POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDBKSROt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din t.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.5H inv iinnmiiiriTi '. Po vojni so se razmere seveda spremenile. Japonci so se polastili vzhodne Sibirije in severnega dela otoka Sahalina, ki je bogat na petroleju, dočim je južni del, ki pripada Japonski, zelo malo vreden. S temi so postali tudi gospodarji ribolova v ruskih vodah. So\-^nitev sovjetske pomoči Kitajcem, jetska vlada je leta 1924 začela pritiskati na Japonce, in zahtevala, da se umaknejo iz Sibirije, Toda zgodilo se je to šele leta 1925, ko je tudi Anglija nastopila proti Japonski zasedbi vzhodne Sibirija. Po izpraznitvi ruskih pokrajin je japonska vlada priznala SSSR in vzpostavila diplomatske odnošaje z Moskvo. Toda razmerje med obema državama ni bilo nikdar prijateljsko. Nekaj časa se je SSSR trudila, da bi se sporazumela z Japonsko, toda takrat v Tokiju tega niso hoteli. Zato ;e tudi razumljivo, ako je ribolov postal sporno vprašanje med obema državama, V glavnem gre za lov jegulj, ki žive v morjih in prihajajo skozi Beringov preliv na jug, v ustja ruskih rek na drstenje. Leta 1931 so vlovili japonski ribiči jegulj za 336 milijonov jenov, ruski za 184 milijonov, angleški pa za 154 milijonov jenov. V resnici je bil japonski ribolov še mnoga obilnejši od ruskega in angleškega, ker so Japonci prodajali ribe ceneje kot pa v SSSR in na Angleškem. Nekaj let sem so bile med SSSR in Japonsko sklenjene samo kratkotrajne pogodbe. Za Japonce pa je vprašanje ribolova življenjsko vprašanje, zato so se trudili na vse kriplje, da pride do novega sporazuma. Pred kratkim so to vprašanje uredili na! ta način, da so razmejili ruske in japonske ribolovne koncesije, Japonci bodo plačali odslej SSSR za 20 odstotkov višjo zakupnino, ki je znašal* poprej' milijonov rubljev, odslej pa bo 10,8 milijonov rubljev letno. Japonci so z rešitvijo tega -'prašanja zadovoljni in se nadejajo, da bodo mogli skleniti s SSSR tudi nenapadalni pakt. Nenapadalni pakt pa naj bi po njihovem prinesel tudi uki- Včeraj minister — danes deportiran. Ministrski predsednik Antonescu je objavil članom Železne garde poziv, v katerem jih vabi na sodelovanje in pravi, da so se v njihove vrste vtihotapili anarhisti in roparji. Ministri, ki so sodelovali v ustaji, so deportirani, ostali krivci so obsojeni na prisilno delo, roparji in tatovi pa na robijo. Kar je nedoiližtaih, se naj mirno vrnejo na delo. Čim bo vzpostavljen red, se bo pristopilo k politični reorganizaciji države. — Nacionalna in socialna vprašanja bodo temelji države. V državi bo vladala samo disciplina, red in delo. Predsednik Kubanske republike je dne 3. t. m. v zvezi z uporniškim gibanjem v vojski podvzcl izredne ukrepe, ki naličijo državnemu udaru. Predsednik polkovnik Bastia je odstavil' vse poveljnike vojske, mornarice in policije in prevzel sam poveljstvo1. Ko so bili izdani ti ukrepi, je bila predsedniška palača močno zastražena. Predsednik Bastia je star šele 40 let in je bil lansko leto izvoljen za predsednika Kube, dejansko pa je že poprej imel vso oblast v rokah. Svojo karijero je polkovnik Bastia začel kot preprost vojaik. (CBS.) Za slogo med strankami, V nedeljo, dne 2. februarja so se vršile seje okrajnih organizacij JRZ v Laškem in Celju, na katerih je govoril novi predsednik JRZ in naslednik umarlega dr. Korošca, minister dr. Fr. Kulovec. O tem govoru poroča »Slovenec«. Dr. Kulovec je pohvalil slogo v lastnih vrstah, potem pa dejal: »Ni sedaj čas, da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo majhne osebne in druge zadevice. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, ko bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala vsa narodna in državna vprašanja! S tem naj nastopi pomirjenje, da bomo miočni in veliki v časih velike preizkušnje. — Ko pozivam k po-mirjenju in opozarjam' vse one izven našega tabora, da se dvignejo nad vsakdanjost, vem, da je pri nas peščica ljudi, ki dela proti občim narodnim interesom, ki stoji pod tujim vodstvom in ^ledi tujim ciljem. To so levičarsko usmerjeni elementi, ki predstavljajo pogibelj za naš notranji mir v državi. Vsem tem elementom napovedujemo boj in kličemo po močni roki, ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življ/enfa! Mi nočemo komunizma! Ruski narod je naš bratski slovanski narod, toda ruski komunizem ni naš brat!« — Nato je govoril minister o politiki sporazuma in naglasil, da je politični položaj trdno v rokah vlade narodnega sporazuma. Na koncu pa se je izjavil o slovenski samoupravi. Rekel je: »Menimo, da ne smemo nikdar dopustiti, da bi se načelne stvari zatemnile in zameglile. Ne smemo opustiti rvtseh tistih vprašanj, ki so bistveno važne tako za državo kakor za našo ožjo domovino — namreč vprašanje naše slovenske samouprave. Za široko samoupravo se potegujemo, ker smo trdno prepričani, da ni samo v korist Slovenije, ampak v enaki meri v dobrobit države.« — Izjiava dr. Kulovca je v bistvu ponovitev dosedanjega političnega programa slovenskega dela JRZ. Nov je njegov poziv na strankarsko slogo in lomemba, da smatrajo nekateri čas za načenjanje vpra!šanjla široke avtonomije za Slovenijo za neprimeren. Kako si minister zamišlja v pralcsi uresničiti strankarsko slogo in kako misli uresničiti široko slovensko samoupravo proti tistim silam, ki mislijo, da sedaj ni čas, da bi se o tem razpravljalo, ni povedal. Govorice o ustaljenju vrednosti dinarja in spremembi finančne politike. Pred več tedni so gospodarski strokovnjaki objavili spomenico na finančnega ministra, >v kateri pravijo, da je draginja in naraščanje cen po ledica neustaljene vrednosti našega dinarja in napačne finančne politike. Finančni minister je na to odgovoril v radiu in zavrnil vise očitke takozv.mih gospodarstvenikov. Iz vladinega časopisja smo zvedeli tudi, da je ta odgovor bil podan v popolnem sporazumu z vsemi člani vlade in da zato predstavlja zadnjo besedo merodajnih v polemiki s kritiki. — Toda zadeva s tem odgovorom finančnega ministra ni bila odstavljena z dnevnega reda. Pretekli teden so se z imenovanjem novega guvernerja »Narodne banke« zopet pojavile vesti v časopisih, ki so vedele povedati, da bo prišlo v najsfcorijem času na | dnevni red vprašanje ustaljenja vrednosti na- šega dinarja v zivezi z zadolževanjem držaive pri Narodni banki. Gospodarstveniki trdijo, da zadolževanje države pri Narodtai