Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Te ■efon 28-770. 34170 Gorica. Pia/za Vittoria 46/11, Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 832 TRST, ČETRTEK 4. MARCA 1971, GORICA LET. XX. Zadoščenje za dr. Mayerja in za demokracijo »V govoru, ki ga je imel namestnik glavnega tožilca v Trstu Alberto Mayer pri odprtju sodnega leta 1971, ni nobenega elementa za morebitno disciplinsko preiskavo. Tako se je izrekla druga komisija višjega sodnega sveta, ki je izvedla preiskavo na osnovi vloge, katero je predložila tržaška odvetniška zbornica. Druga komisija je zato predlagala, naj se arhivirajo akti o Albertu Majerju. Končni sklep bo sprejel višji sodni svet na seji, ki je sklicana za prihodnjo sredo. Tako se glasi Uradna vest, ki je bila objavljena v sredo zvečer po radiu. Kot znano, je imel govor namestnika glavnega tožilca ob začetku sodnega leta v Trstu velikanski odmev v tukajšnji javnosti in v vsej Italiji, pa tudi v Sloveniji. Dr. Maver je povedal — kmalu po zloglasni fašistični demonstraciji ob koncu lanskega leta v Trstu — novofašistom in njihovim javnim ter pritajenim simpatizerjem nekaj odkritih besed. Spomnil jih je na nekaj jasnih zgodovinskih Pesnic iz časa, ko so lahko fašisti še nekaznovano in celo ob potuhi oblasti ustrahovali m preganjali, pa tudi zahrbtno in sodno morili slovenske domoljube in antifašiste na Primorskem in v Trstu. Povedal jim je, da le bilo tisto, kar se je zgodilo leta 1943 in 1945, samo posledica prejšnjega preganjanja. Pri tem je seveda naglasil nujnost in naloge neodvisnega in poštenega sodstva. Vsa poštena in demokratična slovenska m italijanska javnost na Tržaškem je toplo Pozdravila ta govor namestnika glavnega tožilca Mayerja in soglašala z njim, občudujoč resnicoljubnost tega uglednega funkcionarja sodstva Italijanske republike. O Majorjevem govoru so obširno poročali tudi nekateri veliki italijanski dnevniki, kot npr. »La Stampa«. Novofašisti in njihovi simpatizerji, pa tudi drugi pristaši reakcionarne desnice, ki sanjari o »revanši« in »povrnitvi cone B«, pa so seveda zagnali hrup. Objavljali so protestna pisma v tukajšnjem italijanskem dnevniku in začeli z odkritimi in zakulisnimi akcijami, da bi škodovali dr. Majerju in se maščevali nad njim. Nečastno jim je šla na lim tudi tržaška advokatska zbornica, ki je ostala s sedanjim oklepom druge komisije višjega sodnega svetu z dolgin-, nosom in bo po vsej verjetnosti m nujnosti — ostalo tako tudi po končni razsodbi prihodnjo sredo. Kajti tisti ljudje advokatske zbornice (nikakor ne mislimo vse advokatske zbornice z njimi) bi mogli biti toliko brihtni — vsaj kot advokati, če že ne kot demokrati — da bi se zavedali, da je nemogoče, da bi sodne oblasti v demokratični Italijanski republiki, z vlado ljudskih strank sredinske levice, ki ji je do utrjeva-(dalje na 2. strani) Politična kriza v razpletu V italijanskem parlamentu je v teku obširna politična razprava, ki se bo zaključila z glasovanjem o zaupnici levosredinski vladi predsednika Colomba. Povod za sedanjo razpravo je dalo vodstvo republikanske stranke, ki je pred dnevi sklenilo, da umakne svoje predstavništvo iz Vlade, 'kar se je tudi zgodilo z odstopom republikanskih zastopnikov v vladi. Republikanski politični tajnik La Malfa je v poslanski Zbornici utemeljil sklep svoje stranke, pri čemer je kot glavni vzrok navedel dejstvo, da vlada in levosredinska večina, ki jo podpira, ne spoštujeta vnaprej in sporazumno določenih splošnih smernic v zvezi z izvajanjem politike gospodarskega programiranja. Vlada in njena večina — je dejal republikanski tajnik — na pritisk deželnih in tudi ožjih krajevnih dejavnikov pristajata na bistvene spremembe oblik in metod izvajanja politike gospodarskega načrtovanja, is čimer se republikanci nikakor ne morejo strinjati, ker so prepričani, da po takšni poti ni mogoče doseči zaželenih ciljev. Politično zanimivo in zlasti važno pa je, da republikanci z umikom svojega predstavništva iz vlade ne pojdejo v opozicijo, temveč bodo vlado podpirali od zunaj, in sicer zato, ker se zavedajo, da sedanja levosredinska večina nima alternative in ker nočejo nase sprejeti politične odgovornosti za morebitno neizvedbo že dogovorjenih in programiranih reform. Politična razprava v parlamentu se bo torej zaključila, kot vse kaže, z izglasovanjem zaupnice Colombovi vladi in nato z imenovanjem novih ministrov in podtajnikov iz vrst ostalih levosredinskih strank. V poslanski zbornici so v razpravo med drugimi posegli politični tajniki Kršč. demokracije, socialistične in socialdemokratske stranke. Zanimivo in značilno je, da so v svojih govorih le vzeli na znanje izvajanja republikanskega političnega tajnika o bistvenih odklonih, do katerih baje prihaja med izvajanjem politike gospodarskega načrtovanja, ne da bi jih skušali niti komentirati. Največ pozornosti so politični tajniki levosredinskih strank v svojih govorih posvetili dvoma problemoma, ki sta danes močno prisotna v italijanskem političnem življenju, to je okrepljenemu delovanju skrajne desnice, izrazito fašističnega značaja, in delovanju tako imenovanih izvenparlamentar-nih skrajno levih skupin in skupinic. O teh problemih ni, kot jasno izhaja iz izvajanj tajnikov levosredinskih strank, polnega soglasja, kajti medtem ko demokristjani in socialdemokrati enako obsojajo tako desne kot leve skrajneže, menijo socialisti, da predstavljajo resno nevarnost za demokratične institucije v državi le skrajni desničarji, katerih delovanje podpirajo tiste sile, ki odločno nasprotujejo politiki reform in procesu nadaljnje demokratizacije vsega družbenega življenja v Italiji. Precejšnje razlike nadalje obstajajo med temi strankami glede odnosa do komunistične opozicije, oziroma do širokih ljudskih množic, ki jih v parlamentu im sploh v celotni italijanski družbeni stvarnosti danes pred stavi ja komunistična partija. Te razlike bodo iseveda ostale im jih sedanja politična kriza gotovo ne bo odpravila. JC1U iUdUipillUC ^UILUHLNJVl VlčtU.1 lil IlčtlU /. K.I l£čl gLllA/VO 11U UU 1/LipmVllčl. Razprava o ustavnih spremembah v Jugoslaviji Politični forumi, zlasti zvezni parlament 26. popravek pravi, da »emisijsko funk-i 7ari$i” Pred 'kratkim se je na Tržaškem pojavil zvezek z naslovom »Tovariši«; izdala ga je Skupina mladih slovenskih komunistov, organi-rana v krožku »Matija Gubec«. Krožek že dalj časa obsta'ja, vendar so njegovi člani s tem zvezkom prvič obrazložili širši publiki svoje namene in cilje. »Obravnavati mislimo problematiko današ zrednih nasprotij in s tem širiti razredno zavest med slovenskim proletariatom v Italiji«; sporočajo v uvodniku. In res je cel zvezek