P osamezne Številke* Navadne Din •—■75, ob nedeljah Din l*—. _TABOR* wl»«ja *«ak dan, rarven nedelje ia praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po posti D 10*--, za ino-vemstvo D 18*-, doztavljen na dom D 11'—, na izkaznice D10—, inserati po dogovoru. Naroča »e pri upravi »TABORA*4 MARIBOR Juroičcva ulica itea* k P6SthIna~nla2aWv ^ev3nl T-' Cena diniSnie Sir; 75 para TABOR Pocamezne StevDket Navadne Din —,7Sj ob nedeljah Din 1—« UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari* bora^ Jurčičeva uL ut. i, t nad* strop je. Telefon intorurb. št 278» UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno- Telo* fon št. 24. - SFTS poštnočebmi račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae m očim* —• Rokopisi se ne vračaj«. Naslov T T i t . Maribor, sreda 15. oktobra 1924. 1. C e od tam pohujšanje širi, odkoder bi se moral širiti boj pijančevanju in razuzdanosti. Skono bi obuipali!« Mislimo, da temin poročilu o klerikalnem! prosvetnem1 delovanju med našim za vse dobro in lepo vnetim' ljudstvom ni treba komentarja. — Kletke za ločene zakonce. Ker so se zakonci pred sodišči, ki so sodila o njih razporoki, cesto pred vso dvorano prepirali in si skočili v lase, so francoska sodišča za razporoko uvedla posebno kriminalno novost: dve veliki kletki ‘ z železnimi vrati. y. ©no spravijo moža, v drugo ženo. Ko sta tako ukročena, morata hočeš nočeš skriti svoje tigrovske roke in se lepo po človeški pobotati s sodnikom'. — Uradni dnevi Trgovske in obrtniške zbornice so v Celju vsak drugi torek od 8.—12. ure v ravnateljski sobi Javno skladiščne in prevozne družbe. Prihodnji uradni dnevi so: 14. in 28. okt., 11. in 25. nov., 9. in 23. dec. tl. — Čudna VVilsonova sorodnica. Nečakinja slavnega preži d en ta Wilsoua Margareta Feitle tudi čuti potrebo, da, se javno udejstvuje. V ta namen je osnovala v Newyorbu zvezo žensk, ki nosijo podrezane lase. Nič več nič manj — to je program teh žensk, ki se organizirajo pod imenom1 »Batalliou of finghting baba«. Nekoliko čudno udejstvovanje — vsekakor pa čisto amorikantsko. — Neocenjene so obdarili v Ukrajini s posebnim davkom, ki je razmeroma, visok in bo marsikogar pognal v prezgodnji ali pa. v prepozni jarem. — Jackie Coogan bolan. Majhni filmski igralec Jackie Coogan, doma iz dežele filmskih čudežev — dolarske Amerike — je v spremstvu starišev na potu Po Evropi, kjer obiskuje tako zanimive ljudi, kot so papež, kralji in predsedniki republik. V nedeljo je prispel v Budimpešto, kjer so ga sprejeli z velikim* pom-pom1. Toda filmska Visokost se je nekoliko prehladila in tako je baš Madžare zadela smola, da je Jackie Coogan prišel k njim! — slabe volje. — Tržaška »Banca Adriatica«, ki jev fašistovskih rokah, je dne 13. trn. zaprla sVoje prostore in blagajno ter razglasila, da je z ozirom* na naval glede izplačil viesr y potrebi, ustaviti izplačila. — Gostilničarska, hotelirska in kavarniška šola v Celju so prične zopet 14. tm. Reden pouk jc ob torkih in petkih. Obisk šole je za vse vajence obvezen. O fanfiow)ki bitki v okolici Pragerskega. Maribor, 14. okt. V včerajšnji številki smo sporočili, da se je v Cirkovcih na Drav. polju vršila prava pravcata bitka med fanti, ki so se sprli pri neki plesni zabavi. Ker so se o dogodku razširile skorajda fantastične vesti, se je naš poročevalec odpeljal na liice mesta in je ugotovil sledeče: Predmetni dogodek sc ni zgodil v Cirkovcih, temveč v Šikotah pri Pragerskem*. Tam so se v nedeljo dne 12. tm. kmečki fantje zbrali v gostilni Draško-vič in se do 10. ure ponoči zabavali povsem mirno in brez kakega spopada. 