Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadrana — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Saniorjeva ulica šf. 26, teleion 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna oa din 130 — Tekoči račuu pri Istrski K. B. št. G5-KB1-Z-181 Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 48
Desetletnim osvoboditve, ki jo praznujemo letos, ni samo zgodovinski praznik veličastne in zmagovite narodnoosvobodilne borbe, ampak hkrati, tudi zaključek desetletnega povojnega obdobja politično-gospo-darske graditve naše socialistične družbe, To desetletje je neposredno nadaljevanje revolucionarne borbe in dejavnosti tistih naprednih družbenih sil, katerih stremljenja, zahteve in pričakovanja je pomenila že narodnoosvobodilna borba. Zato vsega družbenega, političnega in gospodarskega dogajanja zadnjega desetletja, kakor tudi pomembnosti in značaja posameznih dogodkov, dni in problemov, rezultatov in uspehov ni mogoče popolnoma, v vsej njihovi družbeni pomembnosti oceniti že danes, ampak je to naloga bodočnosti in zgodovine. Afirmacija našega socialističnega koncepta, njegove razvojne poti in uspehov, ki je zlasti v zadnjih letih začela dobivati v najširšem mednarodnem obsegu vse priznanje, veljavo in ugled, samo podčrtuje prej navedeno trditev.
Znano je, da je naš družbeni razvoj v zadnjih desetih letih prešel razne razvojne faze. Prehodili smo pot od centraliziranega in administrativnega sistema, ki je bil prav tako neizbežen, kakor so bile neizbežne tudi nekatere njegove negativne posledice in pojavi, preko delavskih svetov do komun, ki s pestrimi oblikami družbenega upravljanja pomenijo uvod o drugo desetletje ndjše socialistične graditve Bilo bi neresnično trditi in nerealno pričakovati, da /s na tej prehojeni poti bil vsak korak popolnoma pravilen in nujno potreben. To niso bili koraki v kasarnah izvežba-nega vojaka, ker ni bilo kasarn, kjer bi učili to hojo in predpisovali pravilnike; vse zadevne šablone in recepte, ki so nam jih ponujali in vsiljevali, smo morali odkloniti in poiskati samostojno pot. Tako, kot smo hoditi mi, hodi v svet vsak mlad človek; poln je zaupanja v sebe in prepričan, da bo našel svoj cilj in svoje mesto. Za nami je novih deset let borbe in dela. V vsaki borbi se manevrira sem in tja, strelja v prazno, mimo cilja, po nepotrebnem in brez koristi. Vendar so vse to samo trenutki, prehodni dogodki in drugorazredna dejanja, vižen in odločilen je končni izhod, končni rezultat in splošna smer družbenega razvoja. Ta pa je u našem primeru, zlasti glede na razvoj naših družbenih odnosov in družbenopolitičnega življenja taka, da smo kljub silno neugodnim mednarod-nopolitičnim pogojem in neugodnim notranje-ekonomskim razmeram_ našli pravilno in našim pogojem uslrezajočo socialistično pot. Teoretično in praktično je zmagala socialistična ideja nad. vsemi sovražniki prehodnega obdobja, od direktnih kapitalističnih restavra-torjev do lastnih birokratov. Kot taka je danes ta socialistična ideja, tako i? teoriji kakor tudi v praksi,
pozitiven primer za druge in hkrati konstruktivna kritika za vse napake in zablode. To desetletje končujemo in praznujemo glede na družbene odnose in družbeni razvoj s popolno zmago našega socialističnega koncepta. Seveda še nismo dosegli take stopnje razvoja, na kateri bi izginile vse druge družbene tendence in ideje. Za tako družbeno preobrazbo je potrebna doba ene, dveh ali tudi več generacij. Naš socialistični koncept pa je v teh desetih letih postal Ui-ko jasen in ogromnemu številu državljanov tako nujen, da postajajo ob njem kakršnekoli druge družbene in politične zasnove in ideje le žalostno smešen poizkus nekaterih elementov, ki žele obrniti nazaj kolo zgodovine in družbenega razvoja. Res je. da se včasih v novih oblikah družbenega življenja, take» v gospodarstvu kakor tudi na dr-žavno-upravnem področju, u kulturi in umetnosti, skrivajo, točneje rečeno, poizkušajo skrivali stari odnosi in tendence. Toda to je nujen pojav; v nove oblike ni možno čez noč presaditi tudi kristalno čistih novih družbenih odnosov. Le-ti nastajajo postopoma, z delom in borbo,- rar sle jo iz konfliktov med starim in novim in se kr.epe s premagovanji objektivnih nasprotij in materialnih težav ter z likvidacijo splošne zaostalosti in z- vzgojo človeka. To pa se vsak dan vrši pri nas na vseh področjih in v najrazličnejših oblikah in zunanjih -manifestacijah. Katera družbena ideja v tem zmaguje in se krepi, v materialnem in duhovnem pogledu, in katera, izgublja in slabi, je jasno vsakemu, ki ima sposobnost razlikovati stvarna dejstva od pobožnih želja. Predvsem pa doseženi rezultati v tem desetletju, ki je za tak družbeno-reoolu-cionarni preobrat, kot se dogaja pri nas, pravzaprav kratka doba, zagotavljajo nove zmage socializmu in nove poraze ostankom starega sveta in preteklosti.
Ko ocenjujemo neposredne in konkretne rezultate, dosežene v preteklem obdobju v gospodarstvu in na drugih družbenih področjih v naši republiki, ne smemo pozabiti, v kakšnih pogojih smo. gradili. Prva povojna leta so imela izrazit značaj obnavljanja porušenih in poškodovanih objektov. V naslednjih letih pa so prevladovale zahteve, ki jih je vsiljevala mednarodna politična situacija in predvsem grozeča nevarnost Injormbiroja. Spričo tega je splošna gospodarska politika petletnega plana in industrializacije, ki je edina lahko omogočala nadaljnji razvoj revolucije, morala -premagovali. razne nepravilne težave in skrajnosti, ki so povzročale razne motnje v našem gospodarstvu in določena nesorazmerja v razvoju posameznih družbenih področij, predvsem med razvojem industrije, kmetijstva in družbenega standarda. Temu dejstvu oziroma nasorazmer-nemu razvoju, ki je povzročal velike težava in nalagal težka bremena,
JAJCE ~
predvsem obstoječim industrijskim centrom in mestom, je pripisati znaten del zmotnega in napačnega mišljenja nekaterih ljudi, ki z delnim nerazpoloženjem in zaskrbljenostjo gledajo na razvoj naše republike. Drugi del dvomov in ugovorov pa nastaja bodisi zaradi nezadostne ali enostranske informiranosti, bodisi zaradi lastnih neupravičenih apetitov, načrtov in -miselnosti, ki komaj še skrivajo svoje včerajšnje kapitalistično poreklo. Tudi oblike ekonomskega sistema in gospodarskega mehanizma, pa tudi politiku cen, imajo pri tem svo-
rojstni kresi nove -
je zasluge, zlasti Se, če so lake. da nominalni pokazatelji materialnih in zlasti denarnih sredstev ne odsevajo stvarne ekonomske moči in sposobnosti -posameznih teritorijev. Če hočemo dobiti objektivno sliko doseženega tuzvoja, tedaj je treba videti celotne rezultate, ker opazovanje posameznih detajlov nujno privede do napačnih zaključkov.
Prav tako, kol. je bila v preteklih desetih letih usmerjenost k ožjemu gospodarskemu razvoju pravilna in druge poti ni bilo, bo o naslednjem desetletju nujno, da hitreje razvijamo materialne osnove tueli na dru-
gih elružbcnih področjih življenja naših delovnih ljudi, zlasti še, ker za to obstoje objektivni pogoji in tudi objektivne ekonomske zahteve, ki jih predstavlja doseženi razvoj gospodarstva. V tem smislu bodo lediko zlasti komune skladno z razvojem in potrebami celotne socialistične skupnosti opravile ogromno delo za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev delovnega človeka.
(Iz uvodne besede Staneta Kavčiča v knjigi - Deset let socialistične graditve«, ki jo je ite dni izdalo Predsedstvo glavnega odbora SZDL Slovenije.)
Vsem sodelavcem, naročnikom in bralcem „Slovenskega Jadrana" k Dnevu republike naše iskrene čestitke !
Uredništvo in uprava
Zweza komunistov m izgradnja noše dražbe
Bližnji obisk predsednika T;ta Kairu je pomemben dogodek ne samo za našo državo, temveč tudi v mednarodnem merilu. Predsednik jugoslovanske republike bo prispel v Egipt konec decembra na uradni obisk po povabilu, ki mu ga je jio-slal predsednik Naser, ko jc predsednik Tito potoval skozi Suez ob vrnitvi iz Indije in Burme. Egiptovski časniki so te dni na prvih straneh poudarili veliko zadovoljstvo, s katerim egiptovska javnost pričakuje ta visoki obisk. Nedvomno je, da bodo razgovori Tito-Nascr prispevali k poglobitvi prijateljstva in sodelovanja med. obema državama, hkrati pa bodo tudi pomembni prispevek k utrjevanju miru v svetu.
Po petdnevnem obisku v Veliki Britaniji se jc podpredsednik Zveznega izvršnega seča Edvard Kardelj vrnil t; domovino. Ob prihodu jc izjavil novinarjem, da so se razgovori med njim in britanskimi državniki razvijali d prijateljskem in prisrčnem vzdušju. Prišlo je do odkrite prijateljske izmenjave misli o raznih vprašanjih mednarodnega položaja in o medsebojnih odnosih. Tudi skupno uradno pončilo govori o uspehih razgovorov med britanskimi in jugoslovanskimi državniki. Jugoslavija in Velika Britanija sta še enkrat potrdili, da vežejo obe državi prijateljski stiki in visoka stopnja soglasja in razumevanja. V poročilu je tudi rečeno, da pripisujeta obe dežel velik pomen ohranitvi neodvisnosti suverenih držav,-zmanjšujejo mednarodne napetosti ter vzpostavitvi trajnega mirti in resničnega sodelovanja med narodi. Posebno pozornost pa zasluži o skupnem poročilu odstavek, ki govori, da je treba nadaljevati neposredne stike med najvišjimi predstavniki in da so potrebna pogostejša posvetovanja o perečih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih obojestranske koristi.
Rezultati ženevske konference so še vedno predmet številnih izjav vodilnih državnikov in političnih oiiazovalcev ter komentarjev svetovnega tiska. Večina misli, da so vrata za nadaljnje razgovore še vedno odprta. To je potrdil tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Po-povič v razgovoru z novinarji, ko
V	Italiji že precej dolgo u-prizarjajo procese zoper proti-fašiste — partizanske borce, ki so se med drugo svetovno vojno borili skupaj z združenimi zavezniškimi silami proti na-cifašizmu. Med njimi je bilo tudi več takšnih procesov, na katerih so sodili pripadnike jugoslovanske narodne manjšine v krajih blizu naše meje. Proces v Vidmu, ki naj bi začel te dni proti velikemu številu bivših borcev Briškobeneškega partizanskega odreda, je vsekakor eden najznačilnejših.
V	tej zvezj je dal predsednik Zveze borcev NOB Aleksander Rankovie na prošnjo urednika Tanjuga naslednjo izjavo:
»Ti procesi v celoti, videmski pa še posebej, dokazujejo, da imajo v Italiji nekateri elementi še zmeraj možnost, da delujejo in se maščujejo borcem jiroti fašizmu, Ni dvoma, da skušajo tako preprečiti splošni proces normalizacije stikov med Italijo in deželami, ki so bile žrtve fašistične agresije. V vsem tem predvsem ni težko videti njihove želje, da bi preprečili nadaljnji razvoj prijateljskega in tvornega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Čeprav se konstruktivni krogi v Italiji bore proti takšnim težnjam in poskusom, ker vedo, da je vse to naperjeno predvsem proti koristim italijanskega naroda, ne moremo zamolčali dejstva, da ta boj doslej ni bil uspešen. Prolide-mokratični elementi so izkoriščali
je dejal, da Jugoslavija ne gleda negativno na sadove ženevske konference, čeprav štirje zunanji ministri niso dosegli vidnih praktičnih uspehov. Konferenca je namreč potrdila — jo dejal Popovič — da je treba nadaljevati -pogajanja in napore za zbližan je gledišč,' da bi utrdili mir.
Na zasedanju Glavne skupščine OZN v New Yorku je politični odbor zaključil proučevanje korejskega- vpašanja, Izglasovali so ameriško resolucijo, v kateri so formulirali načela OZN. da je treba vzpostaviti z miroljubnimi sredstvi združeno, neodvisno in demokratično Korejo. Resolucija seveda ugotavlja, da bodo potrebni za dosego tega cilja še precejšnji napori.
Do konca tega zasedanja Glavne skupščine pa sta na dnevnem redu šeše dve važni vprašanji — Severna Afrika in sprejem novih članic v OZN. Pri razpravi o francoski Severni Afriki bodo verjetno vprašanja Maroka hitro rešili z resolucijo, ki bo upoštevala sedanja pogajanja med Francijo in Marokom. Bolj komplicirana jc zadeva glede Alži-ra, čeprav so tudi arabske držav:: izjavile, da zdaj ni. najbolj primeren trenutek za razpravo o tem vprašanju. Kar pa zadeva sprejem novih članov, je položaj zelo napredoval in se večina delegacij strinja s kanadskim predlogom, o sprejemu vseh IS. kaididatov hkrati. Težave bodo le glede Mongolije, ker se ZDA krčevito upirajo sprejemu.
Zadnji dogodki v Maroku kažejo, da sultanova vrnitev ni rešila položaja. Po vsej deželi so namreč izbruhnili nemiri, ki so jih Francozi tprejeli s precejšnjo zaskrbljenostjo. Vzrok nemirov je nedvomno v tem, da so posamezne politične skupine v negotovosti, kakšni bodo prihodnji francosko marr>ški odnosi. Nacionalistične stranke čedalje bolj nasprotujejo sultanovi m poskusom-da bi se »sprevil s Francijo«. Nedavni sultanov	ob vrnitvi na prestol so namreč ocenili kot Sultanovo želj: Ja bi vozabil preteklost in se zadovoljil s francoskim popuščanjem glede dinastijskega vperašanja. Nasprotja so precej velika in stranke očitajo druga drugi izdajo maroških interesov. Upajmo,
svoj vpliv v italijanski javnosti, da so s takšnimi procesi razvneli pro-tijugoslovansko gonjo.
Težko je z besedami izraziti o-gorčenje, s katerim so bivši borci narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije sprejeli vest o pripravljanju sodne obravnave v Vidmu. Sistematične in vztrajne priprave organizatorjev tega procesa so samo povečale to ogorčenje in njihova posledica je bila, da je pozornost našega javnega mnenja, zlasti udeležencev vojne, nenehoma budna. Zato so se naše osnovne organizacije in mnogi borci obračali na krajevna vodstva organizacij ZB in Zveze vojaških in vojnih invailidov, zlasti pa na Centralni odbor, z vprašanji glede priprav na ta proces in z zahtevo, naj Centralni odbor javno povzdigne svoj glas proti dogodkom v Vidmu. Moram tudi reči. da so mnoge organizacije zahtevale, naj pride to vprašanje pred Svetovno federacijo bivših borcev in naj bi zaprosili za njeno moralno zaščito obtoženih borcev.
To je povsem razumljivo, saj se pripravlja v Vidmu protidemokra-tični proces, ki naj v nasprotju z izrecnimi določbami mirovne pogodbe z Ihalijo, posadi na zatožno klop kakih 50 bivših partizanov, pripadnikov protifašističnega gibanja, ki so se z orožjem v roki bo-
da bodo prihodnji dnevi, ko bodo sestavili prvo reprezentativno vlado, razčistiti položaj, saj bo ,morala mo-va vlada jasna- precizirati svoja stališča v razgovorih s Francijo glede "tpravnega položaja dežele.
V	južnoameriških deželah Braziliji in Argentini jc položaj še vedno napet. Zlasti jclja to za Brazilijo. kjer je predsednik Ramos predlagal, naj po vsej državi razglase 30-dn-evno izredno stanje. Stvar se je namreč zaostrila v trenutku, ko jc obohii predsednik Cafe Filho izjavil, da bo zahteval od parlamenta konec bolniškega dopusta in ponovno prevzel poiožaj predsednika republiki, vojsiui pa jj obkolila predsednikovo rezidenco. Vse kaže, da so brazilski parlamentarci trdno odločeni -atreti. vjt poskuse, ki bi omajali položaj novoizvoljenega predsednika socialdemokrata Kti-bička. Do njegova uradne zasedbe položaja je še. mesec dni in treba bo premagati še vrsto težav, zlasti zato, k"r Aubičku zelo •uisprotujc jo nekateri vojaški krogi.
V	A-^biitini pj. se .,c nap rej na-dalalj-ujcjo ,spori med generali, ki so pred meseci itzvcd-ld protipero-nistični državni udar. Aretirali so več generalov in višjih častnikov ter jih postavni pred vojaško so-dirče. Kakor v Rrazfiji tako gre tudi o Argon trn za novo vrenje, ki naj odloči o zmagi naprednih ali reakcionarnih sil, o politični in gospodarski odvisnosti ali neodvisnosti. dežele. Vsekakor je pri tem vrenju najbolj -pozitivno Iv, da zdaj ne gre več ;omantič.~i akv^c ka-rieristov in za spremembe epolet, temveč za odkrit boj med starim in novim.
RAZPIS
ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE
PRI CIv ZKJ od 1. februarja do 30. junija 1956
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd. in si žele razširiti in poglobiti politično znanje.
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo politične šole pri CK ZKJ, Ljubljana, Parmova 37 II. trakt, do 31, dec. 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski komitet.
V prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v politič. nih organizacijah, o osnovnem poklicu in o višini mesečnih prejemkov.
Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svoega področja.
rili skupaj z zavezniškimi vojaškimi formacijami, v tem primeru v okviru narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije.
Zdaj po vsem svetu izginja maščevalnost celo nad vojnimi zločinci, ki so sejali smrt in opustošenje po okupiranih deželah Evrope — pri čemer je bila Jugoslavija, ki je v vojni največ pretrpela, med prvimi, ki so pokrile s plaščem pozabe njihove zločine in že zdavnaj izpustile iz zaporov mnoge italijanske vojne zločince. Vzlic temu. pa se po desetih letih pojavi ta proces, katerega cilj je maščevanje nad protifašističnimi borci, Najbolj žalostno pa je, da pripravljajo ta proces na podlagi skonstruirane obrazložitve, .da se ti borci niso borili za stvar zaveznikov, marveč za stvar Jugoslavije, kakor da je bilo moč stvar Jugoslavije v tem boju ločiti od zavezniške stvari.
Vse, kar so storili doslej v več let trajajočih pripravah, zlasti pa sama obtožnica, nedvomno kaže, da gre za politični proces, ki naj bi z obsodbo skupine beneških partizanov pritisnil pečat moralne obsodbe vsemu boju pripadnikov jugoslovanske narodne manjšine v Italiji. To bi radi dosegli predvsem tako, da kvalificirajo vojne akcije, kakor je likvidacija vojnih zločincev in fašističnih vohunov ter rekvizicija
Tovariš Edvard Kardelj je imel na nedavnem plenumu CK Zveze komunistov Hrvatske v Zagrebu in na nedavni konferenci aktiva komunistov CK ZK Slovenije v Ljubljani govor »O vlogi Zveze komunistov v izgradnji našega državnega in družbenega sistema«. Govor je v celoti objavilo glasilo CK ZKJ »Komunist«.
Tovariš Kardelj je uvodoma največ govoril o perspektivah nadaljne-ga razvoja našega gospodarstva. Povedal je, da so naše dosedanje težave nastale iz čisto objektivnih razlogov, so logična posledica vse naše dos'edanje gospodarske politike, posledica naše zavestne akcije za pospešeno industrializacijo in elektrifikacijo zaostale dežele, ki jo je bilo nujno najprej dvigniti iz te zaostalosti, da smo lahko začeli graditi naprej. Zato naše sedanje težave niso posledica neke napačne politike, niti posledica sprememb v sistemu, marveč so zrcalo naše gospodarske stvarnosti in naših možnosti v tem obdobju naše graditve.
Tovariš Kardelj je dejal, da »če bi nadaljevali sedanjo gospodarsko, zlasti pa sedanjo investicijsko politiko, bi neskladnosti iz leta v leto naraščale, in če bi hoteli kolikor toliko stabilizirati trg in blagovne denarne odnose, bi morali uvažati čedalje večje količine živil in po-trošnega blaga.«
- Tega si pa seveda ne moremo privoščiti, oziroma nam ne dovoli naš stalni plačni deficit. Pri tem Seveda ne pomeni rešitve niti zvišanje plač, če se pri tem ne bi spremenilo tudi vse drugo. Položaj bi se celo poslabšal, ker bi vse zvišanje plač šlo na vas ter bi s'e zvišal samo življenjski standard določenega sloja kmetov, kmetijska proizvodnja ne bi bistveno napredovala, ker je s tako politiko ne bi vzpodbujali, nastala bi le draginja.
Potrebne so torej bistvene spremembe v naši gospodarski politiki, s katerimi bomo lahko odpravili vs'e neskladnosti v našem gospodarstvu. Prvi ukrepi so že bili storjeni. Nekoliko je že povečana proizvodnja predmetov za široko potrošnjo, povečali smo obseg investicij v kmetijstvu in za stanovanjsko izgradnjo in podobno. Bistveno pa Se naša' gospodarska politika v zadnjih letih ni mogla spremeniti, ker je bila vezana na nedokončane ključne objekte našega gospodarstva. Morali smo najprej te dograditi do konca in šele nato misliti na spremembo gospodarske politike, ker bi sicer imeli lahko še večjo škodo.
Tovariš Kardelj je v svojem govoru ugotovil, da smo v glavnem izpolnili prav do zdaj gospodarski
za potrebe vojske in podobno,- kot običajen kriminal.
Priznati moramo, da smo do zadnjega trenutka upali, da bo procesa ne bo prišlo in da bodo vodilni italijanski činitelji našli način in sredstva, da bodo preprečli, zlasti v sedanjem položaju nespametno gonjo ter zaustavili ta skrajno nepriljubljeni in škodljivi proces. To naše pričakovanje je slonelo na dejstvu, da smo na splošni poti popuščanja mednarodne napetosti in razvijanja mednarodnega sodelovanja, zlasti po odstranitvi tržaške krize, dosegli ugodne uspehe tudi v jugoslovansko-italijanskem sodelovanju s perspektivo njegove nenehne krepHve in poglabljanja. Zato smo bili trdno prepričani, da bodo videmski in njemu podobni procesi, ki so jih pripravili v docela drugačnem vzdušju, v Sedanjem položaju izgubili sleherni smisel tembolj, ker so pripravili te procese umetno v obliki svetu znanih skon-struiranih in insceniranih sodnih procesov.
Nam je nerazumljivo, da je zdaj v Italiji možna takšna proti-juso-slovanska demonstracija, naperjena neposredno proti jugoslovansko-ita-lijanskemu sodelovanju. Mi obžalujemo, da so se le stvari razvile tako, in zato lahko ob sodni obravnavi proti videmskim borcem, parti-
plan, ki smo si ga postavili leta 1947 in je bil pozneje dopolnjevan. S tem smo v glavnem zaključili eno etcipo našega gospodarskega razvoja in preidemo na novo gospodarsko politiko. Načela t.e nove politike bodo že izražena v gospodarskem načrtu naše države za prihodnje leto, ki bo vseboval vse te predvidene bistvene spremembe y našem gospodarskem planiranju.
Jasno pa je in ne moremo pričakovati,. da se bodo vse te spremembe tudi takoj in v najkrajšem času poznale. Ne moremo pričakovati nekih naglih uspehov v naših naporih za stabilizacijo trga in družbenega ali individualnega standarda, kajti pravi izhod je le v povečanju proizvodnje in v spremembi sestava investicij, ki jih vlagamo v gospodarstvo.
V nadaljevanju svojih izvajanj je tovariš Kardelj obravnaval posamezne družbene in gospodarske probleme. Dejal je, da se moramo predvsem usmeriti na zmanjšanje, oziroma na prekinitev nadaljnjega naraščanja denarnega sklada, ki pritiska na sklad potrošnih dobrin in sicer ne z zmanjšanjem individualnega dohodka delavcev, uslužbencev itd., marveč predvsem z omejitvijo dotoka nove delovne sile v industrijo oziroma gospodarske panoge zunaj kmetijstva, kakor tudi ■s pravilnejšo in boljšo uporabo razpoložljive delovne sile. Zmanjšanje tega dotoka, morda pa tudi delno zmanjšanje v nekmetijskih panogah tiste delovne sile. ki še zmeraj stoji eno nogo na kmetijski posesti, ne daje pa potrebnega minimuma delovne storilnosti, bo najb^rjše in najhitrejše zdravilo proti sedanjemu pretiranemu pritisku denarnih Sredstev na naš trg, pa tudi proti hitremu naraščanju življenjskega standarda delavcev in mestnega prebivalstva na splošno.
Drugič, treba je spremeniti sestavo investicij tako. da bomo vskla-dili izgradnjo težke industrije z laliko, oziroma da bodo industrijo široke potrošnje razširili toliko, da bo naraščanje njene proizvodnje in uvoza potrošnega blaga v skladu z dotokom nove delovne sile z vasi.
Tovariš Kardelj je končno obravnaval in nakazal tudi naloge Zveze komunistov v izgradnji našega gospodarskega in družbenega sistema. Zlasti je navajal naloge v zvezi s krepitvijo socialističnih odnosov na vasi, kjer se morajo komunisti odločno boriti zanje in se odločno postavljati po robu raznim kapitalističnim tendencam, kjerkoli se pojavljajo.
zanom in protifašistom v Vidmu samo še enkrat izjavimo, da videmski proces kaže, da lahko v italijanskem javnem življenju še zmeraj pridejo do besede tisti činitelji, ki neradi vidijo sedanji ugodni razvoj stikov med obema deželama. Tem ljudem je menda bolj pri srcu nedavna minulost in politika nasproti Jugoslaviji, ki je prišla zlasti do izraza v drugi svetovni vojni, kakor sedanjost in perspektiva prijateljskih stikov v prihodnosti, za katero se zavzemajo zdaj v Italiji vsi, ki žele dobro svoji domovini in ki resnično žele prijateljstvo z narodi Jugoslavije.
V odgovoru na mnoge naše ukrepe in prijateljska opozorila argumenti z italijanske strani q neodvisnosti italijanskih sodišč in nc-možnosti, da bi vplivali na njihovo delo, niti najmanj ne bodo mogli zmanjšati mučnega vtisa, ki ga bo napravil ta proces' na naše borce in naše narode.
Prepričani smo, da je v korist u-spešnega razvoja stikov med Italijo in Jugoslavijo, hkrati pa tudi v korist samega italijanskega naroda in boja za zmago načel medsebojnega razumevanja in sodelovanja, da se vodilni činitelji in vse demokratične sile v Italiji zavzamejo za to. da do tega in podobnih procesov ne bo prišlo, in da oproste takšnih obtožb borce, ki so s svojim sodelovanjem v protifašističnem boju v minuli vojni storili svojo dolžnost do domovine in do skupne zavezniške stvari.«
sožitj a I
Težko si -je predstaviti, pa čeprav samo približno, kaj vse bi moral obsegati sestavek, v katerem bi hoteli zajeti deset let socialistične graditve v Sloveniji. Če bi našteli samo nove tovarne in izdelke, bi nastala precej debela knjiga. Kako debela bi šele bila, če bi hoteli dodati delo, ki smo ga opravili na področju šolstva, zdravstva, posameznih gospodarskih panog itd. Zato 'tudi ta sestavek še zdaleč ne bo popolna podoba trdega dela v preteklem obdobju in tudi ne številnih uspehov'. Omejiti se moramo samo na nekatere grobe obrise naše ustvarjalnosti v preteklih desetih letih, osvežiti spomin na tiste številne praznike, ki smo jih slavili ob vsaki novi delovni zmagi.
Nad dvakrat večja industrijska proizvodnja
Slovenija je bila že pred vojno znana kot eden izmed industrijsko najbolj razvitih predelov Jugoslavije. Tak značaj Slovenije je bil prav gotovo posledica številnih dejstev, od zemljepisnih, političnih pa tja do zgodovinskih. Prav zaradi tega se je industrijska proizvodnja v Sloveniji po zmagoviti oboroženi borbi tudi dokaj hitro razvijala in pri-
i
«V-k
stili v pogon 17 agregatov in tako povečali proizvodnjo električne energije od 350 milijonov kwh leta 1939 na .1,465 milijonov kwh letos. Prav sedaj gradimo še dve novi elektrarni, to stii HE Vuhred, v kateri ho stekel prvi agregat: konec decembra in TE Šoštanj, ki bo začela obratovati s prvim agregatom ob novem letu. Toda če bi hoteli priti do prave predstave o tem, koliko smo v desetih letih vložili v proizvodnjo električne energije, potem bi morali dodati še bilzu 500 km novih daljnovodov, številne transformatorske postaje in silen razmah elektrifikacije našega podeželja. Marsikje, kjer pred vojno niso poznali drugega kot smrdeče petrolejke, danes sveti elektrika in poganja stroje. Vse to pa se nam danes zdi nekako samo po sebi umevno, čeprav bi za vsako tako stvar lahko s ponosom rekli: tole smo zgradili po osvoboditvi.
51-krat večja proizvodnja elektroindustrije
Skoraj lahko rečemo, da v Sloveniji precl vojno elektroindustrije ni bilo. Imeli smo samo tovarno baterij Zmaj. Po osvoboditvi pa je prav ta panoga dosegla zelo velik raz-
Tovarna steklene galanterije o Iirpeljah
spevala nemajhen delež v naših skupnih jugoslovanskih naporih. Nedvomno pa je imela naša republika prav zaradi take dediščine tudi nekatere prednosti pred drugimi republikami.
Kakšno mesto zavzema industrijska proizvodnja Slovenije v naši državi, lahko najlepše vidimo iz sledečih podatkov: v Sloveniji je skoraj 46% celotne jugoslovanske papirne industrije, 36% industrije usnja in obutve, nad 32% tekstilne industrije, skoraj četrtina kemične industrije, prav toliko barvaste metalurgije in le malo manj lesne industrije. Oglejmo si še, kako je v desetih letih po osvoboditvi porasla naša industrijska proizvodnja. Če vzamemo za osnovo leto 1939 in industrijsko proizvodnjo v tem letu označimo s 100. je lani le-ta narasla v Sloveniji na 217, v vsej Jugoslaviji pa na 20S. Tako kot za vso državo velja tudi za Sloven jo, da se je proizvodnja potrošnega blaga razvijala dokaj počasneje kot proizvodnja sredstev za delo in reprodukcijskega materiala. Vzrok za to je deloma v potrebah, ki nam jih je narekovala naša graditev, deloma pa tudi v pomanjkanju surovin.
Zgradil i smo 6 velikih hidrocentral
Elektrika je v gospodarstvu to, kar je v človeku kri. Brez elektriko ni gospodarskega napredka, niti sodobne industrijsko proizvodnje. V ■desetih letih smo v naši republiki ogradili 6 velikih hidrocentral :n sicer: HE Dravograd, Mariborski otok, Savico, Moste, Medvode in Vuzenico, in termoelektrarni v Kidričevem ter v Vidmu. V vseh navedenih elektrarnah smo doslej spu-
mah. Predvojne obrtniške delavnice so prerasle v tovarne, nekaj tovarn pa smo zgradili na novo. Naj jih naštejemo: Iskra v 'Kranju, Telekomunikacije v Pržanju in Št. Vidu, Elrna v Črnučah, Elektrokov.ina v Mariboru, Jambor v Črnučah itd. Danes se že lahko uspešno kosamo v proizvodnji marsikaterega izdelka s tujino. V domačih tovarnah izdelujemo električne vrtalne stroje, števce, kinoprojektorje za normalen in ozki trak, telefone, telefonske centrale, dele radijskih aparatov, .transformatorje, likailnike, elektromotorje, varovalke, štedilnike itd. itd. Prav letos smo začeli tudi s pripravami za proizvodnjo novih predmetov široke potrošnje kot so: pralni stroji, sesalci za prah, hladilniki itd. V vsej državi se je proizvodnja v elektroindustriji povečala v primerjavi z letom 1939 za nad 12-krat, v Sloveniji za nacl 51-krat. Kar pa je za to industrijsko panogo zelo zanimivo, je to, da vanjo nismo vložili posebno velikih investicij in da lahko tak porast proizvodnje pripišemo v veliki meri uspešnim organizacijskim posegom in strokovno usposobljenim kadrom.
83 kovinskih podjetij - nad 20.000 različnih
izdelkov
Če lahko rečemo, za katero panogo, da je v Sloveniji doma, potem ie to gotovo kovinska. Toda kljub temu pred vojno n« bilo v Sloveniji take kovinske industrije, ki bi izdelovala stroje. Imel srno le nekaj kovinsko-prcdcvlovalnih obratov. V desetih letih naše gradiive pa se je stanje bistveno spremenilo. Zgradili smo Litostroj, tovarno avtomobilov, tovarno rudarskih strojev, tovar-
no koles, znatno pa smo razširili tovarno metalnih konstrukcij, ki |e znana po svojih žerjavih za hidro-centnale, tovarno kovanega orodja v Žrečah, tovarno verig v Lescah, Titan v Kamniku itd, itd. Predolga bi bila vrsta, če bi hoteli našteti vse. Naj zadostuje samo podatek, da imamo danes v Sloveniji 83 kovinskih podjetij, ki proizvajajo nad 20.000 različnih izdelkov in med temi veliko takih, ki smo jih pred vojno uvažali. V vsakdanjem delu skoraj pozabljamo, da se v teh Li-sočih proizvodih kažejo sadovi desetletnega dela, da pred vojno nismo izdelovali kamionov in avtobusov, turbin, dvigal, žerjavov, žičnic, pisalnih strojev, raznega orodja, stenskih ur in niti ne igel in drugih podobnih stvari.
Dva in polkrat večja proizvodnja v črni metalurgiji
V naši republiki imamo že od pred vojne tri železarne: Jesenice, Store in Ravne. Nad dva in polkrat večjo proizvodnjo v teh železarnah smo po osvoboditvi dosegli v glavnem z boljšim izkoriščanjem starih naprav. Zgradili pa smo na novo elektroplavž v Siorah. martinski peči na Jesenicah in v Ravnah, pet elektropeči v vseh treh železarnah itd. Izopoliiili pa smo tudi dru^, naprave. Tako smo na primer na ' Jesenicah zgradili novo valjamo, ki ima petkrat večjo zmogljivost od šare. K navedenemu pa bi morali dodati še nove livarne, predeloval- ' ne iin vzdrževalne obrate itd. In še ena stvar je značilna za povodni razvoj na£e železarske industrije. Vse tri železarne so dosegle velik napredek v izbiri svojih izdelkov in vse tri se čedalje odločneje usmerjajo na proizvodnjo kakovostnih jeklenih 'izdelkov.
Pomembni rezultati tudi v drugih panogah
Tako bi lahko naštevali po vrši i vse panoge. V industriji celuloze •in papirja se je proizvodnja skoraj podvojila. 'P.rav letos smo končali gradnjo nove tovarne rotopapirja v Vidmu. V kemični industriji novi objekti sicer še niso dograjeni, toda kljub temu smo potrojili proizvodnjo žveplene kisline in začeli izdelovati številna zdravila, ki smo jih pred vojno uvažali za drag denar. V barvasti metalurgiji e v preteklih. letih zrasel velikan naše graditve — tovarna glinice in aluminija v Kidričevem. Povečali smo tudi proizvodnjo svinčene in cinkove rude ter živega srebra. Premoga •nakopljemo ena in pol krat več kot precl vojno itd. itd.
Sedemkrat okrog
zemlje
Kadar govorim j o preteklih letih, pa tudi o sedanjosti, vedno znova ponavljamo besede: zgradili smo. ali: gradimo. To je pri nas postal poseben pojem, ki označuje hiter napredek in velike napore v našem gospodarskem napredku. O tem pričajo trudi številna "dejstva. Po nekaterih računih smo v razdobju od 1947. do 1954. leta investirali za vzdrževanje, obnovo in nove investicije v Sloveniji okrog 295 milijard dinarjev. Le težko si predstavljamo kako ogromna vsota jc to. Naj navedemo samo eno ilustracijo. Če bi mogli za to vsoto zbrati kovanih dinarjev in bi jih postavili enega ob drugega, bi lahko z njimi' sedemkrat opasali zemeljsko kroglo.
4-krat več telefonskih aparatov
Seveda ta ogromna vsota ni bila porabljena samo za industrijo. Približno petino vseh investicij smo porabili za promet. Se vedno nimamo ravno najboljših cest, čeprav smo v desetih letih modernizirali 'in deloma na novo zgradili ceste Ljub-
ljana—Planina, precejšen del ceste Ljubljana—Maribor, sedaj pa gradimo šc avtocesto Ljubljana—Zagreb in moderno cesto Rižana —Senožeče. Danes imamo v naši republiki šlirikrat toliko ' telefonskih aparatov kot pred vojno. Dejstvo, da smo kljub temu še vedno na enem zadnjih mest med evropskimi drŽavami, nam kaže, koliko naporov bo še potrebno, cla bomo premagali podedovano zaostalost.
Pred vojno 28 danes 207 ambulant
Nihče ne more zanikati dejstva, cla smo na jiodročju zdravstva in socialnega skrbstva dosegli po osvoboditvi izredno lepe , uspehe. Tako smo na primer v desetih letih število postelj v bolnišnicah skoraj podvojili, Precl vojno jih je bilo okoli 4900, danes pa jih imamo nad 9300. Se lepši jc napredek dede ambulant, Pred vojno so bile ambulante le v nekaterih večjih središčih in pri nekaterih ustanovah. Tekih ambulant je bilo skupno 23. danes pa jih imamo enajstkrat več. K temu pa je treba prišteti še nad 520 raznih dispanzerjev, posvcitcvailimc in. rešilnih postaj ter 11S zobnih ambulant. Ustanovili smo tudi ve"-medicinskih šol in smo v desetih letih več kot podvojili število zdravnikov. Ob koncu vojne smo jih imeli okoli 500, danes pa jih imamo nad 1100. S tem smo se že močno približali evropski ravni, saj pride v Sloveniji na 1300 prebivalcev . en zdravnik. Ogromen napredek je 'tudi v socialnem skrbstvu. Naj navedemo samo nekatere podatki. Lota .1939 je bilo v Sloveniji nekaj nad 140.000 zavarovancev, letos pa jih je že nad 340.000, Če pa seštejemo vse zavarovance- z upokojenci, invalidi in družinskimi člani, naraste to število na okoli 900.000, kar nam pokaže, da uživa dobrine: socialnega zavarovanja že velik dol našega prebivalstva, Ze v nekaj letUi bo zdravsteno zavarovano vse prebivalstvo. Če hi hoteli dobiti popolno sliko, potem bi morali navesti tudi podatke o skrbi za otroke, noseče žene, .večje število šolskih kuhinj, domov za onemogle in raznih drugih ustanov. Danes se upravičeno .lahko ponašamo s tem, da je naše socialno skrbstvo med najnaprednejšimi v svetu.
Ustvarili smo trdne osnove za dvig življenjske ravni
Prav zadnje čase precej govorimo o tem, da življenjska raven pri nas zaostaja, da je še vedno precej nizka itd. To so vse točne stvari in prav zaradi tega so predvidene za prihodnja leta večje spremembe v proizvodnji potrošnih dobrin. Toda ali nam ne kažejo zgornji podatki o rasti naše Industrije, da v preteklih letih drugače skoraj ni moglo biti, če smo si hoteli postaviti osnove za nadaljnji napredek. Po-
mst.
temtakem pomeni hitrejša rast življenjske ravni v prihodnjih letih normalen razvoj, najprej temelj, potem stavba, najprej bazična industrija, potem predelovalna in industrija potrošnih dobrin. To je pot, ki jo mora hoditi država s tako dediščino kot .je bila naša. Marsikaj pa je bilo narejenega tudi doslej. Vzemimo samo nekaj primerov. Pred vojno je biilo v vsej Sloveniji le okoli 25.000 radijskih aparatov. Danes jih imamo že nad 120.000. To pomeni, da si jo v zadnjih deseLih letih vsak 16. Slovenec kupil radijski aparat. Pred vojno smo imeli v
Škocjanska jama je pomemben objekt našega turizma
Sloveniji. le 63 kinematografov, danes pa jih imamo že 207. 'Koliko .jo bilo zgrajenih zadružnih domov, kulturnih in .prosvetnih ustanov, kako pomembno delo smo opravili pri napredku šolstva I Lahko rečemo, da smo' naredili precej, toda to jo še vedno premalo, kajti socializem pomeni boljše življenje vsakega delovnega človeka, delavca, kmeta in uslužbenca. Prav zaradi tega bomo morali v prihodnjih letiih hitreje razvajati vse tiste panoge, ki so doslej zaostajale. To pa so predvsem proizvodnja potrošnih dobrin, naše kmetijsvto, promet, trgovina itd.
Deset let graditve v svobodni domovini ie za nami. Lahko smo ponosni na prehojeno pot in dosežene uspehe. Pred nami pa je boj za nadaljnji gospodarski napredek in za vetliko hitrejše zboljšanje življenjske ravni.
— n

