814. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 28. marca 1914. Leto III. mm Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno l; toliko posamezna številka „Bodeče Neže*.f 'šDAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri- ,, logo „BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike;, stane „Dan“ e prilogo dostavIfan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*60 K. Za zunanje naročnike stane »Dan*' 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se poiillft ::: upravniStvu. ’ j:; Telefon številka 118. ks- msmmm LprS°K.e - »'SSŽ Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža Posamezna :tev. „Dneva* stane 6 vin.; ravno h toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. | Ht: Uredništvo in upravuištvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnic«, poslana in {zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po«( k: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. » j:: Odgovorni urednik Radivoj Korene. a: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne4*. .*n Morala našega zistema. Večina avstrijskih listov se peča te dni s špijonskimi aferami in imenuje z ogorčenjem ime Šviha. Njegovo ime je dandanes, posebno za Slovane to. kakor jc bil za stare Grke Efialt. Ne mislimo ga zagovarjati, ali vendar moramo nekoliko podrobneje pogledati vso to zadevo, ki je sicer bila pojasnjena v raznih listih. Ne Šviliovo, ampak splošno špi-jonsko zadevo je treba malo bolje pogledati. Svilia je bil, oziroma je še državni uradnik, celo c. kr. sodnik, ki je bil neodvisen, pa je zašel na taka nečastna pota. Kaj pa je pri nas? Mi imamo ne samo mnogo ljudi, ki so odvisni, so slabo situirani, želijo kako odlikovanje, hočejo spraviti v dobre službe svoje ljudi, zahtevajo za svojo politično stranko posebne privilegije in imajo pojno svojih privatnih bolezni, ki se dajo z državnim mazilom ozdraviti*, ali o teh ni pričakovati, da so vsaj nevarni, če ne že naravnost sumljivi. Kaj mislite, da visoki državni funkcionarji dajo kakemu narodu ali celo narodiču le najmanjšo stvar, četudi zakonito, ako ne dobi od dotičnega narodnega voditelja ali voditeljev kake proti-usluge, ki je pa dostikrat nemoralna in meji na efialtstvo? (Izvzeti so seveda Nemci!) Vlada dela vse to namenoma, da ima take ljudi na vrvici. Ko so se poljski škofje uprli poljsko-rusinski spravi, se Je moral vsak razsoden človek smejati, ko je vlada trdila, da škofje onemogoču-jejo poravnavo. Če je bil celo poljski kardinal Pužina tako poslušen avstrijski vladi, da je protestiral svoječasno proti izvolitvi kardinala ^mDoIle za papeža (s tem je tako-reKoč postavil na glavo versko pre-pncanje pobožnih katoličanov, da ob vohtvi papeža sv. Duh razsvetli kardinale, da je volitev popeža strogo verska, ne pa politična zadeva), potem si pa pač nobeden količkaj razsoden človek ne bo upal misliti, da si bodo poljski škofje drznili nasprotovati avstrijski vladi, ki ima v rokah kardinalske klobuke in druge take vabljive reči. češko-nemška sprava tudi ni nič druzega. O tem bi lahko rekli to, kar je mali dečko rekel svojemu dedu kateremu se je ob prižiganju pipe roka tresla: Oče, Vi pa sami sebi nagajate! Proti spravi so v prvi vrsti planinski Nemci. Ti držijo sploh celo avstrijsko nemško kampanjo po-koncu, so pač potomci nekdanjega slovanskega rodu, ki pobijajo sedaj svoje lastne, krvne brate. In ker ti Nemci nasprotujejo, se ne dd nič do- seči. Pomisliti pa je zopet treba, da je ministrski predsednik planinski Nemec, da je justični minister tudi planinski Nemec, in da sta ta dva takorekoč neodpravljiva. Seveda potem ni mogoče pričakovati, da pride taka sprava pod streho, če gospodje takorekoč sami sebi nagajajo. Da se pa vse to lepo in praktično prikriva, je pa treba vsekakor kake senzacije. Kakor hitro se kak narod ali narodič (ali tudi posameznik) malo višje popne ali pa, če nastane nevarnost, da bi se začel preveč razvijati, da bi utegnil preveč pravic zahtevati in se to ne dd s kakim strankarskim bojem odpraviti, ali pa, da vlada noče ali ne more s koncesijami ali denarjem več brzdati svojih »mi-Ijencev«, tedaj pa lancira senzacije v svet. Ona izda magari svoje najbolj udane lakaje, sluge in zaupnike in jih izpostavi sramotenju in zaničevanju, samo, da zopet malo vodo skali, da se misli drugam koncentrirajo, in da se malo pozabijo neprijetni vtisi. V naravoslovju poznamo več takih živali, ki si s kako tako »umetnostjo« rešijo življenje. Dogajajo se pa tudi naravnost zločini, kakor so razne veleizdajniške afere, ki so bile .inscenirane po raznih agentih provokaterjih. Ti so ljudi, posebno mladino, zapeljevali k dejanjem, katera bi jim nikdar ne bila prišla na um, jih potem spodbujali, jim slikali zlato bodočnost, potem jih pa nekega »določenega« dne izročili rablju. Nikar pa ne mislite, da je vlada delala to, da bi s tem prestrašila do-tični narod, češ, bodi zvest, da se ti kaj tacega ne pripeti (ker so pri nas narodi, ki še nikdar niso proti dinastiji revoltirali in med te spadamo ravno mi Slovenci), ampak zato, da je lahko zgrabila za protiustavno orožje, da je nekako opravičeno smela postopati najstrožjč in uveljavljati najostrejša sredstva. Skratka: da je bifa brutalnost vsaj na zunaj nekako opravičena, in da je potem rekla: Vidite, edino Nemci, ti so zvest in patrijotičen narod, na te se lahko zanesem, ti morajo vladati. Koliko državnih koristi je naša vlada žrtvovala na pangermansko grmado! Ako je šlo za malenkost, od katere bi bili imeli Slovani nekaj, Nemci pa nič. je raje žrtvovala ves državni interes, samo, da Slovani ne dobijo ničesar. To niso pavšalna sumničenja, zgodovina leta 1912. pa 1913. in tudi še sedaj nas sleherni dan o tem poučuje. Vse gre po tistem principu, ki pravi: če nimam jaz, Nemec, sam. pa naj ne ima nobeden od nas. Naj ima raje moj sovražnik, če je le slovanožrc. Izigravanje strank in narodov druzega proti drugemu, to jc že itak staro geslo naše vlade, kateremu se ne odpove, četudi gospodarski pro- pade. Zato pa tudi ni pravega gospodarskega napredka pri nas, ker vlada žrtvuje vse le za hegemonijo Nemcev in kakor se kaže raje vidi, da vse skup propade, kakor pa da bi Nemci izgubili nadvlado nad številnejšimi Slovani. Da pa zamore te kontrolirati, ima angažirano rimskokatoliško duhovščino in celo armado špiceljnov in »zaupnikov«, katere dobro plačuje bodisi v gotovini ali pa v »naturalijah«. ki so koncesije, in sicer politične, kazenske, železniške sinekure itd. Kakor hitro pa kdo od takih ljudi, ki so hudiču zapisani, ne parira, ali ni več zmožen in ne prinaša senzacijo, ga vrže na cesto, ali ga pa izda, da ga napravi neškodljivega, nezmožnega in nemožnega v človeški družbi. Tako se izneb.uje ministrskih pretendentov. Der Verrat wird geliebt, der Verrdter gehafit! To bodo tudi še nekateri naši prvaki poskusili, kajti tudi take možakarje se dobro nadzoruje