banki povzroča, inflacijo (poplavo) papirnatega denarja, ki ga izdaja Narodna banka kot posojilo državi. — Razen tega poroča »Jugoslovanski kurir«, da se pripravlja konferenca, ki se bo bavila s finančno politiko države in na katero bodo vabljene najugledneje osebnosti. Te vesti potrjujejo, da so gospodarstveniki s svojimi predlogi že deloma uspeli in bo vsekakor zanimivo, kako si ti gospodje predstavljajo novo finančno politiko. Pšenica se ne sme izvažati iz sreza Murska Sobota. Tak uikrep je izdalo sresko načelstvo, ker se boji, da bodo sicer ljudje ostali brez kruha. Vse ceste bode zaradi tega zastražene. — Najprvo so take ukrepe izdajale posamezne banovine, sedaj jih izdajajo že sreska načelstva v banovinah. To je lahko dobro, ali i>a tudi ne, na vsak način pa to ne kaže, da se vodi enotna. prehranjevalna politika. Tragične smrti je preminul hrvatski književnik Ivo Kczarčanin, urednik kulturne rubrike »Hrvatskega dnevnika«. Trdi se, da njegova smrt ni v zvezi s kakšnim političnim maščevanjem. Umrl je v Sofiji ustanovitelj bolgarske socialne demokracije in bivši minister Janko Sa- kazov. Odstopil je bolgarski kmetijski minister Bagr-janov, ki je zadnjič napadel vlado v -obranju. Angleški častniki so si ogledali te dni obrambne naprave Turčije ob Dardanelah in v Traciii. V Sefiji izjavljajo, da ta vest ni vzbudila posebne pozornosti, ker ima vsaka držajva pravico, da poskrbi za svojo varnost. * Vprašanje konkordata v Jugoslaviji je načel italijanski list »L Avenire d’ Italia«. Piše, da vlada v Jugoslaviji zaskrbljenost, kakšno stališče bo zavzela Slovenija po smrti dr. Korošca v vprašanju avtonomije. To vprašanje da je vezano z vprašanjem Priznanja Sovjetske zveze, proti čemer je baje nastopal dr. Korošec prav odločno. Najbolj neugodno Pa je, da še vedno ni sklenjen konkordat, ker se protivi temu pravoslavna duhovščina, pa bi zato bilo treba skleniti konkordat vsaj za Slovenijo in Hrvatsko. »Hrvatski dnevnik« precej ostro odgovarja imenovanemu listu, ki menda nima drugih skrbi, kot da se peča z vpašanjem avtonomije in konkordatom v Jugoslaviji. Železniška nezgodn. Te dni se je na postaji v Ormožu pripetila železniška nezgoda; ki je k sreči ostala brez človeških žrtev. Osebni vlak, ki je privozil iz Čakovca, je presekal na kretnici stoječi tovorni vlak za Ljutomer. Trije vagoni so se razbili, lokomotiva osebnega vlaka ni utrpela škode. Do nesreče .ie prišlo, ker strojevodja osebnega vlaka ni videl predsignala, ki vsled slabega vremena ni funkcionirali, ko pa je privozil do uvoznega signala, je bilo že prepozno. Večjih eJektraren je v Sloveniji 97. Elektro-inštalaterjev in elektrotehnikov pa 73. Lažne »uradne« komisije so zadnje čase stikale po beograjskih hišah za zalogami živil. Policija opozarja prebivalstvo, naj bo previdno. Na grški borzi so te dni zabeležili vsi grški državni papirji velik dvig. „lklavska VMiiika" hc dobiva HofoniU sufaencii, zofo ft&-cavnai namcuiM iaUoi! A. M. de Jong: [35 \r Cud&v teckovHik .OlKOiKA Ul! TA Al E K E V N 1' J E J A G E Y S E N A* Ali mogoče hoče biti Mereyntje bolj moder kot pa je sam ljubi Bog, ki mu je zastavil tako težavno, toda častivredno nalogo? Temu je sledil globok teološki razgovor, med katerim so z obeh strani padali težki očitki o bogokletstvu, zaključek pa je Dil enak ničli, ker je Flirefleter med razgovorom iztaknil v živi meji čižekovo gnezdo, s štirimi, napol godnimi mladiči, kar je Mereyntjeja odvrnilo od njegovih fanatičnih, inkvizitorskih nagnjenj in povzročilo, da ga ie biia naenkrat sama nežnost in ni mogel reči no-1 ene zle besede več. ^ Mereyntje je to čudovito pomlad zaznal za mnoge nežne občutke. Pod Flirefleterjevim veselim in vendar Čustveno domačim vodstvom, je spoznal življenje pličev, cvetlic,*velikih in malih živali čisto od d-uge strani, kot pa ga je poznal doslej. Godec jih je opazoval in se seznanil z njimi na polju in v gozdu ter jih že dolga leta štel med svoje orijatelje, predvsem pa je poznal njih nežno in ljubeče bistvo, kot tudi njih malopridno početje in zvijače ter njihov srditi medsebojni boj, ki ie divjal vedno in povsod, brez prestanka ter vselej zakliučil z zmago najmočnejšega . . . četudi ga je slabotnejši 7. zvijačami in predrznostjo najprvo prevaral in pregnal. Flirefleter je govoril o tem tako svojevrstno, čisto nič učeno, natančno tako, kot govorimo o člo- veku, ki smo ga srečali ali s katerim smo skupaj živeli in čigar navade ter običaje smo spoznali v dolgoletnem medsebojnem občevanju. Mereyntje se je docela prilagodil načinu njegovega opazovanja. 1 udi njemu so se zdele vse živali prijateljice, ki so govorile in počele vse to, kar počno mali otroci; tako se mu je odprl čisto nov svet, v katerem se je vsak trenutek, vsak dan zgodilo kaj čudovitega, ne da bi moral človek zaradi tega ostrmeti. Le eno vprašanje je bilo med njima še nerešena. Nekega dne je vzdihovaje rekel Mereyntje: ; To je pa res narobe, Flirefleter, da v nebesih ni nobenih živali.« »Kako pa prideš na to, da ni v nebesih nobenih živali?« je vprašal Flirefleter začuden. Mereyntje je skomizgnil z rameni nad tako neumnostjo in rekel: ,>No, živali vendar nimajo duše. In kdor nima duše, vendar ne more priti v nebesa.« Flirefleter se mu je smejal. Motiš se, Mereyntje, se je rogal. Vseeno je, ali imajo živali dušo ali ne, toda tudi v nebesih so ži/aii, prav tako kot na zemlji. Mali deček ga je pogledal s svojimi velikimi očmi, ki so govorile, da mu ne verjamejo. »Kako pa ti to veš?« je vprašal. »To bi tudi ti lahko vedel«, je sodil Flirefleter. »Ali nisi še nikdar videl slik nad oltarjem? Tam vidiš ljubega Boga v nebesih in nad njim goloba.* »To je vendar sveti duh«, ga je zavrnil M2reyntje. »Da, toda vendar golob«, je vztrajal Flirelleter. »In potem vidiš na sliki tudi sveto Ivano z jagnjem v naročju, in levo svetega Marka, včasih tudi orl*-in slično, pa tudi krave, izgleda da imajo gori!« ' »Krave! Ali si že čisto znorel?« »Takooo? Kaj pa misliš, da angeli jedo? Reci!« »Rižev narastek z rozinami«, je odgovoril Mere-yntje brez obotavljanja. »Tako mislim tudi jaz! Za rižev narastek pa je vendar potrebno mleko, torej mora imeti ljubi Bog celo čredo krav ali koz ali ovac! Tako, kaj praviš na to?« Mereyntje ni vedel kaj odgovoriti. Toda še vedno ni verjel in je vprašal. »Ti se samo norčuješ?« »Zakaj bi se norčeval?« je vprašal Flirefleter. vSaj je stvar vendar tako jasna kot cmokov odcedek.