Predstavili letošnji»Teranum« Občina Doberdob noče nevarnih elektrovodov / 20 Šport torkova priloga primorskega dnevnika od 11. do 18. strani Primorski dnevnik TOREK, 11. DECEMBRA 2012 št. 290 (20.613) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Mar bi poslušal svoje sinove Dušan Udovič Danes najbrž že vsak navaden smrtnik ve, da so v globalnem gospodarstvu trenutki politične nestabilnosti neke države tesno povezani z nihanji finančnih trgov. Tako se je, predvidljivo, takoj po Berlusconijevi ponovni kandidaturi za premierja in posledični Montijevi napovedi o odstopu v odnosu do Italije sprožil špekulativni val, kot ga že dolgo nismo videli. O Montijevem letu na čelu italijanske vlade so lahko ocene različne, a vsekakor mu je treba priznati veliko zaslugo, da je v mednarodnem merilu dvignil verodostojnost države, ki jo je sedaj na novo prebujeni Cavaliere spravil pod ničlo. In smo spet tam: »Spread« je v nekaj urah strmoglavil, prav tako italijanski vrednostni papirji. Iz Evrope prihajajo zaskrbljena opozorila o tem, da si Italija v tako kočljivem trenutku ne more privoščiti politične nestabilnosti. Njeni indeksi, ki jih je te dni objavljal državni urad za statistiko, so skrajno zaskrbljujoči. Na meji revščine je že četrtina družin, nobenih znakov rasti ni videti, brezposelnost je zlasti med mladimi vsak dan alarmantnejša. Ni pretirana ocena predsednika evropskega parlamenta, da je povratek Berlusconija katastrofa za državo. Napoveduje se namreč njegova populistična pro-tievropska ofenziva, tokrat v le-penovskem slogu skrajne desnice. Mar bi Cavaliere poslušal svoje sinove in hčere, ki ga menda prepričujejo, naj pusti politiko, saj so tudi delnice njegovega zadolženega holdinga Madiaset krepko nazadovale takoj potem, ko je najavil svojo kandidaturo. RIM - »Spread« včeraj narasel na 350 točk Napovedani odstop Montija vznemiril trge POLITIKA Volitve v FJK bodo najbrž 21. aprila STARO PRISTANIŠČE - Sinoči Protestniki prekinili okroglo mizo o krizi TRST - V Furlaniji-Julijski krajini bodo deželne volitve 21. in 22. aprila. To je neuradno sporočil predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, ki je dejansko obžaloval ponovno kandidaturo Silvia Berlusconija za predsednika vlade. »Berlusconi ni imel očitno druge izbire,« je poudaril Tondo, ki je do zadnjega upal in računal, da Berlusconi ne bo več kandidiral. Trenutno še ni jasno, če bo novoizvoljeni deželni svet štel sedanjih 59 svetnikov ali pa če bo parlamentu uspelo zmanjšati število deželnih svetnikov na 49, kot sta v prvem branju sklenila senat in poslanska zbornica. Zaradi napovedanega odstopa Montijeve vlade in posledičnega razpusta parlamenta je malo verjetno, da bo rimskemu parlamentu v drugem branju uspelo spremeniti sestavo sveta FJK. Na 2. strani SNEG - Na Goriškem in Tržaškem Idila v naravi, kaos na cestah RIM - Medtem ko odhajajoči italijanski premier Mario Monti še ni jasno povedal, ali bo kandidiral za premiera prihodnje vlade ali ne, so trgi včeraj že povedali, da njegov odstop ocenjujejo negativno. Montijev napovedani odstop in vnovična kandidatura dolgoletnega italijanskega premierja Silvia Berlusconija za premiera prihodnje vlade namreč vzbujata strah, da bo Italija stopila z reformne poti in odpravila kakšno od doslej sprejetih reform. Nekdanji evropski komisar je namreč vodenje italijanske vlade prevzel pred enim letom, ko je na mednarodnih finančnih trgih vladalo izjemno nezaupanje v državo. Na 26. strani Še odprto vprašanje prispevkov Slovencem Na 3. strani Slovenci z Videmskega pri ministrici Novakovi Na 3. strani Uplinjevalnik: Erjavec ne razmišlja o tožbi Na 6. stran Nujna javna dela na Vzhodnem Krasu Na 7. strani Predloga A2A ne zavračajo apriorno Na 20. strani 101 001101100011010101110000: . 111DENAR0JE0LE1KODA00100 !)01 1001001101 100011010101 NA BANČNEM RAČUNU. .00011 11111011^^110011 .001001101 Im ^fe INVESTIRAJTE V ZLATO V» 00386 41 306 023 www.zlatozaevre.si NALOŽBENO ZLATO IN KOVANCE LAHKO PLAČATE TUDI Z VAŠIM STARIM NAKITOM. NAJBLIŽJA POSLOVALNICA: NOVA GORICA, ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV 8 (NASPROTI SNG) Trgo zlato d.o.o., Staničeva 17, 1000 Ljubljana tRSt - koRzo saßa, 26 teL./fax 040 636038 2 Torek, 11. decembra 2012 ALPE-JADRAN / DEŽELA - Tondo zavrača možnost poenotenja deželne in parlamentarne preizkušnje Volitve v FJK 21. in 22. aprila Koliko bo deželnih svetnikov? VIDEM - V Furlaniji-Julijski krajini bodo deželne volitve 21. in 22. aprila. To je včeraj neuradno sporočil predsednik Dežele Renzo Tondo, ki ne zagovarja poenotenja parlamentarnih in deželnih volitev. V tem primeru bi moral Tondo namreč odstopiti v prihodnjih tednih, česar ne namerava narediti, čeprav bi t.i. election day prihranil deželni upravi kar nekaj denarja. Trenutno še ni jasno koliko svetnikov bo štel novoizvoljeni deželni parlament: sedanjih 59 ali pa deset manj, kot določa ustavni zakon, ki pa ga rimski parlament še ni dokončno odobril. Za odobritev namreč zmanjkuje časa, še posebno, če bo predsednik vlade Mario Monti v prihodnjih dneh res odstopil in s tem odprl pot predčasnim volitvam in torej razpustu parlamenta. Če bo šlo po napovedih, bodo predčasne parlamentarne volitve februarja, najkasneje marca, gotovo pa ne aprila skupaj z deželnimi. Formalno gledano je parlament tudi po razpustu s strani predsednika republike pravnomočen za odobritev dekretov in nujnih zakonskih ukrepov. Tudi razpuščeni parlament se torej lahko sestane v vsakem trenutku, vprašanje je le, če sodi znižanje deželnih svetnikov med nujne ukrepe. Tondo trdi, da gre za nujni ukrep, marsikdo pa je prepričan, da poslanci ne bodo tega mnenja in da bodo torej ohranili sedanjo sestavo zakonodajne skupščine Furlanije-Ju-lijske krajine. Na Tonda, ki noče poenotenja volilne preizkušnje, se je takoj vsul val ostrih kritik. Demokratska stranka mu očita, da po eni strani opozarja na hude posledice splošne krize in na potrebo po varčevanju, po drugi pa noče skupnih volitev, s katerimi bi privarčevali davkoplačevalski denar. V levi sredini pravijo, da Tondo noče odstopiti, ker si hoče vzeti še nekaj časa za oblikovanje svoje volilne liste. To nedvomno drži, še posebno ker predsednik in ponovni kandidat za predsedniški stolček ni ravno navdušen nad ponovno kandidaturo Silvia Ber-lusconija za predsednika vlade. »Do konca sem upal in računal, da bo Berlusconi prepustil mesto mlajšim. Očitno ni imel druge izbire,« je zadevo ocenil Tondo, ki pričakuje obnovitev volilnega zavezništva med Ljudstvom svobode, Severno ligo in UDC. Danes kot danes ni veliko možnosti, da bo italijanski parlament zmanjšal število deželnih svetnikov Furlanije-Julijske krajine DEŽELNI SVET - Aktualna vprašanja Kritične pripombe Mavrične levice TRST - Deželna svetnika Mavrične levice Igor Kocijančič in Roberto Antonaz sta na včerajšnji novinarski konferenci zelo kritično ocenila predlog finančnega zakona in proračuna, ki ga je pripravila desno-sredinska uprava predsednika Renza Tonda. Povsod sami proračunski rezi, nobene pozornosti pa razvoju, sta podčrtala svetnika levice. Deželni parlament bo finančni zakon začel obravnavati jutri dopoldne, sklepno glasovanje pa bo najbrž v petek. LJUBLJANA Približno sto protestnikov proti Jankovicu LJUBLJANA - Pred ljubljansko mestno hišo se je končal protestni shod, imenovan Druga ljubljanska vstaja. Blizu 100 protestnikov je z žvižgi, skandiranjem gesel "Mafija" in "Lopovi" ter transparenti, naperjenimi proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicu, zahtevalo njegov odstop. Shod je trajal približno eno uro in minil mirno. Protestni shod je spremljalo tudi nekaj deset policistov, ki pa jim tokrat ni bilo treba ukrepati. Val protestov se je sicer začel v Mariboru zaradi nasprotovanja tamkajšnjemu županu Francu Kanglerju, ki je 6. decembra tudi odstopil. Protesti se kljub temu nadaljujejo in so že prerasli v vsesplošno nasprotovanje politični eliti na lokalni in državni ravni ter v zahteve po pravni državi. Za pogin dveh lipicancev najverjetneje kriv lupanin LIPICA - Oktobra letos poginula konja iz Kobilarne Lipica sta med krmo verjetno zaužila rastlinski alkaloid lu-panin, ki se nahaja v nekaterih rastlinah na kraških travnikih. Tako je pokazala preiskava, ki so jo po lanskih in letošnjih poginih konj opravili strokovnjaki veterinarske in biotehniške fakultete ter Kobilarne Lipi-ca.Preiskave okoliščin oktobrskega obolenja konj v Kobilarni Lipica ne kažejo na namerno zastrupitev konj. Cene pogonskih goriv v Sloveniji od danes nižje LJUBLJANA - Čeprav je slovenska vlada včeraj zvišala trošarine za ener-gente, so se opolnoči drobnoprodaj-ne cene pogonskih goriv v Sloveniji znižale. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin sta se pocenila za 0,6 centa - prvi na 1,478 in drugi na 1,497 evra za liter. Dizelsko gorivo pa se je pocenilo za 0,8 centa na 1,394 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na podlagi gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Model-ske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. Hrvaški inšpektor za boj proti prostituciji sodeloval z zvodniki ZAGREB - Hrvaški policisti so konec minulega tedna prijeli svojega kolega Mislava Merkaša zaradi suma sodelovanja z zvodniki. Merkeš je dolgoletni inšpektor zagrebške policije, zadolžen za boj proti prostituciji. Z zvodniki naj bi sodeloval šest let, za kar naj bi prejel najmanj 250.000 evrov plačila. Poleg Merkeša je osumljena tudi njegova soproga, prav tako zaposlena v policiji, ter še 11 oseb, ki so se ukvarjale z organizacijo prostitucije ali so se tudi same ukvarjale s njo. Merkeša sumijo, da je od leta 2006 zvodnikom razkrival podatke o potezah policije v boju proti prostituciji. Za to naj bi prejel najmanj četrt milijona evrov, občasno pa naj bi informacije izdajal v zameno za spolne usluge ene od "agencij za spremstvo". Z nekaterimi od zvodnikov je bila v stiku tudi njegova soproga, ki sicer ni bila zaposlena v operativnih policijskih enotah. Policisti bodo v nadaljevanju preiskave poskušali ugotoviti, ali je Merkeš prodajal policijske informacije tudi drugim osebam, ki so bile v ospredju interesa policije. Hrvaška policija je v minulih mesecih prijela več svojih kolegov, ki jih sumijo posredovanja zaupnih informacij pripadnikom različnih skupin organiziranega kriminala. VIPAVA - Kongres Nove Slovenije Ljudmila Novak dobila še tretji predsedniški mandat LJUBLJANA - Delegati šestega volilnega kongresa Nove Slovenije so dosedanji predsednici Ljudmili Novak v Vipavi v nedeljo zaupali tretji mandat na čelu stranke. Novakova je bila edina kandidatka za vodenje NSi v prihodnjih dveh letih. Zanjo je od 265 delegatov glasovalo 259 delegatov. Novakova je po izvolitvi poudarila, da je vesela več kot 97-odstotne podpore delegatov. Po njenih besedah izvolitev pomeni naporno delo, saj je "v časih, ko ima politika veliko nezaupanja s strani državljanov, posebej težko voditi vladno stranko". Izpostavila pa je, da ima ob sebi "zagnane, mlade in navdušene sodelavce", ki so bili ob njej v najtežjih časih, zato verjame, da bodo naloge kot ekipa tudi v prihodnje zmogli odgovorno in uspešno opraviti. Ljudmila Novak je v popoldanskem nagovoru delegatom izpostavila pomen odgovorne politike, kar je bilo tudi geslo nedeljskega kongresa. Zagotovila je, da bo NSi svojo vlogo koalicijske stranke odigrala odgovorno, zavzeto, povezovalno in dobronamerno. Udeležence je pozvala, naj bodo tisti del slovenske družbe, ki vedo, "da je za naše preživetje treba trdo delati, razumno trošiti, se najprej opreti na lastne sile in ravnati odgovorno na vseh položajih". Trdnost koalicije je izjemnega pomena, "saj alternative tej vladi, ki v izredno težkih razmerah vodi državo, ta hip ni", je ocenila Novakova. Po njenem za sprejem najnujnejših ukrepov potrebujejo dialog, dogovor, spoštovanje dogovora in zavezništvo. NSi v odgovor na krizo ponuja odgovorno politiko. Po njenih besedah si je NSi težko prigarala vrnitev v parlament, vendar tudi obstanek ni samoumeven. Zato je prisotne na kongresu stranke posvarila, da ne smejo "zaspati". Ne nasilje ne nove volitve ne nova vlada, pač pa odgovorno ravnanje pretežnega dela slovenske družbe lahko po njenem mnenju Slovenijo popelje iz krize. Izpostavila je pomen odgovornega ravnanja vseh treh vej oblasti. Delegati so v nedeljo izvolili tudi šest članov izvršilnega odbora, in sicer ministra za obrambo Aleša Hojsa, vodjo poslanske skupine NSi Mateja Tonina, poslanca Jožefa Horvata ter nekdanje poslance Mojco Kucler Dolinar, Alojza Soka in Martina Mikoliča. Izvolili so še nadzorni odbor in razsodišče stranke. Dva podpredsednika stranke, glavnega tajnika in tri člane izvršilnega odbora si bo predsednica Novakova lahko izbrala sama. (STA) SLOVENIJA - Po sobotnem kaosu na primorski avtocesti Policisti oglobili 47 tovornjakarjev zaradi povzročitve zastojev KOPER - Policisti so po trenutnih informacijah konec tedna oglobili 47 voznikov tovornjakov, ki na avtocestah niso spoštovali prometne signalizacije in se izločili iz prometa, s tem pa so povzročili številne nevšečnosti v prometu, so pojasnili na policiji. Največ so jih oglobili na primorski avtocesti, kjer je bilo tudi največ težav. Konec tedna so zaznamovale obilne padavine, sneg je tako povzročil tudi nemalo težav na cestah. Primorska avtocesta je bila več ur zaprta zaradi zastoja, ki je nastal, ker vozniki tovornih vozil niso upoštevali navodil policije in Družbe za avtoceste v RS (Dars), naj se izločijo iz prometa, pač pa so pot nadaljevali. Tovornjaki so zato obtičali na avtocestah in povzročili večkilometrske zastoje. Zakon o pravilih v cestnem prometu predvideva 300 evrov globe za neupoštevanje prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste. Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki v zimskih razmerah zaradi neupoštevanja prometne signalizacije ovira ali onemogoči promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi pet kazenskih točk. 1200 evrov kazni pa doleti pravno osebo oz. samostojnega podjetnika, ki po- zimi nima opremljenih motornih in priklopnih vozil s predpisano zimsko opremo. S Policijske uprave Koper pa so sporočili, da so se ob napovedanem sneženju pripravili na aktivnosti čez vikend, pripravili pa so tudi dodatne policijske patrulje. V soboto se je zaradi močnega sneženja, predvsem pa burje, ki je sneg razpihovala, stanje na primorski avtocesti poslabšalo, najbolj v okolici Postojne. Takrat so angažirali še dodatno število policistov, pojasnjujejo. Največjo težavo na cesti so predstavljale številne prometne nesreče, predvsem zaradi zdrsov, bistvenega povečanja števila tovornih vozil in nična vidljivost. Po izdani odredbi o izločanju tovornih vozil, ki jo mora izdati upravljavec ceste, so tudi policisti pričeli izločati tovorna vozila. Na PU Koper pojasnjujejo, da je bilo v tem času na avtocesti že več zastojev, vsi policisti pa so bodisi izločali tovorna vozila, usmerjali promet na cestninski postaji Postojna ali nudili pomoč delavcem Dar-sa in njihovim plužnim skupinam. "Nenazadnje pa sta policijski patrulji v obe smeri poskušali pomagati potnikom, ki so obstali na avtocesti," še dodajajo na koprski policijski upravi. Pri tem opozarjajo, da je bilo prebijanje po avtocesti tudi za policiste izjemno oteženo. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 11. decembra 2012 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Danes seja posvetovalne komisije Glede prispevkov za Slovence je vse še popolnoma odprto TRST - Deželna posvetovalna komisija za Slovence na današnji seji nima na dnevnem redu končne porazdelitve državnih prispevkov za tekoče leto manjšinskim kulturnim ustanovam. Dnevni red namreč predvideva mnenje o porazdelitvi drugega deleža Sklada FJK za Slovence ter smernice o delitvi prispevkov manjšim ustanovam ter gorskim skupnostim v videmski pokrajini. Sklep o najbolj kočljivem vprašanju so torej preložili na kasnejši datum v pričakovanju sklepov deželne vlade in sveta. Trenutno torej še ni znano, če bo Dežela iz svoje blagajne »pokrila« 400 tisoč evrov, ki jih je Rim odvzel slovenskim ustanovam, in tudi kaj misli Dežela narediti - če sploh kaj misli ukreniti - z manjkajočimi državnimi prispevki 2013 (okoli 850 tisoč evrov). Posvetovalna komisija je na zadnji seji pozvala deželno vlado, naj v roku enega tedna odgovori na njene zahteve o prispevkih za tekoče leto. Odgovora do danes še ni dobila, kar pomeni, da deželni odbor očitno ni našel primernih rešitev, ki so politične in finančne narave. Odbornik Elio De Anna, ki predsedovanje komisije pogostoma prepušča deželnim funkcionarjem, je deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu svoj čas obljubil vsaj rešitev za 400 tisoč evrov, potem pa se uradno ni več oglasil. Bitka za manjkajoče prispevke manjšinskim ustanovam poteka na več prizoriščih. Politično gledano bo pomembno besedo imel odbornik De Anna, zadnjo besedo pa deželni svet s finančnim zakonom, ki ga bo obravnaval ta teden. Gabrovec in Igor Kocijančič napovedujeta prizadevanja za vse manjkajoče prispevke in za neporavnano »članarino« (160 tisoč evrov) Slovenskemu stalnemu gledališču. Ker sta oba deželna svetnika v opoziciji, bodo njuni napori odvisni od stališč odbora in politične koalicije, ki ga podpira. Tudi iz formalnega zornega kota je zadeva z letošnjimi prispevki zapletena. Deželni finančni zakon se namreč nanaša na leto 2013, Dežela pa lahko razdeli slovenskim ustanovam le denar, ki ga prejme iz državne blagajne. Če obstaja za to politična volja, je problem premostljiv, o tem pa ne odločajo ne komisija in tudi ne deželni funkcionarji, temveč deželna vlada. Odločilno besedo o finančnih prispevkih za slovensko manjšino bosta imela predsednik FJK Renzo Tondo in pristojni odbornik Elio De Anna SLOVENSKA MANJŠINA - Manjkajoči državni prispevki SKGZ še računa na »konkretno dobro voljo« deželne uprave TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza pričakuje, da bo na današnji seji deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino vlada Dežele FJK zagotovila našim ustanovam in organizacijam ugoden razplet finančnega primankljaja okrog 1.300.000 evrov za letošnje leto. Finančni primankljaj povzroča izredno hude težave manjšinskim ustanovam, ki v nekaterih primerih že več mesecev ne morejo izplačevati plač zaposlenim. Nekatere ustanove so zre-ducirale svojo dejavnost, druge pa začasno celo prekinile. Zaradi tega sta krovni organizaciji SKGZ in SSO na zadnji seji posvetovalne komisije predlagali, da bi Dežela FJK iz svojih sredstev krila primanjkljaj 400.000 evrov, ki jih je sama izplačala naši manjšini v obliki akontacije za lansko finančno leto. Za takšno rešitev se je na deželni manjšinski konferenci v Gorici zavzel tudi deželni odbornik Elio De Anna, piše v stališču SKGZ. Člani posvetovalne komisije so obenem predlagali, da bi manjkajoča sredstva za letošnje leto (850.000 evrov) Dežela manjšinskim organizacijam zagotovila v obliki večletnega posojila. Poleg tega ostaja odprto vprašanje 160.000 evrov »članarine« za Slovensko stalno gledališče, ki naj bi jo Dežela, kot članica SSG postavila v dvom. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na vse zgoraj povedano opozoril odbornika De Anno, ki je obenem tudi predsednik deželne posvetovalne komisije. Na današnji seji namreč teh vprašanj ni na dnevnem redu, kar zelo za-skrblja krovno organizacijo, ustanove ter ljudi, ki v njih delajo. Kljub spodbudnim izhodiščem glede financiranja slovenskih ustanov za naslednje triletje je potrebno čim prej rešiti vprašanje primankljaja, ki je nastal v letošnjem letu. Nesprejemljivo bi bilo namreč, da bi našim ustanovam in organizacijam - poudarja SKGZ - zmanjkalo približno 20 odst. sredstev, na katere so računale in jih v bistvu že upo- rabile. Poleg tega je Dežela v zadnjih treh letih namenila naši skupnosti le 100.000 evrov iz deželnega zaščitnega zakona, v katerem je predviden poseben sklad za našo skupnost. Zaradi tega je pričakovati, da bo deželna vlada z večjim razumevanjem obravnavala stisko naših organizacij. Poudariti velja tudi, da je deželna vlada prav v teh dneh našla dodatnih 70 milijonov evrov, s katerimi bo med drugim financirala tudi številne italijanske in furlanske kulturne ustanove v Fur-laniji Julijski krajini. SKGZ meni, da bi lahko Dežela v okviru teh dodatnih sredstev rešila tudi »manjšinski« problem. To bi bil konkreten znak bližine in občutljivosti do naše stiske, ki jo je pred dnevi izrazil delegaciji uslužbencev predsednik deželne vlade Renzo Tondo in bi bila v duhu izjav, ki sta jih na prvi deželni manjšinski konferenci izrekla predsednik deželne skupščine Maurizio Franz in odbornik De Anna, poudarja na koncu SKGZ. SLOVENCI Z VIDEMSKEGA - Obisk pri ministrici za Slovence v zamejstvu Ljudmili Novak Predstavitev odprtih vprašanj Na obisku v Ljubljani predstavniki pokrajinskih odborov SKGZ in SSO Luigia Negro, Igor Cerno, Giorgio Banchig in Anna Wedam LJUBLJANA - Podpredsednica slovenske vlade in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj v Ljubljani sprejela delegacijo iz videmske pokrajine, ki so jo sestavljali Luigia Negro in Igor Cerno za SKGZ ter Giorgio Banchig in Anna Wedam za SSO. Obisk slovenskih predstavnikov iz Terske, Kanalske in Nadiških dolin ter Rezije v Ljubljani je sledil septembrskemu obisku, ko je ministrica Novakova obiskala videmsko pokrajino in tako spoznala bogato in razvejano delovanje Slovencev s tega območja. Delegacija SKGZ in SSO je ministrici ob tej priložnosti izročila tudi spomenico, v kateri ji podrobno predstavlja težave, s katerimi se sooča slovenska skupnost na Videm-skem, in njena pričakovanja za kulturni, jezikovni, pa tudi gospodarski in družbeni razvoj. Ministrica Novakova, ki je z zanimanjem poslušala poročilo slovenskih predstavnikov, je tako izvedela za težave slovenskih or- ganizacij z Videmskega zaradi kroničnih zamud pri izplačevanju javnih prispevkov. Seznanili so jo tudi z vedno bolj nevzdržnim stanjem, v katerem deluje dvojezična šola v Špetru, na kateri pa število učencev kljub temu še naprej narašča. Povedali pa so ji tudi, da je iz natančnejše analize dokončnega gradbenega načrta za obnovo starega šolskega sedeža že zdaj jasno, da bodo prostorski problemi dvojezične šole kljub izdatni porabi javnih sredstev le kratkoročno rešeni, saj v starem poslopju ne bo dovolj Giorgio Banchig prostora za vse, ker so potrebe šole medtem narasle. Govor je bil tudi o potrebi po razširitvi dvo- ozirom trojezičnega modela izobraževanja na Tersko oziroma Kanalsko dolino, po nadaljevanju šolanja v slovenščini tudi na višji srednji šoli in o možnosti, da bi bilo za videmsko pokrajino na razpolago več mest in štipendij na poletnih seminarjih slovenskega jezika. Slovenski predstavniki so ministrici predstavili tudi stanje v Kanalski dolini in Reziji, govor pa je bil tudi o evropskih projektih Jezik/Lingua Ljudmila Novak in ZborZbirk, o dobrih medsosedskih odnosih s Posočjem, na podlagi katerih bi lahko v bodoče prišlo tudi do odprtja čezmejnih dvojezičnih jasli v Podbonescu, ter o predlogih za razvoj kmetijstva in turizma. Ministrica za Slovence v zamejstvu Novakova je delegaciji Slovencev z Videmskega potrdila, da jih bo Slovenija po svojih močeh podpirala, napovedala pa je tudi, da bo v kratkem objavljen razpis za financiranje dejavnosti slovenskih organizacij. Rok za oddajo prošenj za prispevke bo 31. januar. (NM) V SPOMIN Odšel don Emil Cencig, velika osebnost Benečije Emil Cencig nm Jutri popoldne, se bo go-renjetarbijska skupnost, in skupaj z njo širša Benečija, poslovila od duhovnika Emila Cen-ciga, ki jo je kot dušni pastir vodil skoraj pol stoletja. Don Cen-cig je umrl v nedeljo, 9. decembra, v domu za ostarele duhovnike v S. Vitu al Tagliamento. 25. decembra bi dopolnil 87 let. Z njim odhaja velika osebnost, človek, ki se je posvetil evangeliju in svojemu ljudstvu, odločen in bojevit zagovornik kulturnih, jezikovnih in družbenogospodarskih pravic Slovencev na Videmskem. Emil Cencig se je rodil v Črnem vrhu leta 1925, za duhovnika pas je bil posvečen leta 1949. Po nekajletnem službovanju v Karniji je leta 1957 začel s svojim dušnopastirskim in kulturnim delom v Gorenjem Tarbiju v občini Srednje, kjer je ostal skoraj petdeset let. Kasneje je prevzel tudi faro v Oblici in ob koncu osemdesetih let si je naložil še breme štoblanske in dreške fare. Njegova velika skrb je bila, da bi njegovi fara-ni in predvsem mladina ostali zvesti svojim koreninam in svojemu jeziku. V ta namen je prirejal tečaje slovenščine, imel je popoldanski pouk in organiziral je kulturne prireditve. Bil je član pogumne »trojke«, ki je leta 1966 začela izdajati verski list Dom. Časopis se je rodil v što-blanskem župnišču, pobudo zanj so dali duhovniki Lauren-cig, Birtig in Cencig, ki so ga dolga leta tudi urejali in sami razpošiljali. Tudi kasneje je Cencig sodeloval z Domom in bogatil njegovo vsebino. Do svoje upokojitve je sodeloval tudi s Trinkovim koledarjem. Don Emil Cencig je skrbel za jezikovno in kulturno rast skupnosti, trpel je zaradi težkih družbeno-gospodarskih razmer, v katerih so živeli beneški ljudje in predvsem zaradi izseljevanja in umiranja vasi. Med beneškimi duhovniki je bil prav on najbolj politično (v najple-menitejšem pomenu besede) angažiran in je pogosto nastopal v javnosti. Bil je večkrat član slovenskih delegacij, ki so pri političnih in institucionalnih predstavnikih zagovarjali pravice in interese slovenske manjšine v FJK. Njegova beseda je bila jasna in odločna, znal je biti tudi oster. Bil je govornik na vseh srečanjih sosednjih narodov na Kamenici. Večkrat je v drugi polovici šestdesetih in v prvi polovici sedemdesetih let govoril v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine na Dnevu emigranta. (NM) Vr.Xtff-, rjrwifk^i pMitMp r-ü OMAp mH«**H)N En* 44 I)k0n4roII*b** n«^ UtV> W*fr*. » ■ irif,^ ej I F r,«tr^fa tí > J rt) ZKfcHh» J+íw r »FM*1 HwtfM f. 5 ltrtn intwM^m . H,^ rx-rM*-* on ■; ,-F-T. , Rj ^ ,.!