'8.'a GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 29 - leto XIII. - 10. avgust 1974 Predsedstvo sindikalne konference ZP ob podražitvah živil G $ * V petek, 2. avgusta, je bila v Ljubljani razšiijena seja predsedstva sindikalne konference ZP Iskra, ''kljub dopustniškemu obdobju je bila ^sedba na seji dokaj številčna in so sindikalni funkcionarji z vso zavzetostjo sodelovali v razpravi edine točke dnevnega reda - o predlogu ^cij za ublažitev položaja, kije nastal 2 zvišanjem cen prehrambenih artiklov za kategorijo delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki v ZP Iskra. Po analiziranju izvajanja samoupravnega sporazuma o delitvi do-^uka in osebnih, dohodkov ter pbsimi razpravi ter ocenjevanju polo-ZaJa delavcev v nekaterih naših delov-organizacijah, ki je z zadnjimi Podražitvami nastal, se je predsedstvo soglasno odločilo, podati predlog za nekatere akcije v razpravo osnovnim organizacijam sindikata vseh TOZD v skn. Poleg tega pa bo s temi predlogi seznanilo vse občinske sindikalne organizacije, kjer so locirane naše uelovne organizacije, oz, TOZD, ukor tudi republiške organe Zveze indikatov Slovenije. S tem praktično učenjamo širšo akcijo, ker menimo, ua je socialno prizadetih večje število elavcev ne samo naših tovarn in obratov. Bistva predlogov so v naslednjem: i .: ‘skra je bila že lani pobudnik clJe za sklenitev družbenega dogo-. ,ra’ s katerim bi zagotovili vsem joobveznim otrokom učila in učne Pripomočke brezplačno. Že ob Porajanju te ideje ter družbene borbe Za zmanjšanje socialne razlike smo trdili, da je nujno že pri malčkih v osemletkah odpraviti razliko, ki se •Zkazuje skozi učne pripomočke otrok 0° ga tih in siromašnih staršev. Žal ta tl-1 jkci-ia kljub podpori tiska, neka-. "u delovnih organizacij in občinskih . ikatov, ni uspela. V Iskri takrat sm010 sam.i tega predloga izvedli, ker o menili, da mora imeti širšo družno podporo in pomen. n . sedanjem položaju delavcev z Dr,y!| Jinu osebnimi dohodki pa uiagamo, naj se učila in učne pomočke šoloobveznim otrokom tpVavcev> ki prejemajo otroški doda-> preskrbijo brezplačno. Dr ' .^indikati so se v lanski jeseni v zirar i* ™er* zavzeli ter tudi organi-PrPakcijo za nabavo ozimnice. Iskr Se°stvP sindikalne konference ZP o^ni, da bi se glede vprašanja mor i ^^anov z ozimnico in kuijavo sindivL odsnovne organizacije in,i, a:a’ v medsebojni povezanosti v dustnjskih bazenih, ali regijah in ob _ 0vanju z občinskimi sindikalnimi Novi pogoji za Potrošniške kredite o^šnji teden so na seji upravnega ob °ra Združenja poslovnih bank ŽgnjjH^3*' teze o organizaciji zdru- ctmbraVan-ie potrošniških Drorii1 uPravnega odbora ^magano oreanizaciio. organizaciji sprejeli nove rešitve za ravanje potrošniških kreditov. so sprejeli nrin., organizacijo, ki bo ''ank^1^3 k hitrejši transformaciji v duhu nove ustave. Po predlogu sveti, pričeti dogovarjati s trgovsko mrežo. Nujno je, da bi se čimprej določili: ustrezne cene, asortiman in dostavni rok, kakor tudi dogovori morebitna kreditna nabava. 3. Na seji predsedstva je bilo najbolj kritično obravnavano izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kakor tudi vpliv podražitev na socialni položaj delavca. Iz analize poslovanja ZP Iskra in njenih organizacij za prvo polletje letošnjega leta je razvidno, da je stopnja akumulativnosti v stalnem upadanju. Doseženi ostanek dohodka je v večini delovnih organizacij pod planiranim. Skratka, izrečena je bila skupna ugotovitev, da gospodarstvo ni več zmožno prenesti vseh obremenitev, ki mu jih s podražitvami in ostalimi obremenitvami nalagajo. Valorizacija kalkulativnih osebnih dohodkov je bila dogovorjena. Toda to ni rešitev za mnoge delovne organizacije, katerim njihova merila za delitev- ne omogočajo povišanja osebnih dohodkov iz enostavnega razloga, ker sredstev ni. Nelikvidnost naših delovnih organizacij se povečuje, žarišča, nelikvidnosti pa ne odpravljamo. Večina delovnih organizacij ZP Iskra je pod povprečjem OD SR Slovenije, nekatere naše organizacije celo za več 10.000 S din pod pov-, prečjem . Vse to opozaija, da je socialni položaj zaposlenih z najnižjimi oseb-nimi^dohodki v nekaterih naših organizacijah izredno težak. Iz gornjih navedb je predsedstvo sklenilo predlagati naslednje: . S podražitvijo prehrambenih artiklov naj se uvede poseben draginjski dodatek, vsem tistim zaposlenim, ki so upravičeni do otroških dodatkov in tistim, ki prejemajo manj kot 1.400 din za redno delo. Draginjski dodatek ne sme, biti obremenjen z nobenimi obdavčitvami. Procentualno povišanje osebnih dohodkov zaradi podražitev vsem nižjim kvalifikacijskim strukturam po samoupravnem sporazumu v tej fazi ne bi bilo sprejemljivo, ker smo že z dosedanjimi valorizacijami KOD najnižjih kategorij občutno zožili razpone. Poleg tega še predlagamo, naj bi z uveljavljanjem branžnih . orgahizacij in interne banke v okviru ZP Iskre ustanovili solidarnostne sklade, kot sredstvo za pomoč najbolj prizadetim. Vsi ti predlogi teijajo temeljito obravnavo, tako s strokovnega, kot z družbenega stališča. Nobena strokovna služba, ali institucija se tu ne bi smela izogniti in enako pričakujemo sodelovanje od ostalih družbenopolitičnih organov in organizacij. Naš namen pri teh odločitvah je bil,, da te akcije želimo bolj dovršeno in čim hitreje uveljaviti. V roku 1 meseca bomo sklicali sestanek razširjenega političnega aktiva ZP Iskra ob sodelovanju odgovornih republiških predstavnikov. Tudi našega partnerja ZP „Gorenje“ bomo povabili za družbenopolitične akcije k sodelovanju, saj je enaka problematika verjet- , no v celotni SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana. Predsednik sindikalne konference ZPI - Jože Čebela K članku na 2. strani: slika kaže mogočen antenski stolp relejne postaje za tranzitne telefonske železniške zveze v Vinkovcih, za relacijo Zagreb - Beograd - Sarajevo, kjer so monterji Iskra Commerce opravili veliko in pomembno delo. Foto: J. Č. Mladina Iskre in Gorenja na poti sodelovanja Minuli teden je bila v Domu kulture v Velenju 9. volilna konferenca Tovarniške konference Zveze mladine Slovenije Gorenje Velenje. Seje so se udeležili delegati, ki so bili izvoljeni na sestankih mladinskih aktivov v temeljnih organizacijah združenega Ugled Iskre ogrožen ? dela in delovni skupnosti skupnih služb. Konference, ki je bila izredno dobro pripravljena in je v vsakem primeru uspela, se je udeležila tudi delegacija ZP Iskra. V njej je bil med drugimi sekretar Koordinacijske konference Zveze mladine ZP Iskra Tone Volčič. Uspehi, težave in načrti TOZD domači trg. O tem smo se pogovarjali z direktorjem te organizacije Iskra C omerce Simonom Primožičem. V »domačem trgu“, kot mu pravijo „po domače11, je zaposlenih 670 delavcev, ki so razdeljeni na tri dejavnosti. Prva, najbolj osnovna, je prodajna dejavnost, torej prodajni del Iskrinih frlijal, druga je servisna dejavnost, tretja pa maloprodajna dejav- Direktor TOZD Domači trg - Simon Primožič. Vse tri dejavnosti so prav tako, po tem ključu, razdeljene v samih fili-jalah. Le-teh je 14, s tem, daje v vsaki fdijali še potrošniška služba z veleprodajnim skladiščem in lastno trgo- skl H bUa najvišji organ združenja vino' ki oskrbuje manjša trgovska * .