0-koli 9. ure so prišli v krčmo fantje iz sosedne vasi Stražgonci, zasedli nekaj miz pod kostanji pred hišo in naročili vino. Tudi stražgonski fantje so se vedli popolnoma spodobno, dasi so imeli prejšnje čase hude spore s šifcolskimli fanti. Okoli 10. ure se je šikolski fant France Pepelnjak napotil domov. Ko je prišel iz krčme, ga je neki stražgonski fant napadel, vendar pa sta se kmalu pobotala in se skupaj vrnila v krčmo, da zali-jeta spravo. Ko je gostilničar ob 11. uri napovedal policijsko uro, so domači fantje vstali in šli iz sobe, nakar so jih fantje iz Srtažgojncev napadli. V tem trušču je počil strel, ki je deloval kot signal. Takoj je počilo več strelov in čez nekaj minut se je razvila bitka vsevprek. Bitka je trajala skora.j do 1. ure ponoči in ves ta čas so imeli mirni Ši-kolčani hudo uro, ker ni nihče upal iz hiše. Šli so na »bojišče«, kjer so našli več ranjencev, dočim so lažje ranjeni medtem že odnesli svoje rane domov. 6 ranjencev so morali prepeljati v bolnico in sicer Franca in Štefana Lenarta, Ton-oo Pepelnjaka in Jakoba Peršuha Pa v Maribor. Lahko ranjenih je bilo okoli 20 fantov iz Šikol in iz Stražgonjcev. Ugotovljeno je, da so streljali iz vojaških in lovskih pušk; obilno pa so rabili tudi nože in kole. Govorice o strojnih miškah so izmišljene. Ob tretji uri zjutraj je prispel na »bojišče« zdravnik dr. Klasinc iz Pragerskega, z n jim pa tudi neki duhovnik. Krivdo pripisujejo ljudje fantom iz Stražgonjcev, ki so brez vzroka napadli domače fante. Med' fanti obeh vasi jo bilo staro sovraštvo radi uiboja nekega Černovška; glavni vodja te fantovske bitke pa je bojda 'bil neki Fakin, ki si je domišljal, da ima vzroke za maščevanje, Najbolj tragična je bila fantovska bitka za 551etno posestnico Kntarino Peršuh. Vedela je, da je bil tudi njen sin med fanti v gostilni. Ko je po bitki vprašala sosede, kaj je z njenim sinom, so ji povedali, da je mrtev. Ta vest jo je tako treščila, da je klonila mrtva na tla. Zadela jo je srčna kap. Vest pa je 'bita neresnična, zakaj fant je bil samo ranjen in je še lahko šel namjaterin pogreb; šele danes se je napotil v bolnica Razen Peršakove torej ni bilo mrtvih In v toliko našo včerajšnjo vest popravljamo. Orožništvo je takoj podvzelo preiskavo in je že aretiralo nekoliko fantov. Prebivalstvo je zelo razburjeno; vsi zahtevajo, da naj se krivce strogo kaznuje. Mariborske vesti. Maribor. 