..........i|p.......
V"--- ,4 jš« it; i 5	'
- m .........__ w_	v „ ŠK j
Delo v obratu za finalne izdelke o tovarni »Javor« na Pivki
V	torek 22. 't. m. je imel OO SZDL Koper razširjeni plenum. na katerega so povabili tudi predstavnike Kmetijske zbornice in Trgovinske Zbornice v Kopru ter predsednike oz. tajnike vseh občin okraja. Na dnevnem redu so bili problemi. ki so v zvezi z nalogami kmetijske politike in zadružništva '"t vprašanja trgovine s kmetijskimi pridelki, vse v okviru sklepov gospodarskega posvetovanja, ki je nedavno pod predsedstvom -..v. Tita začrtalo smer naši gospodarski politiki v prihodnje.
Predsednik Sveta za kmetijstvo OLO Koper, tov. Franc Kralj — Petek, je v svojem uvodnem referatu izčrpno obdelal problematiko stanja ma naši vasi. s posebnim ozi-rom na kmetijsko zadružništvo v našem okraju, Govoreč o osnovni črti nove gospodarske politike, o razvijanju socialističnih odnosov na naši vasi, je razpravljal tudi o merah za večjo produktivnost, o politiki kreditiranja, regresiranja in o investicijah, o družbenem upravljanju v zadrugah, o investicijskih skladih, o potrebi pravočasnega koni.rahiranja med zadrugami in proizvajalci, o problemih državnih posestev in njihovih nalogah itd. S statističnimi podatki je razčlenil za-sidranost kmetijskega zadružništva v okraju, prikazal stanje v posameznih občinah ter nakazal, v katerih krajih je zadružništvo bolje m v katerih manj razširjeno. Splošni podatki govore o tem. da je naš okraj glede števila včlanjenih kmetov v zadrugah pod splošnim slovenskim povprečjem. Končno je podal tov. Petek tudi svojo oceno za takšno stanje, pri čemer je nakazal tudi predloge za hitrejši razvoj kmetijstva in zadružništva na osnovi pravilne socialistične orientacije. Posebej je tov. obdelal vprašanje potrebnega kadra in politične pomoči naši vasi. da bi kar najbolj angažirali vse naše ljudi m organizacije v smislu kolektivne, socialistične zavesti naših kmetov, kar naj bi koristilo vsej naši družbi, posredno pa tudi njim samim.
Na ozko odmerjenem prostoru ne moremo obširnejše navajati vseh izvajanj referenta, bomo pa se v naših naslednjih številkah še povrnili -na nekatera teh vprašanj.
KREPITEV SPLOŠNIH
KMETIJSKIH ZADRUG
V	razpravi so priporočali, da je treba nekaterim zadrugam vrniti zaupanje s tem. da jih pomagamo predvsem ekonomsko krepiti (zmza-nje primanjkljajev, sposobni in pošteni uslužbenci itd.), v splošnem planu pa da je treba v nekem smislu spremeniti odnos do kmoMstte-ga zadružništva ter do kmetijstva vobče, isaj je treba v sedanji situaciji kmetijstvo vsaj enako vrednotiti z industrijo, V razpravi so bili nadalje nakazani še mnogi tehtni problemi naše vasi in zadružništva, predvsem glede potrebnih mer za odstranitev negativnih pojavov, ki zavirajo večjo kmetijsko proizvodnjo (vprašanja investicijskih kreditov, delo zadružnih upravnih odborov. odkup pridelkov, razpon mod odkupnimi in prodajnimi cenami, boljše sortiranje in pakiranje sadežev, povečanje izvoza, intenzivnejše delo pospeševalnih odborov ter njihovih kompetenc in sredstev, združevanje parcel, pravočasno sklepanje pogodb, kontrahiranje itd,).
Predsednik OLO tov. Albin Dujc je v svojem govoru zajel dokaj (ključnih vprašanj glede povečanja ■.kmetijske proizvodnje in krepitve zadružnega .sektorja, za kar so tu na Primorskem zelo ugodni pogoji. — O nepravilni orientaciji nekaterih naših predelov je dejal:
iKo smo se v jugoslovanskem merilu orientirali na kapitalno izgradnjo, kar je bilo nujno za naš razvoj, če smo se hoteli otresti zunanjega ekonomskega in političnega vpliva, smo morali povsod prevzeti takšno orientacijo. Zdi se mi pa, da smo na vasi e preveč zapostavljali razvoj kmetijstva na korist in-
dustriji. Vse je namreč razpravljalo o tem, kako bi gradili objekte, industrija je bila osnovni predmet obravnavanj. Včasih je bilo to upravičeno, vendar bi, po mojem, morala na vasi ostati osnovna orientacija, ki bi bila usmerjena na napredek kmetijstva. Tudi poslednje čase imamo šc vedno v nekaterih naših občinskih vodstvih orientacijo na industrijo. Ne mislim, da je to napačno v predelih, ki imajo pogoje za to, premalo pa je usmerje-vanja za povečanje kmetijske proizvodnje. več bi se morali posvetiti zadružništvu vsaj v občinah. -Ki so izrazitega kmetijskega značaja. To je osnovno vprašanje našega političnega in oblastvenega vodstva«.
Naslednja vpraUroja tovariša Duj-ca so bila posvečena vodstvom naših kmetijskih zadrug, dviganju kulturne ravni kmečkega prebivalstva, umestnosti ustvarjanja velikih ali manjših zadrug itd. Zaradi dosedanjih izkušenj bi bolj priporočal manjše zadruge, ki so uspele povezati večje število kmečkih proizvajalcev v zadruge, dočim so se večje na škodo tega vprašanja boij posvečale podjetniški dejavnosti, trgovini, prekupčevanju, mešetarje-nju itd. Pri velikih zadrugah je bilo manj stikov z zadružniki in manj vplivanja nanje glede tega. kako naj •svojo proizvodnjo povečajo in kako . bi jim zadruga pri tem pomagala. Manjša zadruga pa bolje ve. kakšna krmila, stroje itd. kmet potrebuje, kako veliki morajo biti hlevi, kakšen naj bo silos, kakšna je krajevna specifičnost proizvodnje in morda bo takšna . zadruga tudi bolje in vestneje vodila rodovniško evidenco.
ČLANI ZADRUG MORAJO IMETI
PREDNOST PRED NEČLANI!
»Med hude napake v našem kmetijskem zadružništvu je šteti to, da zadruge ponekod poslujejo z vsemi kmeti enako, t. j. enako z zadružniki kot z nezadružniki. pri čemer so seveda tisti kmetje, ki nimajo interesa za vstop v zadrugo, razumljivo še bolj upravičeni, da ne postanejo zadružniki! Mi vemo, da so še ljudje, ki ne bi šli v zadrugo, če tega ne bodo njemu narekovali njegovi računi. Zadruge se morajo tedaj odločiti, kako bodo poslovale z zadružniki in kako z nezadružniki. Jasno je, da je treba preskrbeti n. pr. umetna gnojila tudi neza-družnikom, vendar bi morali imeti zadružniki prvenstveno pravico nanje, razen tega pa tudi po ugodnejši ceni. Enako velja za odkupe. Mi vemo, da bo v bodoče vse poslovanje v kmetijstvu šlo skozi zadruge in prav je, če bodo zadruge vodile nasproti zadružnikom eno politiko, do nezadružnikov pa drugo. To je tudi docela razumljivo.«
(Eden izmed prejšnjih diskutan-tov je nujnost razlikovanja zadružnikov od nezadružnikov takole o-značil: »Zadružnik nosi soodgovornost pri upravljanju in sploh za stanje zadruge: zadruiu k sodeluje pri upravljanju zadruge •— neza-družnik pa marso-.ie uživa vse iste pravice, kakor zadružnik, uživa vsa
enake praktične ko*:-ti. 'kurišča s'e j?od enakimi p< g iji celo z zadružnimi proizv v i n mi sir-lstvi itd,, pa ne sodeluje pri upravljanju zt-druge in kar je še važneje, ne nosi nikakršne soodgovorno ti za upravljanje in stanje zadruge, hkrati pa v mnogih primerih celo zavestno vleče voz napredka nazaj!.
II koncu je zavzel tov, Dujc tudi svoje stališče glede postavljenega vprašanja o perspektivah olantažne-ga sistema, kjer so pač pog.;ji za to. Ta sistem bo lahko us.pešen bodisi v okviru zadružnega bodisi v okviru individualnega sistema, v vsakem primeru pa se bo povečala proizvodnja le, če se bo zadruga pobrigala za moderna proizvajalna sredstva, ki jih bo dajala v uporabo svojim članom.
OSNOVNI ZAKLJUČKI PLENUMA SZDL
Ob koncu plodne razprave o merah za povečanje kmetijske proizvodnje, dv.g zadružništva in krepi-
ložiti, kje so slabosti in kje so vzro-tki, da si še ne more nabaviti vsega, kar bi pot.reval, S tem v zvezi je treba kmetom ja.sno povedati, da bo jmela nova preorientacija našega gospodarstva tudi določen odraz v strukturi njegove potrošnje. Kmetom danes še ne moremo nuditi dovolj cementa, opeke itd., ne more graditi vodnjakov, greznic, hlevov itd, Preorientacija v gospodarstvu pomeni za kmečke proizvajalce možnost ■ nakupa vseh tistih sredstev, ki jih danes ne more dobili. Na vasi je treba razložiti tudi pomen odločb, po katerih bo kmetijska zadruga opravljala celotne odkupe.
KMETU JE TREBA ODKRITO
PRIKAZATI PERSPEKTIVO V OKVIRU CELOTNEGA NAŠEGA GOSPODARSTVA
Ce bodo kmetu odkrilo prikazane perspektive, se bo tudi s svojimi rezervnimi sredstvi raje vključeval v skupne nabave in gradnje
Takole gospodari burja v snežniških gozdovih
tev socialističnih elementov na vasi je predsednik OO SZDL, tov. Albert Jakopič — Kajtimir strnil vse koristne misli, ki so bile iznešene v razpravi, pri čemer je dodal še vrsto svojih priporočil, nakar je predlagal plenumu, da sprejme na osnovi vsega povedanega nekaj važnih okvirnih sklepov, ki s'o jih navzoči soglasno odobrili.
V svojem izvajanju je tov. Jakopič med drugim pokazal na pomembne uspehe dosedanje zadružne politike na vasi, ki so bili s podporo družbe (politika regresov, kreditiranja itd.) doseženi, dočim je bila po drugi strani vseeno orientacija za razvijanje kmečke proizvodnje, posebno v okviru zadrug, dokaj pomanjkljiva, ker so tudi politične organizacije na terenu premalo osvetljevale pot razvijanja socialističnih odnosov preko zadružništva. Vasi je treba temeljito prikazati celotno perspektivo razvoja našega gospodarstva nasploh ter samo v tem okviru v bodoče prikazovati naloge našega kmetijstva in pa naše splošne gospodarske cilje, katerih dosega bo koristna tudi za kmete same. Kmetu je treba raz-
g&^Cffs - s m®ws m&.....
Živinoreja ima vse pogoje za razvoj.
komunalnih, sanitarnih i. dr. gradenj. Med posebno važnimi vprašanji je borba za čim širše vključevanje v zadruge, da tako okrepimo njihovo moč, pri čemer v nobenem primeru nikogar ni treba siliti v splošne kmetijske zadruge. Samo čim jasnejše tolmačenje je glede tega na mestu
Tov. Jakopič je v zvezi z dejstvom, da bodo v bodoče zadruge poverjene s celotnim odkupom, o-pozoril komunske odbore, da morajo tudi ti prispevati svoj delež k usposabljanju zadrug za to odgovorno nalogo.
Obširno je tov. Jakopič govoril o domačih možnostih za dvig standarda v okraju. Med drugimi primeri je navedel: na Brkinskem smo imeli letos 800 vagonov prvorazrednih jabolk na razpolago po 14 do 18 din, v mestu pa jih danes plačuje delavec po 32 din, dočim jih bo spomladi plačeval še večkrat draže. Zakaj? Zato, ker moramo prej graditi skladišča. — V Portorožu so prodajali zelje po 50 din v času. ko si ga na Gorenjskem lahko dobil, kolikor si hotel, po 12 din za kilogram. Vzrok? Pomanjkanje prevoznih sredstev in pomanjkanje smisla za zdravo trgovanje. Nepripravljenost naše trgovske mreže za konjukturne odkupe je nujno 'reba odpraviti, ker je v škodo kms-vJ in delavcu.
Med sklepi — priporočili je zanimiv predlog, po katerem naj splošne kmetijske zadruge s snovanjem obrtnih obratov pomagajo kmetu do obrtniških uslug, ki jih mora danes zelo drago plačevati ali pa se jih mora sploh odrekati.
Ko je tov. Jakopič priporočil političnim organizacijam na vasi še široko razpravljanje o družbenih problemih, vrsto seminarjev, konferenc z zadružniki, upravnimi odbori zadrug itd., in ko je priporočil, naj izbirajo za njihova vodstva takšne tovariše, ki bodo imeli najbolj jasno perspektivo glede bodoče politike na vasi. je zaključil ta del razprave.
TRGOVSKA MREzA IN KME1 tJ-STVO — NA ENO PRODAJALNO SADJA IN ZELENJAVE — 3.508 POTROŠNIKOV!
Predsednik Trgovinske zbornice okraja Koper tov. Marcel Rožanc je v drugem delu razprave govoril v okrajnem merilu o trgovski mreži za promet s kmetijskimi pridelki, o kadrovski politiki in o družbeni kontroli v zvezi z živili.
Karakteristično za trgovsko mrežo v našem okraju je to, da je stanje trgovske mreže na splošno nezadovoljivo, kar vzbuja pri potrošnikih upravičene kritike. Na pre-skrbljenost tržišča nima namreč nobenega posebnega vpliva nekaj odkupnih grosis.tičnih podjetij, ki jim je glavna naloga izvoz. Med značilnimi statističnimi podatki, ki jih je navajal tov. Rožanc. je prav gotovo zelo izrazit podatek, po kic terem je konec letošnjega avgusta prišlo na področju nove občine Koper na eno prodajalno sadja in zelenjave kar 7000 prebivalcev! Približen podatek v okrajnem merilu kaže, da pride na eno prodajalno (prodajno mesto) sadja in zelenjave povprečno po 3500 potr -šnikev. Jasno je. da ob takšnem stanju preskrbe prebivalstva s sadjem in zelenjavo postaja to skrajno pereče vprašanje. O tem je Trgovinska zbornica mnogo razpravljala, vendar bo treba pred ozdravljenjem razmer rešiti mnoge osnovne probleme. kakor so: otvarjanje novih prodajaln, graditev skladišč, nabava prevoznih sredstev itd., kaiti opremljenost naših trgovin je tako slaba, kakor trgovska mreža sama. Premalo je tudi kvalificiranih kadrov, kar prihaja močno do izraza posebno pri otvarjanju novih trgovin, ki bi bile nujno potrebne.
GROSISTI NAJ OSKRBUJEJO TUDI DOMAČI TRG!
Vsekakor bo treba realizirati sklep konference predstavnikov ob--'■in koprskega okraja,, ki jo je sklicala naša Trgovinska zbornica dne 30. IX. i. 1. v sporazumu z okrajno Inšpekcijo tržišča, Med drugim je bilo takrat sklenjeno:
a)	obstoječi grosisti naj se zadolžijo, da preskrbujejo prodajalne na drobno z artikli, ki jih ni na področju njihove dejavnosti (ozimnica),
b)	večje grosisitično podjetje v okraju, ki sodeluje v preskrbovanju Ljubljane s sadjem in zelenjavo, naj bi po določenem dogovoru spotoma oskrbovalo tudi večja središča našega okraja ob tej poti (Sežana, Postojna),
c)	grosisti naj preskrbujejo vse kraje v našem Okraju enakomerno z določenim; sadeži (limonami, pomarančami in podobno).
Obstoječim grosisiom v okraju je treba znova predočiti te dolžnosti. V ta namen naj bi že sedaj (za prihodnjo sezono) sklenili okvirne pogodbe za dobavo blaga z zastopniki neposrednih kmetijskih« proizvajalcev. t. j. s kmetijskimi zadrugami.
Tov. Rožanc je nakazal koristno možnost za ustanovitev še enega grosističnega podjetja, ki naj bi prevzelo skrb za plasiranje tukaj-njih pridelkov na tržišča v notranjosti države. S posredniškimi dohodki naj bi to podjetje krilo izgube, ki bi jih imejo s prodajo na drobno v domačem okraju
Poleg potrebnih planiranih prevoznih sredstev in graditve skladišč bi si morali zagotoviti tudi dober in strokovno neoporečen kader v vrtnarskih gospodarstvih. Drugi predlog tov, Rožanca gre za tem, da naj bi občinski ljudski odbori ustanovili primemo število prodajaln Sadja in zelenjave na pavšal. Pavšalistom je treba omogočiti neposredno nakupovanje pridelkov od proizvajalcev.
Glede kadrovske politike je v n;»-šem okraju stanje sledeče:
Splošno družbeni sektor ima 61 V« kvalificiranega, 35% polkvalificira-nega in4°/o nekvalificiranega kadra;
(Nadaljevanje na 10. strani)
Univ. prof. dr. SREČKO BRODAR:
V kamnolomu podjetj? Slovenija ceste nad Črnim kaloin je na spomlad letošnjega leta miniranje toliko napredovalo, da se je pri vrhu visoke kamnolornove stene nenadoma pojavil globok ilovnat žep, iz katerega so izpadle z drugim materialom vred tudi ko=ti raznih živalskih vrst. V sporazumu z ravnateljem Okrajnega muzeja v Kopru tov. Smoletom E. izvršena strokovna ogleda najdišča in kosti dne 13. junija in 14. oktobra t. 1. sta dognala, da gre za kosti živali, ki so živele v ledeni dobi in so nekatere od njih, koi n. pr. jamski medved, že teaaj izumrle. Glede na važnost, da are za lovski plen ledenodobnega človeka. je dozorel sklep, da se najdišče sistematično preišče. Okrajni muzej ie že takoj po prvih najdbah ukrenil vse potrebno, da se je najdišče zaščitilo in miniranje v tem delu kamnoloma ustavilo.
Raziskavo najdišča je prevzel Institut za prazgodovino človeka na Univerzi v Ljubljani (predstojnik akademik univ. prof. dr. Srečko Brodar, asistent Instituta tovariš Osole in asistent arheološke sekcije SAZU v Ljubljani iovariš ing. Mitja Brodar). Sredstva za izkopavanje pa sia prispevala Okrajni muzej v Kopru, ki je v ta namen prejel od ljudske oblasti poseben kredit in Prazgodovinska sekcija geološkega Instituta SAZU v Ljubljani. Zahvalno ;e treba omeniti tudi podjet;e Slovenija ceste — Gradilišče Črni kal (šef grr,-dilišča tov. ing. Fatur), ki je raziskovalni ekipi omogočilo bivan:e in prehrano v Črnem kalu in tudi sicer v vseh pogledih pomagalo. Kolektivnemu sodelovanju vseh o-menjenih se je posrečilo odkritje za prazgodovino slovenske zemlje in zlasti Slovenskega Primorja izredno važnih novih najdb.
Raziskovanje, ki se je pričelo dne 24. oktobra t. I., je moralo predvsem rešiti težavni problem načina izkopavanja. Do 15 m široki vložek z ilovnatimi in gruščastimi plastmi se je pričel 2—3 m pod zgor-«jim robom nad 20 m visoke kamnolornove sene in je segal do 10 m globoko. Sele v njegovem spodnjem delu je bilo opaziti plast s številnimi kostnimi ostanki. Neizvesfno je bilo, koliko daleč v apnenčevo steno segajo sedimenti. Ako bi bili preozki, bi bilo vsako izkopavanje v tako izpostavljeni višini nemogoče. K sreči se je po odstranitvi zgornjih skalnih skladov, ki je bila zelo težavna, pokazalo, da gre za razmeroma tenek strop s sedimenti popolnoma zapolnjene jame, ki je bila vsaj do 3 m široka in se je rasprostirala od severozahoda proti jugovzhodu, v nadmorski višini okrog 300 m. Z napornim delom se je posrečilo ustvariti dva do tri metre široko polico v dolžini ca. 15 m, ki se ie z izkopavanjem postopoma poglabljala. Pri hudi burji je bilo delo seveda zelo otež-koeeno in je bila porebna skrajna previdnost.
Takoj pod skalnim stropom je plast odlomljenih skorij sige in stalaktitov, pomešana z rdečkasto ilovico in ostrorobnim gruščem dokazala, da gre dejansko za jamo. Sledove njenega nadaljevanja je opaziti tudi še v desnem delu kamnoloma, brez dvoma pa se nadaljuje vzporedno tik pod pobočjem hriba tudi še proti levi strani in je verjetno v zvezi z robom, ki ga opazimo spodaj ob cesti nekaj više od kamnoloma.
Za sledečo plastjo drobnega grušča, le malo pomešanega z rdečka-storiavo ilovico, je v globini 3—4 m pod površjem preseneiila plast temnorjave ilovice, vsebujoča kostne ostanke raznih vrst jelenov, srne in lisice. Najdba Ie doloienih kostnih delov, posebna raztresenost in razbitost kosti je vzbujala sicer sum, da gre za nekdanjo navzočnost človeka, vendar kulturnih sledov v obliki kamenega orodja ali ognjišč v razmeroma kratkem jamskem odseku ni bilo mogoče zaslediti.
Tudi v naslednji drobnogruščasti plasti, pomešani z rdečkastorjavo ilovico, je bilo ugotovljenih mnogo
kosti in zob raznih jelenov. Le zelo redki pa so bih živalski ostanki v sledeči zamolklo rjavknstordeči čisti ilovici, v katere so bili vloženi v spodnjem delu številni kosi debelega ostrorobnega grušča.
Že v globini 5—G m pod površino se je pojavila plast rumenkasio-zelenkasie čisie ilovice, ki je zopet vsebovala mnogoštevilne kostne odlomke -raznih ledenodobnih živali. Razen ostankov raznih jelenov, neke vrste konja pragoveda in jamske hijene naletimo tu prvič na jamskega medveda. Posebno važna pa je bila najdba koščka lesnega oglja, ki odločno opozarja na pose^ ledenodobnega človeka v jamo. čeprav kulturnih naidb tudi iu ni bilo mogoče ugotoviti. V glavnem brez živalskih ostankov je bila navzdol sledeča svetlordeča ilovica, ki posiaja proti dnu temnejša in se zaključuje s progo sivkasie-ze-lenkaste čiste ilovice.
Kulturno nadvse pomembna pa je bila v globini 6—7 m pod površino ležeča debelogruščasta, s sivki-slo-zelenkasto ilovico mešana, s sigo v izredno ird sprimek zlepljena plast. V njej je bilo raztresenih zelo mnogo kostnih odlomkov jamskega medveda, mnogo zob, več spodnjih čeljusti, posamezne cevaste kosti, toda prav radka vretenca, rebra in kosti tac. Odkritih je bilo v zgornjem delu tudi nekaj zob jelenov. Drobce lesnega oglja, ki govore za nekdanjo navzočnost človeka, bo treba še mikroskopsko preiskati. Popolen dokaz, da so živalski ostanki resnično le preostanek lovskega plena pa je vsekakor v globini 7 m pod površjem odkrita, iz temnosivega kremena izdelana, ročna konica trikotne oblike dolga 5, 6 cm, široka 3,8 cm in 1 cm debela. Široki odbitek je po obeh stranskih robovih dobro retuširan, na
zgornji hrbtni strani pri dnu umetno z odbitki stanjšan, in na spodnji strani, kjer ie bil odbit od kremenčevega jedra, z nabreklo večjo izbuhlino (čebulico) m izrazito, toda manjšo, ki pričaia o jakem u-darcu ob odbitju. Površina ariefak-ta (umetnega izdelka) je patinira-na, to je zaradi dolgotrajnega le-žanja na nekdanji površini in kasneje v plasti nekoliko prepereia in zato drugačne barve kot v notranjosti. Ročna konica je eden najznačilnejših tipov takoimenovane mousterienske kulturne stopnje, t. \ srednjega oddelka stare kamene dobe ali paleolitika. Te vrste kamenega orodja se je posluževal pra-človek neandertalec. Plast, v kateri je bila ročna konica odkriia, pripada tedaj nejkasneje prvemu sunku zadnje t. j. wiirmske polede-nitve in ji smemo prisoditi starost okrog 100.000 let. Z najdbo ročn? konice je torej brezdvomno dokazano, da je v tej dobi živel in lovil (Nanaljevanje na II. strani)
Po pustolovskih in potopisnih romanih ter iDovestih pride pri mladem človeku na vrsto Dickens in ga zelo prevzame s svojim širokim pripovedovanjem, ki vzbuja nekako sladko grozo. Mogoče s'o ta občutek še povečali ekranizirani Dickensovi romani, ki so jih posneli Angieži po enem in isiem kopitu m so poudarjali skrivnostnost, romantiko •in grozo doživetij Dickensovih junakov. Naj jim očitamo kakršnokoli pomanjkljivost, ne moremo zanikati. da so znali vzbuditi pri gledaic'h
Izredni kongres SVOBOD in prosvetnih društev na Jesenicah je izvedel združitev obeh vej naše prosvetne dejavnosti. To ni majhen dogodek in veseli se ga vsak naš človek. ki razume osnovne črte našega hoja za zgraditev socializma. Očitno je, da ho taka združena ljudska prosveta uspešneje povezovala mesto z vasjo in uspešneje dvigala izobrazbo našega človeka, od katere zavisi v dobri meri tudi naš napredek na splošno. V prosvetnem društvu si delavce in kmet širita obzorje na najrazličnejše načine in se zaradi tega uspešno uveljavljala tudi kot proizvajalca. Cc pomislimo na vse to, nam bo jasna tudi vloga prosvetne dejavnosti in jasno nam bo tudi, da nas čakajo še mnoge in tudi težke naloge.
Skoraj vsaka tovarna ima že svoje prosvetno društvo. Na vas/ pa je precej drugače. V našem okraju imamo prosvetna društva le v večjih in gospodarsko-močnejši h krajih in vaseh, Vrzeli torej ne manjka h i zaradi tega si pogostoma zastavljamo vprašanje: Kako naj dvignemo ljudsko prosveto, kjer je šibka in v povojih? Na taka in po-
zavzelost, ki jo seveda še v veliko večji meri vzbujajo pisateljevi io-mani.
Poleg Williama Thackerava štejejo Charlesa Dickensa za utemeljitelja angleškega romana. Dickens je živel v devetnajstem stoletju (1812 —1870) in je bil glasnik tiste dobe, iko je sitemu angleškemu meščanstvu kraljevala dobra, skrbna mati — kraljica Viktorija. Charles je bil uradniški sin in si je m >ral zgodaj sam služiti svoj kruh. Toda. ko je zaslovel s pisanjem, si je pridobil s honorarji veliko premoženje, B'-l je kot pisatelj zelo priljublje. Po-eliziral je življenje velike angleške družine, se s čudovitim žarom ogreval za malomeščansko filistrstvo ter s toplo ljubeznijo objemal siromake in jih zagovarjal, ne da bi pri tem obtoževal vladajoči družabni red. Usmiljenje in ljubezen mu ie pomenila več kot socialna prav'č-nost- Bil je pravi ljudski pisatelj in je imel na družbo velik etični vpliv.
Vedrina in prostodušni humor odlikujeta njegove »Pickvvickovce«. »Ura mojstra Humphreya« Ln druge. Na pisateljevem neposrednem opazovanju življenja temelji tudi roman »David Coperfield«, ki ima sicer avtobiografske poteze, vendar ne .v vsakdanjem pomenu besede Dickens' ga sicer piše v prvi osebi in zato prihajajo bolj do izraza njegove osebne življenjske izkušnje in misli, vendar je upodobil v »Davidu« ves London, ki ga je odlično poznal.
»David Copperfield« je eno tistih del. pr; katerem težko govorimo »o kratki vsebini« ali »o povzetku vsebine«. Bogata pisateljeva fantazija je dosegla svoj vrhunec v neverjetni širini obvladovanja situacij in značajev. In prav Copperfieldovo pripovedovanje temelji bolj kot na zgodbi sami na pravi galeriji izvrstno orisanih značajev, ki nam ostanejo neizbrisno v spominu. Naj vam jih predstavimo: DAVID — s trdno voljo in pridnostjo se je pretolkel skozi vse bridkosti, postal pisatelj in si ustvaril prijeten dom in udobno življenje. Njegova nežna, OČIM. razvajena DORA. ki ga je zgodaj umrla MATI in mrki, hudi onesrečila in plemenita AGNES, ki ga je dvignila. PEGGOTTT, tolsta, ganijivo dobra dekla: MICAWBER, genialni lahkomiselnež in optimist, pa še HEEP. rdečelasi zlobnež ter vrsta drugih. Razen tega prijetna šegavost in hudomušnost ter Di-ckensova bogata fantazija, ki drži zgodbo s primernim zapletanjem in razpletanjem v napetosti. V umetniškem pogledu vsekakor visoko vredno delo in ko ga bralec odloži bo bogatejši za močno doživetje.
Knjigo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v treh delih. Iz dal je ponatis odličnega Zupančičevega prevoda.	Z. L.
dobna vprašanja bi morali najti v vseh primerih jasne in prepričevalne odgovore. Če v kaki vasi ni dn '.tva, 1'ilik ' to pomeni, da se ljudje nimajo kje sestajati, lahko to pomeni, da se Ijudie ne čutijo dovolj močne. da bi društvo sami vodili in zaradi posebnih jjrilik včasih niti ne čutijo potrebe, da bi ustanovili prosvetno društvo (lakih primerov pa ni mnogo!) V vseh treh primerih je potrebna pomoč in izkušen prosvetni delavec jo bo tudi našel. Vprašanje sedeža prosvetnega društva ali kulturnega doma se lahko reši 'udi s skromnim: sredstvi. Vsekakor hi bilo potrebno, da bi imele občine točen pregled krajev in vasi, kjer ni primernih prostorov za sestajanje in postavka o investicijah za kulturne domove ne bi smela manjkali v nobenem letnem proračunu!
Včasih slišimo pripombe, da so finančna sredstva zelo omejena in da bi morala zaradi tega prosvetna društva sama zbrati čim več sredstev. Take trditve so kajpak zgrešene. ker je meja finančnih možnosti zelo raztegljiva. Če gre za zelo važne stvari v ljudski prosveti, sredstev ne bi smelo primanjkovati. Enako zgrešeno je, če mislimo, da se da vse rešiti z nekimi prostovoljnimi prispevki. Da, če je kje potrebna iznajdljivost, če kje obstajajo najrazličneše možnosti tudi glede finančnih sredstev, velja to brez dvoma za ljudsko prosveto.
Vse naše Svobode in prosvetna društva stojijo zdaj pred vrsto organizacijskih nalog, ki jih morajo čim prej izpeljati. Če bomo lepo opravili občne zbore društev, bo uspela tudi okrajna skupščina. Treba je torej pohiteti, ker je zima in z njo najlepši čas za izobraževanje pred vrati. V" zvezi komun se nam nudijo nove možnosti in prosvetni delavci moramo zaradi tega izkoristi vse možnosti, da še bolj okrepimo prosvetno dejavnost.
V. S.
Prejeli smo:
MLADA POTA, štev. 2
IZ VSEBINE — Proza: JOŠT CORAN: Hrošček. JOŽE HUDA-LES: Sence v jutru, ALA PEČE: UMIRANJE, VLADIMIR KAVČIČ: Dvorišče v senci, NIKO BURNIK: Cesta. Poezija; IVAN SENIČAR, TONE LAZNIK, IVAN ZORAN.
Poročila, recenzije, razprave, razmišljanja pogovori in beležke. Reviji so priloženi še likovni prispevki naših in tujih umetnikov.
S posebnm proglasom ^oživa revija mlade brailce, naj sodelujejo pri knjigi, ki jo bo napisala mladina vsega sveta, izdala pa založba Wetsminster Press v Philadelphiji. Zaželeno je predvsem, da bi mladi ljudje pisali o dejavnosti mlade generacije Jugoslavije za boljše življenje in njene interese za mednarodno sporazumevanje. Uredništvo »Mladih potov« bo zbiralo prispevke pod naslovom »To je moja domovina« do 20. novembra 1955. Ameriška založba je tudi obljubila, da bedo vsi, ki sodelujejo pri natečaju. prejeli po en izvod tiskane knjige.
NAŠA SODOBNOST, štev. 9
Iz vsebine: PROZA — Alojz Rebula. Lovorov grm, Katja Vodopi-vec: Zaščia osebnosti in družbe, Mira Miheličeva: Veverica ne more umreti. Ferdo Godina: Delaj s čopičem/« POEZIJA — Lili Nootj, Matej Bor, lože Udovič, Ivan Seni-čar.
KNJIŽNE OCENE — Mitja Mejak (Ivo Zomian: Trije Borjanovi), Janez Zor (Saltikov-Ščedrin: Zgodovina mesta Olupova). F. Jakopin (Staroruski ep Slovo o polku Igore-ve. GLASBA — Marijan Lipovšek: Nova slovenska glasbena monografija. LIKOVNA UMETNOST ' — Emilijan Cevc: Pesnitev in resnica- Lojzeta Spacala II. FILM — France Brenk: O partizanski in sodobni tematiki v jugoslovanskem filmu.
PROBLEMI NAŠE DRUŽBE — Lojze Ude: Pravna zaščita narodnostnih pravic Slovencev in Hrvatov. RAZGLEDI — L. C.: Tržaški dvomesečnik »Umana«, ZAPISKI —- M. Kos: Deseti mednarodni kongres za zgodovinske znanosti v Rimu.
Jože Pohlen: detajl reliefa »Istrsko ljudstvo v borbi za svobodo«
PRI NAS GOSTUJE KITAJSKO KLASIČNO GLEDALIŠČE
Te dni je prišlo k nam kitajsko klasično gledališče, v katerem nastopajo člani pekinške Opere in Narodnega umetniškega gledališča iz Lioninga. To je prvo gostovanje skupine kitajskih umetnikov pri nas. Klasično gledališče na Kitajskem ima več kot dvanajst stoletij dolgo tradicijo, njegova zibelka je bil Peking, ki je tudi sedaj središče njegovega razvoja. Kitajsko gledališče je obiskalo našo državo po uspelih gostovanjih v raznih evropskih državah, med drugim v Franciji, Švici, Belgiji, -Angliji :n na Finskem. Na tem gostovanju nastopajo kitajski umetniki z obsežnim repertoarjem, iz katerega bodo prikazali pri nas 6 klasičnih oper in dram, razne plesne točke in naredne pesmi. Prvo predstavo so že imeli v Beogradu, gostovali pa bodo še v Kreki, Sarajevu, Skopju, Zagrebu in Ljubljani,
UMRL JE HRVATSKI PESNIK TIN UJEVIČ
Dne 12. novembra letos je umrl v Zagrebu po daljši bolezni v 65. letu starosti eden najbolj znanih in priznanih hrvatskih pesnikov Tin Ujevič. • Še pred kratkim ie v Zagrebu izšla zbirka njegovih | pesmi. Ujevič je ustvarjal nad 40 let. Njegova dela so prevajali tudi v tuje jezike in jih uvrščali v luje enciklopedije, V kratkem času je to že četrta huda izguba, ki je prizadela ne le hrvtasko, ampak vso jugoslovansko književnost in umetnost. Nedavno so umrli namreč še krit-ika in pisatelja Antun Barac in Mihovil Kombol ter slikar Tomislav Krizman.
Galerija značajev, ki nam ostanejo neizbrisno v spominu
Charles Dickens: David Copperfield
-¿•'•■'.ri - -- — .V.->5	V.GUSSO. HCAUt

