DELAVSKA POLITIKA
Iskala dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto.	MaIih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326.	nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica - Celje, Delavska zbornica - Wt *čaja stane beseda Dln V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta (Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo.	Tgd fffflMr D'n 1,5°' ~~ Pr* Te5Jem iteviln °Wav P°PUSt. — Naročnina za Jugoslavijo znaša
Hefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.	mesečno Din 1®.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 23	Maribor,	sobota,	dne	20.	marca	1937	Leto	XII
Koncentracija
demokratskih političnih sil
Voditelj demokratov v Srbiji sklicuje konferenco, ki naj razmotriva vprašanje koncentracije demokratičnih političnih sil v Jugoslaviji. Razveseljivo je to spoznanje.
Mnogo posvetovanj in konferenc se je že vršilo doslej. Morda so konference in posvetovanja imela duhovni pomen, pomen ideološkega zbližavanja, niso pa imela vsaj ne tako konkretnih uspehov doslej, da bi jih lahko prezentirali jugoslovanski javnosti kot bazo za politično prerojenje in konsolidacijo. Še vedno prevevajo našo javnost- tajinstve-ni problemi, ki so pa brez vidne baze za reševanje notranjega problema, ki ga imenujemo vobče »hrvaško vprašanje«.
Že leta in leta oznanjamo mi, da je za rešitev tega vprašanja edino primerna demokracija, prava demokracija. Zato nas veseli, da so pričele Davidovičeva skupina in še nekatere politične skupine bolj resno razmišljati o tem ter iskati metodo sporazumevanja na bazi demokracije.
Davidovičevo posvetovanje ima namen premotriti položaj ter razbistriti vprašanje, katere ideološke skupine so demokratične in katere bi bilo mogoče pritegniti k sodelovanju v tem zmislu.
Odločitev ni težka. Predvsem je važna skupna glavna programna točka demokracija. Vse skupine, ki se hočejo pobrigati za izvojevanje demokracije iskreno, je treba pritegniti, jim dokazati nujnost te pro-gramne točke ter jih tudi prepričati in pridobiti za to, da bodo prišle do sporazuma, do demokratičnega sporazuma in potem ohranile zvestobo temu načelu.
Neurejene razmere že presedajo vsem poštenim demokratičnim državljanom, ne le ker so neprijetne, ampak tudi zato, ker so prebivalstvu politično in socialno škodljive.
Mi bomo s svoje strani storili vse, da se jugoslovanske demokratične sile v tem vprašanju koncentrirajo, tudi ker mi politično in socialno najbolj trpimo in pa, ker je to za naš narod zgodovinska nujnost.
Položaj delavstva v Dravski banovini
še vedno zelo slab.
Vsaj približno kaže statistika socialnega zavarovanja, kako se boljša ali slabša položaj delavstva v dravski banovini. Statistika obsega nad 80.000 delavcev in ne vpošteva seveda železničarjev, rudarjev, kmeti-ških delavcev in večine javnih nameščencev. Vendar je pa vsaj površno zrcalo razmer.
V	februarju 1937 je bilo v socialnem zavarovanju zavarovanih 82,061, to je 5510 več kakor lani istega meseca. Med njimi je moških zavarovancev 49.314, ženskih pa 32.747.
Povprečna dnevna mezda se je neznatno zvišala in sicer od Din 22.08 na Din 22.34, kar je v primeri z naraščanjem draginje popolnoma nezadostno, neglede na to, da so mezde sploh še mnogo prenizke.
Državni svet čuva samoupravo
delavskih zbornic
Državni svet je z razsodbo od 3. febr. t. 1. št. 31877-36 ugodil tožbi Delavske zbornice v Ljubljani in je razveljavil odločbo ministra socialne politike od 10. okt, 1936, Pov. br. 1667, s katero se je odredil delokrog komisarja pri delavski zbornici in se mu je na stroške zbornice določila mesečna nagrada. V razlogih se navaja, da se z odločbo samo še ne posega v konkretne pravice zbornice, da bi pa šlo za kršitev njenih pravic, čim bi komisar na podlagi te odločbe izvršil poseg v njeno samouprav-
no področje. Povsem nezakonita pa je določitev mesečne nagrade za komisarja na stroške zbornice.
*
Ta razsodba je zelo važna. Delavska zbornica bo dobila povrnjene vse zneske, ki jih je izplačala komi-sarijaju na mesečnih nagradah. Še mnogo važnejša pa je razsodba iz načelnih razlogov. Državni svet je najvišje sodišče v državi. Razsodbe državnega sveta mora spoštovati tudi sam ministrski svet. Ta razsodba je jasen opomin in resno svarilo vsa-
komur, ki bi izpodkopaval ustavne in zakonite samoupravne pravice delavskih zbornic. Svobodno organizirano zavedno delavstvo, ki je svojo solidarnost ravno v zadnjih tednih iz-nova tako divno manifestiralo med rudarji in plavžarji pri volitvah v bratovske skladnice in v II, rudarsko skupino, bo, oprto na najvišjo avtoriteto Državnega sveta, tem lažje branilo proti vsem, bodisi podtalnim spletkam, bodisi javnim navalom reakcionarnih sil samoupravne pravice delavcev in nameščencev.
Izzivanje francoskih faSistov
povzročile pokolj
Pariško delavsko predmestje Clichy pozorišče krvavih bojev
Pariški fašisti, bivši prepovedani »Ognjeni križarji«, sedaj organizirani v »socialni stranki«, so sklicali zborovanje v neki kino dvorani v delavskem predmestju Clichy. Že samo dejstvo, da so si izbrali za svoje zborovanje čisto delavski okraj, pove, da so prišli tjakaj izzivat. Ko so hoteli pa shod v dvorano tudi delavci, so jih »križarji« sprejeli s streljanjem. Med njimi in med delavci so se razvili krvavi boji. Prispela je policija in mobilna garda, ki sta poizkušali ločiti oba nasprotna tabora, kar pa se jima je posrečilo šele po daljšem naporu.
V	bojih, ki so divjali je bilo s streli ubitih šest ljudi, — okroglo 300 je bilo ranjenih, med temi 87 gardistov. Med ranjenci je tudi šef kabineta ministrskega predsednika Blumel, ki
sp ga pogodili fašisti z dvema streloma iz revolverja. Na lice mesta je prispel tudi notranji minister M,arx Dormoy in več poslancev.
Vlada je uvedla strogo preiskavo. Zlasti se raziskuje, če in kako je policija oz. garda uporabila orožje.
Ugotovljeno je, da so poboje izzvali fašisti, s prozornim namenom, da na ta način rujejo proti vladi, obenem pa, da vlijejo sebi in ostali reakciji novega poguma. (Enakih metod se je posluževala Orjuna pri nas, n. pr. v Trbovljah.) Zato je prav, ako francosko delavstvo posluša svojo vlado, ki mu svetuje, da naj ne naseda provokacijam.
Na veliko žalost reakcije je vlada odločena, da bo nastopila najstrožje proti fašistom.
V	prihodnjih desetih letih
Glavna bratovska skladnica — 50 milijonov primankljaja
V	Beogradu se je dne 9. marca vršila anketa Bratovskih skladnic, ki jo je sklicalo ministrstvo za gozdove in rudnike.
Konferenca je obravnavala vprašanje ustanovitve centralnega fonda za sanacijo bratovskih skladnic, predvsem (davne bintovske skladnice v Ljubljani, ki bo v prihodnjih desetih letih zaznamovala
5« milijonov primanjkljaja,
vsled česar je resno ogroženo iz-plačevanje rent za delo nesposob-nim in ostarelim rudarjem.
Razen uničenja premoženja Glavne bratovske skladnice vsled vojne, je povzročilo težko stanje zmanjševanje obsega slovenske rudarske industrije.