^Unsčjno ix . . , , . J nnHinttN c Votorimi nima lekra pfnih -.aPMna’ v katero bi delegirali po meztrk ene8a ) predstavnika posa- Skunščin članic združenja- Pristr. ma združenja bi imela enake skUndv0St' pooblastila kot bili 7 ma bunke. Organi skupščine bi °rgan VrŠn' od.bor - kolegialni izvršni bil pl Posaniični izvršni organ pa bi neralni sekretar ali generalni (Nadaljevanje na 3. strani) podjetja, s katerimi nima Iskra letnih pogodb. V okviru domačega trga deluje tudi centralna nabavna direkcija. To je osrednja nabavna služba, ki v interesu Iskrinih tovarn kupuje surovine in drugo blago .ter ga pač v določeni dinamiki posreduje našim tovarnam. „Kako je organizirana Iskrina prodajna dejavnost na domačem trgu? “ »Jugoslovansko tržišče smo razdelili na 14 regionalnih področij, v kate-rih je filijala osnovna organizacijska oblika. Vsaka filijala ima na svojem območju poleg že tako precej razvejane dejavnosti tudi eno, ali več lastnih trgovin. V njih prodaja vse Iskrine izdelke - od izdelkov široke potrošnje do profesionalne tehnike. Prav tako ima vsaka filijala servis kot centralno servisno delavnico na svojem območju ter pomožne servise. Ti servisi opravljajo servisiranje v delavnici ali na domu. Vsa dejavnost omenjenih 14 frlijal je povezana z vodilnim kadrom T OZD domači trg. Ta oddelek usklajuje vso aktivnost v Jugoslaviji z branžnimi direkcijami, oziroma z drugimi temeljnimi organizacijami v okviru IC in ZP Iskra. V zvezi s to koordinacijo je . direktor Primožič opozoril, da ne gre samo za temeljne organizacije, pač pa tudi za službe. T ako je vsa dejavnost, ki poteka na domačem trgu, tesno medsebojno povezana med vsemi pristojnimi in zainteresiranimi službami. »Nosilci celotnega programa Iskre so pri odločanju enaki. Tukaj ni meje med TOZD ah pa med posameznimi dejavnostmi, ki jih opravljajo te ali druge TOZD. Imamo en in isti cilj, eno in isto nalogo, in tako tudi poslujemo,“je poudaril Primožič. — Iskra ima v Jugoslaviji poleg omenjenih 14 filijal tudi 26 lastnih servisov ter 22 lastnih prodajaln. Bi prosim za naše bralce povedali kaj o uspehih in težavah servisne in prodajne dejavnosti. “Predno odgovorim na to vprašanje, naj poudarim, da uživa Iskra na domačem tržišču velik ugled, ki pa ga premalo negujemo. Zavedati se namreč moramo, da enoten nastop na trgu pomeni za Iskro izredno veliko, ne glede na to,.kaj katera tovarna proizvaja. Vsak naš izdelek ima utisnjen znak Iskre, se pravi, da pride na trg že z določeno garancijo. Za dobro ime Iskre in za njen ugled se bi morali boriti vsi Iskraši, žal pa na to mnogo pozabljajo". V zvezi s servisno, in prodajno dejavnostjo naj poudarim, da smo dosegli velik korak naprej, vendar moram žal ugotoviti, da je za ti dve področji v Iskri premalo razumevanja, kajti brez urejene prodajne mreže in brez dobrega servisa ni zadovoljnega kupca. Če ne bomo zgradih takšne trgovske in servisne mreže, kot bijd morali, bomo zgubili številne kupce. Nihče ni namreč kupil našega izdelka zato, da bi mu doma ali v tovarni ležal pokvaijen. Za sedanji obseg proizvodnje imamo veliko premalo lastnih trgovin in servisov. Glede servisov bi poudaril, da bi jih morali imeti v vsakem mestu, ki ima več kot 20.000 prebivalcev, zdaj pa jih imamo le v večjih središčih. Še tam so izredno skromni — tako po prostorih kot po opremi in strokovnosti servisiranja. Iskra na področju servisnih dejavnosti že nekaj časa ni vložila ničesar, saj v ta namen neposredni proizvajalci - tovarne ne dajo denaija z izjemo v Sežani — Iskra Commerce pa vsega ne zmore sam. - - 1 Servis je podaljšana roka prodaje, v končni fazi pa tudi proizvodnje. Vsi v Iskri bi se morali zavedati, daje dobro ime Iskre odvisno predvsem od vzdrževanja naših izdelkov na trgu in med potrošniki, zdaj pa moramo priznati, da so naši potrošniki s trgovsko in servisno dejavnostjo, Vsaj ponekod, nezadovoljni. Tovarne in IC se moramo zavedati, da so servis in rezervni deli ključ za nadaljnjo prodajo,11 je med našim pogovorom dejal direktor TOZD domači trg Simon Primožič. lad Generalni direktor ZP Gorenje Ivan Ateljšek govori mladini. Foto: L D. Na seji so pregledali delo mladinske organizacije Gorenja, ki vključuje okoli 3000 delavk in delavcev, obravnavali so poročila in referate ter med drugim sprejeli program dela za nadaljnje mandatno obdobje. Po razpravi o dejavnosti in nalogah mladih Gorenja so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik TK ZM Gorenje je postal Jože Krebl. Rojen je bil leta 1951 v Slovenj Gradcu, po pokhcu je električar, dela pa v prototipni delavnici. Leta 1966 je bil sprejet v Zvezo mladine Slovenije, član Zveze komunistov pa je od leta 1972. Delegate in goste je med drugim pozdravil tudi generalni direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja Ivan Ateljšek. Najprej je spregovoril o pomenu organizirane dejavnosti mladih, zatem pa še o osebnih dohodkih ter osebnem in družbenem standardu. Tovariš Ateljšek je spregovoril tudi o podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev Iskre in Go- (Nadaljevanje na 2. strani) I \ Mladina Iskre in Gorenja na poti sodelovanja (Nadaljevanje s 1. strani > renja. Poudaril je, daje namen integracije predvsem v, zboljšanju položaja delovnega človeka. „Namen tega procesa,“ je dejal „ni samo zboljšanje življenja delavcev v Iskri in Gorenju, pač pa v vsej Sloveniji in Jugoslaviji.11 Za generalnim direktorjem Gorenja je prisotne v imenu ZP Iskra pozdravil tudi član Iskrine mladinske delegacije. -V nadaljevanju v celoti objavljamo govor sekretarja koordinacijske konference ZM ZP Iskra Toneta Volčiča. SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, DRAGE MLADINKE IN MLADINCI, dovolite mi, da vas iskreno pozdravim v imenu vseh mladih v ZP Iskra in v svojem lastnem imenu. Zelo me veseli, da smo se danes srečali v lepem in sodobnem Velenju. Ni slučaj, daje vaše mesto' zraslo tudi zaradi velikih naporov delovnega kolektiva Gorenje. Ustvarjati z združenimi močmi boljši družbeni in osebni standard ter doseči največjo veljavo osebnega dela - to je želja nas vseh, naše samoupravne socialistične skupnosti. Velenje je dokaz, kaj pomeni usmerjanje ustvarjenega dohodka tja, kjer je to najbolj potrebno. Pri tem je eden najvažnejših problemov, ki jih moramo posvetiti še posebno pozornost, prav ta — kako zagotoviti proizvajalcu čimboljše življenjske in delovne pogoje. Vendar pa mora sodobno gospodarstvo čedalje bolj upoštevati tudi mednarodno delitev dela, če naj se uspešno spusti v zagrizen konkurenčni boj na tujih tržiščih. Jugoslovanski trg je namreč premajhen za vse izdelke obeh industrijskih velikanov - ISKRE in Gorenja. Brezobzirni konkurenci mednarodnih družb se bomo lahko zoperstavili le z optimalno kvaliteto zdeli gramsko dolgoročno usmerjene proiz-ivodnje in z enotnim nastopanjm na jdosedajih in bodočih tržiščih. Predvsem pa bomo morali paziti na to, da bodo predstavljali naši izdelki na tržiščih pojem dobre kvalitete in vrhunske tehnologije. Za to so potrebna usklajena vlaganja v raziskovalno dejavnost, povezava znanosti z neposredno proizvodnjo, združevanje dela in sredstev ter seveda uspešen nastop trgovske mreže. O vsem tem je bilo neda>sno govora tudi na 7. