokovni svet za knjižničarstvo priznava le pogojno prav zato, ker ne izpolnjuje mini malnih prostorskih normativov. Rok pogojne matičnosti se z letom 1990 izteka, prostorski normativ pa ni izpolnjen. Bati se je, da bo knjižnici Ivana Tavčarja, ker ne bo izpolnje vala prostorskega normativa, matičnost za občino Škofja Loka odvzeta in prenesena na kako drugo knjižnico na Gorenjskem ali zu naj nje, kljub temu da sicer krepko izpolnjuje druga dva pogoja - strokovno usposobljen kader in dovolj bogato temeljno knjižno zalo go. Za knjižnico bi to bilo boleče in za občino poniževalno, saj je knjižnica matične naloge opravljala strokovno in neprekinjeno od ime novanja leta 1962. In kakšne so razvojne perspektive Knjižnice Ivana Tavčarja? Vidimo jih v nadaljnjem raz vijanju doseženega tako v organizacijskem, tehnološkem kakor tudi v vsebinskem pogle du. Organizacijski vidik terja najprej rešitev prostorske problematike knjižnice, zlasti v Škofji Loki (najsmotmeje s prizidkom k ob stoječim prostorom), s čimer bo rešeno tudi vprašanje matičnosti naše knjižnice. Knjiž nično mrežo bo treba razvijati tako, da bodo z dejavnostjo pokrita vsa naselja v občini, ki 1 B. Berčič: Razvoj in delo Mestne ljudske knjižnice, LR 1, 1954, 174-176. - J. Krek: Ljudska knjižnica v Škofji Loki v zadnjih letih, LR 9, 1962, 222-224; isti: Perspektive Ljudske knjižnice v Škofji Loki, LR 6, 1959, 252-253; isti: Ob dvajsetletnici Ljudske knjižnice v Škofji Loki, LR 12, 1965, 120-121; isti: Petindvajset let Ljudske knjižnice v Ško fji Loki, LR 17, 1970, 274-277. - L. Kaluža: Ob štiridesetletni« Knjižnice Ivana Tavčarja, LR 32, 1985, 314-319. dosegajo ali presegajo 1.500 prebivalcev (Pod- lubnik, Sv. Duh, Selca); za oddaljenejše kraje pa bo nujno vztrajati pri organizaciji biblio- busne izposoje. Posebno zahtevna naloga pa knjižnico čaka v nadaljnjem povezovanju vseh knjižnic v občini (tudi šolskih in special nih) v enotni občinski knjižničnoinformacij- ski sistem. V tehnološkem pogledu bo razvoj šel v šir jenje in poglabljanje uporabe računalniške obdelave podatkov ter v uvajanje druge so dobne informacijske tehnologije, s katero bo knjižnica bralcu uporabniku še bolj odpirala in krajšala pot do iskane informacije. Raz vojna pot bo tu morala iti tudi v računalniško povezovanje vseh knjižnic v občini, celotnega občinskega sistema pa tudi v republiški inte gralni računalniško podprt knjižničnoinfor- macijski sistem. Vsebinsko bo knjižnica morala širiti in po glabljati doseženo stanje tako, da bo z dopol njevanjem temeljne zaloge knjižničnega gra diva in pripravo informacijskih pomagal v čim večji meri pokrivala vse potrebe v občini zlasti po strokovni knjižnični informaciji. Razvoj bo torej moral iti naprej v smeri po glabljanja splošnoizobraževalne - študijske funkcije knjižnice, pri čemer pa ne bo smelo biti zanemarjeno njeno temeljno kulturno po slanstvo. 