Višina pri Glavni bratovski sklad-nici zavarovanih mezd je znašala
I. 1929 še 180 milijonov dinarjev, I. 1936 pa samo še 65 milijonov dinarjev.
Naslednja statistika prikazuje višino v 1. 1935 zavarovanih mezd na področju posameznih bratovskih skladnic in pa višino vplačanih prispevkov v pokojninski sklad:
Mezde v milijonih Vplačano v pokojninski sklad v milijonih
Beograd	10!)	Beograd	6,5
Saraievo	6.5	SLirniev:
Mezde v milijonih Vplačano v pokojninski sklad v milijonih
Ljubljana	65	Ljubljana	12,5
Zagreb	28	Zagreb	2,5
Split	5	Split	0,7
V	odstotkih mezd znašajo prispevki za pokojninski sklad Glavne bratovske skladnice v Sloveniji 29 odstotkov, v Beogradu in Sarajevu po 6 odst., v Zagrebu pa 8 odst.
Za delavsko delegacijo iz Slovenije je podal tajnik Delavske zbornice s. Uratnik izjavo, da je sicer proti centralizaciji bratovskih skladnic, pač pa za izgraditev centralnega fonda za sanacijo bratovskih skladnic, v katerem naj si poedine Bratovske skladnice medsebojno pomagajo.
Kako doseči kritje primanjkljaja in zagotoviti pokojnine?
Anketa je osvojila predlog, da se obdavči vsa rudarska in topil niška industrija s pol odstotka vrednosti produkcije. (Bor in Trepča bosta plačala sama 3 milijone dinarjev.)
Prispevek na delavske mezde je bil odklonjen, prispevek na uvožene produkte pa osvojen.
Končno je bil osvojen predlog, naj se deli primanjkljaj, ki nastaja v Sloveniji v dva dela: v primanjkljaj oddelka za nove vpokojence in oddelka za stare vpokojence.
Primanjkljaj oddelka za nove vpokojence naj krijejo prispevki, ki se bodo zbirali od uvoza in splošne obdavčitve rudarske produkcije.
Primanjkljaj kritja za pokojnine starih vpokojencev v Sloveniji pa naj bi se dobil iz preostale imiovine pokojninskega sklada in posebnega prispevka, ki bi se vsako leto določil na novo in naložil rudarski industriji v Sloveniji.
Za nove vpokojence bi prispevala industrija v Sloveniji pol odst. doklade ali 0,75 milijona dinarjev letno.
Za stare vpokojence pa bi se
vporabljalo preostalo premoženje pokrajinskega sklada v znesku 6,75 milijonov dinarjev in pobiral še posebni prispevek. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani pa bi lahko sama določila: ali bi bil ta prispevek plačan z doklado na produkcijo, ali tudi z doklado na delavske mezde. (Proti čemer se bodo rudarji gotovo postavili v bran.)
Anketa ni pristala na to, da bi se imovina Pokrajinskega pokojninskega sklada v Sloveniji vporabila izključno za izboljšanje povsem nezadostnih draginjskih doklad starih vpokojencev, ampak samo okroglo 50.089 dinarjev letno. Ker znašajo rente starih vpokojencev po Din 150 in manj, je to malo in nezadostno.
To je rezultat ankete, kakšna pa bo uredba, ki jo mora predpisati minister, pa nihče ne ve. Računati je treba s tem, da bodo sedaj začele intrige, da se kapital čimbolj otrese svojih obvez,
Mir v znamenju osvajalnega prodiranja na vzhod
Kako si Italija in Nemčija predstavljata mir v Evropi,
Na opetovano zahtevo Anglije sta glede locarnske pogodbe odgovorili Nemčija in Italija. Odgovora sta dolga ter vsebujeta, kakor običajno, razne pridržke glede Rusije, Poljske, odprto pot na vzhod, garancije v ori-entski politiki itd.
Memoranduma zasledujeta zopet razdelitev evropskih dežel v interesno sfero te ali one države, ker imajo sfero te ali one države, ker imajo sedaj zahodne sile prevelik vpliv v teh deželah.
Do konference mogoče pride. Pogoji za dogovor pa niso dani, ker ponudbi nista odkriti.
Sirite naS list!
Republikanci pripravljeni
na nove bole
na severu od Madrida
Poizkus klinastega prodora fronte vladine vojske severno od Madrida, se je temeljito ponesrečil.
Italijanske čete so doživele hud poraz, čeprav so bile v premoči, ne samo številčno, ampak tudi kar se tiče orožja. Trajalo bo še nekaj dni, predno bo generalu Francu in njegovim laškim svetovalcem uspelo pre-grupirati vojsko in nadomestiti izgube, ki jih je povzročilo prodiranje z uporabo »abesinske taktike«.
Dejstvo* je, da so na odseku med rekama Henares in Tahuna vladine čete vrgle napredujočega sovražnika za 15 kilometrov nazaj, ni jim pa uspelo zavzeti položajev, ki so jih imele pred početkom ofenzive iz smeri Siguenze proti Guadalajari.
Zadnje dni vlada na tej fronti pri-lično zatišje. Vrši se pobiranje čet z ene in druge strani. Te dni je 50 vladinih letal bombardiralo nacistična oporišča v ozadju fronte in na ta način motilo pribiranje sovražnih sil.
Ker z ostalih front ne javljajo nobenih posebnih dogodkov, izgleda, da je Franco v resnici poslal vse razpoložljive sile — zlasti vojsko, ki je sodelovala pri zavzetju Malage — na odsek severno od Madrida, ki se nahaja med rekama Henares in Tahuna. Za napad na kakšnem drugem delu fronte bi moral odpoklicati čete s tega dela bojišča. To je pa spričo pomanjkanja prometnih sredstev v ozadju zelo zamudno in tudi ris-kantno, vsekakor se pa tako pre-
grupiranje ne more izvršiti v nekaj dneh.
Nekatera poročila pravijo, da bo Franco bitko severno od Madrida ponovil, vsekakor ne rad.
Poraz je zelo vplival na Italijane, ki so vsi potrti in zbegani. Par sto italijanski hvojakov se je predalo republikancem, dasi bi jim tega ne bilo treba. Ti italijanski vojaki sedaj s pomočjo zvočnikov, ki so jih postavile vladine čete vabijo svoje tovariše na Francovi strani, naj tudi pridejo na vladino stran.
V vsaki državi le pripravljen Franco
Španski zunanji minister s. Del Vajo je v Madridu govoril na zborovanju strokovnih zaupnikov ter izjavil med drugim:	»Danes	braniti
Madrid pomeni braniti Pariz, London, Prago, nordijske dežele in vse druge demokratične države,« Govoril je tudi o »slabosti zunanje politike evropejskih demokracij napram fašistični taktiki, ki širi strah pred
vojno.« Španijo prepustiti Nemčiji in Italiji samo zaradi tega, ker se mora na vsak način preprečiti vojna nevarnost, je isto, kakor pripravljati pot mednarodni premoči dveh fašističnih dežel. Ne pozabite, je rekel minister, da je v vsaki državi pripravljen poseben Franco, ki je pripravljen odpreti vrata tujemu go-spodstvu.
Sedaj bodo železničarji siti, V
svojem neustrašenem boju za pravice železničarjev, ki je pa doslej rodil same negativne uspehe, predvsem znižanje »prinadležnosti«, je nacionalna zveza železničarjev napravila nov ofenzivni sunek: izdala je kartografično narisan pregled storilnosti in obremenitve prog ter uslužbencev jugoslovanskih državnih železnic. Ta pregled dokazuje, da so najbolj obremenjeni slovenski železničarji, ki pa seveda od te ugotovitve ne bodo imeli drugega kot jezo, kadar se bodo spomnili na to, da organizacija, ki šteje 35.000 članov, ni v stanju za nje napraviti kaj drugega, kot tak lepo izdelan karto-grafični pregled.