po drugih še bolj zaupnih »možeh«. Kako vzbuditi trg. in obrtni duh v našem mestu? Trst, 8. marca. Pod tem naslovom prinaša zadnji »Trgovski list« zanimiv članek, iz katerega se nam zdi potrebno posneti par misli. • . Avtor članka govori v začetku o vzrokih našega mmtcga gospodarskega stanja, o nepovoljnem razvoju slovenske trgovine in obrti, ko je zemljepisni položaj naše domovine vendar zelo ugoden, kakor tudi njeno prirodno bogastvo. Vzroke imamo iskati v zaključku: manjka nam trgovskega duha. oziroma podjetnosti. Potem nadaljuje: Kaj je torej treba storiti, da se naša trgovina in obrt dvigneta na nivo svetovne trgovine in industrije? Treba je v našem narodu razširiti gospodarsko Izobrazbo. Pri tein se moramo posluževati vseh sredstev, ki so nam na razpolago. Najvažnejše sredstvo v to svrho so pač trgovske in obrtne šole. Značilno je za naše razmere, da nismo Imeli do zadnjega časa niti ene srednje trgovske šole. Da, za božjo voljo, kje pa hočete, da naj bi se bili vzeli možje, ki bi bili zmožni ustanavljati in voditi večja gospodarska podjetja, v današnjih Časih, ko mora biti trgovec natančen kakor ura, ko mora poznati vse podrobnosti gospodarskega življenja, ker se sicer pri današnji konkurenci ne more vzdržati niti par mesecev? Sama praksa, brez široke n ............. Kako so doklade zadele zidarje. teoretične podlage nikakor ne more ustvariti večjih podjetnikov. Še čudno, da se je pri danih razmerah mogla slovenska trgovina povzdigniti do stopinje, na kateri sc sedaj nahaja. Gotovo je dober Indici) za Intelektualno sposobnost našega preprostega ljudstva, da so se zamogll Slovenci v zadnjih 30 do 40 letih osvojiti večji del male In srednje trgovine v Trstu in Gorici. Sedaj Imamo, hvala Bogu, dve srednji trgovski šoli. Toda s tem se nikakor ne smemo zadovoljiti. Goriški Slovenci so pred leti žalibog zamudili priliko zahtevati slovenske paralelke na novi italijanski trgovski šoli; in po pravici se je časopisje zgražalo nad neprevidnostjo tedanjih slovenskih deželnih poslancev. Toda še je čas zahtevati, kar nam gre, in Gorica mora dobiti slovenski oddelek trgovske šole. Ravno tako se bodo morali Štajerci resno baviti z mislijo, ustanoviti nižjo trgovsko šolo v Celju, ali pa v Mariboru. Saj jih je vendar sko-ro toliko, kakor slovenskih Kranjcev in zraven tega vlada med njimi še največje blagostanje 1 V Trst pa spada trgovska akademija in ne samo nižja trgovska šola. Vendar pa bo treba delati na to, da obiskuje te šole kolikor mogoče dosti sinov premožnejših družin, da jim bo po dovršenih študijah mogoče podati se za par let v inozemstvo, kjer je trgovina mnogo bolj razvita nego pri nas, in da bodo imeli po pridobljeni praksi že nekaj kapitala v rokah, s či-inur si bodo mogli ustanoviti neodvisne eksistence. Kajti iz niča se da napraviti več kot nič. Avtor opozarja nadalje na večerne tečaje, na važnost razširjenja gospodarske naobrazbe potom knjig in časopisov in opozarja končno na nalogo dnevnega časopisja, ki naj bi bila sledeča: razlagati ustroj in pomen različnih gospodarskih inštitucij, pri nas še posebno zadružništva; stanje teh inštitucij v gospodarsko razvitejših deželah; kazati ljudstvu, kako izkoriščajo v tujini to ali ono LISTEK. M. ZEVAKO! Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) In pogostonia. kadar mi je rekel: — Na, pii in jej, jaz spravim svoj delež za pozneje! sem pogledal v njegovo torbo m videl, da si ni prihranil ničesar. Da, v mojem življenju, ki je bi-(o doslej tako samotno in brez prijateljstva, me je spremljal gospod de Pardajan vedno kot vrl prijatelj. Vdan do smrti, ki se hiu imam zahvaliti za vse ... in ki ga ljubim ... saj nimam ljubiti nikogar razen njega!« »Vitez,« je dejal Monmoransi ves ganjen, »zares ste velikodušni. Tolikšna je vaša ljubezen do očeta, pa se vendar niste obotavljali, prinesti mi to pismo, ki ga obtožuje naravnost ...« Pardajan je ponosno dvignil glavo. »Nisem vam še povedal vsega, gospod maršal! Ako sem privolil v to, da vam izročim obtožilno pismo, hoteč popraviti veliko krivico, sem storil to le s Pridržkom, da se tudi zavzamem zanj in ga branim z vsemi sredstvi, ki jih imam v svoji oblasti! To pomeni, da bi postal smrten sov-rnŽnik vsakogar, kdor bi si upal po- noviti vpričo mene to. kar sem smel reči jaz edini: da je zagrešil gospod de Pardajan zločin!« Vitez je zamahnil v besni gesti. Resna je bila ta minuta: samo še hip, pa je sklenjeno med njim in med Lujzinim očetom prijateljstvo ali sovraštvo na veke — kakor pač odgovori Monmoransi. A kljub temu je nadaljeval brez obstavljanja: »In zato torej upam, gospod maršal, da mi izkažete čast, smatrati me par trenotkov za sebi enakega. Povem vam natančneje, kaj mislim. Preden govoriva dalje, vas prosim, jda mi poveste odkrito, kakšno stališče mislite zavzeti napram mojemu očetu. Ali ste njegov sovražnik ? Potem sem tudi jaz vas sovražnik! Ako se hočete maščevati za zlo, ki vam ga je storil, se postavim z mečem v roki ob njegovo stran!...« Vitez se je prekinil, trepetaje od razburjenja. Plemenito navdušenje mu je obsevalo obraz, ki ga je bilo zares krasota videti v njegovi žareči smelosti. Zamišljeno ga je gledal Monmoransi in ga občudoval. Kaj bi bil rekel neki, ako bi bil vedel, da govori Pardajan te izzivajoče besede z obupom v srcu, ker ljubi njegovo hčer! Bilo je, kakor da se obotavlja v prvem hipu. Na vprašanje, ki ga je očrtal vitez tako jasno in odločno, ni bil mislil pravzaprav. Pardajan je zahteval od njega, naj izbriše z eno samo besedo dejanje, ki ga smatra za zločin!... In še za kakšen zločin!... Le temu da je postal stari Pardajan sokrivec Henrikov, se ie bilo zahvaliti, da je nastala strašna zmota, ki je otrovala dvoje človeških življenj!... Toda v tako krepki in pošteni duši, kakor je bila maršalova, obotavljanje ni moglo trajati dolgo. Naj že izbere mir ali vojno, odločiti se je moral s svojo običajno točnostjo in velikodušnostjo. In pomolil je Parda-janu roko: »Vitez,« je dejal z resnim glasom, »edini Pardajan, ki ga poznam in morem poznati, je tisti, ki me je rešil dolgotrajnega, vsako leto globljega obupa. In če se srečam kateri-krat z vašim očetom, mu bom čestital, da ima takšnega sina: to ie vse, kar mu bom imel povedati...« Vzhičeno je prijel vitez za ponu-deno mu roko. »Ah, zdaj vam povem lahko, da bi bil šel odtod s smrtjo v duši, ako bi bila padla iz vaših ust le ena beseda sovraštva do svojega očeta!« Začudeno Je pogledal maršal Pardajana. Mladi mož je videl, da bi bil kmalu izdal svojo skrivnost. Zato je nadaljeval naglo: »In zdaj, svetlost, vam povem lahko, da je moj oče izkušal popraviti storjeno zlo.« »Kako to?