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ, kjer je bila samoorganiziranost gospodarstva opredeljena kot ena najpomembnejših nalog komunistov. V ta namen so potekali tudi razgovori o integraciji med Gorenjem in Iskro. voščiti drugje zaradi nizkih osebnih dohodkov. Pri tem bi se utrdile vezi med mladimi obeh aktivov. K skupnim naporom za izvedbo omenjene akcije pa bi tako dala tudi mladina pomemben prispevek. V imenu KK ZSMS ZP ISKRA se MA Gorenja prisrčno zahvaljujem za povabilo na današnjo konferenco. Upam, da se boste tudi mladi iz Gorenja v čimvečjem številu udeležili tradicionalnega srečanja mladih iz ZP ISKRA, ki bo 14. septembra v Bovcu. Upamo, da se bomo ob tej priložnosti še bolje spoznali in še trdneje povezali. Prisrčno vabljeni! Aparati: montažna skupina iz oddelka specialne naprave: spredaj od leve n: desno: Janko Strniša, Jernej Osolnik, Ivo Jaklič; zadaj: Albina Sitar, Metod Tomažič, Stane Muzlovič, Ivo Sloviček, Bruno Giosenti, Anica Štuhec. Foto: J.C ^ izdelkov naše specializirane ter pro- Z ato menimo, da je dogovor o paši skupni poti treba sedaj začeti spreminjati v stvarnost. Samoupravljala iz obeh združenih podjetij so se za začetek že dogovorili o poteku realizacije sprejetega samoupravnega sporazuma. Nesporno je, da bo imela ravno mladina veliko vlogo pri nadaljnjem vsebinskem združevanju v novi sestavljeni organizaciji združenega dela, saj predstavlja velik del zaposlenih v obeh ZP. Zato ji je treba omogočiti uspešen nastop pri nadaljnjem sodelovanju. Zato bi bila zelo priporočljiva ustanovitev organa, ki bi v začetku povezoval oba aktiva mladih delavcev pri oblikovanju skupnega programa dela. S tem bi v bodoče omogočih tudi koordiniran nastop, ki se tiče reševanja problematike vseh mladih v republiškem merilu, a tudi v združenju mladih elektro in elektronske industrije Jugoslavije. Ena priporočljivih oblik našega sodelovanja v bodoče bi lahko bila, po mojem mnenju, skupna delovna akcija mladih pri izgradnji našega velikega rekreacijskega centra v Pineti "pri Novigradu. Ta center je namenjen predvsem za letovanja družin delavcev, ki si sicer tega ne bi mogli pri- ISKRA - AVTOELEKTR1KA, TOVARNA VŽIGALNIH TULJAV IN OSTALE OPREME, BOVEC Novi kadri za preusmerjeno proizvodnjo V skladu z novo ustavo je prišlo pred časom do pripojitve industrijsko-kovinskega podjetja „Trenta“ iz Bovca k Iskri - Avtoeleictriki, Nova Gorica. V januarju so o tem podpisali samoupravni sporazum. Ta je bil osnovan na obojestranskih interesih. Industrijsko — kovinsko podjetje „Trenta“ je želelo najti tak proizvodni program, ki bi zagotovil 164-članske mu kolektivu socialno varnost in razvoj. Iskra — Avtoelektrika pa je po drugi strani želela razširiti svoj proizvodni program, pri čemer jo je oviralo pomanjkanje prostora. Trenutno je v njenem sklopu šest TOZD - pet proizvodnih in ena TOZD skupnih služb. V izgradnji pa je še TOZD malih zaganjalnikov v Šempetru pri Novi Gorici. Proizvodni program v novi TOZD Ambasadorji Iskre in hkrati komandosi Že večkrat je bilo priporočeno, naj kaj napišemo v našem glasilu in predstavimo Iskrini javnosti ..ambasadorje Iskre11. Ne si misliti, da bomo tu opisali življenje in dogodivščine raznih direktorjev, svetnikov in svetovalcev, ampak življenje in pogoje dela naših monterjev - ki so tudi ambasadorji našega podjetja. so pomembna vez med potrošnikom in proizvodnjo. Njihovo vedenje je včasih odločilno za poslovne odnose. Brez posebne hvale lahko pripišem, da so to Iskrino poslanstvo izpolnili, saj to pričajo razna pismena priznanja za delo. ' Delo v vrtoglavi višini za monterje prav gotovo ni prijetno, vendar ga opravljajo z veseljem in vztrajnostjo, pa čeprav dolge ure dneva preživijo na lestvah. Foto: J. Č. Nekaj nad 320 jih je, po večini mladih, nekaj pa tudi takih, ki že čakajo svoj srebrni jubilej. To so v glavnpm kvalificirani mehaniki, tehniki in tudi inženirji. Vsi pravijo, da so .monterji. Pri delu se nihče ne postavlja z diplomo, ampak hoče vsak dokazati^koliko zna in kaj zmore. Zelo prijetna druščina so. Človek ne bi verjel, da so v montažno servisnem sektorju telekomunikacij v Iskra C ommerce zaposleni iz vseh socialističnih republik Jugoslavije in da je skroraj najmanj Slovencev. Lansko leto so praznovali 20-letnico obstoja - pomemben jubilej. Živijo v bratski slogi, oddaljeni od domačih, raztreseni po vsej Jugoslaviji, dnevno na najmanj 60 gradbiščih. S ponosom na svojih delovnih haljah nosijo Iskrino zvezdo. Zadovoljni so, da jim je Iskra dala zaposlitev, saj so v nekaterih primerih čakali na to več kot leto. S pogoji dela so več ali manj nezadovoljni. Toda kako jim tu pomagati. Terensko delo zahteva, da si oddaljen od domačih, včasih 1 mesec, dva ali več. Za prehrano si moraš sam poskrbeti. Vemo, da naši gostinci po Jugoslaviji, razen mesnih jedi, zelo malo lahko nudijo. Toda sčasoma se tudi na tem področju položaj izboljšuje, teže pa je bilo pred leti. Poleg tega je za naše proizvodne kolege po tovarnah več, ali manj organizirana družbena prehrana, garderobe in umivalnice, ustrezno opremljeno delovno mesto (gretje, svetloba itd.), kar je za naše ambasadorje velikokrat redkost. Kar zamislimo si, kako poteka delo v prostorih mostarskih objektov pri 45 stopinj Celzija, ali ob zasneženi železniški progi v Gorskem Kotom. Da, tu še ne omenjam možnosti za nesreče pri delu, kakor tudi za njegovo varstvo. Poleg tega naši monterji dnevno opravljajo zelo pomembno vlogo, ker Našim monterjem na terenu nehote delamo krivico, ker malone nikoli ničesar ne napišemo o njihovem težkem in odgovornem delu. Obljubljamo, da bomo odslej pozornejši tudi do njih. ISKRA Avtoelektrike se trenutno bistveno spreminja in prilagaja spremenjenim pogojem. Zajemal bo vžigalno tuljavo kot samostojen izdelek ter kooperantske storitve za ljubljanski „Satur-nus“. Hkrati pa bodo v TOZD v Bovcu razvijali tudi orodjarstvo za potrebe Avtoelektrike in drugih interesentov. Sektorji v sklopu nove TOZD so trije: tehnični (priprava dela, proizvodnja in operativna priprava dela), komercialni (prodaja, nabava in kalkulacije) ter finančni, ki zajema celotno področje financ. Uprava, tajništvo in kontrola kvalitete so neposredno vezani na direktorja. Samoupravni organi že tudi pripravljajo pravilnik o varnosti pri delu, ki bo usklajen s pravilniki ostalih TOZD v okviril DO Avtoelektrike. Možnosti nesreč pri delu preprečujejo tako z nastavitvijo strojev kot tudi z zaščito orodij. Zato pri njih obratnih nesreč že nekaj časa ni. Na zboru delavcev je bil že tudi sprejet pravilnik o normah. Ta predvideva prehod na WF sistem, ki ga bodo izvedb s pomočjo Zavoda za avtomatizacijo iz Ljubljane in tehničnega področja v DO. Pri- pravljalne faze so že zaključene. Sedaj bodo novi sistem postopoma uvajale posamezne TOZD po sprejetem pr° gramu. Nosilec tega pa je tehnično področje v DO Avtoelektriki. V bodoče se nameravajo specia lizirati predvsem za izdelovanje vžigal! nih tuljav. Ostala področja proiZ' vodnje pa se bodo razvijala v skladu z obstoječimi potrebami in možnostmi Pri tem je eno ključnih kadrovsko vprašanje. Da bi si zagotovili nove sodelavce z ustreznimi strokovnimi profili, s0 razpisali letos sedem štipendij za klicno šolo kovinske stroke v Nov1 Gorici ter tri za tehniško šolo za stroj np stroko v Ljubljani. Od prej imaj0 še enega štipendista na F akulteti ti strojništvo, tri na Tehniški šoli zz strojno stroko ter enega na Tehnik0 j šoli za kemijsko, metalurško, rudar- J sko, lesno in papirno stroko — kemij- 1 ska smer. Podelili so tudi po eno štipendij0 P1 za srednjo ekonomsko šolo, za srednjo ln administrativno in za dopolnilni re izobraževanje na srednji ekonomski re šoli. Drugo leto nameravajo štipendirati še kadre za jaki tok. V B. R Zaposleni v montažno servisnem sektorju se dobro zavedajo in se čutijo odgovorne, da je proizvodni ciklus zaključen šele z zunanjo montažo naprav. Pri tem pa bo v prihodnje potrebno še več skupnega sodelovanja med razvojem, proizvodnjo in trgom. In ne nazadnje tudi nagrajevanje po delu mora v montažno-servisnem sektorju biti vrednoteno. Iluzorno je namreč pričakovati, da so v finali-zaciji proizvodnje, po kvalifikacijskih strukturah, najslabše nagrajevani prav ti ..ambasadorji Iskre11. Resnično je namreč dejstvo, da se na terenu preživljajo z dnevnicami in nadomestili za prenočišča, toda - kaj bo s temi veterani po 20 letih terena, ko bodo iz zdravstvenih, ah ostalih razlogov na pol invalidi. K temu problemu se velja zamisliti že danes! J. Čebela Novo poslopje v TOZD Upori Šentjernej, o čemer prihodnjič daljši sestavi Foto: J. C. Za dostop na nič manj kot 106 metrov visoki antenski stolp je