Iz Jugoslavije. — Učiteljstvo — država, ustava in režim. V zadnjih dneh se je mnogo razpravljalo o tem vprašanju. posebno po našem zborovanju na Bledu. Z oziroin na vsa ta izvajania ugotaviljaino naše stališče, ki smo ffa zavzeli takoi po sprejetju ustave v članku »Delo in smotri po sprejetju ustave« v 29. štev. Učit. Tov. z dne 14. julija 1921. Ppleg načelnega stališča v tem olanku glede šolstva in splošne lludske prosvete. ki ga v polnem obscgu vzdržujemo, obsegajo tamošnja izvajanja tudi sledeči oasus: »S e d a i š e v 1 a d ajoči individualizem in aristokracija se bo morala umakniti z m a g u j o č i m liačelom s o c i a 1 i zm a i n d c m o k r a c i j e i n s t e m p r evratom pride do izpremembe ustave — ko s tem ne bo več ogrožena bodočnost ; n eksistenca državc in ne omajan tem e J i državne ideje- s katero bo dotlei moral biti prožet sleherni naš državljan. Šele nove generacije vzgojene na podlagi zakonov do ustavi bodo zrele za večjo samoupravno ustavo. ki bo sledila sedanji in katero bo narekoval duh modernega časa, duh demokraclie. — Stojimo odločno na stališču razvojhega načela: n i č n i s t a 1nega. vse se razvija in je dobro'le toliko časa.dokler se ne Dreživi. potem je novo dobro, dokler v razvoju ne propade.« — V 34. štev. Učit. Tov. z dne 24. avg. t. 1. pa smo izjavili: »E n o povdarjamo: režim je eno. mi smo drugo; država je za nas nad režimom kakor ie b i 1 a narodnost za nas nad režimom v Šušteršičevi dobi. Zmagala ie narodna ideia tedaj i n zmagala bo sedaj državna ideja. katere nositelii hočemo biti mi. i n je — S o k o«l s t v o.« — k. — PojasnHo. Prav po nepotrebnem je »Slovenec« s prenagljenim izbruhom porabil in tratil svoj papir glede sprejetih resolucij na Bfledu. Pasus tret.je točke se namreč glasi pravilno: ». ..borečim s e p r o t i državi i n dinastiji, nai se primerno nadzorujejo.« Zmota ie nastala na ta način, da ie poročevalcem časopisov prišel v roke neredijriran eksemplar resoilucij. oficijelno spreiete resolucije so bile pa izročene uredništvu našega stanovskega glasila. To pa naj ne bo v preveliko glorijo Slovencu. ker ravno oni pasus u s t a v e . ki govori o šolstvu in prosveti. učiteljstvo v oolnem obsegu odobrava in zahteva n.iega PODolno in dosledno izvedbo. Prepričani smo, da ga vzdržujejo vse stranke tudi v načelnem oziru in je klerikalna stranka osamliena v boju zoper šolo in učiteljstvo. — Poročevalec. — »Oprode režiraa«. Pod tem naslovo>m ie prinesel Slovenec brezstiden naDad na napredno učiteljstvo. nad katerim člankom je podpisan z drznim čelom. »Slomškar«. Za tem člankom ie še drznejši pozjv Dredsednika Slomškove zveze Ivana Štruklja. nadučitelja na Viču, višiemu šoLskemu svetu. Ivan Štrukelj je namreč zadnji »hlapec« klerikalnega Šušteršičevega režima. ki je bil protipostavno imenovan od avstrijske vlade za nadučitelja na Viču. ko je že narodna vlada croglasila svojo vlado in avstrijski rablji slovenskega naprednega učiteljstva že niso imeli več pravice sklepati o imenovanjih. Ti ljudje se naravnost igrajo z našo poštenostjo obzirnostjo in lojalnostio ter izlivaio nainizkotnejšo in najsmradljivejšo gnojnico obrekovanja na svoje predstojnike in naprednp učitetljstvo. — Oprode režima! — Ko ie tajništvo Slovenske ljudske Stranke izdalo okrožnico v 1. 