ena sama kritika današnje italijanske in sploh kapitalistične družbene ureditve. V tem smislu so spisani članki o škvadrizmu kot orožju v rokah kapitala, o šali v Italiji, o slovenski šoli na Tržaškem ter o vojaški službi. Lahko pa zasledimo tudi članek, ki analizira stanje na Poljskem po decemberskih delavskih vstajah. Celotna problematika je gledana seveda z marksističnega stališča, ki se pa večkrat oddaljuje od revizionistične sovjetske linije in se bolj približuje novim kitajskim pozicijam. Kolikor se s takih stališč lahko razvije konstruktivna kritika zablod v današnjih socialističnih državah, je to vsekakor pozitivno. Ob branju člankov sem pa skozi čutil pomanjkanje konstruktivnih in neutopističnih protipred-logov za ureditev ali vsaj izboljšanje današnjega stanja; tako v Italiji kot tudi drugod v svetu. Osebno se z mnogimi kritikami strinjam, vendar bi rad zvedel tudi kaj o predlogih za reševanje današnje problematike. V tej zvezi mi 'je bilo žal, da je v zvezku sorazmerno premalo 'strani posvečenih specifični problematiki Slovencev v Italiji. Tako glede raznarodovanja (ki je predvsem v vrstah slovenskega delavstva najobčutnejši) kot tudi razlaščanja in sploh glede boja za naše pravice (predvsem glede na beneške in kanalske Slovence). Pričakovati je, da bodo člani krožka »Matija Gubec« to vrzel čimprej zadelali. Članki kažejo na splošno prizadetost in pripravo piscev in je zato pisanje v glavnem dosledno in utemeljeno. Večkrat pa se pisci v> svdjii vnemi spustijo predaleč: trdijo na primer, da so v teku med Poljsko in Cerkvijo pogajanja, »da 'bi uvedli Obvezno poučevanje verouka na šolah in da bi spet vrnili cerkvenim dostojanstvenikom prejšnja posestva...« Takšne in podobne izjave, ki so popolnoma neutemeljene, če že ne izmišljene, ter napadi na Cerkev spadajo bolj v dobo Pija XII. kot pa v današnji pokoncilski čas dialoga. Kolikor se bodo pisci »Tovarišev« borili predvsem za koristi naše manjšine, za utrjevanje narodne zavesti med slovenskimi delavci v Italiji in za pravično socialno ureditev našega človeka, je njihova akcija, pa čeprav sprožena z marksističnega vidika, vsekakor pozitivna. Upam zato, da bo 'kdaj prišlo tudi do skupnega dialoga, za katerega smo v Mladinski skupini vedno pripravljeni. Peter nje družbe in posebej naše manjšine v luči ra- ČASNIKARSKA ETIKA Vsi smo seveda za popolno svobodo izražanja. K temu pa pristavim, da sem se vedno z nejevoljo srečaval z moralnimi nauki, kako naj mislim, kaj naj pišem. Toda so članki, mimo katerih brez komentarja preprosto ne morem in to je v glavnem pisanje, iz katerega se zrcali napihnjena praznina, ali zavestna nepoštenost, če ne celo neodgovorna krivičnost ali še kaj slabšega. No, in prav tako nepoštenost sem zaznal v očrtanem, mastno natisnjenem Črtovem članku o prof. Beličiču v zadnji številki tržaškega »Dela«. Ob takem pisanju se človek vpraša, do kam sploh seže časnikarska etika in kakšen pomen sploh ima časnikarska čast. Prof. Beličiča nimam namena tu zagovarjati, prvič ker menim, da Črtov članek tega ne zasluži in drugič, ker se najini pogledi v marsičem razhajajo. Kljub temu pa sodim, da mu je treba izraziti vse priznanje za njegovo prizadevno večletno pedagoško delo in predvsem za njegovo kristalno poštenost in resnicoljubnost. In če moramo kaj spoštovati v človeku, je prav to! : . i Igor Jubilej Slovenskega gledališča ▼ Trstu Slovensko gledališče v Trstu bo v soboto slavilo pomemben jubilej: zastor r,a odru Kulturnega doma se bo vzdignil za dvestoto premiero v petindvajsetih letih neprestanega delovanja. Ta nedvoumna številka, ki ne vsebuje operet in nekaterih večkrat obnovljenih del, 'je očitno že sama dovolj zgovoren dokaz o vlogi in pomenu našega gledališča. Slovensko gledališče si je za ta praznik izbralo dramo Dominika Smoleta »Antigona«, po mnenju 'kritikov največji dosežek slovenske dramatike po drugi svetovni vojni. Delo je že db svojem 'nastanku — pisali smo leto 1960 — pomenilo izjemen dogodek v slovenskem gledališkem življertju, saj so ga skoraj hkrati u-prizorila kar tri gledališča. Smoletov uspeh je potem kronala še nagrada »Sterijevega gledališča« za najboljši jugoslovanski tekst, potrdili pa so ga tudi številni prevodi in uprizoritve. Deset let, ki nas loči od nastanka »Antigone«, nikakor ni zmanjšalo njene trajne pesniške vrednosti, pa tudi ne pomena antigonske dileme. Problem, ki ga Smole rešuje, se namreč glasi: 'biti moralno čist in braniti resnico za ceno tragičnega propada ali biti 'ponižen in ubogljiv zavoljo udobnega in varnega životarjenja. Zgodba namreč govori o Edipovih sinovih Etedklu 'in Polinejku, ki padeta v bratomornem boju: prvi kot branitelj domovine in je pokopan z vsemi častmi, drugi kot njen zavojevalec in je po kraljevem ukazu prepuščen mrhovinarjem. Sestra Antigona prekrši ta u- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom DOMINIK SMOLE ANTIGONA Scena: KLAVDIJ PALČIČ Kastumii: MARIJA VIDAUOVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena: MIRA SARDOČE V A Kreon: ANTON PETJE Hatoon: SILVIJ KOBAL Teairesiais: JOŽKO LUKEŠ Paž: LIVIJ BOGATEČ Stražmik: ALOJZ MILIČ Glasnik: STANE RAZTRESEN Zbor: Bogdana Bratuževa, Marta Cancij umijeva, Miranda Caha,rijeva, Nara Jankovičeva, Lidija Kozlovičeva, Mira Lampetova in Marija Oficije-va. Premiera v soboto, 6. marca ob 21. uri (RED PREMIERSKI) Ponovitve: V torek, 9. marca ob 20. uri (Red MLADINSKI v četrtek) v sredo, 10. marca db 20. uri (Red MLADINSKI v sredo) v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (Red B - nedeljski popoldanski) Prodaja vstopnic od torka dalije vsak delavnik Od 12. do 14. ure teo- eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega dama; db ne deflijalh itn praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. kaz in ga pokoplje. Smole 'je ta antični mit v sebi pregnetel in ga napolnil z vsebino našega časa, oblikovno pa se je podredil pravilom grške drame, kjer se na odru o dogodkih samo priča, ti pa se odvijajo nekje v ozadju. Uporabil je prosti verz, ki ga je oblikoval v čudovito 'lepem jeziku. Na sceni Klavdija Palčiča in v kostumih Marije Vidauove je delo uprizoril režiser Mile Korun. Temeljni problem je skušal počlovečiti in pri tem poiskati tisti skupni imenovalec tragičnosti, ki je univerzalna, saj so vsi ljudje pravzaprav 'brez krivde v tem sistemu in hkrati njegove žrtve. Ismeno igra Mira Sardočeva, Kreona Anton Petje in Teiresiasa Jožko Lu-keš. Naslovna junakinja, Antigona, pa v Smoletovi igri ne nastopa. SMRT GLASBENIKA PROF. FRANCETA CIGANA Našo javnost je žalostno presenetila novica, da je v Ljubljani umrl 23. februarja znani glasbenik dr. France Cigan, SDB, profesor za glasbo na slovenski gimnaziji v Ce lovcu. Na Zalah so se od njega poslovili profesorji in 'dijaki gimnazije, kjer je poučeval, predstavniki koroških slovenskih organizacij in velika množica ljudi, ki so ga cenili kot odličnega pevovodja in ohranje-vavca slovenske pesmi na Koroškem. Nfi grobu mu je zapel celovški zbor »Gallus«, ki ga je vodil rajrni Cigan, tudi pesem »Gor čez izaro...