potrebna posebna lestev, saj na monterje in pozneje vzdrževalce prežijo neštete nevarnosti. Številka 29 - 10. avgust 1974 Foto: J. C. KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI SK ZP ISKRA V Razpis I. manifestativnega pohoda prijateljstva Iskrašev Ta pohod bo 21. septembra 1974 na območje Kokrice in Brda z začetkom ob 10. uri na stadionu ŠD Triglav v Kranju. Udeleženci pohoda se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede: I. razred - moški do 30 let (5-članska ekipa) II. razred - moški od 3o do 40 let (5-članska ekipa) III. razred -• moški nad 40 let (5-članska ekipa) I. razred — mešane 5-članske ekipe do 30 let II. razred - mešane 5-članske ekipe od 30 do 40 let III. razred — mešane 5-članske ekipe nad 40 let I. razred - ženske do 30 let II. razred - ženske nad 30 let Starejši tekmovalci lahko tekmujejo v nižjem razredu. Start bo ob 10-uri na stadionu ŠD Triglav v Kranju, kjer bo tudi cilj pohoda. Tekmovalna proga bo dolga okrog 12 km. Tekmovalci vseh ekip bodo med pohodom streljali z zračno puško in sicer bo vsakdo oddal po tri strele, brez poskusnih, a vsak doseženi krog v streljanju se odšteje od doseženega skupnega časa ekipe po 10 sekund. Organizator bo priskrbel vse potrebno za tekmovanje. Prijave za pohod sprejemajo športni referenti po delovnih organizacijah, ali pa se ekipe lahko prijavijo direktno na komisijo za šport in rekreacijo pri SK ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 57-969, do 10. septembra t.l. Prijava mora vsebovati ime in priimek vodj6 tekmovalne ekipe in organizacijo zaposlitve. Vabimo vse zaposlene v osnovnih organizacijah, TOZD, člane športnih in kulturnih sekcij, študente in dijake, da se I. manifestativnega pohodi prijateljstva Iskrašev polnoštevilno udeležijo. Vsi udeleženci pohoda bodo prejeli spominske značke. Še o servisu v Ljubljani menjen, medtem ko se je proizvodni asortiman Iskre zelo razširil. To razširitev opazijo v servisu predvsem na področju rotacijskih strojev, električnih ročnih orodij, potem so tu varilni aparati, usmerniki ipd. Na servisu poudarjajo, da bi moral njihov kolektiv rasti skupaj s proizvodno bazo. Od vseh devetih nalog, s katerimi se ukvarjajo, delujeta le dve v kolikor toliko dobrih pogojih - to sta oddelek merilne tehnike in oddelek za popravilo televizorjev. Na servisu v Rožni dolini upajo, da so dnevi njihovega dela v sedanjih utesnjenih prostorih šteti. Verjetno bodo že prihodnje leto začeli na kompleksu Iskrinih tovarn v Stegnah daj V minuli številki smo objavili prijeten humoristično obarvan članek o servisu Iskra Commerce v Rožni dolini v Ljubljani. Vsekakor ni bil namen tega članka, da bi koga žalil, le opozarjal bi rad, in to predvsem tiste, ki so odgovorni, da bo Iskrino ime med potrošniki ostalo tako kot je zdaj — spoštovano. Tokrat objavljamo sestavek o dejavnosti servisa, njegovih problemih in načrtih. Pogovarjali smo se z vodjo"' torvisa Petrom Klemencem, Manetom S te tičem in Petrom Virantom. Iskrin servis v Rožni dolini obstaja z® 12 let. Stavba, v kateri dela, sprva ni bila namenjena takšni dejavnosti, Pač pa je viška občina hotela v njej Opreti nekak univerzalni obrtni servis. Prav zato so prostori precej razdrobljeni in ločeni med seboj — nekateri Iskri ustrezajo, večina pa ne. Iskra se je v minulih 12. letih izredno razširila, njen servis pa je ostal skoraj .kolje bil ob ustanovitvi. h i nj®m j® trenutno zaposlenih 120 alč e)avk in delavcev. V servisu popravno Ijajo v glavnem ves asortiman proiz-no vodnje Iskre, delno pa tudi izdelke nekaterih tujih tovarn. Servis je raz-.,J^n na 9 panog ali dejavnosti — ’. ^efonijo, merilno tehniko, kino->iZ' akustiko, široko potrošnjo in radio ter uZ elevizijo, avtomatizacijo industrije, til avtoelektriko, požarno varnostne in ko Protivlomne naprave, varilno tehniko ! in usmemiške naprave ter ročna-e z 0r°dja in gospodinjske aparate, so Največ reklamacij imajo predvsem kdelkih široke potrošnje, in to □yi Predvsem Zaradi povečanja proizvod-oj- nJe v tej panogi. Pred letom dni je bilo aj° račun servisa zapisanih nekaj kri- zz ‘enih pripomb v dnevnem tisku. Z' riiat 85 ie zataknilo pri nakupu 8° ..počenih rezervnih delov, nekaj pa ^ l i 6 tndi zaradi kvalitete popra-iij- 1 a. Stranke pa so bile najbolj ogorče-n Ja.ra(?r tega, ker jim niso hoteli jjo Prodajati rezervnih delov. V servisu n , „■* ijo unajo najnujnejšo zalogo določenih Pogled v eno izmed delavnic našega servisa na Viču. no rezervnih delov, ko pa je njihova zlata graditi novo poslopje, v katerem bosta imela prostore montažna dejavnost in servis. Ti dve dejavnosti bosta imeli na voljo približno 4.000 kv m uporabnih površin. Novi prostori v Stegnah bodo nekoliko odročni-" za popravilo izdelkov široke potrošnje, zato bi morali — morda nekje v središču Ljubljane — odpreti sprejemni oddelek. Po drugi strani pa so v tujini ugotovili, da imajo trgovine in servisi zunaj mesta zaradi prometa in parkirnih prostorov več kupcev in strank kot pa, če bi bili v centru mesta. Sedanji servis v Rožni dolini pozna domala vsa Jugoslavija, prepričani pa smo, da se bodo tudi na novega v Stegnah hitro navadili -zaradi prijetnejših prostorov, predvsem pa zaradi kakovostnih storitev. lad Na zunaj je stavbe našega servisa na Viču v Ljubljani še nekaj videti, toda spričo tolikšnega prometa je znotraj podoba veliko preskromna. Foto: L. D. zerva pošla, pa čeprav ne po njihovi nvdi so na njih letele števUne strele, brivnik ^ ^ zaradi mrežic za Rezervni deli so vsekakor eno naj-Ir?-! Perečih področij uspešnosti de-°yanja servisa. O vprašanju rezervnih uelov bi lahko še in še pisali, toda v “Pajmo, da bodo ta problem v krat-0 kem rešili. Na servisu se pritožujejo tudi za-radt tega, ker se v Iskri doslej še niso ^Pomnili, da bi naredili dokumen-.acy° za servise, kar je v navadi v ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Delavska kontrola usmerja, svetuje, nadzoruje V Elektromehaniki so ustanovili delavsko kontrolo letos spomladi. V zvezni in republiški ustavi so bile opredeljene njene naloge bolj okvirno delovanja. To obsega izpeljavo najrazličnejših nalog, med katerimi je najvažnejša ravno trajno seznanjanje ter budno spremljanje vsega dogajanja v J mi. Na servisu še vedno popravljajo s tem, da prepušča zakonodaja kon- OZD. Pri tem je predvsem pomembno skrine naprave s pomočjo proizvodne kretno organiziranost in delovanje pravočasno, kvalitetno m temeji o okumentaciie. v kateri na niso nave- oreanom delavske kontrole samim. Pri obveščanje delavcev o poslovanju de mentac^e* v kateri pa niso nave- organom delavske kontrole samim. Pri 1 j ne merilne točke, zgodi pa se celo, tem upošteva specifičnost posameznih ” nim^o nikakršne dokumentacije. OZD in sprotne probleme. Z izborom p Lilavni problem servisa pa je ta, da članov odbora delavske kontrole iz ■ek let • a8°ien proizvodnji. Zadnjih 10 vrst neposrednih proizvajalcev je bil Je- kot že rečeno - ostal nespre- položen temelj za pričetek njenega Novi pogoji za potrošniške kredite TOZD, materialno-finančnem stanju, ustvaijanju in delitvi dohodka, uporabi sredstev ter drugih vprašanjih, pomembnih za odločanje in nadzorstvo v organizaciji. Nadaljnja naloga delavske kontrole je tudi nadzor nad izvrševanjem sprejetih samoupravnih dogovorov in pravilnikov. Tako lahko učinkovito prepreči možne nepravilnosti, delavcem pa je omogočen podroben pre- '. (Nadaljevanje s 1. strani) kStor- ^i drugi strokovni odbori in komj!;]! b' ostali kot doslej, razen °dnoS e v Za družbenoekonomske del se.’ ki bi se spremenila v odbor Posli • skuPnosti ter se ukvarjala s banl “j1 nalogami delovnih skupnosti orean - Ve!ike naj bi bile spremembe v sorLi 1Zac*j' odbora za poslovno