1914, da naj se naznanijo osebe. ki deluieio med ljudstvom »z otrovalnira struDom velesrbskega protiavstrijskega naciionalizma«: ko se ie obračala ta stranka s tajno okrožnico do svojih »oprod režima« do svoiih »hlapcev«: »da je v tej resni uri v orvi vrsti dolžnost SLS, da obvaruie naše ljudstvo preteče pevarnosti. Obračamo se do vseh naših zaupnikov z nuino prošnjo, da posvečajo v tej zadevi naivečjo oozornost in o vsem, kar izvedo nemudoma poročajo tajništvu SLS v Ljubljani«: ko je ta stranka pozvala, na isti okrožnici nai se ii iavi »kdo je v vašem kraiu naroenik kakega takega slabega lista«. med katerimi je bil imenovan tudi »Učiteliski Tovariš«. Teda.i je sedel v izvršilnem odboru SLS kot zastopnik »krščanskomislečega« učiteljstva in Slomškove zveze največji oproda najkoruptneišega režima Ivan Štrukelj in pod niegovim sodelovanjem v tej stranki so se izvrševale najnasilneiše krivice naDrednemu učiteljstvu. Učiteljstvo je stradalo, »oprode režima«. predsednik Slomškove zveze Jaklič in njen odbornik Rav- nikar sta pa glasovala proti regulaciji uč.teliskih plač v deželni zbornici. »Hlapci« in »oprode režima« iz Slomškove zveze so dobivali posebne doklade napredno učiteljstvo ie moralo na stradati. In za te oglodane kosti so izvrševali službo šp:ionov nad naprednirn učiteljstvom: dobivali so te kosti. da so še bolj griali v življenie in meso svojh naprednih tovarišev. Minula je ta doba! In sedaj, ko je naše hrbtišče še vedno neupoffnjeno, krive oni hrbte. prihajajp omahljivci, da dobe naiboljše službe — in če iih ne dobe, je to zanie že največja krivica! Z drznim čelom prihaiaio oni ki imajo še največji obračun za položiti in govore »o režimu«. o »oprodah režima« in o — »hlapcih«. Preveč ie obzirnosti do niih. preveč ie pravičnosti zato imajo takn drzno čelo do huiskanja in Dsovanja! — Pravično bi bilo jih udariti, da bi se zavdali krivic, ki so iih v preteklosti storili drugim. Kar sami hočejo na vsak način dobiti — naj imajo! — »Avtoncmist«. filijala klerikalne stranke »vica« za prestop socijalistov' v klerikalno stranko, prinaša v svoji številki istovrsten napad s »Slovencem« na učiteljstvo zaradi skupščine na Bledu. Živeli oprode režima ritnskega klerikalizrna, živeli hlapci svoie domišljavosti! — Prijatelš-em »Šolskega odra«. V našem uredništvu se ie zsjlasil ravnatelj mariborskega gliidališča g. M!lan Skrbinšek, ki nam ie dal na razpcilago svoj spis »č i t a n j e i n d e k 1 a m a c i j a v š o li«. Ker je smatrati g. ravnatelja Skrbinška kot §trokovniaka v svojl stroki. bodo njeuova izvajanja gotovo zanimala tudi naše čitatelje in bomo njegov spis obiavili v eni orihodnjih števrlk. ko nam bo to dovolil prostor. Posebej pa moramo z veseljem objaviti izjavo g. ravnatelja. da namerava v kratkem sestaviti razpravo o »šplskih odrih«in hoče očrtati svoje mnenie in smeri. ki naj io zavzemaio prireditve na naših šolskih odrih. Gotovo bo učiteJjstvo. ki se je v Drošlem letu s tako vnemo poprijelo »šolskih odrov« i.n ie tako uspešno izpeljalo to akci-io. pozdravilo z naivečj.m veseljem namero g. ravnatelja Skrbinška. Primerno bi bilo ako bi se okrajna učiteljska društva obrnila na g. ravnatelja, ki bp eotovo drasrevolje