« je prašah maršal živo. »Pravil mi je sam. Pripovedoval, ali bolje namigoval mi je te stvari v, stvar; učiti ga, katera gospodarska podjetja bi se dalo ustanoviti pri nas, vpoštevajoč dane prirodne razmere; kazati mu, kako naj gospodari s svojim denarjem, katere investicije so dobičkanosne, pri čemer naj se pazi, da sc ljudstvo počasi napoti k osvojitvi tujih akcijskih podjetij na našem ozemlju itd. itd. in zaključuje s temi besedami: Vse to so časopisi dolžni storiti, sicer ne moremo reči o njih, da izpolnjujejo svojo nalogo. Če bi se bili naši časniki že od početka ravnali po teh navodilih, bi naše današnje gospodarsko stanje ne bilo tako mizer-no, kakor je. Upajmo, da sc to zgod* v bodočnosti! Resnične so te besede in upamo, da se bo tudi delalo po njih. ■»j»a—tmmmm ro» n i k——b—m—m—m——■■— Iz Mačkolj, pol. okraj Koper v Istri. Naša sicer mala vasica je zaslovela po znani tožbi in obsodbi ubogih par kmetov, ki so malo poro-govilili proti sramotilcem in izdajal cem naroda. Z žalostjo moram kon-štatirati, da se niso razmere pri nas še nič zboljšale, ampak poslabšale. Strankarski boj še zmerom divja, dasiravno od časa do časa nekoliko potihne. Toda za danes pustimo to strani in se dotaknimo neke drugt delikatnosti. Pri nas imamo sodnega izvedenca, ki glede političnih zadev ne pripada nobeni stranki, pripada pač pa k izkoriščevalcem nevednega ljudstva. Ako ima kak naših kmetičev kaj potreba pregledati na zemljiški knjigi, hajdi k Vanku Pelku, on gre z njim in še s par drugimi takimi v Koper in potem si pošteno zaračuna vsakemu po pet kron za dijeto in mož dobi lepo v žep petnajst ali tudi dvajset kron, ki jih jc ubogi kmetič krvavo zaslužil in dostikrat celo sebi in otrokom odtegnil od ust. In a pro- času, ko gotovo ni mogel misliti, da me doloti kdaj čast, biti predstavljenemu vaši svetlosti. Res je, da je gospod de Pardajan ugrabil otroka; toda on ga je tudi prinesel materi nazaj, kljub danemu ukazu ...« »Da, da,« jc rekel maršal, »saj si lahko mislim, kako se je zgodilo vse to... resničen zločinec je samo eden. in ta lopov nosi moje ime!« Franc je prijel mahoma viteza za za roko ter nadaljeval z nirklim glasom: »Sin moj, strašno je premisliti to. Da se je moglo izcimiti takšno zlodei-stvo v duši mojega rodnega brata, da je pognala kal tega izdajstva v njem, ki sem mu bil zaupal svojd ženo — to se mi vidi bol strašen in nezmiseln sen nego resnica ... Toda pustimo vse to. Vitez, lotiti se hočem rešitve nesrečne žene, ki je pretrpela toliko zla ... Dajte, povejte mi natanko in podrobno vse, kar veste!« Pardajan mu je poročal, kako so ga aretirali in kako je dobil po svoji vrnitvi z Bastilje že odprto pismo Ivane de Plen. Le eno točko je pustil temno v svoji povesti: Zakaj sta se obrnili Ivana de Pjen in Lujza baš do njega?... Pazil je, da se je izmuznil naglo mimo te opakne točke. O tem pa, kakšna nevarnost da je pretila ženskama, kdo ju le ugrabil in kje da se nahajata, ni mogel povedati Pardajan ničesar gotovega, Toda izrazil je svojo sumnioa* »Dvojna sled je mogoča« — tako jc zaključil svoje izvajanje. »Povedal sem, da sem videl vojvodo Anžovin-skega klatiti se okrog hiše v ulici Seh-Deni. Morda je kraljev brat tisti, ki bi vedel povedati, kje se nahajata ugrabljeni dami.« Maršal je zmajal z glavo. »Henrika Anžovinskega poznam,« je dejal. »Nasilnost mu je zoperna. On ni mož lahkomiselnih škandalov.« »Potem, svetlost, se vrnem k domnevi, ki me preganja neprestano. Morda je povzročil slučaj srečanje maršala Danvilskega z vojvodinjo Monmoransiško! to pomeni, da bi trebalo začeti poizvedovati okrog Memskega dvorca. Baš to sem rekel sinoči tudi grofu Marijaku, ki sem ga prišel prosit pomoči v tej zadevi.« »Mislim, da imate prav,« je dejal maršal v silnem razburjenju. »Se to uro pojdem iskat svojega brata... Toda povejte, ako me ne bi bili našli v Parizu, bi se bili torej sami lotili osvobodilnega dela? In zakaj? Kakšen osebni interes bi vas bil vodil?« »Svetlost,« ie dejal Pardajan. ki mu Je manjkalo le malo, da ni bleknil vsega po pravici, »smatral sem za svojo dolžnost, da vsaj deloma popravim zlo, za katero je bil deloma odgovoren moj oče...« »Da, da, saj res... vitez, vi ste krasna natura. Oprostite mi ta vprašanja...« v (Dalie.) pos, tega moža Ščiti in varuje neka višja moč. Da ima mož še kaj drugega lepega na vesti, nam pokaže najbližnja bodočnost. Vendar par lepili cvetk prinesemo že danes za njegov album. Osapska dolina počenja pod Ga-brovico, Ospom, gre pod Mačkolja-mi in se razteza do Miljskega zaliva v morje. Po tej dolini teče hudournik imenovan »Reka«. Ta hudournik se je reguliral in izčistil s pomočjo državne in deželne podpore ter s prispevki intcresiranili posestnikov. Delo je opravljalo v lastni režiji c. kr. vodstvo za uravnavo hudournikov (tedaj s sedežem v Beljaku), in skoraj vsa dela je vodil c. kr. ing. Scala, ter jih tudi izborno izpeljal, tako da mu res delajo čast. Preddelavec in kadar je bil g. inženir zadržan tudi voditelj, je bil ravno Vanek Pelek. On je tudi vodil listnice dninarjev, na podlagi katerih je vodstvo izplačevalo delavcem zaslužek. Nemalokrat se je pripetilo, da je imel delavce, ki so mu kosili seno, kopali v vinogradih in opravljali dela na njegovi kmetiji, a plačalo sc jih je na račun trebljenja Reke. Ko se je regulacija končala, je bilo še mnogo orodja, zlasti pa mnogo desk, tako-zvanih »ponte«. ki je bilo vredno gotovo čez 600 K. in katero bi se bilo imelo izročiti Vodni zadrugi, ki se je na to ustanovila, a Vanek Pelek je vse to čedno prodal, a katn je denar izročil, ni še znano. Vodna zadruga pa si je morala kupiti vse potrebščine na novo, če je hotela delati v Reki kar je bilo potreba. V Kopru je imel notarsko pisarno dr. Biaggio Ouarantotto, ki je baje imel izpit, da zna delati tudi slovenske pogodbe in druge notarske listine. On sam je bil malokdaj v pisarni, imel pa je nastavljenega nekega voditelja, ki je delal v njegovem imenu. Dr. Ouarantotto je bil menda svoj čas tudi notar žalostnega spomina nekje na Goriškem. Ta mož je sedaj v preiskavi, nekateri pravijo, da je celo zaprt, in vrše se proti njemu preiskave. Dne 2. marca t. 1. je bilo samo iz Mačkolj zaslišanih proti njemu nič manj kot 13 prič. Tudi mu je popolnoma odvzet notarski posel. In temu možu je bil Vanek Pelek priganjač, samo da je zaslužil Ju-deževih srebrnikov. Mogoče je, da bo tudi proti njemu prinesla kaj preiskava na dan. Pred nekoliko leti pravijo, da je neki trgovec z živino iz Hrvatske-ga — to beležim kakor Vesten kronist — izgubil kakih 9000 kron ali celo goldinarjev. Pravijo, da sta dva delavca, ki sta delala v tržaški klavnici — kjer je navedeni mož izgubil tisočake —• našla listnico, se odpeljala z vampovno vred nekam v bližino klavnice »Pod Pešturjem«, si razdelila sVoto in potem eden teh že naslednji dan ni šel več na delo. Pravijo, da je šel kmalu na to v Srbijo, se je povrnil zopet nazaj in potem šel v neko sosedno državo, kjer še sedaj opravlja redarsko službo. Neka! tisočev je drugod. Koliko je na tem resnice, sicer ne vem, vendar tako se v Mačkoljah in še kje drugod govori in pravijo tudi, da o tej