«. Z zborom je pela vsa množica pogrebcev. Njegovi dijaiki pa so mu zapeli »Od Žile prejmi rožmarin, dober slovenski sin...«. Dr. Cigan je bil doma iz Slovenske krajine. Star je bil šele 62 let. Večkrat je gostoval s svojim zborom tudi v Trstu in Gorici, kjer je imel veliko prijateljev. L. Ž. TAJNIŠTVO TRŽAŠKE K.D. OHRANILO VEČINO, TODA... Z izglasovanjem resolucije, ki so jo predložili predstavniki tako im en ovane »mo ro tej -ske« struje, je sedanje politično tajništvo tržaške Kršč. demokracije ohranilo večino v pokrajinskem strankinem odboru. Ta se je sestal na zahtevo leve struje, imenovane »base«, 'ki je doslej skupno z drugo levo strujo, imenovano »forze nuove«, podpirala večinsko morotejsko skupino, da se preveri, ali še obstajajo pogoji za takšno podporo in sodelovanje v strankinem vodstvu. Resolucija, ki je prejela večino glasov (18) članov pokrajinskega odbora (proti jih je bi- lo 14), obsega v bistvu štiri točke: nadaljevanje politike leve sredine, pri čemer je važna predvsem prisotnost kršč. demokracije in socialistične stranke, ki edini moreta tej politiki dati kakovosten prispevek; izvajanje demokratične politike do slovenske manjšine in poglobitev politike prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo; gospodarska politika naj privede do pospešenega razvoja tržaških emporijskih dejavnosti tudi z izgradnjo preostalih že predvidenih infrastruktur; sodelovanje v stranki vseh naprednih sil, ki imajo posluh za sedanjo družbeno stvarnost, in Zlasti sodelovanje mladih in delavcev. Zanimivo je, da se obe levi struji nista zadovoljili z vsebino resolucije im niti izvajanji političnega tajnika Colonija. Zato sta odklonili podporo večinski morotejski struji in prešli v opozicijo skupaj s tako imenovanimi »fanfamijevci«. Morotejsika struja in politično tajništvo ki ga ta struja odraža, sta ohranili večino v pokrajinskem odboru le zaradi tega, ker se je tokrat »sredinska« struja razcepila. Trije njeni pristaši so se namreč dejansko priključili večinski struji in glasovali za njeno resolucijo. Kljub tej številčni zmagi ostane neizpodbitno dejstvo ,da je politično tajništvo tržaške kršč. demokracije po takem zaključku seje pokrajinskega odbora danes bolj ošib-ljeno, kar utegne imeti določene politične posledice. Uokali/io mhfriumevitalm hmceU na Opčinah V nedeljo popdLdne sto v Prosvetnem domu na Opčinah gostovala pevski zbdr »Primorec« iz Tr^bč 'itn. harmonikarski orkester »Miramar«. Trebenski mešani zlbor, kit šteje 'preko štirideset pevcev in pevk, je vodil mHaJdii pevovodja Cezar Možina. Svoj nastop so pričeli z Vralbčevo Zdravljico, kateri so sledile priredbe ljudskih pesmi Milana Pertdta, Franca Venturinija , Antona Andjela, Josipa Slavonskega in Mokramijčeva Druga rukovet, tor ga zaključili z dvemi GOb-čevimli umetnimi skladbami. Zbor 'je pri tem nastopu pokazal viden napredek, posebno v po gledu homogenosti, intonaoilje iln dinamike. Nekaij Dj udlskilh nape jv Ije zaigral trebenski instrumentalni trio 'in dosegel za svdje precizno podaijanje iskreno priznantje. Dd polne veljave sd to ipOt prišle vse Odlike harmonikarskega) orkestra »Miiratmar«. Pod vodstvom Oskarja Kjudra je orkester zaigral zaključno kolo iz Gotovčeve opere »Ero«, Saiint-Saensdv »Mrtvaški ples* to Sibeliusovo »Finskd«. Res se sliši neverjetno, da mora taka dela iz svetovne simfonične literature posredovati harmonikarski ansambel. In vendar moramo pri- znati, da jih je »Miramar« zaigral ne samo pri-bližino, 'temveč upoštevajoč značilnosti harmonike naravnost odličnd. Glavno zaslugo je treba tu prtzmati domiselni priredbi, ki jo v prirne-mu orkestra »Miramar« miirrto lahko imenujemo in st r u mentacijo. Omejene barvne možnosti harmonike so bile izkoriščene v naljvišji meri; z inteligentnim grupiranjem instrumentov in registrov se je posrečilo pričarati pred poslušalce pravo orkestralno plastičnost. Eliana Zajec, ki je menda inštrumentilrala iln razporedila vloge vseh članov ansambla, se Ije na tem področju pokazala kot praVi mojster. Pri nekaterih točkah ije z orkestrom sodelovala 'tudi Dorina Kanite, državna prvakinja na harmoniko. , Za zaključek Sta se združila orkester 'in itre-benski mešalni zlbor in podala dve ruški ljudski pesmi. Pri teh bi povdanill dobro uravnovešenost obeh ansamblov, ki sita brez prevladovanja drugega nad drugim ustvarila jasno zvočno ravnotežje. Dvorana openskega prosvetnega društva je bila pOlrto zasedena in Občinstvo je žiivo pokazalo svoje zadovoljstvo nad posrečenim programom. U. Vrabec /s (i(*'tibhv Romanov in Julija Rupa MALO VEČ RAZGIBANOSTI! To vprašanje, ki ga skušam sedaj izraziti, ni samo problem naše vasi, marveč se tiče večine naših krajev na Goriškem. V mislih imam verske ali farne odbore, ki naj bi župniku pomagali, da bi se versko življenje okrepilo in pomladilo v novem po koncilskem duhu. Dušni pastir ne more z vso dobro voljo vsega sam narediti, da bi tudi versko in moralno življenje v farnem občestvu krepko napredovalo. Pomagati bi mu morali in aktivno sodelovati omenjeni odbori, kakor so predvideni v novih načrtih cerkvenega življenja. Seveda je za tako sodelovanje potrebna dobra volja vseh faranov. Vprašanje o sodelovanju med faro in njenimi člani je npr. zastalo po smrti našega večletnega cerkovnika Ludvika Kogoja. Pokopali smo ga prod štirinajstimi dnevi ob ve liki množici pogrebcev, kar je dokaz, kako je bil požrtvovalni in nesebični možak priljubljen med vaščani. Kdor ga bo nasledil, ko ipa je tako malo ljudi, ki bi kaj žrtvovali za versko življenje in božjo čast. Pripomniti moram, da je tudi naš okraj zajelo neko mrtvilo. Le redkim pobudam posameznikov moramo pripisati, če se kaj o nas sliši tudi v javnosti, še v pustnih dneh ni bilo videti vneme za stare pustne šege im navade. Skoda, da se tudi te opuščajo! Naj bi te skromne vrstice ne padle v prazno, pač pa naj bi bile v spodbudo mladim in starejšim. MIŠINI SE JEZIJO V sobolo so imele v pokrajinski dvorani vse demokratske in antifašistične stranke zborovanje, na katerem so soglasno obsodile novofašistične 'poskuse, da bi z nasiljem za-vrle demokratično življenje v državi. Enotni nastop zdravih sil je seveda razjezil goriške misine. Njihov predstavnik Li-vio Coschina je poslal pokrajinskemu