14. oktobra 1954 G. Grčar še vedno zavlačufe. Odkar je bil razveljavljen socialistični ugovor zoper občinske volitve v Mariboru, se ves Maribor vprašuje: Kaj dela sedanji župan g. Grčar, da ne skliče seje novega občinskega sveta? Zdi se, da silno nerad zapušča županski stolec, kar mu nazadnje tudi verjamemo. Vendar pa ne gre, da bi se radi njegovih o-sebnih ousitev zavlačevalo konstituiranje novo izvoljenega obč. sveta in volitev župana. Pričakovati je bik* da bo seja nove- Leto: V. — Številka: 236. ga odbora sklicana na četrtek. Toda odborniki še do danes niso prejeli pismenih vabil, ki jim morajo po zakonu biti dostavljena tri dni poprej. Iz tega je videti, da v četrtek nfe ho seje. Kakor pa izvemo, je g. Grčar postal vsem štirimi strankam poziv, da naj mu sporočijo, kdo izmed izvoljenih je naijstarejši. G. Grčarja očividno skrbi, kdo bo vodil prvo sejo. Mislimo, da je ta skrb popolnoma odveč in da radi nje ni bilo treba seje odgoditi. G. županu so itak na razpolago uradni podatki in bi se lahko to vprašanje rešilo v nekaj minutah na seji sami. Županovo nepotrebno poizvedovanje ima prozoren namen, da stvar zavleče vsaj za dober teden. Kajti kdo more prisiliti na pr. socialiste ali Nemce, da takoj odgovorijo na županovo vprašanje? Kakor izvemo, se je danes oglasil pri g. velikem županu g. dr. A. Jerovšefc in je v imenu Narodnega bloka protestiral proti temu zavlačevanju. , m »Straža« in nabiralna akcija »Ljudske knjižnice«. Skoraj bi bili sta.vili, da bo »Stražo« zapeljala grešna priložnost in bo nabiralno akcijo za »Ljudsko knjižnico« izrabita za osebne investive protii dr. Reismanu. In resnično — poudeljkova številka je prinesla dolg napad, kjer se iz vsake vrste cedi osebno sovraštvo zoper politično delavnega dr. Reismana, ki vodi tudi »Ljudsko knjižnico«. Ugotavljamo zgolj sledeče dejstvo: Do leta 1921. je bita knjižnica v Narodnem domu popolnoma zanemarjena in si lahka spravil vse zaprašene knjige v eno saB*o omaro. Odkar pa je bil dr. Rcisman izvoljen za knjižničarja, se je »Ljudska knjižnica« skokoma razvijala in je vsled! njegove organizacijske delavnosti dospela na tako višino, da tega celo »Straža« ne more utajiti. Kdor hoče videti, kake sadove je prineslo delo dr. Reismana v »Ljudski knjižnici«, naj jo obišče ob1 urah, ko se izdajajo knjige. Videl bol med zvestimi čitatelji tudi veliko »Stra-žinih« pristašev, ki iščajo v lepih in dobrih knjigah to, česar jim ne more nuditi v svojem umazanem loncu katoliška »Straža«: duševno hrano in vzpodbuda k mišljenju. To, da »Straža« vidi v delovanju dr. Reismana same osebne ambicije, ne more vreči sence na dejanske u-spehe, ki jih je prineslo njegovo delo ia katerih so danes deležni tisoči čitatei ljev. Kdorkoli bi že organiziral »Ljudsko knjižnico«, vsakemu bi lahko »Straža« vrgla v oibraz očitek, da dela iz častihlepja ali koristolovstva, če bi se le bil iz tega ali onega razloga zameril gg., ki pri »Straži« vedrijo in oblačijo. »Ljudska knjižnica« je priredita nabiralna akcijo s tisto pravico kot jo smejo prirer jati druga društva. Vsak resen interesent se lahko prepriča, koliko se izda za nakup, zlasti pa za vezavo knjig in ali je potrebno, da knjižnica išče novih dohodkov ali ne. Skratka: »Straža« nima! nobenega pravega razloga, da bi rovarila proti napravi, ki se je poslužujejo tudi njeni pristaši. Udarila je samo po osebi neljubega ji dr. Reismana. Mislimo, da ta ugotovitev zadostuje in da si bo vsak ustvaril sodbo o vrednosti »Stra-žinega« izpada proti »Lj. knjižnici«, če namreč njenim napadom sploh še pripisuje kak pomen. Neokusno pa je, vtikati v Stražine« obračune z dr. Reiismanom! tudi »Študijsko knjižnico« in »Ljudsko univerzo«, ki nista doslej še v ničemur