>>>«■,> {h rurft. ir ««<■■ "i," >-". rinfrq * i« »brbno fttv^x*] it rutirdu At* za 'JXÍTft bvdt», DOMÍQ CMOCAIIC-» VMHM « WF-HTO i,.i íUirfii, «j¿.¿J 14 (Ij " bttrtll. Kí^. AJSA JrJrtiA* * 3C. SÍBO Xüfttr. E«J ! LO JfO ÜJ íhjiImüi'14.1 A, 09 OC di J T «Î uro. uh lürfiah ùû p3.«l dû 3(100 R, lYtAhji JS.J Í.2ÍI3 üü S (K? ä* ] *.£» Irf*. mn li^rt^UvAi^i Ii / ALPE JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Torek, 11. decembra 2012 5 opčine - Večer za mlade: okrogla miza in podeljevanje štipendij Jasni pogledi sredi krize Zanimiv in svež pogovor z mladimi o težavah, podpori, izobraževanju in pogledu na skupnost m OPČINE - Na odgovornost, trud, žrtvovanja, pogum in tveganje v tej nelah-ki krizni situaciji, ko se soočamo s spremembo paradigme oz. modela, je na oktobrskem gospodarskem posvetu Zadružne kraške banke opozarjala docentka Chiara Mio, podobne iztočnice in zanimive izzive pa je novinar Peter Verč ponudil svojim sogovornikom na petkovi okrogli mizi, ki jo je banka priredila vzporedno s podelitvijo štipendij najbolj uspešnim dijakom in študentom. Za govorniško mizo so na Opčinah sedeli mladi Jana Krmec (po ekonomski fakulteti se je zaposlila pri NLB-ju, Gener-telu, Kraškem vodovodu, po masterju iz bančništva v Vidmu pa pri ZKB-ju; uspešno je zaključila master v Business Intelligence & Knowledge Management v Vero-ni), Uroš Grilanc (solastnik in ustanovitelj družbe Dotcom d.o.o., pri katerem je vodja trženja za Italijo in Slovenijo, je član predsedstva SDGZ in mladinskega odbora na Trgovinski zbornici), Matej Lupinc (diplomirani inženir agronomskih ved, ki je prevzel vodenje očetove kmetije) in Mitja Tretjak (publicist, radijski in televizijski voditelj oz. vodja projektov za mlade). Soočanje s krizo Kako gledajo mladi na krajevno stvarnost? Kako se soočajo s krizo in kako ji kljubujejo? Jana Krmec je ugotavljala, »da je kriza trenutek, ko se zavemo, da je treba spremeniti zastarel sistem in se spet vključiti v igro.« Kot izziv jo dojema tudi Uroš Grilanc, ki je ocenil, da se z dobrim in kakovostnim delom vselej prebiješ čeznjo; če izvzame težave pri plačilih, izterjanju dolgov in pridobivanju posojil, so letos celo zabeležili najvišji promet in zaslužek, tako da perspektive še obstajajo. Krizo je Lupinc sprejel kot priložnost za temeljit razmislek o stanju oz. za izboljšavo določenih stvari in za preizkušanje novih rešitev. »Načeloma pa je treba delati bolj smotrno.« Je izobrazba pomembna? Želja po izpopolnjevanju, po spoznavanju nečesa novega, »saj se svet razvija«, je Krmčevo vodila v nadgradnjo izobrazbe, kljub temu, da je bila že zaposlena. Strokovna, univerzitetna izobrazba nudi človeku, po Grilančevem mnenju, formo mentis, vendar je veliko odvisno od predavateljev - starejši ali mlajši docent imata precej različne poglede. Lupincu je univerzitetno znanje pomagalo, teoretično podlago pa je moral sam dejansko postaviti v prakso. Sicer pa brez univerze ne bi bil kos sedanjemu delu, »vendar je od nas samih odvisno, koliko bomo v njega vlagali: vse nam ni dano.« Tretjak je izbral »neperspektivno« fakulteto medkulturnih ved oz. fakulteto, ki ne uvaja direktno v posel. Znašel se je med pripadniki »generacije projektov in samostojnih računov«, tako da je od njega odvisno, ali bo zaplaval na površje krize, ki pa mu ponuja vseeno veliko namigov. Pogum, skrb in podpora Vprašanje študija sicer za Tretjaka ni bilo stvar poguma, saj se večina mladih takrat ni obremenjevala z vprašanjem posla pri tej izbiri, medtem ko se je današnja družba precej spremenila, »mi pa ostajamo vedno v starih okvirih.« Ko je Grilanc pri 23-letih ustanovil svoje podjetje, ni razmišljal, ali je to pametno, pač pa je le upal, da bo uspešno. Svoje zgodbe pa ne bi ponovil, saj je pogrešal izkušnje na drugih, večjih trgih. »Brezpotrebnega financiranja pa itak ne moreš uresničiti svojih idej.« Kerm-čeva pa je pri tem opozorila na pomen jam- Desno zgoraj uspešni dijaki in študenti, spodaj pa mladi udeleženci okrogle mize - z leve Tretjak, Lupinc, Grilanc, Krmec in Verč kroma stev - z določenimi jamstvi, kar pomeni z vero v ideje namreč banke financirajo projekte, Grilanc pa ji je ugovarjal, da so pod- obna vlaganja v Italiji žal redka. Pogum je Lupinc vložil v prevzemu očetovega podjetja, saj ga univerzitetno znanje na tako velik korak ni pripravilo. Sicer pa je ugotavljal, da kmetijstvo ne bo nikoli propadlo, saj je ključnega pomena za človeka; danes pa se postavlja vprašanje, kako naprej. Družba se mora namreč vprašati, ali hoče dobro živeti, se pravi uživati kakovostno hrano, ali se preživljati s slabo hrano. Skupnost stopica na mestu Kako pa gledajo mladi na našo skupnost? »Pred 20 leti smo odločili, da bomo raje jokali, kakor da bi bili pogumni in ustvarili zgodbe o uspehu. Skupnost je namreč lahko uspešna, le če je gospodarsko močna,« je ocenil Tretjak. Najlažje je biti vezani na neki status in torej na prispevke, v kar usmerjamo danes vse energije. »Lažje je živeti od javnih sredstev, kot si ustvariti svoj zaslužek in nekaj zanj vložiti.« Z njim se je strinjal Grilanc, ki meni, da brez gospodarske podlage skupnost propade. »Samo jočemo in nekaj zahtevamo od drugih.« Lupinc pa je dodal, da smo preveč zagledani v našo ozko realnost, medtem ko bi bilo dovolj se ozreti naokrog in enostavno kopirati dobre zglede; ni nam treba komplicirati ali izumljati tople vode. Ko so nekateri subjekti uspešni, pa jih iz ozadja zaustavijo, saj drugače lahko tvegamo, da nam poberejo prispevke. »Nismo neumni in ponosni bi bili, da bi bili del uspe- šne skupnosti, ki pa danes umira,« je povedal Tretjak. Veliko je mladih z ustvarjalnimi idejami: Kermčeva je mnenja, da kriza od nas narekuje, da moramo sami poskrbeti, da bo inovativnost vključena v vsakdanje življenje. Pohvala za uspeh Večer se je zaključil s podelitvijo štipendij, ki jih ZKB namenja mladim, ki so se izkazali na študijskem področju. Štipendijo v višini 500 evrov so za odlično opravljeno maturo prejeli Mateja Počkaj, Ivana Milič, Enrico Leghissa, Denis Milic, Lenart Legiša in Urška Čebron; tisto v višini 750 evrov za univerzitetno diplomo prve stopnje pa Roberta Busecchian, Agata Venier, Valentina Oblak, Taja in Nina Luxa, štipendijo v višini 1000 evrov za specialistično univerzitetno diplomo pa še Aleksandra Gregori, Tommaso Cipolatmis in Aleš Pernančič. Ko govorijo mladi ... sneži! Nekateri udeleženci so hudomušno ugotavljali, da se celo narava upira, ko dajemo besedo mladim. V petek je namreč snežilo, sneg oz. srečanje pa bi lahko vseeno interpretirali kot presenetljiv dogodek, ki pa žal ni privabil občinstva. Pogrešali smo predvsem tiste, ki radi ponavljajo, da prihodnost stoji na mladih, da je treba mlade podpirati in upoštevati ... Pa saj res: ne, ko sneži! Sara Sternad JEZIK NA OBROBJU Kot smo videli prejšnji teden, je Gorica z nepravilno uporabo veznika a spet opozorila nase. Na splošno so Goričani glede jezika zelo zanimivi. Celo na šolskem področju sem že večkrat odkrila posebnosti, ki jih v Trstu nisem našla. Na najnovejšo goriško posebnost pa nas je 27. novembra letos opozoril Marij Čuk v svojem športnem prispevku Pogled z veje. Tokrat nas je seznanil z včasih navdušenimi včasih pa tudi nenav-dušenimi človeki. To najnovejšo množinsko obliko je namreč uvedla neka profesorica na goriških višjih srednjih šolah, s čimer se bo morala po Čukovem mnenju sprijazniti tudi gospa Lejla. Domnevam, da je kljub rahlo spremenjenemu imenu, (-jl- namesto -lj-) mislil mene in in moj kotiček. Tedenske Čukove duhovite prispevke zelo rada prebiram, ker moj rdeči svinčnik pri njem večkrat počiva. Danes še ne vem, kako bom sprejela novopečene goriške člo-veke, če se bodo pridno razmnoževali. Po eni strani bom gotovo vesela prirastka. Sicer pa sem se morala že sprijazniti z italijanskimi osebami, ki sem jih do prihoda v Trst poznala samo iz gledališča in slovnice, ko sem v šoli izvedela, da imamo tri osebe, prvo, drugo in tretjo, in to v vseh treh številih, v ednini, dvojini in množini, le pri spolu je nekaj pomanjkljivosti. S tem smo presegli italijanščino, ki nima dvojine. Novopečene osebe, ki se rodijo, rastejo, govorijo, hodijo in delajo, ki so ženskega ali moškega spola (srednji manjka) pa sem prvič srečala šele v naših medijih. Brezuspešno jih preganjam že vrsto let, pa se nikakor nočejo preleviti v ednini vsaj v človeke, če že ne v ljudi. Vse naše osebe ali narečne peršone, bi v prometnih nesrečah lahko postale peške ali pešci, kolesarke ali kolesarji, motoristi, vozniki ali voznice, šoferji ali šofer-ke, ponesrečenci ali ponesrečenke, ob vseh drugih priložnostih pa kaj drugega, saj imamo ogromno poklicev in dejavnosti. Možnosti je veliko, naši pisci pa vso pestro izbiro skrčijo na nekaj oseb, ki niti ljudje niso, ampak po SSKJ le človeški posamezniki neglede na spol. Prej sem omenila novopečene osebe, ki jih srečujem ob diplomah, ob pomembnih imenovanjih na razne položaje, ob izvoljenih funkcionarjih in politikih. Tako se moram, hočeš nočeš, pomiriti, ko novinarji popolnoma resno pišejo o novopečenem senatorju, poslancu, županu, sodniku ali pa kdo čestita novopečenemu doktorju. Pričakovala sem, da se bo kdo za- radi te šaljive oznake čutil užaljenega in napisal vsaj nekaj besed v Pisma bralcev, pa se nikdar nihče ne oglasi. To pomeni, da ne pisci ne »novopečenci« ne vedo, kaj ta beseda pomeni. Mišljen je namreč novopečeni kruh, ki je, dokler je še vroč, zdravju škodljiv. Tako je novopečeni doktor, ko pride iz šole, zaradi svoje neizkušenosti za delo slabo usposobljen, kakor pač vsak začetnik. Zato smejo uporabljati nazive novopečeni doktor, senator ali poslanec ali kaj drugega samo ožji prijatelji in sorodniki v šaljivem tonu; gre torej za neke vrste zafrkacijo, kot če bi rekli, kaj pa boš počel, ti zelenec, na tem mestu, saj še nič ne znaš, in za ta položaj nisi zrel. Za izkušenega politika pa bomo spoštljivo zapisali: novoizvoljeni, novoimenova-ni senator, poslanec, minister in ga ne bomo zafrkljivo ožigosali za novopečenega nevednega zelenca, kar počenjamo pri nas že vrsto let, čeprav sem tudi o tem že pisala. Lelja Rehar Sancin RADIO KOPER IN PRIMORSKE NOVICE - November Dirigentka TPPZ Pia Cah osebnost Primorske Pia Cah je vodenje Tržaškega partizanskega pevskega zbora prevzela od Oskarja Kjudra leta 1997 kroma Poslušalci Radia Koper in bralci Primorskih novic so izbrali: novembrska osebnost Primorske je Pia Cah. Energična dirigentka Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mažič se bo tako z zmagovalci ostalih mesečnih selekcij v prihodnjih tednih potegovala za osebnost leta. Novembrsko četverico kandidatov so sestavljali še znanstvenik Timi Ečimovic, organizator uspešnega turističnega praznika Franco Glassi in računalničar Luka Manojlovic. Zmaga je kot omenjeno šla Pii Cah, ki je ravno v teh dneh zaključila turnejo ob 40-letnici partizanskega zbora: koncerti, ki so nastali pod njeno režijo, so v Ljubljano, Novo Gorico, Trst in Zgonik privabili več tisoč ljudi in bili tudi medijsko zelo odmevni. Pia Cah se je rodila v Križu pri Trstu, živi pa v Praprotu. Vodenje TPPZ je leta 1997 prevzela od legendarnega ustanovitelja zbora Oskarja Kjudra; prej je osem let vodila Mladinsko skupino TPPZ, nekaj časa pa tudi dekliški zbor Vesna iz Križa. 1 6 P etek, 7. decembra 2012 Vodja slovenske diplomacije, bivši okoljski minister Karl Erjavec, je morebitno tožbo Slovenije proti Italiji zaradi plinskih terminalov včeraj v Bruslju komentiral z besedami, da je treba najprej izčrpati vse druge poti in da je tožba zadnja možnost. A o tem bo po njegovih besedah odločil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je o uplinjevalnikih na zadnjem srečanju ministrov Italije in Slovenije na Brdu pri Kranju govoril s svojim slovenskim kolegom Corradom Clinijem. Pogovor očitno ni bi najbolj uspešen. »Gre za staro zgodbo. Tudi ko sem bil minister za okolje, moram reči, da smo pripravili vse potrebno, če bi bilo treba vložiti tožbo. Meni je zelo žal, da moramo danes o tem razmišljati, da tu ni neke rešitve, ki bi bila v obojestransko zadovoljstvo,« je še dejal Erjavec. Ob tem je Erjavec še spomnil, da gre pri tem vprašanju za čezmejne vplive. »Če so čezmejni vplivi, pa smo dolžni kot vlada zaščititi interese Slovenije,« je še povedal v odzivu na vse glasnejše proteste proti terminalom in pozive Janševi vladi, naj Italijo toži na Sodišču Evropske Slovenski zunanji minister Karl Erjavec unije. Proti terminalu so sinoči po tržaških ulicah spet protestirali občani in občanke, ki so se odzvali vabilu številnih naravovarstvenih združenj in društev. Zbrali so se na Velikem trgu in v sprevodu krenili do starega pristanišča, kjer je bila na sporedu okrogla miza o posledicah gospodarske in družbene krize v priredbi tržaške škofije. kroma Tondo, Clini in škof zbežali pred protestniki Protestniki so sinoči vdrli v dvorano hi-drodinamične centrale in prekinili okroglo mizo o hudih posledicah gospodarske krize, ki jo je priredila tržaške škofije. Zasedli so dvorano in glasno skandirali geslo »sramota« ter vpili proti predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu. Škof Giampaolo Crepaldi je nekaj časa zaman skušal miriti duhove, nakar sta s Tondom brž zapustila dvorano. Pridružil se jima je tudi italijanski minister za okolje Corrado Clini, ki je takrat ravnokar vstopal v palačo po stranskem vhodu. Med protestniki - sindikat USB in nasprotniki žaveljskega uplinjevalnika, predstavniki STO in drugimi - so bili tudi zaposleni v slovenskih ustanovah, ki so visoko v nebo raztegnili transparent in delili letake, s katerimi so opozarjali na skrb vzbujajoč položaj v manjšinskih kulturnih in drugih ustanovah. TERMINAL - Planinska združenja Uplinjevalnik pomeni tudi škodo za Kras Plinski terminal pri Žavljah s plinovodom in elektrovodom bi povzročil veliko škodo tudi Krasu in Kraševcem. Tako menijo tri tržaška planinska združenja, ki v skupnem stališču izražajo veliko zaskrbljenost nad splošnimi posledicami, ki bi jih uplinjevalnik imel za kraško okolje. Slovensko planinsko društvo Trst (SPDT), Societa alpina dell Giulie in CAI XXX Ottobre ugotavljajo, da je tržaška pokrajina glede na površino najmanjša v Italiji in v povprečju je zelo obljudena, tudi zaradi tega predstavlja Kras veliko dobrino, ki je v preteklosti plačala že visok davek t.i. napredku. Plinski terminal, ki ga družba Gas Natural načrtuje pri Žavljah, bi oškodoval ne samo pristanišče in sosednjo okolico, temveč tudi Kras, kjer hočejo za potrebe uplinjevalnika speljati podzemni elektrovod. In to tudi na območjih (t.z. področja Sic in Zps), ki so zaščitena na osnovi evropske zakonodaje. Tri planinska društva apelirajo na strokovno javnost in na znanstvenike, da se v sklopu nasprotovanja upli-njevalniku zavzamejo tudi za zaščito kraškega območja. SPLETNA ANKETA Zasuk s terminalom je bil presenetljiv Zasuk v postopku za gradnjo žaveljskega uplinjevalnika je marsikoga presenetil, tudi sodelujoče v spletni anketi Primorskega dnevnika. 67 odstotkov anketirancev ni priča- kovalo takšnega razvoja dogajanj, 33 odstotkov pa jih meni, da zasuk v po-litično-birokratskem postopku za plinski terminal nikakor nepredsta-vlja presenečenja. Ali ste pričakovali takšen zasuk v postopku za gradnjo tržaškega uplinjevalnika? Da Ne 33% (49) a 67% (98) www.primorski.eu V NEDELJO - Na openski gmajni bosta govorila tržaški župan in časnikar Aljoša Fonda Na strelišču letos Cosolini Te dni, ali točneje 15. decembra, pred 71 leti, je na openski gmajni, na strelišču pri Pikelcu, padlo pod streli fašističnega eksekucijskega voda pet slovenskih antifašistov, obsojencev na drugem procesu pred posebnim fašističnim sodiščem v Trstu. To so bili Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos in Ivan Vadnal. Njihova trupla so skrivaj pokopali v Villorbi pri Trevisu in so jih šele po osvoboditvi prepeljali v rodne kraje. Na strelišču so nato namestili spominsko ploščo, ki pa je po tolikih desetletjih od postavitve in po brezštevilnih posegih pri vseh oblasteh še vedno pod ključem, medtem ko v prostoru, kjer so umorili peterico fantov, še vedno odmevajo poki strelnega orožja, v znak popolne neobčutljivosti in brezbrižnosti. Letošnja spominska svečanost bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri. Prirejajo jo, kot običajno, borčevske organizacije VZPI-ANPI, ANNPPIA in ANED. Ob tej priložnosti bosta po polaganju vencev spregovorila tržaški župan Roberto Cosolini in novinar Aljoša Fonda, svečanosti bo predsedovala Nina Race. Spominu Tomažiča in tovarišev se bo letos s pesmijo poklonil MoPZ Vasilij Mirk pod vodstvom Marka Sancina. Svečanost se bo, kot običajno, nadaljevala ob 16. uri v dvorani openskega Prosvetnega doma, kjer so namestili potujočo razstavo risb in pričevanj otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meje med leti 1942 - 1943 z naslovom Ko je uml moj oče. Razstavo so sicer odprli že prejšnji petek ob pomenljivi prisotnosti dijakinj in dijakov tretjih razredov slovenske nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opči-nah in italijanskega oddelka na Proseku nižje srednje šole De Tommasini, in je odprta ves teden od 14. do 19. ure, dejansko pa bo uradna predstavitev v nedeljo, 16. decembra. Predstavili jo bodo njeni avtorji Metka in Boris M. Gombač iz Arhiva Republike Slovenije in Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije ter Dario Mattiussi s Posoškega raziskovalnega in dokumentacijskega zgodovinsko-socialnega središča "L. Gasperini'. Na predstavitvi bosta sodelovala pevka Marjetka Popovski in Mešani pevski zbor Slove-nec-Slavec pod vodstvom Danjela Grbca. Spominsko svečanost, ki bo bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri, prirejajo jo, kot običajno, borčevske organizacije VZPI-ANPI, ANNPPIA in ANED. kroma / ŠPORT Torek, 11. decembra 2012 7 ZIMA - Obilno sneženje povzročilo težave predvsem avtomobilistom in pešcem Sneg razveselil marsikoga, okolico pa odrezal od sveta Kritike na račun občinskega »snežnega načrta«- Vaška jedra včeraj še nedostopna V petek in soboto je tudi na Tržaškem obilno snežilo, sneg, ki je prekril tako mestno središče kot okolico, pa je še včeraj povzročal težave. Tako imenovani snežni načrt, ki ga je občinska uprava Roberta Cosolinija pripravila, da bi čim bolje kljubovala snežnemu vremenu, ni očitno najbolje prestal preizkušnje. Kot so nam pojasnili mestni redarji, so v sodelovanju z delavci podjetja Ace-gas v soboto najprej počistili ulice v mestnem središču in zagotovili dostop do bolnic, šol in kraške planote. Središčne ulice so bile res čiste, tudi pločnike pa so delavci posipavali s soljo in z njih odstranjevali zamrznjeni sneg, s čiščenjem Nove openske ceste pa so na primer omogočili povezavo med mestom in Krasom (po tej cesti so vozili tudi avtobusi prevoznega podjetja Trieste Trasporti), medtem ko so bile ulice Bonomea, Commerciale in Scala Santa dolgo časa nedostopne. Marsikatera mestna reber in manj prometne ulice so bile še v nedeljo polne snega in ledu. Najbolj so se ljudje hudovali v okoliških vaseh in predmestjih. Na primer v Lo-njerju, kjer so bili dva dni odrezani od sveta, avtobus številka 35 je vozil le do Podlo-njerja, še včeraj dopoldne pa so avtomobi-listi brez zimskih gum imeli kar nekaj težav. Avtobusi niso vozili tudi v Gročano in Miljske hribe, skoraj vsa vaška jedra so bila prekrita s snegom in z ledom ...kjer ni bilo prekrito cestišče, pa je sneg povzročal težave pešcem in lastnikom parkiranih vozil: med čiščenjem cest so namreč sneg nagrmadili na rob cestišča ali na pločnike. Ljubitelji zimskih športov in otroci pa več fotografij na www.primorski.eu 0 Otroke je sneg zelo razveselil, odrasle, ki so imeli zaradi zasneženih cest kar nekaj težav, pa precej manj kroma so bili snega zelo veseli: iz kleti in garaž so potegnili sanke ter se z njimi spustili po zasneženih strminah, nekateri so si nadeli smuči za turno smuko, tretji so se odločili za kolesarjenje po kraški idili, izdelovanje sneženih mož ali kepanje. Za konec pa še anekdota. Telefonsko številko 040 366111, ki jo je dala na razpolago tržaška občina, so med vikendom zavrteli najrazličnejši ljudje z najrazličnejšimi problemi in potrebami. Med njimi je bil tudi človek, ki mu je zasneženo cestišče ustvarjalo veliko dilemo: kako naj gre na večerjo k prijateljem? (pd) OBČINA TRST Zakaj prevozno podjetje ni odgovorilo Snežni konec preteklega tedna je odjeknil med sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta. Občinska svetnica Demokratske stranke Anna Mozzi je vložila aktualno vprašanje, povezano z vremensko ujmo. Hotela je izvedeti, zakaj telefoni prevoznega podjetja Trieste trasporti v petek zvečer, v soboto in v nedeljo niso odgovarjali na klice občanov. Prav tako ni delovala zelena številka, tako ljudje niso vedeli, katere avtobusne proge delujejo, katere pa ne. Vprašala je tudi, zakaj avtobus proge št. 35 vse do nedelje popoldan ni peljal do Podlonjerja, medtem ko so taksiji vozili. Odgovoril ji je odbornik za podjetja, pri katerih je tržaška občina soudeležena, Fabio Omero. Dejal je, da so imeli operaterji prevoznega podjetja konec tedna polno dela. Okrepili so svoj operativni center s štirimi operaterji, ki pa so prvenstveno urejevali prevoze in bili telefonsko povezani s šoferji, zato niso mogli odgovoriti na klice občanov. Kar se avtobusa za Podlonjer tiče, je pojasnil, da so tehniki ocenili reber od Bošketa do Podonjerja nevarno za avtobusni promet, zato so taksiji lahko peljali, avtobusi pa ne. V nedeljo popoldne pa je stekel tudi avtobusni promet. Občni zbor Odbora za spomenik padlim v NOB Upravni odbor združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca sklicuje drevi redni občni zbor v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola št. 124. Občni zbor bo ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov, pdobri-tev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom občnega zbora bo potekala poravnava članarin za leto 2012 in vpisovanje novih članov za leto 2013. Prisotnost članov na občnem zboru je posebej pomembna tudi glede na to, da je bil upravni odbor prenovljen. Jezikovni razvoj otrok v« • v II* v večjezičnem okolju Na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu (Ul. Luigi Frausin št. 12-14) bo v četrtek, 13. decembra, od 17.30 do 18.30 delavnica za starše o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju. Vsebine: vrste, značilnosti in prednosti večjezi-čnosti; značilnosti večjezičnega razvoja; mešanje jezikovnih kodov, preklapljanje in interference; kako prispevati k večjezičnemu razvoju otrok: jezikovna načela in strategije; otrok v vrtcu/šoli z učnim jezikom, ki ni v rabi v družini. Delavnica sodi v sklop projekta Jezik - Lingua. Informacije: teco01@je-zik-lingua.eu, tel. 345-9703933. Muri v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo št. 20) bodo danes ob 18. uri predstavili roman Jole Zanet-ti z naslovom Muri. O knjigi se bo z avtorico pogovarjala Liljana Avi-rovic. Vstop je prost. VZHODNI KRAS - Rajonski svet pripravil seznam potrebnih javnih del Opčine: dejanja, ne le besede! Nujno potrebna obnova šole Kosovel-De Tommasini, kanalizacija na Opčinah in prometna ureditev v Bazovici Popolna obnova poslopja nižje srednje šole Kosovel-De Tommasini na Opčinah, ureditev cest in pločnikov, odtočnih kanalov in novo parkirišče v Bazovici ter dopolnitev kanalizacije na Opčinah - to so tri javna dela, ki bi jih morala tržaška občinska uprava nujno opraviti na območju Vzhodnega Krasa. Rajonski svet, ki mu predseduje Marko Milkovič, jih je vključil v seznam javnih del za leto 2013 pod oznako »prioriteta«. Rajonski svet se že vrsto let »ukvarja« s temi deli. Opozoril je nanje, tržaška občinska komisija za javna dela si je pred dobrima dvema letoma tudi ogledala poslopje nižje srednje šole Kosovel-De Tommasini, svetniki so ugotovili, da je v obupnem stanju in da je potrebno korenite obnove. Milkovič jih je spomnil, da je bila obnova že vključena v program javnih del z nakazilom v višini 3 milijonov evrov, a da je bil začetek del preložen iz leta v leto. Vsa takratna zagotovila občinskih mož, da bo obnova v kratkem vendarle stekla, so bile le besede, ki jih je čas neusmiljeno požrl ... Podobno se dogaja s kanalizacijo na Opčinah. Povezava z zbiralnikov v Ul. Bonomea, je bila opravljena že pred desetimi leti, a nanjo sta priključeni le območji Selivca in Mandrije. Rajonski svet zahteva, naj občina uredi