zadevi že znajo orožniki. Za pridobitev nekoliko navedenih tisočakov pravijo, da je sodelovala med bratoma ročica od voza in potem izpričevalo zdravnika iz Milj. To tudi beležim kot vesten kronist. Vendar koliko je na tem resnice, se bo pozneje pokazalo. O regulaciji Reke In njenem uspehu pa vam bom poročal kaj kdaj kasneje, ako mi bodete, g. urednik, dovolili nekoliko prostora. Mačkovljan. Slovenska zemlja. IZ KOMNA. i I Prejšnje klerikalno starešinstvo je bilo jako srečno v vsem, kar ie blagovolilo ukreniti v »korist« občine. Ko so prišli klerikalci v občinski zastop, je bil v Komnu zdravnik, za katerega nas so drugi zavidali. Mož pa ni hotel trobiti v njih rog in zato proč z njim, čeravno kot zdravniku, mu niso mogli ničesar očitati. Pravijo, da Bog ne plača vsake sobote, a našim klerotom ie plačal že prej kot prvo soboto. Dobili so od nekje zdravnika g. Finka, ki pa se je smrtno ponesrečil, preden je nastopil kot tak v Komnu. Za tem je občina dobila nekega dr. Fulneckega, ki je zdravil ljudi s palico. Da je moral iti se razume. Za tem smo dobili sedanjega, ki ni samo zdravnik, ampak tudi mesoglednik obenem. To bi še ne bila nikaka nesreča, a nesreča je to. da mož izdaja mesogledne liste, ne da bi videl meso, oziroma živali. Kake posledice se lahko rodijo iz tega, nam menda ni treba praviti. Pa tudi to bi še ne bila nesreča, ko bi kupili mesarji vedno zdravo živino, a temu ni tako. Mesar gleda za čim večji dobiček, kaj njemu mar, kaj jedo ljudje. Pred nekaj meseci je nekdo tu ubil žival (menda kravo), ki je bila žepopolnoma uničena od jetike. Dotičnik je dobil od zdravnika, ne da bi videl žival, mesogledni list, s katerimje dovolil prodajanje mesa. Meso je bilo namenjeno v Trst. Slučaju pa se ima zahvaliti, da je prišla stvar na dan. Mož je dobil v Trstu pri obravnavi štiri mesece ječe, zdravnik je bil oproščen. Pred par dnevi je kupil v Ajdovščini mesar obilnega vola, ki cele tedne ni vstal. Vola so pripravili na lep ali grd način, ne vem kako. v Komen. Zdravnik je izdal dotičnemu mesarju mesogledni list. s katerim ima mesar pravico vola ubiti in meso prodajati. Cez par ur prikoraka v Komen ajdovski orožnik, gre k mesarju in prepove prodajanje mesa, nato pa se obrne do zdravnika, kateremu pove, da je vol že mesece bolan na nalezljivi bolezni in da meso 'ni užitno* (Res lepe mmer«, da mora orožnik učiti zdravnika-meso-glednika, katero meso je užitno.) Takoj je tekel zdravnik osebno k me-J sarju in mu rekel naj mu vrne list \ ‘ in prosil je mesarja, naj »per 1' amor de Dio« molči o vsej stvari. Nista pa samo ta dva slučaja. Mi ne vemo. kaj misli slavno c. kr. okrajno glavarstvo k vsemu temu. Tri pritožbe ima že v Sežani, a rešitve cd nikoder nobene. Menda vendar ni vseeno, kako meso jemo. Pri tej priliki pa povemo, da naj se pristojne oblasti zganejo in preprečijo kaj takega v bodoče. Če hoče biti mesoglednik-zdravnik dobro plačan, naj vrši tudi svojo službo po predpisih; če pa ni zato ali ne utegne, naj se poveri mesogledstvo kaki drugi osebi, ki bo vestno gledala živino in ne bo izdajala za slabo meso prodajnega dovoljenja. Več Občinarjev. TRBOVLJE. J - ■ V • A Samo ravnateljev pes je danes v pisarni, vse drugo je na volišču, na agitaciji, tako se Je govorilo na dan volitev drugega razreda po Trbovljah. Rudniške kočije so švigale cel dan semtertia. Rudniški nemški be-rič je klical: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna«. Volilni goljaž je že pripravljen pri Vidmajerju — na mizo postavljen — »Freibier« nastavljen — vse v interesu rudnika. Zmagati moramo, magari ako uas stane par porcij ričeta. Nemštvo mora na površje, kmet, obrtnik in delvec pa naj plačuje davek, kateri se je rudnikti odpisal. Na eni strani rudokopska družba štedi na škodo davkoplačevalcev, na drugi strani pa meče denar v vodo. ker nastavlja take nemške uradnike, kateri imajo zmožnost samo pri popivanju, heil-tulenju in izzivanju Slovencev. Ali mar mislite, da še vedno premalo zabavlja Hans Domes čez Slovence, da ste še morali druzega nastaviti? Mi gostilničarji in obrtniki, brez razlike narodnosti in mišljenja, prav dobro poznamo zmožnost o delu — dolgov raznih importiranih čistokrvnežev iz tevtonskih gozdov. Prijetno je biti nemški agitator, pri čevljarju in gostilničarju, kateri je tudi volil z Nemci, delati dolgove in nič plačati, je pa prav po kavalirsko. Takega mnenja so naši Nemci. Na splošno zahtevo se bode zastor dvignil! IZ VIPAVE. Slapenska posojilnica v Vipavi obhajala bo dne 29. marca t. 1. dvajsetletnico svojega delovanja. Ta posojilnica je prvo ustanovljeni deuarni zavod v Vipavski dolini. Dasiravno je bil pričetek tega denarnega zavoda jako skromen, se je vendar pod njenim vodstvom povzpel do jako uglednega in močnega denarnega zavoda. —- Rezervni zaklad te posojilnice narastel je ob njeni dvajsetletnici na okroglo 83.000 kron. — Razun tega jamči za varnost hranilnih vlog 1022 zadružnikov z vsem svojim imetjem in vrhu tega so še vse posojilničue terjatve po 1,000.161 K, ki so vse iztirljive. V tem vidimo vso moč in varnost Slapske posojilnice v Vipavi, ki nudi vlagateljem toliko jamstva, kolikor jo more nuditi le redkokak zavod. kalnim Nemcem očividno zelo nevarna, kajti danes streljajo — če smemo tako reči — nanjo s težkimi topovi. Načelnik nemško - krščan. socialnega kluba, posl. Hagenhofer, je moral že opetovano poseči za pero v boju proti »nemškemu centru-mu«. O Hagenhofer ju pa trde, da j 6 mož zakletega kršč. soc. prepričanja in železne, neupogljive volje in odločnosti, mož, brez kojega bi se bila vsa nemška, kršč. soc. disciplina že zdavno zrušila v nič. Poslanca Pantz in Neunteufel, ozir. »nemški cen-trum« pa pričenjajo poseči v najširši politični boj, in so postavili tudi pri dunajskih volitvah svoje, samostojne kandidate, dasi — kot trde nemški klerikalci — brez pravega upa na zmago.. Nemški klerikalci, ti mojstri politične strankarske intrige, pa se vseeno močno boje »nemškega centra« — in to tudi odkrito priznavajo. Stari Hagenhofer pozablja vedno bolj in bolj na potrebno rezervo, na potrebno hladnokrvnost vodilnega politika in priznava v svojih govorih ter časniških polemikah vedno neprevidnejše, kako ga je, kako jih je strah pred močno se razvijajočim »nemškim centrumom«. Ta strah je neki popolnoma opravičen, zlasti še, ker gre »nemeškmu cenfrumu« na roko tudi par velikih zadružnih polomov nemške kršč. soc. stranke. Morda ne bo dolgo, ko bo doživela nemška kršč. soc. stranka hud poraz. Maribor. (K tatvini briljantov.) Kot smo že pred dnevi poročali, pripisujejo glavno krivdo, da je mogel Muzek toliko časa varati javnost, okolnosti, da posestnik tukajšnje zastavljalnice Remm, ni dovolj pazil na stvari, ki mu jih je Muzek zastavil. Remm pa pravi, da je pač zvedel za vlom in tatvino 7. t. m., da pa Mu-zeka ni sumil, ker ga je poznal še od preje. Obvestila, kaj in kakšne stvari da so bile ukradene, pa do 9. t. m. ni dobil. Šele 9. t. m. je nek stražnik povedal njegovemu slugi, da naj v zastavnci pazijo, ni pa dal ni-kakšnih podatkov o ukradenih stvareh. Tudi ni res, da bi ga bila policija 7. t. m. zjutraj telefonično obvestila. Lepe razmere vladajo pri nas! Trbovlje. (Nesreča v premogo-kopu.) 16letni zavirač premogokopne proge Fran Okorn, je prišel dne 17. t. m. pri nekem prevažanju pod stroj ki mu je zmečkal podledje in mu nakopal kilo. Okorna so smrtnonevarno poškodovanega prepeljali v ljubljansko bolnico. Štajerska. Notnfckl krte. »oelHld — » »tt- skah. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so pomagali nemški klerikalci do mandatov dvema navidezno njihovima pristašema, vit. Pantzu in Neunteuilu. Zlasti poslednji se ima klerikalcem zahvaliti vso svojo politično karijero. Ker pa so nemški klerikalci po večini iste morale kot njegovi sosedi •— slovenski klerikalci, je v njih parlamentarnem, štajerskem klubu kmalu zavladata med posamezniki huda nevotja proti večini. Ta je bila tudi povod, da sta se lani proti jeseni, ločila vit. Pantz in Neunteufel od večine; sledilo jima je še troje. Pričelo se je delo proti ostali klerikalni —• večini — frakciji, ki je očividno padlo na zelo rodovitna tla, zlasti med v poštev prihajajočimi volilci. Pantz, Neunteufel itd., so si ustanovili novo stranko »nemški centrum«. Ta stranka postaja kleri- Goriško. OBČ4N8KE VOUTVE V oomci. Dnevi volitev: Tretji razred voli v nedeljo 29. marca, morebitne ožje volitve bodo 1. aprila. Drugi razred voli dne 2. aprila, morebitne ožje volitve bodo 4. apr. Prvi razred voli dne 6. aprila, morebitne ožje volitve bodo 8. aprila. Volitve se vršijo na navedene dni od 7. zjutraj do opoldne. Slovenci! Pri občinskih volitvah, ki se vršijo prihodnje dni, Je potreba odločiti, kdo bo odslej vladal na go-; riškem magistratu. Strta karaora : išče zaslombe pri svojih nekdanjih ! nasprotnikih, ker vidi pred seboj ‘ prepad. Volilci na noge! Govorite in dokažite, da odločamo tudi ml. Prihodnji dnevi morajo dokumentirati, da se ne damo več izkoriščati! Dnevni pregled. .prorafiun je znašal leta . , ,torei Prvo leto po znameniti junijski i evoluciji, okolu 82 milijonov dinarjev. Letošnji proračun znaša že nekaj čez 213 milijonov! Sicer ie res, da se je Srbija znatno povečala v tem času. ampak novega prebivalstva je komaj okolu poldrugega milijona in ker niso davki nič povečani, je to silno naraščanje državnih dohodkov samo znamenje velikega gospodarskega napredka in s tem splošnega ljudskega blagostanja v Srbiji. Na direktnih davkih predvidja letošnji srbski jiroračun v starih kra-jih nekaj cez 36 mliijonov in v novih krajih nekaj čez 21 milijonov dinarjev dohodkov. Prebivalci novih krajev ne bodo plačevali pod srbsko upravo niti polovico toliko davkov kot pod turško upravo in razun tega odpada tudi t. zv. desetina. Umljivo je torej, da so prebivalci nove Srbije z največjim veseljem pozdravili srbski davčni sistem. Povečanje srbske armade.- V mesecu aprilu sc ustanovi v Srbiji pet novih pehotnih polkov, ki bodo nosili številke 21 do 2.5. V teh ix>lkih bodo služili novinci iz novih krajev, ki pridejo pod zastave v mesecu aprilu. Novi polki se bodo nahajali v, starih mejah in sicer v Belgradu, Za-ječarju, Nišu. Kragujevcu in Valjevu. Ker primanjkuje oficirjev, so bili pozvani rezervni oficirji, da se priglasijo za aktiviranje. Prijavilo se jih je 700 in od teli je bilo sprejetih 150 najboljših. Razun tega je bilo sprejeto v aktivno službo pri obmejnemu orožništvu 50 rezervnih oficirjev. Posebno pozornost posveča srbska vojna uprava — na podlagi vojnih izkušenj — tudi reflektorskim oddelkom pri pehotnih polkih. Z reflektorji bodo upravljali strokovni oficirji, moštvo se pa popolni z elektrotehniki in inštalaterji, ki bodo služili v armadi. Težave . . . Nekje na Dot*"1' skem živi župnik, ki je zaliub,,cn. v učiteljico. Sicer mu je v *5n1 oziru že sam Prevzvišeni delal težave, ampak posrečilo se ie vendar s pomočjo Siomškarije doseči, da je ostala gospodična blizu onega kraja in je lahko obiskovala župnika. Ljudje so vse to videli in so marsikaj med seboj govorili. Zadnjič enkrat pa je prišel orožnik po opravkih v župnišče. Potrka na vrata — nič odgovora. Pride kuharica in pravi»Le potikajte. saj so gospod notri.« Orožnik zopet potrka. Nihče se ne oglasi.- Kuharica pa je bila ljubosumna in pravi: »Le močnejše potrkajte, saj so notri.« Orožnik z vso silo buti v vrata in res se oglasi neki glas . . . Gospod je bil seveda v zadregi, gospodična tudi — ampak, kaj hočemo. To so pač težave samskega stanu. Kako piše župnik bivši Marijini devici. V Kropi je izstopilo neko dekle iz Marijine družbe, ker je pač spoznala, da vkljub temu lahko pošteno živi. Na to ji je pisal župnik Vrankar sledeče pismo: »Zapustila si družbo, Marija bo pa tebe. Kdor ne mara v življenju biti njen član, tudi ne sme upati, da bo po smrti. Dne 12. marca 1914 sem te izključil. Vrni mi svetinjo. Kako boš živela brez Marije, ne vem. Slišim, da imaš grešno znanje. Proč iz Krope. Dobravke niso za Kropo. So vse nesrečne. Pomisli, dokler je čas. Ljudje m zverine**,-— Rekordi krvi** Pod tem naslovom piše v »Češkem Denniku« S—y sledeče;; Neovrgljivo je, da brani napredek civilizacije človeka pred roparskimi zvermi, ki so bile že davno njegov največji sovražnik. Toda to varstvo vendarle ni tako. kakor bi človek sodil. Grozne statistike angleške vlade v Indiji dokazujejo, da ‘zahtevajo vsako leto levi. tigri, kače. krokodili in druge zveri naravnost cele stotlsoče človeških življenj. Doslej mora tore! človek braniti svoje življenje pred krutimi tekmeci iz živalske države. Po omenjeni statistiki so raztrgali samo tigri na hindostanskem polotoku leta 19U do 777 oseb in število žrtev zobov roparskih zveri in pikov strupenih kač v Indiji je znašalo v istem letu 26.262! V poslednjih desetih letih, od leta 1912 do leta 1912. je plačala Indija roparskim zverem svojo pravico za prebivanje na zemlji z groznim davkom 243.314 človeških življenji In ista grozna statistika navaja, da so raztrgale v teh desetih letih zveri in kače čez milijon domačih živali! v Vendar nima Indija monopola za to masakriranje ljudi. Koliko zamorcev pogine v Afriki v krempljih levov? Celotne statistike ni. toda po naznanilih nekaterih afrikansklh krajev se lahko cenijo žrtve zverij v Afriki na deset tisoč. Drugače pravijo francoske »Lectures pour tous«, iz katerih črpam to jx>ročilo, da so zadavili levi leta 1909 v Ougandi 22 Evropejcev. 