Plačilo vojne škode oškodovancem z italijanskega bojišča in iz Koroške, združenim v organiziji vojnih oškodovancev v Mariboru. Med najvažnejše naloge, ki jih je bilo ob zaključku svetovne vojne nujno rešiti, je bila obnova uničenih krajev ter povračilo škode prebivalstvu na katerega ozemlju je divjala vojna. Povračilo te škode je bilo v mirovnih pogodbah naloženo premaganim državam v obliki reparacij, vsaka posamezna država pa je prevzela nase dolžnost, da sama obnovi lastno poškodovano ozemlje ter odškoduje svoje prebivalce. Naša država je to nalogo glede ozemlja in prebivalstva nekdanje kraljevine Srbije izvršila
potom zadevnih zakonov. Ni pa še uredila vprašanja, kako povrniti vojno škodo, nastalo njenim državljanom na nekdanji soški fronti, niti ono nastalo vsled bojev na Koroškem ozemlju, tako, da še danes čakajo mnogi zaman, da se bo to zgodilo ter trpe vsled tega težko gospodarsko škodo. L. 1931 se je zdelo, da bo ta zadeva rešena, kmalu pa se je izkazalo, da je bil up preuranjen. Po spisih, ki se nahajajo v ministrstvu so-cijalne politike, znaša zahtevek vseh oškodovancev ogromno vsoto, ter se je pri razpravljanju o likvidaciji tega vprašanja računalo na izdatek države v znesku okrog 60 milijonov dinarjev. Italija je priznala in tudi izplačala vojno škodo le onim, ki so bili rojeni in pristojni v kraje, ki so pripadli Italiji in ki so v času izplačila vojne škode tam trajno bivali.
Oškodovanci so vrhutega sami mali ljudje, najsibo nižji državni uslužbenci, mali obrtniki ali zasebniki in pri premnogih le družine takih oseb, ker so očetje in možje padli ali umrli v svetovni vojni. Ti so zgubili vse svoje skromno imetje in si še danes sploh ne morejo pomagati. Vsi ti so že vsled nad 151etnega zavlačevanja rešitve vprašanja vojne odškodnine itak pretrpeli ogromno niaterijalno in moralno škodo. Gotovo je skrajni čas, da se ta krivica po- j pravi. Na vlogo društva vojnih oško- j dovancev je senat (odbor za prošnje i
in pritožbe) na svoji seji dne 18. oktobra sklenil, da se prošnja za povračilo vojne škode zavrne, češ, da bo to vprašanje mogoče rešiti šele tedaj, kadar se bodo reševala tudi vsa ostala doslej še nerešena vprašanja o povračilu vojne škode,
Mussolini — zaščitnik islama. Ob priliki manevrov italijanske vojne mornarice ob libijski obali v Afriki, se je Mussolini proglasil za zaščitnika islama. Kakor znano je Mussolini tudi zaščitnik rimsko-katoliške cerkve. Kaj bosta rekla na vse to Kemal paša, predsednik Turške republike in pa Anglija se še ne ve.
Muslimanke morajo razkriti obraz — v Albaniji. Albanska vlada je prepovedala ženam nositi feredžo, muslimanka, ki bi se tej zapovedi upirala, bo kaznovana z zaporom od 6 mesecev in denarno od 20 do 2000 frankov. Kdor bo hotel videti muslimanke s feredžo, jih bo lahko videl samo še v Jugoslaviji, kajti tudi v Turčiji je že davno odpravljen ta reakcionarni običaj zakrivanja obraza.
Gangsterji in kapitalisti sodelujejo, Voditelja zveze delavcev podzemske železnice Red>wooda v Chicagu so umorili gangsterji (roparji). Dokazalo se je, da je morilce najel milijonar Sam Ros v zvezi z bivšim strokovnim voditeljem Fayem. Ro-sov je gradil rove za podzemno železnico in mestne kanale ter je delavstvo skrajno izkoriščal. Postal je milijonar v nekaj letih. Redwood je Rosu zagrozil, da napravi pri njem splošno stavko, če ne preneha izkoriščati delavstva. Rosov je zaradi
Nagel porast krematorijev v ČSR
Že 13 krematorijev. 64.000 organiziranih pripadnikov kremacijskega gibanja
Ideja vpepeljevanja mrličev se naglo širi v Čehoslovaški. Število krematorijev je poraslo že na 12, trinajstega pa gradi gorsko mestece Sem.il, ki šteje komaj 3500 prebivalcev. V bližnji bodočnosti bodo zgradili krematorije v Iglavi, potem v Bratislavi in Altsohlu na Slovaškem.
V	1. 1936 je bilo v ČSR 5881 vpe-pelitev, torej za 189 več kot 1. 1935. Od početka vpepeljevanja v 1. 1918 pa do konca 1. 1936 je bilo v ČSR 64.842 vpepelitev.
Sest peči za vpepeljevanje segrevajo s koksom, pet s plinom, eno z oljem, dočim bodo v novem krematoriju v gorskem mestu Semilu uporabljali elektriko.
Od v 1. 1936 vpepeljenih je bilo 2725 rimokatolikov, 971 pripadnikov češke narodne cerkve, 525 protestantov, 201 Judov, 1410 brezkonfe-sijonalcev in 49 pripadnikov raznih ver.
Društvo »Krematorij« v Pragi šteje 64.298 članov in je od početka svojega obstoja (1. 1909) in do konca 1. 1936 vpepeljilo 8496 umrlih članov.
Iz gornjih podatkov je razvidno, kako naglo se uresničuje ideja kre-macije v demokratični ČSR.
Velenje
Volilna zmaga zavednih rudarjev
Zastava strta, skrhan meč, končan je boj strašno ‘besneč...
Tako nekako bi lahko zapeli sedaj po volitvah v II. skupino rudarske zadruge vsi tisti, ki so si prizadevali in tudi imajo zasluge na tem, da so bile volitve v II. skupino za cel mesec dni preložene, da so bili naši strokovni shodi prepovedani, da se glasovnice niso razdelile diva ali tri dni pred volitvami, kakor so se običajno vedno itd. itd. Ako bi hoteli omeniti vsa njihova prizadevanja, bi porabili preveč papirja, zato bodi na kratko povedano, da so se zbrale vse sile proti nam, aktiviziralo se je vse »hlapčevstvo«, vsi klečeplazci in elementi najtemnejše politične preteklosti, samo da bi bila zmaga na njihovi strani. Toda varali so se. Ogromna večina je dala zaupnico ponovno tistim ljudem, ki si upajo, odkrito in pošteno zastopati interese delavstva vselej in povsod ter širiti razredtio zavest med nezavednimi.
Kljub temu, da so se vršile volitve na nedeljo in je ves dan bilo skrajno slabo vreme, je bila udeležba ogromna, a zmaga pa naravnost sijajna. Zmagala je torej razredna zavest nad demagogijo in lista »Zveze rudarjev« je d.obila absolutno večino.
Živela enotnost in solidarnost rudar-
jev!
Živelo spoznanje!
Rudar.
Tiskovni sklad
Maribor: Šerc Hinko, nab. pola št. 85, Din 23. — Trbovlje: Tori, Din 10— — Ljubljans: Krajger Din 15.—. Iskrena hvala!
Posnemajte!
tega najel gangsterje, da so delavskega voditelja umorili.
A. M. de Jong:
IZDAJA
Otroška leta Mereyntje.ia Geysena
Ta dva sta bila sedaj najslavnejša spremljevalca Mereyntjeja na njegovi kratki življenjski poti. Toda bilo jih je še več drugih! Tako na primer duša njegovega dobrega starega očeta, ki je pomagala angelu varuhu pri njegovi najvažnejši nalogi, da bi obvaroval Mereyntjeja. da ne bi šel vragu v past. Tudi njegov umrli bratec je stal angelu varuhu ob desni strani in mu je na moč pomagal. Bila sta to sicer tudi angela, toda nikakor nista mogla biti vedno poleg njega. Kajti morala sta paziti še na njegove tri brate in dve mlajši sestri, poleg tega na njegovega očeta in mater ter koncerni konca še na ostale družinske člane. Seveda se jih vrag ni niti zdaleka toliko bal, kakor njegovega angela varuha, kajti ta je bil pravi, resnični angel, tak, ki je že od vsega začetka bil v nebesih in ne, da bi bil najprvo živel kot človek na zemlji.