« Mereyntje je vedel čisto gotovo, da nekaj ni v redu. Globoko je pomislil in nazadnje našel rešitev te zadeve, ki ga je zadovoljila, ker je pokazala, da ima Mereyntje prav: »Ljubi Bog pač ne rabi krav in tudi mleka ne, da napravi rižev narastek«, je pripovedoval zmagoslavno. On vendar lahko vse to ustvari, saj je vendar stvarnik! Ustvaril je svet, pa ne bi mogel riževega narastka?« Flirefleter se je glasno zasmejal in vrgel svoj klobuk v zrak. •>Kar se tiče krav, imaš iprav«, je odkritosrčno pritrdil Flirefleter. »Toda golob in lev svetega Marka1 in orel ter jagne svete Ivane, in ako se prav spominjam, sem videl nekoč celo nekega bika .. . Kaj pa praviš o volu in oslu iz betlehemskega hleva in o živalih, ki so poslušale pridige svetega Frančiška Asiškega?« V • CELJE Dobički malih trgovcev in manuiakturistov. | vpogled srno dobili origina LJUBLJANA Prvič pošta italijanske ujetnike skozi Beograd in Egipt ter Indfijo, kamor so pač na-ie m i snel a v Ljubliano z liieiijeua Pisma za ujetnike. Najavljene je pa rac m; e torek Ljubljano. drugi strani smo se pa prepričali, da delajo nekateri manufakturisti take sijajne posle, pri katerih zaslužijo pri metru blaga 200, 300 pa tudi 400 odst. Za nas ni dvoma, da je tudi manufaktura življenjska potrebščina, ki je nujno potrebna. > i> v Tisti manufakturisti, ki jim gredo te vrstice mar, naj si dobro premislijo, da ne bo šlo tako, kakor je na žalost šlo v svetovni vojni. Najbolj žalostno je pa to, da poleg teh visokih dobičkov, ki gredo v težke stotisočake, ne priznajo svojim nameščencem primernega povišanja plač. Našli so se celo nekateri, ki so dali namesto trinajste plače miloščino v znesku 200 do 300 din. Gospodje, ki imate roke obrnjene samo k sebi, prišlo bo tudi za vas razočaranje, ko se boste uverili, tla živimo m času, ki zahteva drugačnih metod in naziranj. Velika prireditev slovenskih smučarjev bo v Celju 7. in 8. februarja. Prireditev bi se bila morala vršiti že predzadnjo nedeljo, toda odjuga ie prekrižala vse račune. Sedajl je snega ■dovolj, ako se ne ibo muhasto vreme naglo spremenilo. TRBOVLJE Pri nas in menda tudi v ostalih rudnikih ■so biJi te dti'i razširjeni letaki, ki nosijo podpis treh znanih molčečih radikalnih gromovnikov, kateri perejo zamorca,' zakaj pri zadnji mezdni razpravi pri TPD nišo več dosegli za rudarje. Ker smo uverjeni, da; je vsebina te«a letaka že tudi znana TPD, ji lojalno Priporočamo, da njegovo vsebino tolmači tako, da je treba, da podpisnike visoko nagradi a din 8 na dan. Tako postopanje je nekaj nezaslišanega v sedanjem času. V korist reda in miru je, da oblast poseže vmes in poduči Podjetnika, kaj se v sedanjih časih sme in Uaji se ne sme. CRNA PRI PREVALJAH V vednost prizadetim. G. dr. Flis Davorin, ki je do sedaj plombiral zobe vsak torek in soboto v ambulatoriju bratovske skladnice na Poleni, ordinira odslej samo ob sobotah. To naj vzame članstvo bratovske skladnice na znanje, da se izogne nepotrebnim potom ali stroškom skem in afriškem bojišču. Iz Ljubljane so ti to od 20. ure dalje v dvorani Motela »Metro-dve vreči pisemske poš’te odposlali naprej v pol« (Miklič), nasproti glavnega kolodvora. MARIBOR Kaj nas uče neuspehi na srednjih šolah? — Zaključilo je prvo polletje na srednjih šolah. Uspeli1! niso zadovoljivi. Na klasični gimnaziji je padlo nekaj nad 41 odst. dijakov, na I. realni gimnaziji skoro 45 odst., na II. realni gimnaziji 48 odstotkov, na državnem učiteljišču je bil uspeh najboljši, ker je tamkaj padlo samo 29 odstotkov dijakov. in dijakinj. Te številke bocio zopet sprožile debato, kdo je kriv neuspehov. Starši bodo valili krivdo na profesorje, profesorji pa na učence. Nam pa se zdi, da te številke naravnost vpijejo, da je treba v našem mestu odpreti nižjo in srednjo obrtno šolo, pa se bo slika učnih uspehov: naše mladine nenadoma spremenila', ker se bo veliko število mladine, ki danes samo po sili razmer hodi v gimnazije, ker drugam ne more. začelo šolati na obrtni šoli. Ustanavljanje gimnazij je zvezano z najmanjšimi izdatki, dočim je za obrtne šole treba velikih, modernih delavnic itd. Toda čas nas sili, da na to mislimo in na tem delamo. I o je v interesu mladine, kot tudi v interesu staršev in našega narodnega .gospodarstva. Zakaj mučiti otroka, ki nima volje, da poseča gimnazijo, ker mora imeti najmanj štiri razrede srednjih šol, predno lahko stopi kam v uk? Namesto da se štiri leta ubija s tvarino, ki ga ne zanima in je v breme tudi profesorjem; bi v obrtni šoli v tem času že lahko napredoval v praktičnem znanju, v svoje zadovoljstvo in veselje staršev. ^ Uredite preskrbo s pšenično moko! 2e večkrat smo v našem listu opozoril^ da gospodinje nujno potrebujejo nekaj bele moke za kuho. Od 1. t. m. dalje se dobi na nakaznice samo krušna moka, belo moko pa dobijo samo bolniki, ki pa morajo imeti posebno zdravniško spričevalo. Teh spričeval pa n. pr. ne smejo izstavljati zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, temveč so menda v to pooblaščeni samo zdravniki mestnega fizika-ta. Posledica tega bo, da bodo delavci, čeprav morda bolni na želodcu in neobhodno potrebni bele moke, rajši ostali brez nje, kakor pa da bi izostali, od dela in bi bila še nevarnost, da jim delodajalci odtegnejo mezdo za čas., ko bi se nastavljali pri Pristojnih privatnih zdravnikih. Ta spričevala si bodo lahko nabavili ljudje, katerim ni treba delati, a imajo kljub temu dovolj sredstev na razpola go. Prizadeti bodo torej predvsem zopet rev nejšli sloji, zlasti, tudi, ker si marsikdo ne bo mogel nabaviti moke ničlarice, ki stane din 9 Družabni večer nedeljo, dne 9. februarja s pričetkom ob V pol 4. uri popoldne se bo vršil v spodnji dvorani hotela »Orel« deievsKi družabni večer, na kar opozarjamo vse naše naročnike. Igrala bo godba »Glasbenega društva železniških delavcev«. Vstopnine ni. V slučaju, da bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se zglasi v uredništvu in upravi našega lista. Nemški otroci v Mariboru. Danes opoldne je dospel v Maribor večji transport okrepčila potrebnih ctrok iz Nemčije, ki so jih prevzeii tukajšnji Nemci'. Izredno veliko snega je zadnje dni zapadlo tudi v našem mestu, kjer delavci komaj sproti za silo čistijo ceste. Prav bi bilo, da M takoj začeli odvažati sneg s cest in ulic, predno nastopi zopt odjuga. Zlasti nevarno pa bo te dni za pešce in otroke, ker nekatere večnadstropne hiše še nimajo snegobranov in se bo sneg vsipal na hodnike. Minuli torek je na vogalu Glavnega trga in Kneza