.V.V.'.'.V. iiiijfi *1 Sl ni ■ ■■■ijipWP fr Tr 1 KN \(*\ m |x Nt§ ffi 1 I B ■2 1 * žm»T »■■! JJJLm. i ' > ji 1 OBČINA ZAGORJE OB SAVI VABI K NAKUPU OBVEZNIC ... OBVEZNICE, OBVEZNICE ... KAJ NAKUP OBVEZNICE OBČINE ZAGORJE Obveznice so prenosljive, izdajajo pa se z rokom odplačila osem let, Moratorij za izplačilo glavnice je 24 mesecev, Sredstva bodo porabljena POMENI? za: Individualnemu kupcu: - varno naložbo - za vračilo jamči občina Zagorje s premoženjem in proračunom - visoko obrestno mero: 11 % - ohranitev realne vrednosti vloženega denarja (obvez- , niče so nominirane v DEM) - ekološko sanacijo - zmanjšanje osnove za dohodnino Obrtniku: - možnosti za hitrejši razvoj - finančno podporo profita-bilnim programom - davčne olajšave Podjetju: - zaposlitev presežkov delavcev - možnosti za hitrejši razvoj - finančno podporo perspektivnim programom - varno naložen kapital v profitabilne podjetniške programe KUPITE JIH LAHKO pri LB, Banki Zasavje, d.d.Trbovlje pri okencih Ekspoziture Zagorje Agencije Kisovec in Agencije Izlake REZERVACIJE IN INFORMACIJE SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE telefaks 0601 61 011 - pomoč v obliki trajnega kapitala pri ustanavljanju in zagonu manjših podjetij - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč za potrebe novih podjetij - graditve, dograditve, rekonstrukcije ali adaptacije proizvodnih prostorov - vlaganje v nove, ekološko neoporečne proizvodne programe - vlaganje v programe, ki bodo zaposlili presežke delavcev - sovlaganje v izboljšanje cestnih povezav in komunalne infrastrukture - zgraditev oz. povečanje telefonskih kapacitet. UVODNIK Novo leto seje pričelo za Slovenijo uspešno. Tudi za Zasavje? Bomo videli. Vsekakor bi morali zreti bolj vedro v prihodnost. Tako kot lepa Zasavka na naslovnici. Pa čeprav nas še vedno pesti slab zrak, kije v Zasavju myno zlo, kot ugotavlja v temi Natalija Vidergar. Zrak ne bomo izboljšali čez noč, tudi kakšno nakljušje ne more pomagati. Naključje in pravi nos pa pomagata pri poslih, ugotavljajo v kisovški Ultri, ki je s pomočjo televizijske mreže CNN prišla do novega izdelka. Zasavje se mora odpirati. Pa čeprav tudi z nastopi primadone rocka Josipe Lisac. Zasavc je pričel leto z novimi akcijami. Tako je že zaživela igra Marka za znaiye, v časopisu boste redno spremljali svoj horoskop. V tem mesecu pa bo Zasavc s pomočjo najboljših zasavskih športnikov vseh generacij izbral tudi najboljše športnike, ekipe in treneije preteklega leta. Marko Plajainc Matjaž Svagan Funšterc: Silvestrovo v Zasavju, Litijski praznik, Valvasor spet na Bogenšperku, Križišče regij, Prepoved koncerta v Zagorju, Sramotni steber, Vesti iz občin in podjetij, Orehi za Zasavske poslance, Koledar dogodkov, Jetmice Pisma bralcev: Miklavzevanje v Podkumu Tema: V Zasavju zrak ni dohrina-je nujno zlo Pogovor: Kramberger: " Ne bi bil rad policaj..." Kšajt glavce: Milanova kost, Franckin molj, Kozerija, Leto, ki ga ni več, In memoria m Mici Bizjak Anketa: Dohodnina, kaj je to? Reportaža: Zasavc Zasavcu: Srečno!, Desetič na Kum, Proti stoti, Str. 38: Marke za znanje 2 Miš maš: Pogozdovanje, Andrej Šifrira, Mala matura... Nagradna križanka: Spet lepe nagrade Žuriramo: Primadona rocka v Mesečini, Horoskop, Odzovori vedeževalca, Pop design v Mesečini Kšefti: CNN pomagal kisovški Ultri, Štiri tisoč brezposelnih Zasavcev, Plin, plin, plin..., Potrošniško ogledalo, Mali oglasi zastonj Zdrav duh...: So pesmi pisana žoga?, Božični koncert, 35 let delavskega doma ihbovljt', Za kulturo izgubljen dom, Zabeleženo ... v zdravem telesu: Tokrat Medved in strelci, Dvajset let karateja v Trbovljah, Cik cak po športnih terenih, Najboljši zasavski športnik Kronično: Promet, Aufbiks Silvestrovo v Zasavju Vse, kar je - mineva. Mine staro leto in prinese novo, mine življenje, pa tudi ljubezen ni večna. Tudi vznemirljivo pričakovanje novega leta je skopnelo kot prvi sneg. Poslovili smo se še od enega leta. Silvestrske zabave so bile že od nekdaj značilne po svoji pompoznosti in odmevnosti. Vsakdo je bil pripravljen malo več odšteti za dobro zabavo. Sedaj pa je bilo drugače. Tanke denarnice, ki so na žalost vedno tanjše, so ljudi prisilile, da so silvestrovali kar doma. Skupaj s svojimi družinami. Zagorjani na Silvestrovo. Foto: Tomo Ranzinger. V Zagorju so si omislili zanimivo silvestrovanje na prostem, in sicer na ploščadi sredi mesta. Mraz ni mogel odgnati številnih ljudi, ki so se ga udeležili. Vsem zbranim je srečo in predvsem mir v letu 1992 zaželel zagorski župan Janez Režun, Dedek Mraz je opravil še svoj zadnji obisk, zagorska godba je pristavila svoj lonček k dobremu počutju. V jasni zimski noči je odmeval zvok petard in širila se je živopisna svetloba raket, ljudje pa so si bili blizu, kot že dolgo ne. Tudi tisti, ki so novo leto dočakali doma, so kasneje prišli obiskat ploščad. Tu so se srečali s prijatelji, znanci in sorodniki. Tisti najbolj zagnani so tudi plesali. Veselo je bilo tudi v trboveljskem Delavskem domu (ansambel Sončna stran). V Hrastniku je bil največji žur v športni dvorani (ansambel Don Juan), veselo je bilo v planinskih kočah in drugod. Sicer pa je človeku lahko vedno lepo, če si sam tako uredi. Včasih je potrebno tako zelo malo, daje človek resnično srečen tudi na novoletno noč. Katja Božič Litijski praznik Decembrski dnevi, ki so že sami po sebi praznični, imajo v litijski še posebno praznični prizvok. V tem mesecu Litijani praznujejo svoj občinski praznik v spomin na bitko na Tisju, ki je vihrala na božični večer 24. decembra leta 1941. Bitka na Tisju predstavlja prvo preizkušnjo v boju za osvoboditev na tem območju, obenem pa tudi delček boja slovenskega naroda za uresničitev stoletnega sna Slovencev, da bi živeli v samostojni in neodvisni Sloveniji. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, ki je bila 23. decembra v avli občinske skupščine Litija, je sovpadala z izročitvijo prvega mednarodnega priznanja mladi državi Sloveniji. Slavnostni govornik, predsednik Občine Litija Mirko Kaplja, seje v svojem nagovoru ozrl na prehojeno pot, na težave in predvsem uspehe v iztekajočem se letu, kijih niti ni bilo tako malo. Za vsakim uspešno opravljenim delom stojijo Ijucjje, zato je posameznikom in društvom podelil šest občinskih priznapj in prav toliko listin o priznanju Občine Litija. V kulturnem programu so sodelovali Zasavski rogisti, Oktet Valvasor, ki je ravno v teh dneh izdal svojo prvo glasbeno kaseto, prostor pa je likovno uredil domačin akademski kipar Zlatko Rudolf. Ob zaključku prireditve je župan še simbolično otvoril litijski TV amaterski studio, ki je svojo prvo oddajo pričel predvajati prav v času slovesnosti. Rosana Maček Valvasor spet na Bogenšperku V decembru je bilo v raznih kraj ih litijske občine v okviru občinskega praznika kar deset kulturnih in športnih prireditev. Posebno mesto med njimi zavzema odkritje spomenika Janezu Vajkardu Valvasoiju, ki seje 23. decembra, po 300-letih, na predvečer svojega odhoda z gradu, vrnil nazaj na svoj Bogenšperk. Kip Janeza Vajkarda Valvasoija je v belem marmoiju izklesal akademski kipar Zlatko Rudolf in je postavljen na zelenici pred vhodom v grad. Odkril gaje domačin, akademik Janez Batis, kije v slavnostnem nagovoru orisal zgodovinski pomen Valvasoija in obenem čestital mlademu umetniku za njegovo delo. V priložnostnem kulturnem programu sta sodelovala Oktet Valvasor in Zasavski rogisti s svojimi fanfarami. R.M. ZA S A V C Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Manca Ocvirk (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik. Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Bogdan Barovič (Žuriramo), Borut Markošek (Kšefti), Nande Raz-boršek (Zdrav duh ...), Sašo Fabjan (... v zdravem telesu), Polona Malovrh (lektoriranje). Oblikovanje in računalniški prelom: Milan Derenčin, Litija in Cvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Časopis Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421172 z dne 27. maja 1979. Na zdravje Slovenija, na zdravje Zasavje Pravijo, da je čas vojne in čas miru. Takrat je bil čas vojne, ko sem šla tistega večera na vrt po jagode. Imela sem čuden občutek, v prsih me je tiščalo, kot, da bi imela v njih kamen. To je bil dan, ki sem ga preživela v strahu, to je bil dan ko so bombandi-rali Kum, to je bil dan, ko sem bila cel dan pred televizijskim zaslonom, ker sem hotela vedeti, kaj se dogaja. Namesto ptic so helikopterji preletavali nebo. V srcu je bilo čutiti žalost in v očesu se je pojavila solza, tista odrešilna solza, ki bo pregnala bolečino iz prsi. Nisem si upala pogledati v nebo, pogledala sem v tla; in tam se je skrivala drobcena, čisto majhna štiriperesna deteljica, kot osamljen bojevnik, ki še kljubuje sovražnim vetrovom. In ravno ta drobcena deteljica mi je takrat pomenila sonce, toplino, veselje, srečo... Pomenila je sonce, ki je kljub črnemu in sovražnemu ozračju vojne zasijalo. To sonce mi je zvabilo nasmeh na obraz, kot, da bi to želela neka nevidna sila. To je bil verjetno edini svetel dogodek v tistem času, takrat, ko je bil čas vojne. R. Kovač Sedaj je čas miru. Slovenija je utrgala svojo štiriperesno deteljico. Skoraj priznana je že. Manjka le še malo, pa bo deteljica sreče sestavljena. Majhen del te deteljice je tudi osrednji del naše mlade države - Zasavje. Zasavje v priznani državi Sloveniji. Kaj čaka Zasavje in Zasavce v samostojni, priznani državi? Bomo živeli v teh krajih bolje, kot prej, slabše ... Bomo obupani hodili po poljih za svojimi štiriperesnimi deteljicami, s pogledom, obrnjenim v tla. Ali pa se bomo uzrli proti nebu, zvezdam, jih skušali sklatiti z neba. Le zakaj ne? Nekateri to že znajo. Tudi v Zasavju. Zasavje se bo moralo, podobno kot Slovenija v svetu, potruditi in prisiliti Slovenijo, da ga bo priznalo. Zasavje je del te priznane in evropske Slovenije. Zato nazdravimo svobodnemu Zasavju v svobodni Sloveniji. M.P. Križišča regij Po sprejetju slovenske ustave konec leta 1991 so tudi formalno dani pogoji za ustanovitev občine Radeče. Ni slučaj, daje to mesto ob Sopoti že dosedaj, če upoštevamo lokalno - komunalne interese, delovalo povsem samostojno. Imela je, kot ena redkih v Sloveniji, svojo samoupravno komunalno interesno skupnost. Zaradi posebnega geografskega položaja so se v tem delu Slovenije križale tri regije, vodnogospodarski, cestni, PTT in elektro sistemi itn. Logično je, da se bodo Radeče z ustanovitvijo samostojne občine morale vključiti v eno izmed regij. Ali bo to sedanja celjska ali sosednji zasavska in posavska, še ni odločeno. Gotovo pa je, da Radeče nočejo biti več le obrobje ali celo privesek ene izmed omenjenih regij. Ker se v Sloveniji členitev na regije marsikje zapleta., so v Radečah celo razmišljali, da bi povezali Zasavsko -Posavske interese v enotno regijo ZASAV-SKO-POS A V SKO s središčem v Radečah. Kakorkoli se to morda sliši čudno, je glede na specifičnost območij, ki bi gravitirale v omenjeno regijo, predlog skorajda logičen. Prezgodaj je ocenjevati, kaj bi to pomenilo, sigurno pa ideja terja širšega razmisleka in obravnave. Ko govorimo o Radečah kot eni izmed bodočih slovenskih občin, naj omenimo, da so že stekli prvi pogovori v Sevnici v zvezi s Posavjem, kot eni izmed možnih variant vključitve občine v regijo. Ko so se o podobnem pogovarjali v Zasavju, je vodstvo zasavskih občin na pogovor povabilo občino Laško, ki