Nad njim, visoko gori nad zemljo in oblaki, kakor si je MereYntje v svoji otroški domišljiji predstavljal, pa je sedel na prestolu sam naš ljubi Bog in gledal, kaj je kdo delal in ali je vedno pridno ubogal angela varuha ter dobre duhove. Ako je delal slabo, je bil kaznovan; tu ni pomagalo nobeno tarnanje. Samo tu in tam,
ako je človek pravočasno spoznal pobalinstvo, ki ga je bil zagrešil, je lahko odvrnil kazen od sebe, ali z iskreno molitvijo k naši ljubi Gospej, ali k svetemu Antonu, ki je bil tudi dober in zelo vpliven v nebesih. Seveda se je moral človek odkrito kesati svojih grdobij. Ako pa je šlo za posebno veliko in hudo pobalinstvo, ki je bilo pravi greh, če ne smrtni greh, je bilo mogoče dobiti odpuščanje samo z odvezo gospoda župnika. Kajti to je zapisoval gori v nebesih strog angel v veliko in težko knjigo ter je izbrisal zapisane grehe šele takrat, kadar se jih je človek spovedal. Ako pa je nesreča nanesla, da je človek umrl, ne da bi se bil spovedal (ali pa občutil resnično kesanje, kar je bilo toliko, kot da bi se bil spovedal), potem je moral stopiti pred obličje našega ljubega Boga, nakar je čital angel s strogim obrazom iz strašne knjige vsa tvoja slaba dela, ki so bila potem položena na tehtnico in stehtana. Ako bi se bilo zgodilo, da bi bila tista stran tehtnice, na katero so bila položena tvoja dobra dela, lažja, o, potem je bilo treba iti v vica, če ne naravnost v pekel, kjer je moral človek goreti na veke vekov... in v Me-reyntjejevi glavici je gorel ogenj prevroče verske fantazije.
Pa tudi na zemlji je človeka lahko doletela kazen za njegove grdobije ... kdo je pravzaprav tisti, ki je kaznoval, tega MereYntje ni vedel popolnoma natančno. Stara mati je stalno govorila: »Vidiš, fantiček, Joosje Pečk je zopet enkrat prav pošteno zaoral s teboj, kaj ne?«
Med tcn\ ko je mati baš obratno govorila: »Vidiš, tu imaš, Mereyntje, tako kaznuje naš Gospod Bog!«
Joosje Pečk je bil peklenšček... torej?... Toda naj si je tičal za vso to stvarjo kdorkoli, eno je bilo gotovo: kaznovan si bil... Mereyntje je vedel to čisto natančno in tudi to, da se človek ni mogel izogniti stvarem, ki so bile na najvišjem mestu enkrat za vselej v naprej sklenjene in določene. In tako je moral tudi on sedaj delati pokoro za svojo nespodobnost; sedel je na robu nasipa, na obrazu pa sta se mu odražala kes in bolečina. Pritajeno je stokal od bolečine, nevolje in žalosti; zdaj pa zdaj si je obrisal solze, ki so mu silile v oči, ne da bi si upal tožiti, četudi se mu je zdela kazen, ki ga je zadela to pot, pa vendarle neprimerno huda in težka! ...
Njegova mati je ležala bolna doma. Ni vedel, kaj ji je, toda moralo je biti zelo hudo, kajti slišal jo je večkrat, ko je presunljivo kričala. Stara mati ga je poslala ven iz sobe in mu rekla, naj ostane pred vrati. Kot nalašč pa ni bilo zunaj niti enega tovariša, s katerim bi se bil lahko igral. Mereyntjc je iz drobnih paličic, travnih bilk in peska napravil lep vrtiček... Ko je, nepričakovano, privozil mimo kmet Janssen s svojimi popolnoma novimi lojtrnicami, iz katerih je zadaj molela svora. Ta svora se je zdela, kot da bi bila napravljena nalašč za mladež, ki se rada obeša na vozove, da se more peljati košček poti.
(Dalje prihodnjič.)
7g HašiU Ucaiev
Trbovlje
Vsiljivci. Volitve v II. skupino rudarske zadrug,e so za nami. Našo rudarsko delavstvo je ponovno dokazalo, da zna ceniti ljudi, ki bodo tudi v bodoče neustrašno in uspešno zastopali pravice rudarskega delavstva. Ni pretirano, če trdimo, da je naša razredna strokovna organizacija (postavila svoje najboljše sodruge, ki so svojo sposobnost legitimirali že z neštetimi intervencijami v korist našega delavstva. Upamo pa, da se bodo tudi novo izvoljeni zaupniki, ki do sedaj še niso vršili intervencij, izkazali vredne zaupanja, ki so ga jim dali organizirani in neorganizirani rudarji. Ena izmed najnehvaležmejših funkcij je brez dvoma funkcija delavskega zaupnika. In vendar so se tudi pri teh volitvah našli ljudje, ki so se vsiljevali našim rudarjem za zaupnike, zgolj zato, da bi pomagali združenim nasprotnikom razbijati enoten nastop našega organiziranega delavstva. Mi to troperesno deteljico iz obrata Agnes in Vzhodnega o-krožja že davno poznamo. Poznamo tudi nagibe, ki so jih vodili pri tem razbijaškem delu. Ko je organizirano delavstvo to trojico izločilo iz Bratovkse skladnice, so začeli ti ljudje vprizarjati kampanjo proti tisti strokovni organizaciji, ki jih je postavila v Bratovsko skladnico. Ta trojica je za časa volitev v Bratovsko skladnico vzporedno z nasprotniki agitirala proti naši razredni strokovni organizaciji in propagirala abstinenco. Ti ljudje, ki tako radi govore o razredni zavesti proletarijata, so sami sebe kandidirali in sami delili listke po revirjih moledujoč za glasove. Ravno to raz-bijaštvo -pa je odbijalo od njih še tiste »simpatizerje«, na katere so oni računali, in so tako s svojim načrtom žalostno propadli; naj jih grize vest še za ta greh, ki so ga zagrešili nad delavstvom. Vsem organiziranim članom ZRJ pa kličemo: Po njih delu jih boste spoznali! — Član ZRJ.
Hrastnik
Velika zmaga liste »Zveze rudarjev Jugoslavije« pri volitvah zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge v Hrastniku in v obratu Ojstro nad združenimi nacisti in jeruzalemci je nov doka.z zrelosti in zavednosti naših rudarjev. Niti v obratu Hrastnik, niti na Ojstrem ni dobila ta lista e.obe-nejga zaupnika, da celo namestniki z liste ZRJ daleko nadkriljujejo po številu prejetih glasov kandidate z liste belih, pl a v ih in zelenih vsiljivcev. Vseh 6 zaupnikov in namestnikov v obeh obratih pripada torej listi »Zveze rudarjev Jugoslavije«,
Predavanje o delavski zaščiti, katero priredi sekcija kemičnih delavcev to nedeljo, dne 21. marca t. 1„ se bo vršilo ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Ivana La-gerja pri kemični tovarni. Govorita ss. dr. Avg. Reisman in Adoli Jelen.
JRuSe
Grda zavist in denuncijanstvo.
Kam pripelje delavca pomanjkanje zavednosti in solidarnosti, priča dogodek, ki je eden najsramotnejših v zgodovini delavskega gibanja v našem kraju. Ravnateljstvo tovarne za diišik je sprejelo pismo tele vsebine:
Dovolim si opozoriti eno opazko v Vašo korist. Čudim se, da imate pri vodovodnih črpalkah zaposlenega Se, že 69 let starega g. Reša, ki zadnji čas zmiraj (boleha. Tudi je tako gluh, da te-lefonično sploh ni mogoče z njim govoriti, Za tako odgovorno službo bi pač m°gli biti bolj čvrsti ljudje, ne pa hi-ravoči starčki. Toraj Vas vprašam, kdo bo nosil odgovornost če se dogodi nesreča na primer, če pade v studenec ali kaj podobnega v njegovi okornosti.