Koclja ulice žena nekega inženjerja prav po srečnem naključju ušla, da jo sneg, ki se je vsul s strehe, ni pokopal pod seboj. Sam sneg, ki zdrči s strehe sicer ne more posebno poškodovati človeka često pa prileti s snegom vred tudi opeka ali omet, kar je lahko usodepolno za pešca, na katerega se vsuje. Sneg je napravil veliko zmedo v telefonskem prometu v našem mestu. Samo v enem delu prvega in drugega okraja je bilo 4. t. m. nad 130 motenj v aparatih. Posamezni telefoni sp, dobili naenkrat direktno medsebojno zvezo in stranke, ki si niso posebno dobre in si nikdar ne telefonirajo, so si zaman prizadevale, da bi prekinile spoj. Tujski promet. Meseca januarja je obiskalo Maribor 1641 tujcev in sicer 202 inozemca, ostali pa so bili naši državljani. Iz mariborske klasične gimnazije je premeščen v Banjaluko prof. Slavko Vimpolšek, iz Banjaluke pa je na njegovo mesto premeščen prof. Rafael Stauber. Krožek mariborskega vpokojenega učiteljstva bo imel prihodnji sestanek dne 6. t. m. ob 16. uri v »Lovski sobi« hotela »Orel«. Podporno društvo železniških uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani sklicuje širšo seio za četrtek, 6. t. m. s pričetkom ob 5. uri popol-čeprav bi si koncem konca JVwkri^prtre£ dne v prostorih »Vzajemnosti«. Maribor. Soči-1 - V Mariboru ie v!na u^ica s*ev- ^2. — Clam in delegati vab- ?OSLSSHJE VESTI Neia**'o vojni poročilo: Dne 4. t. so nemške podmornice !■■,. pile 14.000 tonsko angleško ludjo, eno 45L i tonsko ob irsk!i obali in še eno cb škotski obali. P.i napadu na London ie na ondotnem letališču bilo začrtano eno letalo. — Nemška letala so napadla Malto in zažgala neko municijsko skladišče. — Angleži so metali zažigalne bombe nad zahodno Nemčijo. Škode na vojaških objektih ni. Sredi Diissei-dorfa so porušene neke hiše. 5 je mrtvih, 25 ranjenih. 6 angleških in 3 lastna letala so izgubljena. Nemško vojno poročilo: Dne 4. t. m. so nemška letala bombardirala London, Liverpool in vzhodno ter zahodno Anglijo. Angleško vojna poročilo: nad južno Anglijo sta lili sestreljeni 4. t. m. dve nemški letali. Iz Cirenejke prodirajo angleške čete iaprej proti Bengaziju. Od! Bengazija so ob obali oddaljene še kakšnih 200 km. Napredujejo pa angleške čete tudi v Eritreji, Somaliji in Ahe-siniji. — Tepeleni v Albaniji gori. — Anglija posveča vso pozornost razvoju dogodkov na Balkanu. (Reuter.) Angleški poslanik pri Čankajšfcu, Johnson, je imenovan za poslanika v Avstraliji. Grško vojno poročilo: Dne 4. t. m. so grške čete zavzele nove, zelo važne italijanske postojanke, zaplenile mnogo orožja in hrane. Italijansko vojno poročilo: Na nekem od- seku grške fronte smo potisnili sovražnika nekoliko nazaj. Več vojakov smo ujeli hi več orožja zaplenili. — V Afriki boji na vseh bojiščih. 2 angleški letali sta bili sestreljeni. Italijanski listi veličajo uspehe nemške in italijanske podntorniške in letalske vojne, ki je prizadejala Angležem 10 milijonov ton izgub na ladjah. Teh ladij sedaj Angliji manjka, nove pa se šele grade. Nove skrite zaloge orožja in streliva so odkrili v Romuniji, kakor je poročal general An-tonescu na seji ministrskega sveta. Izvršene so bile tudi nove aretacije. SkuPno je doslej aretiranih 6278 fašistov. Vojno sodišče pa je izreklo 43 novih obsodb. Vsi zdravniki in lekarnarji v. Romuniji so mobilizirani Šef nemške policije Himlsr se je mudil te dni na Norveškem. V Trondhjemu je imel dre 4. t. m. govor, v katerem je govoril o rasni in kulturni skupnosti Nemcev in Norvežanov. — Ta skupnost obeh dežel bo igrala veliko vlogo v germanski dobi, ki bo napočila po tej vojni. Willkie je dne 5. t. m. dopoldne z letalom odpotoval iz. Londona, v Zedinjene države. Dogovor o 'zselitvi Nemcev iz Litve je bil sklenjen med Nemčijo in SSSR. Tass. Za francoske ujetnike v Nemčiji ie prispeval turški »Polumesec« (Rdeči križ) 20.000 turških lir. V glavnem mestu Kube, Havani, se bo sestal parlament, ki bo odločil o veljavnosti predsednikovih ukrepov, ki je nagnal celo vrsto generalov in admiralov. Razmere na Kubi. Načelnik generalnega štaba vojske in šef policije sta z dovoljenjem predsednika republike odletela z letalom v inozemstvo. no zdravniško spričevalo, zadnjem času nastala pravcata gonja za pše> . jljeni. — Odbor. Kraljeva lipa, ki rase ob najbolj prometni Inr^no^tnoko^k^tero* še ' vedno "izdajajo nekate-1 Razpisan je .natečaj za inženersko podofi vaharikne Hrana z raz-* . i .... •............................. x____ ™ cesti, je že precej časa zabarikadirana z raz nimi. lesnirrii odpadki in čoki ter s precejšnjim kupom debelega gramoza. Ne glede na drevo samo in njegovo posvetitev, ni baš lepa razstava raznih mokrih čokov, ki čakajo na lepo spomlad in sonce, oa jih ogreje in odstrani z njih snežno odejo. Brezposelnim za zimsko podporo so prispevali rudarji s parskimi odtegljaji din 9173, za. kar se je na seji zahvalil župan zastopnikom rudarjev, ker so na ta način znatno pripomogli k izvedbi akcije za zimsko pomoč brezposelnim. SELNICA OB DRAM Selniški vodni rezervoar. V tem letu bo naša mladina začela hoditi v novo šolo. Nismo si še nikakor na jasnem, kako bo šola Preskrb-'iena z vodo. V šoli. kakor na prostem ni zgrajen noben vodni rezervoar. Ali bo elektromotor, ki bo črPal vodo pri vsaki najmanjši uporabi vode deloval? To bi vzdrževanje Podražilo. Brez vode so angleška stranišča v šoli neuporabna. Ako bi jih začasno priklju-či''i na stari vodovod, s potočnico, ne bo nobenega pritiska in bi splakovalna stranišča že Y Prvem nadstropju bila neuporabna. Delavci belimo, da se dela čimpreje izvršijo. Siromaki so dobili koruzo. Prvotno je bila določena cena za kilogram na 3.12 din, sedaj Pa se prodaja po 3.20 din. Ako je vzrok zvišani ceni dostava blaga v različna trgovska skladišča, bi bilo najbolje, da prodajo vrši' sa-•Na oblina in eveutuelni. dobiček porabi za nabavo koruze najsiromašnejšim, ki' so sploh brez sredstev. Želeli' bi. da ima delavstvo več re zadruge in par trgovcev, dočim zopet dru- finsko solo v Šabcu, vojaško veterinarsko so-ge zadruge in velika večina malih trgovcev Iv Beogradu m za vojaško podkovsko solo že dalj časa ne more nuditi svojini odjema!- y Beogradu. Vse informacije daje mestni, vo-cem niti najmanjše količine pšenične moke,! fsk. urad v Mariboru med uradnimi urami, pa četudi jo ti neobhodno potrebujejo, bodisi j Izven Maribora pa ostali občinski uradi, za otroke ali pa za bolnike. Da je nastalo Ljudska univerza. V petek. 