glede na bližino Celja gotovo nima interesa povezovanja v novo regijo, razen seveda njenega spodnjega dela, katerega žal ni nihče obvestil. Kdo ve, če Zasavje tokrat ni naredilo napake glede na to, da so Radeče nekdaj sodile v trboveljski okraj. Pa tudi danes nekatera zasavska podjetja del svojega prihodka iztržijo v tej bodoči slovenski občini. Franci Kadunc Novi regionalizem Zagorje in Litija se, prav tako tudi Domžale in Kamnik, ne strinjata s predlogom prihodnje ureditve, po kateri naj bi se znašli v regijah, kjer se ne počutijo doma. Zagorje svoje prihodnosti ne vidi več v povezavi s Trbovljami in Hrastnikom, druge tri občine pa se ne vidijo v nekakšnem obljubljanskem regijskem obroču. Štiri občine razmišljajo o nekakšni novi regiji, ki bo odprta tudi za morebitne druge članice, ureditev naj bi bila policentrična, saj so zapriseženi nasprotniki centralizma in tega, da bi o njihovih interesih odločali kje drugje. R.R. Slovenci smo... Zadnji petek v decembru se je iztekel rok za oddajo prošenj za pridobitev slovenskega državljanstva. Na republiškem ministrstvu za notranje zadeve predvidevajo, da bo vseh vlog okoli 160.000, razrešili pa naj bi jih do aprila letos. Tudi v Zasavju so bili prosilci pridni. V Zagorju so na oddelku za notranje zadeve prejeli okoli 1000 vlog, prosilcev pa je bilo okoli 1500 (na posamezni vlogi je namreč lahko navedenih več oseb). V Trbovljah je bilo oddanih približno 1250 vlog, prosilcev pa okoli 2000. V Hrastniku je bilo takšnih nekaj manj. Prejeli so preko 700 vlog, prosilcev pa je nekaj več kot 1400. Vseh prosilcev za slovensko državljanstvo je torej v Zasavju blizu 5000. Vsi, ki so rok -27. december zamudili, bodo v prihodnje pridobivali slovensko državljanstvo pod bistveno ostrejšimi pogoji. B.M. Občinski grbi Registrske tablice na avtomobilih naj bi krasili tudi grbi občin. Morda je prav odločitev v Republiki, da bodo tisti, ki nimajo svojega, morali naslikati ljubljanskega, spodbudila ljudi v vodstvih občin k razmišljanju o teh občinskih simbolih. Grbi zasavskih občin so zelo mladi, le nekaj let štejejo, povezani pa so z rudaijer\jem in industrijo, ki se je tu razvila. Zgodovina teh krajev je mlada, zato si heraldika tu ni utrla poti, razen pri nekaterih plemiških družinah, ki pa z novejšim razvojem nimajo povezave. Nove grbe zasavskih mest vam bomo predstavili v eni naslednjih številk, kajti sedaj še niso čisto nared. Trboveljčani bodo o tem, ali nov ali obstoječi grb, šele odločali, Hrastničani bodo verjetno obdržali tega, ki so ga pred nekaj leti šele sprejeli, Zagorjani so v Skupščini že sprejeli osnutek novega, Lilijani pa ga doslej sploh niso imeli - imeli so simbolni znak - in trenutno se dogovarjajo o ponudbi za izdelavo osnutka, o katerem bo odločala občinska Skupščina. J.L. Zagorski grb na ogled Skupščina občine Zagorje je decembra sprejela predlog za nov grb občine. Posebna komisija, ki je predlog pripravila, se je delno zgledovala po izredno starem likovno preprostem, a učinkovitem grbu Gamberžanov. Imel je obliko ščita, kije bil s podolžnima lokoma razdeljen na tri ploskve, srednja je imela obliko konice. Akademski slikar Jože Trobec, ki se že nekgj časa ukvarja s celostno podobo zagorske občine, je iz te enostavnosti izpeljal svojo inačico grba in določil tudi barve. Grb naj bi s svojo enostavnostjo segal v preteklost, z barvnimi polji pa simbolno govoril o sedanjosti in prihodnosti: iz nevtralne beline v čmo (rudarjenje), iz črnine pa v modrino in zelenje. Grb je občanom na ogled v avli Delavskega doma. N.R. Prepoved koncerta v Zagorju? Na dan 26. decembra ob 17. uri je bil na strehi Delavskega doma v Zagorju koncert skupine Orlek. Ker so fantje igrali gromoglasni rock, se je kmalu zbrala množica poslušalcev. Najpozornejšim pa ni ušlo, da sta po kakšnih 20 minutah v Delavski dom vstopila dva miličnika in da seje kmalu za tem koncert končal. Dovolj, da se začnejo širiti govorice o tem, kako je milica prekinila koncert kljub temu, da je bil prijavljen pri ustreznem organu SO Zagorje. Za komentar smo povprašali komandirja postaje milice Zagorje Alojza Klančišarja. Povedal nam je, da je koncert Urad za notranje zadeve SO Zagorje res pravočasno odobril ter da so bili o tem obveščeni tudi na PM Zagorje. Zato na telefonske klice občanov o prebučni glasbi niso ukrepali tako, da bi prekinili koncert, marveč je patrulja izvajalce zgolj opozorila, da se stanovalci sosednjih blokov pritožujejo. Po opozorilu so Orleki zaigrali še eno skladbo, nato pa koncert zaključili. Daje bilo ravnanje patrulje milice korektno, nam je potrdil tudi vodja ansambla Orlek Vlado Poredoš. Dejal je, da so tako ali tako hoteli igrati le kakšne pol ure in bi tudi brez opozorila miličnikov koncert končali. Tako pa so lahko z njimi še malo »poklepetali«. Koncert so tudi snemali in naj bi bil kmalu na sporedu trboveljske kabelske TV, gledalci pa se bodo lahko na lastne oči prepričali o korektnosti miličnikov. S tem so postavljene na laž govorice o samovolji miličnikov in izbrisana je senca dvoma v njihovo korektnost. Za skupino Orlek pa je to le še malo dodatne reklame. Jože Ranzinger jr Z- M Radečani ne pustijo kraje Zdravstvenega doma Po sprejetju zakona o zavodih je tudi radeški zdravstveni dom izgubil status samostojne zdravstvene organizacije. Po sprejetju odloka o ustanovitvi Javnega zavoda ZD Laško je radeški ZD dobil dve delovni enoti in sicer Splošna medicina Radeče in Zobozdravstveno varstvo Radeče. Nepoznavalci razmer bi brez zadržkov ocenili, daje pač vse v skladu z zakonom in je nepotrebno vsakršno razmišljanje o drugačni organiziranosti. Delavcem ZD Radeče, še posebej pa pacientom pa so dobro poznane razmere, ki situacijo takoj obr nejo na glavo. Naj navedemo le nekaj primerov. Že ob obstoječi organiziranosti je ZD Radeče premogel le enega rešil-ca, pa še ta je bil na razpolago le takrat, ko je bil odprt ZD drugače pa so morali pacienti neredko tudi v nujnih primerih iskati rešilca v Laškem, največkrat pa sojih iz zagate re šili trboveljski ali hrastniški reševalci. Ali nova organiziranost pomeni, da mogoče niti dopoldne ne bo reševalnega avtomobila za nujne primere? Še huje je z dežurno službo. Vse, kar je nujno, je bilo že sedaj potrebno iskati drugje, kaj bo šele v tej organiziranosti. Glavni problem pa je gotovo novozgrajeni zdravstveni dom. Zdi se, kot daje skrb nad njegovim opremljanjem prevzel nekdo, ki se na razmere ne spozna najbolje. Od opreme, ki so jo načrtovali, je bilo veliko stvari prečrtanih pod oznako nepotrebno in podobno. Ne moremo in ne smemo se spuščati v strokovnost takšnih ocen, eno pri vsem pa je gotovo; krgj pa tudi zaposleni ne bodo dovolili nikakršnega odtujevanja osnovnih sredstev iz omenjene inštitucije, sgj je ogromno le te kupljene iz sredstev zaposlenih v dolini, pa tudi ZD je bil grajen s pomočjo samoprispevka. Omenjeno problematiko je obravnavala tudi krajevna skupnost. Bojazen tukajšnjega prebivalstva v zvezi z kvaliteto storitev je pač upravičena, saj temelji na dolgoletnih izkušnjah. Franci Kadunc Ü: Sramotni steber Napisi na tablah pri vhodu v mesto Trbo- * ■ vije označujejo nekoč pobratene občine. Da-, nes nič več, vsaj ne vsa mesta. Nekatera so neestetsko prečrtana. Sodeč po packarijah na omenjenih tablah, so tudi v občini Trbovlje prekinili z pobratenjem. Toda kdo? Nekdo je premazal napise pobratenih občin Lazarevac in Valandovo. Linija najmanjšega odpora? Kaj pa videz že tako umazanih Trbovelj? To pri toliki umazaniji sploh ni omembe vredno? Na umazano Trbovlje so naši že tako maloštevilni turisti opozorjeni že na glavnih vpadnicah v mesto. Rumene table z napisi nekdaj pobratenih mest so grdo premazane in prav bodejo v oči. Če je občinska politika izpeljala pobratenje, bi lahko tudi odstranila table z napisi nezaželjenih mest. Ker tega do danes še ni storila, pribijamo na sramotni steber odgovorne v trboveljski občini. Prav tako opozarjamo na napise istih mest na vodnjaku v naselju Salauminess. j.b. Še od lani visijo nekateri grešniki na sramotnem stebru. Odločili smo se, da jih bomo sneli in čez čas pogledali, ali so res kaj naredili, da bi popravili sramoto, zaradi katere smo jih na steber obesili. Tako s stebra snemamo odgovorne v SAP Zagorje zaradi neurejene zagorske avtobusne postaje. Počakali bomo na malo toplejše vreme in pogledali, ali se bodo le lotili ureditve postaje, ki meče slabo luč na zagorski odnos do okolja. S stebra snemamo tudi Republiško upravo ha ceste, Ljubljansko cestno podjetje in 'hrastniški izvršni svet zaradi nedokončane ceste skozi Brnico. Cesto so sedaj že skoraj uredili, pred kratkim so namestili odbojne ograje, manjkajo le še lepotni popravki. ^ Za nekaj časa pa bomo s stebra sneli tudi ŽG Ljubljana, ki smo ga tjakaj obesili zaradi sramotno urejene železniške postaje v Radečah. O tem primeru bomo posebej pisali v eni prihodnjih številk. m.p. „L Obisk pri zasavskih narodnjakih Po razpadu SDZ oz. po oblikovanju novih občinskih odborov njene pravne naslednice SDZ-NDS je na »teren« prišel tudi dr. Rajko Pirnat. Prisotne na delovnem sestanku v Trbovljah, ki so jih mučila zlasti vprašanja glede delitve premoženja in zbiranja novega članstva, je pomiril z naslednjimi besedami: »Ne obremenjujte se z odhodom nekdanjih članov niti z novo stranko. Bolj pomembno se je ukvarjati s samim seboj. Volilci bodo namreč SDS-NDS sodili po njenem delu.« SDZ-NDS pa je po njegovem tudi edina »dedinja« nekdanjega premoženja stranke. V svojem uvodnem govoru dr. Pirnat ni mogel mimo politike, kakršno vodi nova demokratska stranka. Obsodil je predvsem njeno odkrito povezovanje z liberalci in odklanjanje Demosa (ki je tedaj še obstajal). Sicer pa je prišel čas, ko je po Pirnatu končno že enkrat treba zlesti iz realsoci-alizma, čeprav ne kakorkoli (npr. z divjimi privatizacijami, ki pa jih je v Zasavju na srečo malo), temveč pravično. Glede ugleda narodnjaške stranke je gost menil, da je na pravi poti - tako vsaj kažejo napadi medijev. Kajti ko te nehajo napadati, je gotovo km narobe. Le v nečem se je dr. Pirnat zmotil - ko je govoril o tem, da se bodo člani DS le težko sporazumeli, kdo izmed njih da bo predsednik. To so »novi« demokrati opravili brez težav. P.M. Žrtvovani kmetje V drugi polovici decembra so se v Litiji srečali glavni politiki kmečke zveze oziroma ljudske stranke. Slišati je bilo moč že slišano; da se vlada izogiba vprašanjem, povezanimi s kmetijstvom, ima do njih aroganten odnos in jih ne upošteva, pa čeprav so po številu članov najmočnejša Demosova stranka. Dotaknili pa so se tudi dveh vedno prisotnih tem: novinaiji o njih poročamo nekorektno in tudi zato javnost vso krivdo za drago hrano vali na kmeta; bili so proti temu, da se v ustavo zapiše pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. R.R. Koncesionarstvo Medtem ko je v Litiji še vedno nekaj vroče krvi, ker je občina koncesijo za opravljanje javne službe v Sindikalni dvorani na Stavbah podelila Listu, domačemu podjetju za turizem in trgovipo, bo v času izida morda že znano, kdo bo najemnik gradu Bogen-šperk. Sklepanje o tem, s kom naj bi se podpisala pogodba o koncesiji, je bilo preloženo. Interes za sovlaganje in upravljanje s čudovitim gradom so doslej pokazali Predilnica Litija, Slovenija vino Ljubljana, Pivovarna Union prav tako iz Ljubljane, ljubljansko podjetje za PTT promet in Stanovanjsko Komunalna