na društvenih zborovanfih razpravlial o tei temi. S posebnim veseljem pa moramo zabeležiti vest, !da namerava g. ravnateli sestaviti seznam literature. ki nam je za »šolske odie« na razDolago. V tem oziru bi priporočali našemu »n a r o d n o - p r o svetnemu odseku«. da stopi v stik z gospodom ravnateiljem in da ta odsek Doskrbi za izdaio tega seznama in da se prične z redno izdajo nastopov. iger in spevoiger za »šolske odre« v sporazumu s »tiskovnim odsekom«. Veseli nas. da smo v g. ravnatelju Skrbinšku našli strokovniaka ki bo z učiteljstvom gotpvo tudi vnet in požrtvovalen sodeiavec pri umetniški vzgoji in tozadevni prosvetni povzdigi širših plasti našega naroda. — Toraanova 40 letnica učiteljevania. Prijazni trg Moravče. kjer službuje tovariš Jahko Toman nad 30 let je pokazal 30. iulija t. 1. kako visoko zna ceniti delo učitelja Torišče Tomanoveea dela je bilo v Devskem društvu. easilnem društvu. mlekarni in posojilnici. Vse to niegovo delo popisati bi bilo oreobširno. Posojilniško poslopie sredi trga, na^ilepša hiša v kraju. nemo. a dosti jasno in mogočno govori: Tu v tej hiši ie krona Tomanovega dela. Proslavo Tomanove 40 letnice so vrli Moravčani in sosedje proslavili tako lepo da se da Ista Drimeriati z na-ilepšo Drireditviio ne samo v Moravčah. temveč daleč okrog. Dva dni se je raztesrnila svečanost. V pcedvečer so mu vsa društva: Sokol, pevsko društvo gasilno društvo, Jugoslovanska Matica ;n velika množica priredili sijaino pod.oknico z bakljado. obhodom po trgu jn s slovesnimi pozdravi ia Doklonitvami pred niegovo hišo. Pevski. zbor ie s spremljevaniem godbe dravske divizije zaDel pod vodstvom tovariša Germeka A. Schwabovi: »Kanglica« in »Dobro iutro« in Hajdrihovo »Mor.ie«. Na to> so se poklonile deputacije pevskega. gasiinega društva, Sokola, Jugoslov. Matice, Samostoj. kmetiijske stranke, domači učit. zbor in okraino učit. društvo. ki ga ie zastopal niegov nredsednik tpvariš Petrovec, Vsakemu oozdravu je sledilo navdušeno vzklikanje stoinstoglave množice ljudstva: Živio Toman! Pevsko društvo mu ie poklonilo krasno diplomo in domači učlt. zbor tri plakete predstavljajoče v relievu izklesanem v bel marmor: »Trpljenie in osvobojenie treh bratov«. Diploma in plakete so moistersko delo domačega umetnika F. Kosa. Po izvršeni podoknici so se zbrali Tomanovi prijatelii v niegovi hiši. Polee domačinov so bili gpst.ie iz daljnjega Maribora Kamnika. Ljubljane. Med temi naš neumorni in popularni ka- oelnik dravske divizije Dr. Čerin in naša skladatelja tovariš E. Adamič in nadsvetnik Oskar Dev. Med vesclim petjem kvarteta bratov Rusov in Toneta Pintarla in raznimi govori ie ootekel lcpi večer v najprisrčnejšem razpoloženju. Drugi dan se ie vrš;l koricert na okrašcnein nrostoru Doleg posojil. doma. Na vzporedu sta bili s spremUevaniem vojaške sodbe Schwabova »Kanglica« in »Dobro iutro«. ki iu je dirigiral z inladen:škim oiraiem tovariš Janko Toman. Po izpetih pesmih so se vršile navdušene ovacije pevovodji Tomanu in godba je za:grala pod taktirko kapelnika Dr. Čerina troimeno himno »Bože pravde«. Zaoelo se je tudi »Morje« in še več drugih naših lepih pesrni Koncerta, ki ie bil pri pogrnjenih mazali, se je udležilo nabito polno gostov domačinov in tujcev. Zastopan