predsedniku Chientaroliju posebno pismo, v katerem ga vprašuje, kako da je dovolil nekaterim strankam aporalbo pokrajinske dvorane za protifašistično demonstracijo. Poziva ga, naj pojasni, kako je prišlo do dovoljenja za to politično zborovanje. Če začnemo s prvimi, moramo vzeti z zadovoljstvom na znanje, da so se ugladila večmesečna nasprotstva med raznimi frakcijami v občinskem svetu in odboru. Saj so bila bolj osebnega značaja kot pa idejnega ali drugačnega gledanja na upravne zadeve v občini. Vsak ima svoj prav, pa tudi naipake. Častitati pa je treba na obe strani, da sta uvideli, da je treba skupne koristi postavljati nad osebne. Upamo, da ne bo več prišlo do podobnih nasprotovanj. Katoliško prosvetno društvo »Sedej« je s svojo dramsko skupino razvilo živahno delovanje. V nedeljo je nastopilo z Bevkovo dramo »Materin greh« v Katoliškem domu v Gorici. Igra je v spretni režiji Aleksija Pre-garca prav dobro uspela. Tudi udeležba je bila zadovoljiva, čeprav je popoldanska nedeljska ura za meščane neprimerna, ker u-porabijo sončne popoldneve za izlete v oko lico. Igro bodo ponovili v isti zasedbi v ne- Prejšnji četrtek in petek je gostovalo v Katoliškem domu v Gorici Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Ustinovo komedijo Romanov in Julija. To delo je po svoji zasnovi zelo podobno znani Shakespearovi tragediji, le da ga je Peter Ustinov posodobil in ga spremenil v komedijo. Pravzaprav je treba reči, da je to povsem svojstvena zgodba, ki vseskozi daje občutek pravljične nerealnosti. Pravljičen je tudi svet, ki nam ga avtor hoče predlagati. To je sanjski svet lepote, človečnosti in fantazije, to je čudovit svet, kjer prevladuje dobrota v ljudeh in ta dobrota ima posebno moč, da se ne samo zoperstavi svetu grdobije in nasilja, «ampak ga' zna tudi onesposobiti in premagati. Dogajanje na odru ni več razpeto med dvema premožnima družinama, ki se borita za oblast, marveč med sovjetskim in ameriškim veleposlaništvom, torej med vzhodnim in zahodnim blokom. To situacijo porabi Ustinov, da razkrije vso togost prvega in vso plitvino drugega. Istočasno pa podčrta slepo zaverovanost obeh v svoj »prav«. To je morda Ustinovo najbolj grenko odkritje, ker se v tem boju med »dobrim« in »dobrim« javljajo in izenačujejo iste težnje in iste želje po prestižu in nadvladi, v eni in v drugi ideološki skupini. Iz. teh večnih zank se reši samo ljubezen med mladima človekoma, ki s svojo željo po svobodi in pravici ustvarita nove pogoje življenja. Igra sama na sebi ni zelo zahtevna, vse-kakora je treba priznati režiserju Andreju Stojanu, da je znal dejanje na odru uravnovesiti, dinamično razgibati in domiselno popestriti. Med igravci pa gre predvsem omeniti posrečen in izdelan lik generala, ki ga je podal Stane Leban. Tudi ostali igravci so se znali vživeti v zlito celoto. Ker je igra Romanov in Julija zanimivo in tudi dobro naštudirano delo, je res škoda, da ne pride tudi pred tržaško občinstvo. Morda pa le ne bi tako motilo sicer dovršenega repertoarja slovenskega tržaškega gledališča. i. t. rani. Prav spodbudno in za tekmovalno preizkušnjo zelo koristno je, da si dramske skupine izmenjujejo obiske. Tudi pri prosvetnem delu je potrebno pravo tekmovanje brez zavisti in izkazovanj. Omenimo naj še, da so se že začela zako-ličevalna dela na cesti od Križišča do Jazbin in tudi za izboljšanje javne razsvetljave -0— OBVESTILO Na slovenski trgovski šoli v Gorici je raz-obešeno obvestilo za natečaj za dve službeni mesti v tajništvu iste šole, in sicer za tajnika in tajniškega pomočnika (applicato) Prvi mora imeti spričevalo trgovske višje šole, drugi pa dokončano srednjo šolo. Prošnje je treba vložiti do 16. marca t.l. na ravnateljstvo omenjene trgovske šole v Gorici. Pojasnila sc dobe na tajništvu. GORIŠKA BOLNIŠNICA Po novih načrtih arhitekta Baresija in inženirja Graziata bo prenovljena goriška bolnišnica postala ena najbolje urejenih in sodobni sanitetni službi odgovarjajočih zdravstvenih zrvodov v vsej severovzhodni Italii i. Načrtovalca sta raztolmačila svoje zamisli upravnemu odboru pokrajinske bolnišnice in deželnim predstavnikom na posebni seji. Prostori dosedanjih bolniških zgradb bodo vsi sodobno prenovljeni. Za sedanjimi stavbami pa bodo zgrajena še druga poslopja z novimi bolniškimi in zdravstvenimi oddelki. Ves ogromni kompleks bo povezan s podzemskimi hodniki in dvigali. Stroški za vsa ta dela so preračunani na tri milijarde 600 milijonov lir. Od teh je nekaj več kot ena tretjina že odobrenih. V zgornji vsoti pa niso še všeti stroški za znanstvene instrumente in notranjo opremo. — o — Sovodnje SMRT ZNAČILNE OSEBNOSTI Pred dobrim tednom dni so v Sovodnjah pokopali najstarejšega Občinarja, kamnoseškega mojstra Ivana Cotiča. V mesecu juniju bi učakali 95 let življenja. Pokojnik je bil značilna osebnost v ožjem političnem in gospodarskem življenju na Goriškem. Že zgodaj se je izučil za kamnoseka v Nabrežini. V Mirnu je ustanovil kamnoseško zadrugo. 2e tedaj je z dr. Tumo ustanavljal socialnodemokratske skupine na Goriškem. S pisateljem Cankarjem je imel tudi velik socialistični shod v Mirnu. Socialist, pravili so mu tudi »pivi rdečkar«, je ostal do svoje smrti. Leta 1909 se je preselil v Sovodnje, kjer je ustanovil lastno kamnoseško podjetje. Tu se je tudi poročil. Z ženo Josipino je imel dva sina in eno hčer. Po prvi svetovni vojni je segel s svojim delom zopet v Nabrežino, kjer je obnovil zadrugo. Na svojem drugem domu v Sovodnjah pa je močno razvil svoje podjetje, ki je dajalo dela do 160 delavcem in je sprejemalo tudi večja dela, na primer vse velike sOške jezove za elektrarne. Svoje kamnene in marmorne izdelke je pošiljalo tudi za palače na Dunaju, Budimpešti in v Aleksandriji. Leta 1941 je prepustil svoje obnovljeno podjetje sinu in se je umaknil v zaslužen pokoj. V sovodenjski tekstilni tovarni se delavski položaj še ni uredil. 