:oclil6bi. k. k. Kofbibliothek, „Soca" izfaaja ?sak cetvrtck in Telja 6 posto prejenuraa ali v Gorici na dora-pogiljana: Vse leto.....f- 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt lata . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prar tako pri „po-slanicah" se placuje za navaduo tristop-no vrsto: 8 kr. 69 88 tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ Zavcce firkt po prostoru. Wien Y Gorici, 1. junija 1876. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 scldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „trek kron". — v Trstu t tobakarniei „Via della ca-. Narocnina in dopiBi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor HDoIenec v Gorici. ~ Rokopisi se ne vrafiajo; dopiai naj se blagovoljno fran-kujejo, — Delalcem in drugim nepre-moinim se narocnina znifca, ako so ogla-se pri urednistvu. Clasilo slovenskega polUJ&nega drustva goriikega m brambo narodnih pravte. f PAXjACKY. Umrl je 26. t. m. Fiance Palacky, slavnozn&ni Seski historijograf, in eden najveclh in najveljavniSih ceskih patrijotov. Narodil se je Franjo Palacky U. junija 1798 v Hodsiavicu na Moravskem, kjer je njegov oh bii ufii-telj na evaugelijskej ioli. Leta 1807 udil se je nem§-cine v Kumwald-u, a leta 1809 sprejet je bil v alu-mnat trenSinski, kjer je bival do 1. 1812. — Nadalje-val je svoje Studije v Pozunu (Pressburg), in se de-lezli redakcije ondot izhajajofiega „Tydennik-a," v pro-stih urah pakucilsejemarljivo moderuib jezikov. Leta 1876 vstopivSi v filozofijo seznanil se je bil z Be-nedikti-jem, in po Benedikti-ju se slavnim ceskim li-teratom $afarik-om, kteri je taeas fitudiral na vseuee-HSci v Jcni na NemSkem. Od te dobe pisaril je mno-go in dal je na svitlo marsikatero knjigo ali sam ali pa v druzbi z drugimi pisatelji. Mnogo pozornosti vzbudila je knjiga „Pocatky ces k6ho basnictvl ob-zvlaSte prosodie", ktero sta Palacky In Sufarik sku-paj na svitlo dala in ktera je slavnemu Jungmanu po-vodom bila, da se jese Palaeky-jem seznanil in I njim v oijo zvezo stopil. Leta 1817 postal je odgojitelj pri gospej Zerda-hely in na njeni wet.prevzel je pozneje odgo-jiteljsko mesto pri gospej Cnsy. Sesvojirai odgojenci prilel je 1. 1820 na Dunaj, kjer je pogostoma v dvor-no knjiittico zahajal in se z Dobrovsky-Jem in Kopi-tar-jem seznanil; a v poletji 1821 vrnol se je zopet na Madjarsko ter se tani do leta 1824 s estetifinhni Studijami bavil. Do tocas nij se bil Palacky se o-dlocil, ali se ima estetike ali zgodovine uditi; iSerav* nij bil inaterjelno dovolj preskrbljen, Sel je aprila 1823 v Prago, da bi kusitsko vojsko po izvirnikih Studiral. Jungman in drugi so ga prav srfcno sprejeli in tudi Dobrovsky ga je prav dobrovoljno podpiral v njegovih telijah, Po Dobrovsky-ju seznanil se je z g. gro-fom Sternberg, pri katerem je postal arhivar, in s knezom Lobkovitf-em; ta dva sta Palacke-mu pripomo-mogla, da je dobil od kneza Sehwarzenberg-a dovolje-nje, njegov bogati archiv v Wittingav-u pregkdati in glej, dobil je tarn jako povoljna izvima pojasuila o husitskej vojski. Na njegov svet sprozil je po! Sternberg niisel, da bi se drustveni organ ceskega muzeja izdajal v ceskem in nemSkem jezici; obveljala je in Palackemu bila je izrocena redakcija. Leta 1827 se je oSenil in ravno 1.1. nalozil mu je Ceski dezelni odbor, naj bi