dpr, °Vanje bank, tako imenovane žacii»arnf borze1*'. Glede nove organi-dalJ Zt*ruženja bodo do 10. oktobra « mnenje vse članice. sam a ^j* 80 ponovno obravnavali odohUpravni sporazum bank o samnravanju potrošniških kreditov ter Prn.i,Upravn' sP°razum o kreditiranju Pro d?C potniških avtomobilov iz član;ama "Zastava11. Kot so sklenili različ .VPravne8a odbora, bodo ob °bča n'b Pogojih odobravali kredite bank«0111’k*80 v poslovnem odnosu z banke ki ne opravljajo preko se za kredite do katpZ, ..nobenih poslov. Za prvo ioooonj0 oscb 86 za ^POžit, i „ Q00 do 20.000 din se bo oročalo lO.Oon den«-,-. Uln ne bo zahtevalo oročanje >^- -10v- Za kreditni znesek od !o% din naZ?ckredit od 20-000 do 30.000 SO-OOn 1 ^ depozita. Za kredite nad 25 % 8e b° oročal depozit v višini Prekih!:vk‘, ne 0Prav|jaj° Poslov Osebn^^T6 (varčevanje, izplačevanje depo^a dohodka ipd.) bodo oročale *a krM Za kredit do 10.000 din 10%, 15 °d 10.000 do 20.000 din pa • -t-a znesek kredita od 20.000 do 30.000 din bo depozit znašal 20 7«, za kredit nad 30.000 din pa 30 %. Namesto gotovine bodo banke sprejemale kot depozit tudi obveznice federacije v letu 1974. Predstavniki Zavodov Crvena zastava iz Kragujevca so člane upravnega odbora seznanili s težavami pri plasmaju svojih vozil ter pozvali članice združenja, naj se v čimkrajšem roku izjavijo o samoupravnem sporazumu, ki ga je združenje pred kratkim sprejelo. Člani upravnega odbora so sklenih, da bodo banke po svojih možnostih takoj pomagale Crveni zastavi, o samoupravnem sporazumu pa se bodo izjasnile do 15. septembra. Stopnja obvezne udeležbe končnih uporabnikov kreditov na podlagi sporazuma bank v SR Srbiji brez pokrajin bo v prihodnje v „zelenem planu11 znašala 30%. Člani upravnega odbora so namreč sprejeli spremembo tega sporazuma, ki je predvideval obvezno udeležbo v znesku 50 % kredita. S tem se ne bo povečal celotni znesek, ki ga morajo banke po sporazumu obvezno plasirati v te namene, temveč se uresničitev plasmaja zmanjša na realni obseg. V združenje poslovnih bank je bila soglasno sprejeta Ljubljanska banka podružnica Beograd. Sprejetje hranil-no-kreditne banke ..Avala11 iz Bdogjada pa so odložili, dokler ne bodo preskrbljeni potrebni podatki o tej banki. Zaradi premajhnih strojnih kapacitet se je vodstvo Tovarne električnih merilnih instrumentov v Otočah odločilo za nakup modemih strojev za brizganje plastičnih mas, avtomatov in polavtomatov za obdelavo kovinskih delov ter za orodjarno. Na sliki Francka Frelih pri novem, modernem stroju za brizganje plastičnih mas. FOTO: V. B. K. gled nad ustvarjenim dohodkom in njegovo delitvijo. V Elektromehaniki je delo delavske kontrole že krenilo v izvajanje praktičnih nalog. Tako so pričeli z zbiranjem podatkov o poslovanju posameznih TOZD ter s svojim lastnim ekonomskim obračunom. Tu bo točno razvidna uspešnost poslovanja po TOZD. Seveda je to zelo velika in kompleksna naloga, ki bo predvidoma zaključena do konca leta. Za čim uspešnejše delo bo potrebno tudi tesno sodelovanje z vsemi proizvajalci ter obveščanje delavske kontrole o raznih nepravilnostih. Ta pa bo tudi rada odgovarjala proizvajalcem na vsa vprašanja v zvezi, s sprejetim programom svojega dela. Kljub objavljenemu programu nalog delavske kontrole dosedaj iz vrst proizvajalcev žal ni bilo konkretnih vprašanj ali predlogov. Zato odbor za samoupravni delavski nadzor ponovno prosi proizvajalce, naj se obračajo nanj s pripombami in vprašanji v zvezi s tem. Končno pa je treba opozoriti še na dejstvo, da delavska kontrola po svoji funkciji predvsem zastopa interese proizvajalcev in ne misli izvajati kakšne kaznovalne politike. V primeru kršitve opozori pristojni samoupravni organ, naj odpravi in prepreči nepravilnosti. V. B. R. ISKRA - INDUSTRIJA EMO,CELJE %# ■ Povsem jasno je, da ima EMO zaradi svojega dolgoletnega obstoja tudi bogate tradicionalne poslovne stike na domačem tržišču z razno raznimi poslovnimi partnerji, tako po liniji prodaje kot nabave. Da so poslovni stiki na domačem tržišču res bogati, moramo upoštevati, da se plasira na domačem tržišču od celotne proizvodnje cca 85 % vseh izdelkov, po drugi strani pa znašajo viri nabave na domačem tržišču cca 60% od repro-materiala, kooperantskih delov, investicijske opreme itd. Po liniji prodaje posluje EMO z vsemi večjimi in pomembnejšimi partnerji s področja trgovine pri izdelkih široke potrošnje, kot tudi industrije na področju kooperacije in izdelkov investicijske potrošnje. Glavni kupci izdelkov široke potrošnje kot je emajlirana posoda, vse vrste sobnih peči, sanitarnih izdelkov in naprav za gretje so trgovska in montažna podjetja, kot na primer: Tehnomercator in Kovinotehna Celje, Metalka Ljubljana, Merkur Kranj, Jeklotehna Maribor, NAMA, FERIMPORT, ŽELJPOH, Instf.lo-tchna Zagreb, Brodokomerc Rijeka, Dalma Split, Metal Banja Luka, Uni-ma Sarajevo, HIT Mostar, Tehnogvož-djar Novi Sad, Meteor Subotica, Cen-troprom, Elektromaterial, Robne kuče, Tehnopronu t, Metalservis Beograd, Gvoždjar Kraljevo, Agropromet Niš, Grmija Priština, Interpromet, (Nadaljevanje na 4. strani) ISKRA Številka 29-10. avgust 1974 Delavec mora biti dobro obveščen Kondenzatorji Semič: iz obrata za proizvodnjo lončkov. Zgraditev samoupravnega sistema obveščanja je trenutno ena najpomembnejših nalog, ki smo se je lotili v zvezi z uresničevanjem nove ustave in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Od ustreznega sistema obveščanja je v mnogočem odvisno delovanje sistema samoupravljanja in delegatskega sistema. Zlasti delegatski sistem se ne bo mogel v realnih odnosih izraziti enako učinkovito in v tistem pomenu, kot je to določeno v ustavi, v kolikor se ne bo temu prilagodila informativna praksa. Sedanji sistem obveščanja ne ustreza potrebam družbe, hkrati pa je kvaliteta obveščanja še vedno na nezadovoljivi ravni, na nevarnosti manipuliranja, zapiranja itd., kar vse ustreza tehnokratizmu, liberalističnim NAŠI DOMAČI POSLOVNI STIKI (Nadaljevanje s 3. strani) Tehnometal, Karaorman Skopje, IMP Ljubljana, Monter Zagreb, Union-invest Sarajevo, Janko Lisjak, P obeda Beograd, Blagoje Davkov, Cevovod, Parovod Skopje. EMO ima poleg čistih trgovskih poslovnih odnosov tudi bogate kooperantske odnose, še posebej 25-letno sodelovanje s TAM Maribor, za katerega proizvajamo kamionska kolesa in kamionsko podvozje, z IMV Novo mesto, Vozila Nova Gorica, Rad oje Dakič Titograd in z drugimi na področju kovinske predelovalne industrije, poleg tega pa tudi z. Gorenje Velenje, Sloboda Čačak, Metalac Gornji Milan ovac, El Niš, Boris Kidrič Struga na področju kemije odnosno z inženiringom naših emajlov. Izdelki EMO, od vseh vrst posode do peči, radiatorjev, kotlov za centralno kurjavo itd., se nahajajo v gospodinjstvih kot v vseh ostalih javnih objektih in imajo vsesplošno rabo, tako v individualni kot ostali potrošnji. Brez teh izdelkov si je danes praktično težko predstavljati normalno delovanje in življenje, tako posameznika kot tudi podjetij. Po liniji nabave imamo prav tako tradicionalne poslovne stike z vsemi železarnami v Jugoslaviji, saj smo eden glavnih predelovalcev vseh vrst pločevine, nadalje koristniki strojne opreme, raznih kemičnih surovin kot tudi embalaže in ostalih vseh vrst drobnih materialov. Od jugoslovanskih železarn najtesneje sodelujemo z železarno Jesenice, Štore, Ravne, Železarno Skopje, RMK Zenica in Železarno Sisak. Pri nabavi cinka sodelujemo s kombinatom Trepča, Zorko Sabac in Cinkamo Celje. Razume se, da pri nabavi potrebnih materialov in opremi sodelujemo tudi z že prej omenjenimi trgovskimi podjetji, bodisi direktno ali pa indirektno. Po liniji nabave imamo prav tako močno kooperacijo zlasti z Ljevaoni-co Slavonska Požega za