7. t. m. bo pre-pravcato veriženje s pšenično moko, kaže dava! K- Ljudevit Griesbach o terni: Od S.i-najlepše slučaj, da se je pred dnevi pripeljala bemka do Ulcinja. Predavanje bo pojasnjeva-iz Celja neka ženska, ki ie v neki za-1lc?, okoli 200 prekrasnih uiap^z.tivov v narav-drugi dobila 20 k.g pšenične moke, ker jo v, Celju tudi n» mogoče dobiti. Ce še pripomnimo, da se ponekod v okoliških občfinah še vedno dobi manjše količine moke ničlarice, bo vsakomur jasno, da take razmere ne morejo pomirjevalno vplivati na one, ki si niso nikdar ustvarjali zalog in niso vajeni verižiti z življenskimi’ potrebščinami. Ne dolžimo nikogar, da je namenoma zakrivil to nezdravo stanje, pač pa zahtevamo, da se te razmere takoj odpravijo ter vse zadruge in trgovci, kakor tudi prebivalci enakomerno vpoštevajo pri delitvi življenjskih Potrebščin. Današnje razmere narekujejo vsem, ki odločajo o prehrani prebivalstva, da budno pazijo na to, da se ne bi nikdo zapostavljal, prav tako pa se ne sme nikogar oškodovati, ne zadrug, ne malih trgovcev, še manj pa seveda revnejših slojev, M morajo itak nositi najhujša bremena sedanje dobe. Enakopravnost državljanov je edina zdrava podlaga države, to nam kaže zgodovina, tega pa se je treba zavedati tudi v sedanjih težkih časih. 2,483.210 kw ur električnega toka je bilo lansko leto manj porabljenega kakor pa leta 1939. Ker se je potrošnja toka za razsvetlja- ^stopnikov v prehranjevalnem odboru. Na- v0 tai'sko leto celo dvignila, je nastala manj- roen odbora ie pomagati najširšim revnim de- ša poraba električnega* toka predvsem v indu-lovnim slojem strijskih obratih, kar priča, da so mariborske V naši občini so nekje posekali dosti lesa, tovarne (zlasti tekstilne) lansko leto znatno °koli 200 kub. m. Les je bil prepoceni kui>-|nian! ohuto^le kawr pa prejšnje leto. la lien, zato je sodišče kupno pogodbo razvelja- manjša P9ra^ električnega toka pomeni se-vilo. Številni interesenti so pri ponovni pro-' ',f?da veliko škodo za mestna podjetja, mnogo daii stavili ugodnejše cene. Ubogi ljudje so1 hujšo škodo pa so utrpeli, delavci prizadetih Prejeli tako znatno več. RUŠE Žrtev dela. Delavec s. Avgust Kramer se je Pfi delu v tukajšnji tovarni za dušiik pone- Vellke usnehe Cvetkovičeve vlade naglašaio italijanski listi ob 2. obletnici Cvetkovičeve vlade. Pooblastilo za ureditev prometa s surovimi kožami je dobil ban dravske banovine. Namen je. nr^nrečiti spekulacijo VeUko moderno kopališče v Bačvicab v Splitu bo še to leto dograjeno, ie skleni1 splitski občinski svet. Vreme: ponekod dež, v planinah sneg. IZ CESKE srčil. Po nesrečnem Cek stisnil nogo in naključju mu je vagon-se zdravi v mariborski tovarn zaradi skrčenega obratovanja in majh nega zaslužka. »Tagespo&ta«, znani nemšiko-nacionalni dnevnik prevažajo iz Gradca Vsako jutro z avtomobilom in na to v Mariboru dostavljajo nem-fcJsim naročnikom, ki jih je precej med meščani, trgovci in obrtniki, dobro situiranimi na sPlošni bolnišnici S. Kramerju, ki je že dolgo! clom, a dalje na jug ga razpošiljaj« iz Maribora vrsto let naročnik našega lista, želimo sko-1 * jutranjim vlakom. »Tagespošta« ie razširjena rajšnjega okrevanja in popolnega ozdravljenja. Volka ie ustrelil. Na Pohorju se ie klatil volk' Hod Mariborsko in Ruško kočo1. Dne 2. t m, f ud i v Zagrebu, kjer priredi ta teden v dviorani Delavske zbornice celo poseben zabavni večer za «vo.ie zagrebške naročnike, na katerem bodo sodelovali graški člani onerete, ned njimi ?a ie zasledil lovec Franc Marinc pri Glažuti kapelnik Mariborčan Hans Haas. ga; ustrelil. M.rcina pa niMakoj poginila, am-1 OBRTNIŠKI PLES 8. februarja 1941 ob 20. ^k jo je bilo treba pobiti. I uri v »Sokolski dvorani«. Vojaška godba. nih barvah. Narodno gledališče. Sreda. 5. februarja: zaprto. Simfonični koncert »Glasbene matice« v »Sokolski dvorani«. Red' A. Četrtek, 6. febru arja ob 20. uri: »Baletni večer« Erne Mohorjeve in Borisa Pilato. Red B. STUDENCI PRI MARIBORU Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem je Postal občinski delavec s. Ivan Haberl iz Studencev, katerega je nekdo iz Koroš. predmestja čez. Dravo obstrelil, ko je kidal sneg na Obrežni cesti. Krogla mu je prebila dtesno lice ter obtičala v ustni duplini. Reševalci so ga nemudoma pripeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so ga operirali. Zaenkrat še ni znano, kakšne posledice bo pustila ta poškodba, prav tako oblasti še vedno iščejo krivca, ki je bodisi iz lahkomiselnosti ali pa po nesrečnem naključju oddal streli in pogo dil s. Haberla. Ranjenemu s. Haberlu želimo da bi čim preje okreval! Pogreb Romana Bendeta, ki se je v povojni dobi udejstvoval tudi. kot pesnik 'in časnikar, se je vršil v Ponedteljek, dne 3. t. m. na studenškem pokopališču. Pogreba se je udeležilo precejšnje število pokojnikovih znancev in prijateljev. Življenje je bilo zanj trnjeva pot. POBREŽJE PRI MARIBORU Preskrbovalni urad občine Pobrežje, ki te dni razdeljuje živilske nakaznice, opozarja vse občane, ki bodo prejeli nakaznice, da dobro shranijo glave nakaznic,- na podlagi katerih bodo lahko dobili nove nakaznice. Vse spremembe (prijave, odijave itd.) je treba pri javiti v teku 48 ur. Smrtna kosa. Minuli petek so na pobreškem pokopališču pokopali vpokojenega železniške ga uslužbenca Gumzeja Franca s Pobrežja. Pokojnik je bil pri vseh znancih zelo priljubljen, kar je pokazal tudi pogreb, katerega se je udeležilo več društev in veliko število lju di. Težko prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! JESENICE Odvetniška pisarna dr. Štempiharja na Jesenicah vkljub vpoklicu šefa posluje dalje, Nadomestuje ga dr. Sever, Praga je dobila nemško mestno knjižnico. Doslej je imelo glavno češko mesto Praga veliko javno mestno knjižnico v posebnem reprezentativnem poslopju, v katerem so tudi dvorane za koncerte in predavanja. Knjižnica je imela seve oddelke vseh javnih kulturnih jezikov, tudi nemškega. Minulo nedeljo pa ie bila v tem posloviu otvoriena samostojna nemška mestna knjižnica, ki je dobila ia to dostojne prostore. Otvoril je knjižnico namestnik pri-matorja nemški profesor dr. Pfitzner, ki je c-menil zgodovino nemških knjižnic v Pragi pod bivšo Češkoslovaško republiko, nakar je naslikal SA Oberfuhrer dr. von Burgs.dorff celoten pregled ljudskih knižnic v Protektoratu. * knjižnica. »Lidove Novinv« javljajo o svečanosti otvoritve nove nemške mestne knjižnice v Pragi in o govoru prof. dr. Pfitzner-ja: Preišnja občinska uprava je po dolgoletnih borbah otvorila nemško manjšinsko knjižnico, toda ne v poslopju mestne knjižnice temveč v oddaljenem. Višehradti. Od previzetih 15.000 knjig jih je 'bilo treba toliko odstraniti, ker so iz židovsko-literarne debe in deloma raztrgane in umazane, da je ostalo samo še 5000 knjig-Te smo sedaj dopolnili s pravimi nemškimi knjigami, pisanimi v narodno-socialističnem duhu. tako da šteje knjižnica 10.000 knjig. Jabolka in pomaranče. Uradni razglas javlja, da se bodo oddajala jabolka v 18. oskrbovalnem roku le na listke za mast in sicer jih dobe le otroci do 14 let, bolnišnice in zdravstveni za-vedi na skupne listke, noseče in doječe matere in bolniki pa na dobavne listke za bolne. Jabolka bodo oddajale samo za to posebej pooblaščene prodajalne. Ostalo sadje kot pomaranče, mandarini itd. se smejo svobodno kupovati, toda samo v trgovinah, ki so posehef pooblaščene za prodajo sadja. 