banka. R.R. Slovenska vlada začenja leto 92 v Radečah Tako so Radečani poimenovali zabavno - športno prireditev, ki bo v njihovi športni dvorani 23. januarja 1992 ob 18. uri. V p-i'ateljskih ,~ogo-metnih tekmah se bodo pomerile ekipe V'"de republike Slovenije, selekcije L JTIQUE Nedeljskega dnevnika z zlatimi slovenskimi košarkaši, selekcije slovenske glasbene estrade in radeških veteranov oziroma nogometnih entuziastov. N^j omenimo samo nekatera imena, ki bodo na radeškem igrišču poizkušala zadeti nogometno žogo. V ekipi nogometa^ v Države Slovenije bodo med drug' tudi min is uri Bavčar, J—'* in Kacin, v ekipi selekcije Ned „skega dnevnika košarkarji Daneu, Jelovac, Bassin, Žorga, Polanec, Marter, v ekipi slovenske glasbene estrade pa Božidar Wolfand - Wolf, Zlatko Dobrič, Bogdan Barovič, Janez Bončina - Benč, Giani Rijavec - BIG BEN, Tone Kapušin -Obvezna smer, Polde Poljanšek \gropop, Čarli Novak in Miro Ček. Iiš -HOT HOT, Tone Košmrl in Vili Ilesnik - Pop design, Duško Uršič in eh i igi. Organizator pod pokroviteljstvom Zavarovalne skupnosti Triglav in Pivovarne Union iz Ljubljane zagotavlja vrsto presenečenj za obiskovalce. Izkupiček tekme je namenjen Zvezi paraplegikov Slovenije. F.K. Demokrati tudi v Zagorju S sprejetjem kongresnega dokumenta identiteta SDZ, za katero je glasovala večina delegatov, je dokončno in nujno polariziral SDZ na narodnjaški in demokratski blok. Prepričanje o nujnosti ločitve, se je takoj prenesla tudi na občinske zbore. Stranka SDZ Zagorje je dobila na volitvah nekaj več kot 4 % glasov in en sedež V DPZ občinskega parlamenta. Skromen volilni rezultat smo z razdelitvijo na dve stranki torej še prepolovili. Vendar je potrebno razcep vzeti kot dejstvo. Kakršnekoli razprtije na ideoloških temeljih, nadaljne razpihovanje levega in desnega ekstremizma samo škoduje demokratičnim procesom na državni in lokalni ravni. Program DS Zagorje je zasnovan na neideološki osnovi in se zavzema za sredinski politični prostor. Do primerne okrepitve števila članstva, stranka deluje kot iniciativni odbor. Sedež stranke je na Cesti zmage 33, Zagorje. Leopold Drobne Božični dar V zadnjem ZASAVCU smo zaradi časovne stiske preroško napovedali prireditev Božični dar. Res je bilo tako, kot smo napisali in želeli. Danes bi dodal samo nekaj malenkosti. Pozdravni govor gospoda Franca Miklavčiča, podpredsednika SKD, je nadaljeval predstavnik Avstrijske humanitarne organizacije Hilfswerk. Nato je vabljene nagovoril še župan Janez Režun, zagorski dekan Jože Čampa in predsednik zagorskega Rdečega križa dr. Franc Grošelj. Iz vseh teh kratkih govorov je bilo skupno eno, in sicer - pomembnost druženja in humanitarnih akcij ter božično in novoletno voščilo. V kulturnem programu so nas razveseljevali: Dekliški pevski zbor Zora, Zagorski oktet, zakonca Dolar s citrami ter recitatorka Simona Steban. Potrudilo se je tudi osebje hotela Medijske Toplice. Lepo so okrasili prireditveni prostor in nam s profesionalnim pristopom pomagali izpeljati prireditev v njihovem hotelu. Janez Andrej Dolšina Pravopisa ne poznajo Članice^ literarno - novinarskega krožka OS Dol smo lani izvedle anketo o uporabi Slovenskega pravopisa v zasavskih podjetjih. Po telefonu smo poklicale petdeset podjetij, šol, trgovin ... Ugotovile smo, da 80 odstotkov vseh anketiranih SP ima, uporablja pa ga le polovica. Vsa podjetja SP nimajo, čeprav menimo, da bi ga nujno potrebovala. Zato se sprašujemo, ali je nakup SP prevelik strošek. Odgovor smo našle v knjigarni Partizanska knjiga v Trbovljah, kjer je zanj treba odšteti 1500 tolarjev. Slovenci, ki neke« dgjo na svoj jezik, bi gg morali vedno imeti pri roki. Katja, Joži, Kristina, Darja, 8.a - Dol pri Hrastniku Upokojenke in ročna dela Pri Društvu upokojencev Trbovlje že precej let uspešno deluje ročnodelski krožek, ki ga strokovno in organizacijsko vodi Lojzka Vengust. Rezultate svojega dela prikažejo vsako leto na društveni razstavi ob tednu upokojencev. V decembru pa so pri tem društvu objavili, da bodo v kratkem pričeli s tečajem pletenja, kleklanja in kvačkanja. V tečni se lahko prijavijo ne le upokojenke, pač pa vse tiste ženske, ki se za tovrstno dejavnost zanimajo in se v teh spretnostih in znanju žele izpopolniti. T.L. Poslovna alkimija Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik je v lanskem letu doživela nemalo število šok terapij. Proizvodnja je bila v veliki meri odvisna od trga, predvsem jugoslovanskega. Zaradi znanih vzrokov (blokada transportnih poti ipd.) je bila tudi proizvodnja za približno devet odstotkov manjša kot leta 1990. So pa bili v TKI zato toliko bolj uspešni pri prodoru na konvertibilni trg, sgj so v izvozu na Zahod dosegli vrednost 3,3 milijona ameriških dolarjev, medtem ko v tem letu načrtujejo kar 4,5 milijona dolarjev. Vse leto so uspešno izvajali tudi program racionalizacije dela, sgj so zaposlenost uspeli znižati s 506 na 467 ljudi, medtem ko za letošnje leto načrtujejo, da bi bilo to število nekje med 410 in 440 zaposlenimi. Pomembno je predvsem dejstvo, da v TKI že od novembra 1990 zagotavljajo izplačilo osebnih dohodkov, ki jih dovoljuje zakon, ker so že takrat podpisali kolektivno pogodbo. Za ilustracijo: povprečni osebni dohodek se je v preteklem mesecu sukal od 16 do 17 tisoč tolaijev. To je vsekakor mogoče, saj je dobiček ob koncu leta znašal okrog šest odstotkov. V prihodnje bodo v TKI dajali velik poudarek prilagajanju trgu ter bodo tako tudi dosti investirali v razvoj. Zlasti so velikega pomena ekološke investicije, saj bodo v proizvodnjo uvajali čistejše surovine, deponija odpadkov pa je že v fazi poskusnega obratovanja. Borut Markošek V Svei korakajo naprej Strategija razvoja, ki so jo začrtali pred leti v Svei in jo z znanjem in izkušnjami vedno dopolnjujejo, je bila glede na rezultate pravilna. Tudi lani so povečali proizvodryo in prodajo. Razvili so tri nove programe kuhinj, posebej omenjajo Barbaro iz orehovega lesa, ki bo na trgu že v prvi polovici leta. V februarju bo nared razširjen razstavni prostor v Zagorju, kjer bo mogoče videti res lepe reči. Čeprav niso pretežno vezani na jugoslovanski trg, tam vseeno ostajajo, načrtujejo pa izrazito povečanje izvoza. Kupca že imajo. Z naj večjim deležem svoje proizvodnje še vedno ostajajo na slovenskem trgu, kar je tudi njihov namen. V Svei niso ugotavljali tehnoloških viškov, s štipendiranjem strokovnjakov so močno izboljšali kadrovsko strukturo. Sklenili so, da bodo ti zaposleni naredili še več kot v preteklosti in to jim z enakim številom delavcev uspeva že dve leti. Proizvodnja na zaposlenega je visoka. Pri tem velik poudarek namenjajo ustvarjalnemu delu, inovativnost pa bodo tudi posebej cenili. Kot je omenil direktor Svee Miroslav Štrajhar, so si zastavili zahtevne cilje, ki bodo terjali z njihove strani odgovoren pristop in odlično kvaliteto. Seveda so kot proizvajalci željni tudi temeljite strokovne ocene. Med drugimi naj bi bili te deležni tudi na priznan 'm sejmu v Ko'"tu, o poti tja pa s. juho odločali skupaj s slo nsko lesno industrijo in upajo, da bodo ti načrti tudi uresničeni. Ivana Laharnar Dobro poslovno leto za Cementarno Minulo leto ocenjujejo v trboveljski Cementarni kot relativno uspešno. Prodali so namreč za tri odstotke cementa več kot v letu prej ali okrog 380.000 ton, pri čemer so koristili le 90 odstotkov svojih zmogljivosti. Več cementa so prodali predvsem na rovaš hrvaškega trga, kamor so prodali skoraj tretjino vse prodaje. Obetavna je tudi Cementarnina ekološka naložba - v rekonstrukcijo elektrofiltra na mlinu za cement. Po njej ngj bi v ozračje odhajalo le še 50 miligramov prašnih delcev na kubični meter (sedaj 200 miligramov), nič manj pomembna pa ni naložba v paletizacijo oz. v graanjo silosov za nakladanje razsutega cementa. Obe naložbi sta vredni tri milijone DEM, financirali pa jih bodo iz lastnih sredstev. _ Apno žgejo v Zagorju že 150 let Zgodovinski viri navajajo, da so se te gospodarske dejavnosti najprej lotili kmetje za svoje potrebe, pozneje tudi za prodajo. Med izdelovalci je bila tudi Zagorska pre-mogokopna družba, ki se je s tem ukvaijala v večjem obsegu. Apno je pridobivala na zahodni strani soteske Medije. Na vzhodni strani pa se je te dejavnosti lotil znani prvi industrialec Birolla, ki je tudi prvi postavil dve vertikalni jaškasti peči z neprekinjenim obratovanjem. Ostanki teh peči so še danes vidni nasproti Logarjeve hiše. Bi-rolli je kasneje sledil še Weinberger. Takrat in še pozneje so apno žgali v poljskih pečeh v saržah. Postavili so jih lastniki od Košenine do Logarja nad sedanjo obratno delavnico Industrije gradbenega materiala in na kraju, kjer stoji danes 300-tonska peč za žganje apna. Znani izdelovalci ali žgalci apna kot so jim takrat rekli, so bili med drugim: Mandelc, Baš, Šink, Wrenk, Medved, Mihelčič, Snoj in Taufer ... Najprej so v apnenicah kurili z lesom, pozneje so prešli na premog. Trboveljska premogokopna družba je med obema vojnama sezidala štiri peči jaškaste vrste; po zadnji vojni pa je rudnik zgradil še dve podobni peči, tako da je tako-imenovano baterijo sestavljalo šest peči te vrste. Birolla je v letih 1933/34 apneni-čarsko dejavnost preselil v Kresnice. Tudi vsi ali večina drugih podjetnikov so že pred drugo vojno prenehali z žganjem apna, z izjemo Weinbergerja, ki gaje pridobival še tudi po njej, do leta 1948, ko so peči nacionalizirali. To je le kratek pregled razvoja apnarstva v zagorski občini. Kaj več o njem bodo povedali v podjetju Industrija gradbenega materiala, ki nadaljujejo to gospodarsko dejavnost v velikem obsegu, žal zadnji čas v močno omejenem, zaradi splošne naložbene krize. Ob otvoritvi manjše tovarnice suhe malte, verjetno aprila letos, bodo Igeemovci počastili tudi 150 letnico razvoja apnarstva v Zagorju ob Savi. Milan Vidic Orehi za zasavske poslance Poslanci občinskih skupščin se sestanejo skoraj vsak mesec. Zanimalo nas je, o čem bodo odločali v prihodnjih tednih. Največji pomen gotovo nosijo občinski proračuni. Prav od teh je odvisna vrsta nalog, ki jih po posameznih občinah nameravajo izpeljati. V prihodnjih številkah bomo na tej strani poskušali sproti prikazati tudi uspehe ali neuspehe. Danes si za začetek poti oglejmo nekatere načrte iz občin Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje. Hrastnik V novembru so že sprejeli sklep o začasnem financiranju proračuna za prve tri mesece tega leta. Za novega izhodišč še ni, sledilo bo še usklajevanje z republiko, ki bo določila dovoljen obseg. Pri tem so Hrastničani do republike dokaj zahtevni oziroma dosledni, pa so v lanskem letu uspeli z renominaci-jami doseči osnovo, za katero so se borili. V tej občini je že sprejet program sanacije zraka, sprejeti morajo še kratkoročnega za to in prihodnje leto, kamor sodi širjenje vročevoda. Skupščina bo ob tem obravnavala tudi investicijski program prenove hrastniške toplarne. Naložbo bodo uresničevali dve leti, poleg republike pa mora ustrezne'vire iz proračuna zagotoviti tudi občina. Če bodo pri izvajanju načrtov uspešni, bodo v Hrastniku onesnaženja zraka za polovico zmanjšali že prihodnjo kurilno sezono. Letos bodo v Hrastniku začeli s spreminjanjem vrednosti točke za izračun stavbnega zemljišča v skladu z rastjo cen na drobno. .Sprememba bo veljala z drugim tromesečjem. Ko pa bodo zbirali vire za ekološko sanacijo, bodo zvišali tudi ekološki prispevek. Tretje leto