proizvodnjo kaminov, LIV Postojna in Kovinoplastika Lož na področju proizvodnje sanitarne opreme. Med ostalim smo tudi veliki potrošniki kartonske embalaže, kjer sodelujemo s kartonažno tovarno Ljubljana, tovarno BEL Belišča in Bilokalnik Koprivnica. Da bi bili naši poslovni stiki na domačem tržišču čimbolj pristni, ima EMO poleg matične prodajne in nabavne službe na terenu svojo potniško mrežo z dvema predstavništvima v Zagrebu in Beogradu, v okviru katerega imamo tudi svojo prodajalno, poleg prodajalne v Celju. Ker so nekateri naši izdelki zahtevnejših tehničnih funkcij, kot recimo kotli za centralno kurjavo, kamini itd., ima EMO prav tako močno servisno službo kot tudi dobro organizirano lastno in pogodbeno servisno mrežo na terenu, da bi na ta način omogočili čimboljše funkcioniranje naših izdelkov v vsesplošno zadovoljstvo koristnikov naših proizvodov. Iz doslej nakazanih dejstev je razvidno, da ima EMO dobre poslovne stike na domačem tržišču, vendar se zavedamo, da nam je v bodoče osnovna naloga te poslovne stike še bolj negovati in razširjati, da bomo na ta način imeli v bodočnosti kar najbolj ugodno perspektivo za razvoj našega podjetja kot tudi vsestransko zadovoljene potrebe potrošnikov v splošno korist družbene skupnosti. Jože Turnšek Kako poteka letošnje letovanje Pasja vročina, prav primeren čas sredi letne sezone za pogovor o letovanju. Izrabili smo ga v ta namen in zastavili nekaj vprašanj Mariji Korpar, referentki za rekreacijo v naši Počitniški skupnosti. Iz njenih odgovorov je razviden potek letošnjih letovanj v lastnih in tujih domovih. S kolikšnimi zmogljivostmi je PSI pričakala letošnjo počitniško sezono? „Žal z veliko preskromnimi za vse Iskraše, ki bi radi letovali v naših domovih. V Poreču imamo v domu 47 ležišč, nadaljnjih 27 ležišč pa smo priskrbeli pri zasebnikih. V domu v Trenti je na razpolago 20 ležišč, v kampu na Dugem otoku pa imamo skupno 63 ležišč v prenovljenih šotorih. No, v kampu je doslej letovalo še okrog 130 gostov iz ČSSR, seveda v Lastnih šotorih, po že ustaljeni pogodbi o‘izmenjavi turistov. Na Dugem otoku pa je doslej letovalo še 71 Iskrašev v lastnih šotorih, oz. bo njihovo število do konca sezone naraslo tja na približno 90.“ Kako dolgo pa bodo letos obratovali naši domovi? - „V Poreču in na Dugem otoku se je začelo 5. junija, končali pa bomo predvidoma 13. septembra, če seveda ne bo interesentov, ki bi radi letovali še v poznejšem času. Dom v Trenti pa bo obratoval od 1. julija do vključno 3. septembra." Kakšne so naše letošnje penzionske cene? „V izven sezonskem obdobju je cena penziona za odrasle v domu v Poreču 50 din, na Dugem otoku pa 40 din, medtem ko je cena v sezoni v Poreču 60 din, na Dugem otoku pa 46 din. K temu je razumljivo treba prišteti še obvezno turistično takso. V domu v Trenti pa stane letos penzion 55 dinarjev.“ Kako pa so te naše preskromne zmogljivosti zasedene? „Prva izmena v domu v Poreču, prav tako pa na Dugem otoku, je bila letos dokaj „kilava“, v poznejših desetdnevnih izmenah pa se je stanje normaliziralo in so vsa ležišča zasedena. Tako bo najbrž, vsaj po prijavah sodeč, dokler bomo obratovali. No, ob večji discipliniranosti interesentov, praktično nobeno ležišče ne bi ostalo prazno, a se dogaja, da se je nekdo prijavil za letovanje, ni pa plačal akontacije, odpovedal pa je letovanje tik pred nastopom in tako ni več bilo možnosti na njegovo mesto poslati drugega, ki je morda okleval s prijavo, a bi kljub temu rad nekaj dopusta preživel v našem domu. To so vsakoletne težave pri našem delu, vendar jih k sreči letos ni bilo pretirano veliko." Menda so Iskraši prek Počitniške, skupnosti lahko letovali tudi v nekaterih drugih počitniških domovih? „Da, prek turistične agencije „Slav-nik" iz Kopra, smo si za sezono izgovorili 50 dodatnih ležišč za naše člane v Rabcu, na Krku, v Puli in v Vrsaiju, za cene od 77,5 do 100 dinarjev dnevno. Najeli pa smo dejansko le toliko ležišč, kolikor je bilo resnih kandidatov. Nadalje smo v letošnji sezoni imeli 197 ležišč za Iskraše tudi v počitniških domovih RSNZ v Umagu, Savudriji in na Debelem rtiču, 34 ležišč v Vodicah pri Šibeniku, počitniškem domu mariborske tovarne Lilet, medtem ko je našim članom na voljo skozi vso sezono soba s 3 ležišči v počitniškem domu Iskra-industrija EMO v Crikvenici". Imate kaj podatkov o tem, kako so bili, oz. so naši letovalci zadovoljni v teh tujih počitniških domovih? „Po dosedanjih podatkih so se najbolj pohvalili tisti, ki so letovali v Umagu in na Debelem rtiču, sicer pa tudi od drugod doslej nismo slišali pritožb, kar kaže, da so bili zadovoljni z najetimi počitniškimi zmogljivostmi, le seveda, če odštejemo nevšečnosti z vremenom ob začetku sezone.1 Letos kaže, da je bilo nekaj manj težav in spodrsljajev pri razporejanju letovalcev po razpoložljivih mestih? „Potrudili smo se, ugoditi vsem, vendar pa omejene možnosti vselej tega niso dopuščale. Največ težav za tako pičle zmogljivosti so pač kolektivni dopusti v naših tovarnah, saj takrat bi vsi hkrati radi dobili mesta v domovih, kar pa žal preprosto ne gre. Poskušali smo svoje letošnje naloge kar se da dobro izpolnjevati. Koliko, smo pri tem dosegli, bodo lahko ocenili vsi, ki so letovali prek PSI v domačih, ali v ..izposojenih" domovih. Upamo, da po izkušnjah iz prejšnjih let, letos le ne bomo tako zelo „kritizirana" stranka in to bi bilo za nas, ki na tem občutljivem področju delamo, še najboljša stimulacija" in drugim idejno- političnim težnjam in njihovim nosilcem. Vprašanje obveščanja naj bo v funkciji razvoja samoupravnih socialističnih odnosov, naj bo usklajeno z novo ustavo in politiko X. kongresa. To moramo dosledno uresničiti v celotnem sistemu obveščanja, zlasti na področju dnevnega tiska, radia in televizije. Akcije v smeri urejanja sodobnejšega sistema obveščanja morajo prispevati k smotrnejšemu načinu dela, učinkovitejšemu odločanju in , uresničitvi sprejetih odlokov, kot tudi njegovemu enakomernemu razvoju, ki bi omogočil objektivno obveščanje in popolno izkazovanje posamičnih in skupnih interesov. V zvezi s tem je treba storiti vse, da bi se obveščanje popolneje vključilo v ekonomski in politični sistem v družbi ter da bi vsak njegov del aktivneje opravljal svojo vlogo. Resnično informiranje je vsekakor ustavna obveznost. Soglasno s tem je prav tako ustavna obveznost, da se sistem obveščanja organizira tako, da se zagotovi resnično informiranje. Ustava med drugim poudarja, da je pravica občana, da je obveščen o dogodkih doma in po svetu, ki so zanimivi za njegovo življenje in delo, kakor tudi o vprašanjih, ki so zanimiva za skupnost. Ustavna obveznost je tudi ta, da se družbenopolitični sistem gradi in razvija na enotnih osnovah. Iz tega izhaja seveda tudi obveznost graditve enotnega sistema obveščanja. Nikoli in na noben način ne smemo pozabiti, da lahko to obveznost uresničimo samo s samoupravnimi sredstvi in z organizirano politično akcijo. Izredno velik pomen za zagotovitev načel pravilnega obveščanja v naši družbi imajo tudi načela družbenega vpliva. Brez ustrezne obdelave tega načela gotovo ne bi mogli pričakovati zadovoljivih rezultatov niti glede zahteve, da naj bo vsak naš delovni človek obveščen o vsem, kar se dogaja v Samoupravni socialistični skupnosti in kar je pomembno za njegov samoupravni položaj in njegovo družbeno angažiranost, niti glede osvobajanja | informacije pred vsemi poskusi, dajo uporabijo kot sredstvo kateregakoli ali kakršnegakoli manipuliranja. Ob sklepu tega razmišljanja o nujnosti zgraditve in oblikovanja boljšega sistema obveščanja, ki je vsekakor eden od predpogojev za pravilno delovanje delegatskega sistema, naj opozorimo na govor predsednika predsedstva