12 Indijcev in 167 domačinov. Statistika navala le žrtve, ki jih je bilo mogoče kon-statirati pri stavbi železnice v Ougandi. Toda koliko domačinov je poginilo v krempljih zveri, ne da bi zvedeli o tem Evropejci? Po cenitvi nekega uradnika v Nairobi (glavnem mestu kolonije) presega število teh neznanih žrtev 500. V celoti imaio torej levi v letu 1909. v Ougandi na vesti čez 700 človeških življenj. Polog tega so poteptali nosorogi in sloni 15 Evropejcev in ista usoda ie zadela 32 domačinov. Levi so v Rhodeziji zadavili leta 1907., kakor se je konstatiralo, 119 ljudi, levi vzhodne, portugalske Afrike imajo na vesti 200 žrtev. Neki potnik pravi, da pogiue v Neodvisnem Kongu vsako leto čez 600 ljudi v krempljih levov. Ponovim pa še enkrat, da te številke niti daleč ne odgovarjajo resnici: žrtev je velijko več in nihče ne more reči, kako velik davek plačujejo zverem prebivalci vročih afrikanskih krajev. Kitajska se je večinoma odrešila roparskih zveri, toda vkljub temu pogine tam vsako leto na tisoče oseb v Zobeh volkov, medvedov in tigrov. Mala Koreja ni mogla iztrebiti dolgodlakega tigra, najgroznejšega roparja, ki vzame otoku vsako leto okrog 2000 lovcev m kmečkih ljudi. Splošno se sodi, da živi tiger le v tropičnih deželah, toda to mnenje je napačno, ta neYarn.' r?par's5- na“ haja tudi v tnrzhh krajih Sibirije, kjer živi neki njegov tovariš Tigris Amuriensis, ki Je porastel z dolgo dlako ki je visoke postave m ki grozno rad žre človeško meso. V štirih poletnih mesecih leta 1909. so zadavili tigri na Transbaj-katskem 12 domačinov, 27 Rusov 132 Kitajcev. , .„ .. Te številke Pa niso nič proti ogromnemu številu žrtev sibirskih volkov in medvedov. Vsako leto ie tisoče toli žrteV* Rnska osrediiia sta-tisSca navaja, da so zadavili leta 1907 volkovi in medvedi 5*34 oseb (kaznjencev in domačinov). V Aziji ni mnogo levov; danes lahko trdimo, da se nahajajo levi v Aziji le na polotoku Kathiavaru v najzapadnejši Indiji. In ti levi se morajo zahvaliti za svoje življenje le maharadžu Gaekvvarsu de Baroda, ki je ponosen na to, da trna le on v svojih gozdovih leve. ravno tako, kakor ie ponosen ruski car na to, da ima v svojih gozdovih bizone. Iz števila fnaharadževih stražnikov zahtevajo levi vsako leto čez sto žrtev. Nihče ne sme leva ustreliti, le kak imeniten in redek gost. Zahodna in srednja Evropa ni več navajena na zveri. Vidimo jih le v zverinjakih in zooiogičnih vrtovih. Le v Pirenejih je še vedno več sto medvedov. Tudi sedmograške gore imajo ta privilegij. Na Nemškem (vzhodnem) pogine vsako leto v krempljih volkov, približno dvajset oseb. v naši državi približno sto. Lani pozimi so raztrgali volkovi na ruski meji dva avstrijska carinarja; nekega ogrskega zdravnika je napadla gruča volkov, ki so raztrgali najprej konja, nato pa še zdravnika. Ruske stepe so zelo pogosto prizorišče groznih tragedij. Po statistiki gotove petrograjske revije se ceni število žrtev volkov in medvedov na Ruskem letno na 120! V celoti zahtevajo zveri v Evropi (razun kač) vsako leto kakih 1200 človeških življenj. V Ameriki ni toliko žrtev zveri; tam razsajata največ takoimenovani grizli in beli medved. Zato pa je tam velika množina kač. V Združenih državah pogine vsako leto čez sto ljudi, ki so jih pičile strupene kače. Število žrtev, ki so jih pičile kače v Južni Ameriki, mora biti velikansko. S teh številk sledi, da naša zemlja ni tako hudo naseljena, kakor se sodi. ker nudi zverem še vedno dovoli skrivališč in da brauijo roparske zveri svoja bivališča korak za korakom pred človekom in njegovo civilizacijo. Roparske živali zasledujejo in razumejo z nenavadno hitrostjo korist in izgubo, ki jim prihaja od civilizacije. Neki potnik trdi. da se obnašajo v neznanih pokrajinah Južne Amerike, kamor prihajajo ljudje le redkokedaj, da iščejo zlato ali kavčuk kače »boa« grozno čudno. Prihajajo do človeških bivališč, zlezejo vanJa in so po dnevi skrite v svojih skrivališčih. Sele po noči, ko .slišijo ljudi hropeti. zlezejo iz svojih skrivališč na lov — za podganami, ki jih je v okolici bivališč vse polno. Ta nestrupena kača, ki meri včasf osem metrov dolžine, ni iskala č*0' veka morda iz ljubezni do njega, ampak samo zaradi svojega varstva. Vedela ie. da ii človek ni tako nevaren, kakor roparska zver »pekar« in poleg tega je tudi vedela, da se »pekar« boji človeka in da zbeži, kakor hitro zasliši strele Zato se počuti kača »boa* v bližini človeka varno. Čudna, toda pravilna gadja logika, ne? Sodilo se je. da gradnje železnic na hindostanskem polotoku odstranilo nevarne roparske zveri, toda to ni tako; nasprotno: veliko žrtev je. Citiram, kar se je zgodilo v NepauluS Ko so položili prvič železniške tračnice v džunglo v Nepaulu. neodvisnem kraljestvu na podnožju Hima« laje, so zbežale roparske zveri vsled detonacije dinamita v gore. Dve leti jih ni nihče videl, toda tretje leto je nenadoma izginilo petnajst delavcev. Konstatiralo se je. da so jih ponoči odnesli tigri. Niso se več bali dinamita . . . Železnica je bila postavljena. Vlaki so pravilno tekli. Poteklo je prvo leto. In nič se ni zgodilo . . . Tigri so se bali piskanja lokomotiv. Leta 1889. je skočil nekaj kilometrov od Bankipora vlak s tira: to pa le zato. ker je izginil železniški čuvaj. Odnesel ga je tiger in dve minuti nato je prišel vlak. Nesrečnika ie odnesel tiger živega v džunglo, delavci, ki so Kes bo prišel prepozno. Dve nesreči: n) zapustiti Marijo, b) zapustiti Jezusa z grešnim znanjem. Poboljšaj sc, pa takoj. I. Vrankar, župnik.« — Iz tega pisma sc vidi, kakor da ne bo prišel nihče v nebesa, kdor ni v Marijini družbi. Ali ni to smešno? Kako oblast si laste naši dušni pastirji! Slovenski jubilej v čeških listih. »Čas« je omenil slov. jubilej pod naslovom »Slovenska Bela Gora« in citira en del našega uvodnega članka. Tudi o Švihovi aferi je »Čas« citiral naša izvajanja. »Union« prinaša poročilo o našem uvodniku o Beneških Slovencih. V petek 20. marca je preteklo 99 let, kar je Napoleon zopet slavnostno vkorakal v Pariz. 22 dni po-preje je ušel iz otoka Elbe, kamor so ga pregnale združene evropske države. — Zalibog je Napoleonova zvezda 100 dni po njegovem begu iz Elbe popolnoma zatonila, s i. zredna Ferija. Pri sobotnem inmfrl1!/ razredne loterije so zadele: J1; 10694; 5000 K št. 32.022. J 2000 K št.-4295, 4370. 7866, 12.260, 14.920. 19.468, 34.805, 40.463, 41.533, 42.875, 43.776, 44.131, oH71, 65-598. 76.022, 77.353, 81.082, 82.245, 83.119, 88.667, 90.433. 97.928, 91.849. Ljubljana, — Konec dijaške stavke. Yčeraj se je dijaštvo vseh zavodov polnoštevilno udeležilo obvezne šolske S te,mJe »stavka« končana in ™ r2?dai° na vseh zavodih zopet redne razmere. — Značajnemu dijastvu vseh struj in prepričanj naše iskrene simpatije. — Kdo je »aranžer« dijaškega štrajka? Prejeli smo iz vrst naprednega občinstva sledeči dopis: Profesorska inkvizicija se sedaj poti, da bi rešila vprašanje, kdo je »aranži- dijaški štrajk in kdo so glavni Kr|vci. Zalibog pa se godi profesorski inkviziciji tako, kakor tistemu, ki S pipo v ustih premišljuje, kje jo je »zgubil. Pa, da govorimo resno: Nič odurnejšega ni in za razvijajoče se dijaške značaje kvarljivejšc, kakor JseleMefl-,^"1!