nadaljevai „kronologic-no zgodovino Cesko" kojo je Pubiika spisaval; a Pa- LISTEK JadransM glasovi. Lep venec domaCih cvetic, pisanih in belih, po-klonil je gospod Anton Hajdrih rodoljubnemu pesni-ku gospodu Fi-anju Cegnarju. Darovalcu in obdarjencu cestitamo iz serca. Tudi g. Jos. Blaznika cestitamo k okusnej zunanjej obliki tega dela. Cednejsi in solid-nejSi ne tiskajo tudi najbo^se tuje kamenopisalne. Na kateremkoli razoru domaLega polja se poka2e pobolj-Sek in napredek, mora ga biti vesel po§ten rodoljub. Pa bi ne bili veseli novega dela v glasbeni lite-raturi, dela, kateremu se ne more glasbeni umetelj-nik „diskretno nasmehniti", Ce tudi nij navdusen Slo-van! Gospod Hajdrih je skladatelj, ki ve, ^kedaj se piSe cis ali desu, umete^jnik v svoji stroki. Poleg iz-virne stvaritne mo6i mu je lastuo temeljito umeteljno izobrazenje. Fantazije veeini naSih nskladateljevB in skladateljev ne nianjka. Dobro znamenje, pervi pogoj pri skladanji. A v pravilnem stavljenji so na§i, sicer ne najporednejSi kompoziterji, kaj priprosti, Bihar, Fleisman, Vilhar in drugi zlo^ili so nam ninogokako 6eduo peseu, ali njihovo stavljenje ne zadostuje stro-gim tirjatvaia zvukoglasja. Gospod Hajdrih stavi ko-rektno, soliduo, kakor aajboljsi nemgki glasbeniki. Ce lacky poslal jc u^e 1. 1828 degeliiemu odbom spome-nico, da bi sum Cosko zgodovino rail spisal Po de-ielnozborskcMii sklepn 13. apiila 1829 issvuljen je bil Lcskitn de^elnim zgodovinopiscem, cusar Franc tega skle-pa nij potniil, ipak dovolil mu je de^ulni jsbor bstno nagrado 1000 gl. Stoprav leta 1830, ko je prvl vezek zgodovine bull dau zagltulal, ponovil je dezelni zbor zopet svojo profinjo, ktcrej je cesar Ferdinand 1, 1839 pritrdil, Leta 1841 postal je Palacky upravitelj ^e-skomu muzeju iu od te dobe naprej dal je na svitlo mai'siktei'o knjigo in razpravo. Vnlnevih marcija I. 1818 bil je Palacky v Pra-gi; 10. aprila dobil jc povabilo, da bi se ndclozll po-svetpvanj v Fmnkfiut-u, a Palacky poslal jo udgovor, da Ccska ne Bine m pristevati Neinfiiji in je to v .svojein odgovoru tudi temeljito dokazal. Dm 8. ma-ja ponujal se mu jo portefelj naufinega ministerstva, a Palacky odlril je ponudbo brez pomisloka. Izvo-Ijen bil je v taeasni di^avni zbor v sestih okrajih, in v Kretnsiru izdtdoval je nafirt ustave za Avstrijo. Ko so je 1, 1849 roakcija bila pribcla, popusttl je bil Palacky politiftno polje in prificl je zopet Studirati in pisftti. Leta 1801 nnjdcmo ga sopct na fielu fieske oposicije kot brabrt'ga borllca za pravice Ceskega na-roda; on bil jb duSa iincnitnih ceskih deklcrauij in in §e ssuierom ti'fljajoCe pasivne politike Gehov. Da je CeskL narod postal najucenejSi, zrelej^i mej' vsemi Slovauskimi jo tudi po nmogeni zasluga velikega Pa-lackyja. DobnM je svojfr jako"objirjto zgodovinsko delo* meseca marcija t. 1. vsled Cesar je dozivel vese-lje da ga je slavil ves slovanski svet a izrofiil je na-daljevaaje izieeno prof. Dr. Gindely-ju. Slava trikratna velikemu uamjaka in patrijotu, France Palackemu! Jagoslovansko bojBce. 