tu že izvajajo dela iz petega občinskega samoprispevka in tudi letos bodo izvajanje programa sproti ocenjevali. V skupščini pa bodo razpravljali še o mnogih vprašanjih, kijih prinaša vsakdanje življenje. Ne smemo pozabiti odprtega vprašanja stanovnjske izgradnje, ki bo v skupščini večkrat glavna tema razgovora. Še zanimivost. Kot novost bodo uvedli stare, že nekoliko pozabljene zbore volilce1' kjer bodo občanom razložili, kaj je bilo strjenega in kaj je v načrtu. Litija Tudi tu bodo proračunu namenili v začetku leta največ pozornosti. Osnutek odloka bo nared v februarju. Poslanci bodo obravnavali spremembe dolgoročnega družbenega plana Litije ter odlok o ustanovitvi javnih zavodov na področju izobraževanja in kulture. Za mesec ali dva bo v javno obravnavo posredovan zazidalni načrt Litije - za levi in desni breg. Kot osnutek bo obravnavan še odlok o zaščiti vodnih virov in osnutek stanovanjskega programa v občini. V upravnih organih in izvršnem svetu bodo pripravili še poročilo, kaj so počeli in kako uspešni so bili lani. Marcu bo proračun že sprejet. Tisti mesec bodo obravnavali še odlok o pokopališkem redu, pa odlok o agromelioracijskih postopkih na območju Vin-tarjevec. Aktualna tema v Litiji bodo vsekakor komunalni odpadki. Sedaj o deponiji skoraj ne morejo govoriti, saj je skrajno neurejena. In ko imajo ljudje pred očmi neurejene zadeve, tudi v urejene ne verjamejo preveč. Morda bo za prebivalce Litije le rešitev načrtovana regijska deponija. V Litiji se bodo odločali še o lastnem grbu. Razpis je bil uspešen, petnajst predlagateljev je posredovalo kar štirideset osnutkov. Trbovlje Tačas pripravljajo proračun za letošnje leto. Seveda je v tem trenutku to spisek potrebnih nalog, kajti obseg proračuna še ni znan. Kar zadeva »dobroto« republike niso optimisti. Ker pa podjetja zrejo v prihodnost nekoliko bolj svetlo, se bo morda izven proračunskih sredstev nabralo več denarja kot lani, ko so povsod beležili velik izpad. Stalna naloga v Trbovljah je sanacija zraka. Da ne ostajajo le pri besedah, zgovorno kažejo podatki, da se je največja koncentracija v dveh letih skoraj razpolovila. Še vedno je visoka, učinek pa je vendarle občuten. V sezoni 1993/94 naj bi bila toplarna že priključena na plin in to bo pomenilo glavni uspeh sanacije ozračja. Letos bo urejen park. za katerega ureditev so občani posredovali sx'oje pripombe, strokovna komisija pa bo izoblikovala dokončno ureditev. V občini se nadaljuje s projektom financiranja drobnega gospodarstva, večja podjetja pa tudi načrtujejo dvig proizvodnje. Zagorje Glavni temi na začetku leta, od tega pa bo odvisna tudi uspešnost skozi leto, bosta proračun in strategija razvoja občine. Ena od tem v občinski skupščini so tudi simboli občine. Grafično zasnovo so delegati že sprejeli, do marca pa bo postopek končan. Tudi v Zagorju je ena od osrednjih točk razprav varstvo zraka. Po onesnaženosti letos ta občina večkrat prednjači. Predvidena plinifikacija je rešitev za mesto Zagorje. Sprejeli bodo odlok o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja, denar pa bodo pobirali od onesnaževalcev, ki bodo v okolje posredovali preveč škodljivih snovi. Pcavkar je bila končana javna razprava o programskih zasnovah za ure1 ditev tržnice sredi Zagorja. Pomembno je predvsem to, da na to podrpčje ne bodo več tlačili stanovanjskih objektov, pač pa ohranili prostor za prijetno ureditev. Z odlokom bodo za naravno in kulturno dediščino razglasili področje Gamberka. Svoje poročilo za lansko leto bo pripravila lani ustanovljena Agencija za razvoj. Po že nekaj časa trajajočih razgovorih in uspešnih dogovarjanjih pa bo stekel tudi postopek za izgradnjo regijske komunalne deponije. Ivana Laharnar KOLEDAR DOGAJANJ ▼ 15. decembra - »Ne bomo prikimavali politikom, ki govorijo o podeželski zadrtosti in zaplankanosti. Razumen politik ni nikoli žaljiv, celo do svojih političnih nasprotnikov ne. Gospoda Rupla je treba spomniti, da brez te zaplankanosti in zadrtosti tudi njegove stranke ne bi bilo, ne Demosa in ne tistega, čemur smo rekli demokratična pomlad.« Tako na skupni seji zbora podružnic, osrednjega odbora, poslanskega kluba in IO SKZ-LS v Litiji svoje pove njen predsednik Ivan Oman. Še bolj burno pa kmetje razpravljajo o spornem 55. členu predloga ustave. Kot se izkaže čez še ne deset dni, zastonj. ▼ 15. decembra - Sredina meseca je, in vse tri zasavske občinske skupščine se ubadajo s podobnimi - t.i. heraldičnimi zadevami oz. z drugimi besedami: kateri grb na katero registrsko tablico. V Trbovljah se bodo med starim (stisnjena pest, rdeča zvezda in rudarski voziček) in novim grbom morali še odločiti, v Hrastniku bo še naprej dober stari grb (ali pa ljubljanski zmaj po želji občana pač, ki bo pripeljal registrirat avto), le - Zagorjani so si že povsem na jasnem, kako in kaj - to je v vsakem primeru nov zeleno-modro-črni grb. ▼ 16. decembra Tega dne ob 14. uri doseže polurna koncentracija žveplovega dioksida v trboveljskem zraku rekordno vrednost - 1231 miligramov na kubični meter, pri čemer bi se po občinskem odloku že morali držati omejitvenih ukrepov druge stopnje. Sicer pa so po podatkih Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora meritve, ki so jih opravili v oktobru in novembm, bistveno boljše od decembrskih. Nizke temperature, neugodne vremenske razmere m toplotne inverzije pa pač ne prizanašajo. ▼ 17. decembra Dan, ko t.i »preostanek« nekdanje SDZ v Trbovljah za naslednji dan napoveduje visok obisk (sicer le na delovnem sestanku, pa vendar) - samega predsednika SDZ - NDS dr. Rajka Pirnata. Dan. ko na sestanek povabijo tudi »netopirje«, se pravi tistih nekaj članov, kije na zadnjem sestanku izstopne izjave podpisalo, ne pa jih tudi oddalo. Menda so dobile krila ... ▼ 18. decembra - Dr. Pirnat se v Trbovlje pripelje po poledeneli cesti, z novim vodstvom SDZ-NDS razreši vse dileme glede »izstoplih« članov, zaradi katerih se po njegovem nikakor ne gre obremenjevati, ne rečejo pa še zadnje glede delitve premoženja razpadle stranke. Nekaj odstavkov svojega govora vodja narodnjakov nameni tudi Zasavju: tu ima njegova stranka slabši start, za kar gre »zasluga« zlasti zgodovini. kar pa se tiče divjih privatizacij -z njimi v Zasavju ni težav, saj gigantov, ki jih je ta dolina polna, ne želi privatizirati nihče. Tako dr. Pirnat.. ▼ 18. decembra - Iz prijateljskega Omiša prispe v Zagorje brzojavka. V njej se predsednik SO Omiš zahvaljuje za humanitarno pomoč, ki so jo Zagorjani, tamkajšnja podjetja in sama občinska skupščina zbrali za preko tisoč beguncev, ki so se v Omiš zatekli zlasti iz Slavonije. V zahvali med drugim piše: »V teh dneh, ko se v vseh ljudeh dobre volje rojeva upanje po ljubezni in miru, pomeni vaše dejanje več od protokolarnega sodelovanja dveh prijateljskih občin.« ▼ 18. decembra - Minevajo natančno trije meseci, kar je za Strojno tovarno v Trbovljah stekel stečajni postopek, stečajni upravitelj pa napoveduje: Če se bodo načrti uresničili, bo stečaj do srede prihodnjega leta uspešno zaključen. Seveda bosta morali ob tem pozitivno poslovati Orodjarna d.o.o. in Strojegradnja d.d., pa še kup stanovanj bo treba prodati, in samski dom pa skladišče in počitniški objekt v Crikvenici. Upniki imajo namreč za skoraj 107 milijonov tolarjev terjatev. ▼ 19. decembra - Prednovoletni oz. predbožični živ-žav jv v polnem razmahu. Malčke iz zasavskih vrtcev Božički oz. dedki Mrazi obiščejo vsak dan znova, le daril ne prinesejo, »ker da jih palčki še-zavijajo, tako da jih bodo prinesli kar domov«. V tolažbo pa vsakemu en bonbonček. ▼ 20. decembra - V predprazničnih dneh bi v Zagorju želeli uskladiti politiko spodbujanja podjetništva s pogledi muzejske stroke. Pri tem pa naj ne bi prišlo do kakšne hude krvi in polemik o napadu na tradicijo ali NOB. Imajo namreč idejo, da bi Weinberger-jevo hišo, v kateri je muzejska zbirka, preuredili še za bolj praktične (beri: do-bičkanosne) potrebe, npr. za podjetniške prostore. Seveda bi muzejska zbirka ostala. ▼ 22. decembra - Nekdaj sila pomemben datum mine neopazno. Ra- zen morda dejstva, da je nedelja. Čeprav nekateri še vedno mislijo drugače. ▼ 23. decembra - Tega dne se na Bogenšperk vrne Janez Vajkard Valvasor. Spomenik iz belega makedonskega marmorja je delo domačina Zlata Rudolfa in zadnja ter najpomembnejša naloga v dolgoletni prenovi gradu. ▼ 23. decembra - Ob obletnici plebiscita republiška Skupščina razglasi prvo ustavo samostojne Slovenije -in to s 179 glasovi za. Nova ustava, pravijo, bo temeljila na demokratičnem političnem sistemu. ▼ 2. januar-jubilejnega, desetega po vrsti novoletnega pohoda na Kum se tega dne udeleži rekordno število planincev oz. pohodnikov - 2536. Vrh doseže tudi najstarejši med njimi, ki šteje kar 81 let. ▼ 6. januarja - V Cementarni Trbovlje začnejo z rednim letnim popravilom. Trajalo bo kakšnih 40 dni, nakar naj bi proizvodnja spet normalno stekla. Prv tako pa prašni delci v zraku. ▼ 13. januarja - Dušan Semolič. predsednik zveze svobodnih sindikatov Slovenije, obišče kisovški Siporex in na njihovem primeru dobrega sodelovanja med sindikatom ter vodstvom podjetja pokritizira odnos med republiško vlado ter sindikati rekoč, da je že Evropa spoznala, kako se gospodarskih težav ne more lotiti brez sodelovanja s sindikati. In to tista Evropa, s katero se tako radi spogledujemo tudi Slovenci. In Zasavci ... ▼ 15. januarja - Slovenija je priznana. V Zasavju proslavijo to tako kot v vsej Sloveniji - bolj skromno. Očitno je narod naveličan proslav in praznovanj. ▼ 15. januarja - Priznanje Revirski inovator leta 1991 dobi inženir elektrotehnike oz. diplomirani inženir organizacije dela iz izlaškega Elektroele-menta Anton Šemrov. Dosežek: varo-valčni ldčilnik VLC 10 x 38 in 8.5 x 31,5. ki Elektroelementu samo v nekaj mesecih lanskega leta prinese za 60.000 DEM dobička. ▼ 16. januarja - Skupina 12 delavcev - predstavnikov nekdanjih delavcev Strojne tovarne Trbovlje obišče območni svet Zveze svobodnih sindikatov. da bi se domenili, kako čim hitreje in čim bolj uspešno rešiti njihovih več kot 700 zahtevkov- sodišču. Svoje pa bo moral reči še stečajni upravitelj, s katerim se dobijo čez dober teden. Polona Malovrh jeJüniCei^ ■ Predvolilna propaganda. Več politikov nam je takoj po novoletnih dneh zaupalo, da so jim pod noge metali petarde, in da ne bodo nič jezni, če to zapišemo; torej, kako ravnajo z njimi politični nasprotniki. V Trbovljah rojeni Mile Šetinc - Francetov seje na lestvicah priljubljenosti najbolj povzepl z molotovko, ki je priletela v njegova vrata, za lokalne politike pa so menda že petarde dovolj. Kot da skozi zasavski dim že prihajajo obrisi aprilskih volitev. ■ Spet ilegala. Marko Orožen - Policija in Franc Grešak - Partija sta se srečala na Kumu, ko je bil za njima novoletni pešpohod. Ko sta ugotovila, da je avantgarda na zavidljivi nadmorski višini, sta nazdravila visokim koncentracijam, ki so skupaj z zdajšnjimi oblastniki ostale v dolinah. Kot da skozi zasavski dim že prihajajo ... ■ Prevratniki. Še ena prevratniška novička. V Medijskih Toplicah so se 1. januarja zvečer dobili člani predsedstva Zveze socialistične mladine iz Zagorja izpred desetih let in tam uprizorili Srbijo. Prepevali so melodije s srbskimi besedili, razbijali čaše, vzklikali gesla iz temne preteklosti... Mecenstvo je prevzela zagorska Oria in njen direktor, nekdanji nesojeni šef