-naših t)rofesorjev vso svmn -° bl mora,i Pokazati zfranie? v,^i° OSt in vzvišcno naši Vedno pa smo opazovali in se Opazujemo malenkostno ozkosrčnost in birokratsko naziranje večine profesorjev o prilikah, ko bi kot pedagogi morali psihološko umevati spontane izraze idealne navdušenosti! Reakcija proti vsem tem slabo-stlm večine profesorjev je tudi seda-štrajk. — Pravočasno obvodov niso"£e,li sredn}ešolških za-raka bnn? ."aPravili nobenega ko-hi-v vrpk 9 Pošteno in upoštevanja vredno zeljo — oficijelno praznovati slovenski jubilej. Drugače pa so tisti klečeplazci vedno pripravljeni z akademijami, mašami in »pridigami« proslavljati nemške slavnosti. Nikdo m interveniral pri de/ šol skem svetu glede dovolitve magari ladi 2° P°l,dariamo zat tega, ker »Slovenčeve« laži o posvetovanju prostega dne sploh ne .verjamemo!) Vsi ti, posebno pa ra v- Sti5,“mM|ab„ “J?" "a w ”,a w ra trpe narodni ideali, katere le manjšina značajnih profesorjev predpostavlja — upanju na višji činovni razred. — Kdo je gnal naše dijaštvo v opravičen štrajk? Povemo po svojem poštenem prepričanju in lastnem čuvstvu: Ne »hujskači« in »aranžerji«, ampak naša korumpirana, za vsako idealno narodno misel nedostopna javnost, in predvsem spontana reakcija na sebično in nenarodno naziranje profesorjev in »slovenskih« ravnateljev! Mesto sainospoznanja pa pride — to je jasno — inkvizicija in kazni za dijake — obratno pa nova imenovanja nadzornikom in ravnateljem — za »vestne« profesorje. To je dejstvo, ki ostane pribito. — Smešno je, ako »Slov. Nar.« nam v teh dneh očita objem s »Slovencem«. Mi smo »Slov. Nar.« našli ob drugih prilikah v objemu. Pa brez zamere. — Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrla gospa Marija Daehs, gostilničarka in posestnica. Pogreb ranjke, ki je bila od vseh spoštovana in blagega značaja, bo jutri, v torek ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Flori-janska ulica 33 na pokopališče k sv. Križu. Naj v miru počiva! — »Zlata doba«, 1. št. let. letnika je izšla. Propagirajte z njo vred abstinenco! — Merkurjev večer. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v torek 24. marca v gostilni člana g. Goršcta, Marije Terezije cesta »Merkurjev večer«. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogoštevilni u-deležbi. — V zadnjem trenotku, ko se zaključuje zbiranje naročil na turške srečke k prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t. 1., pri katerem bo znašal glavni dobitek 400.000 zlatili frankov, moramo žal sporočiti, da se od- ! dajajo turške srečke le še to pot na mesečne obroke po samo 4 K 75 v. kajti od 1. aprila t. 1. naprej sc bodo mesečni obroki primerno zvišali. Kdor ima torej namen, naročiti to izborno srečko pod starimi pogoji glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani, naj to stori takoj in opozori na to tudi svoj prijatelje in znan-cc. — Listnica uredništva. G. B. F. Kranj; Pride. — Raznim drugim dopisnikom; Prosimo potrpljenja, pride vse na vrsto! — Hrvaška opera. Za današnjo operno predstavo »Samsona in Da-lile« ter za torkovo predstavo »Wer-therja« je dobiti še nekaj lož v parterju, I. redu in v II. redu ter še več galerijskih sedežev. Tudi gostom z dežel bo torej možno ustreči. Tekst za opero »Samson in Dalila« se dobi pri blagajnici do 30 v. Plesi Filistejk bodo posebno zanimali, ker so za Ljubljano novi. — »Samson in Dalila«. Opera v 3. dejanjih. Uglasbil Camille Saint-Saens. Vsebina; Hebrejski narod je zbran in moli k Jehovi, da ga reši iz sužnosti. Samson navdušuje rojake in jim prorokuje zmago nad Filistejci. Satrap Abimeleh se roga Jehovi, povišuje boga Dagona ter hoče udariti Samsona. Ta mu iztrga meč in ga ubije. Dagonov veliki svečenik prekolne Samsona in da odnesti sa-trapovo truplo. Iz templja pride Dalila s devojkami ter slavi junaštvo Samsonovo, da bi ga pridobila zase. Star Hebrejec svari junaka pred za- peljivko, toda Samsona premagajo dražesti in besede Daliline in odide za njo v dolino Sorek, kjer ima krasotica svoj stan. — II. dejanje: Dalila je orodje Filistejcev, ki se hočejo maščevalti nad Samsonom. V zlobnem naklepu potrdi Dalilo še veliki svečenik Dagonov. Enkrat se je junak že otresel zapeljivosti Dalile, a zdaj se vrača k njej. Svečenik ji obeta za uničenje Samsona, ki se ga boje vsi Filistejci, plačilo od boga Dagona. Samson pride, Dalila izmami od njega tajnost, odkod ima svojo strašno moč; Samson ji pove, da ima moč od svojih las. Ko zaspi Samson, mu Dalila odstriže lase, pokliče filistejske vojake in jim izroči zdaj slabega junaka. — III. dejanje: Samson je v ječi; oslepili so ga, okovali v lancc ter ga prisilili, da vrti mlinsko kolo. Hebrejci pred ječo očitajo Samsonu, da je izdal svoj narod zaradi vlačuge. Samson moli. Vojaki ga odvedejo v Dagonov tempelj, kjer plešejo filistejske razkošne plese. Privedejo oslepljenega junaka ter ga silijo, naj poje v čast Daliliuo. Zapeljivka se mu roga ter ga spominja sladkih ur ljubezni, ki sta jih preživela skupaj. Samson moli, da bi mu Bog vrnil le še enkrat nekdanjo moč, Filistejci pa ga dražijo. Proslava zmage se vrši; Samson pa objame steber, ki nosi templjevo streho, in ga zlomi. Vse se zruši in pokoplje junaka in sovražnike. Samsona poje g. Jastrzebski, Dalilo gdč. Mira Korošec, velikega duhovna g. Jos. Križaj. 'delali na bližnjih poljih, so slišali njegov obupni krik. — Tigri se »itn več bali piskanja lokomotive Prihodnji mesec je izginilo na železniški j)rogi devet oseb. Čez en mesec pozneje so napadli tigri postajo in so raztrgali postajenačeluika in njegovo rodbino. Postaicnačelnik je brzojavil po pomoč, toda prišla je Prepozno. Administracijska uprava eeleznice je biia prisiljena postaviti utrjene postaje in za čuvaje prave miniaturne trdnjave. Toda tiger ?e prišel vkljub temu no svoje žrtve Angleži imenujejo tigra: man-eater (Ijudojcd). Normalno se tiger 2K£?-b°3i- T()da kakor hitro začno postajat' njegove mišice jeklene (pravilno v petnajstem letu. ne zadostuje vec roparju džungla. Kmalu ga začne hiučiti jakota in tu preneha njegov instinktivni strah pred človekom. Tiger se začne bližati človeškim bivališčem. Debut njegove »človeške« .karijere je zelo slab; pograbi tupa-;tam kako kokoš ali psa. Kp ga ojačijo ti uspehi, se začne ozirati no člo-'Ve»u — in nekega lepega večera se JIxne na nesrečnega kmeta. In že se gacne. Človeško meso mu je zadišalo. Gorje vasem, ki jih vzame v SVOj »rajon«! Tan-eater postane groza indijskih krajev. Bližnje džungle nudijo grozni Prikazni varna skrivališča. Angleški častniki popisujejo posebne slučaje groznega ropanja tigrov. V centralni indijski provinciji Je raztrgal tiger 32 oseb v teku petinštiridesetih dni. Slednjič ga je neki angleški častnik ustrelil. V nekem drugem kraju je teroriziral tiger tri mesece dvanajst vasi; raztrgal 'C petdeset ljudi iti dva tisoč oseb ga Je zasledovalo. Slednjič je našel čudno smrt: pri skoku čez železno mrežo vrta neke vile se je