70. obletnica rojstva prvega predsednika nemške republike Eberta je bila 2. t. m. Ebert je bil po poklicu sedlar. Nemška aristokracija je bila naravnost zaprepaščena. kako je mogel tak človek postati predsednik nemške republike. To je bil en razlog več, d i ie sovražila tedanjo weimarsko republiko, v kateri je bilo mogoče, da je tak človek mogel biti državni poglavar. KakSne pogodbe sklepa s posestniki radi prasenia iz cementarna in eiektrarnel Parkrat smo že -prejeli obupne pritožbe majhnih posestnikov iz revirjev TPD, ki jim cementni in premogovni prah iz povečane elektrarne in cementarne uničuje posestva, zlasti vso rast v gozdovih, na polju, v sadonosnikih, na travnikih in v vrtovih. O kužu j e jim pitno vodo in zrak ter ogroža zdravje po stanovanjih, ker prodira drobni prah skozi strehe in zaprta okna. TPD pa le počasi popravlja nastalo škodo. Zadnje tedne, ko je ležal sneg po rebrih in vrhovih zasavskih hribov ob železniški progi oikrog Hrastnika in Trbovelj ter proti Zagorju, je bila snežna odeja vsa črna od premogovnega prahu iz dimnikov elektrarne in cementarne. Po našem mnenju bi morala banska uprava že davno poseči energično vmes in naložiti TPD takojšnjo izvršitev preventivnih naprav, ker je to možno, seve je treba za to nekaj žrtvovati. Trpeti pa morajo namesto TPD naši reveži. Kako se TPD vsaj z nekaterimi oškodovanci poravnava, je razvidno drastično iz služnostne pogodbe, ki nam je prišla slučajno v roke. Pogodba govori za sebe in jo radi njene neobičajne zanimivosti objavljamo Zaenkrat brez komentarja, ki si ga lahko napravi vsak razsoden človek sam: Služnostna pogodba, •ki so jo dogovorili in sklenili g. Ž. F., posestnik iz Z. j. in Trboveljska premogovna družba Ljubljana na drugi strani, kakor sledi: 1- Gospod Ž. F. je zemljeknjižni lastnik nepremičnine v k. o. Zagorje. TPD obratuje v bližini na nepremičnini vi. 45 k. o. Trbovlje, cementarna, ki ob proizvodnji cementa vpliva na .okolico s cementnim prahom, ali na drug način, vsled česar utegne biti nepremičnina g. 2. F. oškodovana v smislu § 364 a o. d. z. Razen tega obratuje TPlD na nepremičnini vi. št, 80 k. o. Trbovlje z električno centralo, ki morda vpliva z dimom in sajami, na posestvu g. Ž. F., pri čemur utegne isto oškodizati preko običajne mere in kratiti navadno rabo nepremičnine, kakor to določata §a 364 in 354-a o. d. z. 2. V poravnavo škode, ki nastane, ki je nastala in ki bo v bodoče še na opisani način nastala do 1. 1. 1946 na nepremičnini k. o. Zagorje, bodisi na kulturi pridelkih, kakovosti zemlje, živinski krmi, na gozdnih drevesih in njih rasti, na vodi, stavbah, že na doslej na teh nepremičninah stoječih ali v bodoče zgrajenih, glede potrebnega čiščenja v stanovanjih, gospodarskih poslopjih, hlevih, ali kjerkoli drugod, vštevši event. bodočo škodo pri kakršni koli živini, ki bi se krmila s pridelki od teh nepremičnin in vštevši tudi škodo, ki bi jo utrpeli ljudje zaveže se TPD izplačata lastnikom nepremičnine k. o. Zagorje g. Ž. F. znesek po din 38.000 (z besedami tHdesetosem tisoč dinarjev) takoj pri podpisu te pogodbe kot popolno odpravščino do 1. 1. 1946 ter se zaveže TPD napeljati g. Ž. F. električna tok do nie-gove hiše in do ostalih poslopjih’, nahajajočih’ se na tej nepremičnini, za razsvetljavo in pogon poljedelskih strojev, opraviti inštalacijo v hiši in gospodarskih poslopjih za 15 žarnic, instalirati 1 števec, ki pa ostane last TPD ter mu dobavljati elekrični tok, dokler bo obratovala cementarna in sicer po oni ceni, ki jo zaračunava, .ali je tio zaračunavala Zadružna elektrarna v Trbovljah, -vojim odjemalcem, katere naprave in sicer tako na daljnovodu, kot na notranjih instalacijah, gredo na račun TPD z izrecnim dostavkom, da velja ta odškodnina enkrat za vselej, za vse neprilike, in škodo, povzročeno po napravah TPD na vsem posestvu k. o. Zagorje iz kakršnega koli naslova z edinim pridržkom in izjemo, da imajo lastniki nepremičnine k. o. Zagorje pravico zahtevati nadaljnjo odškodnino, samo če bi se od 1, 1. 1946 prašilo enako, ali pa bolj, kakor danes ter morebiti potrebno vknjižbo vpisa izbrisa, ali spremembe predležeče -lužbene pogodbe. I I Trboveljska premogokopna družba je namreč že pričela graditi električne lovilne naprave, ki bodo sedanje po obratovanju TPD povzročene neprilike zmanjšale. G. Ž. F. se zaveže imeti pri žarnicah oklepe, kakršni so v stanovanjih, rudniških delavcev. Ako bi se pri g. Ž. F. našle žarnice z normalnim rudniškim oklopom, je TPD upravičena odvzeti tok brez vsake odškodnine. Potrebne žarnice mora kupiti g. Ž. F. ali njegovi pravni in zakoniti nasledniki, za katere istotako velja ta pogodba, i TPD ibo vršila popravilo voda do hiše na 1 svoj račun, popravila instalacije v hiši in gospodarskih poslopjih pa morajo trpeti vsakokratni lastniki nepremičnine k. o Zagorje. — TPD bo dobavila sopogoidlbeniku g, Ž. F. na svoje stroške primeren filter odobren od higi-jenskega zavoda in banske uprave za čiščenje vode kapnice. V svrho odmere desetka se oceni napeljava električnega toka in njegovo vzdrževanje, kakor je zgoraj navedeno na din 8000.—. 