ju-go-mladine Sandi Češko - Čvekič. Kot da skozi zasavski dim že prihajajo ... ■ Zapisan slavi. Le nekaj kilometrov je manjkalo, pa bi litijskega župana in zavarovalničarja Mirka Kapljo - Kapljico spoznali še tisti trije Zasavčani, ki ga še ne poznajo. Potem ko je pripravil Šuštarja, da je maševal na Bogenšperku, tja pripeljal celo vlado in poslal Kučana na pešačenje od Litije do Čateža, se mu je razpad Demosa zgodil le nekaj kilometrov iz občine. Nesreča pač nikoli ne počiva. ■ Protest. Zaradi istega dogodka, razpada Demosa torej, pa je šef zasavskega muzeja Miran Kalšek - Čebine že vložil protest. Nič sicer nima proti razpadu, bi se pa po njegovem mnenju, ta moral zgoditi na Čebinah. Hkrati v protestu zahteva, da se za prireditelja podobnih zgodovinskih dogodkov predhodno razpiše natečaj. Ne ve namreč, kako bi se znebil obilnega propagandnega gradiva izpred par let. ■ Posle Tita ... I. Zagorski župan in projektant Janez Režun - Obveznica se je nekaj minut počutil kot Tito. Ko se je na kmete odpeljal po novoletno smrekco, so mu domačini mahali, ko pa je nasmejan izstopil iz avtomobila, so se mu opravičili, ker da so ga zamenjali s sorodnikom iz Ljubljane. So tudi ljudje, ki se vozijo s svojimi iksemi. ■ Posle Tita ... II. Prvi zagorski kulturnik in profesor Nande Razboršek - Bulca je letos izplaval iz godlje, ki so mu jo pripravili liberalni demokrati; da naj se sam odloči, ali bo v stekleni dvorani še Tito doprsni kip ali ne. Za novega leta je tja namestil smrekico, februarja bo verjetno Prešerna, marca kaj bolj nežnega, ... in tako Tita ne bo več ne da bi bil odstranjen. ■ Skrival ženo. Na srečanje deseterice trboveljskih narodnjakov tik pred novim letom se je pravosodni minister Rajko Pirnat - Svetilka pripeljal sam. Je pa zamudil četrt ure, ker je menda moral prepričevati ženo, naj raje ostane doma. Siegrid bi mu odpodi-la še tistih nekaj članov ... ■ Sef pa tak. Ker dolski podjetnik in naš odgovorni Marko Planinc - Čvek tudi na sestankih uredništva ni več prišel do besede, si je lastnoročno zlomil nogo. Na prvi januarski sestanek seje privlekel v gipsu, počakal na soglasno vprašanje »kaj si pa delal« in nato govoril, govoril, govoril, ... ■ Poslovanje Z izgubo. Najbolj tehtno razpravo na Zasavčevem novoletnem žuru v Mesečini sta ubesedila dolgoletni rudarski finančni minister Janko Koritnik - Izguba injiaš glavni ter še kup stvari Matjaž Švagan - Cižek. Čižek mu je potožil, da nikakor ne more izplačevati honorarjev in da se mu lahko pripeti celo izguba, Izguba pa gaje potolažil, daje sam že pozabil, kako je, če izgube nimaš; da pa verjetno ne more biti nič dobrega. ■ O pomotah. Na istem žuru je republiški poslanec, prav tako financar, sicer pa naš davčni svetovalec Janez Kopač - Kramp vseskozi zatrjeval, da je tu čisto pomotoma. Po nekaj kozarcih in kruhkih ter čednih pomenkih je bil prav tako sveto prepričan, da bi bila čista pomota, če ga tam ne bi bilo. ■ Delovne sobote. Eden najbolj znanih hrastni-ških rudarskih šefov Brane Šikovec - Zaleteni ima podobne navade, kot nekateri drugi oblastniki v zasavskem gospodarstvu in negospodarstvu. Na službene jeklene konjičke so se namreč tako navezali, da jih tudi po službi ne morejo pustiti iz rok. Ko je bil pred kratkim na eni takih voženj trčen, je menda zvito pločevino bolj pri sebi komentiraj na kratko: »Spet bo morala pasti delovna sobota.« Ne vemo, ali jo bodo delali vsi rudarji, ali pa Zaleteni kar sam toliko sobot, da bo povrnil škodo. flPIG&AMI I Novoletni pozdrav policajem Petarde so po času pokanja ! dotolkle v Zasavju vse rekorde, j če vmes ne bi prišlo do krokanja, še mafija podprla bi te horde! Ringelšpil Predstavili ponovno so mu čudovit dizain, a on samo je rekel: »Oj, Marička, kok ste fain«! Lisičja romanca Spoznal lisjaček je še eno mlado | in se obnašal kot obuti maček. I Ker pa ve, da v tretje gre kar rado, varuje zdaj pred njo ga sam rogaček! BUCK3URN6 ‘^AV.V.V»*.VAV.*AVA\\V/AV.V ■j Pisma oralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja j odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja Šj bralcev o zivljeiyu in dogajanju v Zasavju. § Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem S omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. I Uredništvo Spoštovane bralke, spoštovani bralci, Tokrat se je v našem nabiralniku (še vedno nimamo postavljenega tam, kjer smo obljubili, pa ga bomo kmalu imeli, ker ga že delajo) nabralo manj tematskih pisem kot navadno. Pošte pa je bilo vendar veliko. Vsem številnim, ki ste nam pisali pred novim letom in nam zaželeli najboljše želje pri urejanju Zasavca, se iskreno zahvaljujemo. Snovalci Zasavca se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki ste komurkoli od nas ob srečanju mimogrede izrekli dobre želje nam in časopisu. Pa seveda tudi vsem tistim, ki ste na nas pomislili v prehodu v novo leto, ki ga tudi mi začenjamo z novim zamahom. Marsikdo od vasje gotovo že kdaj sklenil: tole bom pa zapisal za Zasavca, da bodo vedeli tudi drugi. Mesec je dolga doba in kot pravimo, človeka mine do pisarya. Vaša pisma nam pomenijo tudi nov izziv pri snovanju vsebine časopisa. Če vam pri tem lahko svetujemo, ngjbolje je ne odlašati. Ko ste najbolj ZA, da bi nekuj zapisali, to tudi storite. Naslednji dan pa že zalepite kuverto in jo pošljite na naš naslov. Če boste to storili do 15. v mesecu, bo ravno prav za naslednjo številko časopisa. Dobrodošli v »Vašem zelniku« in srečno vsem- Uredništvo Spoštovani! Z vašim časopisom sem zelo zadovoljen. Ker živim precej daleč od rodnega Zagorja, mi Zasavc prinese del kruja, ki ga imam še vedno ngj rajši, naravnost domov. Iz poštnega žiga ste lahko opazili, da živim v Beli Krajini, vendar še vedno rad pridem domov v Zagorje in odhod je vedno težak. Večina med vami me gotovo pozna in tudi jaz poznam vas, posebej pa želim pozdraviti glavnega urednika Matjaža Švaga-na, s katerim sva tako rekoč skupaj odrasla. Kaj naj še rečem oziroma napišem kot to, da je časopis več kot super. Zasavca naročam za pol leta naprej. Upam, da bo ostal tako dober, kot je sedaj. Želim vam veliko sreče še naprej. Vaš bra- Sašo Mirosavljevič, Bela Krajina Pozdravljeni! Ne bom pisala, da sem redna bralka Zasavca. Prebrala sem prvo številko in pa tole predpraznično - takrat in sedaj iz samega ftrbca. Hotela sem se prepričati če ni vsa ta reklama le iz muhe nastali slon. Prebrala sem vse in ni mi žal. Vse skupaj je v redu -vsakega po malem iz vseh koncev, za vse generacije - ne samo Zasavcev (od matere Slovenije neupravičeno pozabljenih); ampak tudi ostalih Slovencev. Ideja o honoriranih prispevkih je krasna. Skupaj z bralci iščite talente. Naj se vam sami predstavijo s svojimi prispevki - nagradite jih, kritizirajte, svetujte - veliko skritih talentov je med mladimi in starimi. Dobro bi bilo tudi, če bi uvedli rubriko šal in domislic »razgledanih« glav, pa kakšni kratki odlomki iz romanov naj popestrijo vse skupaj. Glasbeni lestvici bi lahko dodali še športno in filmsko. Sicer ste super časopis, le tiskarski škrat vam nekam pogosto nagaja - poskusite mu to preprečiti. Upam, da boste tole pismo, če že ne objavili, pa vsaj prebrali. Želim vam, da bi bili čim boljši časopis, saj pravijo, da je le najboljše ravno dovolj dobro. Lep pozdrav. Irena Lebič, Trbovlje Spoštovana bralka, hvala za prijazno pismo, v katerem ste nam natrosili kar nekaj zanimivih predlogov za boljši časopis. Tudi sami se jezimo na tiskarskega škrata. Ga že grabimo za uho, pa kaj, ko se nam včasih izmuzne. Potrudili se bomo, da se to ne bo zgodilo velikokrat. Upamo, da boste naš časopis vzeli v roke bolj pogosto. Uredništvo P.S. V novoletni številki Zasavca seje tiskarski škrat res razposajeno sprehajal. Samo na eni strani je pisal dedek Mraz na tri različne načine. F.M. i Miklavže vanj e ; v Podkumu 1 Prosimo, da objavite pojasnilo v zvezi s člankom g. Juvančiča, objavljenem v št. 8 in ne tisto, kar se je on že dogovaijal v uredništvu. Zaradi problema, ki je pri tem nastal, : želimo članice odbora Aktiv kmečkih žena ; Podkum, da pojasnilo objavite takšno, kot je ; v nadaljevanju navedeno. • Odbor Aktiva kmečkih žena daje pojasni-jlo k članku »Miklavževarje v Podkumu«, ^objavljenem v št. 8 z dne 23/12-1991 in sicer: Darila ni prispevala trgovina ČOP, temveč so denar prispevali starši. Izbor stvari in nabavo pa je izvršil Odbor. S spoštovanjem! Odbor kmečkih žena, Podkum Miklavže vanj e v Podkumu 2 V prispevku Miklavž v Podkumu je prišlo do napake, saj je uredništvo spremenilo pomen mojega zadnjega odstavka v pismu. Ta se je pravilno glasil: »Na koncu bi se v imenu vseh, ki živimo in delamo v našem kraju zahvalil: Aktivu kmečkih žena, ki so žrtvovale svoj čas in za vse, kar so naredile, gospodu župniku za nesebično pomoč pri organizaciji Miklavža, lovski koči, ki je dala prostore, trgovini Čop za vse, kar je podarila za naše otroke. Vsem ngjlepša hvala in si za naprej želimo še več takih in podobnih prireditev. Miklavžu pa srečno pot in čez eno leto nasvidenje.« Jože Juvančič, Podkum Miklavže vanj e v Podkumu 3 Kar precej prahu je dvignil prispevek o Miklavžu v Podkumu. Če smo deloma tudi mi krivi za dvig temperature, se prizadetim opravičujemo. Sicer pa lahko primerjate oba članka. Upamo le, da bomo iz Podkuma še naprej dobivali toliko pošte, ali pa še več, kot doslej. Naj ob tem dodamo še enkrat: prosimo vas, da nam pošiljate pisma, polemike ali odgovore le v največji dolžini 30 vrst. Če so prispevki daljši, smo jih prisiljeni krajšati. Pri krajšanju pa hitro pride do nerodnosti in še najslabše jo seveda odnese avtor. Zato je bolje svoje misli strniti in vsi bomo zadovoljni. Seveda bi bilo še najbolj slabo, da pisma sploh ne bi objavili. Uredništvo CENIK EKONOMSKO-PROPAGAND OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto 2. KOMERCIALNI OGLASI STORITEV 600,00 800,00 1.000,00 1.400,00 tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 400,00 20,00 200,00 10,00 2.400,00 50,00 5. OSMRTNICE soo,oo CENIK VELJA OD 1.1.1992 400,00 TRBOVLJE TRG SVOBODE lla, 61420 TRBOVLJE TEL.: (0601) 21 - 358, 22- 056, fax.: (0601) 21 - 228 UKV 103,9 MHz STEREO V Zasavju zrak ni dobrina - je nujno zlo Zrak je prvi pogoj človekovega obstanka, zato je tembolj zaskrbljujoče dejstvo, da je ta naravni vir tudi najbolj ogrožen. Kotlovnice, industrija, promet ... spreminjajo zrak v pravo zmes nevarnih in strupenih snovi. Že nekaj desetletij se zavedamo osnovnih povezav med onesnaženostjo zraka in njegovimi škodljivimi vplivi na zdravje. Znan je londonski december 1952. Zaradi visokih koncentracij polutantov v zraku so zabeležili kar 8000 smrtnih primerov več, kot je sicer znašala običajna smrtnost v tem obdobju. Bolezenski simptomi so bili kašljanje s sluzjo, povečano izločanje iz nosu, bolečine v vratu in nenadno bruhanje. Simptomi huje obolelih bolnikov so bili dušenje, po-sinjelost, vročica, hropenje in bronhospazma. Bolniki s podobnimi težavami so v preteklem mesecu polnili tudi čakalnice zasavskih zdravnikov. Če se opremo na misel dr. Požarnika, da onesnažen zrak. poleg že omenjenih težav, povzroči tudi zmanjšanje telesne odpornosti (večja dovzetnost za infekcije in druge bolezni), lahko med vzroke zimskih bolezni Zasavcev štejemo tudi visoke koncentracije plinov v zraku. Za zasavske doline je značilna slaba prevetrenost. Posebno v zimskih mesecih so pogoste temperaturne