kanalizacijo po Proseški ulici in drugih ulicah, da bodo tudi gospodinjstva drugih predelov Opčin priključena na kanalizacijsko omrežje. Zadnja leta je postal promet v Bazovici vedno bolj kaotičen. Rajonski svet zahteva, naj občinska uprava uredi ceste, naj zgradi pločnike, da bo vas varnejša, obenem pa zahteva gradnjo prepotrebnih parkirišč. Eno teh naj bi uredili na Trmunu na začetku vasi iz smeri Opčine. V Bazovici imajo še vedno križ s šolskimi poslopji. Stavbo osnovne šole Primoža Trubarja bi morali popraviti (predvsem streha je potrebna prenove), na nasprotni strani ceste pa je otroški vrtec Ubalda Vrabca še vedno nameš- Novembra 2010 si je tržaška občinska komisija za javna dela ogledala poslopje nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. Ocenila je, da je poslopje potrebno prenove. Po več kot dveh letih šola še čaka ... kroma čen v montažni zgradbi. Občina je že pred desetletjem pripravila načrt za šolsko poslopje, zgrajeno po načelih bioar-hitekture, temu delu je bilo namenjenih milijon 900 tisoč evrov, leta 2009 pa je mestna uprava črtala ta poseg iz seznama javnih del. Rajonski seznam posveča veliko pozornost tudi šolskim poslopjem v drugih vaseh (pri Banih, v Trebčah). Za šolsko poslopje šole Karla Destovnika-Kajuha na Gropadi so rajonski svetniki predlagali popravilo, da ne bi ga zob časa še bolj ogrizel, v poslopju pa naj bi uredili slovenske jasli, saj na Vzhodnem Krasu nimajo javnih jasli. Na seznamu potrebnih javnih del so omenjeni še številni drugi posegi. Nanašajo se tako na ureditev prometa, na ceste, ulice in parkirišča v posameznih vaseh, kot tudi na posege na cerkvenih poslopjih in na pokopališčih. Izrecno pa je že spet izpostavljena potreba po gradnji novega sedeža zdravstvenega in skrbstvenega središča. Za to delo je bilo že predvidenih 980 tisoč evrov, poseg je bil vključen v program javnih del od leta 2005 do leta 2009, nato pa je postavka izginila ... M.K. GOSTINSTVO - V petek popoldne Ad Formandum odpira vrata bodočim kuharjem Ko bom velik, bom...? To je vprašanje, ki si ga postavljajo tretješolci nižjih srednjih šol, saj se bodo morali v januarju odločiti, katero višjo šolo obiskovati po mali maturi. Zato, da si lahko dijaki in starši ogledajo, kako poteka pouk na gostinski šoli, bo decembra prvi dan odprtih vrat. V petek, 14. decembra, bodo vrata gostinskega učnega centra na Fernetičih odprta od 14. do 18. ure. Dijaki bodo lahko v živo spoznali kuhinjske pripomočke in spoznali, kako poteka pouk v kuhinjskem laboratoriju. Ena izmed možnosti, ki jo ponuja šolski sistem, je namreč poklicno izobraževanje in usposabljanje. Tri leta šolanja z velikim poudarkom na praktičnem usposabljanju: to omogoča mladim, da takoj stopijo v stik s poklicem in da po opravljeni poklicni diplomi stopijo v svet dela s poklicem v roki. Diploma, ki jo mladi prejmejo ob zaključku triletnega šolanja, je veljavna na deželni, državni in evropski ravni. Gostinska šola Ad formandum v Trstu dela na poklicnem izobraževanju že več kot dvajset let. V sklopu programa poklicnega usposabljanja Gostinski delavec se mladi izučijo za kuharja in natakarja, dva izmed najbolj iskanih poklicnih profilov, tako v Sloveniji kot v Italiji. Več informacij na www.adformandum.org 8 Torek, 11. decembra 2012 TRST V SOBOTO IN NEDELJO - »Teranum« v mestnem središču Konec tedna bo v znamenju terana Le nekaj mesecev po šesti izvedbi prireditve Vitovska in morje"se Tehnični odbor za zaščito kontroliranega porekla vin Kras vrača na prizorišče in pridelovalce ter ljubitelje vina vabi na prireditev z naslovom Teranum in rdeča vina Krasa. Gre za dogodek, posvečen teranu, avtentičnemu simbolu vinogradništva kraške planote. Teran je avtohtono rdeče vino in eden najpomembnejših pridelkov kraškega vinogradništva. Ima polno barvo, vsebuje veliko količino antioksidantov, po okusu je svež, z nizko stopnjo alkohola, kot večina drugih italijanskih rdečih vin. Dvodnevna prireditev, ki so jo predstavili včeraj v kavarni Tommaseo ob sodelovanju izvedenca Stafana Cosme, predsednika tržaškega združenja Slow food Marina Voccija, pisatelja Veita Heinichena in predsednika konzorcija pridelovalcev vinKras Sandija Skerka, se bo pričela v soboto, 15. decembra, ob 18. uri in se bo zaključil v nedeljo, 16. decembra, ob 22. uri, v prostorih Palače Luisi, na Ulici San Nicolo' 4 v Trstu. Dogodek je namenjen predstavitvi vin s čez-mejnega Krasa ter razstavi Art&Space, kjer bodo postavili na ogled svoja dela Piero Toresella, Fabio Fonda, Franco Rosso, Adriana Itri, Nadja Moncheri, Maria Battistella, Lui-gi Brolese in Luka Širok. Art&Space - Luisi Art&Space je poslovni prostor, danes namenjen izključno kulturnemu udejstvovanju, ki je nastal na pobudo dveh umetnikov, Piera Toresella in Fabia Fonde. Trenutno v njem deluje 70 ustvarjalcev. V soboto, 15. decembra, bo od 18. ure dalje večer posvečen pokušnji terana in drugih rdečih vin 20 različnih proizvajalcev s čezmejnega Krasa. V nedeljo, 16. decembra, bodo dogodki potekali v več delih: jutranje ure bodo namenjene predstavitvi študije projekta Agro-tur, v sodelovanju z Univerzo v Trstu in Kmetijskim inštitutom Slovenije. Pri projektu sodeluje 6 slovenskih in italijanskih partneri-jev: Kmetijski inštitut Slovenije, Univerza v Trstu, Vidmu, Novi Gorici ter 2 skupnosti proizvajalcev: Združenje Konzorcij kraških pridelovalcev terana - v Sloveniji in Konzorcij vin Brd in Krasa - v Italiji. Cilj projekta je izboljšati kakovost vina teran, tipičnega in avtohtonega rdečega kraškega vina, že od nekdaj cenjenega zaradi svoje temno rdeče barve v kombinaciji z zmerno vsebnostjo alkohola ter zdravilnih učinkov. Večer bo posvečen pokušnji terana in drugih rdečih vin 20 različnih pridelovalcev s čezmejnega Krasa. Prireditev bo organizirana s podporo Tržaške pokrajine, v sodelovanju s projektom Kraški Agroturizem (AGROTUR), ki deluje v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, ter s podporo ZKB - Zadružno Kraško Banko, Ais - Associazione italiana sommeliers in Tehničnim odborom za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. V soboto bo dogajanje odprto za javnost: od 18. do 22. ure. Večer bo posvečen pokušnji terana ter drugih rdečih vin 20 različnih proizvajacev čezmejnega Krasa. Možnost degustacije ter ogleda razstave Art&Space. V nedeljo bo dogajanje odprto za javnost od 18. do 22. ure. Jutranje ure bodo namenjene predstavitvi študije Univerze v Trstu in Kmetijskega inštituta Slovenije, ki sodelujeta v okviru projekta AGROTUR. Čas od 12. do 20. ure bo namenjen po-kušnji terana in drugih rdečih vin 20 različnih proizvajalcev s čezmejnega Krasa ter ogledu razstave Art&Space. Na prireditvi Teranum 2012 bo sodelovalo 24 vinaqev: Bole, Castello di Rubbia, Čotar, Emil Tavčar (SLO, Ferfoglia Andrej, Grgič, Kante, Kovač, Lisjak (SLO), Lupinc, Parovel, Rado Kocjančič, Andrej Milič, Rado Milič, Renčel (SLO), Širca-Kodrič (SLO), Škerk, Škerlj, Štemberger (SLO), Štok Rajko in David, Vina Štoka (SLO), Vinakras (SLO), Vinska Klet Orel (SLO), Zidarich. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. FERNETIČI - Srečanje med slovensko, italijansko in hrvaško policijo Voščila na meji Na nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih so si včeraj dopoldne segli v roko za tradicionalna predprazni-čna voščila predstavniki tržaške, koprske in reške oz. pulj-ske policije. Ob izmenjavi bogatih košaric dobrot, so se predstavniki sil javnega reda umaknili v prostore sosednjega tovornega postajališča pri Fernetičih, ki ga upravlja Giorgio Maranzana. Tržaški kvestor Giuseppe Padulano je kolegom voščil, da bi še dolgo ohranjali dobre odnose in sodelovali v boju proti kriminalu, kar bi še utrdilo prijateljske vezi med tremi državami in celotno Evropo. Njegove besede so potrdili tudi direktor koprske policije Božidar Stemberger, kolegica reške policije Senka Subat in direktor puljske policije Dragutin Testar, ki si prizadevajo za dodatno okrepitev obstajajočih dobrih odnosov ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Prihodnje leto si bodo voščila izmenjali v Pulju. TRST - Na poveljstvu na Istrski ulici Predstavili tradicionalni koledar karabinjerjev Na poveljstvu karabinjerjev na Istrski ulici so prejšnji teden predstavili tradicionalni zgodovinski koledar ka-rabinjerjev. O njem je spregovoril namestnik pokrajinskega poveljnika kara-binjerjev, podpolkovnik Massimiliano Pigato. Koledar spominja na dogodek iz leta 1933, ko so v Turinu postavili spomenik karabinjerju. Predsednik komisije, ki je postavila spomenik je bil tedaj general Petitti di Roreto, vsedržavni poveljnik in guverner Julijske krajine, ki se je 3. novembra 1918 izkrcal v Trstu na čelu enote karabinjerjev in bersaljerejv. IN MEMORIAM Dušanu Gustinu v poslednje slovo Dragi Dušan, rodil si se leta 1925 v kmečki družini pri Žvanovih v Repnu kot drugi od petih otrok. Tvojo rosno mladost je kaj kmalu zaznamovala vojna. Poslali so te v posebne bataljone v LAquilo in Foggio. Po padcu fašizma pa si se vključil v narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda. Dodelili so te najprej Juž-noprimorskemu odredu, kasneje Komandi mesta Sežana, nazadnje pa Vojnogoriškemu področju, kjer si se v odredih IX. korpusa boril za osvoboditev Primorske izpod nacifa-šističnega jarma. Za svoj doprinos si tudi prejel odlikovanje za zasluge za narod. Takoj po koncu vojne si nekaj časa služboval kot miličnik v slovenski Istri, točneje na Koprskem, a si se vrnil na rodni Kras. V povojnem času si bil vseskozi aktiven na več področjih. Postal si član Vsedržavne zveze partizanov Italije in sicer v repentabrski sekciji. V petdesetih letih prejšnjega stoletja si bil med pobudniki repentabrske lovske družine in dolga leta njen aktiven član. Med prvimi si se pridružil Društvu slovenskih lovcev Doberdob v Furlaniji-Julijski krajini. Po težkem obdobju napornega dela v domačih kamnolomih si skupaj s sopotnico Vero lično uredil svojo domačijo. Z Verino pomočjo si tudi zasadil lep vinograd v Dragi, ki si ga vestno obdeloval, dokler ti je dopuščalo zdravje. Dragi Dušan, s tvojim odhodom se v naši občini žal redčijo vrste preživelih borcev NOB. Naj ti bo lahka domača zemlja, ki si jo ljubil in za katero si se pogumno boril. Milko Križman Danes v Narodnem domu srečanje z bralci PD V okviru akcije Srečanja na teritoriju bo danes ob 17.30 v tržaškem Narodnem domu srečanje vodstva Zadruge in uredništva Primorskega dnevnika z bralci in naročniki. Govor bo o trenutnem položaju, problematiki in perspektivah časopisa. Komunikacija v družini Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Komunikacija v družini, ko pride bolezen« danes ob 17. uri v razstavno dvorano Zadružne kraške banke (Ul. Ricreatorio št. 2) na Op-činah. Predaval bo Dani Sitar, odgovorni za društvo Družina iz Le-skovca. Zagotovljen bo tudi parkirni prostor ZKB. Dani Sitar je po končanem študiju na Pedagoški akademiji sprva opravljal delo samostojnega komercialista, nato pa je v devetdesetih deloval v politiki in bil tudi župan Občine Krško. Ko sta z ženo spoznala, da ju je obiskala težka bolezen tedaj 16-letnega sina, sta bila pred odločitvijo ali se zapreti v krog svoje žalosti in se tako skrivati pred svetom ali se svetu odpreti. Zakonca sta se odločila za odprtost in v letu 2000 sta svoje moči in izkušnje usmerila v dobrodelno dejavnost ter ustanovila društvo Družina in življenje. Knjiga o Proseccu V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo št. 20) bodo v petek, 14. decembra, ob 18. uri predstavili knjigo Fulvia Colomba »Prosecco perche? Le no-bili origini di un vino triestino«. O delu in sploh o vinu Prosecco se bodo z avtorjem pogovarjali pisatelj Veit Heinichen, lastnik lokala Gran Malabar Walter Cusmich in bivši vodja diplomatskega arhiva občinske knjižnice Attilio Hortis Renzo Arcon. Od Abdusa Salama do Higgsovega bozona V veliki dvorani Mednarodne visoke šole za višje študije Sissa (Ul. Bo-nomea št. 265) bo jutri ob 11.30 javna konferenca na temo Od Abdu-sa Salama do Higgsovega bozona. Na srečanju bo angleški znanstvenik Frank Close govoril o razvoju fizike oziroma študij na tem področju v zadnjih 50 letih, od razočaranj pa do raznih podvigov in odkritja t.i. Higg-sovega bozona. Klovnska fantazija V kulturnem domu na Proseku bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri predstava Klovnska fantazija . Predstava je namenjena za otroke od 3 do 99 let in jo prireja Teatro incontro. Vstop bo tri evre. / ŠPORT Torek, 11. decembra 2012 9 SISSA - Slow Food in raziskovalci skupaj za boljšo hrano Kruh in znanost Prispevati k ponovnemu zbliževanju med ljudmi in zdravim načinom prehrane ter spoznavanju tipičnih lokalnih proizvodov in pridelkov na Tržaškem je bil glavni namen včerajšnjega javnega srečanja na temo Prihodnost hrane: kultura, znanost in podjetništvo. Posvet je bil na dan, ki ga posveča organizacija Slow Food zemlji vsako leto. Srečanje je bilo v veliki dvorani Mednarodne visoke šole za višje študije Sissa v priredbi tržaškega združenja Slow Food in vodstvom šole. Na njem so govorili predstavniki Slow Fooda, raziskovalci in tudi kraški proizvajalci, ki jih je v imenu Konzorcija Kras zastopal Sandi Škerk. Konferenci je sledila po- kušnja vin Edija Kanteta, Andreja Boleta in Sandija Škerka, ponudili pa so tudi sir Daria Zidaricha. Na voljo so bili tudi fancli z dušo, ki jih je pripravil predsednik tržaškega združenja Slow Food Marino Vocci. Srečanje je priredil in tudi uvedel ravno Vocci. Povedal je, da so hrano povezali z znanostjo, saj hrano proučujejo mnogi raziskovalci, ki nudijo poglaviten prispevek za izboljšanje kakovosti tako človeške prehrane kot prehramb-nih pridelkov oz. izdelkov. O tem je podrobneje govoril raziskovalec Franco Za-nini, ki proučuje hrano pri sinhrotron-skem svetlobnem pospeševalniku Elet-tra s posebnim ozirom na lastnosti ozi- Javno srečanje je bilo v veliki dvorani šole Sissa kroma roma značilnosti kruha, paradižnikov in kave. V kruhu je npr. malo sestavin, vendar je z različno mešanico teh sestavin, različnimi načini pečenja in drugimi faktorji na razpolago na stotine okusov. Namen študij je izboljšati okus hrane, obenem pa zmanjšati stroške za njeno proizvodnjo. Dalje sta o raziskavah glede hrane oz. prehrane govorila raziskovalca Francesco Foroni in Marco Beria. O zdravem kmetijstvu, ki mora povezovati občane in proizvajalce je govoril Enrico Maria Milič, medtem ko je Sandi Škerk poudaril kakovost tipičnih kraških pridelkov in proizvodov ter pristnost proizvajanja v sozvočju z naravo. A.G. Včeraj danes [I] Lekarne Danes, TOREK, 11. decembra 2012 DANIJEL Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 5.06 in zatone ob 14.47 Jutri, SREDA, 12. decembra 2012 ALJOŠA VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,7 stopinje C, zračni tlak 1008,1 mb raste, vlaga 59-odstotna, veter 9 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje C. Loterija 10. decembra 2012 Bari 43 41 30 64 61 Cagliari 66 80 49 72 50 Firence 79 42 23 49 86 Genova 1 51 53 15 77 Milan 14 31 87 68 27 Neapelj 44 5 19 56 34 Palermo 8 29 6 76 66 Rim 27 82 10 62 28 Turin 39 29 58 13 16 Benetke 42 12 90 6 13 Nazionale 69 5 57 89 17 Super Enalotto Št. 147 11 28 38 49 66 77 jolly2 Nagradni sklad 2.202.035,97 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.123.588,11 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 8 dobitnikov s 5 točkami 41.288,18 € 1.115 dobitnikov s 4 točkami 298,78€ 39.571 dobitnikov s 3 točkami 16,76 € Do sobote, 15. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Superstar 79 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 29.878,00 € 170 dobitnikov s 3 točkami 1.676,00 € 2.433 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.750 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.376 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Le 5 leggende«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E se vi-vessimo tutti insieme?«. cinecity - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le 5 leggende«; 16.40 »Di nuovo in gioco«; 19.00 »Una famiglia perfetta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il peggior Natale del-la mia vita«; 16.30»The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 21.30 »007 Sky-fall«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Moonri-se Kingdom - Una fUga d'amore«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.10 »Scusa mi piace tuo pa- Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju z ZSKD vabijo na srečanje na teritoriju, ki bo danes 11. decembra 2012 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika. Vabljeni Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Komunikacija v družini, ko pride bolezen« danes, 11. decembra, ob 17. uri v razstavni dvorani, ki jo je dala na razpolago Zadružna Kraška banka, UL. Ricreatorio 2 na Opčinah. Zagotovljen bo tudi parkirni prostor ZKB. Predaval bo Dani Sitar, odgovorni za društvo Družina in življenje iz Leskovca. dre«; 21.00 »Bolshoi - Lo schiaccianoci«; 16.20, 18.40 »E.T. L'extraterrestre«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ar- go«. GIOTTO MULTISALA 1 - 17.20, 20.40 »La sposa promessa«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Grandi speranze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »Venuto al mondo«; 15.45, 19.00, 22.20 »La bicicletta verde«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 22.15 »Di nuovo in gioco«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Atlas oblakov«; 15.05, 16.05, 16.55, 18.10, 18.40 »Božičkov vajenec«; 20.15 »Nahrani me z besedami«; 16.10, 18.15 »Pet legend«; 17.10, 20.00 »Skyfall«; 19.20, 21.35 »Skok čez plot«; 15.10, 17.15 »Pet legend 3D«; 12.50, 15.10, 17.15 »Pet legend 3D«; 15.40, 18.05, 20.35 »Somrak saga: Jutranja zarja 2. del«; 20.30 »Zadnji obhod«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 20.10, 22.15 »Una famiglia perfetta«; 18.30 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Ruby Sparks«; 20.00 »007 - Skyfall«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Moonrise Kingdom -Una fuga d'amore«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Scusa mi piace tuo padre«; 16.30, 18.15, 22.15 »Troppo amici«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuo-vo in gioco«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Il peggior Natale della mia vita«; 22.00 »Lawless«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Una famiglia perfetta«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana 5: 17.40, 20.40 »The Lady«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOLINE prireja božičnico na vaškem trgu Gorici v Dolini v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri. Toplo vabljeni vsi, ki jim je všeč otroško petje. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu in projekt Jezik-Lingua ob priliki vpisov za š.l. 2013/14 vabita na delavnico za starše o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju, ki bo v četrtek, 13. decembra, od 17.30 do 18.30 v Ul. Frau-sin 12. Vodila jo bo psihologinja dr. Jana Pečar. Sledila bo predstavitev Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. DIZ JOŽEFA STEFANA prireja v petek, 14. decembra, od 17. do 18. ure »Dan odprtih vrat«. Ravnatelj in profesorji znanstvenih predmetov Kemijsko-Bio-loškega, Elektronskega in Mehanskega oddelka, bodo predstavili ustroj naše šole in nudili informacije o vzgojno - izobraževalni ponudbi. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. UČENCI IN UČITELJI OŠ GRBEC-STE-PANČIČ vabijo na božičnico in božični sejem, ki bo v petek, 14. decembra, ob 15.00 v domu Jakoba Ukmarja. Na prireditvi bodo učenci in malčki OV iz Škednja izročili predstavnici združenja A.B.C. Onlus dobrodelno nabirko, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markomanin@gmail.com. M Izleti SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN organizira v nedeljo, 16. decembra, izlet na božični sejem v Villach/Beljak (Avstrija). Program: 8.15 zbirališče v Medjevasi (8.30 v Štivanu), 10.00 postanek za kavo, 11.30 prihod v Villach/Beljak, 12.00 kosilo, 13.00 prosti ogled stojnic in božičnega sejma, 18.30 povratek domov, 20.30 prihod v Medjevas. Cena vključuje prevoz in kosilo. Informacije in rezervacije do četrtka, 13. decembra: Erica 347-5447788, Elisabetta 338-3415382. Prispevki V spomin na predrago Stano Milič Lazar darujeta Elda in Ninko Škabar (Repen št. 72) 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Stano Milič por. Lazar darujejo njeni dragi 100,00 evrov za združenje AIL iz Trsta, 50,00 evrov za CB Pon-zianina iz Trsta, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu, 100,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda, 100,00 evrov za KD Kraški dom, 300,00 evrov za TPPZ P. Tomažič, 100,00 evrov za BS Kraški dom, 50,00 evrov za AŠK Kras ter 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika. V spomin na Stano Milič por. Lazar darujeta Sonja in Aldo Gornik 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika v Repnu. Namesto cvetja na grob Stane Milič in Pe-pija Zigona daruje Ivanka Simoneta po 25,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na dobro sosedo Stano Milič darujeta Nadja in Robi 50,00 evrov za združenje AIL iz Trsta. V spomin na drago Malko Gulič darujeta Pepi in Božica Čuk 30,00 evrov za MoPZ Tabor. Slavistično društvo Trst Gorica Videm, Slovenski klub in Založba Mladika vabtyo na srečanje ob izidu kqjige Vilme Purič z naslovom Brez zime O knjigi bodo spregovorili prof. Igor Škamperle, Nadja Roncelli in mag. Loredana Umek, prisotna bo tudi avtorica. [ Vabljeni t četrtek, 13.12.2012, ob 17.30, t Narodni dom v Trstu (Q. Filzi 14). I t Zapustil nas je naš dragi oče in nono Edvino Brus (Edi) ;_ Zalostno vest sporočajo hči Savina z Marinom, vnuki Aleksander, Martin in Vili ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 13. decembra ob 10.30 iz ulice Costalunga v barko-vljansko cerkev. Trst, 11. decembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Prerano nas je zapustila naša draga Majda Sancin Zalujoča brat Igor z družino in Sandro. Od pokojnice se bomo poslovili v sredo, 12.12. ob 12.00 na pokopališču San Vito v Vidmu. Vedno boš v najinih srcih. Eva in Maja ZAHVALA Stana Milič por. Lazar Prisrčna hvala vsem, ki ste nam bili ob strani in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala Silvi Škabar, Lupinčevim, BS in KD Kraški dom, TPPZ P. Tomažič, MPZ Rdeča zvezda. Svojci Torek, 11. decembra 2012 Naša mala Mairim je veselo oznanila, da je ljubko sestrico Noemi dobila. Mama Leila in očka Manrico sta jo ljubeznivo v zibelko povila in z njimi se bo vsa naša družina veselila. Nona Rožica, nono Mauro, teta Jelka, stric Jernej in nona bis Slavica □ Čestitke Danes v Križu naša SUZI40 let slavi in v kantini fešto naredi. Kapljico vina bomo spili in vsi skupaj se veselili. Vse najboljše ji želi kriška klapa. H Obvestila AŠD SK BRDI NA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER prireja decembra tri delavnice emocij za otroke od 3 do 10 let in brezplačno delavnico dobrega počutja za odrasle. Informacije in vpis na tel. 320-7431637, info@psicologo.trieste.it ali www.psi-cologo.trieste.it. BIOTERAPIJA V BAZOVICI Srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) danes, 11., v sredo, 12., in v četrtek, 13. decembra, 17.00-19.00. Info: 040-226386 ali sms: 328-9563272 (Magda). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na tečaj božičnih venčkov in okraskov, ki ga bo vodila gospa Jadranka Sedmak danes, 11. decembra, od 10. do 12. ure v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na občni zbor danes, 11. decembra, ob 17.00 v prvem ter ob 17.30 v drugem sklicu v čitalnici NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo izjemoma tokrat danes, 11. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca obvešča članstvo, da bo redni občni zbor danes, 11. decembra, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Prisotnost članov je posebej pomembna, saj je bil upravni odbor prenovljen. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Komunikacija v družini, ko pride bolezen« danes, 11. decembra, ob 17. uri v razstavni dvorani, ki jo je dala na razpolago Zadružna Kraška banka, Ul. Ri-creatorio 2 na Opčinah. Zagotovljen bo tudi parkirni prostor ZKB. Predaval bo Dani Sitar, odgovorni za društvo Družina in življenje iz Leskovca. ZSKD vabi včlanjena društva na srečanja o Primorskem dnevniku: danes, 11. decembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu; v petek, 14. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah. DELAVNICE MELANIE KLEIN Želiš si, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 4. do 8. leta starosti! Delavnice se začnejo v sredo, 12. decembra. Lahko zberete med 10-urnim tečajem (december-februar) in 20-urnim tečajem (december-maj). Vsako sredo, 17.50-18.40. Info: 345 7733569 - in-fo@melanieklein.org. DRAGI VAŠČANI OBČINE REPENTA-BOR bliža se božični čas! Trenutek, ko se vsa družina zbere in skupno deli lepe trenutke. Ob tej priložnosti smo se učenci OŠ A. Gradnika v sodelovanju z Občino Repentabor odločili, da bomo v sredo, 12. decembra, od 10. do 16. ure v garaži občinskega sedeža na Colu zbirali oblačila, igrače, šolske potrebščine in pakirano hrano za Rdeči križ iz Logatca. Pomagajte nam olepšati božični čas revnim družinam, da se bodo tudi njim radostno zaiskrile oči! Dobrote bodo prostovoljci Civilne zaščite odpeljali v Logatec v četrtek, 13. decembra. Miklavž je Mairim prinesel najlepše darilo, sestrica Noemi je pokukala na svet in v trenutku je trio narastel v kvartet. Naj spremlja jih sreča brez mej in brez dna - čestita jim Tamara iz vsega srca! NAADFORMANDUMUVTRSTU sov teku vpisovanja na sledeče tečaje: začetni tečaj kuhanja 15 ur ob sredah (12., 19. decembra, 17.30-22.30), tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) ter računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 040-5660360, ts@adformandum.org. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s karabinjersko postajo Devinščina, v sredo, 12. decembra, ob 17.30 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku, srečanje s poveljnikom M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni! PODROČNI SVET Slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 12. decembra: ob 16.10 molitev rožnega venca in nato sv. maša ter prijateljsko druženje. SKD IGO GRUDEN vabi na božični sejem, ki bo v društvenih prostorih od 12. do 15. decembra, od 16.00 do 20.00. Program: sreda, 12., ob 17.00 nastop Otroške baletne skupine Releve; ob 17.30 predstavitev društvenega koledarja; ob 18.00 delavnica »Makramejčkanje« za otroke; ob 18.30 predstavitev likovnih razstav A. Tretjak in L. Tomasetig, 19.00 nastop MPZ Igo Gruden. Četrtek, 13., ob 17.00 »Če zime ni...«, nastopa osnovnošolska dramska skupina Jaka Što-ka; ob 18.30 Mladinski orkester GD Na-brežina. Petek, 14., ob 17.00 DPZ Kraški slavček; ob 17.30 pobuda Časovne banke Palček: Delavnica o dajanju in prejemanju; ob 18.30 nastop gojencev Ass. Musicale Piano S. Suzuki iz Trsta. Sobota, 15., ob 17.00 Združenje staršev OŠ V. Šček in Časovna banka Palček predstavita svoje delovanje; ob 17.30 »Zverjašček«, pravljico pripoveduje Bi-serka Cesar; sledi delavnica Izdelaj svojo pošast; ob 18.00 delavnica »Makramejčkanje« za odrasle; ob 19.00 nastop gojencev skupine Musica d'insieme. Letošnja novost: Zeliščarski kotiček s strokovno literaturo in svetovanjem. UNINT - Umetniška šola z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic vabi na konferenco »Umetnost in Univerzalni Božič«, v sredo, 12. decembra, ob 19.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info 333-4236902, 0402602395. DELAVNICA ZA STARŠE o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju bo v Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu (ul. Luigi Frausin št. 12-14) v četrtek, 13. decembra, od 17.30 do 18.30. Vsebine: vrste, značilnosti in prednosti večjezi-čnosti; značilnosti večjezičnega razvoja; mešanje jezikovnih kodov, preklapljanje in interference; kako prispe vati k večjezičnemu razvoju otrok: jezikovna načela in strategije; otrok v vrtcu/šoli z učnim jezikom, ki ni v rabi v družini. Delavnica sodi v sklop projekta Jezik - Lingua. Informacije: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933. NA SEDEŽU RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri srečanje s karabi-njerskim maršalom s Proseka, na sedežu rajonskega sveta na Proseku, ki bo ilustriral sleparije in kraje. Vabljeni! SKUPINA 35-55 SK F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v društveni dvorani večer, na katerem bomo boljše spoznali naše mesto. Njegove zanimivosti in skrivne kotičke nam bosta razkrili Poljanka Dol-har in Erika Bezin, avtorici vodnika »Kako lep je Trst« ob prisotnosti predstavnice ZTT Martine Kafol. Vabljeni. DAVČNI URAD Občine Repentabor obvešča, da bo na razpolago občanom za poravnavo davka IMU (Enotnega občinskega davka) do petka, 14. decembra, od 9. do 14. ure. MFU - Magna Fraternitas Universalis z dr. Guido Marotto in Leonardom Cal-vom vabi na konferenco »Carazo, David XX. stoletja« v petek, 14. decembra, ob 19.00 na sedežu - Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 0402602395. TRST OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: v petek, 14. decembra, od 14. do 18. ure bo možen ogled kuhinjskega laboratorija v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Obiskovalci bodo v živo spoznali orodja poklicev kuharja in natakarja. Info: Ad forman-dum, ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.org. ELIC-SINTESI z umetnikom Leonar-dom Calvo vabi na otroško-mladinsko delavnico »Zabavajmo se z risanjem stripov« v soboto, 15. decembra, od 16.30 do 18.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info 3334236902, 040-2602395. OBČINA ZGONIK sporoča, da na občinski spletni strani www.comune.sgo-nico.ts.it je na razpolago programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24 ter obvešča, da je končna stopnja za l. 2012 za glavno stanovanje in funkcionalne objekte ali prostore 0,37%, za druge zgradbe pa 0,74%. Občinski davčni urad bo do 17. decembra na razpolago za informacije in izračun davka IMU. Urnik: torek, četrtek, sobota (samo 15. decembra) od 9. do 12. ure. SKD TABOR ZA OTROKE - Prosvetni dom: sobota, 15. decembra, ob 10. uri »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se nam! SLOVENSKA PROSVETA obvešča, da 15. decembra zapade rok za oddajo prošenj za štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za študente inženirstva. Več na spletni strani Slovenske prosvete www.slovenska prosveta.org SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 15. decembra, od 15. do 18. ure delavnici: »Božični okraski« v Briščikih št. 77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki, ter »Božični svečniki« (otroci naj s seboj prinesejo steklen lonček) v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan. Prost vstop. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnej-ši praznični točki in veliko presenečenj. Toplo vabljeni ljubitelji plesa, navijaštva in dobre volje! DAVČNI URAD Občine Dolina sporoča, da bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije v zvezi z davkom IMU (ponedeljek 14.30-16.00; od torka do petka 8.30-10.30). Na občinski spletni strani www.sandorligo-doli-na.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka IMU in tiskanje obrazca F24. KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabreži-ni št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 347-4437922, r.jura-da@gmail.com. OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00. KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: danes, 11. decembra, ob 18.30 v Šker-kovi hiši koncert glasbene skupine Vi-gred - Kraški fenomeni in ansambla Rock na B'ndini; sreda, 12. decembra, ob 18.30 v Štalci nastop mladih gojencev Glasbene matice; petek, 14. decembra, ob 18.00 na Placu božičnica z nastopom otroškega vrtca COŠ S. Gruden, OPS, plesno in glasbeno skupino Vigred, mladinskim orkestrom godbenega društva Nabrežina in pevskim zborom Združenja staršev ter Bo- žičkom in Dedkom mrazom; sobota, 15. decembra, ob 16.00 v Škerkovi hiši igrica Če zime ni (osnovnošolska skupina J. Štoka) in miklavževa sladica (otroška dramska skupina Vigred); četrtek, 20. decembra, ob 20.00 v Štalci koncert Srečno. Z.S.D.T. - Združenje svojcev duševno prizadetih vabi danes, 11. decembra, ob 19.30 na projekcijo filma »Familiy life« z debato namenjeno družinam, ki skrbijo za duševno prizadete svojce. Dogodek se bo odvijal v gledališču Miela. PREDSTAVITEV PROJEKTA »Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma« bo v sredo, 12. decembra, ob 17.00 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14), ko si bo mogoče ogledati tudi dokumentarni film Velikana slovenske arhitekture (Plečnik : Fabiani). TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 12. decembra, ob 10. uri. V sklopu pobude »Mladi Primorci beremo«, se bodo predstavili dijaki 2. klasičnega lice-ja Prešeren pod mentorstvom prof. Majde Artač. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST GORICA VIDEM, SLOVENSKI KLUB IN ZALOŽBA MLADIKA vabijo na srečanje ob izidu knjige Vilme Purič z naslovom »Brez zime«. O knjigi bodo spregovorili prof. Igor Škamperle, Nadja Roncelli in mag. Loredana Umek, prisotna bo tudi avtorica. Vabljeni v četrtek, 13. decembra, ob 17.30, v Narodni dom v Trstu (Il. Filzi 14). OTROCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE iz Doline vabijo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri na vaški trg Gorico, kjer bomo skupaj prižgali luči na božičnem drevescu. Otroci nas bodo ogreli s svojim petjem. Po prireditvi je poskrbljena tudi topla pijača. SKD PRIMOREC vabi člane in prijatelje na potopisno predavanje o Rusiji, še posebej Moskvi in Sv. Petersburgu, v četrtek, 13. decembra, ob 20. uri. Kot običajno bo rudi pokušnja tipične pijače in jedi. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v društveno prireditveno dvorano na zborovski koncert »Z nasmehom v praznične dni«. Večer bodo oblikovali MlPZ Tončka Čok, MePZ Fran Ven-turini in ZMePZ Slavec - Slovenec. Skupaj bomo nazdravili ob prihajajočih praznikih. Toplo vabljeni! KRATKOMETRAŽNI FILMI s podvodnega snemanja Marka Civardija: predstavitev bo v petek, 14. decembra, ob 20. uri v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Večer organizira društvo Noe s pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin - Nabrežina. Informacije na tel. 349-8419497 ali noein-fonoe@yahoo.it. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 na božičnico v Briškovsko jamo. Med 16. in 19. uro bo v prostorih KRD Dom Briščiki knjižni in božični sejem. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v petek, 14. decembra ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul Ricreato-rio 2, predavanje z naslovom »Ek-stremno vreme - lahko je lepše kot se sliši«. Predaval bo meteorolog Marko Korošec, ki se ukvarja s preučevanjem ekstremnih vremenskih pojavov. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v Domu Anton Ukmar - Miro pri Dom-ju, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stol-bici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Pod-bonescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Na-brežini. UPRAVA OBČINE REPENTABOR vljudno vabi vse občane v soboto, 15. decembra, ob 17. uri pred občinsko hišo na tradicionalno »Božičnico«. Program bodo sooblikovali: otroški vrtec -/ Antona Fakina, osnovna šola Alojza Gradnika, pevska zbora Kraški dom in Repentabor. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, Sv. Ivan, vabi na »Božično prireditev« v nedeljo, 16. decembra, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma v Ul. Brandesia. Na sporedu bo predavanje z diapozitivi o romanju v sveto deželo in kulturna točka z učenci večstopenjske šole V. Bartola. NA POBUDO VZPI-ANPI bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču spominska svečanost ob 71-le-tnici ustrelitve obsojencev na 2. tržaškem procesu. Predseduje Nina Race, govorita župan Roberto Cosolini in novinar Aljoša Fonda. Poje MoPZ Vasilij Mirk. Svečanost se nadaljuje ob 16. uri v Prosvetnem domu s predstavitvijo razstave »Ko je umrl moj oče«. Poje MePZ Slovenec-Slavec in pevka Mar-jetka Popovski. OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor ter Posoško raziskovalno središče L. Gasparini vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943)«, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah med 16. in 19. uro do 16. decembra, ko bo tudi uradna predstavitev (za šole po dogovoru). SKD VIGRED vabi do 16. decembra v Štalco v Šempolaju na ogled razstave »Božič na fronti 1914-1918« in na ogled božičnega sejma ročnih del in knjig. Urnik: delavniki 15.30-18.30; nedelja 10.00-11.00 in 15.00-18.00. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. ŠEMPOLAJ - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Nataše Peric in Dušana Pavlice »Sozvočje Krasa in morja« bo na ogled v vaški gostilni (Šempolaj št. 49) do 16. decembra. Zaprto: 16.00-18.00. Informacije: 040-200151. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pancrazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Na ogled bo do 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. S Poslovni oglasi IMSA IMPEX SRL, za okrepitev svoje prodajne mreže, išče komunikativne, dinamične in izkušene osebe, pripravljene na nove izzive. Zainteresirani lahko pošljejo svoj CV na: jobs@imsa.it 0 Mali oglasi V BOLJUNCU, pred gledališčem France Prešeren, smo našli šop ključev. Pokličite tel. št.: 333-3616411. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. 320-0265573 ali 329-6055490. NA NSŠ SREČKA KOSOVELA na Op-činah nujno potrebujemo majhen hladilnik z zmrzovalno celico. Učno in neučno osebje ter učenci bomo hvaležni prijaznemu darovalcu. Tel. št.: 040211063, pon-pet 8.00-14.30. POMAGAM PRI UČENJU in opravljanju nalog v različnih predmetih. Sem univerzitetni diplomiranec. Tel.: 3398201250. PRODAM nabrežinski kamen (bunja) raznih velikosti primeren za zid ali prevleko. Tel. št.: 349-8524631 ob večernih urah. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM volkswagen polo, 1.4, letnik 2000, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel. 339-6084148. PRODAM štiri zimske gume z železnimi platišči nokian wr 195/65 r 15 t, primerne za golf, passat in touran. Tel. št.: 335-7794451. ZIMSKE PNEVMATIKE s platišči 155/70 R13 goodyear in pnevmatike 155/65 R13 sava prodam. Tel.: 329-4762467. M Osmice OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni! Mé Večina športnih dogodkov je bilo preloženih, naše ekipe čaka do praznikov pravi »tour de force« tekem 50 let Ruplovih statistik Kras kot v angleški Premier League POGLED Z VEJE • Marij Čuk Odstopi in vračanja ■ V* STRAN 11 Ve|iki36O0 Silvana Princi r Trener Sloge Tabor Televita Lucio Battisti: »Sem zelo zadovoljen« Kdo bo na klopi Slovenije zamenjal odhajajočega Stojanovica? / 12 TRENERJEVIH 11 Andrea Mara /16 MNOGO JIM DOLGUJEMO Marjan Dolgan /16 B VPRAŠANJA Evgen Ban /10 TA JE PA DOBRA /id 12 Torek, 11. decembra 2012 ŠPORT / MAZEJEVA VEČA PREDNOST ST. MORITZ - Po tretji zaporedni veleslalom-ski zmagi v nedeljo v Švici (tokrat le z 8 stotinkami sekunde prednosti pred Nemko Re-bensburg), njeno 15. v karieri in 61. slovensko v svetovnem pokalu, Tina Maze še bolj trdno vodi v skupnem seštevku. Skupno ima 677 točk. Nemka Maria Hofl Riesch, ki je bila tokrat deveta (+2,73), s 443 točkami zaostaja že za 234 točk. Američanka Lindsey Vonn, branilka velikega kristalnega globusa, na tretjem mestu za Črnjanko zaostaja za 263 točk. V St. Mo-ritzu je Mazejeva v treh dneh dosegla dve zmagi in drugo mesto ter skupaj 280. MESSI PREHITEL MÜLLERJA SEVILLA - Nogometaš Barcelone Lionel Messi je na tekmi španskega prvenstva proti Realu Betisu (2:1) presegel 40 let star rekord po številu zadetkov v enem letu, ki ga je imel vse od leta 1972 «v lasti» Nemec Gerd Müller, ki je v eni sezoni zabil 85 golov. Messi je dosegel 85. in nato še 86. gol. Petindvajsetletnik iz argentinskega Rosaria pa je na poti še k enemu izjemnemu dosežku - postane lahko prvi nogometaš v zgodovini, ki bi mu uspelo še četrtič zapored osvojiti nagrado zlata žoga. Francoz Michel Platini je do zdaj ob njem edini, ki jo je osvojil trikrat zapored. HIRSCHER PREPRIČLJIVO VAL D'ISERE - Avstrijec Marcel Hirscher je zmagovalec tretjega veleslaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v francoskem Val d'Ise-ru. Branilcu skupne zmage, ki je vodil že po prvi vožnji, se je nekoliko presenetljivo najbolj približal Nemec Stefan Luitz (+1,16) na drugem mestu, tretji je bil zmagovalec zadnjih dveh veleslalomov Američan Ted Ligety (+1,42). Med največjimi osmoljenci na tekmi je domači up Alexis Pinturault, zmagovalec sobotnega slaloma in drugouvrščeni po prvi vožnji, ki je zgrešil vratca tik pred ciljem in zapravil zanesljivo uvrstitev na stopničke. nogomet - Selektor Slovenije Slaviša Stojanovic je odstopil Se vrača Katanec? LJUBLJANA - Da je položaj selektorja slovenske nogometne reprezentance Slaviše Stojanovica negotov, je bilo jasno že po prvih tekmah kvalifikacij za SP 2014, da se je njegova pot končala že v nedeljo, pa predstavlja vsekakor presenečenje. «Kvalifikacije za SP se niso pričele po naših željah in pričakovanjih. Kot selektorju mi je žal, da nam nekatere okoliščine res niso šle na roko in se čutim odgovornega za trenutne rezultate. Prav tako sem prepričan, da je Slovenija na poti, da dobi novo izredno uspešno reprezentanco. Rad bi se zahvalil NZS za čast in ponujeno priložnost in korektnost v sodelovanju do zadnjega dne. Reprezentantom in reprezentanci pa želim veliko sreče, medsebojnega razumevanja in podpore na vseh ravneh,» je po prekinitvi sodelovanja v izjavi za javnost povedal Stojanovic. Stojanovic, ki je pred dnevi dopolnil 43 let, je na selektorskem mestu nasledil Matjaža Keka. Za prvega moža slovenske vrste so ga člani izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije potrdili 24. oktobra 2011. Stojanovic je v tem času Slovenijo vodil na devetih tekmah. Od tega jih je bilo pet prijateljskih, prva proti ZDA (2:3), druga proti Škotski (1:1), tretja proti Grčiji (1:1), četrta proti Romuniji (4:3), zadnja pa pred slabim mesecem proti Makedoniji (2:3). Septembra pa je slovenska vrsta začela tudi nov cikel kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014, ki bo v Braziliji. Po štirih tekmah je slovenska vrsta v nezavidljivem položaju. V skupini E je na predzadnjem mestu. Premagala je zgolj Ciper (2:1), izgubila pa doma proti Švici (0:2) ter v gosteh proti Norveški (1:2) in Albaniji (0:1). Vodi Švica z desetimi točkami, druga je Norveška s sedmimi. Kritiki so Stojanovicu, ki je bil po Zdenku Verdeniku, Bojanu Prašnikarju, Srečku Katancu, Branku Oblaku in Ke-ku šesti selektor slovenske izbrane vrste, ob «prehitrem slovesu» Roberta Korena in Milivoja Novakovica med drugim očitali tudi to, da mu v slabem letu ni uspelo sestaviti trdnega jedra izbrane vrste in da ni zgradil igre, ki bi navijačem vzbujala optimizem. Tudi zaradi objektivnih razlogov je namreč na zelenici preizkušal različne sestave, ki pa niso dale želenih rezultatov. V Srbiji rojeni «Slave», ki je kot ve-zist nekdaj igral za Slovan, Ljubljano, Celje in Vevče, je trenersko kariero začel leta 1998, ko je v Slovanu prevzel vodenje mladinskih vrst. Tri leta pozneje se je preselil k drugoligašu Livarju, poleti leta 2002 pa je postal glavni trener takrat še drugoligaša Domžal, s katerim je pozneje osvojil dva naslova državnih prvakov, dvakrat je bil podprvak, enkrat pa je osvojil superpokal. Zadnja trenerska postaja v Sloveniji je bilo Celje, ki ga je po eni sezoni zaradi neurejenih razmer v klubu zapustil. Nazadnje je Stojanovic od leta 2009 do septembra 2011 deloval v Združenih arabskih emiratih, kjer je bil pomočnik selektorja Srečka Katanca. Prav slednjega pa bi mnogi radi videli kot Stojanovicevega naslednika na klopi slovenske članske reprezentance. Katanec je z njo že doživel velike uspehe, popeljal jo je tudi na EP 2000 in SP 2002, v zadnjih dneh pa se je po poročanju časnika Delo tudi že sestal s predsednikom NZS Aleksandrom Čeferi-nom. Do dogovora naj bi bilo sicer še daleč, morda pa bo (tudi) glede reprezentančne prihodnosti več jasnega že jutri, ko bo na sporedu seja IO NZS, ali pa 17. decembra, ko bo na Brdu pri Kranju tradicionalno novoletno srečanje NZS. Naključno, in ne da bi vedel za Sto-janovicev odstop, se je v nedeljo oglasil tudi nogometni strokovnjak slovenskih korenin iz Ločnika Edi Reja, ki bo danes v Vidmu prejel kulturno nagrado Maqor Rusticitas 2012,. »Bil sem na tem, da podpišem pogodbo z ruskim klubom, naposled sem se odločil za odmor. Toda v prihodnji sezoni bi rade volje treniral v tujini,« je ob napovedi nagrade dejal Reja. Znano je, da so ločniškega strokovnjaka, ki dobro obvlada slovenščino, velikokrat omenjali kot možnega selektorja Slovenije. Seveda bi se moral Reja najbrž sprijazniti s precej skromnejšo plačo kot bi jo dobil v kakem klubu, je pa tudi res, da je v karieri že zaslužil kar precej.... V Srbiji rojeni "Slave", ki je kot vezist nekdaj igral za Slovan, Ljubljano, Celje in Vevče, je trenersko kariero začel leta 1998, ko je v Slovanu prevzel vodenje mladinskih vrst. Nazadnje je Stojanovic od leta 2009 do septembra 2011 deloval v Združenih arabskih emiratih, kjer je bil pomočnik selektorja Srečka Katanca ansa »Kjerkoli smo doslej igrali, so nam kričali 'ta-ljančki' ali pa 'make-rončki'.« (Mojmir Kokorovec o nastopih Poleta Kwins v Sloveniji, Primorski dnevnik, 6. 12.) »Poglejte si intervju, ki ga najdete na spletu. Borsotti hvali smučarsko zvezo, ki je uvedla te nove smuči. To je on rekel včeraj, danes je 'na vozičku. Toliko o teh novih smučeh.« (Komentator Paolo De Chiesa, Rai Sport, 8. 12.) »Dobro, vso pravico imajo slabo igrati, imeti slab dan, nimajo pa pravice igrati brez borbenosti in srca.« (Dušan Hauptman o košarkarjih Uniona Olimpije, Dnevnik, 8. 12. 2012) »Težko mi je bilo pravilno izgovoriti besedo Ljubljana.« (Košarkar Uniona Olimpije Aron Baynes o težavah v Sloveniji, Nedelo, 9. 12.) »Če se zdaj hitro napijemo, bo še dovolj časa za pripravo na tekmo.« (Jakov Fak po sobotni zmagi in pred nedeljsko štafeto, Nedelo, 9. 12.) »Tina Maze, a se spomniš, ko si prvič tam zmagala, jaz pa križno odtrgala?« (Nekdanja smučarka, zdaj pa komentatorka Ana Kobal se s Tino Maze po twit-terju spominja Sankt Moritza, 9. 12.) nogomet - V Genovi proti Sampdorii sinoči odločila Danilo in Di Natale Udinese spet zmagal Sampdoria - Udinese 0:2 (0:2) Strelca: Danilo v 17., Di Natale v 28. min. Sampdoria (4-5-1): Romero 5,5; Berardi 4 (od 75. Castellini 5), Gastal-dello 5 (8od 53. Estigarribia 5), Rossini 5,5 Costa 5,5; Soriano 5, Maresca 5 (od 46. Pozzi 5), Poli 5,5, Obiang 5, Tis-sone 5,5; Icardi 5. Udinese (3-5-2): Brkic 6,5; Heur-teaux 5,5, Danilo 6,5, Angella 6; Basta 5,5, Pereyra 6,5, Allan 5,5, Badu 6,5, Pasquale 6 (od 73.Armero 6), Pinzi 6,5 (od 65. Lazzari 6), Di Natale 7 (od 91. Ranegie). GENOVA - Po sinočnji zmagi v Genovi se je Udinese dokončno oddaljil od dna lestvice in lahko gleda na nadaljevanje prvenstva - neobremenjen z obveznostmi v evropski ligi, z večjim optimizmom. Zmaga Udinese-ja je zaslužena. Branilec Danilo je po kotu z glavo zadel že v 17. minuti, kar je omogočilo Videmčanom, da so v nadaljevanju igrali, tako kot jim najbolj leži: z nasprotnimi napadi. V enem iz- Antonio Di Natale ansa med teh je, s kančkom sreče, do žoge prišel Di Natale, ki je preigral vratarja in podvojil. V drugem polčasu so se Videmčani nekoliko bolj zaprli v obrambo, vendar so igrali urejeno. Sampdoria si je priigrala enajstmetrovko, ki ji jo je sodnik dosodil nekoliko preveč radodarno, »krivico« pa je z lepim posegom popravil vratar Brkic, ki se je kasneje izkazal še enkrat. Bili pa sta to edini pravi priložnosti Samp-dorie, da bi nadoknadila zaostanek. Bologna - Lazio 0:0 Izidi 16. kroga: Atalanta - Parma 2:1, Cagliari - Chievo 0:2, Palermo - Juventus 0:1, Pescara - Genoa 2:0, Roma - Fiorentina 4:2, Siena - Catania 1:3, Torino - Milan 2:4, Inter - Napoli 2:1, Vrstni red: Juventus 38, Inter 34, Napoli 33, Lazio 30, Roma in Fioren-tina 29, Milan 24, Catania in Udinese 22, Atalanta 21, Parma 20, Chievo 18, Sampdoria 17, Cagliari 16, Torino in Bologna 15, Pescara in Palermo 14, Genoa 12, Siena 11. DE JONG - Nizozemski nogometaš Nigel de Jong, ki igra za Milan, si je na prvenstveni tekmi proti Torinu strgal Ahilovo tetivo, zaradi česar je že končal sezono. Sedemindvajsetletni Nizozemec se je poškodoval po 20 minutah obračuna. ZA TEHNOLOGIJO - Vratar angleškega nogometnega prvoligaša Chelseaja Petr Čech pozdravlja odločitev Mednarodne nogometne zveze (Fifa), ki v nogomet uvaja tehnologijo golove črte. Čech, član zmagovalcev lige prvakov, ki se te dni mudi na klubskem svetovnem prvenstvu na Japonskem, je bil med «žrtvami» fantomskega gola v polfinalu lige prvakov v sezoni 2004/05. «Zelo sem zadovoljen z odločitvijo in s preizkusom nove tehnologije. Zadnjih deset let sem govoril, da igra potrebuje tehnologijo. V zgodovini je vidno, da bi lahko bili rezultati na določenih tekmovanjih drugačni,» je dejal izkušeni vratar Chelseaja. ULIVIERI - Trenerja Renza Uli-vierija so potrdili na mestu predsednika državne zveze trenerjev (AIAC), ki jo bo tako vodil do leta 2016. PITTIN - Nordijski kombinatorec iz Cerciventa Alessandro Pittin je med treningom skoka v Ramsauu nerodno padel in si zlomil levo roko. Pittin ima res smolo, če vemo, da si je februarja letos dvakrat zlomil ramo. vprašanja ro Evgen Ban že vrsto let živi v Milanu, kjer se je uveljavil kot televizijski voditelj in na zasebnem tv kanalu vodil športno-zabavno oddajo »Festa in piazza«, v kateri so združili nogomet s plesom, petjem in drugimi kulturnozabavnimi točkami. Prvi dve leti je bila tudi športna, saj je nepozabni Maurizio Mosca imel svoj športni kotiček, nato so se v oddaji posvetili izključno glasbi. Zaradi krize in prehoda na digitalni sistem so oddajo prekinili, tako da zdaj Evgen ima nove načrte, ki naj bi stekli v prihajajočem letu 2013. Si se pri vodenju oddaje po nekom zgledoval? Če segamo v ne ravno daljno preteklost je moj mit Renzo Arbore, ker je glasbenik, pevec, avtor, voditelj. Njegove oddaje so bile vedno nekoliko absurdne, zabavne in smešne. Tudi jaz sem ga skušal malo posnemat. Ne morem se primerjati z njim, a tudi moje oddaje so glasbene, tudi sam sem glasbenik in pevec, avtor, in tudi moje oddaje želijo biti ironične in smešne. Med današnjimi voditelji je moj najljubši Bonolis. On ne poje in ne piše glasbe, a je zelo ironičen. Med bolj športnimi voditelji ne morem ne citirati Igorja Ma-lalana, saj sem sam začel kariero po njegovi zaslugi: pri 16 letih na Radiu Opčine. Bila je igra. Prvi korak v resnejše zadeve sem naredil, ko me je Igor povabil k sodelovanju v oddaji Športel na tv Koper. Igor je sposoben voditelj tako na športnem kot na vsestransko razvedrilnem področju. Katera je najbolj kakovostna športna oddaja na italijanskih mrežah? Mislim, da zadnje čase pred-njači t.i. šola Sky. Novinarji na tej satelitski tv so zdaj v ospredju, tudi zato ker Sky veliko investira v kakovost. Drugi ne izstopajo. Problem je v tem, da italijanska novinarska šola na športnem področju cilja meni krasti delo. Zdi se mi, da vsi poskušajo biti kot »bistec-cone« Galeazzija. A to ni več športni voditelj, gre bolj za karikaturo. Pri Sky pa se zgledujejo po ameriški oziroma angleški šoli: ukvarjajo se s tem, so dobri v tem, so lepega videza, tako da zmagajo na celi črti. Rai in Mediaset pa poskušajo igrati nekaj, česar niso zmožni. Maurizio Mosca je točno vedel, kje je meja. Trenutek prej je zganjal džumbus, trenutek kasneje se je zresnil. A on se ni predstavljal kot resen novinar. Bil je spreten in profesionalen, kar ne velja za veliko drugih. Veliko prostora v športnih oddajah posvečajo nogometu in točneje t.i. »movioli«. Bi v svoji oddaji uporabljal take posnetke? Za intervju si me izbral kot tv voditelja. Moja misija je, da ljudje gledajo oddajo, to se pravi, da nekaj prodajam. Ljudje moviolo hočejo in je torej moj odgovor pritrdilen. Moviola sproži komentiranje in kreganje med gledalci. Če ljudje to hočejo, mi jim to damo. (I.F.) / ŠPORT Torek, 11. decembra 2012 13 Ksenja Daneu Zemljepis, angleščina: turistična agencija! Ksenja Daneu (letnik 1996) bi se v prihodnosti rada zaposlila v turistični agenciji. »Tako bi lahko potovala in spoznala najrazličnejše kraje sveta,« pravi Ksenja, ki obiskuje 3. razred jezikovne smeri na liceju Franceta Prešerna. To šolo je izbrala, ker ima rada jezike, najraje angleščino. Poleg tega ima rada tudi zemljepis, čeprav ga od tretjega razreda dalje nimajo več na predmetniku. Rada se uči le predmete, ki so ji všeč. Dekle s Kontovela še ni razmišljala o univerzitetnem štu- diju, a ima še kar nekaj časa za pra vo izbiro. Ob šoli obiskuje tudi tečaj nemščine in igra odbojko. Začela je pri Kontovelu, ko je bila stara 8 let, ker ji je bila odbojka všeč. Prej se je ukvarjala z motoriko. Sedaj igra pri združeni ekipi Zalet v prvenstvu under 18 in 2. diviziji. V ekipi je center. Ksenja nima velikih športnih sanj. »Rada bi še naprej igrala odbojko in se še izboljšala v igranju.