občutili, da bi jima «Ljndskn knjižnica* škodovala. m Ljudska univerza. Danes, v torek dne 14. tm. ob 7% Uri zvečer društveno predavanje. Predava g. inž. Kukovec o ljudski visoki šoli in o sedanjih načrtih' naše »Ljudske univerze«. Po predavanju diskusija, nato Pa razdelitev strokovnih tečajev. Predavalnica: mata kazinska dvorana. m Osebna vest. Kakor izvemo, je dosedanji ravnatelj srednje kmetijske šole g. Andrej Žmavc iz zdravstvenih razlogov odložil to svoje mesto._ m Anketa o dobrodelni akciji za »Dom ubogih« se bo vršila danes zvečer od 18-ure dalje v mestni posvetovalnici. Glavni namen anket« p« seznaniti širšo jav- Sbaa V VT A n O K< V Mariboru. rfne IS. okfoFra l9?i. nost s to človekoljubno in patrioitično akcijo, urediti razmerje med njo in zadrugo »Mojmir«, odločiti in urediti preskrbo zasilnih stanovanj revnim brez stanovanjcem in opozoriti vlado na to akeijo sploh, posebej pa še na preskrbo stanovanj za silo. m Iz policijske kronike. Tokrat ni bil noben aretiran, vloženih pa je bilo 12 ovadb radi raznih manjših prestopkov (tatvina, napad in pretep, policijski red itd.) Najden je bil majhen voziček (ga-re). Čudno, kaj vse ljndje izgubijo ali pozabijo! — Inž. K. v Gosposki ulici je prijavil, da mu nekdo že delj časa krade kurivo in prav zadnje dni je zopet izginila večja količina premoga in drv. Za tatom ni sigurnih sledov. — Neki L. je prijavil sedlarskega pomočnika D. J. in mizarskega pomočnika P. S., da sta ga snoči kmalu po 20. uri ustavila pod mostom in ga začela brez vsakega vzroka pretepati. Baje sta mu že delj časa grn-zila, da ga bosta nalomaetila, ee ga dobita na samem. Najbrže bo že spet — zavolj' deklet! m Društvo za podporo revnih učencev Ibo ta mesec pobiralo članarino in iskreno prosi slavno občinstvo, da po možnosti podpre njegovo toli potrebno akcijo. Nabiralci imajo s strojem pieane in z društvenim žigom overovljene pole. Za čaea obrtne razstave v Mariboru je društvo izkupilo za bombone in knjižne znake 1324 din. Dve sodnijski globi sta Irma prinesli 100 in 200 din., takisto razstava slik meseca julija din. 2-14.59, za kar blagovolijo sprejeti velikodušni dobrotniki udano zahvalo. Ker se bliža zima, prosimo vsaceiga človekoljuba, naj se spomni naših otrok ter pomaga lajšati njih bedo s prispevkom v blagu ali denarju. m Konkurz je razglašen o imovini mesarja Fr. Pergdolta na Aleksandrovi c. m Mestni kinot »Tajfun« krasen film v 6 činih, se predvaja v torek, sredo in četrtek. »Tajfun« je prvo in do sedaj edino ekspresionistično delo moderne kinematografske tehnike, posneto na kretajočemi se odru, je v celoti umetnost za-se. o kateri se vrše v vseh kulturnih središčih Evrope predavanja, vzbuja posebno pozornost nele z ozirom1 na strukturo filma, temveč radi literarnega raz-inotrivanja: Kaj je jačje na svetu — moč, bo.stvo, slava ali srce, ki ljubi! ' žTrTiihT Nemški zrakoplov Z. R. HI., ki so ga izgotovili v Friedrichshafenu, plava nad Atlantskim oceanom s čvrstim namenom, da premaga silno daljavo med Evropo in Ameriko ter se ustavi na ameriških tleh. Prvi je poizkusil srečo »Shenan-doah«, pa se je moral vrniti. Inženirji v FriedTichshafenu so neumorno proučevali tehniko z e ppel inskega sistema zrakoplovov in so končno izdelali