inverzije. Ponoči se tla in plast zraka nad njimi ohlajajo, temperatura pa z višino narašča. Temperaturni obrat, ki zgoraj omejuje jezero hladnega zraka, preprečuje navpično izmenjavo zračnih mas in dolina postane zaprt sistem, v katerem se kopičijo strupeni plini. Njihov izvor poznamo: industrijski procesi, premog slabe kvalitete, slabo vzdrževana kurišča, nepra- vilno kurjenje, nevzdrževani avtomobilski motorji, ... Omeniti moramo tudi slabo zavest nekaterih prebivalcev, ki npr. stanovanja hladijo z odpiranjem oken, namesto s priprtjem radiatorjev, kar k manjši porabi goriva in s tem manjšemu onesnaževanju prav gotovo ne pripomore. Kadar se inverzija dopoldne razbije, se koncentracija polutantov v zraku zmanjša (razredče-nje). Lahko pa takšen toplotni obrat traja več dni, v tem primeru koncentracije nezaželjenih plinov v zraku močno narastejo (dimnik trboveljske termoelektrarne sega nad inverzijsko plast). Republiška akcija z uvozom kvalitetnega ameriškega premoga v Slovenijo, se v zasavskih toplarnah ni obnesla (neprimerna granulacija premoga). Na Polaju zato kurijo češki premog, v SVEI pa gori prav tako kvaliteten zagorski premog. Povprečne dnevne koncentraci- je žveplovega dioksida so bile decembra 1991 v Zagorju 100 - 530 mg/m3, v Trbovljah 100 - 630 mg/m3 in v Hrastniku 100 - 820 mg/m3 zraka. V tem mesecu je povprečna dnevna koncentracija žveplovega dioksida v zagorskem zraku kar 27 dni segala nad mejnih 125 mg/m3. V Trbovljah je bilo takšnih dni 26. V Hrastniku je v prvih devetnajstih dneh decembra povprečna dnevna koncentracija 12 dni presegala mejno vrednost. Od 11. do 18. decembra 1991 je v Sloveniji nastopila ena najmočnejših inverzij v zadnjh desetih letih. Maksimalne ume koncentracije (mejna urna konc. je 375 mg/m3) žveplovega dioksida v zraku so v teh dneh dosegale 1365 mg/m3 (Trbovlje, 15.12.), 1215 mg/m3 (Zagorje, 17.12.) ter 1075 mg/m3 (Hrastnik, 16.12.). O gibanju koncentracij žveplovega dioksida zraku, pristojne občinske službe obveščajo zasavski center za obveščanje, ta pa podatke posreduje zdravstvenim domovom, šolam in radiu Trbovlje. Ob prekoračitvi odrejenih koncentracij žveplovega dioksida v zraku, odloki o varstvu zraka vseh treh občin predvidevajo tri stopnje izrednih ukrepov. Ukrepi prve stopnje obsegajo priporočila in nasvete prebivalcem glede gibanja na prostem in prezračevanja prostorov, priporočila in nasvete lastnikom kurišč in priporočila za zmanjšanje prometa z motornimi vozili. Ukrepi druge stopnje dodatno predvidevajo še omejitve obratovanja določenih industrijskih obratov in kotlovnic, omejitev ogrevanja v gospodinjstvih, preusmeritev prometa, ... Izredni ukrepi tretje stopnje prepovedujejo obratovanje določenih industrijskih panog in kotlovnic, kurjenje na trda goriva in promet z motornimi vozili. WHO ugotavlja, da enomesečna izpostavitev koncentracijam žveplovega dioksida nad 200 mg/m3 zraka opazno vpliva na zdravje ljudi. Občutnega izboljšanja kakovosti zraka do konca kurilne sezone ne pričakujemo. Zato, ker je zrak slab, ne hodite brez potrebe na prosto in tiste dni ne zračite pretirano svojih stanovanj. Živite pač v Zasavju, kjer zrak ni več dobrina, ampak nujno zlo. Natalija Vidergar - Gorujup Obljube, obljube... V Zasavju smo se pričeli sramežljivo ukvarjati z ekologijo pred okrog desetimi leti. Kakšnega večjega ekološkega gibanja v naših dolinah nikoli ni bilo. Bili so le posamezniki, ki so se osvestili in pričeli razmišljati po svoje. Veliko jih je obupalo. Le malo jih vztraja. Zato niti ni čudno, da se tudi zelena stranka v Zasavju ni razvila tako, kot bi pričakovali za eno najbolj onesnaženih regij v državi. Obljube pa obstajajo. Vedno so. Največkrat so zamazale oči, odvrnile neprijetna vprašanja za nekaj časa, za tako dolgo, da so se vprašanja izgubila v vetru. Zrak pa ostaja onesnažen. Manj, pravijo šefi oblasti. Res je, manj, vendar še vedno tako onesnažen, da naši otroci kašljajo kot stara parna lokomotiva v Zagorju, da v Zasavju še vedno umirajo za rakom več in pogosteje kot drugod, da so v dneh, ko je treba krepko zakuriti v pečeh, ambulante prepolne. Gozdovi še vedno umirajo - pred očmi Zasavcev izginjajo naša pljuča, skozi prste polzi denar, ki bi ga lahko zaslužili s prodajo kvalitetnega lesa. V preteklih letih so mnogi obljubljali čist zrak. Zgradili smo dimnik, velik, da je kaj. Zrak pa je še vedno uničeval naša življenja. Zgradili smo mestne toplarne. Zrak pa še vedno ni kaj prida boljši. Narejeni so bili programi. Tudi melago-manski, kot na primer listi o TE-TO, zaradi katerega je šlo v nič ničkoliko delovnih ur, preždetih na sestankih in denarja. Pa nič. Morda ho kaj bolje z uresničitvijo plinifikacije zasavskih mest. Vendar bo kar precej časa še trajalo, da se bo s plinom grelo toliko Zasavcev, da bomo lažje dihali. Obljube niso očistile niti zemlje niti vode. V Zasavju ni komunalnih čistilnih naprav, še sadra teče nemoteno v Savo. Se ni obneslo, je suh komentar. Še marsikaj se ni. Čeprav je res, da seje nekaj le uredilo. Če ne drugega, lahko vsak dan slišimo vsaj to, kakšno svinjarijo dihamo. Saj imamo ANAS postaje. Pa to ni dovolj - morali bi bolj odločno zavpiti, da nočemo več živeti v svinjariji. Zasavci pa po svoji stari navadi nič. M.P. Kramberger: »Ne bi bil rad policaj...« Dušan Kramberger, diplomirani inženir arhitekt, samostojni kon-zervator na ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, Trboveljčan, ki je zdaj že lep čas Ljubljančan, pravi: Pokličite me, ko začnete razmišljati o obnovi objekta, ki je kulturna dediščina. Skupaj bomo našli rešitev. Ne bi bil rad policaj, ne bi rad ukrepal, ko je škoda na zaščitenem objektu že narejena. Z gospodom Dušanom Krambergerjem sva se pogovarjala na njegovem domu v Ljubljani. Je eden tistih strokovnjakov iz Zasavja, ki so odšli, in ki se radi vračajo, kadar v rodnih krajih najdejo delovni izziv. V pogovoru se nisva mogla izogniti niti njegovemu delu pri prenovi ljubljanskega gradu, toda to je zanj zgodba z nekoliko trpkim priokusom, za nas pa štorija iz sosedove malhe. Gradovi so tisto, kar vas, vsaj tak občutek imam, privlačijo kot neskončna zakladnica skrivnosti in možnost za vaše strokovno delo. Slovenija je z njimi posejana, kot da bi si kdo to malo deželo hotel narediti za deželo gradoy? Dušan Kramberger pri delu na ljubljanskem gradu. K: Seveda, po številu jih je res veliko, tudi v Zasavju, na litijskem področju, pa v občini Zagorje oziroma v tistem odprtejšem delu regije. Vendar so to bolj utrdbe, saj je bila dežela vedno na prepihu, od tod se je osvajalo ali pa seje tu branilo. Kakšne velike arhitekture, kot so na primer krajevski gradovi, pa nimamo. Za take so si mogočniki izbirali bolj varna področja. Gra- dovi so tudi področje, na katerem delam, zato se v meščansko arhitekturo ne spuščam rad. Ob takem delu, kot je prenova stavbne dediščine je namreč treba o stvari veliko vedeti. Kaj za narod, kakršen smo Slovenci, pomeni kulturna dediščina? K: Kultura v najširšem smislu, kamor sodi tudi stavbna dediščina, nas je ohranila in osamosvojila. Slovence je ohranila dediščina preteklih rodov, v tem skopu pa seveda tudi jezik z zanimivo dvojino. Poglejte, slovenske gradove in cerkve so zidali slovenski zidarji, tesarji, slovenski obrtniki in umetniki. Neumno bi bilo razpravljati o tem, kakšnega rodu je bila gospoda, ki si je te gradnje naročala. Iz tistih davno minulih stoletij je nemogoče potegniti, kaj so bili na primer Celjski grofje - Slovenci ali Nemci. Narodi so tedaj šele nastajali. Kultura, v njenem sklopu pa stavbna dediščina, je tisto, česar nam ne more nihče vzeti oziroma česar se ne da zanikati. Kdo je torej odgovoren za čuvanje kulturne dediščine naroda? K: Lastniki seveda. Ti pa bi se morali na stroko obrniti takoj, ko začnejo razmišljati o prenovi objekta, ki velja za dediščino. V tej fazi jim lahko konservator pomaga, svetuje, skupaj z lastnikom išče rešitve za to, da bo objekt ne le pre-novljen,vtemveč da bo tudi zaživel. V tej fazi se dajo^ tudi lažje najti kakšna sredstva. Če pa se obnova začne brez tega, škode velikokrat ni več mogoče popravljati. Odnos ljudi do dediščine kaže na stopnjo kulturne osveščenosti posameznikov in naroda. Nikakor ne bi rad, da bi ljudje v meni videli človeka, ki jim bo kaj prepovedal, preprečil. Vse se namreč da, in za vse je mogoče najti rešitve, ki so tako ali tako vedno kompromis. Kot vsi intelektualni poklici ima tudi moj poklic nekaj, čemur pravimo strokovna presoja. Torej nekaj subjektivnega. Kar pa je največkrat velika odgovornost. Gospod Kramberger, medijski grad oziroma grajska kapela je tisti objekt, ki se mu v pogovoru ne moreva izogniti. Delali ste na tem projektu. Kako gledate nanj danes? K: Kapela je sicer obnovljena, žal pa je ostala brez zaledja in s tem ne živi, kot bi lahko in morala. Nujno bi bilo oživiti gospodarsko poslopje ob kapeli, ga morebiti povsem porušiti, in na podlagi posnetka stanja ponovno postaviti - lahko z moderno vsebino, v povsem komercialne namene. Nujno bi bilo obnoviti grajski vrt, ruševine gradu pa arheološko raziskati in grad nekoč na novo postaviti. Kaj pa Potjorek oziroma stavba pri Prusniku, ki je dolga leta propadala, zdaj pa je, na veliko žalost nas, ki v teh dolinah živimo, ni več, saj je porušena. K: To, da je stavba zravnana z zemljo, ne predstavlja kakšnega posebnega problema, saj je, kolikor vem, že narejen posnetek stanja. Ta pa zagotavlja, da jo bo mogoče na novo postaviti. Velike zgodovinske vrednosti' Potjorek sicer nima, zato pa je dragocen kot nekakšen romantični poizkus na izjemni lokaciji. Vsako stavbo je vredno obnavljati, na novo postavljati, pa si hkrati zagotoviti multi-disciplinarni pristop. To je sodelovanje vseh strok, ki lahko zagotovijo, da bo objekt tudi zaživel. Le tako dobi svoj smisel. Zaživi pa lahko ob zagotovljenem zaledju. Tako, da hkrati z objektom naredimo še vse drugo, kar omogoča življenje objekta, ki ga predstavimo. Velike študije o teh stvareh pravzaprav niso potrebne, vse, ali skoraj vse s tega področja je dognano, napisano, objavljeno. Pa tudi zgledov, kako je mogoče dati objektu, dediščini življenje, je veliko. Iz teh krajev ste, poznate jih. Kaj Zasavje pomeni v pojmu kulturna dediščina? K: Ti kraji so v kulturnem pogledu neskončno bogato območje. Ni sicer toliko arhitekturnih spomenikov. Ima pa na primer področje Trbovelj vsekakor prazgodovinske, arheološke spomenike in dediščino do vključno srednjega veka. Kraji tod so bili za življenje vedno nepri- jazni, doline pa zanimive zaradi prehodov, križanj poti in podobnih prednosti. Kaj pa tisto novejše obdobje, ki ga želimo zdaj čimprej pozabiti, obdobje nastajanja teh zasavskih krajev, obdobje premogovništva in vsega, kar je le-to prineslo s seboj? K: Zasavje s svojimi kraji nikdar ne bi bilo to, kar je, brez rudarjenja, ki je v prejšnjem stoletju, sploh v drugi polovici, slonelo -tega bi se morali zavedati - na tedaj najsodobnejši tehnologiji. Rudniki so vlekli razvoj, bili so lokomotiva. Tudi za kraje in ljudi tiste čase ni bilo tako zelo slabo poskrbljeno. Rudniška stanovanja in razmere za tiste čase niso bile tako slabe, tu je bila že zelo zgodaj bolnišnica, pa šole in še kaj, za kar je poskrbel Rudnik. To je dediščina, ki je, hoteli ali ne, vse, s čimer smo nekoč živeli. To dediščino bi morali danes znati izkoristiti, ideje pa so poznane. Od prikaza jame, jaška, do