Sergeja Kraighetja, ki ga je imel na velikem zborovanju ob dnevu vstaje slovenskega naroda v Lovrencu na Pohorju. Takrat je med drugim poudaril, da se danes mnogo govori o potrebi po spremembi io izpopolnitvi sistema informiranja, „Res je, spremeniti in izpopolniti ga jo treba. Toda ne smemo zapostavljati naloge, katere cilj je prekiniti s staro prakso povsod, kjer se le-ta pojavlja v kakršnikoli obliki z Vsem, kar odločanje v skupščini spreminja v fon (malno dviganje rok, z vsem, kar preprečuje, da bi se v skupščini resnično slišal predvsem interes in glas občana jin delavca v združenem, delu in krajevni skupnosti, in da zagotovimo, da bodo skupščine v resnici postale mesto dogovarjanja in sporazumevanja, kjer ima odločilen pomen moč argu-^ Sen tov in ne število glasov. Temu je Srtba prilagoditi politično delo SZDj-Sn še posebej komunistov v njej. ' traKonodajni dejavnosti pa je treba )Bati prednost spremembam tistil1 določil in zakonov, ki ovirajo, da b' skupščina delala in živela na pole samoupravljalski način." To je med drugim poudaril predsednik predse«; stva slovenske skupščine Sergej Kraigher. lad ISKRA ELEKTROMOTORJI, TOZD SPODNJA IDRIJA Aktivnost mladine Tovarna elektromotorjev m gospodinjskih aparatov v Železnikih je zaradi razširjene proizvodnje odprla I. 1971 svoj obrat v Spodnji Idriji. Ob velikem številu mladih, ki so se vključili v delovni proces, se je pokazala potreba po ustanovitvi mladinskega aktiva. Jasno je, da so bile težave, ki nastopijo pri vsakem na novo ustanovljenem obratu, tudi pri nas ovira, da nismo ustanovili svojega aktiva takoj prve dni. Želja po koordiniranju misli mladih se je izpolnila ob preselitvi obrata v nove moderne prostore v Spodnji Idriji. Tako smo v februarju 1. 1973 imeli ustanovno konferenco, na kateri smo si začrtali okvirne smernice. Po njih naj bi potekalo naše nadaljnje delo. Kot pač vsak začetek je bil tudi naš težak. Kljub 170 mladincem, kolikor jih šteje tako mlada in majhna delovna organizacija, je nastal problem, kako jim vzbuditi zanimanje za delo mladinske organizacije. Večina mladih je hodila na delo iz oddaljenih okoliških vasi, poleg tega pa so morali doma pomagati pri delu na kmetijah. Treba je bilo torej iz svoje srede izbrati tiste, ki niso trpeli pomanjkanja prostega časa. Nekaj jih je na tem področju delalo že prej. V glavnem pa so bili to mladi, ki jih je bilo treba v delo šele uvajati. Qanes se lahko po- hvalimo z vrsto akcij, ki smo jih izpeljali v okviru mladinske organizacije. Naj omenimo samo nekaj področij našega dela: sodelovanje pri udar niških akcijah v okviru občine, udeležba dveh naših mladink v brigadi Dugem otoku, akcija za olepšaflj« okolice tovarne, v kateri smo porabili 300 udarniških ur in nasadili čez 60 dreves. Letos maja smo organizirali v počastitev dneva mladosti športno srečanje med MA Iskre - Železniki b1 MA Iskre - Spodnja Idrija. Dobro ij plodno je tudi naše sodelovanje z OK ZMS Idrija, v kateri imamo predstavnike iz vrst naših mladincev. V svoje«’ programu smo dali velik poudarek idejnopolitičnemu izobraževanju tri* dih. V ta namen smo skupaj z OOZ — Kako te je pot prinesla v Ljubljano - k Iskri? „ V Managvi sem študirala francoščino, nato pa sem študij nadaljevala v Franciji, ker sem tam dobila štipendijo. Na univerzi p Grenoblu sem spoznala moža, no in po študiju sem šla za njim p Jugoslavijo. Naj še povem, da sva se poročila že v Grenoblu, kjer se nama je pred 5 leti rodil tudi sin. “ In kako se počutiš v Sloveniji? ..Razlika med življenjem p Latinski Ameriki in Evropi je izredno ^velika. Ko sem prvič prišla p Evropo - p Grenoble, sem se počutila izredno osamljena. Pri nas v Nikaragui, podobno pa je tudi drugod p Srednji in Južni Ameriki, smo navajeni, da se vsi med seboj pozdravljamo, takoj se tikamo, se pogovorimo, povabimo novega znanca na kosilo ipd V Evropi pa le redko kdo pozdravi, če pa že pozdravi, se to ..znanstvo" s tem tudi konča. Ko sem prišla p Evropo, sem kar naprej pozdravljala, ljudje pašo me čudno gledali Zdaj sem se, na žalost, že odvadila ..prezgodnjega" pozdravljanja. - Kdo te je navdušil za slovenščino, morda mož? ..Morda tudi, čeprd\> je bil glavni vzrok ta, da se človek med tujimi ljudmi ponavadi bolje počuti, če zna njihov jezik. “ V Ljubljano sta se 'z možem preselila leta 1972. V začetku je Nubia Ortega hodila na tečaj slovenščine na Delavski univerzi, pozneje pa se je izpopolnjevala tudi na filozofski fakulteti - na oddelku za jezike. Ze mesec dni po prihodu v novo domovino se je prikupna Nubia odločila za samostojne nakupe po ljubljanskih trgovinah, od takrat naprej pa se je njena slovenščina izredno izpopolnila, tako da se ima sedaj že za pravo Slovenko. — Kljub temu, da izredno dobro govoriš slovensko, nam prosim povej, če imaš še kdaj težave z jezikom. ,,Imam, imam, in to zaradi tega, ker Ljubljančani ne govorijo pravilne slovenščine, še huje pa je ponekod drugod v Sloveniji “ - Kako pa je z delom in počutjem v Iskri? ..Zaposlena sem kot inoko-respondent p sektorju za Južno Ameriko. Predvsem prevajam različne dopise iz slovenščine v španščino. “ - Se v Iskri dobro počutiš? ..Zelo." lad Pešec, ki brez potrebe postaja na vozišču, ali hodi po njem tako, da s tem ovira ali preprečuje promet vozil; - Pešec, ki hodi vštric z drugim na cesti, ki je sta (m pregledna, ob zmanjšani vidljivosti ali v gostem prometu; - Pešec, ki zunaj naselja hodi po vozišču (kjer ni pločnika) po desni strani v smeri hoje; - Oseba, ki potiska kolo, moped itd. in hodi po levi strani ceste. Marjan Mctljak B ralcem sporočamo, da bo zaradi letnega oddiha naslednja, to je 30. številka, „Iskre“ izšla 24. avgusta 1.1. ISKRA 7 Številka 29 - 10. avgust 1974 ^ ISKRA - MEHANIZMI, LIPNICA Zahvala za požrtvovalno sodelovanje Stranski obrati, ali sedaj po novem TOZD, so pogosto vezani na med-obratne usluge. To velja tudi za TOZD Mehanizmi in Elektromehaniko. Pri svojem delu sem dokaj odvisen od pravočasne realizacije, posameznih operacij. Za to skrbi določena oseba v matičnem podjetju. Odločil sem se, da bom s skromnim prispevkom izrazil javno zahvalo vsem, ki požrtvovalno sodehijejo pri izvršitvi našega plana. Še posebno bi se rad zahvalil Adiju Vizovišku, ki v mehanskem laboratoriju skrbi za termično staranje. Svoje delo opravlja brez zastojev in izgovorov, skratka - brezhibno! Čeprav smo mu včasih postavili dokaj kratek termin, ni nikoli ugovarjal - človeško zna prisluhniti našim potrebam. Svoje priznanje pa bi želel podkrepiti še z željo, da bi se naše sodelovanje tudi vnaprej tako uspešno nadaljevalo. Naši TOZD je namreč v veliko zadovoljstvo in pomoč. Ivan Mihelič KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO Vodoravno: 1. kratica za konjsko silo; 3. nauk o protezah; 11. sestavljeno tuje žensko ime; 18. skupščina občine; 20. TOZD novomeške tovarne Iskra; 22. glasbeno delo; 23. pokrivalo; 25. oljkin sadež; 26. znani angl. dirkalni motorji; 27. vrsta tiska; 29. madžarsko žensko ime; 31. amer. filmska igralka Gardner; 32. roman Toneta Svetine; 33. služijo za hojo; 34. smrtni boj; 36. nemški filozof (Georg); 38. avstrijska časopisna agencija; 39. amer. kemik (Lars, Nobelov nagrajenec 1903); 41. poljska cvetica; 42. osebni zaimek; 44. grški otok; 46. holandski slikar, (Gerard, *i675Jj47. okrajšana vprašalnica; 48. življenjska tekočina; 49. Izvršni svet; 51. obvestila na javnih mestih; 54. francoski priseljenec v predrevolucio-nami Alžiriji; 56. snov z določenim vonjem; 58. gora v Švici; 59. ocet; 61. mesto v Srednji Italiji; 63. moški potomec; 64. stopnja angleškega plemstva; 65. dovoljeno mu je, lahko; 66. agavi podobna rastlina; 68. republiški sekretariat za notranje zadeve; 70. dve živalici, ki