velikana imenom Z. R. III., ki se je v nedeljo spustil čez zračni ocean nad Atlantikom tja v daljave ameriškega kopna. Njegovo potovanje spremljata _ oba kontinenta z velikansko napetostjo. Zrakoplov je v neprestani zvezi s kep-nomi: pomaga mu seve brezžična telefonija in telegrafija. Včeraj je že zapustil območje, ki ga dosezajo evropski telefo-nični parati in je javil svoj prihod ameriškim postajam. Potniki, ki potujejo tačas čez morje, prenočujejo na krovu, samo da bi ugledali čudežnega ptiča ino- derne tehnike nad oceanom1. Vreme je dokaj ugodno in bo zrakoplov bržčas že danes pristal na ameriški obali pri New-yorku, kjer mu pripravljajo velik sprejem. Ne smemo pozabiti, da ima polet nemškega Zeppelina čez Ocean političen pomen. Nemci so sila iznajdljivi, kadar gre za propagando nemštva. Največji njihov adut, s katerim pobijajo nasprotnike, je nemška tehnika. Z njo se ponašajo pred vsem svetom, iz njenega silnega razmaha kujejo kulturni in politični kapital. Tudi polet Z. R. III. naj pokaže moč nemške tehnike, ki zmaguje tudi nad zračnimi oceani. Odtod tolik trušč v Nemčiji povodom tega poleta, odtod nekako skorajda pobožno sprejemanje in registriranje najmanjše vesti, ki jo pri-neso zračni valovi o njegovi poti. Vsekakor pa znači skoraj že siguren uspeh poti Z. R. HI. čez Atlantik v Ameriko eden izmed zgodovinskih triumfov človeške misli, dasi smo se na triumfe avi.ja/tike v zadnjih letih že prilično navadili, Marodrso giedalšščs. REPERTOAR. Torek, 14. okt. Zaprto. Sreda, 15. okt. ob 19'A. »Carmcn«, Ab. E Četrtek, 16. okt. »Pohujšanje v dolini šantflorjanski«, Ab. A. • Začetek predstav »Carmcn«. ob 19!d. in ne ob 20. Ker je oipera »Carmen« zelo dolga, se bodo vse predstave te opere vršile ob 19 Vi. »Carmen«. Jutri v sredo 15. tm. se nanovo vprizori izza lanske sezone znana in priljubljena Bizetova opera »Carmen«. V naslovni vlogi nastopi kot lani tudi letos ga Mitrovičeva, kot Micaela pa gdč. Vladimirovna. Obe pevki, ki sta želi lansko sezono v teh partijah sijajen uspeh, jamčita tudi letos zanj. Posebno zanimiva pa bo predstava s stališča na novo angažiranih opernih članov, ki bodo nastopili v tej operi. Don J os ca, ki ga je pel lani g. Skrivanič, bo_pel letos g. Petrovski, ki se je že s svojina prvim nastopom v operi »Zrinjski« pridobil simpatijo Občinstva. Častnika Zuni-go, ki ga je pel lani g. Stagljar, bo pel to pot g. Oksanski, katerega smo spoznali v Zrinjskem v vlogi odnosno partiji Sulejmana kot dobrega pevca in igralca. Kot tihotapca nastopita priljubljena igralca in pevca gg. Janko in Urva-lek, Torcoadorja bo igral in pel tuidl letos g. Govorov. Dirigent ravnatelj opere K- A. Mitrovič. Zasedba pri »Pohujšanju v dolini šentflorjanski«. Pri četrtkovi predstavi »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« 1-gra Jacinto gdč, Kovačičeva, ekspedito-rico pa ga Gabrijelčičeva. KuKura in HineM. Mušičev »Narodni poslanik** na mariborskem odru. Za Nušidevo šestdesetletnico smo dobila »Narodnega poslanca«, ki je najznačilnejša veseloigre srbskega komedijo-graia. Za naše razmere je Nučič dober komediograf. Njep.ov liumor je sit r 'ča-<‘h prisiljen, vmidai pa v sploš.iejv zažiga in le redko .zgreši cilj. V »Narod- nem poslancu« vidimo skozi