Strokovnjak!
Da bode delavstvo videlo, kakšne pro-palice ima v svojih vrstah, je ravnateljstvo zgoraj navedeno pismo nabilo na razglasno desko z odgovorom tajnemu strokovnjaku: Reš (je bil v letu 1936 samo enkrat osem dni bolan in opravlja svojo službo vestno in v redu. Če bi bil podpisani strokovnjak tudi poštenjak, bi se (bil s svojim, imenom podpisal. Ker .pa ni poštenjak, poskuša spraviti starega revnega moža s pisanjem strahopetnega anonimnega pisma ob kruh.
Ruše, 26. II. 1937.
Postopanje ravnateljstva vsak pošten človek odobrava. Med delavstvom je zavladalo razburjenje, ko je izvedelo za to podlost neznanega pisca. Seveda so delavci tudi osumili celo vtrsto svojih tovarišev, katerim podtikajo, da (bi naj bili pisali dotično pismo. Kaj takega pa tudi ni mogoče odobravati, da bi kdo ibrez dokazov osumil svojega sodelavca. Tisti, ki je najbolj osumljen, je po mojem trdnem prepričanju nedolžen. Poznam ga dvanajst let in tudi druge okolnosti govore v njegov prilog. Tisti, ki so tako hitri v svoji sodbi, se sklicujejo na to, da je že pred dogodkom zaprosil, da se ga premesti k drugemu delu. To vendar ničesar ne pove. Lahko je človeku obleči sramotno suknjo, a kdo mu i° bo	.
kel. Ljudje, ki imajo interes na tem, da pri tem osumljencu ostane, pa poleg kriče; držite tatu! Nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat očito! Tudi v tem slučaju se bode izkazalo, kdo fe pravi krivec, takrat bode marsikdo uvidel, da ije dal svoje zaupanje človeku, ki tega ni bil vreden.	I*	F'
Kamnik
»Delavska knjižnica« se lepo razvija. Za svoje članstvo ima na razpolago 1200 knjig, kulturne, socialne in pripovedne vsebine. — Družnost!
Ljubljana
Delavcem pivovarne »Union«. Sodrugi! Pred leti smo se združili v svoji strokovni organizaciji z namenom, da si zavarujemo in izboljšujemo svoj življenski položaj. Danes pa že lahko rečemo: naše delo ni bilo brezuspešno. Marsikaj smo dosegli in marsikaj bi bilo drugače, kakor je, ako ibi ne bili organizirani. Toda nekaj je treiba posebej poudariti: vse, kar smo 'dosegli, smo dosegli z organizirano skupnostjo in enotnostjo. In še več bi bili dosegli, če bi bili še bolj trdno povezani med seboj. Isto velja tudi za bodočnost. Kolektivno pogodbo moramo čuvati! S skupnostjo, složnostjo in enotnostjo lahko dosežemo še mnogo, z razcepljenostjo in neenotnostjo pa bomo kmalu zopet izgubili vse, kar smo si priboriti in naš položaj se bo zelo poslabšal. Tega se zavedajmo in si zapomnimo! Toda na žalost se tega predobro zavedajo tudi ljudje, ki imajo interes na tem, da se razbije naša skupnost. Ti ljudje nas sedaj vabijo v novo organizacijo in se trudijo, da bi razbili našo skupnost, In res ijim je nasedlo
nekaj sotrpinov, ki so tako kratkovidni, da ne spoznajo (ali pa tudi nikoli niso hoteli vedeti), kaj je skupnost, (bodisi, da raje zasledujejo svoje čisto osebne interese, ali pa so strahopetci, ki ne verujejo v moč delavskega razreda. Ali se zavedajo ti ljudje, kako škodujejo s tem nam vsem, pa tudi samim sebi? Še kot otroci smo vedeli: eno (palico z lahkoto prelomiš, ako pa je mnogo palic povezanih skupaj, tedaj jih ne moreš prelomiti! Isto je z nami sedaj: ako smo enotni in trdno organizirani, smo močni, ako pa smo needini in razcepljeni, smo brez moči! Zakaj torej potrebujemo dive organizaciji? Ali ni to. samo cepljenje naših moči? Kdo ima korist od tega? Premislimo vse to in ne dajmo se begati! Naše mesto je, kakor doslej v Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije. Tu strnimo složno in enotno svoje sile in ustvarimo močno organizacijo! Zravnajmo svoje upognjene hrbte in dvignimo kvišku svoje glave ter pojdimo neustrašeno na delo za boljšo bodočnost! Družnost! Pivovarniški delavec.
Maribor
Nabiranje prispevkov z ctroci. Doslej srnio poznali takšno (beračenje samo v velemestih, kjer so ljudje že tako prefrigani, da si celo izposodijo pri sosedih mladoletne otroke, ali celo dojenčke, da z njimi stojijo na ulicah ter, da na ta način z beračenjem vzbujajo usmiljenje pri ljudeh. Te dni pa smo doživeli tudi v Mariboru takšno velemestno beračenje. Prišla je iz Ljubljane starejša sestra nekega zavoda, kjer imajo v oskrbi osirotelo deco in pripeliala_ s seboj 4 dlo 5 let staro takšno revno deklico . ter z njo nabirala od hiše do hiše prispevke za ta zavod. Ljudje so se seve upravičeno zgražali nad takšnim izrabljanjem revne dece, ker mora takšno razkazovanje revnega otroka s pritiskanjem na kljuke deco samo moralno pokvariti. Čudimo se, da oblast kaj takega dovoli. Zlasti pa vodstvo zavoda, ki je gotovo sestro z otrokom vred poslalo po svetu. Doslej še kaj takega nismo videli in upamo, da je bilo to tudi zadnjič.
Senzacija vseh senzacij. »Slovenec« je zadnjič v posebnem članku objavil vest, da s. Eržen ni več poverjenik organizacije grafičnega delavstva in je seveda tudi to vest spravil v zvezo z »umirajočim socializmom«, kot je to že njegova navada. V njegovo po-mirjenje mu povemo, da je s. Eržen za svoje delo v preteklem letu prejel soglasno zaupnico glavnega poverjeniškega sestanka iin zalivalo. Obenem še povdarjamo, da so bile s. Erženu v organizaciji grafičnega delavstva po nudene različne funkcije v najvišjih forumih, ki pa jih je odklonil. Vse skupaj pa nima s politiko in socialističnim gibanjem nobenega opravka, ampak so to strokovne zadeve, česar pa »Slovenec« ne zna oz. noče ločiti, ker bi potem ne mogel uganjati demagogije.
Prepovedano zborovanje. Zborovanje za slovensko univerzo, ki bi se bilo moralo vršiti v sredo, dne 17. t. m., je oblast prepovedala.
Nov velik avtokar mestne občine dokončuje tvrdka Pergler. Avtokar bo na pogon z nafto in moderno opremljen, kot je menda malo sličnih v naši državi.
Občni zbor podružnice Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo se je
vršil v nedeljo, dne 14. marca. Odborniki so podali poročila, ki so bila sprejeta soglasno na znanje. Izvoljen je bil stari odbor, v katerem so ss.: Belle Ivan, predsednik, Vogrin Franc, zapisnikar in Stranjšak Ivan, blagajnik. O pomenu in namenu organizacije, socialnih pravicah delavstva in delavskem tisku je govoril s. Eržen. Kljub krizi, ki jo občuti krojaška obrt, je položaj pomočnikov vendarle mogoče izboljšati, ako se bodo vsi oprijeli organizacije. V aprilu se bo vršilo splošno zborovanje pomočnikov, ki bo obravnavalo vprašanje ureditve delovnih odnosov v obrti. Ob konciu občnega zbora so se priglasili trije naročniki na »Delavsko Politiko«.