ie bil «Ljubl.janski Zvon« in »Glasbena Matica«. Posebno so se odzvali dovariši k Tomanovem slavli.u. ki so orišli iz daljnih in bljinjih kraiev. da stisnejo zaslužno roko našemu Jankotu. In ob pogledu na tako mnogoštevilnozbrano množico je spregovoril tovariš Črnagoj krepke besede. s katerimi ie še enkrat podčrtal vrline Tonove v šoli in» izven šole in ki so našle pri navzočem občinstvu krepek odmev. Omeniti moramo da srno bili presenečeni nad okusno prireditvijo koncerta in veselice. Vse priznanie prirediteljem! Tomanova 40 letnica se je vršila takorekoč nedeljivo s 30 letnico pevskega društva. k: mu načeluje vrll posestnik in pevec I. Lavrač. Nai društvo še naprei cvete in naš Janko Toman doživi višii in krasnejši jubilej! — G. — Tov. Edvard Prinčič, učiteli v Rožnem dolu je dne 12. oktobra 1. 1918 y solunski ofenzivi proti 11. Makensonovi armadi kot jugoslovanski dobrovoljec svojevoljno prekoračil reko Toplico pod oginjem sovražnih kalibrov in prisilil z maloštevilno jedinico k umiku sovražnika, ki je moraJ izprazniti Niš. — Za junaški in požrtVovalni čin ie bil tov. Prinčič odlikovan z redora Belega orla V. vrste. — V naš dopis »vštetje vojnih let« v Dredzadnji številki so se vrinile nekatere napake in se imaio dotični pasusi glasiti: 1. Dosti teh učiteljev je tedanja Avstroogrska obsodila na sramotno smrt na vešalah In na zaplembo eventuelnega imetja... 2. Prizadetim učitetljem se gre za nemalenkostno dobo 6 let (maksimalno vzeto!). t. j. 2—3 povišice... — To naj prizadeti upoštevajo pri dopisu. —Razpis službe v Slov. Bistrici. Tovariše se opozarja na razpisano mesto na petrazredni deški osnovni šoli v Slov. Bistrici. Kompetenčni rok do 24. septembra. Za izvenšolsko delavne tovariše je najti dovolj postranskega zaslužka. Šolske razmere so ugodne, stanovanje preskrbljeno. — Javna zahvala. Tovariš g. Lavoslav Smeh je daroval povodom svoje premestitve mesto običajne odhodnice revni šolski mladeži za šolske potrebščine vsoto 200 K. Za ta velikodušni dar mu izrekata najlepšo zahvalo in priporočata v posnemanje šolsko vodstvo in kr. šol. svet. Sv. Ema. Pozor! Zvončka št. 8., 9., 10. 1. 1921 je prinfcsla moj prevod srbohrvaške narodne pesmi kraljevič Marko i Musa Kesedžija (Kraljevič Marko in razbojnik Musa). Kakor sem izvedel ntdavno, ugaja ta prevod sestavljalcem raznih šolskih čitank; meniio baje le, da bi se bil inoral dižati v prevodu originalnega deseterca, torej z ddmorom med 2. in 3. stopico. Teh napak ni ii'tiogo. Zato sem jih popravil po omenjenein natisu v Zvončku sam, Ako kdo gg. sestavljalcev še ni izvršil nevšečne remedure sam, izjavljam, da dobi od danes nadalje popravo vseh verzov pri uredništvu Učit. Tovariša. — Ivo Trošt. — Nekaj učil. Vodstvo šole na Vrčicali, postaja Semič ima 8 šolskih klopii, dve tabli, šolski oder na prodaj. Klopi približno za 40 otrok. Dalje ima šola tudi nekaj učil, kakor: Rusko računalo, smolnato pogačo. stekleno palico, lejdensko steklenico, kovinasto kroglico z obročom, heronono bučo, razne retorte. zemljevid: Kranjske, Evrope. Polute, Avstro-ogrsko. Stenske slike: Otok, pclotok, jezero morska ožina, pustinje, gorovje, ognjenik, luka. Vse stvari so interesentom na ngled v šoli na Vrčicah po! ure od postaje Semič.