Odlomek iz partizanskih spominov jj
EE3 i ~ i
Z leve je priplaval odmev daljnega strela. Trije popolni tovariši so iz navade obstali in prisluhnili e tihoto zgodnje zimske noči.-
—	Na železniški progi pri Bistrici je. Kar čudno je, kako osamljeni so zdaj streli. Pozna se, da so strahopetne Italijane zamenjali Nemci, ki bolj šted-.jo z munioijo, — je tiho dejal Gorazd tovarišema,
In res se je bilo dokaj spremenilo po tistem času, ko je najprej la-šizem vrag odnesel in so Primorci že mislili, da je konec vojne in vsega gorja, ko je nato še Italija kapitulirali in so fašiste zamenjali SS-ovci in vsa mogoča druga sodrga: od importiranih »švabobrancev«, k; so se jim pridružili nekateri redki domači izdajalci, do čctnkov in ustašev in Mongolcev in Vlasovcev — vsak hujši od prvega.
—	Zdaj pride najhujše. — je povedal Viktor, ko so trije tovariši pustili za seboj Senubije. — Pred nami je cesta in železnica in cesta in reka in že 'kar malo pozni smo. V dolini bo najteže, ker bo tudi luna žc zunaj, — je nadaljeval.
Napol so šli in napol je samo neslo navzdol — vsi trije so se krivili pod težkimi nahrbtniki. V rokah brzostrelke ::n bombe za pasom — tako je trojka spešila v dolino.
—	Ko bi Primorska vedela, kaj ji nosimo, bi nocoj neben Primorec nc spal. Veselili bi se z nami velikega dogodka! — je dejal Zvonko.
—	Kaj meniš, da šc ne vedo vsi?
¡il«®
••■ i-.,'-. - ■-■ "'-.>.. -
v-'.;■;-'.v,,":".•■.-:.••''■'-.v.--	v••' • '.-i	. —	-».. : .
¡Kî;-»1 -■toi' ■žf
v-
—	Fantje, da kdo ne omalme v vodo in mu Reka no odnese bremena, potem bo zaman vsa težka pet in ves dosedanji napor, — je opozarjal Gorazd. — Treba bo poiskati primerne palice za opore, ker je voda deroča. In najbolje se bo kar sezuti, ker nc bi bilo prijetno, še vso noč in morda tudi ves dan prebiti v mokrem obuvalu, ki bo zmrzovalo na nogah, — je učil.
Hitro so se sezuli in zabredli v deročo vodo.
—	Uh, uh, uh! —
Kar sapo je jemalo, tako je bila voda mrzla. Kot železen primež je grabila za prste, za stopala in lede-nila kri, ki n,[ mogla dovolj hitro krožiti. Tisoč drobnih igel se je hkrati zabodlo v kožo — prav tak občutek so omeli. Sreča, da voda ni bila široka. Kar popadali so na nasprotni. breg ter hiteli brisati in troti mrzla stepala. Prste je zdaj prešinjala neznanska vročina in kmalu so .noge kar žarele. Hitro so se cbuli in že so speši-li v breg proti daljnim Preložam. Pravzaprav vasica niti n; bila tako daleč, pa kaj, ko ije bila pot naporna in breme tako težko. Zdaj so morali že večkrat počivati- in spanec je v. dno bolj silil na oči.
—	Kar v bunkerju bomo ostali čez dan, grmovje ne nudi nobene zaščite več, razen tega pa je zunaj še velik mraz. Zvečer pa jo bomo že v prvem mraku mahnili naprej. — je Gorazd pred tovariša razvijal načrt za naprej, ko so spet oprtali svoje nahrbtnike.
— Dobro pri.pazi, — je še naročal Gorazd stražarju. — In nikar se ne razburjaj, če boš slišal preveliko razgrajanje v vasi ! —
.4	r.....\'M