2opct bill so v Hercekovini kudi boji. Napotilo se je preSK teden 4000 Tnrkov iz GaCkega proti Tre-binju, da bi zopet enkrat te pokrajine si ogiedali, a raCunali so brez krimarja, ako so raislili, da bo to lahko spoleklo ; ustaSi pre^efii vselej pazljivo v svojih varnih hribih udarili so na krvoloCne nevcrnike, je v beg pognali ter je celi dan podili proti Gackemu na-zaj. Mnogo 'Purkov bilo je ubitih, in mnogo utoniio jib je v reki Cernici. — Izguba turgka ceni se na nad 6O0 iiutvib iu mnogo ranjeaih. — Zuani ustaSki vodja skoraj piweC ljubi tesne akorde, o tern se nocetno pi-iCakati; „vsaka tica ima svoj glas."— 0 barmoni-zaciji Hajdrihovi ne izgubimo uobene besede. Vedelje, kaj je postavil in zakaj je tako postavil. Ne kritiko-vati, nego saoio tato gredoe si ogledati lepo zbirko suio se namenili. Ge nam tit ter tarn aide kaka opazka, naj nam gospod skladatelj ne ocita hudomuS-nosti, saj vidi, da nam je tako dobro doslo teduo delo. Eiharjeva „Slava Slovencem" se nij mogla udo-maCiti med sloveuskimi pevci. Lahkotno-igriva arija ae odgovarja ponosnim peveevim dutoin. Hajdrihova pa poamo^uje pevcem- ponos, u2e uzbujen po pesniku, t«r ga dviga in dviga do krasiiega usplamtenja. Ako nam g. skladatelj dovoli, impravimo iz „Slave Sloven-ceio", »Sla-vo Slovanom*, zlasti zato, da se bode pol-ni & v ^vecna bo Slovanoui cast" §e veliCastneje raz-legal. Casu primerni in krepke Razlagove besede po-gnnmo podpirajoei zbor .Mladuii11 bodi poslednji is-kreco priporocan. Na niesta Hajdrihoveni bi mi ne bili postavili „Cerkviceu. Po g. ZakrajSeka izverstno prestavljena Uhlandova pesen ima uie v izvirnera jeziku prelep Kreutzer-jev uapev, s katerim se Hajdrihov ne da meriti. Hajdrihu se je pozgiibila poldruga kitica, kar nas zelo juoti. Da bi bil iz oportuuitetnih uzrokov to Oolub planil jo pak 29, niajnika s 1200 moLi na u-trjcn kraj Diclaj; hrabrl ustajniki vzeli so v naskoku Dtalaj, ubili go 517 Turkov in zaplunili 1000 ovac, 40 volov in 60 konj. Djelaj pak je dal Golub do tal vsega pozgati in podreti, — Istega due so ustajniki pod povcljBtvom Marmkovifia isto tako v naskoku Ze-Hnovac Turfiinom vzeli; v hudem boju obleMo je mrtvili Turkov 120, mej temi trije begi. Vsaki dan se novi in 8e huji boji prifiakujejo. V Bulgariji, kjerje ustanek poturSkih porofiilih, to je lazeh, u#e nckda popolnoroa zatrt, so bili Tur-cini tudi povsod Initio tepeni, sosebno pri Triavnem, Novctn Belli in v Gradenicf. Trajanski prehod zasedil so ustajnid, zapodivgi mehkuznega, gnjilega Turtina. Porofia so a no iz tur Skill virov, da so 86 us-taSkc ^cto u2e pokaaale mej RuSeukom in Suralo, Jako povoljne vesti dohajajo iz Srbije. SSnani ruski general Cernajev postal jesrbskipodanikje vsto-pil z rlruzimi ruskimi oftcirji v srbsko vojsko. — Oer-najev menda prevzame vrhovno povelje fioz srbsko vojsko; pregledal je vse vojskiue pripmve in naiel je vse v jakem redu tor knezu izjavll, da Srbija je do-voljno pripvavljuna zaudarcc naoholega Turclna. W.e prcSli tndca uznemirjeni so bili jako v Pe&ti; bali so se vsacega telegrama, misle da prinaSa vest o prifietej vojski inej Srbijo in Turtyjo. Vcndar so u2e tudi Madjari pripravljeni na to. kajti njihovi Jisti pilejo, da bi se v tern sluCaji tudi Cernej gori ne bi moglo i zabraniti, da stopi v akc'ijo zajedno se Srbijo. Doda-mo naj Se govorico, da je tudi mnogo prUskill Ott-cirjev do&lo v Srbijo, ki so vsi namenjeni vstopiti v srbsko vojsko. — Po izvivncm porotilu dunajske ,,Pol. Com" ima Srbija v svojih raagacinih 200.000 pu§k ostragusk, 100.000 druzih razlieiiih sistemov, *25 ba-terij po 12 topov — menda vendar dovelj za vojsko na Tur&ua. Kakor u2e tudi znano, razpisalo se je narodno posojilo 12 milijonov denarov (frankov), in dovolil se je triraesedni moratory za svakojaka pladila v notranjem in inostranem; menda nedvojbena zna-menja bliznjo vojske. Iz Kotora dohajajo porofiila, da so nekda Ger-I nogorci in Turcmi blizo Podgorice u2e skupaj tr&li, in se s puSkami pozdraviii; — natawenejega o teni pozdravu ni6 ne veuio, a verjetno je vendar-le. NajvagnejSe vesti pa so sledeee: Crnagora ima nekda migljej iz Potrograda, da sine pripravljati se na boj in vsi ustaSki vodje so nekda dobili povelje iz Craogore in Srbije naj mirujejo in se pripravljajo §e nekoliko dni, dokler napovesti vojuo Turcmu obe knje-zevini, da po tem ustasi in regularna voiska skupno storil, skoraj ne verujemo, kar bi mu tudi ne spre-gledali, kajti pri. Hajdrihovem talentu mora biti vse isteklosem! Ostanimo torej pri izviruem Kreutzer-je-vem napevu. Kcdo bi dejal, da Setverospev „Pod okaoin" mj lep; a tudi te bi mi ne bili postavili. FleiSmanov napev je uze tako priljubljen priprostemu nar«du in izobrazenim pevcem, da je skoraj Skoda nadomesto- I vati ga s katerimkoli drughn. Ce, se pa tudi Hajdri-hov omili sloveuskim deklicam, neraaino ni6 zoper to. „Lahko noc" je kaj prijeten cetverospev: dopad-ljiva arija, gladko upravljeua brez vsacega pretiranja, a tudi ne brez efekta. Efekt! Zapeljiva beseda. Ne, da bi se Ml ravno v tej pesni usiljeval, ali tu pa tarn se je v „Jadranskih glasovih* skoraj nad potrebo o-koristil. nSlovo od lastovke" ima sicer po vsej Sloveniji znan napev, pa Hajdrihov je tudi prelep in tudi do- I volj lahek, da se ga utegne poprijeti priprosti narod. j Pri tej pesni torej ne tozimo, da jo je tudi Hajdrih uglasbil. SamO s preme§6enjern kitic se ne zlagamo. Naj si sled6 po stari navadi. Kar je ponosna kamelija v lepem vencu, to je „Jadransko morje" v nasej zbirki. To je zbor, kate-rega se ne bodo Slovenci navelicali, kakor „Naprej-a" in „Sto &iti§a ne, Globoka tuga, ne brez serda, oto2- I ni spomini na nekdaoje Blavne dnove slovauske ago- operirajo po enem nacrtn in pod enem vrhovnim po-veljstvom." Vceraj, to je 30. t, m. dosel je v Trst telegram iz T.ondona, da je Lord Derby rekel anglez-kem poslant^m, da je bilo pri shoda vBerolmu tajno sklenjeno, razdeliti Turfiijo in v ta namen poslati sknpno floto pred Carigrad, kateri bi se pripustil Kuski. — A Derby je rekel, da Anglezka bode zabra-nila vhod v Dardanele vsaki velevlasti in da je za to zadostno pripravljena. Vsled te vesti so vceraj zrastli na borsi Napoleoni za 40 soluov in vrednostni papirji so moSno padli. Prav tako je zrastla cena raznega iit& za I gld. pri vsakih 100 Kilogr. Iz vsega tega razvidi se, da smo na pragu najvaznejsik dogodkov. Dopisi. V GoriCI, 1. junija. (Beseda vgoriski citaluiei. — Nabira vojukov. — Sopet gledisce. — Volitve. — Vrerae iu letina). Beseda v goriski eitalniri v nedeljo, dne 26. maja zasluii v resnici vso pohvalo. Obcmstva bilo je ranogo (cez 200 osob, moj nijmi polno kras-nega spola). Bole zivi peli so pevci Se precej dobro, le ognja je maujkalo. Zajeeva zbora Jlrvatieain" i» ,Dija€kaa dopadala sta; pevci sotezkazbora precizno peli. Zajceve komposicije se pri nas sploh dopadajo, ker so prav meiodiene in iz njih veje skozi iu skozi slovanski