prizmo malomeščanskih ljudi grdo kreaturo pri nas toliko oboževane sile, ki ji pravimo politika. Večji naredi so že preboleli take otročje slabosti demokracije: tam so politične komedije in satire bavijo s tzv. velikimi aferami, z diplomacijo in s korupcijo visokega stila. Nušič nas vodi v patrijarhalno ozračje, v katerem se politika sprejema in oddaja s tisto ko-mično-tragično naivnostjo, katera tolikanj diči in ne diči vse naše partijske boje, praske, afere in krize. Po našem mnenju ni bilo prav, da so bile Nušičeve tipično srbske osebe preoblečene v kranjske Janeze in srbski milje prenesen v »slovensko deželo«. — Tako prekajevanje je bilo uzuelno za časa starega Linharta, dandanašnji pa ee ga vsi izogibljejo. V naših razmerah bi bilo najbolje, da bi se »Narodni poslanec« vprizoril v srbščini. Če ni bilo spodtike nad Sterija-Popovičevimi »Ro-doljupci«, je tudi tu ne bi bilo. Vprašanje je le, ali bi srbsko naštudiran komad izpadel jezikovno in igralsko tako, da ne bi jezikovno vajeno uho preveč občutilo tistih meridijanov, ki nas ločijo od Sumadi je. Tudi publika ne bi bržčas prišla toliko na svoj račun. Vendar pa bi bila vprizoritev bolj enotna in izrazita ; kar je zraslo iz srbskega miljenja, bi prišlo v vsej svoji pristnosti do veljave. (A propos: ni treba misliti, da take politične komedije v »kulturni« Sloveniji nimajo tal; tudi mi smo dežela sorodnih politikov; ali mi imamo tudi Ibsenove osebe, pa jih vendar nihče ne presaja!). Sloven.iziranjs srbskih in hr-vatskih del je sploh problem naše, in če jih že prevajamo, ne delajmo iz njih Bunkov, Vriskov, Kvedrov itd., temveč po beedah novinarja Srake »dajmo vsako stvar na svojo mesto«. Edin dobiček t»ga presajanja srbske zeli v našo zemljo je podoba, ki so jo dobili v slovenskem »Narodnem poslancu« tisti uasi politični možje, ki Hrvate in Srbe gnjavijo s s lo ve n sko-srb oh r va.tski m esperantom... Podoba, ki je v interpretaciji g. Bratine točna in plastična in bi naj o-stala zabeležena kot eden prehodnih pojavov našega ujedinjevanja! V režiji g. Koviča je bil »Narodni poslanik« našutudiran spretno in gladko; razdelitev vlog je bila posrečena. Nnj-srečnejše seve v izbiri g. Bratine kot nositelja glavne vloge. Nijegava bogata, skrbno izdelana in res umetniško vživ-ljena igra je vtisnila vprizorltvi markantno obeležje. Brez take dobre igre bi bil efekt znatno manjši. V polni meri je pokazal že tolikokrat podčrtani^ talent za figuralno komiko g. Kovič, ki je igral novinarja Srako. G. Janko je bil kot opozicijonalni kandidat in »vladni zet« popolnoma na svojem mostu. Gg. Rasberger, Grom, Ilarastovič in Kokot so podali prilične izrazite figure; poslednji najmanj. Izmed ženskih vlog nas gdč. Gabrijelčičeva ni mogla ogreti; gdč. Savinova, gdč. Petkova in gdč. Kraljeva so podale svoje vlogo z nekoliko rutine in nekoliko vživetja kot vedno. V gledališču je bilo oba večera veliko smeha in zabave; ko se je Toue Brus v svojem poskusnem skupščinskem govoru duhovito dotaknil naše gledališke krize, se je oglasil frenetičen aplavz vsega gledališča. Ko sta se na končal tako leipo pobotali »vlada« in »opozicija«, —-medluro je bila tudi tu ko povtsod dru- god ženska — si je marsikdo na potu iz gledališča mislil: Saj res, naše politike pa ne smeš jemati s tragične strani. Kadar-treba — udarimo, če je krivica — prekličemo, navsezadnje pa se pobotamo in res pride »vsaka stvar na svoje mesto«! Louis Coupcrus: ZaKfubllHil osel. Roman. (53) Prav zares je bilo čudno videti pobožno klečečega osla. Toda Jrisini svečeniki so dobro poznali skrivnostne reči, ki se dogajajo v Tesaliji in se niso nič začudili, marveč mirno in molče ostali. Sveti gospodje!