FRANCE BEVK
11. bataljon VDV 1944 v Renčali
Kaj pa radio Svobodna Jugoslavija? Saj imajo po partizanskih enotah in terenu tudi radijske sprejemnike, ki so gotovo že prestregli veliko novico, — je povedal Gorazd,
-—- Ze res, toda nikoli ni to tako, kot če imaš nekaj .otipljivega v rokah, če Ialiko s svojimi očmi gledaš in bereš in bereš, dokler se ti za vse življenje ne vtisne vsebina v spomin, — je trdil svojo Zvonko.
—	Zdaj pa tiho! Ze se blžamo cesti za Knežak. Lahko je koga hudič zmotil, da bo prav nocoj opre-zal tod okoli, -—■ je veleval Gorazd.
Srečno so prekobalili cesto, nato pa so liho nadaljevali pot. Kmalu je bila pred trojko druga ovira: železniška proga.
—	Do Topolovca zaidejo večkrat sovražne patrulje iin rade napravijo tudi zasedo. Najbolje bo, če prečkamo progo eden po eden, ostala dva pa ga bosta ščitila, — je bil kratek dogovor.
Zvonko se je prvi tiho pognal čez železniški nasip in še čez cesto, onkraj pa se je vlegel in obrnil brzostrelko nazaj. V nočnem mraku so plesale sence in prividi —• slišati pa ni bilo ničesar, Viktor in Gorazd sta se hkrati in zložno pritihotapila do Zvonka,
—- Malo počitka ne bi nikomur škodilo — pa kaj, ko moramo pohiteti. Prebresti moramo še Reko — da bi se koj posušila, — je zabavljal Viktor.
Pošteno hladno je že bilo in že kratko sedenje na zmrzjeni zemlji je hudo mrtvičilo mišičevje,
—	Zdaj pa še v vodo — brrrr, že zdaj me stresa, ko se samo spomnim, kako je mrzla, — je stokal Viktor.
Spešili so po položni strmini po ezkem kolovozu proti vrhu, ki se je ves naježen odražal od svetlega neba. Naježen je bil od golega grmovja, ki mu je .jesenska burja oskubila listje,
—	Stoj! — je ostro odjeknilo pred njimi, da jih .je kar pometlo za rob poli. — Kdo je tam? ■—- jc nekoliko tišje pozival glas.
Misij so bliskovito delale. Kdo bi le mogel biti? Nič niso vedeli, da bi bila kakšna partizanska enota tod okoli. Morda so švabobranci? Skoraj ni verjeti, da bi se bili pritihotapili. od kje, še manj pa, da bi en samcat zaustavljal druge pono-čne potnike. Naj bo, kar bo — v kritju so, pot pod breg in nazaj je še tudi prosta. Gorazd je jeknil:
—	Partizani! —
-—'Kakšni partizani? —
—	Iz T. V. službe! Gorazd, Viktor in Zvonko. —
—	Eden naprej, ostali stoj! — je glasilo povelje.
—- Ej, počasi! Kdo si pa ti? Iz katere enote? —
Bil je bataljon partizanov in ko se je pojasnilo, kdo je komandant in kdo komisar v njem, ko so .trije tovariši pokazali svoje propustnice, so bile formalnosti pri kraju,
—	Dobro, da nisem streljal, — si jc čestital vestni stražar.
—	Dobro, da ti nisem zalučal bombe, imel sem žc odviito v roki, — je bil vesel takega razpleta Gorazd. Saj se ni samo enkrat zgodilo, da so se tudi svoji udarili med seboj, ker se niso mogli pravočasno razpoznati. Včasih je odločala desetiška sekunde, v kateri se je človek Ialiko tudi prenaglil, kar je ve dno imelo hude posledice.
Gorazd jc stresal komisarja za rame:
—	Oprosti, da te budim, važne novice 'iimaim zale! Razen tele pošte tudi nahrbtnik literature, Moram povedati, da sem nekoliko iz-nenaden, ker smo se srečali že tukaj. Računal sem, da se bomo videli šele nekje v Vipavski dolini, na Krasu ali na Goriškem. —
—	Imamo prav tod jutri nekaj opravka. Protii Bistrici pogledamo in poizkusili bomo spametovati' nekaj sodrge, ki je postala že malo preveč predrzna, — je bil koj buden Mirko..
—	Prav rad bi šel z vami, pa ne utegnem, "mam pa tudi zate in druge čudovito novico: imamo novo državo, svojo demokratično Jugoslavijo, svoje ljudsko predstavništvo, :repub'::ka smo. svoVj vlmdo imamo in svojega maršala. Kar pa je najvažnejše za nas Primorce, zdaj smo tudi mi Jugoslovani! Poslali smo del te nove Jugoslavije! — jc vse v eni sapi pravil Gorazd.
—	Hej, počasi tovariš, kar vrti se mi v glavi, mislim, da se mi sanja. Ponovi še enkrat lepo po vrsti vse! Kar prelepo je, da bi bilo res!
—	Res je In še več kot res! -— je zatrjeval Gorazd. —-' Na, tukaj imaš in si lepo sam preberi, kako in kaj. Kar priprav; se, da to na kar najbolj slovesen način poveš borcem. Devetindvajseti november je bil velik dan za naše ljudi!
Tudi Zvonko in Viktor sta' raznesla veliko novico med znanci, ki sta jih sproti budila iz rahlega spanja. Kot na povelje so se vsi borci zbrali pred hišo, kjer je bil štab. Šumelo je in hrumelo kot v čebel-nem panju, ki se pripravlja za roj. Dežurni je pomolil glavo v sobo:
—	Tovariš komisar, tebe hočejo. Prosijo, cla jim ti razložiš novico. ■— je raportiral.
V sobo je planil komandant, ki se je vrnil z obhoda:
—	Kaj se dogaja? Je res ali si ¡1 skuhail? — se je obrnil na Gorazda.
—	Res je in še več je res! — je skoraj zaibtel Mirko. Mogočna gi-njenost mu je skoraj jemala besedo, solze veselja so kar same silile na oči, telo je sprolelavala mrščavica. • Stopil je pred hišo:
—Tovariši, rodila se nam je nova domovina! V njej ni več prostora za kralje in izkoriščevalce, to bo svobodna država delovnih ljudi, nas borcev za svobodo in boljše življenje!
Vse je prevzel velik trenutek saj so doživljali izpolnitev svojih želja in zahtev, izpolnitev načrtov, ki so jih skupaj kovali med borbo.
—	Trikrat hura za maršala Tita! in gromki klic iz vseh grl je priklical tudi vaščanc na okna. Na vzhodu se je pričelo svetliti. Zaorila je partizanska pesem —- borcem so pritegnili tudi vaščani, ki so jokali od veselja, ko so dojeli veliki dogodek.
-—• Salvo za našo republiko! — je padel klic .iz venca borcev pred štabom in takoj mu je pritegnilo
•"p
•.-• - ■ ........ . •
'•¿T;''- ••>•'•;•:->• -v. •' ,. ...' .--'.	' ' - '.'-- ■,.'.■ ■ : ■:-'v-3-i-¿-'¿i
■ : ' . /
¡J:6' - •'.'.-'.'• • .''. '.'/•.'■','..-' ' , i". '
____. , _________________i—------
Da bo spel en sovražnik manj
had IcuJUuUti /if^ spomeniki
(Nadaljevanje)
Bolnica v Brkinih in na Snežniku
V prejšnjih dveh številkah smo objavili izvlečke iz. zapiskov partizanskega zdravnika dr. Aleksandra Gala-Petra. Ze objavljeni spomini prikazujejo v obrisih delovanju partizanskih bolnic na ozemlju današnjega goriškega okraja. Danes nadaljujemo in objavljamo nekaj spominov dr. Bogomira Magajne in bolničarja Vinka Stančiča o bolnicah v Brkinih in na Snežniku v dobi od razpada Italije do osvoboditve 1945.
Dr. Magajna je prišel v Brkine )/. italijanske internacije 20. septembra 1943, Prav tiste dni so na tem terenu ustanovili Brkinsko-snežni-ško brigado. Razen dr, Magajne, bolničarja Stančiča in medicinca Branka, ki so ga pri spopadu v
— Ne tako, tovariši! Zakaj v zrak, če pa Imamo dobre tarče v dol ■ ni? Naj sovražnik občuti našo moč in naše veselje! V čast rojstva naše nove države rajši razbijemo nekaj 'okupatorskih betic! Predlagam akcijo na postojanko ali na progo! — je vse preglasil komandant Jure.
Naslednjo noč je pri Kilovčah zletel po strmem bregu nemški transportni vlak, ki je peljal vojaštvo in orožje na Reko. Med sovražnikom je zagospodaril preplah, domačinom pa jc rastla zavest moči in nezadržnega pohoda časa, ki je nekje v bližnji bodočnosti prinašal svobodo in lepše življenje tudi Primorski.
R. B.
V ČASU NAJHUJŠEGA DIVJANJA FAŠISTOV JE OD TU VLIVALA POGUM V SRCA SVOBODOLJUBNEGA PRIMORSKEGA LJUDSTVA PART. ZANSKA TEHNIKA »ŽENA«.
S temi besedami opozarja napis na kameni1!! plošči v polpodrti zgradbi samotnega popotnika, ki za : de z glavne avtomobilske ceste Ljubljana—Koper v nekdaj tako prijazno staro vasico Gabrov.ico. Več kol deset let .je tega, ko je ta vasica še čepela pod. strmimi skalami ter domindrala nad rodovitnimi njivam: v dolinici, ki se postopno razširja proti Ospu. Skozi ruševine, s katerih čas še ni izbrisal zadnjih sledov ognja, ki je upepelil vas in spremenil, napore generacij v kopico razpadajočega kamenja, zagledaš spodaj v dolinici novo vas, ki se beli v soncu med vinogradi, njivami in travniki.
»V ČASU NAJHUJŠEGA DIVJANJA FAŠISTOV , .«, da, ¿tako pripoveduje plošča, je v vasici z vso silo plalo življenje. Iz Brkinov, od Idrije, iz Trsta, od vsepovsod so pod te pečine dan za dnem prihajali kurirji in partizanske patrulje. V vse smeri so bogato obložene odnašale vse mogoče blago: orožje, hrano, obleko, sanitetni materiali in partizansko literaturo. Da, ta vasica je biLa mostišče med Trstom in zaledjem. Svobode željni vaščani so storili vse, da bi partizanske edini-ce, ki so hrabro tolkle sovražnika in nadzorovale velik del Slovenske Istre, oskrbeli z vsem potrebnim. Maternai se jc zbiral z vseh strani, prinašali so ga posebni kurirji i/. Trsta, iz Milj. Kopra in okoliških vasi. Tu je bila tudi partizanska tehnika. Zalagala ,je s svojimi tiski velik del Primorske. S svojim delom je pričela žc 9. maja 1943. Imenovala se je »Naš dom« in imela svoj sedež v Bcrtokih pri Dekanih, komaj 500 metrov od hiše našega prvo-borca Ivana Caha-Iskre. Imena, kol so Gubec Mjian, Miklavc Avgust-Očka, Jodi, Skapin l.vana, Iskra in Stepan Bruno, so od prvega dne obstoja te tehnike tesno povezani z njeno nadaljnjo usodo. S potrebnim materialom so jc tehnika po kurirjih oskrbovala iz Trsta.
Na tem mestu je tehnika delovala do 20. oktobra 1943, ko se ¡je morala vsled prcvelkc bližine velikih mest in vsled naraščajoče nevarnosti, da jo izslede, umakniti na varnejše mesto. Pod noč tega dne so ves material tehnike s stroji vred prenesli pogumni kurirji na hrbtih v vas Gabrovico, kjer je v lisi Valerija Baruta že čakal skrbno pri-
pravljen bunker. Zanj so uporabili prostor vinske kleti, ki so ga z vmesno steno pregradiI.i tako, da je dobra tretjina tega prostora lahko sprejela vase vso opremo tehnike in njene delavce, V predprostoru je v kotu v tleh bila tesna kvadratna odprtina, ki jo je zapirala težka betonska plošča. Ob stenah tega pred-prostora pa so bšls položene močne lege, na katerih so počivali veliki sodi in badnji. Vse je bilo urejeno tako, da se je dalo v trenutku nevarnosti enega teh sodov prevaliti na odprtino bunkerja te.r ga tako povsem zakriti pred pogledom sovražnika. V tem prostoru, kamor ni posijal žarek sonca, je tehnika nemoteno delala vse do 2S. maja 1944. Izpremenila ,je svc.je ime v »Snežnik« in kasneje v »Ženo«. Iz tesnega, temnega in vlažnega prostora so dan za dnem prihajali novi in novi svežnju Radio vestnika, Primorskega dnevnika, Jiista Unita, številne brošure^ pa tudi različni' formularji, ki jih je rabila pri svojem delu razvijajoča se ljudska oblast.
2S. maja 1944 pa so se nad vasjo zgrnili temni oblaki. Močni nemški oddelki, ki so prišli od Kopra in Kozine, so v zgodnjih jutranjih urah s 'tremi obroči obkolili vas in vneto iskali v vasi skriti bunker. Tedaj se .je pokazala visoka patriotična zavednost vaščanov, ki kljub najhiršemu pritisku Nemcev niso hoteli izdati skrivališča. V zadnjem trenutku se je desetletni gospo darjevi hčerki Ncvenki Barut posrečilo, da je prevalila sod na odprtino skrivališča in s tem zaprla vhod v tehniko, kjer so ostali vsi
lehniičarji. Nemci so Nevcnko zatekli lik pred vhodom v klel. S pretepanjem so jo hotel-: prisiliti, naj pove, kje je bunker. Toda deklica je vzdržala. Nemci so v onemoglem besu začeli divjati po vasi, odganjali so živino ter tipali prebivalce na kamione, da jih odvleče-jo v iuternaoijo. Iz hiš in gospodarskih poslopij so planil; zublji plamena. Razdivjani Nemci so pričeli streljati po vasi, ubili so v postelji ležečo bolno ženo Ivančič Marijo, Križmančiua Nazarija pa živega pahnili v ogenj. Toda vas je vzdržala.
Ko .so po opravljena moriji Nemci odhajali iz vasi, so preostali vaščani odprli bunker in iz kadečega se pogorišča jjoteguili še komaj žive tehnike. Se po požigu vasi je tehnika nadaljevala s svojim delom vse do septembra istega leta, ko so Nemci v' požigani vasi postavili svojo postojanko. Tedaj so partizani in aktivisti vse .stroje poskrili v naravni jami nad vasjo. Preostali vaščani so izpod ruševin in pepela izkopali, kar je ostalo poljskega orodja, in žc 12. junija 1944 ustanovil: Kmečko zadrugo.
Sc danes stoji v vasi stavba, v kateri je delovala tehnika »Zcna«, vendar kaže v svojih zidovih toliko poškodb, da grozi nevarnost zruše-nja. Naloga Komisije za zaščito kulturnih spomenikov, predvsem pa naloga Zvezo borcev bi bila, da napne vse sile, da se ta kulturni spomenik polapretekle dobe uredi in očuva bodočim rodov jm.
Krnil Smole
Rušcvno bunkerja v Gabrovici
Domačija pri Kogeiu v Knežki grapi. Med nemško ofenzivo je bila tu
pa rt ižanska boln i ca jastimi kolesi, na katerem so ponoči odpeljali vse laže ranjene skozi Leskovo dolino in Babno polje pod vrh Snežnika. Tu so postavili zasilno postojanko. Pogoji v tej postojanki so bili zelo neugodni. V bližini so bil; Nemci, Sercerjeva in Tomšičeva brigada .sta smeli na tem terenu stalne borbe. Skozi Babno )oIje se je prebijala XIV. divizija. V postojanko so prinašali vedno več ranjencev, stalno jih je bilo od 20 io 30, Zato so kmalu premestili bolnico na vrh Snežnika. Terene! so po:skali primerne prostore za gradnjo zimskih barak, ki so bile oddaljene kake tri kilometre.
_ Vinko Stančič jc doma v Brezovici v Brkinih. V italijanski vojski jc bil kot bolničar od marca 1939 do V1 ta 1942, ko je bil kot nezanesljiva oseba interniran v Burza-no pri Pisi. Tam jc spoznal dr. Mu-gajno. Ob kapitulaciji Italije so pobegnili iz taborišča. Srečno je prišel domov in takoj odšel med partizane, Postal je sanitetni referent. II. bataljona Brkinsko brigade. Konec septembra je v Brkinih srečal še dr. Magajno, ki jo tudi bil v partizanih.
Nekaj dni po odhodu dr. Magajne v sanitetni oddelek Glavnega
SPOMENIKI JUNAŠTVA ZDRAVNIKOV IN BOLNIČARJEV
Klevniku pod Velikim Brdom obkolili in sc je sam /. bombami prebil iz goreče hiše, na tem ozemlju ni bilo drugih zdravnikov. Brkin-sko-snežniška brigada je imela v borbi pod Velikim Brdom samo enega ranjenca, ki so ga potem skrili med civile. Brigada ie po tem odšla 11:1 Mašun. Dr. Magajna se je pridružil komandi mesta in po hišah organiziral zasilno bolnico, ki jc oskrbovala od 20 do 30 laže ranjenih in bolnih, med katerimi je bilo tudi več Italijanov. Ambulanto pa so organizirali v šoli v Ta-trah. Zasilna bolnica se je na ukaz zdravnik;-. X.V, divizije Lojzeta Pirca premaknila v gozdarske hiše v Leskovo dolino .Le nekaj kilometrov od tega kraja so v gozdu začeli graditi zakonspirirano bolnico. Ze prve dni gradnje nove bolnice so vdrli v Leskovo dolino Nemci. Uspelo je rešiti vse ranjence in osebje bolnice razen dveh nosaeev.
Postojanka se je nato premestila v Stari trg v Loški dolini. Osebje bolnice so bili. dr. Bogomir Magajna, bolničar Saneič, bolničarki Slavica 111 Tončka Bidovec ter me-dictnec Janko Mlinar, danes major JLA. Okrog 15 oktobra 1943 so v Starem trgu organizirali tudi ambulanto. Ob hajki se je bolnica umaknila v Knežke njive. Dr. Magajna in obe Bidovčevi so pravočasno odnesli ves sanitetni material, da so ga petem imeli za več mesecev dovolj. V Knežkih njivah je tov. Bračič izročil dr. Magajni 10.000 lir in preskrbe! voz z gumi-
štaba jc bil Stančii postavljen za vodjo novozgrajene posojanke Podob--, ki je bila v go ',du nad Bab-nim poljem levo od Zupanovega ■laza. Za polvikomisarja postojanke
Ž .I


Karel Čufer, komandir sanitetne postaje št.. 5 v Knežki grapi
jo bil 'imenovan Stanislav Modic-Kostja. Bolničarke so bile: Lidija, Tončka in Milka, intenduni L.ojzj Klavz, pomožno osebje pa Ludvik Kebe, Lojze Lovšin, Rade .111 Milan.
Istočasno je bila odprta nekaj kilometrov oddaljena druga postojanka »P.cdgora«. V t dve postojanki so potem premestili vse ranjence in bolnike s snežniških zasilnih pri-streškov. Osebje so razmestiLi v novi dve postojanki, snežniška postojanka imenovana »Ute« pa je bila opuščena.
Postojanka »Pudob« je bila zgrajena iz smrekovih hlodov in pokrita s katranovim papirjem. Bila jc 25 metrov dolga in 5 mairov široka. Imela je prostora za 50 do 55 ranjencev in bolnikov, Pri vhodu bil prostor za sanitetni material in pr<?vi.jališčc. V neposredni bližini je bila še manjša baraka za osebje,-vsega za 7 do 8 ljudi, V tej baraki je bila tudi kuhinja. Zaradi varnosti ranjencev v primeru sovražnega napada so zgradili več podzemskih bunkerjev za težko ranjene. Ti bunkerji so bili oddaljeni več sto metrov od postojanke in dobro zamaskirani. Zgodilo se je, da je čez bunker šla cela sovražna kolona, ne da bi ga odkrila. Manjše bunkerje so zgradili za sluanjevanje rezervne hrane.
V maju 1944 je uprava bolnice dobila nolog, naj se premesti v nekdanjo italijansko vojašnico v bližini Leskove doline. Stavbo so prej popravili in preuredili, da bi lahko sprejela vse lažje ranjence iz bližnjih postojank, ki bi jih ■razbremenili. Se isti dan po premestitvi, komaj nekaj ur po prihodu v novo postojanko so se morali umakniti, ker so jih napadi; Nemci. Oči vidri o so bili izdani. Nemci so stavbo uničili in zajel tri člane osebja, ki so hoteli z vozom odpeljati in rešiti material. Zajete tovariše so odpeljali v belogardistično postojanko v ILirsko Bistrico. S pomočjo znancev - belogardistov so sc po enem mesecu rešili in so sc vsi trije vrnila nazaj.
Po napadu se je morala bolnica vrniti v prejšnjo postojanko »Pudob«. Poleti 1944 so iz postojanke štirikrat odpeljali vse težke ranjence na zasilno letališče pri Starem trgu v Lošk; dolini, kjer so po dogovoru ponoči pristajala zavezniška letala. Običajno sta priletela dva aviona in odpeljala okrog 40 ranjecev, S prevozom ranjencev
do lotabšča so bile velike težave. Dogodilo se je, da so biLi ranjenci že na letališču, ko so prejeli obvestilo, da letal ne bo. Vse ranjence je bilo treba spraviti nazaj v več ur oddaljeno postojanko. Komaj so se malo oddahnili od naporov prenašanja, so po kurirju dobili sporočilo, naj znova prepeljejo ranjence, ker bodo letala le prišla. V eni noči so tako trikrat prenašali in pre-važali težke ranjence. Tovariš Stančič v svojih zapiskih piše: ;>Dosti žrtev ¡11 naporov smo doprinesli bolničarji, ko smo reševali dragocena življenja svojih trpečih tovarišev.«
Letališče v Loški dolini ni moglo dolgo časa neopaženo služiti za od-važanje ranjencev, ker je bilo v bližini več nemških postojank. Ko je bilo izdano, so nadaljevali evakua-cijo_ težkih ranjcev v osvobojeni Beli Krajini.
Postojanko »Pudob« so jeseni 1914 znova napadli Nemca in jo požgali. Vse ranjence so rešili in tudi med osebjem ni bilo žrtev. Pri umiku so padi; v nemško zasedo v trenutku, ko so hote ..i prekoračiti cesto na Milanovem vrhu. Ranjen ju bil tovariš, ki je šel pogledat, če .jc cesta prosta. Nemci so ¿a iz zasede nad cesto opazili in s prvini strelom ranili. Zaščitna kolona bolnice pa je Nemcem udarila za hrbet. Pri tem je tovariš iz izvidnice izkoristil zmedo med Nemci in rešil ranjenega tovariša. Cesto so potem prekoračili na drugi strani in nadaljevali v največji tišini pot po gozdu proti Cabru in do Belce, kjer je bila bolnica. Sam Stančič je takoj drugi dan po napadu odšel nazaj v postojanko »Pudob«, da bi prevzel težke ranjence, ki so bili. skriti po bunkerjih. Tam je ugotovil, da so se Nemci umaknili, potem ko so postojanko uničili. Vrnil se je nazaj v Belce, kamor jc istočasno prišel kurir uprave SVPB-S, Slovenska vojna bolnica Snežnik, ki je prinesel sporočilo upravnice dr. Božene Ravnikar-Na-taše, da sc Ialiko vrnejo na staro mesto.
Po vrnitvi v uničeno postojanko »Pudob« so ranjence iz bunkerjev prenesli v postojanko »Stani trg« pod Milanovim vrhom, nekaj pa v postojanko »Pudob« na Milanovem vrhu. Prav tako so razmestili osebje v obe postojanki in nekaj na upravo, ki je' bila v postojanki »Podgora«. To postojanko so Nemci še prej zažgala, toda je takratni komandant vojaških postojank tovariš Rafeln ogenj pogasil in s tem obvaroval postojanko pred uničenjem. Ta postojanka je potem dobro služila svojemu namenu še dva meseca, dokler jc niso Nemci ponovno požgali. (Nadaljevanje prihodnjič)
jli, .. ] - v 'M*'
•	•-'■"■»■.išm.,..
ÊÊÊMkî i 1
Planina. Zgornje prode« Sleme. Sanitetna postojanka •Vršiček P. 2-3« rned Rdečim robom in Bogatinom 915 m nad morjem
Da ho Primorska svobodna , . »