Nerodna zadeva. Pišejo nam:	Zadnjič
ste poročali, da je koncert slovanske pesmi zaključil ruski pevec z nemško popevko. Mi nismo (bili nad tem Vašim poročilom nič presenečeni; ako je dotični pevec le nekoliko listal po časopisih, ki dandanes predstavljajo oficijelno javnost, je moral dobiti vtis, da v Sloveniji in tudi ne v Mariboru ni več v modi slovasnka vzajemnost, ki bi vpoštevala Ruse kot Slovane. Odkar je v tretjem rajhu fašizem na površju, maši oficijelni narodni krogi silno čislajo vse, kar je nemško'. Saj so razni nacistični nemški profesorji bili celo povabljeni na predavanja v Maribor, kjer so potem lahko udrihali čez Ruse.
Kdaj bedo začeli z deli na Kralja Peta trgu? V Za‘grebu so slična diela že v teku, ker pravijo, da je treba z njimi pričeti zgodaj spomladi,
40. redni občni zbor I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino bo v nedeljo, dne 21. marca s pričetkom ob 9. uri dop. v društvenem lokalu pri Verniku, Tržaška cesta 1. Udeležba za člane obvezna!	Centralni odbor.
Radi komunistične propagande je bil obsojen v Mariboru 22 letni Josip Korošec iz Krčevine pri Ptuju na 20 mesecev ro-bije. Delavec Kogej, ki ga je Korošec uporabljal za raznašanje letakov, je bil oproščen.
Celje
Westnovi zaupniki zmagali
Kakor nam poročajo iz Maribora, je Stol sedmorice v Zagrebu kot najvišje ka-sacijsko sodišče v tožbah tvrdke Westen proti delavskim zaupnikom radi izpraznitve naturalnih stanovanj zavrnil revizije tvrdke Westen. S tem je torej na najmerodaj-nejšem mestu, t. j. sodno dokazauo, da se je zgodila Westnovim delavcem ogromna krivica z odpustom iz službe, ker je potom sodišča dokazano, da zaupniki niso ničesar zakrivili. Vsled tega jih tudi tvrdka We-sten ni mogla in ni smela pognati iz delavskih stanovanj, kakor je to hotela doseči s svojimi strahovalnimi tožbami, ki jih je
vložila lansko jesen proti zaupnikom.
Ali bodo dobili zaupniki vsaj sedaj svoje zasluženo zadoščenje? In zlasti: Ali bodo dobili vso zakonito in moralno podporo vsi oni delavci, ki jih je tvrdka We-sten meseca avgusta lanskega leta na ljubo predrznemu inozemskemu »strokovnjaku« za kofutanje vrgla na cesto? Uverjeni smo, da bo sedaj tudi oblast pritisnila tako, da bo dobila jugoslovanska socialna zakonodaja svojo veljavo in priznanje tudi s strani tistih, ki jim ustvarjajo naši ljudje milijonska premoženja.
Več o tem prihodnjič.
Kljub agitaciji nasprotnikov — sijajna zmaga liste SMRJ. Cinkarniško delavstvo je 14. t. m. volilo zaupnike II. skupine rudarske zadruge. Proti listi SMRJ so raz-vili živahno agitacijo i klerikalci i nacisti; nasprotniki so, da bi napravili zmedo, celo izdali letak, na katerem so proglasili za svojega kandidata nekega našega sodniga. Zanimivo je tudi, da podjetje ni hotelo izdati glasovnic poprej, kot šele na dan volitev ob 7. uri zjutraj, do čim- so jih po drugih krajih dobili delavci že tri dni prej. Intervencije pri g. Vltavskemiu so ostale brezuspešne. Kljub tem in1 takim zaprekam ter agitaciji nasprotnikov jih je od 271 vo-lilcev volilo 229 in so dobili ss: Plankar
»tore
Lista SMRJ pri volitvah zaupnikov II. skupine je zmagala brez protikandidate^,
kot je »Delavska Politika« že poročala. Od 225 volilcev jih je volilo 135 in so dobili zaupniki ss.: Zelič 125, Ojsteršek 128 in Gorjup 127 glasov; namestniki ss. pa: Hrastnik 125, Medved 90, Žnidarič 69. — Lokalni načelnik ostane s. Zelič. Delavstvo (je zaupalo varstvo svojih koristi preizkušenim sodlrugom in lahko mirno zre v bodočnost.
Martin 207 glasov, Sivka 215, Letner 214, Goršek 212, Jeram 191 in Bence 190. Klerikalni kandidati so dobili od 9 do 14 glasov, naciji po 15, glavna nacijska agitatorja, Janežič in Lipar pa vsak po en glas. Glasove je težje loviti, kot pa golobe na cerkvenem stolpu.
Izpiti za lovske čuvaje. Kdor želi, da se mu prizna sposobnost za lovskega čuvaja, mora opraviti izpit po teh pravilih: Vsi kandidati in ostali lovski čuvaji občinskega in samolastnega lovišča morajo do 20. marca 1937 vložiti pri mestnem poglavarstvu lastnoročno pisano in s 5 dinarsko takso kolkovano prijavo k izpitu. Več na oglasni deski mestnega poglavarstva.
PREKLIC.
Podpisani Stropnik Jernej, rudar in posestnik, Velenje, izjavljam, da nimarn povoda očitati g. Polancu Josipu, rudarju v Velenju, da je on kriv, da sem jaz na menjavanju in da je mesto mene spravil neke'ga drugega rudarja do stalnega zaslužka.
Zahvaljujem se g. Polancu, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mene.
Velenje, dne 10, marca 1937,
Stropnik Jernej, Preloge št. 2.
Zagorje ob Savi
Volitve zaupnikov v II. skupino — zmaga razredne organizacije ZRJ.
V nedeljo, dne 14. marca t. 1. so se vršile volitve zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge. Volilnih upravičencev je bilo 518. Volilo je 440 volilcev. Udeležba 85%. Od teh je dobila lista ZRJ 318 glasov, ali 72.50 odst. Krščanski soc. 56 glasov, ali 12.72%. Narodni soc. 44 glasov, ali 10%. 22 glasov je bilo neveljavnih, od katerih je ZRJ največ izgubila.
Pri teh volitvah, kakor pri zadnjih v bratovsko skladnico, so zagorski rudarji pokazali svojo visoko razredno zavest in disciplino v organizaciji. Čast takim sodru-gom!
Zdaj smo samo še radovedni, kaj bodo napravili krščanski soc. Vedno so trdili, da imajo 180 organiziranih članov. Pri volitvah v bratovsko skladnico so s pomočjo apneničarjev še dobili 139 glasov; torej že 41 glasov manj, kot imajo članov. Pri sedanjih volitvah pa so dobili kar 139 glasov manj, kot imajo članov. Res čudna je taka organizacija. Naši rudarji so že toliko brihtni, da vedo, da se dvema služiti ne da.
Ptuj
Kadar pridejo razdirat delavske vrste,
se jim zgodi tako, kakor zaslužijo- Pretečene dni so poskušali takšno srečo v Ptuju, Prišli pa so na tisti sestanek tudi naši sodrugi in so preprosti delavci tem ustanoviteljem brali takšne levite eden za drugim, da jim je sapo zaprlo. Končno je predsedujoči gospod izjavil, da naši ljudje sploh nimajo več besede. Zato so se pa tudi naši dvignili in odšli. Zapustilo je na ta način tisto dvorano 40 udieležencev, a ostalo jih je še 8. Menda bodo imeli za enkrat dovolj z iskanjem sreče v Ptuju.
Roditeljski sestanek vzgojne zajednice meščanske šole se je po daljšem presledku spet vršil v nedeljo, dne 7. t. m. Obravnavalo se je tudi vprašanje šolske poliklinike, katero v našem mestu tako zelo pogrešamo. Stalno zdravniško nadzorstvo in pomoč pri močno zvišanem številu otrok v mestnih šolah bi moral vršiti za to posebej postavljeni zdravnik. Upamo, da se bodo merodajni cinitelji za stvar zavzeli in pripomogli, da tudi naše mesto v tem oziru ne bo še nadalje zapostavljeno. Naj velja načelo: zdrava deca. zdrav narod.