2e pred enim tednom iso uslužbenci stavkali, ker je ravnateljstvo začelo odpuščati uslužbence. Drugim je pa skrčilo urnik na 28 ur tedensko. V ponedeljek se je stavka nadaljevala in proti večeru je delavstvo tovarno zasedlo. Vse tri sindikalne organizacije so napovedale oster boj proti odpustom in krčenju delovnega urnika. Socialni demokrati pa sklicujejo shod vseh strank v pokrajini, da se reši mučen položaj v tekstilnih tovarnah na Goriškem, ki ograža tudi gospodarstvo v deželi. Občinske in prosvetne zadeve v Števerjanu deljo popoldan v Standrežu v župnijski dvo- IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pogovor s prof. Berlotom, pesnikom in etruroslovcem Prof. Berlot je pojasnil že nad deset etrurskih besedil. Pri Slovencih je, koit vemo, ©dlini, ki se je posvetil popolnoma tej znanstveni smeri. Največ prebiva v Solkanu. Srečanje z njim razodeva primorsko odprtost in domačnost, duhovno lin miselno širino Izobraženca nekdanjega tržaškega okolja, raz m išl j afj očega duha in kljub vsemu trdno zasidranost v vsakdanji slovenski stvarnosti. O tem nam piše tudi Lavo Čermelj v svojih spominih. Ta prvina danes manjka v Slovenski duhovno ustvarjalni osnovi. Prof. Berlot, Vaše umetniško in znanstveno delovanje je zelo obširno,- igrate violino, uspešno slikate, obsežno je tudi Vaše pesniško ustvarjanje. Nad petsto pesmi ste zbrali v dveh vezanih zvezkih, odlikujejo se po izpovedi in razmišljajočem duhu. Pesnite že od leta 1930. Zakaj pa Vaše pesmi še niso bile objavljene? — NekaljkraJt so mii ijlih vrnili, češ da ne odgovarjajo duhu dataaišnijega časa, potem pa nisem več vztrajal lin pošiljal; težko je prosjačiti. Rad pa jih prebiram v družbi, ki ima smi-sel za pesmi1 lin razmišljanje. Vi ste pravzaprav Tržačan, kot poveste, rojeni 1897 pri Stari Mitnici v Livarski ulici 4-lV. (Via Fonderia). V družini vas je bilo šest bratov in sester. Vpisali so Vas na nemško realko, ker je bila slovenska šola predaleč. Potem ste študirali še na Dunaju. Kaj Vas je končno napeljalo na to, da ste z vso vnemo začeli študirati stare in nove jezike? — 12 let sem imel, ko sva z mamo šla po Rusem mostu, pogled se mi je uStarvil na beseda »tergesti« v napisu na pročelju cerkve sv. Antona Novega. »Saj je vendar 'naš trg, mama,« sem vzkliknil. Kasneje sem v Študij skl knjižnici. staknili knjigo o zgodovini mesta v nemščini in tam je dobesedno Stallo, da so kraj ustanovili Kelti in ga imenovali! Terg, morali so torej v njem trgovalti. Od sodobnih jezikov poznate odlično nemško italijansko, angleško in francosko, ukvarjate se radi z matematiko, dešifriranjem in s primerjavo ter s pomočjo vsega tega raziskujete stare jezike. Vaše življenjsko delo je razvozlanje etrur-skih napisov. Kdaj pa ste začeli z etrurščino in kdaj zabeležili prve uspehe? — Prve uspehe šele leta 1947, delal pa sem vsa predvojna leta raa priimedj aivah del znanih preučevalcev Etrurcev, kolt so Momisisen, Carssen, Dečke, K. O. Miiller, Herbig, Josef Kraill, Cort-sen, Denis, Trombetti, Palaltiino in drugi. Posebno upoštevan je Mayanii (Knjiga Les Etrus-ques commencent a parter). Ta imena naisemu človeku malo pOvejio, ker etruroslovcev pri nas skoraj ni. Prvi pa, !ki mi je postavil ta problem, je bil Jain Kotar, čigar knjigo »TaJbule staro-italililSlavjamiske« sem dobil v muzeju v Ptuju. Tja !sta se po prvi svetovni Vojni zaltekli mama in sestra. Z izvajanji Kolarja se v bistvu nisem strinjal in kasneje tudi s prej omenjenimi znanstveniki ne. Ob še talko znanstveni obdelavi je manjkala vsebinska nit, ki veže zapis Od začetka do onca. Kako ste začeli Vi? Najprej mli je uspelo pojasniti galski napis »De la Vaiison« na kamniti plašči, ki ga hranijo v Avignonu, potem pa še dva etrurska napisa na nagrobniku (cipusu) iz Perugie. Razvozlati sem mogel napise samo na staroslovanski etimološki podlagi. In ta obdelava je bila edina od vseh,1 poudarjam, ki je dala zares smiselno pbjaismilo ! talko po namenu kakor v duhu tedanjih zgodovinskih dogodkov. Toda vse je biilo posledica dolgotrajnega iin požrtvovalnega znanstvenega dela. Kako ste mogli znanstveno priti do tega, da bi mogla biti ravno slovanska jezikovna podlaga prava? — Glejte, znanosti mi mogoče vkleniti v neke klišeje im kalupe. Dckelpalti se moramo do sipoznanja, da je treba vedno znova osvetliti že ustaljene znanstvene tabuje. Včasih odkrijemo, da so same domneve oziroma 'podmene, pogosto pa pomenske odtenke, ki nam daljo novo smer za raziskavo. Zapiski Dioniza Halikarnaškega govorijo, da so Etruroi sami sebe imenovali! Rassene. Zakaj ne bi preveril najbolj preproste možnosti? Ime Rassemi je Vsekakor v zvezi z Rusiinl, Rusi. Sklepal sem, da bi mogli Etrurci govoriti narečje arijanskega (indoevropskega pranaroda, ki se je nekoč raztezali po celi Evropi iin itja do Indije. Prasloivamščiina in po njej slovanski jeziki bi morali biti še najbliže temu prastaremu jeziku, ker se nahajajo v sredini tega debla, obrobna narečja pa so se hudo mešala iin spajala z jeziki Obrobnih ljudstev. Seveda so bila vmes tisočleltja in zaito mora/mo iti še nazaj Od sedanjih slovanskih gledainj. V tej zvezi da misliti tudi beseda »svemsk« in »slovenski« in še druge; alli bi mogla biibi podobnost samo slučajna? Rad bi prebral knjigo F. Jeza, o kalteri sem slišal Vašo študijo je založil Švicar M. R. Ross. Zakaj, mislite, pri nas študija ni dobila odmeva in pr iznanja? — Zate ker pri nas ni etruroslovcev in je sploh veda o starih jezikih šele na začetku ali še celo to ne. Evropska posebnost pa je ‘iin ztasti še naša, da se Vdajamo mitom. Raziskovalci se poslužujejo tudi tujega znanstvenega slovstva, toda zapadejo tudi duhu tuije miselnosti. Nikdar ne smemo pozabiti nase. V tujini je knjiga doživela veliko pozornost. Obvestila o posedovanju so mi poslale knjižnice vseučilišč Oxford, Stockholm, Ziirich, Bruselj, Leningrad, Moskva, Melbourne in pred kraltkim Ljubljaina. Vendar knjige številni starinoslovci niso spre jeli, dasi ji ne odrekajo znanstvenega pomena? — Ril sem presenečen, da pri mnogih narodih še zmeraj vlada šovinizem. Ugotovil isem za-ne^Sljilvo, da bi knjig1! v marsikateri državi dali publiciteto 'im veljavo iin svet bi jo moral tako sprejeti, ker boljšega dela te vrste enostavno ni. Navdušenje številnih uglednih znanstvenikov pa se je ohladilo, ko sem jasno razložil praslovansko podlago znanstvene obdelave. J. Š. — o — BEVKOV VEČER V NOVI GORICI Združenje primorskih študentov je v soboto, 27. februarja, v gledališki dvorani v Solkanu pripravilo kulturno prireditev pod naslovom »Bevkov večer«. Študentje so si najprej ogledali BeVkovo hišo v Rožni dolini, popoldne pa so prisostvovali seminarju, na katerem je bilo govora o Bevkovih pogledih na nacionalno vprašanje. Razvila se je živahna diskusija tudi o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji. Na večerni prireditvi so brali odlomke iz Bevkovih del gledališki igralci Stane Raztresen in Bogdana Bratuževa iz Trsta ter Matjaž Turk in Jerica Mrzelova iz Nove Gorice. Višek večera je bila vsekakor Raztresenova interpretacija znane Čedermacove pridige iz romana »Kaplan Martin Čedermac«. Za zaključek je primorski akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec« zapel nekaj ljudskih in umetnih pesmi. V. M. POTOVANJE PO SKANDINAVIJI VIATICUS XXIX. prav so Skandinavci, zlasti Švedi, v socialnih, gospodarskih in še v mnogih drugih ozirih zelo napredni — v resnici so samo v razvoju bolj