2 J. Urbanija, L. Kaluža et al.: Analiza knjižnične dejavnosti kot bistvenega elementa informacijskega sistema za znanstveno, izo braževalno in kulturno dejavnost ter predlog njene modernizacije v občini Škofja Loka, Šk. Loka 1989 (Občinska raziskovala skup nost Škofja Loka). Ludvik Kaluža Opombe 21* 323 NEKATERI STATISTIČNI PODATKI O DEJAVNOSTI KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA Leto Vpisanih bralcev Obiska Knjižni fond Izposoja Opombe 1 Knjižnična mreža v celoti 1985 1986 1987 1988 1989 1990 15.323 16.280 9.156 9.079 10.052 10.039 53.736 54.087 57.569 60.021 64.175 62.397 74.427 75.740 79.696 82.965 86.911 91.426 142.368 147.262 148.645 161.836 179.464 180.652 Ponovni vpis bralcev v mreži 2 Matična knjižnica z mladinskim oddelkom v Škofji Loki 1985 1986 1987 1988 1989 1990 10.942 11.530 4.171 4.738 5.407 5.816 42.530 40.830 43.566 45.254 48.433 45.792 50.869 50.542 52.875 54.909 57.067 60.113 113.730 113.042 111.906 118.849 129.948 130.203 Ponovni vpis bralcev 3 Izposojevališče Gorenja vas 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1.041 1.075 1.095 106 139 147 1.656 1.571 1.242 1.424 1.500 1.320 4.081 4.256 4.503 4.776 5.046 5.339 4.748 4.611 4.023 5.276 6.337 5.483 Ponovni vpis bralcev 4 Izposojevališče Poljane 1985 1986 1987 1988 1989 1990 103 108 116 123 132 144 201 157 227 264 158 244 957 1.347 1.454 1.504 1.600 1.827 1.086 936 1.020 1.259 636 941 5 Izposojevališče Trata - Frankovo naselje 1985 1986 1987 1988 1989 1990 121 323 403 463 557 646 255 2.495 3.070 3.218 4.216 5.015 5.386 5.599 5.955 6.248 6.588 7.008 713 7.440 8.682 10.996 15.275 16.737 Ponovni vpis bralcev 324 Leto 6 Izposojevališče 1985 1986 1987 1988 1989 1990 7 Izposojevališče 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Vpisanih bralcev Železniki 769 822 877 918 962 306 Žiri 2.270 2.331 2.389 2.505 2.595 2.676 Obiska 2.977 3.437 3.601 3.315 3.543 3.484 5.954 5.368 5.616 5.589 5.448 5.485 Knjižni fond 4.974 5.282 5.839 6.148 6.495 6.858 8.447 8.714 9.070 9.380 9.898 10.281 Izposoja Opombe 9.713 9.511 9.629 10.197 11.506 11.672 Ponovni vpis bralcev 12.105 11.298 12.740 13.239 13.902 13.835 8 Izposojevališče Termopol Sovodenj 1985 1986 1987 1988 1989 1990 9 Izposojevališče 1988 1989 1990 77 91 105 145 163 171 Sorica 41 49 43 163 199 247 398 222 276 129 145 129 potujoči potujoči potujoči potujoči potujoči potujoči potujoči potujoči potujoči 273 424 645 992 587 725 178 206 168 10 Izposojevališče Center slepih 1988 1989 1990 40 41 90 430 510 652 potujoči potujoči potujoči 880 1.067 997 325 11 Obisk in izposoja samo v čitalnici Leto Obisk Izposoja knjig Izposoja revij Izposoja skupaj Opombe 1985 1986 1987 1988 1989 1990 5.337 5.192 5.317 6.135 7.312 6.138 1.471 1.509 1.315 2.148 2.267 1.841 14.985 14.609 14.430 17.470 22.153 20.813 16.456 16.118 15.745 19.618 24.450 22.654 Začetek čitalniške evidence v izposojev 12. Obisk in izposoja v mladinskem oddelku Leto Obisk Izposoja Opombe 1985 1986 1987 1988 1989 1990 11.311 13.033 16.316 14.955 Evidenca še združena z oddelkom za odrasle 25.846 36.316 41.560 43.514 13. Prireditve v knjižnici Leto Št. prireditev Obisk 1986 1987 1988 1989 1990 113 123 99 101 88 4.603 5.805 3.979 5.044 3.755 15. Št. naslovov periodičnih publikacij 14. Nakup knjige) Leto 1986 1987 1988 1989 1990 knjižnega gradiva Knjige 3.166 3.576 3.615 4.243 4.712 (pridobljene Leto 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Št. publikacij 101 103 108 116 125 130 nekateri naslovi prenehali izhajati Ludvik Kaluža 326