Zgodovinskemu zasedanju AVNOJ v Jajcu dne 29. novembra 1943 je sledilo zasedanje SNOS v Črnomlju, ki ga je tovariš France Bevk, predstavnik Slovenskega Pnmorja v tem najvišjem predstavniškem telesu svobodne Slovenije, opisal v svoji knjigt »Pot v svobodo«.
Zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je bilo v ornonUju. Zaeeteac je Dm. preložen za uva dni, ker je bil novi sneg mnoge etedegate zaclrzal na poti. Čakali smo v ^rmosnjicah, kjer je bu Glavni stal) Slovenije tu som srecai prve Kočevarske vasi, iz Jcaterin sc je Dno izselilo uomaKi vse nemško prebivalstvo. Potanejo sem j.n viuel se culo vrsto med kočevskimi gozdovi. Vsako srecane z njimi je naredilo name pretresljiv vt-s.
.i'inn,K>fWaJ1JV° SC blJi rZSeMl po <"*ovoru med Musso-1 10rjam' JU Sta	^ vselej resua vprašanje
10 eil	"i SXeUl renskega ozcrnya. riJne Ju
so cakaje, a miljam jm niso utegnili znova nasenu. m
Lr™	™ gozdov, so vse mse ma-
lone zravnali z zemljo, ub goioli z.dovm, ki so pooaw
azpadaii, so se bonou.o koprive, osiamce sten je ooiascaia ioD.ua, vi love je preraščam grmovje. Razen v vasen v 1 ' m	e.oveKu ali zivai:, nooeiiega
zivvga D.cja. Le ptice so gnezuwe v vejau. Saouo orevie jc cvetelo 111 rodno, v jeseni us.paio sauje na tia, a razen kurujov 111 uuo nixogur. Ki 01 ga pooua, isa njivan se je bonom pMjvei, u-avma ,0 vsi p^ od cvetja nepoki-ViUvVi'a ou P01^!^ 00 zime, tiokier jU1 m L^d sne^,. ivauipona, roatenica, lopia vili, ivouiaimi vas, ouie Uionik, iruvrniK m se nekatei'e - same mrtve vasi., tu jo -ouu prav itaKO. u bi umi Jvoceviuji ostani sicai a<Jzdov, Di samotne go.cave ne niogte Diu varno „u go.t.ijuDno zatocisco 111110^11 naiMU loiuiiiov m ustanov...
in a poti v cmomeu,j sem z vu^me naa Senucem prvič
zagieual r,eio ivrujmo poa uuiko plastjo snega, v vse.
opo sem jo spoznal seto spouuau, v po^gu. Ui,
Vit^i saujavJi orez so se lin zueu Kot pesnit, ko so L
oanum v prvo zelenje, v poiotju m v jeseni, Ko so na
soncuui puDocjjli žareli vinogradi, me je aez.ilca v 111110-
Locom spominjida na Vipavsko. ia zenuja JO Daa kot
ma.il, ki jc v najtezj'ui onen z J-juuezmjo nraiuia števil-lie Dorce.
_ V Črnomlju, ki je tiste dni vrvei od partizanov, sem sreoai -nekaterega sUuega znanca ui skieirn celo vrsto no-vm poznanstev. Uottsj sem voditelje našega osvobodilnega g Dtuija poznat ie po imenu, zaaj sem ,Uu latiKo stis^ roko. siecal sem vrsto članov AVNoj, ki so uživali go-sloLjuDje m zuc.&je našega osvobojciiuga ozemlja. Mlajši •uaiica njim so Kinatu po zasedanju oupotovau na jug. -AcK.ueri — med njnani Ivan lUDar, Mosa njaae in Marko uJaulc — so ostala do pomiaoiie kopnuic,.. IVjuiova navzočnost jo daia zasedanju svečan poudarek.
Tisti dnevi so mi ibiu kot eno samo burno doživetje liesede, ki sem jili slišat, so mi oujasnile marsikaj, kar 1111 je .bilo dotlej še zavito v meglo.
_ iN a zasedanju je DU s .posauniap odlokom <na slovesen naom sprejet v vednost razpust Narodnoosvobodilnega svcui za Slovensko 1'nmorje, njegova pnsiojnost pa je bila prtiuestna 11a Predsedstvo Slovenskega iiaiodnoosvobodil-nega sveta. V istem odloku je biilo aotoeeno, da se pred-sedstvo izpopolni z enim članom iz Slovenskega Primoria.
drugim odlokom, s katerim je bilo števulo cianov Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta povečano od 120 na 1SU je bdo določeno, da 2u novih članov izvoli Slovensko Prunorje.
Živo, strastno zanimanje za Slovensko Primorje, ki sem ga povsod srečal, mi .je šlo do dna duše. Oglasil sem se, da v kratkJi besedah razložim razpoloženje primorskega ljudstva. Presenetilo me je ploskanje, ki mi je trgalo govor skoraj od stavka do stavka. Tega nisem pričakoval. Vem, da nisem tako dobro govorit. Pritrjevanje ni veljalo meni in mojim besedam, temveč . Slovenskemu Priniorju. Prav tako je veljalo moji ožji domovini tudi vihamo navdušenje, ko sem bil kot zastopnik Slovenskega Pnmorja izvoljen v Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tisti trenutek sem si želel, da bi vsi Primorci vidah od navdušenja hrumečo dvorano. Posebno, da bi jo videli tisti, ki so bili zaradi svojega ozkega pro-vinciahzma ali pod vpLivom sovražnikovega prišepeta-vanja polni predsodkov do »prekletih Kranjcev«, Tu bi bili spoznal i, da za vsak košček naše zemlje bije isto čuteče srce, kar nas je družilo in reševalo, četudi so kdaj' zadeli drug ob drugega različni temperamenti.
Po izvolitvi sc nisem vrnil na Primorsko. Pri Predsedstvu S NOS mi. je bil poverjen referat za prosveto. Ostal sem na Rogu, tedanjem sedežu naših forumov, kamor smo bili odšli takoj po zasedanju. Pot je šla iz Crmošnjio čez porušeni in zapuščeni Topli vrh nekam v globino gozdov. Tihola in sneg, visoko in gosto drevje, skale 'in vrtače.^ Kratki februarski dan je kmalu ugasnil pod oblačnim nebom, bila je že tema, ko smo dospeli na položaj. Med velikimi skalami 111 zajetnimi debli so stale raztresene barake, V eni izmed njih, (stari IO baraki«, kakor smo jo imenovali, sem našel nekaj mesecev novi dom in novo 'tovarišijo.
Zc tisto noč je začelo znova snežiti. Več noči zapored je do jutra brez prestanka šumotalo na šipe. Zima, ki nam je dolgo prizanašala, je grozila, da nas zasuje s snegom. Poslovil sem se od Srebmiča in Beblerja, ki sta sc vračala v tolminskoidrijske hr.be. Z domotožjem sem sc oziral za stvo kolono, ki se jc počasi izgubljala v visokem snegu med drevjem. Bilo mi jc pri duši, kakor da sem ostal sam v tisti zimski samoti. Tiho sem se tolažil z mislijo, da mi je prihranjena dolga in težavna pot
Uspel roditeljski sestanek v Sežani
V Sežani smo imeli pretekli teden prvi roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo nad 50 očetov in mater šoloobveznih otrok. Na sestanku jo imela učiteljica Grmekova referat o prehodu od brezskrbnega igranja doma v šolske klopi.
ZAČETEK OBVEZNEGA ŠOLANJA — VELIKA SPREMEMBA V OTROKOVEM ŽIVLJENJU
Ta prehod bi moral biti za otroka vesel dogodek in ne vzgojno strašilo, ki ga uporabljajo starši, češ, v šoli ti bodo že posvetili! Otroku, ki začne . hodili v šolo, ni lahko. Potegniti mora črto pod dotedanjim brezskrbnim življenjem in igrami. Šola pomeni nov svet, nekaj resnega. Naravno je, da potrebuje otrok takrat več opore in razumevanja pri starših. S tem, da je začel, hoditi v šolo, ga tudi ne bi smeli km t o iztrgati iz dotedanjega Otroškega življenja. pri novih začetnih težavah pa mu moramo pomagati, cla ne obupa.
Predvsem moramo otroku privzgojiti smisel za red Torbico s knjigami, zveski in drugimi šolskimi "potrebščinami naj vedno spravlja na isto mesto. Čeprav so naša stanovanja tesna in skromna, bomo vendar 7. malo dobre volje in truda našli kotiček za otroka, kjer bo mirno pisal svoje naloge in kjer bo hranil svoje šolske stvari, pa tudi igrače. Ne pozabimo, da smo dolžni ustvariti otroku prijetno okolje. Ne smemo ga vznemirjati s svojimi težavami in nerazpoloženjem, z ostrimi besedami, ki včasih padejo v družini. Če imamo doma delo, ne smemo poditi otroka na cesto, razložimo mu raje, da mora biti miren ali pa naj nam pomaga. Sicer se bo navadili potepanja in ga ne bo nikoli doma pred večerom.
LJUBO DOMA, KDOR GA IMA!
Tako pravi naš pregovor. In če to velja za odrasle, velja še v toliko večji meri za otroke.
Kdor ima otroke, se mora tudi zavedati, da je njegova dolžnost skrbeti za zdrav otrokov razvoj. Z vse&ttrai!tsko pravilno vzgojo morata vzgajati oče in mati otroka v marljivega in poštenega člana socialistične družbe. To je velika odgovornost, ki se je morajo zavedati starši. Pravilen razvoj pa je možen samo v urejenem in prijetnem domu.
»ZAKAJ? ODKOD? KJE?« OTROKU MORAMO POVEDATI
RESNICO, ČE HOČEMO, DA NAM BO ZAUPAL
Po petem letu starosti je otrok vedno bolj radoveden. Vse ga zanima. Ali naj otroku odgovorimo na
vsa vprašanja in kako? Otroku ne bi smeli ostati dolžni odgovora in največkrat prav pri tam grešimo. Ni redek primer, da starši otroka grobo zavrnejo, češ, kaj te to briga, to ni za otroke, nimam časa, in sploh, daj mir. Včasih vpraša otrok tako, da spravi mater ali očeta v zadrego. Takrat se, žal, zatečejo starši navadno k laži in se ne zavedajo, da so napravili slabo uslugo otroku in sami sebi. Kaj si bo mislil o.trok, ko bo zvedel resnico nekje za oglom? Zato odgovarjajmo na otrokova vprašanja odkrito, vendar v skladu z otrokovo starostjo •in dojemljivostjo. Vse mu bomo razložili pozneje, postopoma, ko bo otrok naš odgovor že razumel. Včasih se nas otrok ne upa spraševati nekaterih stvari, čeprav ga mučijo dvorni. Ali naj mimo čakamo, da bo otrok dorastel v pubertetnika aH miladega človeka, ne da bi se mu skušali približati? To gotovo ne bi bilo prav. Ce je otrok plah, je dolžnost staršev, da sami napeljejo pogovor. k; bo otroku pojasnil stvar, ki ga mučijo. «Navsezadnje gre tudi za zaupanje, ki si ga morajo pridobiti starši.
Posvetimo otrokom čim več časa. Kadarkoli utegnemo, jih povabimo na skupen sprehod. Z njuni razpravljamo tudi pri delu, na polju in doma. Bodimo prijazni in potrpežljivi. Pomagajmo jim. Odmerimo otroku čas za učenje lin čas za igro. Prav tako pa mora naša skrb veljati pravilni prehrani.
DISKUSIJA O KONKRETNIH PROBLEMIH
V diskusiji po referatu tov. Gr-mekove so starši osvetlili nekatere negativne pojave na šoli. Šlo je predvsem za tretji razred. Nekateri
učenoi v tem razredu so zelo nemirni in čez mero razposajeni. Pouku ne sledijo, Izmišljujejo si ne-lepe šale. Za učiteljico je bilo to vedenje uganka vse do clneva roditeljskega sestanka. Ta dan so namreč iztuhtali nekaj, kar je dalo misliti tako učiteljici kot: staršem, obenem pa je ta prizor pojasnil, odkod pretiran nemir, razposajenost in odsotnost pri pouku. Starši so se prav gotovo strinjali s tov. učiteljico Bregantovo, ki je priporočila staršem večjo slab za moralno vzgojo pri teh otrocih.
Poseben problem jo bilo tudi vprašanje obiska kinopredstav. Pri. tem je težko najti ustrezno rešitev Šola sicer to upošteva pri redu iz vedenja, toda kako naj oceni starše, ki otrokom dovolijo pretiran obisk kina in to še večernih predstav? Uprava kina tudi lahko pomaga tako, da otrokom ne proda vstopnic. To bi bilo vsekakor treba poostriti in izvajati dosledno. Isti problem je pri zabavah, obisku gostiln Itd. Pri vsem tem je šola brez moči, če ji starši ne pomagajo.
Ob takih lin podobnih vprašanjih se je diskusija nujno dotaknila vprašanja povezave šole z domom. Starši ne bi smeli nikoli zmanjševati učiteljev ugled in odobravati nekaj, kar so v šoli prepovedali.
V splošnem lahko rečemo, da je prvi roditeljski sestanek v Sežani dobro uspel. Zal pa se ga niso udeležili starši okoliških vasi, ki so prav tako zainteresirani pri vzgojnih problemih.
Morda bi bilo dobro, če bi za prihodnji sestanek pripravili vsaj kratek pregled uspeha in problemov za vsak posamezen razred, S tem bi brez dvoma sprožili še živahnej-
šo diskusijo.
— por
V šoli sicer pazljvo poslušajo, kdo pa ve, če so z mislimi res pri tistem,
kar razlaga učitelj
»Odkod jajce?« je vprašal Johnny. »Odkod je prišlo tele in kje sem bil jaz, ko še nisem bil tukaj?« Težko je odgovarjati, ko začne otrok tako spraševati in ko je že tako velik, da ga ne zadovoljimo z neverjeino pravljico. Pa tudi pametno to ni, kajti otrok bo stvari, ki ga zanimajo, zvedel pri vrstnikih in verjetno ne v obliki, ki bi nam ugajala. Ameriška pisateljica PEARL S. BUČK nam v pričujoči črtici takole pripoveduje o spolni vzgoji:
Johnny je imel pet let, Imel je modre oči in lase rumene kot slama in vedno je hotel vse vedeti. Zakaj, zakaj, zakaj? Tako je začenjal skoraj vsak stavek, ko je govoril. Največ je hotel vedeti o »začetku« vsega. Morda je bila to novost. Recimo na primer jajca. Vsak dan so ležala nova jajca v kunniku. »Od kod so prišla jajca?« je vprašal svojo mamo.
»Popolnoma razumljiva stvar, znesejo jih kokoši,« je rekla mama in pri tem posipala cimet po kolaču z jabolki.
»To že vem,« je mislil na glas Johnny, »toda zakaj?« »Zato. Če ne bi bilo jajc, ¡udi ne bi bilo nikoli kokoši.« »Torej so jajca začetek piščancev?« je spraševal dalje Johnny.
»Prav tako,« je odgovorila mama in porinila kolač v pečico.
Toda ni ostalo samo pri jajcih. Johnny je hodil po hlevih. Tam je videl drobno tele, ki je prišlo od nekod na svojih majavih nogah in ga je začudeno gledalo. »Odkod je tele?« je vprašal Johnny. »Naravno, iz krave,« je odgovorila vedro mama. »Kol jajca?« je vztrajal Johnny. »Potem jc tele začetek krave?«
»Ali bika,« je rekla mama. »Saj veš. da so živali in ljudje dveh vrst.«
»Toda jaz nisem dva, jaz sem samo eden. Rad pa bi imel nekoga, s katerim bi se lahko igral.«
»Dobro bi bilo, ko bi imel sestro ali brata,« je dopolnila mama.
ZačetkiI Koliko jih je! Ob koncu zime, ko se je topil sneg na pobočjih, je šel Johnitj v gozd in je videl, kako se začenja pomlad. Iz rjave zemlje se je rinil zvonček, bele snežne kepe so imele popke. Z rokami je razgrnil suho listje pod hrastom in glej — pod. gorkim pokrivalom je prihajala na dan travica, tanka kot nit.
V Franciji imajo vzgojne šole, ki jih je ustanovila znana pedagoginja in velika prijateljica otrok Marta Montessori. V teh šolah učijo otroke po posebnih vzgojnih in učnih metodah, brez knjig. Na sliki, vidimo, kako učijo pisati majhne otroke. Večja deklica uči svojo majhno tova-rišico (štiri in pol leta) pisanja črk, tako da z njenim prstkom sledi po nalepljeni črki. »Dotikati se črk, to je začetna mišična vaja za dobro pisanje. Čutni spomin bo pozneje pomagal vidnemu,« je rekla
Maria Montessori
NAŠA KUHINJA
ZIMSKE JEDI S KISLIM ZELJEM SARMA:
1	in pol kg kislega zelja (ena m pol glave srednje velikosti!, 1 4 kg govejega mesa in 1/4 k^ svinjskega, 8 dkg čebule, 20 dk* riža, 1 jajce (lahko tudi brez),
2	dkg sladke paprike, sol, poper, 6 dkg masti, 6 dkg moke, voda.
Meso drobno zrežemo ali zme-Ijemo, sesekljamo čebulo, jo pre-pražimo na masti ali slanini, dodamo meso, jajce, sol, poper, nž, vse dobro zmešamo. Pripravljeni nadev zavijamo po eno veliko žlico v zeljnate liste, ki jim odrežemo debelo rebro. Potem preostale liste položimo na dno kožice in nanje lepo naložimo zavito sarrno, zalijemo z vodo in kuhamo. Ko je n pol kuhano, zalijemo s prežganjem, ki smo ga pripravili iz masti, moke in sesekljane čebule. Nato kuhamo, dokler ni mehko, toda ne mešamo, le od časa do časa potrese-mo kožico. Ce nimamo kislih zeljnatih glav, si pomagamo s sladkimi. V tem primeru liste
poparimo in v njih zavijemo mesni nadev, na dno kožice pa položimo sesekljano kislo zelje, na katerega položimo vrsto zavitih sarm. Nadaljnji postopek je ravno tak kot prej.
Priprava sarme traja 2 do 2 in pol ure.
KISLO ZELJE PO LISKO:
1 in pol kg kisleg zelja, 3 4 kg prekajenega mesa, 10 dk^ prekajene slanine (seskljane), sol, rdeča paprika, voda.
Meso operemo in zrežemo na koščke. Slanino prepražimo, mast, ki jo dobimo, damo v lonec, v katerega nalagamo 1 vrsto kislega zelja, potem vrsio slanine in mesa, potem zopet zelje itd. Na koncu vse pokrijemo z zeljem in nalijemo toliko vode, da je pokrito. Kuhamo pokrito brez mešanja, le včasih potresemo. Ko je kuhano, pre-tresemo v večjo skledo in obložimo s kuhanim krompirjem aH žganci iz bele moke.
Priprava traja 2 uri.
Nenadoma se je spomnil: kakšen je bil pravzaprav njegov začetek? — Prejšnji teden je psica Louisa dobila mlade. Bilo jih je sedem. Dan prej jih še ni bilo nikjer, kar na lepem pa so ležali v košari, ki jo je mama obložila s staro al uo ipnj — Iojox 'oiiu oujo moral nekega dne začeti. Nekega dne ga še ni bilo, drugi dan pa je bil že tu. To ga je presenetilo, tako da je zdirjal naravnost k mami.
»Kje sem bil, ko me še ni bilo tu?« Vprašanje je priletelo iz njega kot zamašek iz steklenice.
Mama ga je začudeno pogledala: »Kuj bo hotel s tem vprašanjem?«
Johnny je postal nejevoljen. »Ko še nisem bil tukaj, kot mladi psički. V ponedeljek jih še ni bilo, v torek pa so se valjali, v košari. Kje so bili prej?«
Mama se je zasmsjala: »Se še niso rodili.«
»Rodili?«
»Da.« je ponovila mama, »rodili. Vsako bitje se rodi. Tudi. ti si se rodil in jaz.«
»Ne morem se spomnili, da bi se rodil,« je glasno mislil Johnny.
»Zalo pa se jaz dobro spomnim. Kričal si, Učeča pa si imel čisto rdeča.«
»Zakaj sem kričal?«
»Verjetno ti ni bilo všeč, da si. se rodil. Ne vem, zakaj. Mali. piščančki se brez hrupa izkljujejo iz lupine. Tudi psički lajajo, ko pridejo iz svoje malere.«
Johnny je bil presenečen: »Kaj sem tudi jaz prišel iz
tebe?« '	.
»Seveda,« je rekla mama, »morala sem delati marsikaj, ko si bil v meni. Jedla sem veliko hranljivih stvari, da b, bil velik in močan,«
Eno »zakaj« pelje brez dvoma v drugo in Johnny jc čutil, da s tem še ni zadovoljen, Toda tokrat ni bilo »zakaj« ampak »kje«.
»Kje sem bil pri tebi?«
Mama se je pobožala po svojem okroglem trebuščku. Ze več mesecev se ji je zdelo, da. se redi, »Prav tukaj,« je rekla, »imel si majhen prostor, samo zase.«
»To je nemogoče,« je pribil Johnny, »prevelik sem.«
»V začetku nisi bil. Nič večji nisi bil od najmanjšega cvetnega semena.«
»V začetku?« je vprašal Johnny.
»Da — ko si začel živeti.«
»Kje pa sem bil pred tem?«
»Vedno si bil v meni.«
»In predno si se ti rodila?«
»Tudi /az sem bila nekoč drobno seme v moji materi in ona zopet v svoji. tako to gre nazaj do začetka nas vseh.«
»Razmišljal bom samo o svojem začetku, ne o vseh.« je zaključil Johnny.
Johnny je napenjal svoje možgane. »Če sem bil tako-majhen v tebi. kako sem postal potem večji?« je vprašal. _
Mama se je zopet nasmehnila: »Ti si pameten dečeK Johnny! Seveda je treba nekaj dodati, da se povzroči začetek Vidiš, oče povzroči rast kali u materi in zato tudi imamo bitja dveh src.«
.»Toda kako ...« je začel Johnny.
. »Počakai,« ga je ustavila mama. »zdaj ne sprašuj več. To-boš še zvedel. Nekega dne, ko boš velik, boš- srečaj dekle, ki jo boš vzljubil in vse se bo začelo spet znova. Se nekaj Ilhorn povedala. Kmalu boš dobil nekoga, s katerim se boš lahko igral. V meni prav zdaj nastaja otroček, upajmo, da o<?
sestrica.«	_	_
Johnny je bil tako presenečen, da mu ¡e padel kolač iz
roke. »Pa veš zagotovo, da bo sestrica?«
»Ne. Želiš lahko sicer, kar hočeš, veseliti pa se moraš tistega, kar dobiš.«
»Ali bo že jutri tukaj?«
Mama je zanikala z glavo. »Julri še ne. Treba je veliko časa. preden je tako majhno bilje gotovo..«
»Pa si prepričana, da dobro delaš?« je zanimalo dečka.
»Oh. sai niti ne delani veliko: Jem, spim in sem srečna. Tako, zdaj je dovolj. Pojdi na dvorišče in se igraj. Toliko si me spraševal, da potrebujem počitka.«
lonmj je odšel, da bi razmislil o vsem, kar je slišal. Majhna sestra, čeprav tudi bratec, to bi bilo nekaj! Kako velika bo, ko se rodi? Ali se bo lahko vozila na njegovem trokole.su? Šel je v hiSo, 'In bi tudi to vprašal mamo, Toda mama je trdno spala in Johnny je po prstih odšel.
(Konec prihodnjičt
PROF. ING. JEGLIČ:
Urbanistični načrf čer pretekla
polpretekla zgodovina na Koprskem
Koper, ponosen na svoje dragocene starine, gleda z zaupanjem tudi v svojo bodočnost, Volja po zdravem razvoju se oeituje tudi v načrtih za ureditev mesta in okolice V teh načrtih bo posebna skrb posvečena urbanistični hortikulturi, ki naj daje prebivalstvu zelo važno socialno pomoč z javnimi vrtovi in parki. Tako je upati, da bo Koper najbrž že kmalu do. il n. pr. sodobno urejeno otroško igrišče, in sicer v prijaznem vrtnem okolju, ki bo nastalo na prostoru med Dijaškim domom in Časa de Belli. Dalje s'e predvideva že za bližnji čas boljša ureditev belvederskega sprehajališča, zlasti parkovnega prostora pri Okraju itd. Trenutno je pa najbolj aktualno vprašanje, ki se pojavlja glede parka pred hotelom Triglav.
Park na obali pred hotelom »Triglav« še nima tiste vsebine in o-blike, kakršno zahteva ta dragoceni prostor, ki ie izločen iz zazidave tudi po novi regulaciji Kopra.
Se pred nekaj leti je bila ta površina docela zanemarjena in so jo udarniki vsaj za silo in začasno u-redili za potrebe javnega parka. Danes je pa čas. da s'e to delo dopolni ¡n da se tudi v značaju tega parka jasneje pokaže kulturno hotenje današnjega Kopra.
Za kaj torej gre? Za takšno preureditev nasadov, da bo to vhodišče v Koper dobilo prijaznejši obraz, da bo ta razmeroma majhna površina bolje izkoriščena in da bo ves park mikavnejši za domače prebivalstvo in turistične goste. Manj naj bo betona in več zelenine. manj šablone in več prisrčnosti in predvsem naj bo več sproščenosti v zimzelenih gmotah drevja in grmovja, ki naj obdaja notranji parkovni prostor.
Sedaj vidimo v parku vse ciprese razvrščene togo v enakomernih razdaljah. kakor se to prilega n. pr. kaki sadni plantaži (za te ciprese tudi ni prav, da so jim vse spodnje veje odrezali, bolje bi bilo, da so ostale z zelenjem lepo do tal oblečene). Te ciprese so bile semkaj vsajene menda pred 5 leti. Sedaj jih bo še mogoče uspešno presaditi odn, pregrupirati. Vse te ciprese namreč tudi po preureditvenem načrtu ostanejo v tem istem parku, treba jih je le pregrupirati ter u-stvariti iz njih mestoma tudi kompaktnejše gmote, zelenine. Tako bi se obenem prikrilo, da so drevesa spodaj preveč gola, saj se bodo ob njih razkošatili še gosti nasadi zimzelenega grmovja (lemprike, Iovor-ja, lovorikovca in drugih). Naj torej ne- bo strahu, da bi ob preureditvi hotel kdo uničiti že obstoječe drevje!
Ostane na istem mestu v parku tudi vodni bazen. Toda njegova okolica bo intimnejše urejena- in sploh bo vsa notranjost parka bogata z mikavnimi motivi mediteranskega rastlinstva. Mnogo bo ob lorovju rožmarina, lavandule in lepih cvetlic. Namesto parkovne trate, ki jo je v primorskem parku težko vzdrževati, se bo v osrčju parka sprostirala gosta preproga iz pritlikavih trajnic (n. pr. timijan, v njem gnezda Henchera, blazinastih spomladanskih cvetlic itd.).
Na bazenu ne bo več videti pustega betona, obdajale ga bodo plo-če pri rodno lomljenega kamna in v tem kotičku bo vzraslo nešteto ljubeznivih rastlin, ki so drage vsakemu prirodoljubu in jih bodo ljudje lahko od blizu opazovali. Bazen z že dano lokacijo se bo torej po preuredi1 v enem načrtu uveljavljal kot važe.n estetski motiv v celotni kompoziciji parka, za wate-ro je bistveno, da prav razmestimo drevje in grmovje. Drevje, ki je ogrodje parka, bo dajalo skupaj z gostimi nasadi zimzelenega grmovja živahno razčlenje-
no obliko vsej notranjščini parka. Predvsem so torej za podobo parka važne konture teh zalenih gmot. Ob tej priliki je treba pripomniti, da so za naš park zelo zaželeni dovolj gosti obrobni nasadi, ki bodo varovali notranjost proti neprijetnostim z bližnje ceste. Saj je ta park v celoti še majhen, povezal se bo pa pozneje v zeleni pas na Bonifiki. Tudi sedanje otroško igrišče bo z novo ureditvijo le pridobilo na veljavi.
Vsa preureditev računa s tem, da bodo stroški čim manjši. Park pa mora intenzivneje služiti svojemu namenu! Stroški bodo razmeroma zares majhni in sreča je tudi v tem. da je komunalna občina Koper ravno sedaj dobila med svoje strokovne sodelavce vrtnarskega mojstra, ki temeljito obvlada izvedbo takega parkovnega dela.
Mislim, da je nujno treba najprej urediti ravno ta park ob morju, ki je vsem zelo na očeh, :n s tem dati dober primer še za druge hortikulturne ureditve. Z delom je pa treba začeti takoj, da bo uspeh očiten že spomladi.
Vprašanje strokovne izobrazbe kmečke mladine je povsod eno tistih vprašanj, ki zaskrbljujejo gospodarstvenike iin starše. O tem je razpravljal na svoji seji tudi občinski 'ljudski odbor koprske cbčine. Sklep razprave je bul, da se v Dekanih, Marezigah in Šmarjah, ki so nekaka središča svojih okolišev, ustanovijo kmet i. j sko-gosp o dars ke šole. Te šole bodo dveletne in bodo v njih pridobivali strokovno izobrazbo mladi kmejki fantje. Pouk na teh šolah bi trajal od 15. novembra do 15. aprila.
Ustanovitev teh šol bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi .ljudje po vaseh. Starši, vzgojitelji, množične organizacije 'n drugi naj bi vplivali na mladino, da bi v čimvečjem številu obiskovala te šole, ki jih ima lakorekoč pred nosom, Kot je v zadnjih desetih letih napredovala .industrija, tako jc potrebno, da napreduje tudi kmetijstvo. Zastarelemu obdelovanju zemlje je odzvo-nilo. Kdor ne bo znal dobro uporabljali vseh pridobitev znanosti v kmetijstvu, bo ostal zadaj in ga bo razvoj prehitel.
Prebivalce vasi, kjer so bili zadnje čase izvoljeni krajevni odbori, bo razveselila vest, da so na isti seji sprejeli odlok, ki določa, da bodo krajevni uradi, lahko izdajali razna potrdila in dovoljenja, me da bi
se bilo treba na to obračati na občinski urad v Kopru, čeprav spada izdajanje takih dovoljenj v njegovo pristojnost.
Na isti sej; so sprejeli odlok o občinskih dokladah, ki bodo formirane na osnovi odmere davka za tekoče leto. Občinsko doklado bodo pcbirali samo za drugo polletje in jo bodo morali davkoplačevalci poravnati do 15. decembra tega leta. Ta sredstva bodo uporabili za izboljšanje kmetijstva ter komunalnih in zdravstvenih naprav na podeželju.
m
Ves obalni pas od Ankarana do Lucije pri Portorožu je s svojimi mesteci in vasmi kot: pisan zgodovinski mozaik. Za urbanista, esteta, turista, zgodovinarja, pa tudi preprostega človeka je v tem mozaiku še veliko neurejenega. Čeprav je bilo v letih po osvoboditvi nekaj napravljenega, ostaja še vedno o-gromno dela. Pretekla in polpretekla zgodovina govorita skoro na vsakem koraku. Dolga desetletja se roka arhitekta ali zidarja ni dotaknila podirajočih se hiš v Kopru, ki je med obalnimi mesti nekako zrcalo neurejenosti in natlačenosti. Pri laki zanemarjenosti je na hitro res težko kaj dobrega napraviti in urediti. To je delo več desetletij.
Urbanisti imajo pri sestavljanju načrtov velike težave. Za Koper sam takega načrta ni bilo, zato ga šc-le izdelujejo. Urbanisti imajo velike težave, ker prav zaradi neobstoječega urbanističnega načrta ne morejo ugoditi nekaterim prosilcem, ki bi radi gradili. Tako niso letos mogli začeti z gradnjo nove slovenske gimnazije, čeprav so bila potrebna denarna sredstvi zagotovljena. Telesnovzgojno društvo »Partizan« ima že dve leti pripravljen načrt za gradnjo novega doma, pa Se ne ve, kje bo dom lahko gradilo. Podjetje »Globus« pr-iv tako čaka na določitev prostora za gradnjo nove kinodvorane/
Pri sestavljanju urbanističnega načrta morajo urbanisti upoštevati vrsto vprašanj. Treba je gledati, da nove stavbe ne zakrijejo starih zgo-dovinskih zgradb, ki so v. vsakem starem mestu velika privlačnost za turiste in zgodovinarje. Ni lahko določiti prostor za nove gradnje v tako natlačenem mestu kot .ie Koper. Veliko je število hiš, ki jih ne bo mogoče adaptirati, S peruše-njem teh bodo dobili nove površine za gradnjo slanovan j.Na drugi strani pa je v Kopru več starih zgodovin-
Zakaj 47 milijonov din izgube na narodnem dohodku?
Z Goriškega pišejo, da je bilo v prvih šestih mesecih tekočega leta 557 nezgod pri delu zaradi neupoštevanja higiensko - tehničnih predpisov. Od teh nezgod je bil en smrtni primer, 79 pa .je bilo težjih telesnih poškodb. Te nesreče so povzročile narodnemu dohodku nič manj kot 47 milijonov dinarjev izgube. Praktično povedano je to 14.000 delovnih dni,
G'eprav so sindikalne podružnice, delavski sveti in upravni odbori posvetili vprašanju zaščite zaposlenih delavcev precej pozornosti, vendar izgleda, da še premalo. V bodo-bodo morali vsi organi družbenega
samoupravljanja in inšpekcije dola ostreje nadzorovati izvajanje predpisov o zaščiti zaposlenih delavcev. Tako visoko število nesreč in .izgubljenih delovnih dni je resno opozorilo vsem, ki so za to odgovorni in prav tako delavcem samim, da bodo v bodoče previdnejši. Vsi navedeni primeri so se dogodili zaradi neuporabljanja zaščitnih sredstev.
V gjriškem okraju je tudi precejšnje število obolenj, ki so poslc-dica slabih in pomanjkljivih higiensko-tehničnih razmer v podjetjih. To bodo mora.la podjetja v bodeče izboljšati, pa se bodo zmanjšala tudi taka poklicna oboljenja.
sko važnih poslopij, ki bodo morala ostati. V mestu so tudi precejšnje površine vrtov, kjer posamezniki že od nekdaj pridelujejo zelenjavo za potrebe trga. Nekateri zavzemajo precejšnje površine, V te vrtove turisti nimajo vstopa ker so ograjeni z visokimi zidovi. Mogoče bi kazalo take neokusne, da ne rečemo trdnjavske zidove podreti in vrtove ograditi z lepimi estetskimi mrežami, ki b; t>rav tako dobro branile vstop nepoklicanim, oko pa bi le prišlo na svoj račun. Tudi mesto samo s svojimi številnimi ozkimi ulicami bi potem zadihalo
Strokovnjaki pravijo, da bodo nekatere detajle urbanističnega načrta lahko v kratkem pripravili, tako da ne bo ovir za gradnjo nekaterih nujnih del. ki jih zaradi še ne izdelanega urbanističnega načrta še niso mogli začeti.
Manj težav pri izdelavi urbanističnega načrta bo v okolici K ipra, kjer gradijo stanovanjsko naselje. Tu je zemljišče prosto in np;.azida-no.
Za Izolo urbanistični r.ačrt že obstoja. ki ima nekatere pomanjkljivosti. katere pa ne povzročajo oo-?ebnih težav. V Strunjanu. Portorožu in v Piranu bo v 'bodočnosti nastalo veliko slovensko turist'čno središče. Letošnja turistična sezona je pokazala, da je zmogljivost obstoječih turističnih obratov v Portorožu vse premaihna in bo treba misliti na gradnjo novih. Seria-nio cesto, ki pelje skozi Portorož in Piran, bo treba premertiti. Do sedaj še ne vedo. kod. bo šla nova cesta. To zavira gradnjo nov'h turističnih objektov, ker zanje ne rno-reio izdslati načrtov, dokier ne bo znana lokacija nove ceste. V Portorožu in okolici bodo imeli urbanisti veliko dela. vendar bodo v kratkem izdelali nekatere detajle urbanističnega načrta.
Z izdelavo urbanističnega načrta za ves obalni pas od Ankarana do Lueiie pri Portorožu in njegivo praktično izvedbo bo ta lepi košček slovenske obale dobil tisto urejeno «bko — zgodovinsko in estetsko --ki bo obiskovalcem prikazovalo nekdanje in sedanje življenje.
Planinska kača na Slavniku
Vse ljubitelje planinarstva bo razveselila vest, da gradnja planinske koče na Slavniku dobro napreduje. Siavnik je najbližja planinska postojanka, ki pride v poštev za vse tiste turiste, ki nis'o navajeni daljših in napornih gorskih tur. Nova planinska koča, ki bo stala pod vrhom Slavnika v višini 100 metrov nad morjem, bo imela štiri sobe s 300 ležišči. Predvidevajo, da bodo kočo dokončno opremili do začetka prihodnje turistične sezone.
Pretekli so tako štirje meseci takega, skoraj zakonskega "življenja. Nobene posebne neprilike ni bilo, razen Sammaru-•cinega oprezovanja, kar pa ju je le malo skrbelo. Tonet si ,ie že mislil, da bo Nelletta Ie ugodila njegovim željam. Postajala je vse bolj zamišljena, pokončna brazda, ki se ji je bila zarezala med obrvi, je odkrivala zaskrbljenost. Zadostovala je najmanjša nerodnost, da je zavpila nad Tonetom, žalila ga Je, odbijala, tožila nad njegovo ljubeznijo in preklinjala trenutek, ko se mu je bila vdala. Toda kasneje, ko je v njej zarjula strast, se je vrgla v njegovo naročje, kot bi bila bolečina, ki jo je mučila, nepotešljiva.
Njen nestalni in nervozni značaj je spreminjal njune ljubezenske noči v ostre pogovore, med katerimi se je prepir mešal z božanjem in je le malo manjkalo, da se niso poljubi spreminjali v pravcate ugrize. Končno je Nelletta neke noči v čustvenem razburjenju, ki je trgalo besede, nenadoma razkrila skrivnost. Dotlej je o tem ves čas molčala, ker še ni zagotovo vedela za svojo nesrečo; toda sedaj, ko sta pretekla že dva meseca, ji je bilo jasno, da je zanosila . . . Toneta je novica napolnila z nepopisno srečo, toda temu čustvu se je koj primešalo drugo, čustvo groze. Nobena nesreča ne bi bila, če bi se bilo to zgodilo v času, ko je bil Canamel še med živimi, zdaj pa . . . prav hudobec je vtaknil vmes svoje kremplje, ko je v teh težkih trenutkih bolj kot kdajkoli prej hotela prikriti svojo ljubezen, da bi ne dovolila zmage svojim sovražnikom.
Po prvem trenutku začudenja je Tonet krotko vprašal Nelletto, kaj misli storiti, ženska je iz njegovega dvomečega naglasa spoznala njegove skrite misli in bruhnila v ironičen smeh. Ah! ... pa ne da bi mislil, da se bo zaradi tega odlo-
čila in se z njim poročila . . . Premalo jo pozna. Prepričan je lahko o tem, da bi se prej, ko bi se vdala svojim sovražnikom, raje ubila. Vse, kar ima, je po zakonu njena last, in to bo ohranila. Da bi se poročila? Za vse na svetu ne! Vse se da še popraviti!
Ljubimca sta po tem kratkem prepiru zaradi nesrečne igre narave, ki se je na njuno škodo z njima poigrala v času, ko sta živela bolj kot kdajkoli srečna in mirna, še naprej živela kot doslej, kot bi se ničesar ne bilo zgodilo. Polagoma sta se kar privadila novemu sianju ter se celo izogibala omembi tega zadržka z nedoločnim upanjem v nekaj nepričakovanega, kar bi bilo zmožno rešili ju iz zadrege.
Toda Nelletta, čeprav je bila v svojih odnosih z ljubimcem silr.o oprezna, je vendar neprestano vrtala po svojih možganih in iskala neko sredstvo, da bi na kak način le zadušila v sebi tisto novo življenje, ki je preteče grozilo njenemu pohlepu po bogastvu.
Teta, kateri je Nelletta vse to zaupala, ji je prestrašena nasvetovala vsa mogoča učinkovita zdravila. Spominjala se je medsebojnih zaupnih pogovorov stark iz Palmara, ki so tožile nad toliko rodovitnostjo, ki je večala že itak veliko revščino družin v vasi. Zaradi teh nasvetov je odhajala v Ruzafo in Valencio in se zaupala mazačkam, ki so slovele v revnih socialnih plasteh. Domov se je vračala s prečudni-mi zdravili, ki so jih sestavljale same zoprne zmesi.
Tako je Tonet ponoči večkrat našel na ženinem telesu smrdeče maže, v katerih je gostilničarka polagala svoje upanje, ali obliže iz gozdnih trav, ki so v njunih ljubezenskih bdenjih razširjale rezek vonj po čarovnijah.
Cas pa je tekel in vsi poskusi so bili zaman. Obupana Nelletta si je postala svesta svoje nemoči in ničnosti vseh poskusov. Novo bitje se je je bilo oprijelo kot s kremplji, tako je modrovala teta, in vse Nellettino prizadevanje, da bi se tega bitja znebila, je bilo zaman.
Nočni pogovori ,so postajali vedno bolj vznemirljivi. Zdelo se je, kot bi Canamel oživel in se maščeval tako, da ju je spri med: seboj.
Nelletta je jokaia in obtoževala Toneta svoje nesreče. On
je bil kriv in zaradi njegove krivde bo odslej nesrečna. In ko je bila vsa besna zaradi svojega stanja in trudna od besed, s katerimi ga je žalila, je jezno pogledala na trebuh, ki je dobival vsako noč pošastnejše oblike, osvobojen od pritiska, pod katerim je bil ves dan, da bi preslepil ljudi. Ženska je z divjim besom sovražila bitje, ki je utripalo v notranjosti. S pestjo se je divje bila po trebuhu, kot bi ga hotela zmečkati v toplem zavetju.
Tudi Toneta se je polastil Nellettin pohlep, zato je sovražil tisto bitje, ki je prinašalo nesrečo, in s strahom je mislil na izgubo tistega dela sreče, ki ga je smatral že za svojega. Nelletti je nasvetoval vse poskuse, ki jih je mimogrede ujel med pogovori ribičev.. Bili so to odurni poskusi, prava nasilja nad naravo. Ze ob sami misli nanje so se človeku jezili lasje, ali pa so bila to le smešna zdravila. Toda Nellettina življenjska sila se je iz vsega tega norčevala. Njeno telo, navidez nežne narave, je bilo močno in je brez vsakršnih motenj vršilo najbolj vzvišeno človeško poslanstvo. Vsi nezdravi poskusi niso mogli ustaviti njene rodovitnosti.
Minevali so meseci in Nelletta se je morala zateči k skrajnim sredstvom ter se podvreči neverjetnemu mučenju, da je vaščanom zakrila svoje stanje. Zjutraj si je opasala steznik na tako strašen način, da je še Toneta plašil.
Včasih, ko so ji moči popuščale, je popustila trakove steznika ljubimcu in s surovo kretnjo govorila:
— Stisni . . . stisni! ... — Pri tem si je do krvi grizla ustnice, da bi zadržala krike bolečine.
Tonet je stiskal, na čelu pa se mu je nabiral mrzel pot. Ves prestrašen zaradi Nelletline močne volje je požiral solze.
Da se je lahko prikazala v gostilno sveža, lepa in brezskrbna kakor vedno, se je lepotičila in uporabljala vse dišave in cenena kozmetična sredstva, da bi njen obraz ne izdal njenega stanja.
Sammaruca, ki je vohala okrog hiše, kot kak lovski pes, je kradoma pogledovala v gostilno, ko je šla mimo; slutila je, da nekaj ni v redu. Ostale žene v vasi so s posebnim občutkom, ki je lasten ženskemu spolu, neposredno spoznale,, kaj se je v ženski dogajalo.
S seje sveta za notranje zadeve
Prav rad sem se odzval vabiliu, naj' si ogledam priprave za svečano otvoritev elektro-radio mehanike »ERMA« v Šmarjah, ki bo v nede-ljo.
Za človeka, ki ni iz teh krajev, je že na prijetni vijugasti cesti od Kopra proti Smarjam v tem letnem času presenetil j iro, da more spotoma opazovati na travniku vrsto veselih koscev. Tudi ob prihodu v novo tovarno doživi človek samo veselje: z vso ljubeznijo in zavestjo kar mrgole ljudje, ki hočejo do nedelje, do svečane otvoritve, narediti poslopje in njeno notranjost kar se da lepšo, čistejšo in okusnejžo. zadnje napeljave instalacij itd. Vzlie pripravam pa vendarle mala tovarna dejansko obratuje že. kakor bi rekel, s polno paro. saj bo nedeljska otvoritev pravzaprav bolj mejnik, ko bo tovarna dejansko res popolnoma gotova in urejena.
Ko sem sedel v hladni direktorjevi sobici — peč je posodil montažnemu oddelku, kot pravi, bolje je, da njega zebe kot pridna dekleta —• in
V nedeljo je bil prvi roditeljski sestanek ob veliki udeležbi staršev šolobveznih otrok. Otroci vseh razredov so izvedli kratek kulturni spored, ki je obsegal rec.tacije, dc-klamacije, pevske točke in kratek prizorček. Starši so bi zelo zadovoljni, ker so se prepričali, da se njihovi otroci dobro učijo.
Upraviteljica šole je podala referat o družinski vzgoji, ki so ga starši z velikim zahmanjem poslušali in odobravali. Sledila je krajša razprava. Bila sta navzoča tudi šolska nadzornika Vidmar in Va-lentnčič iz Kopra.
Prihodnji mesec bodo roditeljski sestanki po razredih, da bodo starši dobili vpogled, kako njihovi otroci napredujejo v šoli.
poslušal njegovo pripovedovanje o nastanku, ureditvi, zmogljivosti in v resnici lepi bodočnosti le nove tovarne radijskih delov, aparatov, gospodinjskih električnih aparatov ¡kline je v nasprotju z mnogimi drugimi podobnimi primeri, verujte mi, najbolj prevzel droben, droben podatek, pa sila zanimiv in — če hočete — tudi zelo poučen za vse kolektive, ki si grade novo tovarno: gre za začetek tovarne, ki je resda svojevrsten. V svojem prvem obdobju je tovarna začela s skromno produkcijo kar v prostorih Zadružnega doma. Vse dotlej, dokler si ni s svojo produkcijo »prislužila« večino sredstev za novo sodobno in lepo urejeno tovarniško poslopje, ki so si ga zgradili na hribčku s prekrasnim razgledom na bližnjo okolico in morje. Drugod pa marsikje zahtevajo in pravijo: hočemo denar, zgradite nam tovarniško poslopje, pa se bomo šli tovarno.
Vsa partizanska vas Šmarje je, rekel bi, zaljubljena v to pomembno pridobitev svojega kraja. Otroci, odrasli in stari ljudje, vsi izgovarjajo s posebno ljubeznijo besedico »tovarna«. To /ljubezen pa tudi dejansko . izkazujejo novemu podjetju na vse mogoče načine, saj so s požrtvovalnostjo vložili v gradnjo novega tovarniškega poslopja veliko prostovoljnega cíela, tako, da so tudi s tem stroški gradnje manjši.
Sedaj pa še nekai podatkov v prav Inko zgoščeni obliki, v kakršni mi iib ie pripovedoval direktor tovarne Šorli Rorman-Tstok:
Začeli so letos marca, prvega oktobra pa so se že vselili v novo tovarniško poslopje. Medlem so se v Zadružnem domu pripravljali za serijsko proizvodnjo. V tej tovarni je našlo kruli 120 ljudi, prihodnje leto j'ili bo nad 200. Pravijo, da bodo prihodnje leto dali na trg približno 10 tisoč radijskih sprejemnikov in prav toliko gospodinjskih električnih aparatov, medtem ko bodo izdelali nad
Občinski ljudski odbor Sežana i Občinski komite ZKS Sežana Občinski odbor SZDL Sežana Občinski odbor ZB NOV Sežana Občinski sindikalni svet Sežana
čestitajo k
Dnevu republike
vsem prebivaleem občine Sežana
150 tisoč kosov raznih radijskih delov, ki jih sedaj še uvažamo. Cenijo, da bo njihova proizvodnja vredna nad milijardo dinarjev (1), vrednost proizvodnje na enega zaposlenega je ogromna. Zraven naštetih predmetov bodo izdelovali namreč vrtilne kondenzatorje, 'razne ti.pke, trimerje itd. Gospodinje pa bodo prav gotovo najbolj navdušene nad ličnimi sesalci za prah in praktičnimi ščetkami za čiščenje parketa.1
Še in še bi mogel naštevati o stvareh, 'ki sem jih videl in so me tako prevzele v tej tovarni, vendar, bolje je tako, oglejte si sami. Otvoritev tovarne bo v nedeljo, 27. t. m. ob desetih dopoldne, na katero v... vabi delovni kolektiv in orebivatci Šmariij. Še to maj povem, tla si bodo po svečani otvoritvi ju slavnostni akademiji dali duška svojemu veselju v vseh prostorih Zadružnega doma.	—jo
Piranski cicibani postanejo pionirji
Praznik 29. .novembra bo še prav posebej praznik za piranske cicibane, kajti sprejeli bodo v pionirsko organizacijo. Vsega jih' je 167 (147 slovenske narodnosti, 20 pa italijanske), ki si bodo prvič zavezali pionirsko ruto in nadali tiitovko na glavo,
Prvi pionirski odred v Piranu se bo imenoval po tov. Albertu i Jako-p.iču-'Kajt.im;iru, sekretarju OK ZK koprske skupnosti komun, starem primorskem borcu. Piranski pionirji upajo, da .jih bo ob tej slovesnosti obiskal in da bi v njihovi sredi prebil kako urico. '
Svečan sprejmi v pionirsko organizacijo bo združen s proslavo Dneva republike, po proslavi pa bo sprejem pri predsedniku občine lov. Davorinu Ferligoju, hkrati pa bodo pionirji s skromno čajanko zaključili svojo slovesnost.
Minuli teden je imel svojo sejo tudi Svet za notranje zadeve pri OLO. Razpravljal je o gasilski organizaciji in varnostni požarni službi v našem okraju.
Znana stvar je, da je gasilstvo v našem okraju, zlasti pa na Sežanskem in Koprskem, daleč pod slovenskim povprečjem. Za to so objektivni vzroki: italijanska okupacija je popolnoma spodrezala vsako društveno dejavnost na Primorskem in kajpada tudi gasilsko. Po osvoboditvi je bilo veliko storjenega za napredek te vrste družbene dejavnosti, vendar se v našem predelu ne moremo preveč pohvaliti. V kolikor smo uspeli tudi ustanoviti PGD, imajo ta premalo članov, da bi lahko uspešno delovala. Nekatera društva tudi nimajo potrebne opreme, ki je tudi sicer na splošno pereč problem,
Problem je tudi politična dejavnost društev. Kjer je le malo članov, tam skorajda ne moremo govoriti o njej, pa tudi v večjih društvih je večkrat v vprašanju političnost. Tudi gasilska organizacija je nedeljiv del naše družbene skupnosti in bi morala po svojih močeh pomagati pri graditvi socializma,
Res je. po drugi strani, da se druge politične organizacije in zlasti SZDL premalo zanimajo za probleme gasilstva in za politično delo v gasilskih društvih. Prav tako bi morali vsi pomagati društvom, da bi se vanje vključevali novi člani, predvsem pa naraščaj iz vrst mladih.
Razen PGD sta v okraju tudi dva poklicna gasilska voda, ki bdita zlasti nad oremoženjem skupnosti — nad tovarnami, žagami, gozdovi itd.
Svet je obravnaval tudi stanje požarne varnosti po podjetjih in tudi sicer. Ugotovil je, da je ta zelo pomanjkljiva. Prav tako še ni v redu dimnikarska služba — ne za-
t
radi dimnikarjev, marveč zaradi ljudi na koprskem področju posebno, ker ti smatrajo, da ni potrebno ometati dimnikov. Dimnikarji so nekaj takih bili prisiljeni prijaviti sodniku za prekrške, ki pa doslej še m postopal.
Svet je sprejel vrsto umestnih in koristnih sklepov, ki bodo prav gotovo pozitivno vplivali na razvoj gasilstva v našem okraju.
zavisi oil
razvijanja socialističnih odnosov na vasi
(Nadaljevanje s 4. strani)
zadružni sektor pa ima v svoji trgovski mreži 46% kvalificiranega, 50% polkvalificiranega in 4% nekvalificiranega kadra (po nepopolnih podatkih). Takšno stanje je trenutno razmeroma zadovoljivo, vsekakor pa bo prsTv to vprašanje postalo zelo pereče, ko bomo pričeli ustanavljati nujno potrebne nove prodajalne.
POTROŠNIŠKI SVETI NAJ POMAGAJO UREDITI TRGOVINO PO
2ELJAH VSEH PREBIVALCEV!
O družbeni kontroli v zvezi z živili. se pravi o volitvah potrošniških Svetov, je tov. Rožanc navedel, da so storjeni vsi potrebni koraki in priporočila glede čimprejšnje realizacije te institucije. Na posebnem sestanku vodilnega r»sebja iz trgovine, ki ga je organizirala 5. XI. Trgovinska zbornica, so bili sprejeti pozitivni sklepi v tem smislu, da bo trgovska mreža po vseh svojih močeh forsirala ustanovitev potrošniških svetov.
V razpravi o teh vprašanjih je bilo izrečeno dokaj konkretnih napak v naši trgovski mreži, hkrati pa tudi predlogov za izboljšanje razmer. O teh problemih pa bomo. v našem listu še pisali.	s. š.
2tlll"l|||li"t||lU"tlIlli"nilll"llllli"lûJ]i"i||||f Mir,ti|fff *rui|l» 'itiUfitrtil^iUflJ*1«-!!!!«'-"!!!!) '"UNH ' MIH J '* 'Mili"' ' i nrf^'ULM^'tlM I''^Ulll^'MUNr lUtll> ' 'Mili»' MI^IJ' ' niMi^Hni''1!!!!!*' '1J J1IJ' ' Mllt»*' Htm'
waism tiBké&MŒEM k £3m®w&g
p y i	sBt.upn®
m
= BS1
riiiiih.iiiiiiHiiiiii.iiiiiii.iiiiiii.iiiiiii.iiinhJiih.iiiiiii.iiiiiii, Jtnj^.itim« ,<it ítiwiítiií^nitt^ifini^ Eiitui.,if)ni.,niuu,tunK,(Hiii..rir!iiwijMbwrimiwriMii.iiuiiiwUUu.^mi.,iimt.>m]]i..riii])wriiiiiwi{tnik.ff^
.iudski ociDor
trajni komite
F/7 TT.f ^
m o
C k I	o o
^k^ii ¿31 Hi¿i
odlbos'
ôZiÛlL
čestitajo wsesmm prebivalstvu ob jugoslovanskih narodov -
I/TY1
velikem prazniku 29. NOVEMBRU
-j
.-1—
Nag idrijski sodelavec nam je poslal zanimiv dopis, ki ga objavljamo v izvlečku.
Po osvoboditvi smo v Idriji dosegli na telesno vzgojnem področju lepe uspehe tudi v republiškem merilu. Iz fizkulturnega društva, ki smo ga ustanovili takoj po osvoboditvi, sta se pozneje formirala TVD Partizan in Rudar. Čeprav je Idrija drugo največje mesto na Primorskem, niso uspehi Rudarja v zadnjih letih na odgovarjajoči višini. Res je sicer, da so smučarji dosegli nekaj uspehov in da imajo u-gocfae pogoje za razvoj, vendar je precej nazadovala lahka atletika, ki
NEDELJSKI NOGOMETNI ... DOGODKI
Na čast Dneva republike je. nogometni Klub Izola organiziral 'sindikalni nogometni turnir, za. katerega se je prijavilo 8 moštev. V prvem kolu so dosegli naslednje rezultate: kombinirano moštvo' Izole — Trgovski sindikat 13:3, .Mehano-tehnika — Arrigoni 7:1. Postaja Ljudske milice — Trgovsko podjetje Jadranka 4:1 in Občinski LO — Ampelea 7:0.
S A H
SOVJETSKI VELEMOJSTER V KOPRU
Po zaključku mednarodnega šahovskega turnirja v Zagrebu bodo sovjetski velemojstri Smislov. Gel-ler in Bondarevski obiskali Slovenijo, kjer bodo odigrali več simul-tank. Kakor smo obveščeni, bodo obiskali tudi Koper.
V	nedeljo je bil v Portorožu rao-štveni pokalni turnir piranske občine, ki so se ga udeležili šahisti Pirana. Portoroža in Sečovelj. Pokal je osvojilo mbštvo Pirana, ki je nabralo 12 in pol točk, na drugem mestu je Portorož z deset in pol točkami, na tretjem pa Sečovlje s sedmimi točkami. Turnir so organizirali na čast Dneva republike. Pokal si bo priborilo v trajno last moštvo, ki bo zmagalo trikrat zapored.
Prijetno srečanje
V	soboto smo imeli koprski dijaki športno srečanje z dijaki Pomorske . srednje šole iz Pirana. Imeli smo v gostih 110 Pirančanov in smo z njimi preživeli prijeten dan. Tekme' so se v glavnem zaključile z zmago Koprčanov, saj smo pomorščake premagali v odbojki (3:0), nogometu (5:1) in šahu (10:9), oni pa so bili močnejši v košarki, kjer so zmagali s 51:36. Zvečer smo imeli skupno družabno prireditev.
Za srečanje gre pohvala pred-vs'em mladinskemu odboru gimnazije, ki je, kakor vse kaže, začel letos z novim elanom, saj je imel že pred dvema tednoma podobno srečanje z dijaki VI. drž. gimnazije iz Ljubljane, močno pa je razvil kulturno in politično delovanje. Dijaki višjih razredov pripravljajo francosko komedijo »Srečne dneve«, svečano akademijo ob desetletnici šole, koncert pevskega zbora, skupaj z drugimi srednješolci prireditev v počastitev 29. novembra in Prešernovo proslavo. Ustanovili smo tudi marksistični krožek in Mladinsko ljudsko univerzo.
Za mnogo tega gre zasluga predvsem predsedniku organizacije, tovarišu Elerju, pa tudi drugim članom odbora, zlasti osmošolcem.
—k
Ljubileliem harmonike!
Obveščamo vas, da je v založbi revije »Borec« izšla pesmarica »Partizanske koračnice zp harmoniko«. Obsega 26 najlepših partizanskih pesmi in jo lahko naročite po 200 din za izvod pri Upravi revije »Borec«, Ljublja-Ba, Erjavčeva 16, p. p. 195 — tek, račun 60-KB-1-2-1195.
je v začetku najbolje kazala. Društveni funkcionarji trdijo, da je glavni vzrok v pomanjkanju strokovnih moči, ki bi se resneje oprijele dela z mladino.
Širok krog navijačev ima v Idriji nogomet. Vendar se vsa povojna leta ni mogel dvigniti na primerno višino, čeprav so mu društveni funkcionarji posvetili največ pozornosti. V" odločilnih srečanjih je Rudar odhajal vedno poražen z igrišča.
Letos se je Rudarju v okviru primorske nogometne podzveze obrnilo na bolje. Rudar je odigral sedem tekem, od teh jih je pet dobil, eno izgubil in eno igral neodločeno. Predvidevamo, da je zdaj po končanem jesenskem prvenstvu na drugem mestu. Točno pa ne vemo, kajti .temu tekmovanju se iz nerazumljivih vzrokov poklanja le malo pozornosti, vodstvu podzveze pa se doslej ni zdelo vredno objayiti službene tabele.
Zelo lep uspeh so dosegli tudi idrijski mladinci, ki 'so iz štirih tekem nabrali sedem točk' in dosegli godiferenco 13:5 -v svojo korist.
Šport utrjuje pijateljstvo" _
Prejšnji mesec je Višja gimnazija v Novi Gorici prejela povabilo Slovenske gimnazije iz Gorice (Italija) za prijateljska tekmovanja v nogometu, odbojki, šahu in košarki. Novogoričani so se vabilu takoj odzvali, Sporočili so kolegom, da pridejo, čim dobijo propustnice za mali obmejni promet. Ker pa še niso dobili propustnic, bodo prišli slovenski gimnazijci iz Italije v Novo Gorico, kjer bodo odigrali z domačini nogometno tekmo.
To srečanje bo vsekakor utrdilo prijateljske vezi s slovenskimi dijaki v stari Gorici, ki jih je krivična meja odrezala od matične države.
D. S.
NEDELJA, 27.: S.15 Nedeljski mozaik slov. narodnih pesmi; 8.40 Za naše, kmetovalce'; 9.00 Ritmični panoptiikum; 9.30 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje: Perspektive divaške občine; 15.30 Nedeljski promcnad-ni koncert; 16.40 Kulturno-.prosvei-ni obzornik; 21.00 Popularen simfonični koncert; 23.40 Glasba za lahko noč.
DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH
V	četrtem kolu državnega prvenstva v hokeju na kotalkah je moštvo Nove Gorice nepričakovano izgubilo srečanje s Cementom v Pu-lju z 1:3. Tako je borba za prvo mesto med Novo Gorico in Puljem postala zanimivejša, saj ima tudi Cement vsaj teoretične možnosti, da prekriža račune prvemu ali drugemu.
V	srečanju med Puljem in Viktorjem Le.ncem iz Reke so Puljčani zabeležili ne preveč prepričljivo zma-
Pulj
Nova Gorica Cement Viktor Lenac
V
(Nadaljevanje s 5. strani) v Slovenskem Primorju okrog Črnega kala pračlo.velt.
V sledeči plasti sredniedebelega grušča so bili živalski ostanki zopet le zelo redki. Pač pa so se pomnožili v pod njim ležeči čisti ilovici Tu je bilo poleg zob in spodnjih čeljustnic tudi več cevastih kosti jamskega medveda. Razmeroma dobro ohranjena .lobanja je ležala v planti obrnjena z osnovnim delom navzgor. V bližini lobanje je bil odkrit sklepni del nad'aktnice, ki u-tegne pripadati okostju jamskega leva.
Omenjena plast je ležala na de-belogruščasti s sigo trdno in popolnoma zlepljeni plasti. Obenem z gruščem so se spriieli mnogoštevilni zobje in kostni odlomki jamskega medveda. Mestoma je plast predstavljala pravi kostni sprimek. Zaradi izredne zasiganosti je bilo zelo težavno izluščiti posamezne zobe, medtem ko kostnih odlomkov brez okvar sploh ni bilo mogoče izločiti. V zgornjem delu te precej debele plasti je bilo odkritih tudi nekaj zob jelenov. Pomembna pa je tu najdba dveh kamenin, ki sta v eocenskem opnencu ležeči jami tuji. Vprašanje je, kako je zašel v jamo okrog dva kilograma težki kos rdečega apnenca kijaste oblike? Za vodni prenos ni bilo nobenih znakov in prvotno ležišče rdečega apnenca v bližnji okolici vsaj za sedaj ni . znano. Pravtako tudi ni inogo~e razložiti kaj bi zaneslo v jamo v neposredni bližini odkrito ploščico tem-nosive kremenovine. Nehote je treba misliti na še precej starejši po-doslej še ni bila prekopana, čeprav seg jamskega človeka. Plast v celoti je bila mestoma že načeta pod njo ležeča plast močno rdeče ilovice, med katero so zelo korodirani večji kosi grušča in mnopoitevilne, zaradi pritiska stisnjene in precej pre-perele kosti jamskega medveda. U-pravifena je domneva da te bila ta plast odlo-ena v zadnji (rifkovvurm-ski) medledeni dobi, pred 120.000 do 150.000 leti.
Ob otvoritvi razstave Zdravstvene in socialne dejavnosti v Slovenskem Primorju ob 10. obletnici osvoboditve dne 3. decembra 1955 v Kopru bo tudi zbor vseh partizanskih zdravnikov in ostalih partizanskih zdravstvenih delavcev, ki so za časa borbe delovali v Slovenskem Primorju. Zbor bo trajal dva dni, in sicer dne 3. in 4. decembra.
Ker odboru za razstavo ni uspelo, da bi dobil imena in na-. slove prav vseh partizanskih zdravnikov in ostalih sodelavcev pozivamo, da se tisti, ki niso dobili posebnega vabila, prijavijo do 1. decembra 1955 na naslov »Zavod za socialno zavarovanje v Kopru — odbor za razstavo«. Potne stroške bodo dobili povrnjene.
Odbor za razstavo
pozdravlja vse člane kmetijskih zadrug ter jim iskreno čestita ob Dnevu republike — 29. novembru!
go 10:6. Vse kaže, da se Viktor Lenac. počasi rešuje krize in da z njim v prihodnje ne bo več mogoče računati kot z moštvom, ki drugim le izboljšuje razliko v golih.
Po četrtem kolu je tabela državnega prvenstva v hokeju na kotalkah naslednja:
4 3	0 1 41:21	6
4 3	0 1 27:17	6
4 2	0 2 28:19	4
4 0	0 4 13:52	0
Globje ležeče plasti, ki so vsaj še dva metra debele, doslej še niso bile raziskane. Od daleč je vidno, da so pri dnu naplavljene rumenkaste flišne ilovice. Do približno konca meseca utegnejo biti tudi te prekopane in izkopavanje zaključeno.
Raziskovanje je obrodilo bogate sadove. Ugotovljena je zelo raznovrstna ledenodobna favna, in to ne samo v domnevani, temveč v več plasteh. Podrobno raziskavo in določitev živalskih ostankov bo i7,vršil Geološko-paleontološki institut Univerze v Ljubljani. Po vsej verjetnosti bodo dognane še razne druge živalske vrste, ki jih na prvi pogled ni mogoče določiti. Tolmačenje profila jamskih plasti bo omogočilo natančnejšo razčlenitev mlajšega dela ledene dobe. Profil bo mogoče koristno izrabiti za primerjavo z jamskimi profili drupih naših kraških jam. Prav posebno razveseljivo pa je, da se je zanesljivo moglo ugotoviti, da je že v prednjem odseku stare kamene dobe (v mouste-rienu) tudi v našem Primorju prebival pračlovek. Ugotovitve pa kažejo še na verjetnost, da je že pred tem in tudi še kasneje ledenodobni človek na svojih lovskih pohodih posečal jamo v današnjem kamnolomu v Črnem kalu.
Končno naj še omenimo, da kaže paleolitska postaia Črni kal glede kulturne pripadnosti in živalstva. ki to pripadnost spremlja vse značilnosti, ki jih ima postaia ledenodobnega človeka v jami Pod ka-lom pri Nabrežini (odkrita pred prvo svetovno vojno, raziskana leta 1926). Na celotnem slovenskem o-zemlju se je z novim odkritjem pomnožilo število najdišč, ki pričajo, da je povsod pri nas v davni preteklosti, pred mnogo deset in deset-ti«oči leti živel in se boril za obstanek takoimenovani jamski človek. Povečalo se je omrežje staro-knmenodobnih postaj, ki močno zanimajo ves mednarodni znanstveni svet.
PONEDELJEK, 28.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Narodne pesmi; 20.00 Sentimentalno, potovanje; 20.40 Oddaja za ljubitelje dalmatinskih pesmi; 21.00 Program naslednjega tedna; 21.10 Lahka in zabavna glasba; 21.30 Morja široka cesta; 21.45 Dve rapsodiji J, Brahm-sa; 22.10 Plešite v našem ritmu; 23.40 Glasba za Idiko noč.
TOREK, 29.: 7.45 Ob današnjem prazniku Dneva Republike; 7.53 Množične pesmi; 8.30 M. Lipovšek: »Domovina« simfonična pesnitev — R. Gobec: »Himna delu«; 9.00 Ob 11. praznovanju Dneva Republike — govorno-glasbena oddaja: 9.30 »Na poti do osvobojene domovine« —• delo partizanskega zbora »Srečko Kosovel«; 13.45 Čestitke delovnih kolektivov; 15.00 Iv. Matečič-Ronjgov: »Otroci vsega sveta«; 15.20 Popularni koncert; 16.00 Naši kraji 'in ljudje: Primorske komune praznujejo Dan Republike; 16,30 Partizanski motivi v narodni pesmi; 20.30 L. M. Skerjanc: Sonetni venec« — kantaita za.soli, zbor iin orkester na tekst F.. Prešerna; 22.00 Lahka glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
SREDA, 30.: 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14.45 Partizanske in narodne poje slovenski oktet; 20.00 Melodije iz znanih filmov in opere; 20.40 Bosanske pesmi; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Ludwig Rogowski': Dubrovniške impresije — suka. 21.30 OdlomiM iz jngoSlov. književnosti o NOB in revoluciji; 22.00 Sedem partizanskih samospevov; 22.17 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
ČETRTEK L: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturrto pismo; 14.50 Slovaške narodne pesmi; 20.00 Operetna glasba; 20.40 Zborske zesmli; 21.40 Istrska srečanja; 21,30 Naš četrtkov operni sestanek: Od arije do zbora; 23.40 Glasba za laliko noč.
PETEK, 2.: 11.00 Šolska ura; 11.30 Poje zbor .pionirjev iz Idrije p. v. M. Znideršiča; 11.45 Popularna orkestralna glasba; 13.45 Glasba ,po željah; 14.45 »Stoji učilna zidana ...« in druge narodne; 20.00 Melodije G. Gershwina; 20.40 Vojvodinske narodne .pesmi; 21.00 Baletna .glasba; 21.30 Glasbeni poet finske sage Jean Sibelius — 90-let-nik; 23.40 Glasba za lahko noč.
OBJAVA
PEČAR Franc, pok. Aniona, rojen 12. 5. 1899 na Elerjih 451, stanujoč ravno tam, je izgubil osebno izkaznico, izdano od Občinskega ljudskega odbora v Kopru -ter jo razglaša za neveljavno.
OKRAJNI ZAVOD ZA SO- 1 CIALNO ZAVAROVANJE V
KOPRU obvešča vsa podjetja in ustanove ter zavarovance, da so od ponedeljka 21. 11. 1954 dalje uvedeni pri tukajšnjem zavodu uradni dnevi za poslovanje s strankami in to i vsak ponedeljek, sreda in petek 0d 10. do 13. ure. j
OKRAJNA ZADRUZNA ZVEZA KOPER vabi
Vse zadružnike, da si ogledajo
• RAZSTAVO
kmetijskih strojev, orodja ter umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, ki bo odpria v Kopru — na dvorišču mestne tržnice od 26.—30. novembra 1955
Na razstavi bodo sodelovali poleg Okrajne zadružne zveze iz Kopra še »AVTO-JADRAN« iz Kopra, Zadružno podjetje »AGROTEHNIKA« iz Ljubljane in Tovarna kmetijskega
orodja iz Batuj pri Gorici. Razstavljeni bodo najsodobnejši in pri nas še ne pokazani stroji domače industrije Za časa razstave bodo izvajani praktični poizkusi s temi stroji in
predvajani strokovni filmi Na razstavišču bodo interesenti lahko sklepali kupne pogodbe za izdelke, ki bodo prikazani na razstavi.
mmmmm
PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno spalnico. Ogled vs'ak dan popoldne pri Novell Luciana, Hrvatini — Cerej 44/a.
SPREJMEM DOBRO 2EN3KO iz boljše družine, staro 50- -60 let, doma iz koprske okolice. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo »Slovenskega Jadrana« pod »Stalno«.
MLADENIČ, ki ima veselje do konj, star od 15 do 16 let, dobi stalno službo na kjnetiji. Ponudbe poslati na upravo »Slovenskega Jadrana« pod »Zanesljiv«.
GI.AN MIRA, vdova iz tolminske okolice, se naproša, da pošlje svoj naslov na upravo »Slovenskega Jadrana«, Koper.
KLAVIRSKO harmoniko z- 80 basi in dvemi registri znamke »Ca-stel Fidardi-Vittoria« ugodno naprodaj. Poizve se v Kopru, Ribiška ulica štev. 5.
Sporočamo žalostno vest, da nas .je nenadoma zapustil naš dobri .tovariš in zvesti delavec - komercialist
Fran j o Dolinšek
Truplo pokojnega bo prepeljano v Ljubljano. Pogreb bo v petek dne 25. novembra v Ljubljani.
Zvestega tovariša in zglednega delavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Uprava in delovni kolektiv Ladjedelnice » P i r a n « v PIRANU
t :.•■•■■■-■■■ ••' ti . '■:"■'
SLIKA NA LEVI
Na sliki vidimo največjega kralja sveta. NajvečjegaP Seveda, saj meri v višino 2 metra in 12 centimetrov. Imenuje se Charles Mutara Ruda-higtoa de Ruanda Uruncli (Belgijski Kongo). Kralja spremlja njegova žena. Oba zclaj potujeta po Italiji, kjer vzbujata veliko pozornost.
praksa, ona brž odžvrgol-i:. »So i v kuhinji rekli tako«. Zoper kuhi-ti ta je nevidna in za steno ter se njo seveda človek ne more nič, kaj-ji človek ne more in ne sme kar tako zameriti. Kaj se ve, morda drugič niti po taki ceni ne bi vež dobil finega narezka, če bi zaradi zamere postal preveč znan.
Neka žena iz Dolnjih Ležeč se je pritožila na občinski ljudski odbor v Divači, da je vodnjak pri njej doma postal pravo smetišče in stranišče in je prosila, naj bi zadevo nekako uredili. Občina je predmet odstopila v pristojno rešitev Higienski postaji v Sežani. Od nje je žena v Ležečem takoj dobila odgovor: Sežana, dne 14. XI. 1955 ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA Higienska postaja S t. 269/1-55
Predmet: Opomin za plačilo takse
V	zvezi z Vašo prijavo, ki ste jo vložili na Občinskem ljudskem odboru v Divači, Vas naprošamo, da nam dostavile drž. takso v znesku din 180, — ter 95,— din lokalne takse.
V	slučaju, da takso ne dostavite ostane prijava kot nerešena na tuk. higijenski postaji.
Smrt.fašizmu —-svobodo narodu!
Zig:
Higienska postaja Sežana Sef higijenske postaje sanitarni inšpektor (Dr. Boris Cergolj) Zanj Pavšič Maks. 1. r. Zena nima denarja za takso in bo seveda zato iz vodnjaka še naprej prijetno nedišalo. Pa še drugič kaj!
Vaš Vane
Po dolgem času s'e je danes posrečilo ljudem, da so »vpregli« e-nergijo, ki nam jo daje zastonj Sonce vsak dan. Pred kratkim so izdelali sončni avtomobil,
Ni prvič, da pišemo o sočni energiji. Zavzela je takšen obseg in obrnila nase tako pozornost, da ne moremo mimo, ne da bi o njej pisali. Okrog nje je bilo v zadnjem času vsaj toliko govora, kot okrog atomske. Poznani francoski novinar Serge Gronssard je pred nedavnim napisal, da čeprav je izkoriščanje atomske energije le logična evolucija iz današnjih razmer, bi izkoriščanje sončne energije predstavljalo pravo revolucijo v našem življenju.. Samo Evropa bi z izkoriščanjem tiste majhne količine, ki prodre skozi atmosfero, lahko imela 200-krat več energije kot sicer, ker daje izkoriščanje sončnih žarkov na zbirnih zrcalih dokaj visoko toploto.
Predvsem dve stvari sta, ki naj ju s tem v zvezi omenim: avtomobil na sončnj pogon, ki so ga izdelali v Ameriki, in sončni motor, ki ga je izdelal italijanski fizik Daniele Ga-spermi za neko kalifornijsko družbo.
Ko je leta 1935 namestil Gasperi-ni v Libiji več hladinih naprav,'mu je prišel pod tistim neizkoriščenim soncem na misel motor, ki bi ga poganjali sončni žarki. To bi predstavljalo obenem tudi edino možnost za pridobivanje energije v ogromnih puščavskih predelih, edino gorivo, ki bi bilo prosto vseli davkov in bi se ne moglo niti izčrpati, niti pokvariti.
Njegova zamisel je bila zasnovana na močno realni podlagi, saj se je porodila fiziku, ki se je ukvarjal predvsem s spreminjanjem oblik e-nergije., Model avtomobila na sončni pogon, ki je prav gotovo prvi izdelek te vrste na svetu, so razsta-
Oporoka strastnega kadilca
Nemški ing. Friederich Koch je vzbudil veliko zanimanje n celi Italiji in tudi drugod, ko je sporočil, da je izdelal načrt, ki bo omogočil, da bo viseči stolp v Visi še nadalje v svojem visečem položaju, krasil mesto. Stolp se namreč že več let vztrajno, po nekaj milimetrov nagiba in obstoja nevarnost, da se nekega dne zruši. Mnogi so že predlagali. da bi stolp podrli in na novo zgradil na trdnejših temeljih, drugi so zopet predlagali, da bi se stolp izravnalo. Ti predlogi pa so zelo razburili prebivalce mesta Pi-
olajšano kopanje, delo poteka veliko hitreje in z večjo gotovostjo. Tehniki so ugotovili, da nadome-stujo »mammuth« delo nekaj desetin delavcev, dvanajstih navadnih strojev za izkopavanje in vse to v veliko krajšem času. Upravlja ga lahko en sam človek in to brez posebnih težav
vili na razstavi motorjev v Detroi-tu. Ta je imela namen, pokazati važnost Diese.lovih motorjev v svetu. V posebnem oddelku, »Energija prihodnosti«, pa so bile razstavljene različne novosti, med njimi najpomembnejši »Sunmobil« — avtomobil na sončni pogon. Model je dolg kakih 40 centimetrov in ima 12 fotoelektrianih celic, ki spreminjajo električno svetlobo v električno' energijo, ta pa vrti kolesa, da avtomobilček premikajo.
Razstava sončnega modela je dala obiskovalcem možnost, da si zamislijo življenje in vse delo v bližnji prihodnosti. Avtomobil še nima praktične vrednosti, ker si še niso na jasnem, kako bodo avtomobil vozili ponoči. Mogoče pa je, da se bo odvečna dnevna sončna energija akumulirala, ali pa da bodo avto-strade prihodnosti ponoči — prazne.
Benjamin Fauth je bil nekoč letalski pilot, v nevarnih vojnih dneh je tvegal svoje življenje. Potem pa ga niso več potrebovali kot pilota in zdaj so mu dali odptistnico še v ameriški banki, kjer je bil zaposlen, Fauth je bil obupan, -najel je športno letalo in zavozil -v blagajniško okence mednarodnega letališča v Los Angelesu. Seveda je Fauth našel pri tem smrt- in to -je tudi želel. Na sliki komisija na letališču po nesreči
Holandci so splošno znani kot veliki ljubitelji tobaka. Pri njih imajo kmetje navado, da ne merijo dolžino neke poti z miljami ali kilometri, ampak kar s pipami. Tam dobite cigareto, ko pridete pa obisk, ko se poslavljate, ko se srečate na ulici, skratka povsod, kjer človeka lahko vidite. Mnogi zaspijo zvečer s cigareto v ustih, zjutraj pa morajo kaditi predno s'e umijejo. Ze Diderot je napisal o Holandcih, da so »živi dimniki«, iz katerih se neprestano kadi.
Neki strastni kadilec je napravil na svoji smrtni postelji kaj zanimivo oporoko: že davno pred smrtjo je obogatel jn lahko uresničil svojo največjo željo; odprl je muzej najrazličnejših pip, od starih časov pa do najnovejših dni. Vsakomur, ki je njegov muzej obiskal, je napolnil ob odhodu žepe s tobakom. Dnevno je pokadil'tudi do 150 gramov tobaka. Umrl je star 98 let in je v svojem življenju pokadil kakih 4380 kilogramov tobaka. Iz njega bi lahko napravili cigareto, dolgo nal 16 kilometrov.
Njegov testament: je bil kaj čuden. Hotel je. da povabijo na njegov pogreb vse kadilce iz mesta. Vsak naj bi dobil dve pipi in primerno količino tobaka. Ostali ljudje. ki bodo na pogreb prišli, naj
Prvi zračni napad
Zračni napadi niso postali znani šele z odkritjem letal, ampak so jih delali že veliko prej. Že pred več stoletji sta Avstrija in Benetke reševali neke sporne zadeve z vojno. Avstrijski vojaški inženir Franc Uhacius je predlagal, da napadejo Benetke iz zraka in sicer tako, da postavijo eksplozivne bombe na balone, napolnjene s toplim zrakom. Grel bi ga poseben ogenj, ki bi gorel v škatli jod balonom.
Predlog so najprej zavrnili, a ko je vmes posegel sam cesar, so ga le izvedli. Uhacius je pripravil 100 balonov, 50 jih je poslal prvič v boj. Odpeljali so jih na »nosilki letal« »Volkano« do Benetk, kjer so se baloni dvignili v zrak. Prvo bombo je spustil prvi bombader na neko močno prometno ulico, kjer je povzročila strašno paniko. Poleg bomb so začeli padati na Benetke tudi goreči baloni, ki so vnemali hiše v mestu, Z bombardiranjem so dosegli svoj namen, a bi jih morali še ponrvljati, da bi spravili Benečane na kolena. Vendar pa so Uhaciu-sovi zavidneži prepovedali uporabo balonov in zato je Avstrija bitko izgubila.
NAJDALJŠA BRZOJAVKA NA SVETU
Najdaljši telegram na svetu so poslali državljani Alabame (v ZDA) predsedniku Roosweltu kot čestitko za rojstni dan leta 1934. Bil je 400 metrov dolg, podpisanih je bilo 41.000 oseb. Da so ga prenesli predsedniku ZDA so ga tipkali 19 ur na na!modernejšem telegrafskem aparatu Združenih držav. Stal je 321 dolarjev (kakih 200.000 din).
se, ker je stolp glavna zanimivost mesta ravno zaradi njegove viseče lege in privablja mnogo turistov. Ing. Koch misli stolp podpreti z: oporniki, ki bodo težo stolpa prenesli na sredino njegovega temelja. S temi oporniki bo dosegel to, dar ne bo sila, ki nagiba stolp, večja od' sile, ki ji bo nadaljnje nagibanje preprečila. Po njegovem načrtu bodo zvonovi v stolpu zopet zvonili. Ti zvonovi namreč že trideset let počivalo, ker so s zvonenjem povzročili vibracijo stolpa in s tem nevarnost, da se prevrne
»Mammuth« se imenuje ta orjaški stroj, skonstruiran v Nemčiji. Preizkusili so ga v rudniku lignita v Auenheimu. Ker se je njegova uporaba odlično obnesla, bodo začeli s serijsko izdelavo. Tudi Amerika je že naročila več »mammuthov«, ker čeprav je to dežela robotov, še ni videla tako ogromnega in renta-
bilnega stroja. Opremljen je 3 zob-častim kolesom, katerega premer meri 16 metrov. S svojimi zobmi se zagrize v zemljo, jo dviga v prostorne zbiralnike in jo potem odlaga na tekoči trak, iz tekočega traku pa v posebne železniške vagone. » Mammuth« meri v dolžino 200 metrov, visok je 50 metrov, poganja ga 116 električnih strojev, izkoplje pa 100.000 kubičnih metrov materiala na dan. S tem novim pripomočkom moderne tehnike je zelo
dobe vsako leto ob obletnici njegove smrti paket tobaka. Ves čas pogrebne ceremonlije morajo po-grebci kaditi. V krsto pa naj bi naložili nekaj paketov tobaka, pipo in vžigalice, da bodo pri roki, kajti ni; se ne ve . . . Namesto zemlje, ki jo ljudje vržejo na pokojnikovo krsto, pa naj bi na njegovo otresli pepel iz svojih pip.
Zadnja volja Von Klaesa je bila strogo izpolnjena. Pogreb je bil ovit v oblak dima. Celo Gertrude, kuharica umrlega, ki ni mogla nikoli prenašati tobakovega dima, je na pogrebu kadila, ker ji je pokojni volil v oporoki precejšnje premoženje, a pod pogojem, da gre za pogrebom in da kadi . . .
Na, pa imam hudiča! Mi je zabrusil upravnik: »Veš kaj Vane, takih pa že ne boš streljal! Stopaš mačkom na rep, da mijavkajo, opraskan bi bil kmalu pa jaz. In še greš, pa se v svoji nepremišljenosti zameriš s svojim kritiziranjem, namesto da bi vse lepo pogladil in pohvalil. Veš kaj, kako bomo pa živeli, če nam boš na ta način oglase odjedal? Se je zaradi tebe nad menoj razbesnel, sedel sem namreč, drugače bi bil nizko pod menoj) odgovorni pri nekem podjetju: ». . . in še se mi kdaj prikažite po oglas, vam bom že dal vraga! . . .« Jezen je že bil, jezen, naš upravnik, zaupal mi je pa le: »Da ne boš preveč v skrbeh, ti povem, da mož še ni dal za naš list niti toliko, kolikor je za nohtom črnega«.
Dobro, sem si mislil, v tem primeru je itak vseeno. Kaj pa bi bilo, če bi moral jaz biti zaradi o-glasa nekomu tiho, ali pa bi ne bil tiho in bi bil list potem zaradi mene na taki izgubi? Seveda pa najbrž veste, da ni tudi oglasa čez celo stran v . Jadranu, ki bi mu usta zamašili, če vem, da je u interesu skupnosti nekomu potrebno zapeti levite.
Na Škofijah se pritužujejo matere, da le slabo deluje jutranja in opoldanska dijaška avtobusna zveza, v kolikor pa funkcionira, ga pa zasedejo odrasli, dijaki pa ostanejo lepo v Kopru do večera ter s tem močno ves'elijo svoje starše, lahko v .neredu delajo domače naloge in podobno. Zato bi bilo priporočljivo, da bi jim profesorji' v šoli avtomatično popravili fajfe in cveke, kot bi bilo priporočljivo, da
bi se kadilcem avtomatično zvišale plače, ker imajo od nekadilcev vsak mesec toliko in toliko manjše prejemke — odvisno pač od tega, koliko denarja s' pomočjo tobaka spremenijo v dim. ■
Ko sem že pri avtobusih, mdram povedati, da v Ilirski Bistrici nikjer" nimajo avtobusnega voznega reda in sem se zato zadnjič nasankal in sem moral prespali v Zmagi, ki me je pošteno zmagala in mi navr-tala žep — ne zato, ker bi bila v splošnem merilu kaj dražja od drugih prenočišč, pač pa zato, ker je bil to nepredviden izdatek, za katerega še zdaj ne vem, kje in kako bi ga nadoknadil.
In ko sem še pri avtobusih, naj povem še to, da. je za šoferje avtobusov, ki vozijo v Piran in iz Pirana, ena najlepših zabav, ko se morajo izogibati otrokom ria najožjem delu ceste prav pred Piranom. Menda so starši tako lepo naučili svoje nadebudne potomce, da skačejo pred avtobusi čez cesto, da jim celo kažejo jezik in salutirajo ter uganjajo podobne akrobacije po cesti. Pravo čudo, da se vse doslej še ni zgodila kakšna nesreča.
Blizu Pirana pa je Izola in tam imajo neko restavracijo, ki se ji pravi Galeb. Slovi po neki posebnosti: iznašli so namreč pisavo, ki se precej razlikuje po pomenu od naše navadne. Uporabljajo jo na jedilnem listu ali ceniku, Tam na primer piše. da stane narezek 160 dinarjev. ko pa ga poješ, zahtevajo zanj 250 dinarjev. In ko se seveda siromak, ki je komaj spravil skupaj dovolj za zajedek, razjezi in vpraša brhko gostiteljie-o, zakaj taka
V zadnjih treli letih za nad pol milijarde dinarjev gradbenih storitev
Splošno gradbeno podjetje »Kraški zidar« so .ustanovili že meseca junija deta 1947 v Divači. Tam je bil takrat sedež okrajnega gradbenega odseka. Le-^ta je skrbel za obnovo vojnih ruševju na vsem predelu Krasa, ki ga je upravljala tedanja .vojna uprava JLA. Vojnih ruševin .je bilo toliko, da so se jih prvi gradbeni delavci z zadrego lotevali. Skoraj niso vedeli, kje .naj začnejo, tako je vse sililo in bilo
llsillU
svoj delež iiz Divače v Sežano. Kolektiv je kaj kmalu narastel na 250 ljudi. .Nove delovne moči, nova graddlišča, Začeli so z gradnjo poslopij mehanične delavnice, mlekarne, zdravstvenega doma v Komnu .in itudi obnovo mogočne in modeme bolnice v Sežani so začeli gradbeni delavci .»Kraškega zidarja«. V Sežani je razen 1 navedenih objektov dogradil »Kraški zidar« še radiomonaažno tovarno —■ »Teleko-
tm