naprej, kar jim je spet omogočil njihov geografski položaj, ki jih je obvaroval pred tujim izkoriščanjem in v glavnem tudi pred vojnami — so v svojih miselnih predstavah zelo, celo krčevito konservativni. Slovencu, ki živi ta-korekoč večno na prepihu in sredi vsakovrstnih konfliktov, od narodnostnih do političnih, ideoloških, verskih iln socialnih in ga je stoletna izkušnja naučila, da sprejme vsako informacijo previdno ter da je besda eno, dejanje pa drugo, se zdi taka zaupljiva, konservativna miselnost, taka slepa vera v vsako tiskano ali po etru ujeto besedo naravnost naivna. In posledica tega je, kot rečeno, ta, da so Skandinavci kljub vsej svoji visoki povprečni izobrazbi in zelo razvitemu tisku — Norveška ima npr. 80 dnevnikov, medtem ko imamo Slovenci samo 4, s »Primorskim dnevnikom vred« — zelo slabo poučeni o vseh resničnih konfliktih ter jih na splošno gledajo samo črno-belo. Drže seveda s tistimi, o katerih menijo, da predstavljajo »belo« namreč zakonito stran. In tako človek naleti na Skandinavce, ki vneto zagovarjajo kako ideološko, politično ali drugo skupino, udeleženo v kakem konfliktu, in obsojajo drugo, z resolucijami itd., ne da bi ju sploh poznali. In kar je še slabše: ne da bi sploh želeli, da bi se temeljiteje prepričali o resničnem bistvu konflikta. Zdi se jim, da se da vse rešiti s kompromisom, in zato so vedno vneti za vsako »mirovno« posredovanje, pri čemer jih niti ne zanima, če naj bi bil mir sklenjen na račun šibkejšega. Glavno, da bo spet zavladal »mir«. Ker so svoje nacionalne in verske spore rešili demokratično, v medsebojnem pogajanju, jim ne gre v glavo, da bi tega ne mogli tudi drugi. Do prepričanja, da se je dejansko to tudi zgodilo, pa je samo korak. Zato vidijo v vsakem upiranju etablirani državni oblasti prevratništvo, anarhijo, nekaj nesimpatičnega, če ni tista oblast od njihovega lastnega tiska proglašena za tiransko. Taki pa so po pisanju skandinavskega tiska samo režimi v Rusiji, na Kitajskem in v Grčiji, kvečjemu še v Španiji. A najbolj strog je skandinavski tisk ravno do grškega polkovniškega režima. Zakaj, mi je ostalo skrivnost. Francov režim jih veliko manj vznemirja, da niti ne omenimo raznih drugih diktatur. Grški »polkovniki« pa so nepretrgano deležni časti mastnih naslovov v skandinavskih listih, skoraj bolj kot Soraja v avstrijskih. (Dalje) 'Jcul o Im a Higiena pri pridobivanju mleka n. ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE MOLZNE OPREME čaščenju molzne opreme je treba posvetiti 'vso pozornost, čiščenje pomeni odstranitev nesnage ali ostankov z določene površi ne oziroma z določene posode. Razkuževanje pa pomeni uničenje vseh mleku škodljivih klic. Razkužujemo navadno s kemijskimi sredstvi, steriliziramo pa s fizikalnimi postopki kot npr. z gretjem, čiščenje posode, ki prihaja v dotik z mlekom, je nesmiselno, če ne poskrbimo istočasno tudi za njeno razkuženje. Mleko je natnreč odličen substrat za vse mogoče klice, ki pač vsaka zase mleko spreminja. Pri čiščenju oziroma razkuževanju molzne opreme prihaja čestokrat do hudih napak, ki se takoj poznajo pri mleku in seveda tam, kjer oddajajo mleko mlekarnam, tudi pri izkupičku. Takoj po končani molži potegnemo skozi stroj mrzlo vodo, nato pa vročo vodo, ki smo Ji dodali dober detergent. Paziti moramo, da spustimo skozi stroj dovolj vode. Voda sama mora biti neoporečna, torej brez kakih kužnih klic. Nadalje naj bo voda trda, saj se sicer tvori v opremi bela plast vodnega kamna, ki preprečuje dobro razkuženje in čišče nje. Pri nas imamo navadno trdo vodo. Sku šali bi jo morali narediti bolj mehko, kar dosežemo z raznimi dodatki, ki jih vsebu jejo po navadi že sami detergenti. Uporabljamo vseskozi alkalične detergente, ki to-Pji° ostanke mleka ali mlečnega kamna, čiščenje z detergenti se odvija tako, da položimo posodo v vodo, ki vsebuje detergent ali pa da spustimo skozi stroj nekoliko, po možnosti toplega detergenta. Cevi še posebej očistimo s čopičem, privitim na prožni jekleni žici. Posebej pomijemo tudi tulce in druge lahko odstrani ji ve dele. Po čiščenju obesimo tulce z odprtino navzdol. Da ne pozabimo, ko splaknemo stroj, uporabljajmo mlačno in to tekočo vodo. Iz vsega tega je razvidno, kako pomembno je čiščenje strojne opreme in kako dobro bi bilo, ko bi živinorejci imeli tudi v hlevu na razpolago električne bojlerje za toplo tekočo vodo. Pred zopetno uporabo treba molzni stroj pa tudi vso posodo in vrče splakniti z mrzlo vodo. Enkrat na teden ali vsaj na 14 dni moramo molzni stroj docela razdreti, ga generalno očistiti in razkužiti. Ne glede na to, ali molzemo ročno ali strojno, moramo skrbeti, da mleko po molži odstranimo iz hleva. RAVNANJE Z MLEKOM Sveže namolzeno mleko precedimo skozi gosto sito. Kjer uporabljajo za to prtičke, Jih morajo po vsaki rabi do čistega oprati, nato pa prekuhati in posušiti. Najvažnejše za ohranitev prvotne kakovosti mleka pa je hlajenje. Kdor meša jutranje mleko z večernim, mora jutranjega prej vsaj toliko ohladiti, da toplota ne naraste nad 10 stopinj C. V naših razmerah so možnosti za hlajenje mleka res precej omejene, res pa je tudi, da še teh ne izkoristimo do kraja. Ni treba drugega, kakor da posodo z mlekom postavimo v škaf ali čeber in vanj po gumijasti cevi napeljemo vodo. Mleko se bo hitro ohladilo na temperaturo, ki je le za 1-2 stopinji višja od vodne temperature. Seveda mora voda .teči toliko močneje, kolikor več je mleka. Če hočemo z vodo varčevati, jo še zmeraj lahko uporabimo za napajanje živine ali podobno. Molznjaki, cedila za mleko, vrči, in karko- li uporabljamo za pridobivanje, shranjevanje ali odpošiljanje mleka, naj bo iz čim boljšega materiala. Po vsaki rabi to splaknemo najprej z vročo vodo, da odstranimo ostanke maščobe, nato pa še pomijemo prav tako z vročo vodo, ki smo ji dodali kak dober detergent. Aluminijastega posodja ne smemo umivati, s sodo. (Konec) KMEČKA ZVEZA VABI na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo 7. marca 1971 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki u-deležbi. PRIMORSKA POJE 1971 Trst - sobota, 13. marca ob 21. uri v Kulturnem domu Nastopajo pevski zbori: MLADINSKI ZBOR GLASBENE MATICE - Trst; TRŽAŠKI OKTET - Trst; FANTJE IZPOD SLAM NIKA - Kozina; mešani zbor ANTON MOŽINA -Brje; moški zbor FRAN VENTURINI - Domjo; moški zbor IGO GRUDEN - Nabrežina; ženski Zbor POSTOJNA; moški zbor PETER JEREB -Cerkno; moški zbor MIREN; mešani zbor DPD SVOBODA - Izola; moški zbor KOPER; mešani zbor JACOBUS GALLUS - TrSt. Sv. Križ - nedelja, 14. marca ob 17. uri v Ljudskem domu: , Nastopajo pevski zbori: Otroški zbor Glasbene Matice KRAŠKI SLAVČEK - Nabrežina; moški zbor