duh. Najbolje in prav obcutljivo peli so pevci .Savico*, katero so morali ponavljati. — To je dokaz, da je treba lepe, ce tudi stare pesmi,T veckrat posui.'Ijati na programe slovenskih veselic. Nova pri-kazen na nastm odru bila je mala 9 letna Slovenka, Jeliea Jegliceva, ki je deklaraovala kaj doDro Ognar-jevo ,Detetu«. Mala, zala slovenska deklica deklama-joca s toliko naravnostjo in neprestrasenostjo, navdu-Sila je obemstvo. Ta mlada Goricanka nam je dokaz, da nasa rec" v Gorici napreduje in ima lepo prihod-njost, Kakor navadno je tudi zadnjtf jako simpaticna gospodiena Pistotnikova izvrstno glasovirila in Ma, gromovitih aplavzov. Igra „GIuh mora biti" je Sla ne-navadno gladko. Gosp. Jug in gospodiena Lebanova 8tn izvrstne igralue moii; o g. Klaviarjn nij treba govoriti, on je nze poznan kot izvrsten „vegisseur4 in igralcc. Po besedi je bila domaca zabava, katera je trajala dolgo cez polnoci. S takimi veselicami pridobila hi bode cltalnica najbcljse ime in zeleti je, da bi take veseliee ne pre-nehale cez „saison morte"; saj se lebko na cltalni§-kom wtn napravljajo manjdc, pa jako zanimive vesc-lice. Odbor! korajza velja! Pretekli teden vrsilo se je v Gorici novacenje; videli smo prav malo lepih fantov, slisali mnogo ne-umnega slov. kricanja po italijanskih arijali, pa malo domaLega petja. Slovenski fantje, kde je Vas ponos, vasa Cast. Zanimivo je gled6 goriSke mestne mladiae, da je bilo mnogo poklicanih, pa samo 4 fantje (€itaj Stirje!) so bili potrjeni za vojake. Ce bo slo tako naprej, bodo cez 300 let v resnici 4 mlatili pod enim polovnikom. Sicer pa je bila komisija letos nenavadno zbirljiva. Na§i Italijantici se nas Slovencev strasno boje; iz gole bojazni so odrekli ljubljanskemu dram. druStvu gledi§ce, drugace se ne more ta rec tolmaeiti, fie se pomisli, da vsakemit nemskema ali drugema Svindlerju radovoljuo odprejo prostore gori§kega muzi-nega tempeljna. S tern pa nam Slovencem prav malo skodujejo; in se smejamo taki otrocji politiki in bomo §e dostikrat poiskali priliko, da osmesimo nase Itali-jancice. Vendar pa svetujemo gospodom, dane posnema-jo prevec starih Abderitov, ampak da so oo^ofini in dosledui do zadnje hi^ice in za to bi jim svetovali, *' '¦' ..........________~— dovine^ bo v tem zboitt dolofino izraieni. Le prepe-Vajmo ga Cestokrat, da postanemo pogumni strazniki Jadranskega morja, na katero se je toliko tujib. o5ij obleSfielo! V pesni „Nisem Nemec, dekle lepo* kar zapo-redoma dramati^no nastopajo zastopniki raznih naro-dov, dva sta celo od dveh poobkScena. Tako namrec bi se cloveku zdem po Hajdrihovi glasbeni interpre-taciji* Najbolje bi bilo» da bi vse te izpovedi prevzel en glas, recimo, bariton. Ljubka arija se prav dobro-dejno naslanja na Stritarjevo mifino besedje. Tema je V prikladnih varijacijah prijetno razpiavljen. Fletna pesenca 1 Miloglasna sta ietverospeva ffV tibi nocia in „Pri oknu ava molce slonela." Pri pervem opustimo raji neznatno pritiklino ,,lahko noc\ dekle ljubo", katere Jenko nema, in pustimo devi, anaj nje usta pono-ve", kar pesen je zelela. Eadi bi zdaj zaperii zbirko in konfiali spis. Ali bojimo se, da bi nam potem skladatelj sam ne ver-jel, da je bila nasa pohvala (katere sicer g. Hajdrih ne potrebuje od nas) iskreno odkritosercna. Hajdrihovi „Zagorski zvonovi* ne pojo tako milo, kakor