Stanovanjske hiše v Sežani, delo »kraških zidarjev« — V ozadju sežanska bolnica, katere temelje so prav tako postavil »kraški zidarji«
nujno. Vse to ni .vzelo poguma p o-nirjeni »Kraškega zidanja«, čeprav jih je bilo v začetku le devetdeset brez .primernega orodja, strojnih pomagal in prevoznih sredstev. Pogumno so zavihali rokave. .Najprej je bilo .treba obnovili komunikacijske objekte ,med drugim postajno poslopje iin kurilnico v Divači; dalje dijaški dom v H.rpeljah, številne šole po vaseh. Vsaj za silo je bilo treba usposobiti manj koškodovana stanovanjska .poslopja. Podjetje si je pridobilo v tej dobi obnove velik ugled .in po septembrski priključitvi leta 1947 je veljalo za najmočnejšo gradbeno podjetje v sežanskem okraju.
S priključitvijo Primorske k Jugoslaviji se je obetal Sežani kot sedežu okraja nagei lazvoji Število .prebivalstva je vidno iz dneva v dan naraščalo. Hkrati pa je rasla itudi stanovanjska stiska. Potreba po .postavitvi nekaterih industrijskih podjetij, ki bi vsaj delno omilila gospodarsko pasivnost norega okraja, je postajala vse večja. V svojem novem središču so ljudje bližnjih, pa tudi oddaljenejših vasi iskali zaposlitve. Zaradi tega so po-staijalfi (prostori, tleh podjetij tesni. Treba je bilo graditi.
mumikacije«, tovarno pletenin, več transformatorskih postaj itd, Kolek-itiv »Kraškega zidarja« je napeljal na desetine kilometrov vodovodov, med drugim .tudi glavni vodovod
meroma kratki dobi sedmih let. svojega obstoja zgradil »Kraški zidar« 60 novih družinskih stanovanj. Samo v zadnjih treh letih je podjetje dogradilo za nad pol milijarde dinarjev vrednosti zgradb, ki že služijo svojemu namenu. Trenutno dokončuje »Kraški zidar« dela pri gradnji poslopja obmejnega bloka na Škofijah, v Sežani pa zgradbo sedmih stanovanj in v Dutovljah .poslopje mizarske delavnice. Nedavno so »kraški zidarji« zakoličili v Divači nov zdravstveni dom, v Kubedu pa bodo dogradili skladišče za mlin. Za podjetje »Elektro Sežana« bodo začeli graditi upravno poslopje in dve zgradbi za štiri stanovanja. V Hraščah pri Postojni je na vrsti graditev hleva in senika za tamkajšnje kmetijsko posestvo, medtem ko v novem neslju v Kopru z izredno naglico dokončujejo dve zgradbi za deset stanovanj. Razen ponudbe za graditev uprav-no-gospodarskega poslopja v Črnem fca.lu imajo' predvidenih še več drugih del.
Vse to je na kratko orisana dejavnost »Kraškega zidarja«. Mnogo truda in naporov je bilo treba, preden si. je ta gradbeni kolektiv pridobil, ugled. Zato .pa lahko zdaj trdimo, da je podjetje organizirano na solidnih temeljili in ima svetle perspektive. Predvsem se v to odraža v kolektivnem upravljanju. Delav-
PÉÉ
Mehanična delavnica v Sežani, ki jo je zgradilo podjetje »Kraški zidar«
Krte—'Sežana, zgradil je tri. nova šolska poslopja: v Sežani gimnazijo, v Gračišču iin Kovči-eah .pa osnovni šoli. Poslopij telovadnega doma v Sežani ter zadružnega hleva .in senika v Komnu so prav tako dogradili »kraški zidarji«. Razen del pri
• adaptaciji devetdesetih stanovanj-»Kraški zidar« je tedaj prenesel skih In" drugih zgradb je v tej raz-
sorjev, drobilcev in mlinov za kamenje. Želijo si izpopolniti tudi vozni park. S tem bodo .pospešili in pocenili gradnje, z lastnimi tovornjaki, »kyperji«, pa bi lahko prihranili samo v tem letu okrog deset milijonov dinarjev, ki so jih izplačali za prevozne usluge. Vendar s i je kljub težavami podje tje uredilo lastne delavnice za izdelavo miTzarskih oprem za gradbene ob-
jekte. Prav tako imajo »kraški zidarji« lastne delavnice kot so: ko-vačnica, kleparska, soboslikarska in inštalaterska delavnica. Skrb 'in prizadevanje za nadaljnji razmah podjetja se .pri tem delovnem kolektivu kaže med drugim tudi v šolanju .vajencev. Tako imajo v uku zidarske, pleskarske in mizarske vajencev, skupno 22 mladih ljudi.
G. B.
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA JESOPROBH" KOPER
čestita k Prazniku republike vsem svojim odjemalcem ter delovnemu ljudstvu naše socialistične skupnosti!
Vsem našim strankam iskren pozdrav ter čestitke ob DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU !
„ŽIVI LA" VocdV^A PIRAM
TOVARNA POHIŠTVA - KOPER
izdeluje vse vrste opreme in pohištva od najfinejšega do najcenejšega.
OB PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU ISKRENO ČESTITA!
Čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKE z željo, da bi pridobitve tega zgodovinskega dneva rodile vedno večje sadove v izgradnji socializma!
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE MOTORNIH KOLES
KOPEM
ski svet in upravni odbor podjetja di. kar najbolj prizadevata, da si z ustvarjenim dobičkom nabavijo čim več potrebnih gradbenih sredstev, da bi na ta ntčin pospešili, .in še bolj mehanizirali delo. Trenutno imajo namreč le nekaj betonsklih mešalcev, motornih dvigal, kompre-
TRGOVSKO PODJETJE
Ji
" V S
s svojimi poslovalnicami v Reki, Podgradu, Kozini in Komnu vam nudi v vehki izbiri tekstilno, galanterijsko, specerijsko in kolonialno blago. Poslužujte se naših trgovin! — Vsem našim strankam iskreno čestitamo k PRAZNIKU REPUBLIKE!
Gradnja ene izmed- mnogih transformatorskih postaj po kraških vaseh
OKRAJIH
L J U D S BI
© ES E3 © R
KOPER
OPRAVA za GOZDARSTVO s sedežem v 1ZOLS
z revirnimi vodstvi v Kopru, Hrpeljah-Ko-zini, Sežani, Divači, Ilirski Bistrici, Pivki, Postojni in Bukovju, pošilja ob DNEVU REPUBLIKE vsem državljanom borbene pozdrave ter jim iskreno čestita!
t.
»ZAČIMBA«
PROIZVODNJA ZAČIMB
Priporočamo naše odlične naravne in umetne začimbe in dišave: poper, cimet, klinčke, muškat, čaj, majaron,
papriko itd,, ki jih prodajamo v originalnih zavitkih.
*
Ob Prazniku republike čestitamo vsem našim odjemalcem ter delovnemu ljudstvu!
Vsem svojim gostom čestita ob 29. NOVEMBRU, D N«E Vli REPUBLIKE delovni kolektiv '
Restavracije »TRST« Sežana
Kmetijska zadruga Dutovlje
pozdravlja vse zadružnike ter jim iskreno čestita ob DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU!
AVTO PODJETJE
V K O P K U
priporoča svoje prevozniške usluge gospodarskim organizacijam in posameznikom. — Potujte
z našimi avtopulmani! @
OB 29. NOVEMBRU VSEM NAŠE ISKRENE ČESTITKE!
Iskrene čestitke vsem svojim gostom pošilja
DELOVNI KOLEKTIV GOSTIŠČA
§ S © EL iSk
ob prazniku vseh jugoslovanskih narodov 29: NOVEMBRU!
TRGOVSKO
v
SEŽANA
NUDI VSEM KMETOVALCEM AGROTEHNIČNE PRIPOMOČKE
Čestitamo vsem svojim strankam in delovnim kolektivom ob PRAZNIKU REPUBLIKE! Kolektiv
Vsem svojim članom iskreno čestita in jim želi nadaljnjih uspehov pri pospeševanju kmetijstva ob DNEVU REPUBLIKE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORICA, NOVA GORICA
Račun Podr N. B. Novo Gorico St. 655-T-59. telefon 47, iel postoma Gorico
PREVZEMAMO VSA GRADBENA DELA, KI JIH IZVRŠIMO HITRO IN SOLIDNO
Ob Dnevu republike čestitamo vsem delovnim kolektivom. Naj živi, se razvija in procvita neodvisna socialistična Jugoslavija!
^ (prej Corrado)
KOPER
proizvaja prvovrstne likerje: MILEFIORI, FERNET, PELINKOVEC, AMARO D' ISTRIA itd. - Potrošniki zahtevajte vedno naše proizvode, ker Vas bodo gotovo zadovoljili.
Ob obletnici naše republike, 29, novembru, čestitamo vsem delovnim kolektivom in vsemu ljudstvu naše domovine!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TOLBHiSN
TELEFON štev. 40. ŽELEZNIŠKA POSTAJA MOST NA SOČI
čestita vsem delovnim kolektivom ob prazniku republike - 29. novembru:
Izvršujemo vsa gradbena dela. Podjetje gradi vse vrste industrijskih nizkih in visokih zgradb ter izvršuje vsa v to stroko spadajoča gradbena dela. Vsem investitorjem priporočamo svoje usluge.