« (and) ft. © £ (P HE ... da je naš nogometaš Michele Leghissa (letnik 1975), nekdaj član Vesne in Krasa ter sedaj igralec Ronchija v 1. amaterski ligi, opravil krstni nastop z italijansko reprezentanco v nogometu na mivki že pred devetimi leti. Bilo je to 10. avgusta 2004 na mundialitu v portugalskem kraju Figueira da Foz. Italija je po porazu v polfinalu proti Braziliji (3:13) osvojila 3. mesto z zmago s 6:5 proti Portugalski, v katerem je Leghissa dal tudi zadetek. Bil je to zgodovinski uspeh za «az-zurre». Leghissa je odtlej stalni član italijanske izbrane vrste na mivki in je bil tudi nekajkrat njen kapetan. (lako) BRUNO RUPEL JE O NAŠEM NOGOMETU PRVIČ POROČAL PRED 50 LETI Številke za spomin Številke, natančnost in preverjanje. On pa o sebi pravi, da je pikolovec. Tri oziroma štiri besede, ki na najboljši način opišejo Bruna Rupla. 70-letni Prosečan, ki sicer živi v bližji Devin-ščini, je z našim dnevnikom začel sodelovati kot 20-letni fant. Danes, 11. decembra (ne 8. kot smo napisali v sobotni izdaji), je minilo natanko 50 let od objave Ruplovega prvega članka. Napisal je poročilo o (neuradni) mladinski nogometni tekmi med Prose-kom in ekipo iz Ricmanj. Primorja takrat še ni bilo. V 3. amatersko ligo so se rdeče-rumeni vpisali leta 1963. »Tudi drugih naših nogometnih ekip še ni bilo. V deželna prvenstva so se začela vključevati kasneje. Nisem pa pisal samo o športu, temveč tudi o kulturnih in gospodarskih dogodkih na Proseku. Bil sem tudi član pevskega in tamburaškega zbora. Na Primorskem dnevniku so v tistem obdobju iskali nove mlajše sodelavce. Na športu je bil urednik Marjan Dolgan. Fotograf Mario Magajna pa je v naši vasi slikal vse, kar se je dogajalo. Od takrat sem se angažiral tudi kot publicist,« se svojih začetkov za pisalnim strojem spominja Rupel, ki se je v novinarsko zbornico včlanil leta 1974. Bruno nato ni spremljal samo Primorja, ampak tudi vse ostale nogometne ekipe naših društev. Takrat se je začel ukvarjati tudi s statistikami, ki jih ob ponedeljkih beremo na spletni strani Branka Lakoviča slosport.org ter ob torkih v naši Športni prilogi. Pred leti je v Primorskem dnevniku objavljal nogometne statistike v rubriki »Naše številke«. »Naših številk je izšlo natančno 167. Prva 14. oktobra 1997, zadnja pa maja 2003. Rubriko sem prekinil, ker sem bil od leta 2001 do leta 2011 predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta. Bil sem prezaposlen in nisem imel veliko časa, da bi se posvetil pisanju,« je dejal Rupel, ki je še dodal: »V šestdesetih leti in tudi pozneje so vsi mediji, vključno s Primorskim dnevnikom, poročali drugače kot zdaj. Članki so bili daljši. O tekmi Primorja sem namreč večkrat napisal tudi četrtino (ali več) strani. Poročila športnih dogodkov so bila zelo opisna. Pisali smo, kaj se je dogajalo v posameznih minutah. Podobno je bilo tudi na Gazzetti dello Sport. Danes pa bi bili taki članki suhoparni in dolgočasni. Takrat je bil Primorski dnevnik edini vir informacij, saj ni bilo interneta. Radio Trst A pa o športu še ni poročal. Kasneje je začel o športnih dogodkih poročati Radio Opčine.« Bruno Rupel se je moral pošteno potruditi, ker vsi podatki (beri postave, strelci itd.) niso bili vedno na voljo. »Nekaj let niso objavljali postav in zato sem moral sam poiskati vse po- datke. Ni bilo lahko. Še posebno za brošuro, ki so jo pripravili pri Mladosti v Doberdobu. Manjkala sta dva rezultata. Jaz in Branko Lakovič sva ju iskala dve leti in naposled ju našla. O naših ekipah na Tržaškem imam vse podatke. Nekaj vrzeli je le pri Juventi-ni in Sovodnjah, saj na samem začetku nismo veliko pisali o goriškem nogometu. Od sezone 1971/72 imam vse podatke, saj sem si doma pripravil pravi arhiv s članki Primorskega dnevnika. Kadarkoli vam lahko povem kdo je bil kdaj izključen, kdaj je zgrešil enajstmetrovko in koliko nastopov je zbral.« Rupel se je v svoji statistični karieri tudi naveličal zbiranja vseh podatkov: »Želel sem končati s tem, ker mi je vzelo preveč časa. Vsak dan sem tej dejavnosti namenil tri do štiri ure. Sistem, ki sem ga sam izumil, je zelo enostaven. Podatke pa je treba večkrat prepisati in jih vključiti v razne razpredelnice. Posebno pozornost posvečam tudi sodnikom, še posebno tistim, ki so se večkrat 'izkazali' na posameznih tekmah in izključili več nogometašev. Vse podatke pa preverjam tri do štirikrat. Skušam biti čim bolj natančen. To sem postal, ker me je motilo, da so ljudje oziroma navijači ob igriščih govorili bedarije o rezultatih in posameznikih.« »Vse podatke preverjam tri do štirikrat. Skušam biti čim bolj natančen. To sem postal, ker me je motilo, da so ljudje oziroma navijači ob igriščih govorili bedarije o rezultatih in posameznikih« Rupel se še ni odločil, ali bo vse podatke nekega dne zbral v publikaciji ali pa na spletu. Delno to že zbira Branko Lakovič na svoji spletni strani. Ruplovi podatki dokazujejo, da je bil pri amaterskem nogometu močan osip gledalcev. »Včasih so vsi vaščani obiskovali tekme, ker so poznali nogometaše in niso imeli drugih dejavnosti. Ob igrišču so socializirali. Zbralo se je tudi do tisoč ljudi. Še posebno so bili občutljivi derbiji med Vesno in Primor-jem. Danes pa ima človek sto drugih alternativ. Večje športnih panog, več je ekip in ljubitelje nogometa omami tudi bogata televizijska ponudba. Še sam si ob nedeljah popoldne raje ogledam tekmo A-lige na domačem kavču. Ob nogometnih igriščih se zdaj zbere do največ 250 ljudi.« V petdesetih letih se je spremenil tudi nogomet. »Nekoč se je igralo drugače. Imeli smo izjemne tehničarje. Sprašujem pa se, ali bi ti uspeli v današnjih časih. Nekoč so imeli veliko bolj manevrskega prostora. Branilci niso pokrivali tako ostro, kot to počenjajo danes. Pri Vesni so imeli odličnega strelca Renata Košuto, ki je nato postal tudi trener. Ne vem pa, če bi danes dosegel toliko golov. Podobno velja tudi za igralca Primorja Silvia Ver- Bruno Rupel (levo) in njegov prvi članek za Primorski dnevnik (spodaj), objavljen pred 50 leti ginello. Bil je zelo dober igralec. Večino golov je dosegel s streli izven kazenskega prostora. Imel je močan strel. Danes pa bi ga bržkone tesno pokrivali in ga tudi zaustavljali s prekrški. Tudi amaterski nogomet se je razvil in močno spremenil. Ne da se ga primerjati s tistim izpred tridesetih, štiridesetih ali pa petdesetih let. Fabio Sambaldi, ki je igral še do pred kratkim, je bil dober nogometaš in izjemen kaskader v kazenskem prostoru. Izsilil je številne prekrške in si izboril enajstmetrovke. Nekoč pa so sodniki manj kaznovali prostovoljne padce. Danes bi prejel številne rumene kartone in ne bi mu dosodili toliko kazenskih strelov.« Jan Grgič Amaterskega nogometa se ne da primerjati s tistim izpred tridesetih, štiridesetih ali pa petdesetih let. Fabio Sambaldi je bil dober nogometaš in izjemen kaskader v kazenskem prostoru. Danes bi prejel številne rumene kartone in mu ne bi dosodili toliko enajstmetrovk.« Je obdobje odstopov. Nekdo odstopi, drugi pristopi in takoj spet odstopi in če ne odstopi se z verigo vkle-ne na stolček ali kaj trdnega in šele, ko se vse sesuje odstopi, da se ne bi vklenjen sesul še sam. Mi pa, žaljivo imenovani mali ali navadni ljudje, ne razumemo več nič, vemo le, da jermeni krize udrihajo po našem hrbtu in nam kot pijavke sesajo prigarane evre. In tako je odstopil Monti, odstopil je mariborski župan (pritiski ulice niso najboljša prihodnost demokracije), odstopil je celo selektor slovenske nogometne reprezentance Sla-viša Stojanovic. Vse kaže, da se bo vrnil Srečko Katanec. Zakaj pa ne! Če se vrača Berlusconi, zakaj se ne bi Ka-tanec, ki bo povzročil neizmerno manj škode? Torej. Stari mački kaj kmalu najdejo spet pot do sklede z mlekom, pa naj si Renzi še tako prizadeva stlačiti na odpad. Stari mački se odpravijo tudi v daljne kraje le da se ohranijo na površju, saj imajo dovolj izkušenj, znanja in sposobnosti. Kdo bi si predstavljal, da se bodo kdaj vrhunski evropski športniki podali s trebuhom za kruhom celo v Iran, kjer vlada režimska strahovlada in je država zaradi svojega jedrskega programa na muhi svetovnih ve- POGLED Z VEJE Odstopi in vračanja Marij Čuk lesil? Vemo, Slovenci smo neustrašni in kjer se denar medi v prvi vrsti. In konec koncev- režim doma ali na tujem... Skratka, v Teheranu nastaja prava košarkarska enklava made in SLO. Tam sta že Memi Bečirovic, ki vodi iransko reprezentanco in njegov sin Sani, pred dnevi je prispel še Marko Milič. Izraelci in Američani že trepetajo, pa ne zaradi atomske bombe, marveč zaradi slovenske neumnosti. Ta res ne pozna meja, a o tem v naslednjem odstavku. Slovenski športni, predvsem smučarski komentatorji, še naprej vztrajajo pri prekrščevanju oziroma spreminjanju narodnosti. Na to smo že veliko krat opozorili. Z Južnimi Ti-rolci in Tirolkami ravnajo kot svinja z mehom in ni se čuditi, da je zaradi tega v javnosti vedenje o (tudi naši) manjšini takšno kakršno je: nično. Nič ne zaleže! Zaleglo pa je pri italijanskih poročevalcih, ko je 28. januarja 2007 nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga javno povedal: Berem, da naj bi šla zlata kolajna v umetnostnem drsanju Italijanki Ka-rolini Kostner. Treba bi bilo bolj spoštovati narodne manjšine in povedati, da je zlato osvojilo dekle nemške narodnosti južnotirolske manjšine, ki ima italijansko državljanstvo. Kajti če tega ne razumemo, bo nekega dne postal tudi Franc Jožef, ki je vladal Tri-dentinski in Trstu, veliki italijanski cesar.' To je to. Mika me, da bi se za danes poslovil s sočnim glagolom, ki ga je Vonnova namenila Mazejevi v soboto v St. Moritzu, a bom kulturnejši, čeprav je smisel isti: ljubite se in razmnožujte! 14 Torek, 11. decembra 2012 ITALIJA, SVET / DEŽELNI POKAL 5. IN 6. JANUARJA Najboljše štiri ekipe deželne C-lige - torej ekipe, ki bodo pred božičnim premorom zasedale prva štiri mesta - se bodo 5. in 6. januarja pomerile v deželnem pokalu. Tekme, ki jih bo predvajala tudi mreža FvgSport channel, bo gostil Spilimbergo. V soboto, 5. januarja, bosta polfinalni srečanji ob 18.00 in 20.00, v nedeljo pa bo finalna tekma ob 20.00. Vse kaže, da bo med njimi tudi Breg. V sklopu prireditve bo v nedeljo, 6. januarja, ob 16.00 tudi tekma Allstar najboljših igralcev D-lige. TERMINOV ŠE NI! Zaradi slabega vremena so med soboto in nedeljo prekinili celo vrsto tekem. V deželni C-ligi ni igral Bor Radenska, z Romansom pa še niso določili, kdaj bodo odigral tekmo 8. kroga. Enako velja za Kontovel v D-ligi, ki bi moral v soboto igrati proti Perteolam. Novi termin še niso določili. Breg v deželni C-lig pa je že predhodno preložil tekmo 8. kroga: proti Falconstaru bodo brežani igrali v sredo, 19. decembra. V nedeljo je odpadla tudi tekma promocijske lige med Sokolom in Barcolano. Tekmo bodo bržkone odigrali šele naslednje leto. GLADEK PORAZ INTERCLUBA Fila San Martino di Lupari, prvouvrščena ekipa v severni skupini ženske A2-lige, je bila za miljski Interclub pretrd oreh. Joganove varovanke so vseh štirideset minut zasledovale nasprotnice, ki so bile na koncu boljše kar 44:73 ■■: (Borroni 16, Cergol 11). San Martino si prvo mesto deli z Venezio, miljski Interclub z 10 točkami si deli 7. mesto z Vidmom, Cignoli Broni in San Salva-torejem. KOŠARKA - Državna divizija C Kaj bo prinesel božiček? Obilno sneženje, ki je med petkom in soboto zajelo tržaško pokrajino, je zagodlo tudi Jadranu Franco, ki bo torej igral proti Oderzu šele v sredo, 19. decembra (že ob 19.45). Medtedenska tekma na Opčinah bo torej popestrila tekmovalni program ob koncu leta: v tednu dni, od nedelje, 16. decembra, do sobote, 22. decembra, bodo Slavec in ostali stopili na igrišče kar trikrat: ta konec tedna bodo gostovali pri Virtus Pa-dovi (slabša od dveh ekip iz Padove), naslednji teden pa bodo dvakrat igrali pred domačimi gledalci: v sredo proti Oder-zu, v soboto pa proti Cormonsu. »To bo odločilen teden, v katerem lahko osvojimo kar 6 točk in se torej pred božičnimi prazniki povzpnemo na lestvici zelo visoko,« je pojasnil trener Mura. Jadran Franco, ki je tačas 5. (s tekmo manj), bi lahko namreč s polnim izkupičkom napredoval pred prazniki tudi na visoko 3. mesto, napoveduje trener. »Računamo na vsaj štiri točke: doma želimo ostati ne-premagani in torej ohraniti kontinuiteto zmag, kar je zelo pomembno.« Jadran bo ta teden redno treniral, sicer še vedno brez Marusiča, ki se bo ekipi na parketu pridružil šele v naslednjem letu. Medtem pa bo Massi-miliano Spigaglia v tem tednu nabiral DIVIZIJA C IZIDI: Montebelluna - Caorle, Pordenone - Servolana 101 :S6 3P Padova - Alba 6S:80, APU Videm - Ardita 71 :68, Conegliano - Broetto Padova 63:S9, Marghera - San Vendemiano 71:61 Jadran Franco - Oderzo bo 19.12. ob 19.4S APU 9 8 1 634:S83 16 Pordenone 9 7 2 739:S3S 14 Broetto Padova 9 6 3 S84:S33 12 Montebelluna 9 6 3 637:619 12 Jadran Franco 8 S 3 S31:S0S 10 Marghera 9 S 4 6S8:6SS 10 Alba 9 S 4 610584 10 Oderzo 8 4 4 S37:S46 8 San Vendemiano 9 4 S S89:642 8 Conegliano 9 4 S S76:S83 8 Caorle 9 3 6 62S:672 6 Servolana 9 2 7 S2S:61 3 4 Ardita 9 2 7 S78:617 4 3P Padova 9 1 8 S30:666 2 PRIHODNJI KROG: Caorle - 3P Padova, Broetto PD - Jadran Franco (16.12. ob 18.00), San Vendemiano - Conegliano, Alba - Pordenone, Ardita Gorica - Marghera , Servolana - Montebelluna, Oderzo - APU Jadran Franco čaka naporen konec leta kroma še kondicijo. Ali bo igral na eni od treh zadnjih tekem v tem letu, je še neznanka, v taboru Jadrana pa tega tudi ne izključujejo. Igralca lahko registrirajo namreč tudi dan pred tekmo, je pojasnil Marko Ban. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so od tekem 8. kroga odpovedali samo tekmo Jadrana Franco. Prejšnji konec tedna je predvsem Pordenone ponovno dokazal, iz katerega testa je. Na domačem igrišču je tržaško Servolano gladko premagal s stotico. Pordenone je namreč dopolnil visoki center Moro, tako da ima trener Romanin zdaj na razpolago spet popolno postavo: »Čisto vseh 12 igralcev lahko stopi na igrišče in vsi so zelo dobri. Tudi mladi Nobile na primer, ki je navadno igral le nekaj minut, je v soboto dosegel kar 15 točk,« je pojasnil trener Mura. Vse manj prepričljiv pa je GSA Udine, ki je tesno premagal goriško Ardito. V medsebojnem srečanju sta se pomerila tudi naslednja nasprotnika Jadrana, Padova in Cormons. Zmagal je Deželna C-liga IZIDI: Romans - Bor Radenska prelož., Roraiagrande - Cervignano 82:87, San Daniele - Ronchi prelož., Fagagna - Tarcento 61:98, Latisana -Codroipo 67:78, Falconstar - Breg bo 19.12., Goriziana - Venezia Giulia 78:74 Roraigrande 11 8 3 9S 1:844 16 Tarcento 12 8 4 940:8S7 16 Breg 10 7 3 740:710 14 Cervignano 11 7 4 809:793 14 Falconstar 10 6 4 72S:697 12 Romans 10 6 4 797:773 12 S.Daniele 11 6 S 798:800 12 Fagagna 11 S 6 74S:782 10 Goriziana 11 6 S 829:847 12 Venezia Giulia 11 4 7 796:800 8 Codroipo 11 S 6 822:816 10 UBC 11 4 7 727:744 8 Bor Radenska 10 4 6 648:686 8 Ronchi 9 2 7 640:706 4 Latisana 11 2 9 736:848 4 PRIHODNJI KROG: Roraigrande - Collinare, Latisana - Goriziana, Tarcento - Romans, Venezia Giulia - Breg (15.12 ob 20.30), UBC - San Daniele, Ronchi - Cervignano, Codroipo - Falconstar Cormons, čeprav je Padovo pred kratkim okrepil izkušeni krilni igralec Davide Andreaus, ki je več let igral v B-li-gaških prvenstvih in je bil tudi član mladinskih državnih selekcij. Novinec se sicer mora še uigrati, nadomestil pa naj bi poškodovanega organizatorja igre Busca. Od ekip v skupini C pa vedno bolj preseneča Conegliano, ki je prejšnji konec tedna premagal boljšo od dveh ekip iz Padove: »Nihče ni pričakoval, da bo doslej zbal osem točk. Očitno so dobri, odlikuje pa jih tudi borbenost,« je še dodal Mura, ki pa še vedno ni prebavil poraza proti Coneglianu. D-liga IZIDI: Kontovel - Perteole prelož., Monfalcone - CBU 68:48, San Vito - Don Bosco 92:52, Colors - Santos 4S:S6, Basket 4 - Grado 56:67 Grado 8 8 0 SS6:449 16 San Vito 9 8 1 668:S21 16 Fogliano 8 6 2 S64:S22 12 Monfalcone 8 6 2 S82:478 12 BasketTS 8 4 4 S2S:S24 8 Santos 8 4 4 463:4S2 8 Perteole 7 3 4 480:464 6 Kontovel 7 3 4 444:433 6 CBU 8 1 7 399:S96 2 Colors 9 1 8 SS6:601 2 Don Bosco 8 0 8 426:622 0 PRIHODNJI KROG Don Bosco Santos, Grado - Monfalcone, CBU - Colors, Kontovel - Don Bosco (1S.12. ob 18.00), Perteole - Basket TS pt spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport LEGADUE - AcegasAps Po prvi tretjini lige je ocena zelo ugodna 10.KOLO - AcegasAps je bil prost, saj bi moral igrati z Neapljem, ki so ga, kot znano, izključili iz prvenstva zaradi neporavnanih davčnih obveznosti. Do posebnih presenečenj ni prišlo, saj so vsi favoriti zmagali. Capo d'Orlando je v petkovi anticipirani tekmi zmagal v Forliju (brez Younga, ki so ga izključili, ker je bil pozitiven na kanabis) z 71:76, a po prihodu Gianmarca Pozzecca na klop igra sicilska ekipa kot prerojena. LESTVICA - Giorgio Tesi Group Pi-stoia 16, Givova Scafati* in Biancoblu Bologna 14, Teyenis verona, Sigma Barcellona in Novipiu Casale* 12, Centrale del Latte Brescia, Bitumcalor Trident in AcegasAps Trst 10, Le Gamberi Forli, Prima Veroli*, Upea Capo d'Orlando* in Fileni Jesi* 6, Aget Imo-la 4 in FMC Ferentino 2 (* s tekmo več). OBRAČUN PO PRVI TRETJINI -Potem ko so odigrali prvo tretjino tekem rednega dela, lahko naredimo prvi obračun. Ekipa, ki je doslej najbolj presenetila, je nedvomno Bologna, saj ni nihče pred začetkom prvenstva napovedoval, da se bo borila za sam vrh. Od napovedanih favoritov je doslej svojo nalogo dobro izpeljala le vodeča Pistoia, od ostalih petih pa so Scafati, Barcellona, Verona in Casale igrali spremenljivo, Veroli pa povsem razočaral. Ostale ekipe igrajo več ali manj po pričakovanjih, zaradi velike izenačenosti pa ni dejansko še nobena odpisana. NEAPELJ - Jutri naj bi padla končna odločitev, ali naj se neapeljsko ekipo spet vključi v prvenstvo. Ko bi bila odločitev vrhovnega sodišča CONI-ja pozitivna, bi morala neapeljska ekipa v kratkem nadoknaditi lepo število tekem, obenem pa bi se ponovno vnel boj za obstanek. ACEGASAPS - Dalmassonova ekipa je doslej odigrala zelo dobro prvenstvo, saj je zatajila le dvakrat: v drugem kolu v Bre-scii in v 7.kolu na domačem igrišču proti For-liju. Premagala je glavnega favorita za napredovanje Barcellono in se enakovredno borila na tujem s Pistoio in Bologno. S tako igro je uvrstitev v končnico povsem realen cilj. ITALIJANSKI POKAL - Jutri bodo Tržačani gostili v Casaleju, kjer bodo igrali povratno tekmo četrtfinala italijanskega pokala, V prvi tekmi v Trstu so zmagali z enajstimi točkami prednosti. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 11. decembra 2012 15 TOP SCORERJI: DVE LESTVICI Od začetka letošnjih članskih prvenstev je absolutni top scorer naših ekip korektor Olympie Matija Komjanc, ki je doslej zbral 185 točk. Takoj za njim so Luka Lavrenčič (Val/Soča) s 156, Jernej Terpin (Olympia) s 149 in Kristjan Stopar (Sloga Tabor B2) s 138 točkami, na petem mestu pa je doslej najbolj učinkovita tolkačica Ilaria Černic (Govolley) s 129 točkami. Če namesto skupnega števila upoštevamo povprečje na set doseženih točk, pa je vrstni red nekoliko drugačen. Najboljši je na tej lestvici Jernej Terpin (4,66), za njim pa so Kristjan Stopar (4,6), Matija Komjanc (4,51), Luka Lavrenčič (4,52) in Ilaria Černic (4,16). ŠELE PO NOVEM LETU? .'i' ■ Potem ko je dežel na od boj ka rs ka zveza ko- VV nec tedna zaradi obilnega sneženja odpo- vedala vse tekme deželnih članskih in mladinskih prvenstev, zaenkrat ni še znano, kdaj bodo te nadoknadili. Po neuradnih informacijah naj bi srečanja prejšnjega kroga odigrali po novoletnem premoru. Organizatorji baje kot o možnem datumu razmišljajo tudi o 6. januarju (prvi teden januarja je bila sicer predvidena pavza), nameravajo pa posameznim društvom (na sliki odbojkar Vala Simon Plesničar) tudi dopustiti možnost, da se dogovorijo med sabo in srečanja odigrajo med tednom, če bi jim to boj ustrezalo. ŽE JUTRI DERBI V REPNU Derbi prihodnjega kroga moške deželne C-lige med Slogo Tabor in Olympio ne bo konec tedna, temveč že jutri ob 20.30 v Repnu. Favoriti so Goričani, ki imajo za cilj uvrstitev v skupino za napredovanje, ki pa si jo morajo šele zagotoviti Zdaj so 3. in za Buio zaostajajo za dve točki, direktno pa se v skupino za napredovanje uvrstite le dve ekipi, 3 in 4, iz vsake skupine pa igrajo dodatne tekme. Sloga Tabor se še lahko poteguje za 4. mesto, doslej pa še ni osvojila nobene točke. MOŠKA B2-LIGA - Trener Sloge Tabor Televita Lucio Battisti »Sem zelo zadovoljen« Sloga Tabor Televita je v letošnjem prvenstvu B2-lige po osmih krogih na odličnem četrtem mestu. V tem delu je zbrala že pet zmag, nikoli ni izgubila brez osvojenega seta, dvakrat pa je klonila šele po tie-breaku. Dosedanji izkupiček je torej zelo dober, tako da so lahko v Sloginem taboru upravičeno zadovoljni, kar nam je potrdil tudi trener Lucio Battisti. «Mislim, da se lahko res veselimo, da smo v tako zahtevnem prvenstvu kot je B2-liga tako visoko na lestvici. Smo namreč tik za najboljšimi, zdaj moramo v nadaljevanju visok položaj na lestvici tudi ohraniti. Ne bo enostavno, že v naslednjih dveh krogih nas na primer čakata gostovanji pri prvouvrščeni Prati in drugouvrščenem Silvolleyu iz Trebase-leg (PD).» Se ti zdi, da bi lahko v teh prvih krogih mogoče dosegli celo še kaj več? «Ponavljam, z doseženim smo lahko zelo zadovoljni. V zadnjih dveh domačih nastopih proti Argentariu iz Trenta in proti Trevisu pa nismo igrali dovolj zanesljivo, tako da smo na koncu na obeh srečanjih osvojili le točko, pričakovali pa smo, da jih lahko dosežemo več. Po drugi strani pa so tudi naši nasprotniki igrali zelo dobro in nas spravili v težave, tako da so zasluženo zmagali.» Misliš, da se lahko potegujete za eno izmed mest, ki vodijo v play-off? «Nedvomno po kvaliteti sodimo v zlato sredino lestvice. Naš cilj je vsekakor izboljšati lansko uvrstitev, poskušali pa bomo doseči čim več. Objektivno gledano je po mojem štiri ali pet ekip, ki imajo največ možnosti, da se uvrstijo na prva tri mesta. Predprvenstvene napovedi so se v glavnem izkazale za pravilne, več sem na začetku pričakoval le od Trevisa, ki pa ima mlado ekipo, tako da bo bolj konstantno in bolj učinkovito verjetno igral v drugem delu.» Lani ste imeli stalno težave s poškodbami. Kako je letos? «V letošnji sezoni smo imeli doslej v glavnem srečo, če izvzamemo seveda