LETOS TUDI PRVI OBČINSKITEK
Po poteh Molniške čete
Če se letos — ob pomanjkanju snega — že ne ntoremo buij ukvarjari t belim šporlom, lahko več časa posvetimo drugim aklivnoslim v nara-vi. Lepe trimskc sleze v KS Z,ad>or-Podmolnik, Llrh, Orljc — nas va-bijo tudi v lem letnem času. Ncpopisen občutek ie vzpenjati in sDuščati s>e p» rahlo /a.sne/i-nih polch, mimo smrek, ko dihaš »zon in smreke, na kalerih ae ivjc i^kri v tisoierih kristalih, ko ga božajo sončni žarki. Spremlja nas ceio pcsem ptic. Zadušljiva niegla je globuko pod nami. In na leh poteh srečuješ tudi pozimi kar dosti tekačev.
Pozimi se telo rado malo polc-ni, vendar mu tega nc smemo do-voliti in redno moramo vzdric-vati tclesno kondicijo — še sploh lckači, če hočemo biti priprav-Ijcni za množičnc spomladanske tekaške prireditve. Ze 10. aprila jc 4. tck Belinke v Šentjakobu, 30. aprila maraton treh src v Ra-dencih; v aprilu je tudi tek OF okoli Rožnika itn.
V maju pa sta za nas kar dve zanimivi prireditvi. Naša občina do sedaj ni imela »svojega« mno-žičnega leka. Letos smo ga dobili in je uvrščen v kolednr množičnih tekaških prircdiiev. Na programu je že 3. maja: to jc naš prvj tek Po poteh   Mofhiške   čeie   (ženske
10km, moški 20km).
Dne 9. tnaja se bomo udeležili najpriljubljencjic in najmnožič-nejšc ickaškc prireditve v Ljub-ljani: 26. partizanskcga marša Ob žici okupiranc Ljubljane (ženske 14km, moški 2Skm).
In kako se bomo na vse to tele-sno pripravljali?
Primerno oblečeni bomo nabi-tali vzdržljivost z vztrajnostnim tckom, z intervalnimi tekt pa bomo pridobivali na hitrosti. To izvajamo tako, da približno 300 m teecmo hitro — 75 do 8» % svoje maksimalne možne hitrosti — nato tečemo kako minuto po-časi, da sc odpočijcmo, nakar zopet tečemo hitro  To večkrat
ponavljamo (10 do 15-krat).
Med treningom moramo kon-Uolirati svoje počutje, ki mofa biti dobro. Najvažnejša konirola je srčni utrip; od števila 220 odš-tejemo svojo starost in dobimo število maksimalncga srčnega utripa v mimiii ob največjem na-poru. kar nato primerjamo z izmcrjcnim. Vadbeni srčni utrip je seveda nižji in znaša 70 do 85 ek maksimalnega; 85 '/< je namrcč meja aerobnega stanja, ko lelo šc dobiva dovolj kisika. Najpreprostejša kontrola je go-vorni test; če se med tekom šc lahko pogovarjamo, je vadba v redu. siccr pa moramo tempo zmanjšati.
Redna vadba vzdržljivosti leka je pomembna za uspešen boj proti nepravilnim in obilnejšim oblinam telesa, proli odvečni leži, je uspcšno sredstvo za opuščanje kajcnja in pomemben elemenl si-stema splošnc Ijudske obrambe.
IVAN BARTOL SD ZADVOR