zna narod na-nje priterkovati. Uze lehkotna mera 6j8 je nesrefiuo izbrana. Dobro vemo, kaj si je gosp. skla-datelj mislil, Tako-le: Fanta kliCe in mice sa atenne da bi tudi sklenili, da odslej ne bodo Bper sdaf* vefi prodajali, kajti cudno je, da ljudje, kateri nocejo po-slusati Slovensdine, saroi eel ljubi dan slovensko go-vore po podajalnicah in drugod. — Ubi consequential To pa uze denes stavimo, da bo dramaticno drustvo te ne letos, pa gotovo k leta igralo v Gorici na strah vsem ItalijaniiCem. Mestne volitve so sacele; vceraj je volil III. razred in zmagala je Isonfieva stranka, ker so vse druge stranke drzale se pasivno. — Izvo-ljeni so bolj uepoznani ljudje. Jntre voli II. razred kder pa morda zmaga vladno nemsko konservativno itailjanska stranka katera nekda kandiduje tudi dr. Tonklija. — O volitvah bomo morda pribodnjic veC govorili. — Cudno vreme, mraz, totaT slana, povodnji: tako tozijo poro^ila oil vseh stranij Avstrije. Vinski pri-delek ua Ogerskem, Hervatskem, Stajerskera je po kakih krajib vnii'en, po drugih pa tako poskodo-van, da se nij nadejati §e pol trgatve ne. Tudi vi. in druga zita so mocno trpela, za to pa jim raste cena. Na Gorbkem je trta v Vipavskem delu najve6 trpela, manj na Furlauskem, kder se je vadtyati se precejsno lerine. Glede raznih zit nij nic reci; komzo so ljudje Se le zdaj posejali; psenica pa povsod lepo stoji. Sviloprejke napredujejo prav dobro, galeta bo letos po vnizki ceni, ker deiura nij iu vojska se tudi bliza. Zitne cene rastejo od dne do dne; danes je lepa koruza nie po 2 gld. polovnik in prorokujejo se nam se vi§e cene. Vendar pa 5pe-kulacija nij varna, posebno s kornzo ne, ker se v Trst prieai.ujejo muoge ladje kornze od kraj 6mega morja. Letos so v vsakem obziru jako burnt in prav malo stalni in stgurni casi. I Od desnega brega Soce dne 23. maja 1876. I Blizo leto je uze miniio, da so se pritozbe zarad sol- skega poslopja v Tolminu predlozile visokemu mmister- stvu v presojevanje. Vlada caka menda, da se stran- I ke med tem oblade in da bodo potem resenje, naj I bode kakorsno lioCe, bolj mirno sprejele. I Viditi je pa tudi, da se ne more odloclti ne za I eno, ne za drugo stranko, in da se torej stvar odnaSa I dokler bi kak neprieakovan dogodek okolSCine ne pre- I drugacll. Gotovo telavno je, odlo&ti se za ta ali uni | do sedaj v prepiru stojeci kraj, ker ni eden ne drug! I sposoben za to, in „grapaM menda §e manj ko drugi ker solska postava voleva, da se ima sezidati iolsko I poslopje na ziacnein in vzvisanem kraju, a ne v kaki „grapi.tt I V tem polozaju bi bilo torej nar primernejle, da [ bi visoka vlada ta gonlicni vozel s tem presekala, da [ odlofino zavrze dba kraja kot neprimerna, in Ld!skemu I svetu nalozi, naj poiSee tretji bolj primeres kraj. I S tem bi morda vstregla obema strankama, §e I bolj pa veliki vedni nepristranskih, ki bi radi videli, I da bi se ta dolgoeasna strena vendar enkrat razmotala. Tolminciimajo dovolij drugih v ta uameu tako rekoC vstvarjenih prostorov, kjer bi to poslopje zares kincaio tolminski trg. Naj se torej ne ugovarja, da ni primernejSega kraja, §e manj pa, da nocejo odstopiti lastniki za to prihladnih prostorov. Saj smo videli, da se je v mpo-gih slu(5ajih razdelitev dognala, kjerni bila tako silna in neobhodno potrebna. Nova selska cerkev se