Kranj
»Ljudska univerza«. V soboto 20. t. m. ob 20. uri predava g. Ivo Grahor o temi: Pridobitve sodobnega gospodarstva. ^ Pre-davanje delavstvu še poseibno priporočamo.
O uredbi o minimalnih mezdah predava v nedeljo 21. t. m. ob 9. tiri v dvorani rest. Semen tajnik Del. zbornice s. Uratnik, na kar delavstvo opozarjamo in vabimo, da se jja v čim večjem številu udeleži.
lesenice
Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico r, z, z o. z. na Jesenicah
vabi na svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR
kateri se bo rvršil v nedeljo, dne 4. aprila ob 3. uri popoldne v srednji dvorani Delavskega doma na Jesenicah, Cankarjeva c. 3, s sledečim; dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2. poročilo načelstva,
3. poročilo preglednikov računov,
4. sprejem računskega zaključka za leto 1936,
5. predlog za spremembo pravil,
6. predlogi in prošnje za občni zbor,
7. volitev članov načelstva,
8. raznoterosti.
Ako bi občni »bor o'b napovedani uri ne bi bil sklepčen, se po zadružnih pravilih (§ 33 4. odst.) vrši drugi občni zbor dne 18, aprila 1937 ob isti uri in v istem prostoru ter z istim dnevnim redom brez ozira na število natvzočiih članov. Tudi za drugi občni zbor ,velja to vabilo.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto ob 8. uri zvečer velefilm »90 minut zamude« z Harry Pielom v gl. vlotgi. V nedeljo ob 3. uri pop- in ob 8. uri zvečer predvajamo velefilm »Uživaj življenje« z L. Slezakom v gl. vlogi. Dodatki različni. Sledi za Veliko noč: »Dijak prosjak«.
Vsak naročnik gotovo želi, da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku?
Otroški vozički
v najmodernejši izdelavi
„Wanderer“
pokromana kolesa
motorna kolesa — Šivalni stroji
po zelo nizkih cenah ln ugodnih plačilnih pogojih
Fran^eDOjM^^-
Maribor, Aleksandrova c.39
Honufnktumo blnsi	l po 1	. . Bi Igu laiibor.Ulita I tkita	
HO TE E IN RESTAVRACIJA MARIBORSKI DVOR			BO NA JOŽEFOVO 19. MARCA ‘ OTVOK|EN!« Krasno opremljene sobe od Din 20.— do 30.— V petek, soboto In nedeljo koncert!
Velik shod delavstva pri Sv. Lovrencu
na Pohorju
Manifestacija delavstva za svobodne strokovne organizacije
V	nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil v gostilni pri »Jelenu« strokovni shod, katerega je sklicala organizacija »Saveza gra-djevinarjev Jugoslavije«. Ogromna udeležba na shodu (dvorana je bila natrpano polna), je najboljši dokaz, da se je delavstvo pričelo zavedati, da tnu je neobhodno potrebna svobodna strokovna organizacija za obrambo socialnih pridobitev in izboljšanje bednega položaja, v katerem se danes nahaja. Shod je otvoril s. Šerc Hinko, ki je uvodoma obrazložil namen in nato podal besedo s. Vidoviču iz Maribora. Referent je v daljšem govoru obravnaval splošen položaj delavstva in nato v lahko razumljivih izvajanjih obrazložil pomen strokovne organizacije in pozval neorganizirano delavstvo, da se pridruži organiziranemu delavstvu, ki je že spoznalo, da je njegov spas
samo v skupnosti. Nato je govoril s. jelen o pomenu delavskega tiska, ki je najboljše orožje organiziranega delavstva, socialni zakonodaji, starostnem zavarovanju, minimalnih mezdah itd. Da so zborovalci pravilno razumeli izvajanja govornikov, najbolj prikazuje dejstvo, da se je ob zaključku zborovanja priglasilo
36 novih naročnikov »Delavske Politike«,
čeprav je v Št. Lovrencu že lepo število naročnikov našega lista na veliko jezo nekaterih gospodov.
S pozivom, da se delavci oklenejo svojih strokovnih organizacij, je s. Šerc zaključil lepo uspelo zborovanje. Poleg organizacije kovinarjev, ki je že postojala, je bil tega dne položen temeljni kamen za organizacijo stavbincev in lesnih delavcev.
VZAJEMNOS1
Ljubljana
Prvi ibčni zbcr »Vzajemnosti« se bo
vršil v ipondeljek, dne 22. marca ob pol 8. uri zvečer v vestibulu (pred veliko dvorano) v Delavski zbornici. Na dnevnem redu so redna .poročila odbora in nadzorstva za mi-
nulo poslovna dobo. Dalje volitev novega odbora in nadzorstva ter razne društvene zadeve. Člane in članice vabimo, da se vsi udeleže letnega občnega zbora.
Maribor
Zelo dobro se je odrezala diletantska družina »Vzajemnosti« pri uprizoritvi veseloigre v 3. dejanjih »Vozel«. Občinstvo se
Štorski železarji in samotni
delavci na predavanju
Delavstvo v Štorah je preteklo nedeljo, dne 14. t. m. slavilo svojo zmago pri volitvah zaupnikov v železarni. Zavedajoč se, da zmaga pri volitvah še ni vse, ampak da je potrebna tudi izobrazba, zlasti pa poduk o pravicah in zaščiti delavstva, da bodo zaupniki imeli lažje delo, je podružnica SMRJ priredila popoldne predavanje pri Adrineku,
Zgornji prostori so bili natlačeno polni delavcev in delavk, par sodrugov je prišlo celo iz Celja.
Predavanje je otvoril agilni predsednik podružnice s. Flis, predavala sta pa ss. dr.
Reisman in Eržen. Zlasti je zanimalo na-1 vzoče vprašanje § 219 O1, z. in 1154b, ki govorita o mezdi delavca v .bolezni,
Oba referata so sprejeli navzoči z velikim odobravanjem. Pozivu, da se naroče na svoj delavski list, »Delavsko Politiko« pa se je odzvalo
21 navzočih.
Štorsko delavstvo je zopet enkrat dokazalo, da je res na svojem mestu. Lepše kot na ta način pač ni moglo zaključiti dneva, ko so železarji z glasovnico v roki demonstrirali svoje prepričanje.
je kolosalno zabavalo in je bila zlasti v nedeljo dvorana nabito polna. Priporočali bi diletantom, da gredo s to igro gostovat. Uspeh jim je povsod zajamčen.
Litija
Pevski zbor. V nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne se bo vršil v restavraciji na »Pošti« sestanek »Vzajemnosti« v svrho ustanovitve pevskega zbora. Po dolgem času se nam je posrečilo, dobiti pevovodjo v osebi g. Brillija Darkota. Prosimo vse, ki imajo veselje do petja, da pridejo na sestanek.
Mežica
Drzmska predstava. »Vzajemnost« vpri-zori v nedeljo, dne 21. marca t. 1, s .pričetkom ob 3. ur popoldne v šolski telovadnici veseloigro v 3. dejanjih »Vdova Rošlinka«. Pridite!
Celje
Fcziv pevcem! Prve dni prihodnjega meseca se po sklepu podružnične seje prič-no redne pevske vaje v društvenih .prosto* rh. Pozivamo pevce, da se ipriglase pri društvenem blagajniku s. Božiču, Kralja Petra cesta.
Delavski pravni svetovalec
Pravica do odpravnine pri inozemski bratovski skladnici (I. N. Št. Pavel pri Preboldu)
Vprašanje:	Od	bratovske skladnice v
Nemčiji prejemam nezgodno rento. Ker bi si rad kupil posestvo, sem .prosil, da se mi izplača odipravnina, moja prošnja pa je bila zavrnjena. Ali lahko odpravnino iztožim?