živita v zemlji; 71. kemični element Cl; 72. vzornik, malik; 73. hitro hlapljiva tekočina '(včasih za narkozo);, 74. cunja, capa; 75. prostor za nastopanje; 76. drugo ime za javor; 78. del ladje; 80. sladkovodna riba; 83. boginja sovraštva; 85. domislica, šala; 86. največje pristanišče za izvoz iranske nafte; 88. domača žival; 90. neroden, nespreten; 93. matematična neznanka; 94. to je; 95. priprava, 101. rimski ljubezenski pesnik; 102. urin; 103. domača hiša; 105. geslo, izrek; 107. rusko moško ime; 109. nekdanja viteška oblačila za boj; 111. država v ZDA; 113. ptica, pelikanu podobna; 115. državna blagajna; 116. vrsta sodobnega izolacijskega sredstva; 117. rimski vojskovodja za časa cesarja Justiniana; 119. italj. filmska igralka Lollobrigida; 120. turško gostišča za popotnike; 121. del ženske garderobe iz dragega krzna; 122. pripadnik evropskega naroda; 124. divji, razjarjen; 126. republiški sindikat kovinarjev; 127. avtomobilska kratica za Novi Sad; 128. vrtna lopa; 129. dan iz rimskega koledarja;- 131. tatarski poglavar; 132. glas, zvok; 133. del obraza; 135. naj višja' igralna karta; 136. poldrag kamen; 137. figura iz četvorke; 139. zgoden; 140. stara dolžinska mera; 142. naziv za dalmatinske pevske skupine: 143. jedi, hranila; 144. bramanski asket in čarovnik; 145. nametavanje. Navpično: t. ena izmed TOZD naše industrije elementov in zabavne elektronike; 2. način, stil; 4. grška črka; 5. vrsta mamila; 6. glavno mesto Izraela; 7. oseba iz Gotovčeve opere; 8. jezero v Etiopiji; 9. časovni veznik; 10. žensko ime; 11. sončna dežela na vzhodu (iz grške mitologije); 13. zmleto žito; 14. krilo rimske legije; 15. specialist za nosne bolezni; 16. pisatelj Cankar; 17. domača pritrdilnica; 18. skandinavska narodna povest; 19. kirurg; 21. najmanjši delec snovi; 24. ime jugoslovanske filmske igralke •(■Kas); 26. sodobni posteljni vložek; 28. biblijska oseba; 30. vrhunski športniki; 32. kratica svetovne poštne zveze s sedežem v Bernu v Švici; 33. del stopala; 35. bajeslovni letalec; 37. spravilo za puščice; 38. Beotijec; 40. elekt«morska riba; 43. pripadnik ruske kmečke socialistične stranke; 45. mednarodni klic na pomoč; 46. sovjetski veletok; 47. spev, napev orig. italj.; 50. kemični element v pohodniški . tehniki; 52. televizijski barvni sistem; 53. časopisni oglas; 55. livek; 56. rdeča zvezda v ozvezdju Škorpijon; 57. nekdanja Mestna hranilnica Ljubljanska; 58. vrsta smreke; 60. majhen sodček; 62. Aškerčevo ime; 64. Levstikov junak (Martin); 65. odtisi v snegu, blatu; 67. naša nekdanja kratica za določeni administrativni resor; 69. vrzel, zla usoda, hiat; 70. naš največji otok; 71. vprašalni zaimek; 76. ljublj. trgovsko podjetje in zastopstvo avtomobilov Opel; 77. najhujša nadloga za živino; 78. kadarkoli; 79. ni celota; 81. zamujen, prekasen; 82. vpad tuje vojske; 84. neskladje; 86. egipčanski sveti bik; 87. glasbeni odlomek, kot arija; 88. odmor, počivanje; 89. moderen, točasen; 91. originalno grško napisana oseba pod 28. navpično; 92. angleška reka; 95. Ober; 96. del alpinistove opreme; 97. neumnež; 99. ime sovjetskega drsalca Protopopova; 101. drugo največje mesto v Alžiriji; 102. glasnik, kurir; 104. del imena amer. filmskega igralca Ferrera; 106.-pokrajina v Saudski Arabiji; 108. vrsta preprog (po franc, mestu); 110. angleški voditelj stranke; 112. človeku podob-ne opice; L14. jugoslovanska tovarna ur; 116. Odisejeva domovina; 118. franc, filozof in zgodovinar (Ernest); 121. makedonsko mesto; 123. nizko rastlinje; 125. glasbeno znamehje; 128. reka v BiH; 130. kamniško podjetje živilske stroke; 132. kazalni zaimek; 134. Noetov sin; 136. staroslov. pijača; 138. glavni števnik; 139. egipčansko božanstvo, znak za element radij; 141. samo, edino. DOPISUJTE V ISKRO v ______________ Pogled na Matterhorn (4478 m) v Švici, cilj letošnje odprave. Od 10. do H avgusta se bo nanj povzpelo blizu 30 naših planincev, ki so se za ta zahtevni vzpon odločili že lani, ko so osvojili najvišji evropski vrh Mont Blanc. Zo letošnjo turo so se solidno teoretično in praktično pripravili, se „založili“ $ prepotrebno kondicijo in tudi sicer vse pripravili tako, da bo vzpon uspel Seveda je neznanka pri tem le vreme, ki mora za vzpon na Matterhorn biti lepo. Našim vrlim planincem kličemo srečno in dober prijem ter si želimo za prihod' njo številko obilo lepih fotografij in sočen zapis o njihovem vzponu! Naši šahisti ne mirujejo Medtem ko je med našimi športniki v teh vročih dneh kar nekam mirno, brez posebnih dogodkov, pa se šahisti le ne dajo ugnati. Uspešno so 4. t.m. sodelovali na hitropoteznem turniiju in se dobro odrezali. V počastitev občinskega praznika občine Radovljice je šahovsko društvo Lesce pri Šobčevem bajetju organiziralo moštveni hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo skupno 48 šahovskih štiričlanskih ekip. Udeležile so se tega turnirja tudi tri ekipe iz ŠK Iskra. Vse ekipe udeleženke so igrale razvrščene v štiri ekipe. Ekipi Iskra I. in II. sta sodelovali v prvi skupini. E kipo Iskra I. so sestavljali: Konvalinka, Štajner, Papler in Mauhler in je v hudi konkurenci zasedla odlično drugo mesto v tej skupini, za zmagovalno ekipo ŠD Maribor in pred nevarno ekipo ŠD Domžale. Drugo ekipo Iskre pa so sestavljali: . Šiška, Galle, Sešek, Šoukal in je zasedla 11. mesto. Tretja Iskrina ekipa, sestavljena iz treh Iskrašev: Brezigarja, Kumšeta in Černeta ter enega izposojenega igralca, pa je v 4. skupini zasedla solidno 4. mesto. Turnirje bil dobro organiziran in je kljub številni udeležbi ekip dokaj hitro potekal. In tudi z udeležbo naših šahistov smo lahko zadovoljni, saj so se kljub močni konkurenci solidno uvrstili. Po končanem turnirju so si naši, skupno z družinami, privoščili še prijeten piknik ob Šobčevem bajetju. B. Brezigar REŠITEV KRIŽANKE ZA RAZVEDRILO iz PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: PK - DEVIACIJA -NAVIGATOR - KP - IRA - KENIA - ARIES - REVIR - DAR t- RAST - STRES - POK - TANIN - KONC - ASTARTE - NOL - JOK -AEROBUS - ACA - Rl - KAP f TEN - P(AVČEK) T(ONE) - OČA -I(VANA) K(OBILICA) - AGNEZA -ZAMET - GLINKA - NN - DRČ " UPSALA - SRK - PREKLA - VIA - AERO - KITA - NEON - PIRC -PESA - MILO - MISS - KROV --TEDI - MEKA - ŠTIP - OLAF -ILA - MENINA - BOR - ISOPAN -ANA - RO - KORINT - VAGON -TROKAR - AN - POTOKI - BAL ; DIR - IRIDIJ - SLOVO - OSTADb - NOTICA - AMEBA - TITO " OLTENIA - IBIPABA - ANIS " OR A - TRI ER - MRENA - ETAPA - ALT - RA - EMO - RAB - INA - ALI - ARA - OI. Navpično: PIRAMIDA — KRAS " E(DVARD) K(ARDELJ) - VEST " INTERES - AIR - CAEN - JA -ARP - NEK -AS - IRAK - GEN " AVIATIK - TINE - OR - KANU ' PROSINAC - ASTA - ION - DOBA - TACA - SOK - TON - KOČA f RAGU - LAZ - JET - ROKA " IZAK - PAS - TEK - PLEN " KREPELO - NPA - ALIMENT " MRK - GROSIST - NLP - NIRVANA - ČREDA - ATIKA - PESTI - VIOLA - OSI - A LA - NlS " PRO - T1RISTOR - NERO " MINISTER - ROG - PORICAT1 " RAKI - FANTASTI - MOTO " NIKOLI - BALEARI - RODNINA " PORABA - NADA - KOVO " VADIM - NIOBA - RIMA - POTA - BAN - RTI - JENA - LIRA " TERA - IPEL - BILO - O RO " A PA - TM - EN - AR. ZAHVALA OB SMRTI NAJINE DRAGE MAMB MARIJE MARENK se zahvaljujeva sodelavcem iz brusil niče in orodjarne ter sindikalni orgai’' zaciji Iskre v Železnikih za izraZ6 sožalja in poklonjeno cvetje. Sinova Vinko in Peter Maren ISKRA. - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije, za elektroniko, telekomunikacije, clektromc-lianiko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor Glavni urednik: Igor Slavce, odgovorni urednik: Janez Šilc - lzhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int-2333 - Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA 1’RAVICA-LJUBLJAN-SKI DNKVNIK, Ljubljana