nasadil na ostre mrežne žeblje. Da postanejo tudi krokodili, čim starejši so. tem bolj nevarni človeku, o tem priča naslednji slučaj: Pri delih v panamskem zalivu, kamor se izliva precej široka reka Tnyra, so opazovali delavci pogosto dvajset do trideset aligatorjev (majhnih krokodilov), ki so se jim približali na štirideset metrov, ne da bi jim storili kaj zalega. Po dveh letih pa se ni smel nihče približati reki, posebno pa ne zvečer. V onem kraju ie vladala groza .in vzrok te groze je bil ta. da je en sam aligator požrl v teku dveh mesecev trideset oseb. Slednjič so ga ujeli na ogromen trnek, na katerem ie bila nataknjena četrtina prašiča. Krokodil je bil osem metrov dolg in čez sto let star. Na hrbtu mu je ra-stel mah kakor na kakem starem drevesu. Danes ne moremo povedati, kako dolgo bo človek še v nevarnosti pred roparskimi zvermi. Morda še več stoletij! Angleška je potrebovala štiri stoletja, preden je iztrebila volkove; v Alžirju, v Maroku in v Tunisu so bili še pred štiridesetimi leti levi, danes se morajo tamošnji prebivalci zadovoljiti s pardali. Toda Indija, ogromna masa Himalaje, Sibirija, srednji in vzhodni del Afrike in nepristopni gozdovi Brazilije ostanejo še vedno pribežališče roparskih zveri. Pazite na dan 25. marca t.l. Trst. »Slovenec« misli, da laž Bogu dopade. Tako preočiten bi pa vendarle ne smel biti. Povedano mu bodi da sta njegovi dve poročili o škedenj-skeni »shodu«, ki jih je objavit pretekli teden, eno v torek, drugo pa v sredo, lažnjivi. G. Brandner ni agitiral poleg Nar. del. organizacije tudi za socialno demokracijo, pač pa je izjavil, da sta v škedenisklh plavžih Itak že dve organizacjii (N. D. O. in SOCialistiCrja) In da. tretje organizacije t. j. klerikalne strokovne zveze, prav nič ne potrebujemo, ker smo prepričani, da bi stvar le škodovala in je navedel tudi vzroke za to. Da pa je bil na vabilih res shod naznanjen, o tem se je g. Jež sam prepričal, saj je zahteval, da se mu vabila pokažejo. Sicer je nato izjavil, da on za shod nič ne ve, toda to je moral storiti le iz taktičnega razloga. Resnica je. da so bili letaki za shod izdani; če pa je to storila škedenjska podružnica na svojo lastno pest, ali če je bila tozadevno zmenjena med podružnico in centi alo kaka zvijača, to nas prav nič ne briga. Mi vemo, da hočejo klerikalci v naših krajih uprizoriti shode za hrbtom kakega nedolžnega članskega sestanka, oziroma tečaja, to pa zato, ker se preočitno vendar ne upajo kazati. Tako postopajo vsekakor le tedaj, kadar zagledajo na shodu kakega govornika nasprotne organizacije, drugače, pa so jim člani nasprotnih organizacij — katere vabijo na svoje shode — dobrodošli, ker jih hočejo pridobiti zase. Laž je, da je g. Brandnerju ploskalo le sedem pristašev, ampak je resnično, da so ploskali vsi, njegovi pristaši poleg tega pa še nekaj klerikalcev. T udi ni res, da bi bil g. Jež pristaše N. D. O. zapodil, češ sedaj pa lahko greste, res pa je, da je g. Jež takoj po Braitd-nerjevem govoru zbežal v vežo in da je g. Brandner, videvši. da klerikalnega govornika ni več. Pozival svoje pristaše, da zapuste prostore. Brandner In Jež sta se nato v veži poslovila. Ali ni res tako gospod Jež? Mi bi tega niti ne beležili, kar tudi v prvem poročilu nismo storili, da ne bi bil »Slovenec« tako nesramno poročal. kakor da bi pristaši N. D. O. bili ven vrženi. Brandner se v svojem govoru tudi ni opravičeval, češ zarekel sem se. ko sem omenjal črno internacionalo — kakor poroča »Slovenec« — pač pa ie Brandner stvarno dokazal, da je istotako, kakor je internacionalna socialna demokracija, hitet nacionalna tudi klerikalna stranka in sicer v verskem pogledu. Brandner je navedel za to tudi dokaze in Jež je reagiral: »Če je tako, potem pa že«.Glede koroških Slovencev pa naj »Slovenec« kar molči, dosti razlogov ima za to! Če so klerikalci že na severni meji vpeljali take razmere, se ubo gledalo na to, da na iugu ne pride do tega. Tudi opazka »gospod Brandner, vi nastopate pa premalo očitno« (v verskem oziru seveda), bi uredništvo »Slovenca« prav lahko izpustilo, kajti g. Brandner se na delavskih shodih v verska vprašanja ne vtika, ampak nastopa zmerom v smislu programa N. D. O., ki nima politične barve, ki stoji nad boji med klerikalizmom in liberalizmom, za katere boje ima k večjemu pomilovalen nasmeh. vsied česar so v vrstah N. D. O. organizirani svobodomiselni in tudi verni delavci. Če bi se hotela N. D. O. postaviti na eno ali drugo stran, bi nastrli med njenim članstvom dve struji. N. D. O. ni privesek nobene stranke, ampak ie popolnoma samostojna delavska strokovna organizacija. »Slovenca« bi seveda veselilo, če bi postala N. D. O. liberalna organizacija, ker bi imeli v tem slučaju klerikalci vsaj en argument proti njej dočim sedaj nobenega praVega nimajo. Zato pa klerikalne delavske organizacije, dokler bo stala N. D. O. na tem stališču, na Primorskem ne bodo imele nobenega napredka. V nekaterih krajih so sicer že ustanovili podružnice in skupine, a te le životarijo. Zato hi klerikalci želeli, da bi postala N. D. O. protiverska organizacija, ker mislijo, da bi potem imel klerikalizem med primorskim delavstvom nekoliko več uspehov. Toda to se ne zgodi tako kmalu. — »Slovenec« pravi: »N. D. O. nam je napovedala boj —■- mi ga sprejmemo«. Da, gospodje, res smo napovedali boj vaši »Jug. strok, zvezi«, to pa iz razloga, ker ima slovensko delavstvo na Primorskem že svojo »Narodno delavsko organizacijo«, ki je nepolitična in ki zavoljo tega ne žali verskih čustev nobenega, vsied česar bi pomenilo nesmisel in škodo za primorsko delavstvo, ce bi se tu pričela širiti še ena organizacija in sicer klečeplazka klerikalna delavska organizacija, ki l je podrejena klerikalni stranki, v ka-j teri sede tudi podjetniki, torej gospodarski nasprotnik! delavstva. Če smo iz tega razloga napovedali »Jugoslovanski strokovni zvezi« boj, smo H zato protiverski, se ie li zato g. Brandner, ki kakor ostari voditelji N. D. O. nastopa v tern smislu, pregrešil proti verskim načelom? Sicer pa naj gospodje uri »Slovencu« vedo. da ne stoji v nobeni božji zapovedi, da ie treba vlačiti vero v stiokovne. politične m gospodarske organizacije, vsied česar je tudi obsodbe vredno, dr se ie vera potom klerikalcev zavlekla v lužo političnih, strankarskih in osebnih bolev. Bi bilo pač potrebno. da bi se pojavil Kristus, ker on bi čisto gotovo našel izhod iz teh umazanih razmer in sicer s tem, da bi šel z bičem na tiste lindi. ki so s svojim nečistim postopanjem pripravili njegove (Krisiovc) nauke že skoro ob veljavo. Če se bo v klerikalnih strokovnih organizacijah učilo Kristusov nauk (seveda na kak način!), potem so cerkve in prižnice popolnoma odveč. 'vsak veren Tcvck bi moral proti takemu zlorabljanju veie najodločneje protestirati in prvi bi se urrali dvigniti oni, ki so pristaši klerikalnih organizacij. Da pa tega ne store, ie