« je vzkliknil Davus. »Usmilite se nas. Naj se bogovi usmilijo nas grešnih ljudi, ki smo zakrivili mar-sikako pustolovščino in od katerih je ostalo človeško obličje zgolj devici in sužnju, dočim so drugi prašiči ali osli. Predvsem pa se, gospodje, usmilite osla, osla, osla, ki je moj gospodar!« Višji svečenik je izstopil iz procesije in je prebral, kaT sem s kopitom bil napisal v pesek: »Jaz sem Charmides, Ly si asov sin; devica, ki sem jo rešil mnogih nevarnosti, pa je Charis, Menedemusova hči.« »Jaz pa sem Davus, sveta gospoda,« je pristavil suženj, »in že po imenu lahko presodite, da sem oslov suženj.« »Kaj pa prašiči?« je vprašal višji svečenik in pokazal s prstom krulečo trojico. Odgovoril sem mu s kopitom po pesku, a Davus je potrdil. »Ali ste vsi začarani?« je resno vprašal sveti glavar. »Jaz bržčas najmanj,« je odvrnil Da>-vus, »ali drugi so dobili dobršno mero coprnije.« »Pridružite se naši procesiji,« je dejal višji svečenik. »Vračamo se v boginjin hram.« Pridružili smo se tedaj procesiji. Slovesno sem korakal ob zvokih ciinbalov in v spremstvu svečenikov, dočim mi je Charis sedela na hrbtu, prožeta z otroškim smehljajem sladkega veselja. Za menoj in z mano so bežali trije prašiči, ki so se vedli tako ponosno, ko da so že zopet gospodje senatorji. Potem je korakal Davus, za njim Pa višji svečenik V spremstvu ostalih božjih služabnikov. Prepevajoče device so stopale pred bo-ginjino sliko, ki je bila ovita s pajčolanom in ki so jo — toliko sem se spominjal — odnesli v Lari c so k minterijftm:, sedaj pa so jo zopet nosili v njen pravi tempelj. Šli smo počasi, v ritmu nežnih! zvokov, ki so se liki bistre kaplje dvigali v nebo in se razlegali po jutranjem o-zračju, spajajoč se z glasovi škrjančkov in drugih ptic. Okoli nas se je razprostirala pusta zemlja, s kamenjem pokrita ravan, ki je imela veliko votlin in prepadov. Toda nad nami je bleščalo višnjevo nebo in rožnata jutranja megla je dihala nežen hlad čez ravan. »Charmides!« mi je vzhičeno šepnila v uho Charis, »kam neki gremo? Ali naju bodo tudi tokrat ločili? Zdaj ko je vse tako lepo, kot še ni bilo v tej čudni mroži usode: ouj milodonečo godbo, glej bele može in bele device. Charmides! Celo prašiči, ki beže za nama, so mi postali dragi. Zdi se mi, da bi hotela objeti ves svet.« MILU OZHHHILH. Pohiitlvo lastnih izdvlkov zet spalne in je dilaa sob# najceneje r zalog’ i treir in | AFr«—mr—«awo— i ~i niiMinini«T-r-- POTNI K O V 2 E K I torbice iz usnja, gamaše, nahrbtniki v velike izberi Gonilni jermeni 2397 Dežne plahte Ivan Kravos, Alekandrovac.13 n°l?T omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in vaše obutev ter so trpežnejši nego usnje TT a n e c lateilt k fcMtaactieSk KonMcuti »Tabor«. Glavni la odgovorni urednik: Vekoslav Špindler. — 3H«fca; Me*fb«r»k* 4 4,