rudarskega muzeja in tako naprej. Sem seveda sodijo tudi rudarske kolonije, ki pa nikakor ne smejo postati geta. Razmišljati moramo širše, nikakor ne lokalno. Za varstvo kulturne dediščine v Trbovljah in Hrastniku je pristojen zavod v Celju, za občino Zagorje pa ljubljanski. Je to tisto, kar moti, ovira delo? K: Jaz, mogoče tudi zato, ker sem v teh krajih domačin, jemljem Zasavje kot celoto in taka delitev me prav gotovo moti. Je pa v pripravi zakonodaja, ki področij ne bo več administrativno ločevala, pač pa se bomo strokovnjaki združevali pri nalogah. Od prihajajoče zakonodaje pa pričakujem veliko tudi na drugih področjih. Mislim, da bo za varovanje dediščine pozitivna tako do konca speljana denacionalizacija kot davčna zakonodaja, ki naj bi spodbujala vlaganja v obnovo ,v Če dovolite še nekoliko osebno vprašanje? Toliko naših ljudi je v Ljubljani in drugje po Sloveniji ter po svetu. Veliko jih je zelo uspešnih. Doma pa se sprašujemo, zakaj? K: Res je kar nesorazmerno veliko ljudi iz Zasavja uspešnih zunaj domačih krajev. Osebno menim, daje eden od vzrokov v trboveljski gimnaziji, ki je dajala solidno znanje, ki je odpiralo vrata, drugi vzrok pa vidim v krajih samih. Na eni strani grobost, na drugi pa toliko tenkočutnosti v kulturnem življenju. To dvoje, ti dve nasprotji naše ljudi opremita tako, da se znajdejo v skoraj vsakem okolju. Ste čustveno še vezani na Trbovlje? K: Ne morem reči, da je to kakšna posebna čustvena navezanost. Rad pa prihajam, kadar je v tem koncu treba delati in na tak način menim, da krajem nekaj pač vračam. Z gospodom Dušanom Krambergerjem sva se pogovarjala dlje, kot bi bilo potrebno. Temu so krivi gradovi. Zaradi gradov je zmanjkalo časa za sakralne spomenike ali pa za nekaj več besed o njem samem. Čeprav sem imela vseskozi občutek, da o sebi ne bi želel govoriti. Ob koncu mi je še enkrat rekel, naj napišem, da nikakor ne želi, da bi tisti, ki stavbno dediščino obnavljajo, v njem videli nekoga, ki jim bo kaj branil, kaj zapovedoval ali prekrižal načrte. Pa tudi to, da mora vsaka obnova sloneti na širokem, multidisciplinarnem pristopu. Samo strokovno obnovljen objekt, dediščina, ne pomeni veliko, če ne zaživi, če ni vklopljen v okolje, med ljudi, če nima zaledja. Jaz mu verjamem, saj sem se ob tem pogovoru še enkrat prepričala, da je moj sogovornik eden tistih, ki veliko ve in ki ga je užitek poslušati. Helena Kastelic n «s*; Milanova kost Na minule praznike, četudi so bili najdaljši, kar pomnimo, smo že pozabili. Nanje nas spominjajo le še bolj ali manj prazne denarnice, saj smo veliko več porabili, kot smo rekli, da bomo, in zato bodo prenekate-ra gospodinjstva komaj dočakala prvega v prihodnjem mesecu. Pred nami pa so spet vsakdanje zgode in ne- • zgode, pravzaprav sredi njih živimo in upamo vsaj, da nas tegobe ne bodo prehudo stiskale. Da nam ne bi kdorkoli očital, da takorekoč ob začetku novega leta ponujamo samo jok in stok, naj najprej omenimo, da se lahko ha naši inflacijski in cenovni fronti res nekoliko zvedri. Vlada nam namreč obeta le desetodstotno mesečno inflacijo. Nekdo je sicer dejal, da je programirati inflacijo skoraj tako, kot če bi programirali smrt, ampak malce več zaupanja že moramo imeti vsaj do nekaterih predlaganih ukrepov. Po doslej znani vsebini predloga ali sporazuma o socialnem partnerstvu, naj bi nekoliko bolj tenkočutno brzdali posamezne cene. In ker naj bi odslej bolj bdeli tudi nad vso denarno politiko, se utegne tokrat vsa stvar bolj posrečiti. Četudi po vsej verjetnosti noben državni nadzor ni in ne more biti dolgega veka, gre v tem primeru, kot kaže, za neizbežen ukrep. Pod nadzorom n^j bi bile cene takoimenovane infrastrukture (elektrike, železnice, PTT) in celo komunalnih storitev, pa cene nafte in natnih derivatov ter zemeljskega plina in osnovnih živil (moke, kruha, mleka, mesa, olja in sladkorja). Temeljno načelo pri tem je, da se bodo lahko povečale največ za 80 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov v posameznem mesecu. Slišati je, da naj bi maloprodajne cene živilskih izdelkov oblikovali po sistemu soglasij. Vlada naj bi hkrati usklajevala rast plač v javni upravi in negospodarstvu z rastjo plač v gospodarstvu. Sicer pa smo zadnjič doživeli že tudi malenkostno znižanje cen nekaterih izdelkov, zaradi odprave vojnega davka. Zakon o prometnem davku bi lahko označili kot listino ali dokument, ki nas naj bi približal davčnemu sistemu zahodne Evrope. Vendar opozarjamo, da ga izvedenci hkrati ocenjujejo tudi kot skrajnega, saj po eni strani omogoča cenejši luksus in po drugi preživetje po dražji lestvici. Pri vsej stvari pa drži tudi to, da se bomo poslej lahko z Evropejci primerjali le kot davkoplačevalci, v nobenem primeru pa ne po življenjskem standardu. Za njimi bomo zaostajali še najmanj deset do petnajst let. Pred nami je dolžnost pisanja obrazcev o dohodnini. Plačevali jo bomo vsi odrasli Slovenci in samo tisti, ki dobivajo komaj toliko, da preživijo, lahko računajo, da bodo prejeli še kaj vrnjenega. Prav je, če opozorimo vse davkoplačevalce na olajšave, ki jih lahko uveljavljajo. Milan Vidic Franckin molj Tole razmišljanje bi lahko naslovili tudi z besedami: BLIŠČ IN BEDA SLOVENSKEGA JEZIKA ali KAJ ME PRI NAŠEM JEZIKU VESELI IN KAJ ŽALOSTI... Začnimo z radostjo. V letu svoje samostojnosti smo dobili Slovenci zadnji, peti del Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kar pomeni enega najpomembnejših dosežkov slovenske kulture. Spominjam se šolske ekskurzije jeseni 1981 v Ljubljano, ko smo se napovedali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Temačni hodnik nas je pripeljal v večji delovni kabinet Instituta za slovenski jezik s številnimi mizami, na katerih so imeli sestavljale! Slovarja polno škatel in v njih listke z gesli. Vprašali so, kako uporabljamo našem krgju izraza sopihati in sopsti, s katerima so si prav tedgj belili glavo. Imenitno smo se počutili, da smo lahko nekgj trenutkov sodelovali pri tako pomembnem projektu. Izvedeli smo, da segajo začetki nastajanja že v leto 1946, načrtno delo pa seje začelo 1961. leta. Posamezne knjige so izhgjale s petletnim premorom. Takrat še nismo vedeli, da bo Slovar obsegal več kot 5000 strani in vseboval nad 107 tisoč gesel. Če pa se ozremo v svojo vsakdanjost, naletimo povsod na malomaren odnos do jezika. V pisarnah ponekod premorejo Slovenski pravopis, uporabljajo pa ga bolj redko. Ob razcvetu raznih podjetij si natiska vsak najprej svojo vizitko, a nekateri ne vedo, da se zapiše najprej ime, potem priimek, prav tako so napačno napisana imena na reklamnih tablah. Blago prodajajo na 3. (tretjič) obroke, namesto na 3 (tri) obroke. Izdelkom zagotavljajo določeno življepjsko dobo - brez drugega j. Včasih je to res površnost, če pa se to ponavlja, posumimo, da ne obvladajo osnov pravopisa. In kar je še huje - vseeno jim je. Če jim ne bi bilo vseeno, bi pogledali v Pravopis, ali pa vsak zapis, ki gre v javnost, dali pregledati. Povezovalci raznih kontaktnih radijskih oddgj včasih zaidejo v narečje - ngjbrž mislijo, da se tako bolj približajo poslušalcem. Ne da bi jih kdo opozoril, ponavljajo napačno vprašanje: »Od kje kličete ...?« Kot da ne poznajo ljudske Kod si hodil, kje si bil ... Ali pa kakšne TV oddaje, ko nas posiljujejo z ljubljanščino -afektirano, seveda: »Boste povedala (povedal) ...?« Namesto »povedali«. In tako naprej. Skrb za materinščino ngj bi bila vendar osnova slovenske narodne zavesti, ponos Slovencev. Pomembnejše mesto ima kdo, več kot piše, bolj je odgovoren za jezik. Poleg pravopisnega znanja bi se morali potruditi za jedrnato, preprosto, jasno izražanje. »Če dva meseca ne preberem leposlovne knjige, težje pišem,« mi je dejal nekoč uspešen novinar. In kako ngj pride dobra knjiga do ljudi? Kako ngj na primer povprečen Hrastničan vrednoti knjigo, ko pa v mestu z 12.000 prebivalci ni knjigarne? Malo bolje je drugje po Zasavju. Na srečo imamo še knjižnice, kjer število bralcev zaradi povišanih cen vsakovrstne literature narašča. Odnos do jezika je stvar družbe in posameznika. Vprašanje je le, če se tega zavedamo. Fanči Moljk KOZERIJA Silvestrovo je bilo tokrat precej drugačno, kot zadnja leta. Ženo sem peljal pred novim letom v bolnico. Silvestrovo sem nameraval preživeti pred televizijo. Otroci so odšli na žurko, sam pa sem hotel imeti mir. Tokrat bo drugače, sem si dejal. Nobene pijanščine, lepo v miru bom počakal novo leto, si voščil in po polnoči zaspal. Kako usoda vse obrne! Prijatelji, ki so se odločilo za praznovanje v enem trboveljskih lokalov, so me dolgo prepričevali, da res nima smisla bili sam doma. Žena je tako v bolnišnici in verjetno ne bi imela nič proti, če bi šel s prijatelji na zabavo. Pravzaprav res, sem si mislil. Zakaj bi si ob polnoči čestital sam, če to lahko storim v družbi. Zabava je bila dobra, vino je naredilo svoje, pete so srbele, ob polnoči pa smo si vsevprek čestitali. Moram reči, da sem se počutil krasno. Bolje, kot doma čestitati sam sebi. Še posebej, ker je bila na zabavi tudi znanka, ki je nisem srečal že kar nekaj časa. Baba in pol. Plesala je kot Mojca Horvat, ob polnoči pa mi jc od njenega silvestrskega poljuba vse igralo. Ob dveh, se spominjam, so prišli na zabavo v gostinski lokal tudi televizijci. Snemali so kar med enim bolj sentiš plesov, ko smo se krepko stiskali. Drugi dan me je poklical prijatelj in me vprašal, če sem si našel drugo. Da je gledal na televiziji. Potem j c zazvonilo drugič - tašča je nekaj vreščala^ pa je nisem kaj dosti razumel. Žena med obiskom v bolnici ni hotela govoriti z. mano. Prijatelji mi še danes čestitajo za moj osvajalski podvig. Sam pa pišem oglas za Zasavca: "Iščem iskreno prijateljico.Sem nealkoholik, kadim ne, zaradi osebnih razlogov ne gledam trboveljske kabelske televizije. Možen zakon." Štefan Zasavc Leto, ki ga ni več! Leto, ki je minilo je leto, kot ga še ni bilo, vsaj za slovenski narod ne. Le kaj je bilo tako pomembnega? To je bilo pomembno, da smo sedaj samostojna, suverena in priznana država in njeni prebivalci smo ponosni na to. Sedaj počasi in zanesljivo vstopamo v Evropo, kol smo si želeli. "Nikoli ne bo več tako, kot jc bilo," so dejali in res je tako. V letu 1991 smo sc veselili, smo jokali, smo stavkali, menjali smo ministre, prepirali smo sc,sc vojskovali in zmagali.Borili smo se za neodvosnost in jo tudi dosegli. Borili smo se za sklepčnost v skupščinnah in je zaenkrat še nismo dosegli. Neodvisnost in priznanje smo dosegli z. vztrajnim delom, z ljudmi kot je Milan Kučan, z. voljo, da svetu dokažemo, da nismo trhle bilke, ki po loči ovenejo, da nismo le majhne številke, da smo ljudje! Ljudje iz. kivi in mesa, smrtniki, ki delajo napake, toda na napakah sc učimo in volja nas naredi močne in neupogljive. Torej, tudi za vsakim posameznikom jc leto 91,ki jc bilo polno, polno uspehov in neuspehov, vzponov in padcev. Čeprav pravijo smej se in svet sc bo smejal s tabo, jokaj se in jokal boš sam, je vsak posameznik nekaj prispeval za dobro skupnosti. Sedaj si želimo vse najboljše, borimo se za lepši jutri. Toda za lepši jutri bo potrebno storili še marsikaj. Najprej spraviti gospodarstvo na zeleno vejo. Potrebno bo izboljšali kakovost naših izdelkov, dvigniti delovno moralo, usmerili se na tržno gospodarstvo in poiskati trge v tujini, v Evropi. Ta bo sprejemala le kakovostne izdelke in storitve. Delavce bo treba