V RIBOGOJNICI BRANKA GRDADOLNIKA NA VRZDENCU
Ribe se ne zredijo same od sebe
Ni tako enostavno zajeziti potok in speljati vodo v vse mogoče prekate. ne da bi se pri tem kaka riba znaSla v napačpi ogradi. Ribogojci, prav ničesar ne prepuštajo nakljuiju: vse mora biti na svojem mestu - mladice, plemenska jata, koozum in pa kajpak tolstc ribe v poseb-ni zagradi. ki čakajo za v ponev.
Branku Grdadolniku z Vrztlenca (Grabna) pri Hoijulu je gojenje rib poslalo poglavitni zaslužek, potcm ko je že nekaj let brez službe, njegova majhna kmetija pa tudi ne vrže toliko, da bi se od nje dalo živeti.
»Za zdaj gojim največ (postrvi) amerikankc in potočne zlatov$6ce. Te ribe so še najprimcmejSc za tovrstno gojenje. RazmiSljam pa, da bi valil tudi sulca, in sicer za kako ribiško družino. Zaenkrat pa moje prihajajo največ kupce iz Ljubljane, tu z Vrzdenca pa jih je ie bolj malo.«
Branko Grdadolnik si ribe v glavnem nabavlja v Zavo-du za ribištvo, sodeluje pa tudi z drugimi ustanovami ifl zasebniki. »Z ribamj je kar nekaj dela; morajo biti tudi lnipekcijsko prcgledane, toda ie ima Llovek veselje z nji-mi, se ne oara na to.« meni prizadevni ribogojec z Vrz-rtcnca.                                                                      B.V.