Občinski komite ZKS Občinski odbor SZD£ Občinski odbor ZB PIV K F!
čestitajo in želijo še v bodoče vsemu ljudstvu jugoslavije obilo uspehov pri gradilvi socializma !
Podietje za tzposolevanje filmov in uprava kinematografov
GLOBUS - KOPER
čestita vsem obiskovalcem kinematografov in vsem deiovnim ljudem ob Dnevu republike - 29. novembru
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
opravlja transporte v tuzemstvu in inozemstvu ter vse spedicijske usluge s svojimi izpostavami v Sežani, na Reki, v P u 1 j u, Podgorju in na Kozini Vsem svojim poslovnim prijateljem čestitamo k prazniku 29. novembru
Oh dnevu republike čestita vsem s v o jim cenjenim gostom ter se priporoča
GO S T I S C E
»
j j
KOPER
TRGOVSKO PODJETJE
,SADJE - ZELEWJÄV&"
NOVA GORICA
čestita vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem k prazniku ustanovitve nove Jugoslavije - 29. novembru
OB PRAZNIKU VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV 29. NOVEMBRU POŠILJAMO ISKRENE POZDRAVE IN ČESTITKE NAŠIM CENJENIM GOSTOM HOTEL „THIGLAV" KOPER
Vsem delovnem ljudem naše socialistične domovine čestitamo ob Dnevu republike
29. novembru
TRGOVINSKA
Z S O
M S C A
O
E H
Delovni kolektiv trgovskega podjetja
mu	na	■ va	tn t*m ^^
j? j>
1POSTOJIMA
čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim ljudem k prazniku republike!
OBRTNO PREDELOVALNO PODJETJE
„KLAVNIC A"
T O I. M I . KT
odkupuje vse vrste živine za zakol
ter predeluje v prvovrstne mesne izdelke
Ob dnevu jugoslovanskih narodov -
29. novembru pošiljamo iskrene pozdrave in čestitke!
TSsisarrs a ira le ra J i g ove znica
K	O	P E M
Ob prazniku ustanovitve nove Jugoslavije - 29. novembru - naš pozdrav in čestitke vsem, ki so sodelovali pri ustvaritvi naše socialistične domovine!
„TRGOVSKI DOM«	
veleblagovnica	v Kopru
iskreno pozdravlja	in čestita svojim j
odjemalcem in	dobaviteljem k
j Dnevu republik	e - 29. novembru
Trgovsko podjetje ssa velijo