Vasilija Kanteja, ki ga zaradi težav z ramo čaka kirurški poseg. Do operacije bo vsekakor še naprej treniral z nami. Pri ostalih je prišlo kvečjemu do občasne preobremenitve, imeli smo že tudi kak primer gripe, kdaj pa kdaj pa je bil kdo odsoten zaradi službenih obveznosti. Sicer pa delo poteka po programu in tudi na tekmah ni bilo problemov, ki smo jih imeli lani, ko smo stalno spreminjali postavo.» Kaj lahko v nadaljevanju prvenstva še izboljšate? «Mislim, da imamo v igri še veliko možnosti za napredek. Uigranost lahko še izboljšamo, določni mehanizmi morajo delovati boljše, da bomo bolj učinkoviti. Upam, da nam bo uspelo z novim letom vnesti v igro tudi kaj novega.» Slediš tudi našim deželnim li-gašem? «V živo jih nisem videl, sledim pa njihovim rezultatom. Združena ekipa Val/Soča in Olympia sta se doslej odrezala zelo dobro, kar sem tudi pričakoval. Pri Olympii je prišlo sicer v primerjavi z lansko sezono do številnih sprememb, ni več Filipa Hledeja, imajo pa lepo skupino mladih, njihov entu-ziazem pa nedvomno prispeva tudi k dobrim rezultatom. Soča/Val in Sloga sta bila doslej manj uspešna, predvsem za slogaše, ki so mlajši, pa velja, da bodo verjetno bolj učinkoviti v drugem delu sezone, kar je navsezadnje značilno za mlade ekipe.» (T.G.) Lucio Battisti želi v igro svoje ekipe vnesti še nekaj novosti kroma DEŽELNI ODBOR FIPAV - Ivan Peterlin Še odgovoren za trenerje, zdaj pa tudi za moški sektor Člani novega deželnega odbora odbojkarske zveze Fipav, v katerega je bil z največjim številom osebnih preferenc izvoljen tudi Ivan Peterlin, so si razdelili funkcije. Ivan Peterlin bo po pričakovanjih tudi v naslednjem mandatu še vedno odgovoren za trenerje, zaupali pa so mu tudi vodenje moškega sektorja, za kar je v odboru bivšega predsednika Bunella skrbel Paolo Santuz. «Že med božičnimi prazniki se bom sestal s Santuzom, ki je bil pred mano odgovoren za moški sektor, nato pa bom januarja sestavil komisijo, ki bo pripravila načrte za nadaljnji razvoj moške odbojke v naši deželi. Člani komisije bodo predstavniki društev, ki so dejavna na tem področju. Zato bom na primer zelo zadovoljen, če bo v njej sodeloval tudi Andrej Vo-grič, gotovo bo na primer v njej še kak predstavnik Cordenonsa in Gemone, pa tudi Vala, ki spet oživlja svoj mladinski sektor,» je povedal Ivan Peter-lin, ki je tudi dodal, da bodo vsekakor Prof. Peterlin kroma v letošnji sezoni nadaljevali z že nastavljenim programom. Treba pa bo tudi urediti določene stvari, saj so iz Rima deželno zvezo opozorili, da bi lahko bile pri deželnih reprezentancah, ki nastopajo v deželnih ligah, težave z zavarovanjem v primeru morebitnih poškodb. «Mogoče na neka- tere vidike doslej nismo bili dovolj pozorni, vsekakor pa je pravi absurd, da na državni odbojkarski zvezi tarnajo, da je moška odbojka v krizi, nato pa mečejo polena pod noge tistim, ki poskusijo nekaj narediti.» Kar zadeva delo s trenerji, načrtuje Peterlin nov izpopolnjevalni tečaj za mlade trenerje (starostna meja bo nižja kot pri prvem), glavna tema pa bo delo z mladimi. Ostalo bo potekalo tako kot doslej, Peterlin pa je tudi zadovoljen, da je bil kot predstavnik trenerjev v državni odbor zveze Fipav izvoljen Marco Paolini. «V Rimu bomo imeli tako odličnega sogovornika, s katerim že dolgo sodelujemo.» Sicer pa je bil Ivan Peterlin zelo zadovoljen s potekom prve seje novega odbora, saj se mu zdi, da so vsi zelo motivirani. «Anna Zuttion je na primer že predlagala nekaj alternativnih pobud, ki bi lahko nadomestile Mladinske igre, ki jih letos, kot kaže, zaradi pomanjkanja sredstev ne bo.» (T.G.) Moška B2- LIGA Prata 8 7 1 21:3 21 Trebaseleghe 8 7 1 21:6 21 Montebelluna 8 6 2 20:6 18 Sloga Tabor 8 5 3 20:11 17 Cordenons 8 5 3 15:13 14 Trentino 8 5 3 18:12 15 Castelfranco 8 5 3 16:13 14 Argentario 8 4 4 14:15 11 Valsugana 8 3 5 12:15 10 Casalserugo 8 3 5 13:15 10 Treviso 8 3 5 12:18 8 Loreggia 8 2 6 9:19 7 Gemona 8 1 7 3:21 3 Ferroalluminio 8 0 8 0:24 0 PRIHODNJI KROG (16.12.) FerroAlluminio - Castelfranco, Cordenons Loreggia, Valsugana - Montebelluna, Argentario - Trentino, Trebaseleghe - Sloga Tabor Televita, Gemona - Prata, Treviso - Casalserugo Moška C-liga Fincanteri Buia Olympia VBU Soča Val ZBDS Sloga Tabor SKUPINA C 0 15:1 15 1 13:5 12 2 10:8 9 3 8:9 6 4 4:12 3 5 0:15 0 PRIHODNJI KROG Sloga Tabor - Olympia (12.12. ob 20.30), Soča Val ZBDS - Volley ball (15.12. ob 20.00), Fincantieri - Buia Moška C-liga SKUPINA D Vivil 5 5 0 15:5 13 Val Soča Imsa 5 4 1 14:4 13 Casarsa 5 3 2 12:6 10 Volley club 5 2 3 7:9 6 Mortegliano 5 1 4 3:13 3 Club Regione 5 0 5 1:15 0 PRIHODNJI KROG Club Regione - Val Soča Imsa (16.12. ob 18.00), Vivil - Mortegliano, Volley club - Casarsa Ženska C-liga Pordenone Fincantieri Est Volley S.Andrea Majanese Zalet C Azzano D. Tarcento SKUPINA B 0 27:2 27 2 23:9 21 2 21:10 20 4 19:14 16 5 12:18 11 6 13:19 9 8 5:24 3 9 3:27 1 PRIHODNJI KROG:Est Volley - Tarcento, Majanese - S. Andrea, Azzano Decimo -Fincantieri, Pordenone - Zalet C (16.12. ob 18.00) v Ženska D-liga skupina a Altura 9 9 0 27:1 27 Staranzano 9 8 1 25:4 24 Govolley 9 7 2 21:10 21 Rigutti 9 5 4 15:15 14 Ronchi 9 2 6 11:22 8 Coselli 9 3 6 10:22 7 Zalet D 9 1 8 11:25 5 Fincantieri 9 1 8 5:26 2 PRIHODNJI KROG: Altura - Fincantieri, Staranzano - Zalet D (15.12. ob 20.30), Ronchi - Coselli, Rigutti - Govolley Kinemax (15.12. ob 21.00) pt spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport Gran tipodari < Akcija je veljavna samo in izključno v devinskem Supermarketu. Darilni kovček sestavljajo 4 produkti po 500g. Do porabe zalog. www.coopts.it f pastaZARA® Zberi vseh 5 oštevilčenih kuponov, ki jih boš našel v Primorskem dnevniku od 11. do 15. decembra. Pridi v GranDuino v soboto, 15. decembra ali v nedeljo, 16. decembra in kupone izroči promotorkam "pastaZARA": dobil boš eleganten darilni kovček z2kg testenin pastaZARA. Pridobi si danes prvi kupon. Kupon št. 1 GranDuino COOPERATIVE OPERAIE / 16 Torek, 11. decembra 2012 ITALIJA, SVET SNEG ŠE PREKRIVA TRAVNATE ZELENICE, ODBORNIKI GAJE (IN DRUGI) SO ŽE PRIJELI V ROKE LOPATE Sneg je v petek zvečer in v soboto zjutraj dodobra pokril vsa nogometna igrišča na Tržaškem (vključno z mestnim središčem in Miljami) in na Goriškem (vključno s Tržičem). V naši deželi so igrali le v D-ligi v Sacileju in San Vitu al Tagliamentu. Kot kaže bodo nizke temperature vztrajale še nekaj dni, tako da bo sneg predvsem na igriščih na kraški planoti še vztrajal. Nekateri bodo za treninge poiskali alternativne lokacije (Primorec je že zaprosil na pomoč San Luigi), drugi pa si bodo pač na kak način pomagali. Vključno s tem, da bodo počistili travnato zelenico. Na Padričah pri domači Gaji so se že opremili. V nedeljo so prijeli za lopate in se lotili več ko enometrskih snežnih za-metov, ki jih je pred vrati ustvarila burja. Včeraj tudi v Repnu in na drugih igriščih. Na sliki Maruške Hrovatin odborniki Gaje Robert Milkovič, podpredsednik Walter Milkovič in Peter Milkovič. D-LIGA - Kras bo zaostalo tekmo igral med božičem in silvestrovim, kot v Premier League Brez prazi Stefano Pastrello bo nared že za tekmo v gosteh proti Sambonifaceseju kroma Sobotno slabo vreme s snegom in burjo jo je pošteno zagodlo nogometašem Krasa, ki so v nedeljo ostali brez predvidenega nastopa. Tekmo 17. kroga proti San Paolu iz Padove bodo rdeče-beli nadoknadili med božično-novoletnim premorom. »Danes smo določili datum tekme. Nadoknadili jo bomo v nedeljo, 30. decembra (kot angleška Premier League), ob 14.30 v Repnu. Drugih terminov ni bilo. Možni sta bili še sredi 12. in 19. decembra. Termina nista ustrezala kluboma. Prihodnji teden bo ves krog na sporedu v soboto, 22. decembra, tako da bi bilo vse skupaj prenaporno,« je povedal predsednik Krasa Goran Kocman. Kras bo torej do konca sončnega leta igral še tri tekme. Poleg zaostale tekme proti San Paolu bo Kras v nedeljo igral v gosteh proti Sambonifaceseju, v soboto, 22. decembra, pa bodo v Rep-nu gostili SandonaJesolo. Drugi del prvenstva se bo že začel v nedeljo, 6. Zima Dve muhi na mah. Športno društvo Mladina je pred dnevi pri Biti v Križu pripravilo srečanje članov, ki je bilo hkrati poslovilno za rolkanje in otvoritveno glede smučarske sezone. Na srečanju je predsednik Erik Tence obnovil letošnje uspehe rolkarskega odseka, ki je eden najboljših v Italiji, vsak tekmovalec in tekmovalka pa so v dar prejeli jopič, ki sta ga poklonila sponsorja Tecnoutensili in Savi serramenti. Praznih rok niso s srečanja odšli niti smučarji, ki jim bo v bližajoči se sezoni še kako prav prišel nahrbtnik za smučarske čevlje, dar podjetij Donelli e DelTLatte ter Adriaker, »opremili« pa so tudi novo nastalo ekipo veteranov in male telovadce iz vrtca. Smučarska sezona pri ŠD Mladina bo letos bolj pestra kot nekatere prejšnje, saj bodo letos organizirali tudi eno tekmo deželnega koledarja FISI in eno tekmo Primorskega pokala in sicer 2. oziroma 3. februarja na Zoncolanu. Od 26. do 30.decembra bo Mladina organizirala priprave v kraju Forni do Sopra, ja- januarja, ko bo Kras doma gostil Ta-mai. Ritem igranja bo torej kar naporen. »Po drugi strani bodo te tekme skoraj odločilne za potek prvenstva. Zbrati bo treba čimveč točk, drugače nam bo v drugem delu trda predla,« je še dodal Kocman. Že v nedeljo bo na razpolago tudi Pastrello, vključno z novima igralcema Costo in Bravom. »Skušali bomo presenetiti solidni Sambonifacese. D-liga je pravzaprav zelo čudno prvenstvo. V Por-denonu smo dokazali, da lahko premagamo tudi vodilnega. Vsako nedeljo je nekaj presenetljivih rezultatov. Že v nedeljo je Union Quinto nepričakovano v gosteh premagal San-vitese. Tekme zmaga ekipa, ki manj greši. Mi smo doslej naredili preveč napak in zaradi tega imamo manj točk na lestvici. V drugem delu moramo absolutno igrati bolj zbrano. Lahko se še rešimo, v to smo trdno prepričani,« je dejal športni vodja Krasa Salvatore Bovino. nuarja pa bodo stekli tudi začetniški in nadaljevalni tečaji. Kot je že tradicija se bo ŠD Mladina med zimsko sezono, poleg z alpskim smučanjem ukvarjala tudi DEŽELNE LIGE Zaostali krog bodo igrali 23. decembra V deželnih amaterskih ligah bodo nedeljski krog nadoknadili v nedeljo, 23., oziroma v soboto, 22. decembra. Tako so določili včeraj zvečer na deželni nogometni zvezi. Istega dne bodo bržkone nadoknadili tudi mladinske tekme na Tržaškem. Na Goriškem pa že 19. decembra. Prvi del prvenstva bo kmalu za nami. V deželnih amaterskih prvenstvih so odigrali 13. krogov. Do konca manjkata torej še dve tekmi. Najbolje so se doslej odrezali nogometaši Brega, ki so zbrali kar 12 zmag (en sam poraz) in so prvi na lestvici v skupini D 2. amaterske lige. Brežani so matematično že zimski prvaki, saj imajo sedem točk prednosti pred drugouvrščenim Turria-com. Blizu vrha lestvice so tudi Sovodenjci (1. AL), ki za vodilnim San Giovannijem zaostajajo le za tri točke. V zgornjem delu skupine C je kar pet ekip (San Giovanni, Ronchi, Sovodnje, Isontina in Muglia). V 1. AL je Primorec pri dnu razpredelnice. Po zamenjavi trenerja pa rdeče-beli, ki so konec tedna najeli še enega igralca (branilec Di Gregorio, letnik 1994, brat deset let starejšega Massimiliana), so le reagirali in v taboru trebenskega kluba so bolj optimisti kot pred nekaj tedni. V promocijski ligi igrata dobro Vesna in Juventina, ki sta se s solidnimi rezultati v zadnjih krogih približala coni play-off. s smučarskim tekom. V tej panogi bodo nastopili tudi na Tržaškem prvenstvu ter na zamejskem prvenstvu, ki ga organizira SK Brdina v sodelovanju z Mladino. MLADINSKI NOG. Sovodenjci hitro dvignili belo zastavo Sovodnje - San Vito al Torre 0:6 (0:3) Sovodnje: Faganel (Tomšič), D. Pavletič, Lakovič (Persolja), Piva, N. Pavletič, J. Petejan , Soban, Tre-visan, Gergolet, Čavdek, D. Petejan (Vinciguerra). Trener: Cijan. Niti selekcionirana gostujoča ekipa iz širše regije in mladost domačih fantov, ne moreta biti opravičilo za najslabšo predstavo domače ekipe v tekoči sezoni. Še predno se je tekma »začela«, so gostje povedli že v 36. sekundi srečanja, kar je še dodatno demorali-ziralo domače igralce. Slednji so do 15. minute prejeli še dva zadetka. Nato so do konca polčasa delno vzpostavili ravnotežje na igrišču, dobili nekaj individualnih dvobojev na sredini igrišča ter skušali ogroziti gostujoča vrata po lepi podaji Čavd-ka, ko je bil mladi Soban za trenutek nezbran in žoga se je odkotali-la izven igrišča. V drugem delu povsem enak začetek, saj so gostje po skoraj nedopustni napaki znotraj ožje domače obrambne linije, dosegli še četrti zadetek. Vseeno bolj zavzeta igra domačih v nadaljevanju ni zadostovala za spremembo rezultata v pozitivni smeri, še več, gostje kot izkušena ekipa so dosegli še dva zadetka. Iz sivega povprečja domače ekipe velja izpostaviti mlada Dimitrija Pavletiča in Petra Sobana, ki sta še kot začetnika s prikazano igro lahko zgled ostalim, ter v drugem delu srečanja tudi Janeza Petejana in Simona Čavdka. A nogomet je kolektivna športna zvrst in tudi to je eden od razlogov, zakaj so gostje zasluženo zmagali. Dobro obiskanega srečanja v Križu se je, poleg predstavnikov sorodnih društev, udeležil tudi občinski odbornik za šport Emiliano Edera. D-liga Real Vicenza - Tamai 1:1, Clodiense -SandonaJesolo 0:0, Belluno - Cerea 0:0, Este -Sambonifaciese preložena, Kras - San Paolo preložena, Legnago - Delta Tolle 1:5, Montebelluna - Pordenone 2:1, Sacilese -Trissino 2:0, Sanvitese - Union Quinto 0:2, Virtus Vecopm - Giorgione 1:1 Delta Porto Tolle 17 1o 5 2 34:14 35 Virtus Vecomp 17 1o 4 3 36:1s 34 Pordenone 17 1o 3 4 2s:19 33 Sambonifaciese 16 1o 1 5 22:14 31 Real Vicenza 17 s 6 3 31:22 3o Trissino 17 s 5 4 27:22 29 Clodiense 17 s 3 6 16:19 27 SanDonaJesolo 17 7 5 5 31:26 26 Este 16 6 5 5 26:2o 23 Sacilese 17 6 5 6 22:19 23 Legnago 17 6 5 6 29:26 23 Belluno 17 6 4 7 2o:25 22 San Paolo 16 6 3 7 2o:21 21 Giorgione 17 6 3 s 19:24 21 Montebelluna 17 6 3 s 23:31 21 Tamai 17 4 s 5 24:22 2o Cerea 17 4 6 7 15:23 1s Sanvitese 17 2 5 1o 15:2s 11 Kras Repen 16 2 2 12 12:33 S Union Quinto 17 1 3 13 12:34 6 PRIHODNJI KROG (16. 12.) Trissino - Legnago, Belluno - Sanvitese, Cerea - Real Vicenza, Giorgione - Clodiense, Pordenone -Dela Tolle, San Paolo - Montebelluna, Sambonifaciese - Kras Repen, SandonaJesolo - Sacilese, Tamai - Este, Union Quinto - Virtus Promocijska liga Muggia 13 12 o 1 36:s 36 Tricesimo 13 s 5 o 23:4 29 Pro Fagagna 12 9 1 2 2o:11 2s OL3 13 s 2 3 2s:s 26 Juventina 13 7 2 4 20:13 23 Vesna 13 6 3 4 16:14 21 Terzo 13 6 3 4 13:12 21 Zaule Rabuiese 13 5 3 5 2o:17 1s Caporiacco 13 5 3 5 23:23 1s Trieste Calcio 12 4 2 6 1o:24 14 Valnatisone 13 4 2 7 13:19 14 Romans Medea 13 4 2 7 12:1s 14 Isonzo 13 2 5 6 9:1s 11 Reanese 13 3 1 9 1s:23 1o Buttrio 13 1 2 1o 1o:27 5 Ponziana 13 1 o 12 6:3s 3 PRIHODNJI KROG (16. 12.) Isonzo - Pro Romans, Juventina - Caporiacco, OL3 - Trieste Calcio, Pro Fagagna - Ponziana, Reanese - Zaule Rabuiese, Terzo - Tricesimo, Valnatisone -Muggia, Vesna - Buttrio 1. AMATERSKA LIGA San Giovanni 13 s 2 3 31:16 26 Ronchi 13 6 6 1 14:7 25 Isontina 13 7 2 4 19:13 23 Sovodnje 13 6 S 2 14:9 23 Muglia 13 5 6 2 16:16 21 Gradese 13 5 4 4 2s:1s 19 Mariano 13 5 4 4 21:1s 19 Costalunga 13 5 4 4 11:1o 19 Pieris 13 4 6 3 15:11 1s Pro Gorizia 13 5 3 5 17:15 1s Domio 13 4 4 5 1 s:1 s 16 Azzurra 13 3 4 6 15:24 13 Begliano 13 2 6 5 1s:2o 12 Primorec 13 2 4 7 11:23 10 Esperia 13 2 4 7 1o:22 1o Sistiana D. 13 o 6 7 s:26 6 PRIHODNJI KROG (16.12.) Begliano - Esperia, Costalunga - Sistiana Duino Aursinia, Mariano - Isontina, Muglia - Gradese, Primorec - Pieris, Ronchi - Azzurra, San Giovanni - Pro Gorizia, Sovodnje - Domio 2. AMATERSKA LIGA Breg 13 12 0 1 4S:10 36 Fogliano Turriaco 13 9 2 2 23:7 29 S.Andrea S.Vito 13 s 4 1 16:7 2s Aquiliea 13 s 2 3 27:11 26 Piedimonte 13 6 5 2 2o:13 23 Roianese 13 5 5 3 22:17 2o San Canzian 13 6 1 6 19:2o 19 Torre 12 5 3 4 12:15 1s Mossa 13 4 5 4 12:16 17 Romana 13 4 4 5 1 o:14 16 Primorje 13 4 1 S 16:28 13 Zarja 12 3 3 6 19:20 12 Villesse 13 2 3 s 11:2o 9 Moraro 13 1 5 7 7:17 s Staranzano 13 1 3 9 11:27 6 Opicina 13 2 o 11 7:35 6 PRIHODNJI KROG (16. 12.) Breg - Moraro, Mossa - Aquileia, Opicina - Romana Monfalcone, Piedimonte - Roianese, Primorje - S.Andrea S. Vito, San Canzian - Torre, Villesse - Turriaco, Zarja - Pro Staranzano 3. AMATERSKA LIGA Sagrado 11 s 1 2 23:4 25 Mont. D. Bosco 11 7 3 1 27:11 24 Cgs 11 6 3 2 13:1o 21 Audax Sanrocc. 11 5 5 1 1o:3 2o Gaja 11 S S 1 13:13 20 Aurisina 1o 5 3 2 2o:14 1s Campanelle 1o 4 3 4 16:14 15 Strassoldo 11 4 2 5 17:16 14 Lucinico 11 4 o 7 15:17 12 Chiarbola 11 4 o 7 12:24 12 Miadost 11 2 3 6 10:1 S 9 Poggio 11 2 3 6 16:22 9 Villa 11 2 3 6 7:17 9 Fiumicello 11 o 2 9 6:25 2 PRIHODNJI KROG (16. 12 ) Audax Sanrocchese - Fiumicello, Aurisina . Lucinico, CGS - Sagrado, Chiarbola - Montebello Don Bosco, Miadost - Campanelle, Poggio - Gaja, Villa - Strassoldo spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport KRIŽ - Športno društvo Mladina: rolkarji končali uspešno sezono, zdaj na vrsti smučarji bo zelo pestra / ŠPORT Torek, 11. decembra 2012 17 Simon Regent Košarkar bi rad veliko potoval Simon Regent (letnik 1996) se je vpisal na zavod Žige Zoisa, ker ga je zanimalo delovanje podjetij in marketing. Letos obiskuje 3. razred trgovske smeri. Rad ima jezike, še posebno angleščino in pravo. Ne uči se rad, ampak ve, da je to obvezost. Rad hodi v šolo, ker se tam druži s prijatelji. »O moji prihodnosti nimam še jasnih idej, rad pa bi veliko potoval po svetu, tudi službeno,« pravi mladenič iz Saleža, ki ne načtruje študija na univerzi. »Lahko pa se še vedno premislim.« Do lanske- ga leta se je ukvarjal z dramsko skupino in plesom. Simon pravi, daje zrastel na košarkaškem igrišču, zaradi tega se je v 3. razredu osnovne šole odločil, da bo igral košako. Začel je pri Sokolu, sedaj pa igra pri Jadranu v prvenstvu under 17. Včasih igra kot playmakei; včasih kot krilo. Rad tudi smuča, igra nogomet in odbojko na mivki. V košarkarski karieri bi rad igral pri Jadranu v državni diviziji C ali pa vsaj v D-ligi pri Kontovelu. (and) ft. ® £ (P ... da se je nekdanji Borov atlet, od-bojkar in košarkar ter priznani zdravnik Borut Spacal (letnik 1947) septembra 1996 udeležil mednarodnega športno zdravniškega kongresa v Stockholmu na Švedskem. Tu je predstavil dve svoji deli po izkušnjah na Himalaji: «Utrujenost dihalnih mišic pri fizičnem naporu v višinah» in «Test za laboratorijsko ugotavljanje ljudi, ki so bolj podvrženi višinskim boleznim». Spacal je bil za ti publikaciji deležen laskavih ocen in je prejel visoko priznanje. Dr. Spacal je bil dolga leta tudi načelnik Športnega zdravniškega centra v Tržiču (pnevmološki dispanzer). (lako) JADRANJE - Zaključna regata za posadke 420 in 470 v Imperii Za konec še dve 3. mesti Na stopničkah Matia Ugrin in Mirko Juretič (Sirena/Čupa) med moškimi, v ženski konkurenci pa Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo (Sirena/SVBG) 23 Obvestila Tudi snežinke so napovedale, da je zima končno potrkala na vrata. Z njimi se je (morda naključno) tudi uradno zaključila sezona jadralcev, ki so zadnjo regato odjadrali v ligurskem morju. Z že tradicionalno decembrsko štiridnevno Winter ragato v Imperii se je zaključila letošnja nadvse uspešna sezona posadk 420 in 470 Čupe in Sirene, ki so jo okronali še z dvema uspešnima uvrstitvama. Posadki 420 Sirene in Čupe sta se namreč v mednarodni konkurenci zavihteli na stopničke. Med moškimi sta Matia Ugrin in Mirko Juretič (Sirena/Čupa) osvojila 3. mesto, tretji pa sta bili med ženskami tudi Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo (Sirena/SVBG). Če sta si fanta priborila stopničke šele zadnji dan regat, potem ko sta bila 4., sta dekleti po zadnjih treh plovih s prvega mesta zdrknili na tretje. Predvsem močan veter in visok val je zadnji dan oškodoval tržaški jadralki, ki sta lažji od ostalih konkurentk za višja mesta in obenem takih razmer nista vajeni. Fanta pa sta v zaključnih treh plovih dobro nadzorovala tekmece in si tako priborila dovolj točk za končno 3. mesto. Omeniti velja, da sta bila tudi najboljša med italijanskimi posadkami, tako da sta v drugem delu sezone tudi v Imperii potrdila viden napredek. Jadralci so tekmovali štiri dni, od 5. do 9. decembra, v zelo spremenljivih pogojih, največ težav pa so imeli z valom, ki ga pri nas ni. Nastopalo je 72 moških in 43 ženskih posadk iz osmih držav, zato je tretje mesto pomenljiv rezultat za obe posadki. Med moškimi sta nastopila tudi Matteo Omari in Ashik Crevatin (Sirena), ki sta bila 21., med dekleti pa sta bili Ingrid Peric in Chantal Zeriali (Čupa) 25., Martina Husu in Cecilia Fedel (Čupa) pa 40. Zadnje letošnje regate pa sta se udeležila tudi Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki sta bila na koncu 5. V konkurenci 26 posadk sta izstopala Francoza Bouvet in Mion, ki sta krojila evropski in svetovni vrh kot mladinca in sta tudi osvojila regato. Trener Matjaž Antonaz, ki je spremljal vse posadke Ču-pe in Sirene, je bil s petim mestom vsekakor zadovoljen, saj sta bila na regati kljub nekonkurenčni opremi v ospredju. Na regato sta Sivitz Košuta in Far-neti odpotovala z deset let staro jadrnico, ki sta si jo izposodila tik pred odhodom. Za Čupino dvojico je bila torej regata v Imperii predvsem odber trening, ki ga bosta zdaj deset dni nadgrajevala v Cagliariju, kjer se bosta že pripravljala na prihajajočo sezono. Optimisti Čupe v Pulju Optimist Čupe so sezono zaključili v Pulju, kjer so se udeležili Miklavževe regate Sv. Nikolaja, ki jo mednarodna zveza optimistov uvršča med dvajset najkakovostnejših regat na svetu. V konkurenci 210 optimistov je nastopilo tudi šest jadralcev Čupe. Najboljši je bil Sebastian Cettul, 24. v zlati skupini, Giorgia Sinigoi je bila 7. v srebrni skupini, dobro pa je odjadral tudi mladi kadet Jan Pernarčič, ki je med starejšimi junioresi osvojil 43. mesto v srebrni skupini (absolutno 114.). Ostali: srebrna skupina: 11. Luca Carciotti (skupno 70 jadralcev); bronasta skupina: 33. Nina Bendetti, 34. Alessandro Deluisa (skupno 68 jadralcev). S treningi bodo pri Čupi začeli spet v začetku februarja. Stoje z leve: Martina Husu, Chantal Zeriali, Ingrid Peric, Cecilia Fedel, čepe z leve: Matia Ugrin, Carlotta Omari, Mirko Juretič in Francesca Russo Cirillo KOŠARKA - U17 Stotica Domu prinesla zmago, Boru pa poraz Dom Mark - Servolana 112:61 (23:13, 53:22, 79:42) Dom Mark: Peteani D. 2, Franzoni 20, Zera 13, Coz 10, Termini 15, Bensa 11, Antonello L. 22, Antonello M. 6, Peteani S. 13. Trenerja: Eriberto Dellisanti in Jan Zavratnik. Za peto zaporedno zmago v deželnem prvenstvu U17 si zaslužijo še vedno nepo-raženi domovci oceno 110 s pohvalo, oziroma 112, kot število točk, s katerimi so napolnili koš Servolane. Varovanci dvojice Del-lisanti-Zavrtanik so se izkazali z vrhunsko predstavo in nasprotnike nadigrali v vseh elementih igre od začetka do konca tekme. Ključ do visoke zmage je bil nedvomno visok pritisk v obrambi, ki so ga Peteani in soigralci izvajali skozi celotno srečanje. Pohvalo si tokrat zasluži prav vsak posameznik, izpostavili pa bi predstavo Omarja Franzoni-ja, ki je odlično obrambo kronal z natančnostjo v napadu. (av) San Vito - Bor Zadružna kraška banka 104:52 (34:1, 51:17, 82:28) BOR: Semen 7, Pettenati 9, Mervich 1, Gruden, Mandič 8, Skoko, Kocijančič 25, Milič 2, Akik, trenerja Dejan Faraglia in Fa-bio Sancin. Borova postava Under 17 je tokrat naletela na premočnega nasprotnika (letniki 1996 in 97 iz vrst Pallacanestro Trieste), ki bi lahko mirno konkuriral tudi v elitnem prvenstvu. Gostje so bili v vidno podrejenem položaju, kar zgovorno kaže na primer že delni izid prve četrtine 34:1. Nasprotniki so borovce popolnoma onesposobili s conskim presingom in nato consko postavitvijo ob vsakem doseženem košu, četudi je treba povedati, da so imeli varovanci trenerjev Faraglie in Sancina tudi malo smole pri metu. Naši so v bistvu enakovredno pa-rirali San Vitu le, ko so za domače igrale rezerve, torej v drugi in zadnji četrtini. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSSDI-jem prireja »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnejši praznični točki in veliko presenečenj. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na info@mladina.it ali 347-0473606 ali 3922303152. AŠZ DOM obvešča, da bo novoletna akademija v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopale bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). SK DEVIN prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina predstavitev ekip, trenerjev in tekem nove zimske sezone. Večer bo potekal jutri, 12. decembra, ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 12. oz. 13. januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 335 8180449 (Erika), ali 040 2908105 (Alternativa Sport). Predstavitev tečajev bo pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina v ponedeljek, 17. decembra, ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85. ODBOJKA - 1. ženska divizija na Tržaškem Zalet Alta Informatica še vedno nepremagan in se je z novo zmago povzpel na tretje mesto Odbojkarica Zaleta U16 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem je Zalet Alta Informatica še vedno nepremagan in se je z novo zmago povzpel na tretje mesto ter je zdaj naša najvišje postavljena ekipa. Tokrat je 3:2 (22:25, 23:25, 25:14, 25:14, 15:6) premagal Cus, ki je bil po prvih dveh setih že prepričan, da bo iz Doline odnesel poln izkupiček. Dva seta so igrale domačinke zelo zmedeno in veliko grešile, kar še zlasti velja za servis. Cus pa je odlično igral v obrambi. Od tretjega seta dalje pa je naša ekipa uredila svoje vrste in nasprotnicam vsilila svoj ritem igre ter tako poskrbela za preobrat. Zalet Kmečka banka je 3:0 (25:14, 25:16, 25:16) izgubil proti S. Sergiu, ki je trenutno na prvem mestu. Razlika med ekipama je bila najbolj očitna v polju, saj so domačinke igrale zelo požrtvovalno v obrambi, zaletovke pa so bile v glavne zelo statične in so imele precej težav tudi v sprejemu. Več so tudi grešile. Naj še dodamo, da se je na koncu drugega seta poškodovala Irene Kalin. Na Goriškem je Soča Pizzeria Frnažar spet ostala praznih rok. Pieris, ki se je izkazal z odlično obrambo, je mlade varovanke Lare Vižintin premagal 3:0 (25:12, 25:17, 25:19). Sočanke so nastopile okrnjene, igrale pa so preveč nihajoče. Trenutkom dobre igre so tako sledili pravi black-outi, preveč je bilo tudi napak na servisu. Vrstni red TS: S. Sergio 12, Triestina Volley 11, Zalet Alta Informatica 8, Poggi in Cus 7, Zalet rumene, S. Andrea 5, Zalet Kmečka banka 3, Eurovolleyschool 2, Ricrea-tori, Killjoy in Libertas 0 (S. Sergio, Cus, Zalet Kmečka banka in Triestina Volley s tekmo več). Vrstni red (GO): Mo-raro/Capriva 24, Azzurra 21, Mossa 16, Turriaco 15, Tor-riana 14, Val 8, Pieris 7, Lucinico 6, Grado 5, Soča Pizzeria Frnažar 1, Fincantieri 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA V mešanem tržaško-goriškem prvenstvu je Naš prapor v gosteh 3:0 (25:20, 25:15, 25:15) premagal Preveni-re in še naprej deli prvo mesto z Mosso. Varovanci tre- nerja Mikluza (E. Fajt 11 točk) so imeli nekaj več težav le v prvem se-tu, v nadaljevanju pa je postala njihova premoč očitna. Dobro so ser-virali in napadali preko centra. Gladko je slavila tudi Olympia Terpin, ki je v samih treh setih strla odpor ekipe iz Turjaka. Končni rezultat je bil 0:3 (9:25, 22:25, 25:27). Goričani, ki so sicer igrali s spremenjeno postavo, so v prvem setu izkoristili veliko število napak nasprotnikov, s katerimi igra tudi odbojkar Olympie Ca-prara. Drugi in tretji niz sta bila izenačena, Turriaco je bil na mreži zelo učinkovit s krila, v končnici pa so naši odbojkarji uveljavili svoje večje izkušnje. Vrstni red: Mossa in Naš prapor 12, Olympia Terpin, Altura, S. Sergio 9, Turriaco, Torriana 3, Virtus, Cus, Prevenire 0 (Torriana in Virtus s tekmo manj). kroma UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem je Zalet Kinemax v svojem zadnjem nastopu v skupini C izgubil 3:1 (25:23, 19:25, 25:13, 26:24) proti Alturi, ki sicer ni boljša od naše ekipe. Zaletovke so igrale premalo konstantno, da bi lahko slavile prvo zmago. V uvodnem nizu so začele zelo slabo, nato pa reagirale in zaostanek skoraj v celoti izničile. Z dobro igro so nadaljevale v drugem setu, ki so ga tudi osvojile, nato pa so spet odpovedale in zaigrale zmedeno. V obrambi in sprejemu se je izkazala Melita Antoni, Nastja Maver pa je dobro napadala. Na Goriškem je Olympia 3:0 (25:12, 25:11, 25:20) klonila proti tretjeuvrščenemu Staranzanu. V prvih dveh se-tih so odbojkarice iz Štarancana odlično servirale in napadale, tako da je bila naša ekipa brez moči. Tretji, v katerem je Olympia spravila v težave sprejem nasprotnic, pa je bil izenačen do rezultata 20:20, ko je Starazano nato nanizal pet točk zapored in zasluženo slavil. Vrstni red (Gorica): Fincantieri 21, Grado, Staranza-no 18, Mossa, Torriana 13, Est Volley 10, Lucinico 9, Olympia 6, Moraro, Pieris 3, Millenium 0. 18 Torek, 11. decembra 2012 ITALIJA, SVET VELIKI 360 STOPINJ - Silvana Princi Najraje na toplem Ime in priimek: Silvana Princi Kraj in datum rojstva: Gorica, 13. julija 1974 Kraj bivanja: Ronke Študij, služba: gospodinja Stan: poročena, ima dve hčerki KDO SE/H Športna panoga: odbojka Vloga: center Matično društvo: ŠZ Olympia Sedanje društvo: Govolley Na igrišču/telovadnici sem ... trikrat tedensko in tekma š g s 38-letna Silvana Princi si je letos zno va zavihala rokave in stopila na odbojkarska igrišča. Na pomoč je priskočila goriški ekipi Govolley v D-ligi. Princi-jeva, doma iz Ronk, igra kot center. Silvana nima veliko prostega časa. »V glavnem ga posvečam svojima otrokoma ter nato odbojki. Nimam časa niti za branje knjige,« je poudarila Princijeva, ki poleti gre rada k morju, pozimi pa ne smu i. • Impulziven ali preudaren? Preudarna • Strog ali popustljiv? Stroga. • Družaben ali sramežljiv? Sramežljiva. • Sanjač ali konkreten? Bolj konkretna ampak tudi sanjači ca. • Delaven ali len? Delavna. • Altruist ali egoist? Altruist • Osvajaš ali se pustiš osvajat? Sem konservativna in fantje so me morali osvajati. Vsekakor sem že poročena. , a. r »— m l p s t O crN = eb a k a d v j H 3 m p 3 N< 3 v s z O O ž o tl s-1 r v l l :i r. ga /J « i* P o 3 O- p e rt & > :S - ee da l ar a ji l j p t i i „3 "O ? u 13 ^ c S ° E.tS N g - ^ O o > s čG je nr a Gledališče ali kino? Gledališče Dnevniki, revije, TV-dnev-nik, TV-oddaja: Il Piccolo; revije o zdravju in homeo patiji; Canale 5, TGR; La prova del cuoco Spletna stran: google Najljubša knjiga, pesem, film, predstava; La casa delle anime morte; Pray (Pink); Twilight Dnevne informacije črpam od ... televizije Facebook ali twitter? Facebook Katero glasbo poslušaš v avtu? Radio RTL 102,5 e a ga i coO r\ o » a 3 n< srl kt uno a u e i bil w - > : a . p ** a lo ai - Ok O 2T ; p e •BppaA iq 9N IOSSZ ez 6o|psJd • qipos iq 'BiuBAOJiui ijpaj ijpsfauBAp od bjtuja as mas OAjsrup o>jsfouii3z a •" ep 'lUj|SjlU n),iods lus^sfsiuez o • 'ouqasod diu :e|¡snpAeu f|oqfeu af aiu oAjz a j|e ai oj % inzuq -zajq jaAajd os refajo }souji3Aoui>ja} ut jsoubjtzbSub ofoaA unjsajSod v[Tpi3jui ud ud ijTÍja} -BUH3 ijj Bji3Aa}si3u o>{V[B| iq as ut uSujdop 'Bpreuap aaAajd tzoj>j tuabj Tuajpjod bu :eï -Jods uejjs euiuai 9 b3T3bítabu masni aauSrup 'ÁajjoAog :ez luefjAeN 0 'uiainipp -bu ud fapz 'i3pi3jui ojaz }0>j az BjajBZ mas o} ut o>jioqpo t}13jSt Bjajaz ou -paA is mas 'rnaA a^ e|;q pe,i ¡q 'ejjods eßafoAS |e.iqz¡ jq su 0 'Bsajjs i3Saiui3p>ji3SA po Aajpsojds ut >ja}Tzn rnasA -pajd ai aurez j-iods jusiuod jiu fe» p oi Najljubša jed: paštičo Najljubša pijača: oranža- ^Ods NI da Druga država, v kateri bi rad živel: je Priljubljeni kraj/izlet: kak tropski otok, Maldi-vi ali Sejšeli Triglav? Ne, mogoče, ko bodo otroci še malo zrasli / TRENERJEVIH 11 ío ro » Po izbiri Ivane Gantar je na enajst vprašanj tokrat odgovarjal Jadranov trener Andrea Mura. Za katerega košarkarja si želite, da bi ob koncu igralske poti postal trener? Niko Sossi. On je bil moja radost in skrb. Nazadnje sem ga videl, da je bil zapisničar na tekmi. Naj bo raje trener. Na katerega košarkarja pomislite vsako poletje, ko sestavljate ekipo za naslednjo sezono? To vprašanje je prelahko. Marka Hmeljaka se spomnim vsako leto. Edinkrat, ko se ga nisem, smo izpadli. Katerega športnika bi radi spoznali? Bode Miller se mi zdi zabaven norec. Katera Jadranova navija-čica vam je najbolj simpatična? Razen moje Karin? Žena Petra Žerjala. Večkrat snema naše tekme. Kmalu bo vaš rojstni dan. Koga ne bi niti pod prisilo povabili na svojo »fešto«? Prejšnja vprašanja so bila lažja. Odvetnika Nicoloja Ghedi-nija in zaročenko mojega prijatelja. Naj jo čimprej pusti! Kdo je po vašem svetovna osebnost leta oz. koga bi vi dali na naslovnico tednika Time? Walterja Vatovca! Kdo bi bil najboljši naslednik Maria Montija? Gotovo nihče med tistimi, ki trenutno imajo največ možnosti za zmago na volitvah. Kdo je vaš najljubši umetnik? John Lennon. Kdo je vaš najljubši kuhar? Mama. Absolutno! Čigavo ime najpogosteje vtipkate v iskalnik Youtube? Zadnje čase sem nor na Maurizia Crozzo. Kateri trener mora naslednjič odgovarjati na 11 vprašanj? Milan Micussi, najboljši zamejski nogometni trener. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV AM. REŽISER COEN ITAL. PEVKA MAZZINI PTIC PEVEC IZ REDA DROZGOV, DRESKAC ZAČETEK CIKLA GORSKI VRH, KONICA NASA KOTAL-KARICA ROMANO PRIMORSKA LUKA (ITAL.) AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MARY) ALOJZ GRADNIK 2ENSKO LJUBK. IME BOHUSLAV TABLIC PREDSEDNIK ZDA REDKO ŽENSKO IME SPECIALISTI ZA BOLEZNI SEČIL UDAREC ŽOGE V LOKU PRI NOGOMETU NAŠA ODBOJKARSKA DELAVKA RADISLOVICH PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK NEKD. PREDS SOVODENJ KIT. DRŽAVNIK ZEDONG ITALIJANSKA CESTNA SLUŽBA DIVJA MAČKA NEKD. ITAL. NOGOMETAŠ COLLOVATI NAŠA ODLIČNA LOKOSTREL-KA RAŽEM JAJČNIK OZEK KONEC POLOTOKA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) ŠKOTSKI PISATELJ (ARCHIBALD) ITALIJANSKA OBČINSKA TAKSA NOVICA IZNAJDITELJ SISTEMA STENOGRAFIJE NEKDANJI SEKRETAR OZN (KOFI) NAŠA ODBOJKARSKA DELAVKA BAN RUSKI RAZISKOVALEC KAMČATKE (VLADIMIR) GOROVJE V AZIJI GRŠKI BOG PODZEMLJA BRAZILSKO VELEMESTO (KRAJŠE) POSEBNA VRSTA LESA VRHUNSKI ŠPORTNIK ITALIJANSKA PEVKA SCARRONE AZIJSKA DRŽAVAZ GL. MESTOM TEHERAN POKOJNA ŽENA MIHAILA GORBAČOVA TINE DEBELJAK CHAPLINOVA VDOVA SLOVARČEK - AST = nemški filozof • IMU = ital. občinska taksa ("Imposta municipale unica") • TIRO = iznajditelj stenografije (tudi Tiron) Mnogo jim doigujem(o)... Marjan Dolgan Marjan Dolgan (rojen 18. februarja 1923 v Škednju, umrl je 1. novembra 1996) je bil za marsikaterega našega športnega dopisnika in nato časnikarja (in tudi zame) pravi mentor in prijatelj. Dolga leta je bil urednik športnih strani in tržaške kronike Primorskega dnevnika. Ljubil je red in pri tem bil skoraj pikolovec. Do potankosti je izračunal svinčene vrstice, ki so natančno padle v okvir strani časopisa. V tem delu je bil pravi mojster in ko je on metiral strani, so si stavci oddahnili. Vedeli so, da bo delo steklo, kot je treba in da bo predvsem pravočasno končano. Marjan je bil tudi ljubitelj lepe slovenščine. Ko je ponoči čakal na metiranje, si ga vedno videval pri mizi s knjigo v roki. Če smo kot dopisniki napravili kako napako, nas je najprej prijazno opomnil. Če pa smo napake ponavljali, se je razburil in če smo pri njih vztrajali, je kar pobesnel. Mi vsi pa mu nismo zamerili, saj smo vedeli, da je Marjan v dobri veri in da tako ravna z nami, samo da bi nekdaj postali dobri in vestni časnikarji. Za dopisnike je iskal ljudi, ki so delali pri športnih društvih, ker so bili prav oni tisti, ki so najbolje poznali našo športno stvarnost. V mladih letih je bil dober atlet in odličen telovadec, saj je v povojnih letih celo nastopal s tržaško reprezentanco ZDTV (UCEF) na Balkanskih igrah in drugih večjih tekmovanjih. Bil je tudi podpredsednik ŠZ Bor in predsednik Borovega gimnastičnega odseka. Pomagal je našim športnim društvom s prispevki v raznih brošurah in publikacijah. Z Marjanom sem na dnevniku preživel več kot trideset let, tako da me nanj vežejo na stotine spominov. Nikoli pa ne bom pozabil onega, ko me je kot golobradca nahrulil: «Pič.. ti čorova, v enem samem kratkem stavku si 'nasral' kar dve napaki: tekma se je vršila ... in igralca so odpeljali v bolnico.» Kaj kmalu se je pomiril in sva šla na kavico v bližnji bar.Odtlej sem vedno raje uporabljal «tekma je bila» in «bolnišnica». Vsaka šola... (lako) Na sliki: 1961, Slovenski športni teden: Marjan Dolgan (levo) izroča Sergiu Veljaku priznanje za drugo mesto v krogli in v skoku v daljino, v sredi Učo Jurkič, ki je zmagal v obeh disciplinah Vsakdanji polet iz vašega doma v svet za le 0,73 evra. Med potjo vam bo na voljo dnevnik Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga NAROČNIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! X-Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Dnevnik Slovencev v Italiji CZarfruga 2 0 Torek, 11. decembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Župan pripravljen tožiti družbo Terna Občina napoveduje vojno elektrovodom Doberdobska občina napoveduje vojno elektrovodom. Če se družba Terna v prihodnjih mesecih ne bo odzvala na zahtevo po odstranitvi visokonapetostnih daljnovodov v Doberdobu, Jam-ljah in Sabličih, ki niso v skladu z novimi predpisi o varnostnih razdaljah od hiš, je župan Paolo Vizintin pripravljen vložiti kazensko ovadbo pri goriškem javnem tožilstvu. »Doberdobsko občino prečkajo številne infrastrukture, ki so jih zgradili v deželnem in državnem interesu, kot so državna cesta št. 55, avtocesta A4, plinovodi in železnica Benetke-Trst. Gradnja teh infrastruktur je oškodovala lastnike, ki so za razlaščena zemljišča v številnih pri- merih prejeli smešno nizke odškodnine, imela pa je tudi škodljive učinke na okolje, krajinski videz in na kraški ekosistem nasploh,« pravi doberdobski župan Paolo Vizintin, po katerem plačujejo prebivalci Doberdoba in bližnjih vasi visok davek, ne da bi kaj dobili v zameno. »Dodaten problem predstavljajo napoved gradnje petega koridorja in številni elektrovodi, ki so posejani po občinskem ozemlju. Med njimi je kar šest visokonapetostnih daljnovodov,« pravi župan Vizintin in poudarja, da je elektromagnetno sevanje hkrati grožnja za okolje in za zdravje občanov. »Skrbijo nas predvsem trije elektrovodi, ki prečkajo Doberdob, Jamlje in Sabliče. Le-ti niso v skladu z novo zakonodajo, ki na podlagi rezultatov znanstvenih raziskav o škodljivosti elektromagnetnega sevanja določa večjo varnostno razdaljo med visokonapetostnimi elektrovodi in hišami. To pomeni, da tamkajšnji prebivalci - in med njimi predvsem otroci - tvegajo, da zbolijo zaradi izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju,« opozarja župan in pristavlja, da mednarodne študije dokazujejo škodljive učinke elektromagnetnega valovanja, ki lahko povzroča tudi hude posledice, kot so levkemija, bolezni živčnega sistema, rak dojke in druge bolezni. »Na problem sem v preteklosti že opozoril družbo Terna, ki je lastnica vi- sokonapetostnih elektrovodov. Zahteval sem, naj doberdobsko območje vključijo v širši projekt gradnje podzemnega elektrovoda med Vidmom in Redipuljo in naj nadzemne daljnovode v naši občini odstranijo. Do danes nisem prejel nobenega odgovora,« pravi Vizintin in poudarja, da »brezbrižnosti« družbe Terna in dežele Furlanije-Julijske krajine v zvezi s tem problemom ne namerava več pasivno prenašati. »Menim, da imam kot župan tudi moralno dolžnost, da se zavzemam za zaščito zdravja občanov. Zato bosta družba Terna in dežela Furlani-ja-Julijska krajina v prihodnjih dneh prejeli uradno zahtevo po sprejetju ukrepov, s katerimi bosta takoj preprečili, da bi elektromagnetno onesnaževanje škodilo zdravju občanov. Zahteval bom, naj pred koncem februarja odstranijo elektrovo-de, ki ne odgovarjajo novim zakonskim predpisom,« je napovedal župan in dodal, da bo družbo Terna ponovno spodbudil, naj tudi ostale elektrovode premesti na primernejše lokacije (izven naseljenih in zaščitenih območij) ter naj omeji njihove učinke na okolje s tem, da jih vkopa. »Če odziva na te zahteve ne bo, bomo naredili vse, kar je v naši moči, da zaščitimo zdravje občanov. Zoper vodstvo družbe Terna ali druge odgovorne smo pripravljeni tudi vložiti kazensko ovadbo,« zaključuje doberdobski župan Paolo Vizintin. (Ale) GORICA - Glasba Šola Komel »rekorder« Pokrajina porazdelila prispevke Goriški pokrajinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, s katerimi je med goriškimi glasbenimi šolami porazdelil 38.000 evrov. Višino prispevkov za vsako šolo so določili na podlagi števila tečajev, ki jih vodijo na vsaki šoli v tekočem šolskem letu, ob tem pa so upoštevali tudi število učencev in število zaključnih izpitov, ki so jih učenci posameznih šol opravili na konservatoriju. Iz sklepa izhaja, da je center Emil Komel najbolj »številčna« glasbena šola na Goriškem. Obiskujeta jo 202 učenca, tečajev je 14. Druga največja šola je po številu učencev glasbena šola iz Fare (162 vpisanih), italijanska gasbena šola iz Gorice pa je na drugi stopnički po številu tečajev (imajo jih 11). Goriška Glasbena matica je po številu učencev peta glasbena šola v pokrajini: sedem tečajev obiskuje 79 glasbenikov. Pokrajina bo centru Komel dodelila 5.396,59 evra, Glasbeni matici pa 2.533,82 evra. Obe šoli bosta prejeli dodaten prispevek na podlagi števila izpitov, ki so jih v letošnjem letu uspešno polagali njuni učenci na konservatoriju. Učenci centra Komel so polagali 14 izpitov (dodatek znaša 3.800 evrov), učenci Glasbene matice pa štiri (prispevek bo znašal 1.085,71 evra). O kriterijih za porazdelitev prispevkov se je pristojna odbornica Bianca Della Pietra dogovorila s predstavniki pristojne svetniške komisije. Za sklep so glasovali štirje predstavniki pokrajinskega odbora, podpredsednica Mara Černic, ki je hkrati predsednica šole Komel, je bila odsotna. Elektrovod pri Doberdobu (levo) in župan Paolo Vizintin (zgoraj), ki zelo resno jemlje grožnjo sevanja za naravno okolje in za občane bumbaca Imsa Impex Srl, za okrepitev svoje prodajne mreže, išče komunikativne, dinamične in izkušene osebe, pripravljene na nove izzive. Zainteresirani lahko pošljejo svoj CV na: jobs@imsa.it TRŽIČ - Srečanje o termoelektrarni Premog da ali ne? Sindikati in pokrajinska uprava vidijo tudi pozitivne plati v predlogu družbe A2A, a zahtevajo jamstva Sklic omizja in zagotovilo, da bo po obnovi termoelektrarna A2A v Tržiču manj onesnaževala in ohranila sedanje število zaposlenih. To je predlog, ki ga je generalni tajnik sindikata Filctem Giovanni Comparo-ne v imenu vseh sindikatov delavcev, ki so zaposleni na področju energetike, naslovil na deželo FJK, goriško pokrajino in tržiško občino na posvetu, ki je potekal včeraj v hotelu Europalace v Tržiču. Srečanje, ki so ga v celoti posvetili aktualnemu vprašanju usode tržiške centrale ob kanalu Valentinis, so priredili sindikati Filctem, Flai Cisl in Uilcem. Comparone je v svojem uvodnem posegu spomnil, da je med sindikati in družbo A2A v teku soočanje v zvezi s prihodnostjo termoelektrarne. Od družbe, ki je napovedala, da želi po ukinitvi blokov na kurilno olje za proizvodnjo električne energije uporabljati predvsem t.i. čisti premog, sindikati zahtevajo, naj ne odslavlja delavcev (trenutno jih ima 160), izpostavljajo pa tudi potrebo po zaščiti okolja in zdravja. »Trži-ški termoelektrarni se ne moremo odreči. Potrebno pa je povečati njeno učinkovitost, jo posodobiti in razmišljati tudi o uporabi Udeleženci včerajšnjega posveta v Tržiču, med njimi sta bila tudi županja Silvia Altran in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta foto cv. obnovljivih virov energije,« je povedal sindikalni predstavnik in poudaril, da sindikati ne zahtevajo gradnje nove termoelektrarne, pač pa obnovo obstoječe. Projekta družbe A2A, ki namerava zgraditi nov blok na čisti premog z močjo 340 megavatov in porušiti sedanje štiri bloke na kurilno olje in premog, sindikati ne zavračajo, pričakujejo pa si, da jih bo vodstvo družbe povabilo na razgovor. »Družba je obljubila, da zaenkrat ne bo uporabljala socialnih blažilcev, čakamo pa tudi na konkretne predloge,« je povedal Comparone. Deželo FJK je predstavljal funkcionar direkcije za okolje Giovanni Petris, ki je povedal, da bo dežela skušala spodbuditi soočanje med vsemi institucionalnimi akterji, dalje pa je omenil, da je v pripravi deželni energetski načrt. V imenu družbe A2A je posegel Massimo Tiber-ga, ki je izpostavil, da sporazum, ki so ga leta 2004 podpisali takratni lastnik centrale, dežela in občina, ni predvideval izključne uporabe metana, pač pa tudi proizvodnjo na premog. »V tržiški centrali nameravamo uporabljati premog, ker stane manj kot metan, s tehnologijami, ki jih bomo imeli na TRŽIČ Delo namesto globe Namesto plačila globe bodo opravljali družbeno koristno delo. To priložnost ponuja dogovor med goriškim sodiščem in tržiško občino, ki bosta stopili na pot izvajanja zakonskega odloka z dne 28. avgusta 2000. Le-ta določa, da mirovni sodnik oz. sodišče v nekaterih primerih lahko denarno kazen spremeni v družbeno koristno delo, ki ga mora obsojenec opraviti pri določeni javni ustanovi, s katero je sodišče sklenilo sporazum. Do spremembe kazni lahko pride le na prošnjo obsojenca. Na tržiški občini bodo na razpolago štiri mesta za družbeno koristne delavce. razpolago, pa bomo zagotovili tudi znižanje emisij, ohranitev števila zaposlenih in investicije v teritorij,« je povedal. Tiberga je pojasnil, a načrt družbe A2A ne predvideva izključne proizvodnje na premog, pač pa tudi povezavo centrale z deželnim plinskim omrežjem. Biomase bodo uporabljali le za proizvodnjo manjšega odstotka energije. Ti-berga je še priznal, da je A2A zadolžena družba, kar pa je po njegovih besedah odvisno od naložb v proizvodne obrate, na katere lahko zdaj računajo. Predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta je ocenil, da ima predlog družbe A2A dve prednosti: prva je zmanjšanje proizvodnje energije (s sedanjih 976 MW bi prešli na 340 MW), druga pa je poru-šenje sedanjih blokov na premog. Gherg-hetta meni, da je potrebno predlog podrobno preučiti na politični in tehnični ravni, napovedal pa je tudi, da bo pokrajina sestavila skupino izvedencev, ki bodo sodelovali pri raznih omizjih. »Pomembno bi bilo, da bi centrala ne bila več le proizvodno središče, pač pa tudi kraj raziskovanja in inovacije,« je dejal. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 11. decembra 2012 21 GORIŠKA - S hitrim ukrepanjem omejili prometne težave zaradi snega Pločniki kakor drsališča, na višjih legah bela idila več fotografij na www.primorski.eu Pogled z gradu na zasneženo Gorico (avtor je Boris Nanut) in otroška zabava ob izvirnem snežaku (avtorica je Lucia Ferfolja) V Gorici in bližnjih občinah so včeraj še vedno odpravljali posledice obilnega sneženja, ki je minuli konec tedna zajelo vso pokrajino. Med petkom in soboto je ponekod zapadlo čez dvajset centimetrov snega, ki je zaradi nizkih temperatur poledenel in se do včeraj kljub sončnemu vremenu ni še povsod stalil. Takojšnje ukrepanje pristojnih občinskih služb, pokrajine in ekip civilne zaščite, ki so že od petka vztrajno posipavale in plu-žile glavne ceste, je preprečilo, da bi prišlo do hujših nesreč in prometnih težav, številni pločniki, parkirišča, pokopališča in stranske ceste pa so bili včeraj še vedno podobni drsališčem. Snežna odeja je seveda razveselila predvsem otroke, medtem ko vozniki, ki so v soboto zjutraj morali reševati svoje jeklene konjičke izpod ponekod že zmrznjene snežne odeje, niso bili enako navdušeni. Tu pa tam je kdo tudi zdrsnil na ledu, goriška služba 118 pa hujših poškodb ni zabeležila. Največje težave so se v noči med petkom in soboto pojavile na avtocesti A4 (tovornjaki so ostali več ur ujeti med Redipu-ljo in Ližercem), gasilci pa so zaradi prelomljenih vej in dreves ter drugih težav prejeli čez 50 klicev na pomoč v približno 20 urah. V Ulici Monte Grappa, v Ulici San Michele in na Korzu Italia so drevesa poškodovala tri avtomobile, nihče pa ni bil ranjen. Sneg in veter sta polomila tudi nekaj vej na smreki pred štandreškim pokopališčem, ki so jih včeraj dopoldne s pomočjo žerjava odstranjevali občinski delavci. Goriška občinska služba je v petek in soboto poskrbela za očiščenje glavnih cest v mestnem središču in po vaseh, rokave so si zavihali tudi nekateri občani, ki so že v soboto zjutraj kidali sneg s pločnikov. Če so bile glavne prometnice čiste, so se mnogi včeraj pritoževali nad poledenelimi pločniki in stranskimi cestami, ki so bile, na primer v Štandrežu, brez zimske opreme skoraj neprevozne. Plast ledu je včeraj prekrivala tudi parkirišča in pločnike pred štandreško telovadnico, pred slovensko šolo v Ulici Grabizio in pred slovenskim višješolskim centrom. Na stanje v Ulici Puccini je goriško pokrajino opozoril goriški občinski svetnik SSk Walter Bandelj, kateremu je funkcionarka obljubila, da bodo skušali čim prej ukrepati. Jezni so bili tudi občani, ki so obiskali goriško pokopališče. »Tam je stanje na ravni tretjega sveta! Avtomobila ni- sem imel kje parkirati, ker se je na celotni ploščadi pred vhodom širila kakih 20 cm debela snežna plast, v sredini trga pa se je poteptan sneg spremenil v pet cm debelo ledeno ploskev. Na lastne oči sem videl, s kakšno težavo so se proti vhodu prebijali ljudje in preklinjali pristojne službe,« se je jezil občan. Goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi na kritike odgovarja, da žal občinska služba ne more hkrati kriti celotnega občinskega teritorija, in vabi občane k previdnosti. »Prednost imajo glavne prometnice. Cesta, ki pelje na grad, parkirišča in pokopališča ne morejo biti med prioritetami. Z vozili za pluženje snega ni mogoče ukrepati povsod,« je povedal Del Sordi in dodal, da so za območja ob šolah skušali poskrbeti, s posameznimi primeri pa ni bil seznanjen. V sovodenjski občini, pravi županja Alenka Florenin, ni bilo večjih težav. »Občinska služba je bila pripravljena in je učinkovito opravila svoje delo. K omiljenju težav je pripomoglo tudi to, da je bila sobota praznični dan in so bile torej šole zaprte,« je ocenila županja. Zapletov niso po besedah podžupana Roberta Prinčiča zabeležili niti v šte-verjanski občini, prav tako učinkovita pa je bila tudi civilna zaščita iz Doberdoba. »Občinske ceste smo posipali že v petek, v soboto smo čistili cel dan. Poskrbeli smo tudi za parkirišče pred šolo, za postajališče šolskega avtobusa ter za kritične točke na pokrajinski cesti, čeprav jo je zjutraj že spluži-la pokrajinska služba,« je povedal koordinator Matej Ferfoglia. Če so nekateri vikend preživeli na cestah, so drugi - predvsem najmlajši - uživali v zimskem veselju. Kot gobe po dežju so na dvoriščih rasli snežaki, ljudje so na plano potegnili snežke in sanke. Sončni dan je v nedeljo številne zvabil na vrh Saboti-na, od koder je pogled zaobjel tudi Julijske Alpe in Triglav, druge pa je na Lokvah čakala prava zimska idila: snežna odeja je bila v povprečju debela kakih 30 centimetrov, na sankališču se je kar trlo obiskovalcev, predvsem družin z majhnimi otroki in to z obeh strani meje. Še neutrjeni sneg je sicer delal preglavice predvsem pri hoji navkreber in znova se je iz marsikaterih ust slišalo: »Ma kaj vsaj ene žičnice tu niso mogli postaviti?