3. Ž. F. izjavlja, da je z zgoraj dogovorjenim pavšalom :za vedno odpravljen glede opisane odškodnine za se in za svoje pravne zakonite naslednike, izvizemši slučaj pod točko 2.) prvi odstavek te pogodbe ter se zaveže v korist pogodnice TPD Ljubljana, v pogledu rudnika, cementarne in elektrarne Trbovlje v bodoče trpeti, da sme TPD svoje naprave tako obratovati, da bodo dim, saje ali cementni prah se vsedali pod atmofsernim učinkom kot talog na njegovo zgoraj navedeno nepremičnino k. o. Zagorje, pri čemur so gospodujoča zemljišča nepremičnine TPD predvsem vi. št. 45 in 80 k. o. Trbovlje, na katerih stojijo cementarna in rudnik. G. Ž. F. .dovoljuje kot točami lastnik obremenjenega zemljišča vknjižbo navedene služnosti pri nepremičnini k. o. Zagorje kot služeče zemljišče, ter pri k. o. Trbovlje ter ostalih TPD lastnih vložkih, kot gospodujočih zemljišč, katere vknjižbe sme predlagati TPD sama in to na lastne stroške. 4. Pogodniki se odpovejo pravici izpodbijati to pogodbo radi morebitne prikratbe nad polovico prave vrednosti. Stroške pogodbe ter vknjižbe, kakor tudi stroške morebitne svoječasne izknjižbe služnosti ter pristojnosti plača TPD, Priprave za vdor v Anglijo Italijani o napadu na Anglijo Reuter. Iz Lizbone poročajo, da se vrše vzdolž vse francoske obale vaje nemške armade v vkrcavanju in izkrcavanju. Pouk dajejo četam ribiči, ki prebivajo ob obrežju in so v ta namen najeti od nemškega armadnega poveljstva. Vkrcavanje se vrši na velike čolne, ki jih potem vlečejo motorne ladje do več ali manj oddaljene točke obale, kjer se vrši izkrcavanje. Vse se vrši na tak na- I čin, da imajo vojaki do poslednjega vtis, kakor da gre za res. Trdi se pa, da trpe vojaki na morski bolezni, ki se pojavi med njimi že pri vožnji na zelo kratke razdalje. j Italijanski list »Oggi« razpravlja o bližnji ofenzivi proti Angliji. List pravi, da naj bodo Italijani pri presojanju položaja stvarni in naj se ne udajajo iluzijam. Kadar je govora o napadu na angleški otok, je treba misliti ne samo na prehod čez Kanal, temveč tudi na to, da je na angleškem otoku pripravljena močna vojska, ki jo bo treba premagati, j-— Ravnatelj lista »Popolo di Roma'«, Ansaldo, pa je imel v radiu nagovor na vojake, v katerem je dejal, da bodo Nemci že obračunali z Angleži. Razen , tega piše imenovani list, da se spričo j neuspehov v sedanji vojni pozablja, da jima Italija 4900 km fronte. TO IN ONO Polemika med češkimi generalštabnimi polkovniki. V praških listih objavlja zadnii čas bivši češkoslovaški generalštabni polkovnik František Moravec poročila iz sedanje vojne in pri tem napada tudi češkoslovaške vojaške emigrante v Londonu. V nedeljo se je na- te napade oglasil v češkem londonskem radiju generalštabni polkovnik Emanuel Moravec in pravi, da so njega določili, da odgovori Francu Moravcu, ker ga najbolje pozna iz prejšnjega skupnega službovanja v Pragi. Londonski polkovnik E. Moravec je očital praškemu F. Moravcu, da je še prej kot generalštabni polkovnik pisal vedno le za denar in zaradi denarja, izdal je celo knjigo, ko si je hotel kupiti avto, a končno se trm je dokazalo, da je poneveril uradni denar, za katerega kritje mu je dal pomoč znani fašistični general Gajda, proti kateremu pa je kmalu nato nastopil kot priča v znanem političnem procesu. V Španiji Je izšel nov zakon proti odpravi telesnega plodu. Za zdravnike je predvidena kazen n.. vanj 10 let ječe, ako odprava plo- du povzroči smrt ženske osebe. Prodaja sredstev za preprečenje nosečnosti se kaznuje s strogim zaporom dn težko ječo. • Bivši kandidat za predsednika Združenih držav Willkie je dne 5. februarja odpotoval i\ Londona v Zedinjene države. Po svoji vrnitvi bo poročal v ameriški reprezentančni zbornici, kjer sedaj obravnavajo Rooseveltov zakon, o pomoči Angliji. Ni dvoma, da bo podprl Rooseveltov predlog. Trdi se pa tudi, da je v taka akcija za sklenitev popolne zveze med Anglijo in Zedinjenimi državami in da je Willkie raz-govarjal v Londonu tudi o tej« zadevi. Spričo dejstva, da ,je Anglijla ponudila tako združenje Franciji v uri poloma na bojišču, se ne zdi nemogoče, da bi se ustvarila taka zveza med Anglijo in Zedinjenimi državami, ker bosta' obe državi morali sodelovati ne samo v edanji vojni, ampak tudi po vojni. Kajti sedianja voina ne bo rešila vseh problemov, ampak bo mnoge šele načela. Delavski pravni svetovalec Maršal Vorošilov 60-letnik. Kakor poroča DN-B, je predsedstvo vrhovnega sovjeta podelilo maršalu Vorošilovu oib njegovi 60-letnici za izredne zasluge za okrepitev Sovjetske zveze in rdeče armade Leninov red. Imenovan je bil tudi za načelnika 'generalnega štaba vojaške j akademije, dalje bo razpisanih 50 ustanov, ki bodo nosile ime maršala Vcrošilova. Nove gradnje angleških bojnih ladij. — Zadnje leto je bilo dograjenih v angleških ladjedelnicah pet novih oklopnic, med njimi najmodernejša »King Gerog V.«, s katero je potoval v Ameriko poslanik Halifax, štiri linijske ladje, štiri lacije za letala, več kot 10 podmornic, 12 križark in še 20 manjših vojnih ladij. Vse te ladje so deloma že splovile, deloma pa bodo v par mesecih. To je veliko delo, ako se pomisli, da se med tem vrše neprestani napadi nemških bombnikov na ladjedelnice. Najmodernejše vojne ladje so 21 metrov dolge oklopnice, ki vozijo s hitrostjo 80 km. Ker Plovejo takorekoč na površini morja, jim torpedi in mine ne morejo do živega. Nasprotno pa so te ladjice v stanju z vsem modernim orožjem napadati sovražne ladje. Izdelujejo jih sedaj v, Zedinjenih državah. Taka- ladjica lahko prevozi brez pristanka 2000 milj. KULTURNI PREGLED Franci Kozar; »Izpod zemlje«, je naslov abirke socialnih pesmi, ki so izšle te dni v založbi »Trboveljska knjiga« v Trbvvlj ih. Izrazito socialno pesništvo je bilo do zadnjih let uned Slovenci še slabo razvito in še danes mi »•« 4 '*■-•*» 4 a. nekako nočejo priznati 'domovinske pravice. Sicer so se pojavili zametki slovenske socialne poezije že v predvojni dobi, da omenimo samo Aškerčevo »Pesem o preenogu«, Župančičevo »Kovaško« in »Žebljarje«, nekaj Cankarjevih pesmi in tu in tam po revijah raztresene proizvode mlajše pesniške generacije, ki pa se ie z leti unesla in se po vojni uvrstila imed »sposobne« umetnike. Naše izrazito socialno peništvo pričenja šele s Seliškariievo zbirko »Trbovlje«. Sledil mu ie Mile Klopčič s svojimi mladostno zanešeniaškimi »Plamtečimi okovi« in s svojimi resno dozorelimi »Preprostimi pesmimi«. Vmes pa je po najrazličnejših delavskih listih, revijah in koledarjih povojne dobe raztreseno vse polno več ali jmani dobrega socialnega pesništva, v veliki meri iz vrst delavcev samih. Zlasti pokojni Anton Kristan je okrog svoje revije »Pod lipo« zbiral mlade proletarske pesnike in jih pokroviteljsko vzpodbujal k delu. Poleg Seliškarja in Klopčiča sta v krožku »Pod lipo« sodelovala tudi dva pes-nika-delavca, ki sta se doslej najbolj uvelja-vila:to sta Tone Čufar, ki je napisal tudi več novel in dram in rudar Francč Koizar. Plod njegovega pesniškega ustvarjanja ie pričujoča zbirka »Izpod zemlje«. V sedmih ciklih je tu zbrano 34 pesmi, vsak verz kakor zamah s krampom, vsak stih kakor udarec s kladivom, poln pritajenega gneva in vere v dan sprošče-nja. Nič ljubke lahkotnosti, nič osvežujoče miline, nič svetle toplote ni v teh pesmih, vse je težko, mračno in zagrenjeno, kakor je težko in mračno tudi življenje rudarjev, ki so jim te pesmi posvečene. Čeprav čisto ekspresionistične. se odlikujejo te pemi vendar po dobrem ritmu in redki eruptivnosti. Da so izšle pred desetimi leti, ibi .bil to nedvomno pomemben dogodek v našem slovstvu. Okus in slog se je zadnja leta sicer dokaj spremenil, a bolje je, da smo dobili to zbirko pri našem siromašnem pesništvu vsaj zdaj, kakor pa nikoli. 