Odgovor: § 63 nemškega zakona o bratovskih skladnicah dovoljuje inozemcem, ki imajo pravico do rente, d.a se jim na zahtevo izplača odpravnina. Višina odpravnine znaša trikratno vsoto letnih zavarovančevih prejemkov, ne vštevši draginjskih doklad. Odpravnino do te višine bi imeli torej pravico iztožiti.
Dopust in mezda za bolezen nameščencev (Tržič).
Vprašanje:	Kateri nameščenci imajo
pravico do dopusta? Za katero dobo lahko nameščenec v primeru bolezni zahteva mezdo?
Odgovcr: Dopust pripada vsemu onemu pomožnemu osobju, ki ga je po § 324 obrt. zakona šteti med nameščence, t. j. vsem, ki opravljajo pisarniške in druge višje posle pa tudi vsem, ki opravljajo v trgovinskih obrtih pretežno trgovinske ali višje netrgo-vinske službe. V slučaju bolezni ima nameščenec pravico do plače za 6 tednov, ako ni bolezni zakrivil namerno niti s hudo .malomarnostjo. Po dovršenih 5. letih službe mu gre plača za 8 tednov, po 15 letih za 10 tednov, po 25 letih pa za 12 tednov (§ 326 o. z.).
Kmečki dolg (Leše).
Vprašanja:	Moja	žena ima proti ne-
kemu kmetu terjatev, ki izvira še iz leta 1927. Ali bo dolžnik glede te terjatve zaščiten, dasiravno ima dve posestvi in živi v splošnem v dosti ugodnejših premoženjskih razmerah kot moja žena?
Odgovor: Če more Vaša žena dokazati, da so njene imovinske prilike neugodnejše od imovinskih prilik njenega dolžnika, ter mu ne gre zaščita oo predpisih uredibe o likvidaciji kmečkih dolgov. Vaša žena mora pri sodišču predlagati, da sc njenemu dolžniku v pogledu njene terjatve zaščita ne prizna ter ponuditi tudi vse dokaze za to, da res živi v ugodnejših premoženjskih razmerah.
Rubež mezde (Maribor)
Vprašanje: Bil sem zaposlen kot mojster v neki usnjarni v Karlovcu. Ker sem delal nadure, sem tožil tvrdko radi plačila nadur, pa sem tožbo v dveh instancah izgubil. Odvetnik, ki sem ga najel, mi je sedaj sporočil, da moram plačati nasprotni stranki skoro Din 250(1. pravdnih
stroškov, na katere me je sodišče obsodilo. Ali mi bo lahko toženka radi plačila stroškov zarubila mezdo?
Odgovor : Rubljiva ni po zakonu iz leta 1873 mezda nestalnih delavcev, med katere spadajo vsi oni delavci, ki so plačani na uro, imajo le 14 dnevno odpoved po zakonu in ni morda iz kakih drugih okolnosti razvidno, da je njih služba stalna. Če ste sedaj Vi uslužbeni kje p,od sličnimi pogoji, Vam ne bodo mogli zarubjti mezde radi pravdnih stroškov, pač pa seveda kako imovino, če jo imate, razen nujno potrebne obleke in pohištva. Ako pa ste nastavljeni kot mojstei, Vas bo najbrže smatrati za stalnega delavca in bi bila v tem primeru rubljiva tudi Vaša mezda, kolikor presega eksistenčni minimum.
Naj le psa Velikonočna darila
v veliki izbiri lahko kupite po nizki ceni v
Bonbonieri,Orient’
Maribor, Gosposka 36 - Dvorakova 10
Ivo Jurče vič Za spomladansko sezijo
Ročne torbice v najnovejši izdelavi. Potne kovčekev vsaki velikosti, športne pasove, nogometne žoge itd. pripo/oča po najnižjih cenah
Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13
SEMENA
vsakovrstna, neprekosljive kakovosti in zanesljive kaljivosti kakor cvetlične čebulce: me ček (Gladiolus), dalije, gloksinije itd. priporoča tvrdka
M. BERDAJS - MARIBOR
Kaj je Jersey!
Jersey označuje pleteno blago za damske obleke, kakor tudi vse izdelke iz tega blaga. Obleke, kostume itd.
Ime je angleško in dokazuje izvor Jersey blaga. Dokazuje pa tudi blagovno kakovost. Vse damske obleke, ki so angleškega izvora, so brezdvomno zelo praktične in elegantne tudi se pa dama s tako obleko lahko pokaže v vsaki družbi.
Po izložbah inozemskih velemest se vidi zadnje čase vedno več damskih oblek iz pletenega blaga. Mnogo odličnih, velikih in finih modnih trgovin je že, ki so se samo na to vrsto blaga špecijalizirale.
Pri nas smo imeli dosedaj večinoma iz inozemstva uvoženo blago.
Sedaj se je lotil te zadeve Tivar in je vzel stvar v svojo roko.
Naročili so se najmodernejši stroji in bo tudi na tem polju Tivar izpeljal svojo nalogo po njegovem znanem principu:
Od vlakna do gotove obleke!
Tudi tukaj omogoča to načelo, za malo denarja največ in najboljše nuditi! Tako stojimo pred izpopolnjenim vprašanjem:
Kaj so Tivar-Jersey obleke?
To so obleke za dame in dekleta, ki so narejene iz pletenega damskega blaga, prvovrstnega materijala.
Blago je enobarvno in tudi bogato vzorčasto. Je elastično in se vsled tega jako lepo oblači. Barvanju tega blaga se posveča največja pozornost in skrb.
Barve se izbirajo po najnovejših modnih predlogah in niso samo moderne, pač pa take, da izdrže tudi najhujšo rabo dnevnega nošenja.
Barve so skrajno stalne, to pomeni, da se obleke tudi lahko perejo, ne da bi obledele.
Končno pa pridemo do šivanja.
Pleteno blago je jako prožno (elastično); če tedaj šivamo obleke z navadnimi šivalnimi stroji, ki delajo čvrste šive, se često zgodi, da šivi popokajo, ali pa da se pleteno blago iztrga iz šiva.
Tivar-Jersey-obIeke
se šivajo s špecijalnimi stroji (Ketten-Stich-Maschine). Siv teh strojev je prav tako prožen kot pleteno blago, zato s,e sploh ne more pripetiti pokanje šiva ali iztrgauje blaga iz šiva.
To lastnost imajo le redke, iz inozemstva uvožene Jersey-obIeke.
Tivar-J ersey-b?ago
kot smo že rekli, jako lepo oblači.
Zato ga lahko uporabite za vse vrste damskih oblek in jih nosite za vsako priliko. Ker je blago enobarvno in tudi pestro vzorčasto, je isto mnogo-stransko uporabno.
Tivar torej izdeluje:
Enostavne športne obleke, za dom in za cesto, za šport in izlete itd., po-poldanske obleke za obiske in družb»o, poletne kostume in kompleje, zelo lahke in praktične, ljubke obleke za deklice (Backfischkleider) za šport in šolo.
Sploh pa: stopite v najbližnjo 1IVAR-PROBAJALNO in si oglejte popolnoma neobvezno nove TIVAR-JERSEY-OBLEKE.
Sami se boste prepričali, kako lepe, praktične in kar je glavno, kako poceni so
Tivar-Jersey-obleke!
♦karo
ČEVLJI ZA POMLAD
POZNANO DOBRE KVALITETE
otroški od . . . . za deike in deklice za dame . . . . ■ za gospode .
Din
ff
f»
39'- napr. 75*- napr. 122*- napr. 128*- napr.
JAKOB PERHAVEC
Maribor, Gosposka ulica Slev. 9 — Telefon štev. 25-80
Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji,slivovka,brinjevec, droženka in srbska klekovača. Specijallteti: (iren-čak in vermut. — Na debelo! Na drobno!
Za konzorcij Izdaja 1a urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavitel] Josip Ošlak v Mariboru.