nagrajevali po delu, učinku, stimulativno, ne pa po teorij ienakihželodcev. In kaj sledi iz. napisanega? Delo, delo, in še enkrat delo. Na delo torej! R. Kovač IN MEMORIAM Pred kratkim so se Trboveljčani na pokopališču v Gabrskem še zadnjič poslovili od Mici Bizjak, rojene G rab-nar, v zlatih časih trboveljskega gledališča ene najbolj uspešnih in znanih igralk. Rojena je bila 30.5.1903 v Trbovljah, mrla pa jc 15. decembra 1991 v Domu upokojencev na Izlakah, kjer je zaradi bolezni in oslabelosti živela zadnjih nekaj mesecev svojega življenja. Domala vse življenje je živela za oder in na odru. Že leta 1919 se je vključila v gledališko in kulturno dejavnost trboveljske doline. Prvič je nastopila v pomembnejši vlogi v igri Divji lovec na odru starega Delavskega doma. Sledile so vloga za vlogo na odru bivšega Sokolskega doma, po letu 1945 pa v okviru SKUD Alojza Hohkrauta in nazadnje v. gledališču Svobode Center. Večkrat je povedala, da jc nastopila v več kot 150 odrskih delih -igrah, veseloigrah, tragedijah, operetah, lutkovnih igricah. Znana je bila kot izvrstna pravljičarka in kot interpretka raznih vlog v radijskih igrah. Obiskovalci domačega gledališča se je bodo spominjali po dovršenih vlogah v Hlapcih, Kralju na Betajnovi, predstavi Dr, Gospe ministrici, Ani Frank, Vojaku Tanaki, Irkutski zgodbi, Švcjku v drugi svetovni vojni in mnogih drugih. Nazadnje je pred desetimi leti igrala na odru Delavskega doma v igri Gospodar Pun-tila in njegov hlapec Malti. .Nastopala ni le v domačih Trbovljah, pač pa tudi v ostalih zasavskih krajih,drugod po Sloveniji, poznali so jo v gledaliških krogih nekdanje Jugoslavije in tudi v tujini. Generacijam amaterskih igralcev in številnih drugih kulturnih delavcev bo ostala . v spominu kol iskriva sogovornica, povezovalka družabnega življenja, predvsem pa kol duša domačega gledališča. Za svoje odrske dosežke je bila nagrajena s številnimi priznanji. Tine Lenarčič Dohodnina, kaj je to? Bliža se čas, ko bo moral vsak izmed nas občini predložiti izpolnjen obrazec za davčno napoved. Ali obrazec za odmero dohodnine. To je za nas nova zadeva, o kateri večina ne ve nič, nekateri pa se na stvari kar dobro spoznajo. Na žalost smo ugotovili, da ljudje ne dobijo informacij in da mislijo, da se to njih ne tiče, Kaj smo izvedeli na zasavskih ulicah? Anketo pripravila: Jože Bertole in Barbara Kus, foto: Tomo Brezovar Mirko RAZPOTNIK, upokojenec Zagorje: »O dohodnini ne vem nič. Ali nam ne poberejo že dovolj od pokojnine? Po mojem ni potrebno nič prijavljati, ker tako dobro vedo, koliko dobimo. Kako pa naj bi vedel, koliko bom moral plačati, saj niti pokojnine nimam. Imam samo odločbo. Pokojnino ima žena.« Darinka SUŠNIK, prodajalka, Zagorje: »Za dohodnino sploh še slišala nisem, kaj šele, da bi videla kakšne obrazce. Na žalost ne vem niti tega, koliko me bo to stalo.« Hinko LOKAR, upokojenec, Zagorje: »Vem samo to, da bodo naredili lestvice, po katerih se bo dohodnina določala. Obrazce sem že videl in upam, da mi ne bo potrebno veliko plačati Z 8200 tolarji dva že brez tega težko živiva.« Agi PERCEL, gospodinja, Hrastnik: »Dela samo mož in njemu sproti obračunavajo in odtegujejo davek na dohodek. Ker od ene plače živi vsa družina, imamo nekaj olajšav, tako, da znesek po mojem ne bo tako velik.« Sonja BOKALIČ, socialna delavka, Trbovlje: »Vem, da je dohodnina davek na osebni dohodek, vendar pa ne vem, kolikšen bo znesek, kajti nekaj časa sem bila brezposelna.« Janez KMETIČ, uslužbenec Petrola, Hrastnik: »Dohodnina je davek na dohodek. Obrazca še nisem videl in ne vem, koliko bom moral plačati. Vendar pa računam, da bo šla kar vsa plača.« Miran TERŠEK, električar, Hrastnik: »Res ne bi vedel, kaj je to. A, davek na dohodek? Ja, to se pa pozna že pri plači, ker mi del davka odtegnejo sproti. Na srečo imam nekaj olajšav.« Ana UMEK, obrtnica, Trbovlje: »S temi rečmi se malo več ukvarjam, tako da vem, da je potrebno napovedi oddat do 31. marca. Obrazce oz. njihove osnutki sem že videla. Naredili naj bi nove, eno slavnejše, vendar v to zelo dvomim. Lju dem bi rada pomagala pri napovedih, c vsega dela fizično ne bi zmogla. Marida HERNAUS, gospodinja, Trbovlje: »Pričakujemo, da bomo lahko dali vsaj polovico moževe plače za davek na dohodek. Obrazcev za davčno napoved še nisem videla in jih tudi prav nič željna nisem. Še manj pa plačevati davke. Kakršnekoli« TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO NUDIMO VAM VSE VRSTE TALNIH OBLOG: (parketi, itisoni, tapisomi, plastificirane plute iz uvoza, stenske p Ju te, ladijski podi, vinflex podi, topli podi in se...) -BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ VAM NUDI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827 TRGOVINA JE ODPRTA NON- STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705. ČVEK d.o.o. Dol pri Hrastniku 42 533 Zakaj bi vedno poklanjali tistemu, ki ga imate res radi, klasična darila? Odločite se za nekaj, kar bo naredilo vtis - za nekaj intimnega - žensko in moško perilo. V ČVEKU DOBITE KVALITETNO PERILO ZA MOŠKE IN ŽENSKE. POSEBNA PONUDBA: intimno perilo TcUiyC Kdldä 7.00-18.30 sobota 7.30 - 12.00 Le zakaj ne? I m i i m ■ i ■ Zasavc Zasavcu: Srečno! Še vsako leto je prišlo k svojemu koncu in tudi ZASAVC si je v KLUBU MESEČINA privoščil prednovoletno rajanje, kjer je bilo treba za povrh nadzraviti še štirinajstdnevniku, v kar se bo ZASAVC kaj hitro prelevil. Da so bili tam zbrani vsi, ki se spoznajo na vse in na nič drugega, pa tisti, ki štejejo k modelu dobrega poslovanja, skratka vsi, ki vedo, kaj hočejo in si za to tudi vneto prizadevajo, ni treba posebej poudarjati. Za foro vzemimo naprimer FORUM d.o.o. z Dokom Matoskim na čelu, s katerim bo ZASAVC edino lahko dočakal boljše čase (v kar ste se že prepričali vsi, ki ste zaradi zavidanja vrednih nagrad prejšnje FORU-MOVE nagradne križanke hiteli odpošiljati rešitve, nestrpno čakajoč na odločilni žreb). Vsak je pač nastopal v svoji vlogi in bil zanjo tudi poplačan. Gospod župan, Janez Režun osebno, si je recimo prislužil jetrnico (tapravo), saj je bil najbolj rolana oseba v istoimenski rubriki. Ni skrival, da mu je še všeč, da gre ZASAVC-u v nos, in ker pač v resnici živi na »visoki« nogi, si je jetrnico pridno spravil v žep ... Nasprotno temu, je gostujoči Janez Kopač povedal, da v kriznih časih načela resda izvirajo iz žepa, da pa se je moč zanesti na dobre čase, ki se ZASAVC-u baje prav gotovo obetajo (le-ta še ne bodo obdavčena). Sicer pa so se po polnoči, ob prihodu Božička in Dedka Mraza, vogali gledanja malce pomešali, zato pustimo idejne linije ob strani. Tako je pač, če se hkrati križata novoletni žur in ZASAVC. Pogledu fotografa Branka Klančaija pa je kljub izredni pronicljivosti ušla malenkost: v nekem trenutku se je v preobleki Božička v plesnem koraku znašel nihče drug kot - odgovorni urednik ZASAVC-a. Hja, kajpak, če pa ljudi non-stop vzpodbuja k delu. Skratka, z ZASAVC-em boste še naprej v pravi druščini! Petra Radovič Foto: Branko Klančar Zasavčeva Božiček in dedek Mraz prvič skupaj! Zagorski župan poje tako, kot igra naš odgovorni. Glavni se izkaže. Desetič na Kum Zasavska dolina, zavita v črno temo, je krmežljavo pozdravljala prve pohodnike, ki smo se 2. januarja zgodaj zjutraj podali na Kum. Prvo startno mesto je bilo na mostu čez Savo v Trbovljah, od koder smo se še v temi podali na pot. Tudi slab zasavski zrak nas ni oviral. Svetle zvezde, ki so zvedavo zrle z jasnega neba, so napovedovale lep sončen dan. Ker smo bili še vsi bolj ali manj zaspani, nam pogovor nekako kar ni stekel. Toda ko smo se približali Dobovcu, je tudi noč že počasi odstopila svoje mesto dnevu in pozdravilo nas je sveže sončno jutro. Korak je postal lahak in dve uri in pol hoje sta minili v trenutku. Dosegli smo svoj cilj. Kum. Tisti, ki so se pohoda že velikokrat udeležili, so vedeli povedati, da tako lepega dneva kot je bil ta, že dolgo ni bilo. V daljavi se je v vsej svoji mogočnosti bohotil kralj naših gora Triglav, malo bliže so svoje zasnežene vrhove pogledu ponujale Kamniške Alpe z Grintavcem na čelu. Pa tudi ostale planine so svoje ošiljene vrhove stegovali visoko v modro nebo. Pohod je bil letos že deseti. Deset • Zakaj ste si 2. januar izbrali let se torej ljudje 2. januarja v karš- kot datum pohoda na Kum? nemkoli vremenu odpravljajo na Za ta datum smo se odločili, ker Kum. Pravijo, da je ta dan prav primeren, da zapolni proste dni po proslavljanju novega leta. Mnogi so dneve doma nekako prelenarili in ko so bili tega siti, so združili prijetno s koristnm in se tako pametno odločili za pohod. Starostna struktura pohodnikov je bila zelo pisana. Najstarejši pohodnik je bil Tone Mulh, star 81 let, pohoda pa se je udeležil že desetič. Za nekaj odgovorov smo zaprosili enega od organizatorjev iz PD Kum Janeza Vreska. smo ugotovili, da ljudem po dolgi silvestrski noči prija malo sprostitve in svežega zraka v gorah. Glede na število ljudi, ki se vsako leto udeleži pohoda, mislim da smo se pravilno odločili. • Koliko časa porabite planinci za organizacijo pohoda? Za organizacijo pohoda skrbi dobro utečena ekipa, ki zanj porabi tri mesece. • Kako je poskrbljeno za varnost pohodnikov? Imamo dve kontrolni točki, pohodnike spremlja šest ekip, ki skrbijo za njihovo varnost, imamo pa tudi tri zdravniške ekipe. • Kaj bo s pohodom v bodoče? S pohodom bomo vsekakor nadaljevali. Toda ljudi je še posebno v tako lepem vremenu, kot je današnji, veliko, in tako veliko množico je zelo težko zadovoljiti. Mi se bomo seveda vseeno potrudili. Letošnjega pohoda se je udeležilo okrog 2400 ljudi - največ doslej. Prišli so iz različnih krajev Slovenije. Tisti, ki so se pohoda udeležili prvič, so dobili bronaste značke, tisti, ki so se ga udeležili tretjič, so dobili srebrne značke in tisti, ki so bili na pohodu petič, so dobili zlato značko pohoda. Kar 170 pohodnikov pa je dobilo spominsko plaketo za udeležbo na vseh desetih pohodih. Naše Zasavje potrebuje še več takšnih pohodov. Le tako bomo lahko sporočilo o lepoti zasavskih gora ponesli - če že ne v svet - pa vsaj širni slovenski množici. Katja Božič Foto: Janez Brinar ..HIŠI ' Sli / ^ ^ ||p"y s III f v prodajalno v prodajalno v Zagorju v Kisovcu KJER LAHKO PO UGODNIH CENAH IZBIRATE: - otroške hlače, majice, trenerke - bunde in smučarske pajace - igrače - šolske potrebščine. Ob nedeljah in praznikih nas lahko pokličete: mmmmmmšmm 'S mmm w Še posebej prve glasbene izkušnje odločajo, kakšno vlogo bo igrala glasba v življenju vašega otroka. V YAMAHA GLASBENI ŠOLI se bo vaš otrok igraje učil glasbenega izražanja. Vabilo velja za vse zasavske otroke. Vabimo vas, da si skupaj z otroci ogledate odkrivanje glasbenega sveta Prvič: sreda, 12. februar 1992 informacije in vpis GLASBENA ŠOLA ZAGORJE CANKARJEV TRG 4 61410 ZAGORJE V tel.: 61 196 LAZAR TREBUŠAK - Novi dom 33, Trbovlje Ugodna ponudba lastnih proizvodov: Icruauice, Jetmfce, pečenice, kožne in domače j?rebcc{jene kfoha.se. Odpiralni Cae: Ledeljek 7.00 - 13.00, torek, areda, četrteod 7.00 - 18.00, aobota cxl 7.00 - 18.00. PRIDITE UST IZBERTIE I?0 VAiEM OKUSU. 61410 ZAGORJE tel.:(0601 )63 206 ^ 62 582 telefaks:(0601)63 206 MOBITEL099610057 JUVAN mladinska knjiga trgovina d.d. I ju b I ja na, ti tov a 3 knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 te/. 0601/61061, 62318 fax 0601/61 832 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!