cf<r
PORTOROŽ
nudi vse vrste prehranbenih in špecerijskih predmetov. Sprejema naročila blaga tudi po telefonu P r e r a d
telefon 55 Portorož
Ob prazniku - 29. novembru - iskreno čestitamo vsem našim odjemalcem!
IMPORT EKPDRT
K o p e 2T
Izvozne - uvozne usluge s inozemstvom
Vsem svojim poslovnim prijateljem
iskreno čestitamo ob prazniku republike - 29. novembru!
TKOOVSKO PODJETJE
/7
rar s a

POSTOJNA
Vsem neuklonljivim borcem za napredek čestitamo ob zgodovinskem prazniku vseh delovnih ljudi Jugoslavije 29. novembru!
»
ZADRUZNO IZVOZNO -
M M F> ÏK E, | 1E -UPRAVA V P
i
«
UVOZNO PODJETJE
K©SIFJA O S T O J N I
česiiiis! VSS3TTD s î Er1 «a o S^ ei m So posBovnimi p fijare!! jouira Sç dl;- ž a v ira g m p p sä z itd l k, na -
©wemforsjS
V
TRGOVSKO PODJETJE
V KOPRU *
nudi v svojih poslovalnicah v Kopru in Izoli svojim cenjenim odjemalcem vse vrste tekstilnega blaga, moškega in ženskega perila, trikotaže in usnjene galanterije
Odkupujemo vse poljske pridelke. Nudimo prehranbene in industrijske predmete po najnižjih cenah
KMETIJSKA ZADRUGA - BERTOKS
v
Čestitamo k prazniku repu bi ike - 29. novembru!
Vsem članom naše zadruge tople pozdrave in čestitke ob Dnevu republike - Naša naloga je - čimvečji dvig kmetijske proizvodnje
DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE
POBEGI - CEZARJI
KMETIJSKA ZADRUGA ANKARAN
čestita svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem k državnemu prazniku - 29. novembru! ★
Kupuje vse kmetijske pridelke ter nudi svojim odjemalcem raznovrstno blago
i
„MIZARSTVO" Divača
z obrati v DUTOVLJAH in DOLU iskreno čestita vsem delovnim kolektivom ob Dnevu republike!
K Dnevu republike
Čestita podjetje
ELEKTROSIGNAL LJUBLJANA
Mnogo uspehov pri nadaljnjem delu ter iskrene čestitke svojim članom pošilja
KMETIJSKA
2 A © i y © M
L (D K tE W
PRI DIVAČI
DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKEGA POSESTVA
©EBEE.I RTIC
AIEAMAI *
pozdravlja vse delovne ljudi ter jim iskreno čestita ob prazniku vseh jugoslovanskih narodov
izdeluje razne vrste ribjih konserv, kot sardine v olju, skuše v olju, tuno v olju, razne vrste filetov, ribjo pasto, pikantne predjedi.
KONSERVIRA:
razno povrtnino in sadje, kot paradižnikovo mezgo, vložen paradižnik, jajčevec, kompote, jame in marmelade.

preskrbuje z električno energijo območje bivšega okraja Koper, gradi daljnovode visoke napetosti, nizkonapetostna omrežja ter transformatorske postaje. Izvršuje instalacije vseh vrst, električna dela v svojih delavnicah ter vrši projektiranje električnih naprav.
K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU iskreno čestitamo vsem našim odjemalcem in ostalim kolektivom !
Priporočamo svoje znane lesne izdelke: panel - plošče, kakovostne vezane plošče in furnir za potrebe naše lesne industrije in za izvoz
ČESTITAMO ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM JUGOSLOVANSKIM NARODOM K PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU!
GOSTILNA
MARKOVSCINA
čestita vsem svojim gostom k 29. novembru I
Pozdravljamo vse zadružnike ier jim čestitamo k prazniku 29. novembru z željo, da bi imeli pri nadaljnjih naporih še več uspehov!
KMETIJSKA
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»

V KOPRU
čestita vsern delovnim kolektivom naše socialistične domovine ob DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU!
Čestitamo k prazni-ku 29. novembru vsem svojim cenjenim abonenlom. *
Postrežemo Vas vedno z najboljšo svežo hrano po solidnih cenah. Pridite in prepričali se boste!
v
SENOŽEČE
čestita vsem kmetijskim proizvajalcem k 29. NOVEMBRU ter jim želi obilo napredka v kmetijski proizvodnji!
TRGOVSKO PODJETJE
ESjVp*«
j j
ILIRSKA BISTRICA
iskreno čestita vsem svojim odjemalcem ter
dobaviteljem ob DNEVU REPUBLIKE!
V naši trgovini boste vedno solidno in hitro postrežem!
OBRTNO PODJETJE KEMIČNIH PROIZVODOV
KOPER
čestita k Prazniku 29. novembru!
PRIPOROČAMO svoje izdelke najboljše kakovosti po nizkih cenah
iskreno čestita svojim članom kmetovalcem ter prebivalstvu naše republike za 29. november!
ter podružnici v GRADIŠČU in GOLACU
odkupujeje vse kmetijske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. - Ob Dnevu republike 29. novembru čestitajo!
K © Z
čestita k Prazniku republike 28. novembru vsem delovnim ljudem z željo, da bi bili srečni in zadovoljni v naši socialistični domovini!
Hitro in solidno režemo vse vrste hlodovine in se priporočamo.
Bogato izbiro raznega manufakturnega blaga po najnižjih dnevnih cenah Vam nudi trgovina
K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU ČESTITAMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM t
¡F4 |
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ob DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU!
Opravljamo vsa tekoča dela in generalna popravila vseh vrst motornih vozil.
SE PRIPOROČAMO!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR POSTOJNA
čestita vsem prebivaieem občine k našemu prazniku
29, NOVEMBRUi
iT
pozdravlja vse svoje člane ter jim čestita k prazniku
29. NOVEMBRU!
IE^O>VMI KOILIHKTIV
J>¿>

ILIBSKA EISTRICA
želi ob Prazniku republike 29. novembru vsemu ljudstvu naše domovine največje uspehe ter jim ob tej priložnosti čestita !
Vsem članom ter deJovnim ljudem naše domovine iskreno čestita ob prazniku 29. novembru
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI
V	V Y
V
	v	
G( T€	DRISKE STROJA >VARNE IN LIVARI	JE
	NOVA GORICA iskreno čestitajo vsem svojim	
	poslovnim prijateljem ter de-	
	lovnim kolektivom naše domovine	
	ob PRAZNIKU 29. NOVEMBRU!	
PIVKA
s svojimi poslovalnicami v Trnju, Selcah, Palčju in Kalu
se pridružuje čestitkam ob prazniku 29. NOVEMBRU!
Ob Dnevu republike čestitamo vsem našim odjemalcem ter jim želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu
KOLEKTIV
TOVARNE TEHNIČNIH IGRAČ in KOVINSKIH IZDELKOV
VSEM ČLANOM NAŠE ZADRUGE ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. Novembru!
Kmetijska zadruga
© EE K	. EM! S
*
Vse naše sile bomo posvetili delu za dvig kmetijske proizvodnje!
Gros5§8:tČ!no
Irgovsi^o
podjelje
S Ki A V 5 C A" - K © P E 1
9S>
nudi svojim odjemalcem po najnižjih
❖
centih tekstil, galanterijo, usnje, barve
o
in lake, železnino, posodo, porcelan, gradbeni material itd.
Ob prazniku jugoslovanskih narodov iskreno čestitamo!
VSEM ČLANOM KMETIJSKIH ZADRUG ČESTITA M O
OB DNEVU REPUBLIKE TER JIM ŽELIMO MNOGO USPEHOV
PRI DVIGU KMETIJSKE PROIZVODNJE
C M M I KAL
a;
s poslovalnicama
a in
KRAJEVNI ODBOR S Z D L MAREZIGE
KRAJEVNI KOMITE Z K S MAREZIGE
\
čestitajo ob Dnevu republike vsemu delovnemu ljudstvu in mu želijo obilo uspehov l
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
NOVA GORICA
prevzema v gradnjo stanovanjske in industrijske zgradbe, železobeton-ske konstrukcije in vsa
druga gradbena dela ★
K prazniku republike —
29. novembru
čestita vsem investitorjem, delovnim kolektivom in vsemu ljudstvu
Iskrene pozdrave in čestitke OD Dnevu repub ike vsem našim potrošnikom ter dobaviteljem Obiščite naše trgovine, kjer boste hitro in solidno postreženi
TRGOVSKO PODJETJE
„Jadranka"
IZOLA
»PELAMAR1S« E x p ° R T-
¿^L/L-M-ti IMIMU^ ! M P O R T
i "Z, O L M
nudi prvovrstne proizvode ribje industrije : sardine, sardelne zrezke, sardelne obročke, skuše, skušine zreške, tunino, ribje predjedi, ribjo pasto, ribji puding, ribe v pikantni omaki in slane ribe raznih vrst, Priporočamo vsem, naj" se prepričajo o kvaliteti naših proizvodov!
© B R T "M © PtSOcJEToJE I	E, A
vrši vsa pleskarska, črkoslikarska in dekoraferska dela hitro in solidno
Priporočamo svoje usluge vsem podjetjam, ustcinovam, kmetijskim zadrugam in zasebnikom
Ob Dnevu republike iskreno čestita vsem!
*	KMETIJSKA ZADRUGA ★ •k KRAJEVNI KOMITE Z K S * A KRAJEVNI ODBOR SZDL *
*	KRAJEVNI ODBOR Z B * Sv. ANTON pri DEKANIH
čestitajo vsem prebivalcem svojega okoliša
k prazniku — 29. novembru!
PL iiS T 1 & I Wa O E. A
sprejema vse kovinske izdelke v kromanje, poniklanje, posrebrenje in barvanje, kar Vam izvrši hitro, solidno in poceni
Vsem interesentom se priporočamo!
s
vsa gradbena dela Vam najhitreje In solidno izvrši
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»P R I M O R J E«
Ajdovščina
K p^azimiS^Bj ¡repubSiiS^e — 29. novembra čestitamo vsem aoveslokorjenni, gradbenim E^o I e h, t i v o m S m vsemu ljudstvu!
DELOVNI KOLEKTIV KOBILARNE
e, a
ip>
C A
p r
Sežani
čestita k Prazniku republike vsem delovnim ljudem Jugoslavije
Vse svoje goste toplo pozdr	avlja j
ter jitn čestita k prazniku	
jugoslovanskih narodov	
29.	novembru
KOLEKTIV GOSTIŠČA	
99T U R S	S T"
(prej f a v 1 S	o ir bh si}) ^ @ L á
L
TRGOVSKO PODJETJE
čestita ob Dnevu republike vsem s v o j i 111 cenjenim odjemalcem
o
Priporočamo obisk naših poslovalnic, kjer dobite vedno sveže meso in vse vrste mesnih izdelkov
O
IZOLA
C
INDUSTRIJA KRAŠKEGA MARMORJA
S E Ž A N A - sedež D u t o v l j e
ŽELI MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV LJUDSTVU JUGOSLOVANSKIH NARODOV TER MU ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE!
V naš h poslovalnicah v Izoli,
Kopru, Portorožu in Piraiiu
dobite vedno sveže in najboljše mlečne izdelke po nizkih cenah
TRGOVSKO PODJETJE
„M L JE K O"
I S © K. A
Ob prazniku 29. novembru pošiljamo čestilke - sem našim poslovnim prijateljem!
ECMETIJSKA
AB1II6A
Čestita vsem svojim članom ob prazniku jugoslovanskih narodov - 29. novembru!
SW	OA&antemije;
CERKNICA PRI RAKEKU
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom naše socialistične domovine k prazniku — 29. novembru! Priporočamo naše kvalitetne izdelke pohištva in vseh vrst lesnogalanterijskih izdelkov
GRADBENO PODJETJE
i I z V R S U J E ^ VSE NIZKE GRADNJE SOLIDNO IN POCENI
Vsem našim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom čestitamo ob f^j Dnevu republike!
REMONTNO	g» g
GRADBENO	ji ¡Ml
PODJETJE
s sedežem v Skopem
čestita k prazniku — 29. novembru
Izvršujemo vse visoke in nizke gradnje po najnižjih dnevnih cenah

Čestita za državni praznik 29. november vsem prebivalcem nove Jugoslavije 1
VELETRGOVINA Z USNJEM, GUMO
IN TEHNIČNIM TEKSTILOM
Naslov: Ljubljana, Bežigrad 6 Telefoni: Centrala, računovodstvo in sekretariat, Bežigrad 6, 32-394, direktor 30-013, komercialni oddelek 32-470 Skladišče usnja, čevljarskih, sedlarskih, tapetniških potrebščin, zaščitnih sredstev in tehničnega tekstila, Bežigrad 6, telefon 32-394 Skladišče gumijevih izdelkov in plastičnih mas,
Titova c. 17, telefon 21-425 Poslovalnica za gumo in plastične mase, Titova c. 17, telefon 21-424
Poslovalnica za tehnični tekstil, Kolodvorska ul. 26, telefon 31-75S „ASTRA" specializirano trgovsko podjetje za usnje, gumo, plastične mase, čevljarske, sedlarske, tapetniške potrebščine in orodie, tehnični tekstil in zaščitna sredstva Vam postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trg. podjetja, transportna podjetja, mlinska podjetja, gradbišča in ustanove, prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgo- ■ vine »A STR A« o Vsa naročila, tako osebna in pismena ali preko naših potnikov, izvršujemo solidno in hitro — Pri naročilih tehničnega materiala Vas postrežemo tudi s strokovnimi nasveti
LJÜBLJ&N&
KMETIJSKA ZADRUGA „
pozdravlja vse delovne ljudi naše domovine, posebno svoje člane ob Prazniku republike
Naša naloga je, da dvignemo proizvodnjo kmetijskih pridelkov


TcGeffom št. 40	Železniška postaja
MOST na SOČI
Izvršujemo vsa gradbena dela na stanovanjskih ter ostalih gradnjah. Prevzemamo celotno izvedbo, za katero jamčimo s solidnimi obrtniki Se priporočamo za naročila t
OB PRAZNOVANJU LETOŠNJE OBLETNICE DNEVA REPUBLIKE ČESTITAMO DELOVNEMU LJUDSTVU, ki je sposobno premagovati največje gospodarske težave in poglobiti PRIDOBITVE REVOLUCIJE
AINA ZNA ZVEZA

K
1 IGU
V SEČOVLJAH
pozdravlja vse delovne ljudi naše republike ter jim česlita ob DNEVU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU -z željo, da bi imeli še več uspehov pri graditvi socializma
čestita svojim koristni kom, dobaviteljem in vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije k prazniku republike - 29. NO VEMBRA !
KMETIJSKA
ZADRUGA
SEČOVLJE
nudi svojim članom raznovrstno blago po najnižjih cenah.
Ob PRAZNIKU REPUBLIKE čestitamo vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem naše domovine.
KAVARNO »ŠPORT« v Ilirski Bistrici
ki Vam nudi najboljšo ekspresno kavo ter vse vrste alkoholnih pijač. NAŠE CENJENE OBISKOVALCE POZDRAVLJAMO TER JIM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE!
s skladišči v Postojni, Ilirski Bistrici, Rakeku in Pivki čestita vsem potrošnikom naših proizvodov ob DNEVU REPUBLIKE!
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA KOPER
pošilja najtoplejše pozdrave in iskrene čestitke ob prazniku ustanovitve socialistične Jugoslavije !
Z MESOM
POŠILJA ISKRENE POZDRAVE IN TOPLE ČESTITKE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM OB DNEVU REPUBLIKE !
KOPER
Ob dnevu ustanovitve nove Jugoslavije
29. MEHIH
pošiljamo najlepše čestitke in pozdrave!
TRGOVSKO PODJETJE
„KLAS"- KOPER
Vam nudi v svojih trgovinah vse vrste artiklov prehranbene industrije ter druge gospodinjske potrebščine. — Obiščite naše poslovalnice - ne bo Vam žal!
Ob prazniku vseh jugoslovanskih narodov -29. novembru - pošiljamo iskrene pozdrave in čestitke!
Vsem mizarskim in furnirskim delavcem priporočamo našo proizvodnjo KAZE1N KLEJA »ZIBKLEJ«, ki ga lahko uporabljate za mizarska dela, lepljenje porcelana in stekla. ZIBKLEJ je novost, ki vzdrži razne kombinacije v lepljenju, n. pr. lesa na železo in stekla z lesom. - Podjetje Vam nudi tudi visoko kvalitetno čajno maslo z odlično aromo. Trgujemo z vsetni kmetijskimi proizvodi
TRGOVSKO PODJETJE


1 L 3 R S K A B1STRIC&
Ob DNEVU REPUBLIKE čestitamo vsem odjemalcem in d e 1 o v n e m u 1 judstvu !
KAVARNA
»SNEŽNIK«
ILIRSKA BISTRICA
se priporoča tudi v bodoče svojim cenjenim gostom
Čestitamo ob Dnevu republike!
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»T© WsŠh i€«
AVTOPODJETJE
fiS
ILIRSKA BISTRICA
čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom socialistične
Jugoslavije! *
Vsem našim gostom iskrene čestitke ob Prazniku republike! Ne pozabite, da boste pri nas vedno najbolje postrežem !
BUFFET
ILIRSKA BISTRICA
»ILIRIJA«
TRGOVSKO GROSIST1ČNO P O D J E TJ E
ILIRSKA BISTRICA
se toplo priporoča vsem svojim odjemalcem.
Iskrene čestitke ob prazniku 29. novembru vsem delovnim ljudem naše republike!
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVINE Z ŽELEZNINO
59
iS
se priporoča tudi v nadalje svojim odjemalcem. Potrudili se bomo,- da boste zadovoljni z našo postrežbo.
Iskrene čestitke ob prazniku 29. novembru!
Vino, žganje in druge alkoholne pijače najboljše kvalitete dobite pri
TRGOVSKEM PODJETJU
Čestitamo ob 29. novembru,
v
prazniku naše domovine!

Vam nudi v svojih poslovalnicah vse vrste železnine, gospodinjske posode, barve in lake, drogerijsko in bazarsko blago, pohištvo, ravno in votlo steklo ter lovske in ribiške potrebščine. — Zato kupujte samo v naših trgovinah, kjer boste ločno in solidno postreženi.
v
Čestitamo k prazniku republike 29. novembru!
Kolektiv Grosističnega trgovskega podjetja
v
čestita delovnemu ljudstvu k PRAZNIKU REPUBLIKE. — Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem se še v naprej priporoča z bogato izbiro vseh potrošnih artiklov odlične kvalitete po nizki ceni
pošilja iskrene pozdrave in čestitke vsem svojim članom ter odjemalcem ob DNEVU REPUBLIKE
GOSTILNA
SEŽANA
čestita vsem svojim gostom ob DNEVU REPUBLIKE
29. NOVEMBRU! *
Nudimo vedno sveža topla in mrzla jedila ter prvovrstni kraški teran po nizki ceni!
čestita vsemu prebivalstvu naše domovine k prazniku republike - 29. NOVEMBRU! Se priporočamo za mletje vseh vrst žitaric.
„Avto prevoz - Sežana"
z avtomehanično delavnico za generalna, srednja in tekoča popravila vseh vrst in znamk motornih vozil z oddelkom za avto-karoserije in specialnim oddelkom za ' tkačilke nafte
O to ffiNEVI! MEPMBIilKE
iskreno čestitamo vsem našim koristnikom !
PRALNICA - KOPALNICA - KEMIČNA ČISTILNICA IN BARVARNA V KOPRU
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM OB DNEVU REPUBLIKE!
DELOVNI KOLEKTIV
čestita vsemu delovnemu ljudstvu po naši domovini ob PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! Priporočamo svoje prvovrstne in cenene volnene izdelke

TRGOVSKO PODJETJE
I Z & L A
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem ter cenjenim - odjemalcem k prazniku republike!
Priporočamo ogled naših trgovin, kjer si lahko nabavite raznovrstno blago najboljše kakovosti po zmernih cenah.
Občinski ljudski odbor Občinski komife ZKS Občinski odbor SZDE Občinski odbor ZB PiRflFl
čestitajo vsem občanom ob DNEVU REPUBLIKE in jim želijo mnogo uspehov pri njihovem delu

ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN INVESTITORJEM OB DNEVU REPUBLIKE!
Priporočamo se tudi v naprej za izvedbo vseh gradbenih in v gradbeno stroko spadajočih obrtniških del
ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
V KOPRU *
čestita vsem svojim zavarovancem in vsem delovnim ljudem v naši socialistični domovini PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER
z rajoni: SEŽANA, POSTOJNA, PIVKA, ILIRSKA BISTRICA, DIVAČA, KOZINA in KUBED ter s svojo vzdrževalno skupino čestita ob DNEVU REP LIJB LIKE vsem svojim potrošnikom
Svoje goste najtopleje pozdravljamo ter jim čestitamo ob Dnevu republike 29. novembru z željo, da bi bili vedno zadovoljni z našo postrežbo
V MESTNI GOSTILNI
Kolektiv gostilne „TRIGLAV" Ilirska Bistrica
čestitamo vsem delovnim kolektivom in investitorjem zželjo da bi imeli v bodoče še več uspehov pri graditvi boljše bodočnosti
dobite vedno raznovrstna topla in mrzla jedila ter priznana istrska vina po nizkih cenah
Proizvaja
spalnice, kuhinjsko opremo/ omarice za radio aparate in drugo pohištvo v serijski izdelavi in po naročilu.
Svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu iskreno čestitamo k prazniku 29. novembru
Gradbono podjetje »GRADBENIK*. IZOLA z obrati sprejema v delo vsa gradbena dela ln se za naročila prlporoCa
Našim cenjenim gostom čestitamo ob Prazniku republike!
Gostinska podjetja na Kozini, Hrpeijah in Krvavem potoku Vam vedno nudijo dober prigrizek ter pijače najboljše kvalitete.
Ako potujete, obiščite naša gostišča 1 Čestitamo delovnim ljudem naše domovine!
Izdeluje razne vrste bombažnih tkanin kakor:
kreton, kanaf^s, moline, oksford, stanične tkanine in fTanela rjuhe
Cene ugodne - solidna postrežba Ob Dnevu republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem naše domovine!
Zadružno lesno podjetje
prevzema vsa stavbna mizarska dela, izdeluje vinske sode, leseno emblažo. Trgovina z lesom in kurivom. Potrošniki, zahtevajte vedno naše izdelke, ker so najcenejši ter najboljše kvalitete!
Delovnemu ljudstvu Jugoslavije čestitamo k prazniku 29. novembru
I»
©
E
T
A
0 C ^
© ž n a doSici^
Telefon: Nova Gorica 7
Šempeter 12
Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem širom po naši socialistični domovini naj veljajo iskrene čestilke ob prazniku republike - 29. novembru
Podjetje opravlja vse izvozne-uvozne usluge z inozemstvom
TRGOVSKO PODJETJE „J A D R A N K A."
o
M
M
nudi svojim odjemalcem raznovrstno manufakturno, konfekcijsko, galanterijsko, živilsko ter kolonialno blago po konkurenčnih cenah Čestitamo vsem delovnim ljudem ob Prazniku republike
KMETIJSKA ZADRUGA
s trgovinskimi posiovailnicaml
v Matcpi ji 5n I^arl^ovščiirai
z gostilno Slavnik v Materiji ter mesnico, pekarijo, strojno postajo, kamnolomom in pleme-nilno postajo za živino sivorjave pasme v Materiji - odkupuje živino in vse kmetijske pridelke
K Dnevu republike iskreno čestita vsem članom in poslovnim prijateljem
PošaSJa ob dnevu ustanovitve nove Jugoslavije 29. novembru najlepše čestitke sn pozdrave svoj 5 m občanom, delovnim i^oleE^iavom in vsem državljanom
VIPAVA
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM NAŠIM ČLANOM IN DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE!
ETI^SKI	'	5 poslovalnicami v Ko ritnici, Semhijah in Zagorju
—--------„7-- . ...... ^	praZniku ustanovitve nove Jugoslavije - 29. novembru - naj velja naš
pozdrav in čestilke vsem, ki so pomagali ustvariti našo novo socialistično 1 državo in ki tudi danes prispevajo svoj delež za splošno blaginjo delovnih ljudi!
¿gag
U