VESNA - Križ; moški Zbor IVAN CANKAR - Marezige; molski zbor NOVA GORICA; moški zbor SLAVEC - Ric-manj; moški zbor DPD SVOBODA - Anhovo; mešani zbor SLOVAN - Padriče; moški zbor TOLMIN; moški zbor LIJAK - Vogrsko; mešani zbor PRIMOREC - Trebče; moški zbor JADRAN - Vrtojba; mešani KOMORNI ZBOR - Nova Gorica; moški zbor VALENTIN VODNIK - Dolina. fl PLAČAM po 100 do 200 tisoč lir za kolekcijo ali posamezne kopije mladin-^ skih zbirk: M TOPOLINO - Tre porcellini - Pape- rino - Audace - Supplementi (dodatki) k Topolino - La risata - Yumbo - letniki od W 1930 do 1940 y Pisati na naslov: Fermo posta TS, LJ passaporto n. 2269661/P. TEDRNSKTPREGLED DOMAČEGA ŠPORTA SMUČANJE V nedeljo je Slovensko planinsko društvo iz Trsta organiziralo 5. jubilejne zimske športne igre. V 16 kategorijah je nastopilo rekordno število 164 tekmovalcev, ki so bili v glavnem mladi ter najmlajši, razdeljeni v uradne kategorije FISI. Med najmlajšimi, ki so uspešno opravili smučarski tečaj, smo opazili nekaj talentov, ki bodo lahko z vestnim treniranjem dosegli še lepe uspehe v mestnem in morda tudi v deželnem merilu. Proge so bile Speljane pri Sv. Antonu med Trbižem in Ratečami, in zaradi zmrzlega snega so bile precej težavne. Zlasti so to Občutili najmlajši, kjer je bilo zaradi padcev precej odstopov. V kategorijah maijmiaj-ših so se zlasti izkazali Marko Mesesnel, Sonja Jazbec, Igor Piščanc, Tanja Gulič in še drugi, ki pa so imeli nekoliko manj športno sreče. Pri starejših mladincih preseneča zmaga Andreja Daneua, ki pa se mora verjetno zahvaliti odstopu prijatelja Križniča, ki je bil diskvalificiran. Ob koncu moramo pohvaliti dobro organizacijo SPD, ki si iz leta v leto pridobiva dragocenih izkušenj in ki ima vse možnosti, da privede naše zamejsko smučanje na zadovoljivo višino. ODBOJKA MOŠKA B LIGA FERRONI (Verona) - BOR 1:3 (6:15, 7:15, 15:6, 13:15) Kljub vožnji in kljub temu, da je v soboto Bor naletel na izrednega nasprotnika, so naši fantje gladko zmagali. To je bila ena najlepših letošnjih prvenstvenih tekem. Nasprotniki so se v drugem delu prvenstva zelo okrepili, saj so dobili novega trenerja in dva nova igralca, ki odlično opravljata svojo dolžnost. Plavi so se torej srečali s povsem enakovrednim tekmecem. Prvi set je bil najdaljši, saj je trajal skoro tričetrt ure ih čeprav so domačimi osvojili le šest točk, so se uspešno upirali prav do konca Borova obramba, je bila v soboto škoro brezhibna, napad pa je večkrat presenetili sicer dober nasprotnikov blok. Tržačani so kot ekipa zaigrali odlično in le v tretjem setu so nekoliko popustili ter dovo lili Ferromiiju, da je osvojili prestižni niz. V zadnjem delu igre pa so naši predstavniki močno začeli, si nabrali nekaj točk prednosti ter jo ohranili do konca. Tekma se je tako končala v zadovoljstvo Tržačanov ter v užitek športnega občinstva, ki je Bor nagradilo z dolgim aplavzom. ŽENSKA B LIGA BREG - BOR 3:1 (15:6, 15:11, 13:15, 15:5) Slovenski derby druge lige se je kot prvi končal z gladko zmago Brega. Igra ni bila zanimava, saj so dekleta igrala precej živčno. Večja izkušenost Dolimčamk in odsotnost Pernar-či čeve pri Boru pa sta pripomogli, da so Brežan-ke brez posebnih težav osvojile dve točki. Pri Boru se je dobro izkazala Pečarjeva, zlasti v napadu, vse ostale pa so igrale pod povprečjem. Breg je brez posebnih težav vodil skozi vso tekmo, razen v tretjem nizu, ki pa je bil poglavje zase. Tržačanke so namreč v začetku krepko povedle in minuta premora je Bregu dovolila le, da je nasprotnice dohitel pri 13:13. Tedaj se je vnel oster boj in priče smo bili res veljavni igri, s katero je Bregu uspelo osvojiti še nadaljnji dve točki in miz. (Nadalj. na 8 strani) RADIO TRSTA F. J. »70 SMRT * NEDELJA, 7. marca, cb: 8.00 Koledar; 8.30 Km.stiska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Sečnini: So-nalta v e duru. Igra pianist Devetak; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro večjo; 11 1'5 Oddaja za niaijmlialjše: »Monika potuje na M:d:gaskar«. Radijski oider vedi Lombarjerva; 11.35 Rihgaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba-; 12.15 Vera in maš čas; 12.30 Stairo in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj. zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 J. Tavčar: »Človek brez avtomobila«. Radijska igra. Igrajo člamli Slovenskega gledališča v Trstu, režira A. RuStja; 16.00 Recitali violinista Dobronyja, pri klavirju Gharbltz; 16.25 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18 00 Miniaturni koncert. Grieg: Suita Hol-berg; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dnii v sveitu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v šf1 tu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. * PONEDELJEK, 8. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.00 Na banjo igra Freddy Morgan; 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavkami«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandoliniistični ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time -Vaše čtitvo - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost iin prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Zbor »Montasio«: 19.40 Postni govori (4) dr. F. Šegula: »Oče naš, ki si v nebesih...«; 20.00 Športna .tribuna; 20.35 Glaisbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solisti; Sopr. Maruša Palfik Smerkolj, pri klavirju Lukčeva. Samospevi E. Adamiča, G. Kreka, J. Pavčiča, I. Grbca, A. Lajovica 'in J. Ravnika; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 9. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Alpert; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 13.30 GlaJsba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorna koncert; Pianist Alfred Brendel; 18.45 The Charleston Hot Peppers; 19.00 Otroci poj 6; 19.10 Srečanja z Radom Naikrstom; 19.20 Moški zbor iz Jazbin, vodi Klarijšček; 19.40 Glasbeni best-seUenji; 20.00 Šport; 20.45 Wagner »Rensko zlato«. Opera. Fil orkester iz Osla ter orkester in zbor norveškega radia vodi Pjeldistad. Pertot »Pogled za kulise«; 22.45 Zabavna glasba. * SREDA, 10. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.00 Igra vibrafonist Gibbs; 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Alojz Kraigher«; 13.30 Glasba po želj-ah; 17.20 Za mlade poislušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček Sodobne znanosti - Jevmikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Pianistka Maria Mosca; 19.15 Higiena in Zdravje; 19.25 Jazz; 19.40 Iz potne torbe Milka Maitičetovega-, 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. V Odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico; 22.20 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 11. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Igra saksofonist Papetfi; 12.10 Družinski, obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem; 18.15 U-metnost; 18.30 Beethoven: Koncert št. 3 za klavir in orkester, op. 37, v c molu. Orkester Glasbene Matice v Trstu vodi Švara. Solistka Mer-lak-Corrado; 19.10 Plisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 M. Jarc: »Ognjeni zmaj«; Enodejanka. Režira Peterlin; 21.15 The Medallion Piano Ouantet; 21.30 Ritmični orkester RAI Iz Milana; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 12. rnaroa, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šOle (za II. stopnjo osnovnih šdl); 12.00 Igra pianist McKenzie; 12.10 P. Benigno: »O lokalnih farmakoloških učinkih«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.20 C. Silvestri: Zgodovina tržaškega pomorstva; 19.40 Postali govori: D. Klemenčič: »Posvečeno bodi Tvoje ime...«; 20.00 Šport; 20.35 Go- »Po moljem — sicer pa sem o tem tudi bral in torej to ni samo moja misel — so jih prisilili k priznanjem s sredstvi, s katerimi razpolaga ruski režim in ki nam niso znana. Morda so jih psihološko ali politično prisilili k temu, češ da je to v dobro sovjetski revoluciji. O tem si gotovo bral tudi ti. Mogoče so jih tudi tako duševno izmučiti pri dolgih nočnih zaslišanjih, da so bili končno pripravljeni priznati vse, kar so zahtevali Od njih, iln še več, samo da bi bilo tistih duševnih muk enkrat konec.« »Mislim, da jaz niti v takih okoliščinah ne bi priznal. Če že ne zaradi sebe, pa zaradi svoje družine, ki bi ji pripravil s takim priznanjem sramoto in morda še kaj hujšega. Zdelo bi se mi strahopetno lin egoistično priznati samo, da bi skrajšal Sebi trpljenje in ga zato naložil drugim.« »Morali so pač zelo trpeti. Ali pa so jim zagotovili, da njihovo priznanje ne bo imelo zlih posledic za njihove družine.« »A ga je imelo.« »To so si laJhko mislili, če so bili inteligen-tali.« »Kaj pa, če so jim grozili, da se bodo ravno v primeru, da ne priznajo, maščevali tudi nad njihovimi družinami?« »To je čilšto verjetno. Ali misliš, da je Stalinov režim tega sposoben?« TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 7. strani) LIDO SPINA - SOKOL 3:1 (15:8, 10:15, 15:6, 15:9) Tudi v Ferrari je Sokol doživel poraz, proti sicer presenetljivi ekipi Liido Spina, ki razpolaga z odlično Natalij evo, ki nastopa tudi v državni reprezantanci. Nabrežimke so po nekoliko u-trudljlvi vožnji stopile na igrišče precej nekon-centrlrane in to se je poznalo zlasti v prvem setu. Nato so se naša dekleta zdramila in prikazala zadovoljivo igro, ki pa jim ni zadostovala za osvojitev zmage. Sodnik, čeprav ni bil pristranski, je sodil zelo slabo, saj sploh ne pozna nošenih žog. S tem je precej zmedel SdkOlice, ki Imajo zadovoljivo prstno tehniko in so tako debelo gledale, ko ni piskal očitno nošene ali potisnjene ali pa celo dvojne žoge. Edina možnost za rešitev naših mladih deklet pa ostaja še nedeljska osvojitev 'tekme proti neposrednemu tekmecu za izpad Zarji, katere položaj je 'le za las boljši Od položaja Sokola. spodairstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe. Vodi Zebre. Sodelujejo sopr. Vidall, ten. Brajnik in bas Merlak. Izvajata simf. orkester in zbor ljubljanske Opere; 21.35 Folklorni plesi; 22.05 ZaJbavna glasba. SOBOTA, 13. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 N. Kuret: Ljudska verovanja in vraže »Amuleti in talismani«; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetni odlomki; 16.30 »Pod svobodnim soncem«. Deseti del. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce. Sobotni sestanek - Slovenski znanstveni delavci z univerze - Mdj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Mersinu; 19.40 Ansambel »Dalmacija«; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji 20.50 Z. Saksidova: »Komisar TaJbemnik ali Suha južiina in njegov problem«. Detektivka; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. »Mislim, da ne. To je vendar socialistični režim, vladavina delavskega razreda, najnaprednejši režim rta svetu.« »Pustiva fraze, Rudi. Ali si prepričan, da res ni tega sposoben?« Rudi je molčal. Zdelo se je, kot da gleda sam vase. »Mislim, da ni. Vendar bi rad vedel,« je rekel črez nekaj hiipov. »Rad bi bil tam, da bi se mogel prepričati nia lastne oči, kako je.« »Zakaj se nisi podal tja?« To je rekel Tine kar tako, napol za šalo, da bi dal pogovoru, ki je bil očitno mučen za Rudija, drugo smer. Če se je gnjavil pOleg misli na jetično Anico v bolnišnici še s takim razglabljanjem, je moral biti v svoji notranjosti pač ves razboljen. »Ali veš, da sem poskusili?« je rekel Rudi iin na njegovem obrazu se je spet prikazal nasmešek, kOt iiz zadrege ali kot da se opravičuje. , »Res? Kdaj?« »Kmalu potem, ko sem prišel iz zapora. Takrat, ko so nas zaprli v gimnaziji.« »Nisem vedel.« »Saj tega nihče ne ve. Niti Anica. Nikomur še nisem pravil o tem. Ti si prvi, ki mu povem.« »Ali je to takšna skrivnost?« »Ne zato. Ampak ker me je bilo sram.« (dalje) DOMAČEGA ŠPORTA ZARJA - CAAM GALILEO 1:3 Tudi Baizovke žbinajo poraz za porazom in kljub zadovoljivi igri ne pridejo do povoljnih izidov. Letos bo v tej skupini obsojena na izpad ena naših ekip, kar je velika škoda, saj smo videli v ostalih skupinah B lige ekipe, ki so mnogo slabše od naših. V nedeljo je Zarja .zaigrala dobro, čeprav morda nekoliko premalo Odločno. Nasprotnice So to izkoristile, saj je njihova morata, po nepričakovani zmagi nad Li-do Spiha pred tednom dni, bila na višku. Predvsem je to p>okopalo rdeče, ki so preveč občutile važnost tekme, v kateri bi bile morale zmagati, da bi si Ohranile možnost rešitve. KOŠARKA MOŠKA D LIGA: DUKCEVICH - BOR 55:52 (23:27) Bor je v nedeljo po medli igri izgubil proti Goričanom, ki so se s to zmago oddaljili nevarnemu delu leštvice. Igra naših fantov je bila medla, saj so se Tržačani »izkazali« predvsem z netočnimi Streli. Prvi del igre so plavi brez posebnih težav osvojili, saj jih conska o-bramba gostiteljev ni preveč Ovirala. V drugem polčasu pa so se domačini nekoliko zbrali1 in celo prehiteli plave, ki pa so kmalu usmerili igro v svojo korist. Proti koncu tekme, ko je bilo stanje izenačeno, so našii zgrešili kar 5 prostih metov od Osmih in si s tem zapravili zmago, ki je bila že na pol osvojena. ketna PESEM MLADIH V nedeljo 7. marca ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu, ulica Petronio 4, revija mladinskih pevskih zborov in ansamblov pod naslovom »Pesem mladih«. Nastop prireja Zveza cerkvenih zborov iz Trsta. Udeležilo se ga bo okrog sedemnajst pevskih skupin s Tržaškega.