zida proti izrefinej volji selskega stareslnstva in velike ve-6ine selskih ob&narjev, in ker se zida vefixdel vsled doneskov selkih vascanov, sme se smatrati le kot pri-vatna zadeva in vendar je kaj bitro dovol||a razlastitev nekega prostorfika katerega nova stavba §e potrebuje. Kolikor bolj opravi&ena bi bila pa razlastitev za tolminsko iolsko poslopje, katero se bo zidato ne dvom-Ijivo z denarjem in za blagor celega glavarstva, in ker je gola trma posameznih iastnikov pripravnih zemljiid edini pravivzrok, da nocejo pdstopiti potreb- gore, lep razgled bo imel po dolini pod sabo, tudi doinace zvonove bo slisat od dalec. Vesel gre na pla-nine. Pa kaj 1 Zagorski zvonovi pojo tako milo 1 Za-lostna slutnja se mu vleze na serce. Skladatelj nam je hotel to izraziti z nekimi fermami. Zakaj pa po- I tem „a tempo", ko se fantu uze dozdeva, da „nema- I ra preljubo k pogrebu ntsott? S kratka: skladatelj je tu pa tam (ne ravno presrecno) Iahkotno arijo malo za§palil, da bi jo tako priredil in v nekako soglasje spravil s fantovirai cuti. Ne gre. Tudi znani skladatelj dr. Gnstav Jpavec je to peseu uglasbil, brez sre-Ce. Ostanimo le pri starem napevu, ki sejetako omi-lil celemu narodu, da mu ga vsi slovanski glasbeniki vec ne izpodrinejo. „Mornarjeva tozba" se bo dobro podajala v ve-6em, dobro izvezbanem zboru; manj§im je ne svetu- I jemo, Ce smemo konecno spretnemu g. skladatelju kaj svetovati, prosimo ga, naj si prihodnjie izbira, kolikor moCi, Se neuglasbena nova besedja. Nove pesni imajo pevci radi, da se jim tako mnozi repertoire /a vsako priliko. Toplo priporogamo „Jadranske glasove" \-sem pev- I cem in Ijubiteljem petja, Prepricani smo, da bodo Hajdrihovi napevi dika vsakemu programu. Hvalo mu { za pervi dart Vivat sequens! nega prostora, bi resno postopanje vlade vsem veliko ve5 dopadalo kot pa neodlo5no laviranje med strankama. Upamo pa, da bo visoka vlada vse to izprevide-la in da bo v kratkem v tem zmialu reSila ne samo za Tolmince temvefi za celi okraj veleva2no vpraSanje, in stem odvemilaneizmerno Skodo, katera nam preti iz slepe in strastne zagrizenosti onih, ki bi morali v prvi vrste zrtovati lastno pohlepnost obLnemu blagru.___________ V Komnil dne 30 maja (Izv. dop.) Po dolgem dezevnem vreuienu, je zaCelo vendar enkrat prijetno solnce pripekati, kar pospe&ije rast vsega. Upati je, da zarod trtni, kteri. se je vsled vedne mokrote izgubljal, vendar ostane, kar ga nij pozrla vlaga i burja. Za „likof po vednem padanju, se je nebo na vso mo6 preteceni teden streslo, nebeSke strele Sviga-le so na vse strani, i vzele si tudi prostost na clove-sko zemljo stopiti. — Bog nebeskih ognjev, poslal je iskro elektrifino na zvonik volfiijgrajski ravuo, ko je cerkovnik zvonil „na oblak." Vec kot srecen je bil da ga nij hudo poskodovalo, ampak le nekoliko po prijateljsko omamilo, inm noge pogladilo.—V Gorjau-skem je neccga Martina Rudeza zadela strela, ko jti M derva sekat. PrifiedSi na zaieljeno mesto zacel je dez padati, ta iskajoc zastite, gre pod hrast, a v zalost i strah, zadene ga strela i koj mrtev oblezi. — Slucaja zabilji»zena sta zalostna, a vendar Sola, da bodo vedeli ljudje kot cerkovniki, da se ob hudcin ne zvoni niti stoji pod drevpsi. — V Skcrbini je v istem Casu zadela dimnik Dugolina, tamoSnjega kme-tovalca, raznesla dimnik,brez