'Deloma se autor tega tudi sam zaveda, ko se izpoveduje v pesmi »Naše rime«. Izmed ostalih navajam kot najbolj posrečene pesmi te zbirke: Zgoreli rudar. Tožba Janeza Gum-zaja. Ljubim, Jesenski čas, Iskre v temi in Pisma. Zlasti vseh pet pesmi cikla »Pima« so dovršene umetnine; v njih je Kozar najbolj svojski, najbolj preprost in topel, ko govori s svojimi »kameradi«, brez prisiljenega pat osa. Čeprav ipozno, vendar ie prav, da ie ta zbirka izšla in jo toplo priporočamo vsem delavcem, zlasti rudarjem, ki rim je namenjena, saj |0 je autor posvetil »Svoji in vsem rudarskim materam«. Tisk in oprema knjige sta odlična. Naroča se pri založbi »Trboveljska knjiga« v Trbovljah. Autor pripravlja za tisk še sledeča dela: »Jamske pripovedi«, zbirko rudarskih pravljic in zgodb, »Peter Rijerov«, autobio-grafske črtice in novele in pesniško zbirko »Nove celine«. T. M. Povečanje slik, (Prevalje). Vprašanje; Potnik zagrebške tvrdke za povečanje slik me je nagovarjal, da bi mu dal povečati slike. Jaz sem to odklanjal, nakar si je sam vzel s seboj slike otrok in čez nekaj časa prinesel v moji odsotnosti ženi poskusno sliko, za katero ie zahteval din 45. žena se je slike branila, a ji ie pravil potnik, da sem že jaz obljubil skleniti naročilo in pregovoril nato ženo, da ie podpisala naročilnico. Tvrdka mi je pisala, da bom moral plačati na tri obroke, a ker še prvega obroka nisem plačal, mi grozijo s sodnijo. Kot naročnik »Delavske Politike« prosim za nasvet, kaj mi je storiti? Odgovor: Kar je žena podpisala, za to odgovarja samo ona in lahko njo tožijo, Vas pa ne. Torej vi niste dolžni ničesar plačati, če niste ničesar naročili in podpisali. Morate pa biti previdni, ker vas bo imorda tvrdka tožila le v Zagrebu. Kakor hitro dobite tožbo, si oskrbite ubožno spričevalo in idite na to na sodišče v Prevalje in zahtevajte, da vzamejo tam na zapisnik Vaše ugovore in jih pošljejo sodišču v Zagreb, kjer se naj vam imenuje u-radni zastopnik v smislu §a 165 t. 4. c. p. p. Kakor vidite, smo vam odgovorili takoj, čeprav ste postali naročnik šele januarja in u-pamo, da niste lista naročili zaradi rega pravnega nasveta, nato pa bi napravili tako, kakor tista vaša soseda iz Mežiške doline, o kateri smo že pisali, da sta hotela samo izrabljati »Delavskega pravnega svetovalca« v »Delavski Politiki«. Peč v kuhinji. (Maribor). Vprašanje: Sem železničar in prebivam s svojo delavsko rodbino v zimskem času večinoma v kuhinji, ki je zelo prostorna. Štedilnik nam je v to svrho v kuhinji premalo grel in sem zato postavil pred štedilnik majhno železno peč. Hišni lastnik s tem mi zadovojen, češ da se .zaradi tega kvari dimnik in zahteva, dl moram peč odstraniti. Jaz sem prostor okrog peči dobro zavaroval s pločevino. Ali moram peč odstraniti in če bi tega ne storil, ali mi lahko hišni lastnik stanovanje odpove? Odgovor: Vprašajte dimnikarja, če se zaradi te peči dimnik kakorkoli kvari, ker bo v slučaju spora sodišče zaslišalo ootem dimnikarja kot izvedenca. Če bo dimnikar ugotovil, da peč ne dela nikake škode dimniku in tudi sicer hiša zaradi tega ni v ničemur poškodovana ali ogrožena, se lahko pri tej peči še naprej grejete. Obveznosti zavarovalne ponudbe. (Sevnica.) Vprašanje; Zastopnik neke zavarovalnice me je pregovoril, da sem se dal zavarovati. Napisal sem zavarovalno ponudbo, plačal določeno vsoto na račun obroka in vse to izročil zastopniku. Preskrbeti bi si moral le še zdravniško spričevalo, katerega bi moral tudi poslati zavarovalnici. Po odhodu zastopnika pa sem se premislil in nisem šel na zdravniški pregled, temveč pisal zavarovalnici, da sem se premislil in zahteval nazaj na račun dano vsoto. Denarja pa nisem dobil nazaj in prosim za nasvet, ali imam pravico vsoto zahtevati na-zai? Odgovor: S podpisom zavarovalne ponudbe zavarovalna pogodba še ni nastala. Pač pa ste bili kot ponudnik na svtojo ponudbo vezani mesec dni vsled predhodne zdravniške preiskave. Zavarovalnica bi lahko tekom navedenega meseca Vašo ponudbo sprejela in Vam poslala zavarovalno polioo, vsled česar bi nastale za vas polne obveznosti po zavarovalni pogodbi. Ker pa tega — kot to sklepamo iz vaših navedb, — v enem mesecu ni storila, saj vam na vašo odpoved celo ni niti odgovorila, zavarovalna pogodba ni nastala in niste več na svojo ponudbo vezani. Vsled tega lahko zahtevate od zavarovalnice nazaj na račun dano vsoto. Tožbo ie vložiti na sedežu zavarovalnice. ako pa je poslovala v zadevi podružnica zavarovalnice, na sedežu te podružnice. Studenci Naročnik, k j nam .ie poslal vprašanje glede obročnega odplačevanja dolga pri Ljubljanski štedovni zadrugi, naj pošlje svoj naslov, ker se .ie pozabil podpisati. Odgovarjamo samo naročnikom, zato potrebujemo naslov prosilca. MALI OGLASI BCaSt Cltatelfl kupa* jejo nalcenrfle pri natth tw«ereUH>l FRANC R E I C H E R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naj-nižjili dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domi.mu Maribor, Frankopanova nllca 1. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje SEDAJ JE ČAS: da za tnali denar hranite kolesa čez zimo, ak» nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti, emajlirati, ni-klati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ak* jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ul. 14, podruž. ogal Ptujske ceste. Telefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. Oglašujte v .Delavski Politiki* ZiMte čedna Ib povsod kruh In pedoo Iz Delavske Rkanie g tMnru. Kis; Izdala in urelule Adolf Jelen v Maribora. - Tiska Liadska tiskarna d. d. v Maribora, predstavnik V. Britn v Maribora.