« A to je že druga, predvsem pa že stara zgodba... (Ale, vip, km) CEVI ZMRZUJEJO Preprečimo škodo! Krepki padec temperature je s sabo prinesel tudi resne težave zaradi zamrznjenih vodovodnih cevi, ki lahko povzročijo precejšnjo škodo. Plastične in bakrene cevi lahko, če zamrznejo, tudi počijo; že iz nekaj milimetrov velike razpoke na cevi lahko izteče skoraj tisoč litrov vode na dan in povzroči poplave, strukturne poškodbe na zgradbi ter pojav plesni. K zamrznitvi so najbolj nagnjene izpostavljene cevi. Zmrzovanje cevi lahko včasih preprečimo tako, da pustimo, da iz pipe, še posebno če je nameščena na zunanji steni, čez noč kaplja topla voda. Termostat naj bo nastavljen na enako temperaturo tako podnevi kot ponoči; temperatura namreč ponoči še dodatno pade. Družba Irisacqua svetuje uporabnikom, naj poleg izpostavljenih vodovodnih cevi zaščitijo pred mrazom tudi števce; previdnost ni odveč, saj nam bo denarnica hvaležna. Vodomerni števci morajo biti izolirani s primernim materialom (nikakor ne z odejami in cunjami, ker vpijajo vlago in utegnejo povzročiti še večjo škodo, primernejši materiali so na prodaj v trgovinah z gradbeno opremo), jaški in vratca niš pa morajo biti vedno in skrbno zaprti. Več izolacije bomo uporabili, bolj zaščitene bodo cevi. V primerih, da se temperature spustijo več stopinj pod ničlo, je koristno, da pustimo curljati vodo iz ene izmed pip v stanovanju; to zagotavlja stalen pretok vode skozi cevi in preprečuje, da bi voda zaledenela, cevi pa počile. Za stanovanja in druge prostore, ki jih v zimskih mesecih ne uporabljamo, pa svetujejo, da zapremo tudi ventil pretoka vode, ki je ob števcu; hkrati je treba izprazniti vodne cevi. GORICA Mala Cecilijanka v nedeljo Zaradi snega, ki je močno oviral promet, so minulo soboto dopoldne organizatorji sklenili, da popoldanska Mala Cecilijanka odpade. Tradicionalno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov so odložili na prihodnjo nedeljo, 16. decembra, v popoldanskem času; uro bodo še sporočili, so včeraj povedali na sedežu Združenja cerkvenih pevskih zborov v Gorici. Če ne bo odstopov, bo na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž skupno nastopilo preko 300 mladih pevcev in pevk. Pred šolo v Ulici Grabizio V Ulici Puccini bumbaca Sneg je v nedeljo oživil Lokve foto k. m. Sneg je povzročil nemalo preglavic tudi Štandrežcem. Pod njegovo težo so se lomile veje na smreki pred pokopališčem, zaradi česar so morali poseči delavci z žerjavom (na fotografiji), novi trg pred vaško cerkvijo in parkirišče pred občinsko telovadnico pa sta bila tudi včeraj dopoldne ledena in nevarna, v najboljšem primeru uporabna kot drsališče fotod.r. 22 Torek, 11. decembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / MIREN - Odprt je muzej »Spomni se name« Kraj nesmiselnih odločitev Celo grobovi so šli »na pol« Prostor so blagoslovili katoliški duhovnik, paroh srbske pravoslavne cerkve in islamsk imam Od nedelje dalje je v Mirnu na ogled muzejska zbirka »Spomni se name«. Da gre za edinstven muzej na svetu, je ob odprtju poudaril župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Edinstven zato, ker se posveča vsem civilistom in vojakom, ki so v burnih letih zahodne meje med letoma 1947 in 2004 umrli prav tam, na meji. Pa tudi zato, ker je bilo mirensko pokopališče med letoma 1947 in 1975 razdeljeno na dva dela, na dve državi. »Kaj pokopališče, še celo nekateri grobovi so šli "na pol": pokojnik je imel glavo v Italiji, noge pa v Jugoslaviji,« pristavlja domačin Mavricij Humar. Ideja, da bi v nekdanji mrliški vežici ob pokopališču uredili muzej, se je najprej porodila prav njemu in sokrajanu Silvestru Medveščku. »Ko smo v kraju dobili novo mrliško vežico, se je pojavilo vprašanje, kaj narediti s staro. Predlogov je bilo veliko, od rušitve, do tega, da bi jo pustili takšno, kot je. Skupaj s Silvestrom Medveščkom sva potem prišla na idejo, da bi lahko tam postavili obeležje umrlim na meji. Idejo sva prenesla direktorju Goriškega muzeja, Andreju Malniču, ki je bil nad njo navdušen,« se spominja Mavricij Humar, ki je tudi predsednik mirenskega kulturnega društva Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Domačina sta namreč čutila, da potrebuje kraj, ki je bil z mejo zaznamovan na poseben način - tam se je na goriškem zgodilo tudi največ ilegalnih prebegov -, trajno obeležje, ki bi obenem prineslo povezovalno sporočilo. Ideja se je nato nekaj časa dograjevala, vmes dobila potrditev mirenske krajevne skupnosti in naposled dočakala uresničitev. Muzej je zasnoval zgodovinar Jakob Marušič, oblikoval pa Boris Blažko iz Goriškega muzeja. Prostor so v nedeljo blagoslovili domači župnik Ciril Cej, paroh srbske pravoslavne cerkve Jernej Miroslav Čirkovič in imam islamske skupnosti v Sloveniji Fahrudin Smajič, medtem ko se je predstavnik evangeličanske cerkve opravičil. Ilegalci so bili sprva jugoslovanski državljani, kasneje pa so prevladovali državljani drugih držav - iz nekdanjega vzhodnega bloka in tudi iz azijskih in afriških držav. Vznemirljive so številke: med letoma 1948 in 1955 so pri poskusu ilegalnega prečkanja meje iz Jugoslavije v tujino ujeli 31.930 ljudi, pri poskusu prehoda iz tujine v Jugoslavijo pa 23.123. Poleg slikovnega gradiva, opremljenega s kratkimi besedili, in bodeče žice, ki nakazuje mejo, sta v mirenskem muzeju postavljena dva steklena stebra, ki sta njegova posebnost: vanj lahko vsak obiskovalec na-suje prgišče domače prsti in tako na simbolen način svojcem ali sodržavljanom sporoča: počivaj v miru, v svoji zemlji. »Čeprav gre za majhen muzej, velik komaj štirinajst kvadratov, je njegova sporočilnost velika,« je prepričan Humar. Ob odprtju muzeja so s posebnimi stebrički označili tudi, kje je na mi-renskem pokopališču potekala meja, tako da si lahko obiskovalci na lastne oči ogledajo, kako nesmiselne so včasih politične odločitve. Oznake bodo tam še kakšen teden, v bodoče pa jih nameravajo urediti trajno, s tla-kovci. Muzej bo odprt vsak dan med 10. in 17. uro. (km) Notranjost muzeja (zgoraj), bodeča žica nekdaj sredi pokopališča (desno) k.m.,arhiv GORICA - Izšel je katalog kiparskih srečanj sKultura GOSPODARSTVO Inoviranje v podjetjih Predstavljen bo Lutmanov »Lipko« Slovensko goriško gospodarsko združenje (SGGZ) v navezi s Centrom za sodelovanje z gospodarstvom Univerze na Primorskem organizira posvet na temo inoviranja in internacionalizacije poslovanja v mikro in malih podjetjih oziroma o tem, kako naj uvajamo inovacijsko kulturo v podjetje in kako naj se lotimo inoviranja poslovnega modela podjetja. Glavni predavatelj bo Roberto Biloslavo, redni profesor na fakulteti za management Univerze na Primorskem, kije nosilec več predmetov na dodiplom-skem in podiplomskem študiju omenjene fakultete. Ob tej priložnosti bo Studio Lutman design, ki je član SGGZ-ja, predstavil svoj zadnji poslovni izziv -to je »Lipko«, uradna maskota za Euro-basket 2013, največji športni dogodek, ki bo potekal v Sloveniji prihodnje leto. Predavanje bo potekalo nocoj z začetkom ob 19. uri na posestvu Bjana v Biljani (Dobrovo); po predavanju bodo udeležence pogostili in jim ponudili degustacijo vin. Predhodna prijava je obvezna (prispevek znaša 25 evrov), in sicer po elektronski pošti na naslov sggzgorica@gmail.com ali na tel. 335-6478072 (Robert Frandolič). »Lipko Kolonija, ki ji ni podobne Iz sodelovanja med ljubljansko likovno akademijo in šolo mozaika iz Spilimberga nastaja večja skulptura, bo nameščena na nekdanjem mejnem prehodu Avtorjem in delom z lanskega šestega kiparskega srečanja v organizaciji štan-dreškega društva sKultura 2001 je posvečen katalog, ki so ga v petek predstavili v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gorici. Organizatorji kiparskih kolonij, ki si že dvanajst let sledijo na Jeremitišču z dveletnim zamikom, namreč od samega začetka lahko računajo na finančno podporo goriške fundacije. V imenu podporne ustanove je v petek pozdravil član upravnega odbora Mauro Candotti, ki je spomnil, da se kriza pozna tudi v fundaciji, vendar si prizadevajo, da bi kultura, so-ciala in izobrazba ne bile prikrajšane pomoči. Kljub snežnemu metežu, ki je marsikoga odvrnil, da bi se odpravil v Gorico, se je predstavitve udeležilo kar lepo število ljudi, zlasti seveda Štandrežci, glavni nosilci pobude, medtem ko je bilo Goričanov le za vzorec. Prisotni pa so bili vsi ustvarjalci, ki so se udeležili lanske kolonije. Po uvodnem pozdravu umetnostnega zgodovinarja Saše Quinzija, ki je nato povezoval potek večera, je glasbeni utrinek s citrami poklonila Marta Bizjak-Zorn, ki si znanje nabira na Univerzi za tretje starostno obdobje v Novi Gorici. V nadaljevanju je novinar in likovni kritik Jurij Paljk o štandre-ških kiparskih srečanjih dejal, da na širšem območju jih ni podobnih. Izpostavil je dejstvo, da ima kolonija mednarodni značaj, za- radi katerega dosega zavidljivo umetniško raven. Skulpture in mozaiki, ki so nastali na Jeremitišču in v Štandrežu, krasijo razne kotičke v vasi in okolici. Kip je kot pisana beseda, je poudaril Paljk, saj kot nema priča mimoidočemu izreka svojevrstno sporočilo in ga vabi k razmišljanju. Pozval je še pobudnike sKulture, naj kljub krizi vztrajajo pri svojem delu, kajti noben denar ne more nadomestiti kulture. Nato je še spregovoril o lepo oblikovanem katalogu kiparskega srečanja, ki je izšel v petih jezikih. Na vrsti sta bili mladi Chiara Mucci in Cristina Marussi, ki sta predstavili lanske ustvarjalce, predsednik sKulture 2001 Marjan Brescia pa je vsakemu izmed njih izročil knjižni dar. Prisotni so bili Giulia Crainich, ki je s še tremi soustvarjalkami izdelala mozaik na temo nepretrganosti življenja, Vittorio Balcone iz Gorice, ki je svojemu delu dal naslov »Veter in voda«, in Jure Fingušt Prebil iz Ljubljane, ki je na Jere-mitišču dobil navdih za kip »Sonce in luna«. Iz Ljubljane je prišel tudi Bojan Pu-klavec, ki je v kamniti kvader vklesal motive iz štandreške kmečke tradicije. Iz Bielle v Piemontu je dopotoval Sisto Lombardo, ki je iz hercegovskega kamna izklesal kip z naslovom »Kakšen napor!«. Michele Petruz iz Doberdoba je debel cedrov hlod preoblikoval v dve stilizirani podobi. Z debelimi hlodi se je spopadla tudi Nika Šimac iz Občinstvo (in med njim ustvarjalci) na predstavitvi kataloga bumbaca Vipave, ki je izdelala lepo okrašen in mogočen portal. V imenu organizatorjev je Marjan Brescia izrekel zahvalo vsem, ki prispevajo k uspešnosti kiparskih srečanj na Jeremi-tišču, in hkrati napovedal, da bo v okviru štandreške kolonije ter iz sodelovanja med ljubljansko likovno akademijo in šolo mo- zaika iz Spilimberga nastala večja skulptu-ra; upodabljala bo sveta brata Cirila in Metoda ter svetega Benedikta, zavetnike Evrope, nameščena pa bo na nekdanjem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. Petkovo prireditev sta z glasbeno točko okronala še violinist Samuel Zavadlav in pianistka Neva Klanjšček, gojenca šole Emil Komel. (vip) RONKE »Alarm« na letališču Na ronškem letališču bodo danes popoldne simulirali intervencijo v primeru izrednih razmer. Vanjo bodo vključeni vsi organi, ki zagotavljajo varnost letališča. Vaja pod naslovom »Aquileia 2012« bo potekala med 14. uro in 15.30 izključno v notranjosti letališkega poslopja in ne bo ovirala operativnosti aerodroma: vsa letala bodo redno vzletela in pristala. Če bodo potniki danes opazili povečano aktivnost gasilcev, Rdečega križa, policije, finančne straže in letališkega osebja, naj se torej ne vznemirjajo, saj gre za simulacijo, ki jo enkrat letno - poleg mesečnih vaj - organizirata uprava letališča in ustanova za civilno letalstvo Enac, njen namen pa je preverjati stopnjo pripravljenosti v primeru potrebe. Po koncu vaje si bodo vsi vpleteni izmenjali mnenja o poteku vaje in o izboljšavah. NOVA GORICA - Protest tristotih Proti razmeram ■ V • • I v« • v državi in občini Novogoriški protestniki foto k.m. Druge goriške vstaje, ki je potekala pod sloganom »Genjajte!« se je kljub mrazu in vetru in celo snegu v soboto udeležilo okrog tristo ljudi. Protestniki so se tokrat zbrali pred novogoriškim sodiščem, kjer so pravni državi prižgali sveče, nato pa so se premaknili pred mestno hišo. Tudi tokrat so protestniki izražali gnev nad razmerami v državi, nad politiko levih in desnih, a so dodali tudi nekaj lokalnih ran: s transparenti so jasno pokazali, da je tudi Goriška zaradi tajkunov oropana delovnih mest, saj so ti pripomogli k propadu nekoč paradnih konjev primorskega gospodarstva. Na plakatih sta se tokrat znašla tudi Vojteh Volk in Dušan Črnigoj, »grobarja« Mipa in Primorja. Pa tudi napovedane 100-odstotne podražitve komunalnih storitev v občini niso bile neo-pažene. »Zdaj pripravljajo stoodstotno podražitev za podjetje, ki je v petih letih, odkar ni dvigovalo cen, ustvarilo 1,7 milijona evrov dobička. Tega preprosto ne razumem,« je eden od protestnikov na glas opozoril na napovedane podražitve storitev novogoriške Komunale. »Svetniki, sprejemajte odloke v naše dobro in ne v korist tajkunov« in »Občina, delajte za nas in ne za lopove« so sporočali protestniki na plakatih. Pa tudi »Janša, nisi zastopu en tubo neč« in »Pahor, prosi Janšo, da vrne denar ali orožje«.(km) / GORIŠKI PROSTOR_Torek, 11. decembra 2012 2 3 Umetniki za Karitas V galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje prodajne razstave »Umetniki za Karitas«. Razstavljali bodo udeleženci 18. mednarodne likovne kolonije, in sicer Vesna Benedetič, Milena Gregorčič, Anka Krašna, Buba in Ede Posa, Darko Slavec, Karmen Smodiš, Bogdan Soban, Viktor Šest, Veljko Toman, Alenka Vi-celjo in Vinko Železnikar, častna gosta bosta Jelka Reichman in Mirsad Begič. Projekt »Umetniki za Karitas« bo predstavila Jožica Ličen, razstavo, ki bo na ogled do konca decembra, bo odprl novinar in umetnostni kritik Jurij Paljk. Izkupiček prodanih del bo namenjen pomoči otrokom v stiski. Goriške zanimivosti »Gorica - Njene zanimivosti in njen čas« je naslov knjige Marize Perat, ki je izšla v letošnji zbirki Goriške Mohorjeve družbe. Danes ob 18. uri jo bodo predstavili v sovodenjski knjižnici; srečanje z avtorico prireja občina Sovod-nje s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Krvodajalci nagrajeni Goriški župan Ettore Romoli je včeraj izročil mestno priznanje Tre soldi go-riziani štirim zaslužnim krvodajalcem iz krvodajalskega združenja Remo Uria Mulloni: to so Daniela Mazzarino, Antonio Poberaj, Giancarlo Zago in Gianpietro Zamolo. Krvodajalska sekcija šteje 1.750 članov, od katerih je 1.200 aktivnih. Do letošnjega novembra so našteli tisoč darov krvi in 60 novih članov. Straussova opereta V Verdijevem teatru v Gorici bo drevi uprizorjena opereta Johanna Straussa »Pipisttrello«. Organizatorji abonmajske sezone obveščajo, da je spektakel »Royal Mongolian Ballet« odložen z 20. na 29. december; kdor je že kupil listek, ga bo moral nadomestiti pri blagajni teatra. Spomini na Ul. Mazzini V knjigarni LEG na Verdijevem kor-zu v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Ritorno in via Mazzini« avtorja Giorgia Ossole Beindla, ki obuja spomine na goriško bližnjo preteklost. Danes ples in čajanka V okviru novoletnih doživetij v Novi Gorici bo danes na Bevkovem trgu poleg drsanja med 10. in 22. uro še ognjena plesna predstava ob 17. uri, ob 19. uri pa čajanka v kavarni Eda centra; gosta bosta Boštjan Trtnik in Samo Lut-man, ki bosta spregovorila na temo »Dragulji na poti - Moje življenje, moja svoboda«. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. ~M Gledališče V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 15. decembra, ob 20.45 komedija Eduarda de Filippa »Natale in casa Cupiello«; vstop prost s prostovoljnimi prispevki. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v soboto, 15. decembra, ob 21. uri »Abba Dream«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 11. in 12. decembra, ob 20.45 »Occi- ŠKOCJAN OB SOČI - Gostje iz Slovenije in Avstrije Deseti praznik pobratenih z izkupičkom za potresence Na vozu z zastavami treh držav in Evrope foto c.m. Škocjan ob Soči je bil v nedeljo prizorišče praznovanja treh pobratenih občin, ki poteka pod geslom »Mir in solidarnost pod drevesom«. Praznik, ki ga prirejajo izmenično v različnih krajih občine Škoc-jan, so letos organizirali desetič. Začeli so z dopoldanskim zahvalnim obredom, med katerim so kmetje in gostje darovali župniji poljske pridelke, sledil je blagoslov traktorjev. Popoldne je bil v župniji kulturni program; nastopili so skupina Costumi bisiac-hi iz Turjaka, zbor Angelo Capello iz Beljana, orkester Filarmonica Candotti iz Pierisa, zbori osnovne šole iz Pierisa in Plesno društvo Srebrna iz Senožeč. Domačini ter delegaciji iz pobratenih občin Divača in St. Kanzian am Klopeiner See (Škocjan v Podju-ni) so se nato napotili do smreke na vaškem trgu, ki jo vsako leto podarijo Avstrijci. Pozdravili so domača županja Silvia Caruso in, v svojem jeziku, še župan koroške občine Thomas Krainz in tajnik občine Divača Iztok Felicijan, nakar so skupaj pritisnili na gumb, ki je prižgal lučke na božični jelki; okraske na njej so izdelali šolski otroci, kar je tudi simbol prijateljstva med tremi občinami. Praznovanje se je nadaljevalo z izmenjavo voščil in s prepevanjem pod praznično jelko. Domača društva so ves dan ponujala na stojnicah domače dobrote, izkupiček pa so letos namenili potresencem. (cm) dente solitario«, nastopata Claudio Santamaria in Filippo Nigro. 14. decembra, ob 20.45 koncert pianista Kristiana Be-zuidenhouta »Fortepiano«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 12. decembra, ob 20. uri »Vdovin zmenek« (Israel Horovitz); ob 20. uri »Aldo in micika« (Tone Partljič); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 15. decembra, ob 16.30 »La leggenda di Loreley«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuovo in gio-co«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Una famiglia perfetta«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »E se vivessimo tutti insieme?«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuovo in gio-co«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Il peggior Natale della mia vita«; 22.00 »Law-less«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Una famiglia perfetta«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Mo-onrise Kingdom - Una fuga d'amore«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 »The Lady«. fi Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.00-17.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri« odprtje razstave Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; na ogled bo do 14. aprila 2013 ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 14. decembra, ob 19. uri odprtje razstave del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto« z naslovom »Castrumfoto 2012: Preobleka«. SKUPINSKA RAZSTAVA z naslovom »Skozi oči popotnic« v organizaciji fo-tokluba Skupina 75 je na ogled v Rotundi SNG v Novi Gorici; do 28. decembra od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.00-12.30, ob nedeljah zaprto. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-le-tnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 12. decembra, ob 21. uri koncert zbora Soul Circus Gospel z naslovom »Nekoč... 40 let Black Music«; vstop prost, informacije v Kulturnem domu Gorica, Ul. I. Brass 20, Gorica, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 14. decembra, ob 20.15 koncert Nove filharmonija z naslovom »Novoletna plesna simfonija«; 18. decembra, ob 20.15 gospel koncert v sklopu niza «Jesenski glasbeni tris«, nastopila bo ameriška skupina FOCUS Sound of Victory; informacije po tel. 003865-3354013. ADVS GORICA, ADMO IN ADO vabijo na božični koncert z naslovom »Parole e Musica per la Vita« z orkestrom Fil(m)armonica v soboto, 15. decembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIVCI vabi na jubilejni celovečerni koncert ob 60-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca v soboto, 15. decembra, ob 19.30 v gradu Kromberk. NA KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi« s skupino Artevoce Ensemble, v kateri sodeluje tudi priznana pevka Martina Feri iz Trsta. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Rismon-do 6 v Gorici, 24. in 31. decembra zaprt. S Izleti »POHOD SEDMIH ČUDES« v organizaciji KD Danica bo v nedeljo, 16. decembra, z zbirališčem pred centrom Danica na Vrhu med 8.30 in 9.30. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Podgori, pri vagi in na Goriščku-trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri. »FEŠTA LETNI KOV 1972!« - Letniki '72 organizirajo družabnost z večerjo, da bi nazdravili prvih 40 let, v petek, 14. decembra, v gostilni Koršič v Števerjanu. Informacije in vpisovanje najkasneje do 11. decembra: Lucia Ferfolja (mail: lu-cia.fer72@libero.it), tel. 348-4735330, Ilaria Tomasin, 348-9237807 in Cristina Corsi 328-2148806. GORIŠKA OBČINA objavila razpis, na podlagi katerega bo dvajset dijakov, ki obiskujejo višje srednje šole v Gorici in so v prejšnjem šolskem letu dosegli dober učni uspeh, nagradila s prispevkom v višini 200 evrov. Kandidati bodo morali izpolniti obrazec, ki je na voljo na spletni strani občine Gorica ali v uradu Informagiovani v Ulici Vit-torio Veneto, predstaviti pa bodo morali tudi ekonomski količnik družine ISEE, ki ne sme presegati 40.000 evrov. Prošnje bodo na uradu za protokol občine zbirali do 14. decembra. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL IZ DOBERDOBA organizira v petek, 14. decembra, ob 15.30 zborovanje v agri-turizmu pri Kovaču. Na srečanju bodo pregledali dejavnosti sindikata v letošnjem letu in podelili priznanja zaslužnim članom ter si izmenjali voščila; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 15. decembra, ob 15.30 na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Priložnost bo tudi, da bodo skupaj nazdravili novemu letu. 13 Prireditve AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00). Danes, 11. decembra, ob 17.30 glasbeni uvod z Giulio Daici in ob 18.30 srečanje s pevko Nado, predstavila jo bo novinarka Margherita Reguitti. KATOLIŠKA KNJIGARNA, ZTT, ZALOŽBA MLADIKA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prirejajo »Na kavi s knjigo« v Katoliški knjigarni v Gorici v četrtek, 13. decembra, ob 10. uri. Predstavili bodo knjigo Doris Jarc »Skrivnost none Genovefe«. KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Čebelji pridelki in proizvodi« v četrtek, 13. decembra, ob 19. uri na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. O medu, cvetnem prahu, propolisu in apiterapiji bo predavala Cirila Marušič ob degustacijah domačih pridelkov in proizvodov. Obvezna predhodna prijava do 13. decembra vsak četrtek od 9. do 12. ure v pisarni po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. DEKANIJA ŠTANDREŽ, KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje Primoža Krečiča za utrjevanje duha z naslovom »Izziv svetosti Filipa Terčelja« v četrtek, 13. decembra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico v nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri. Potekala bo v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopile bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. H Poslovni oglasi IMSA IMPEX SRL, za okrepitev svoje prodajne mreže, išče komunikativne, dinamične in izkušene osebe, pripravljene na nove izzive. Zainteresirani lahko pošljejo svoj CV na: jobs@imsa.it IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Tel. 00386-31672309 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA dobite v kmetiji Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481882064, 347-1216398). Pogrebi DANES V LOČNIKU: 9.00, Rino de For-nasari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Edoardo Si-gnorello (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Adalberta in na pokopališču; 14.00, Ladislao Skocaj (iz Vidma) v cerkvi Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V JAMLJAH: 13.00, Basilia (Basilka) Sobani vd. Antoni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.55, Miranda Marini s pokopališča v cerkev Sv. Valeriana in na pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Lino Fava s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev; 11.30, Zaira Aizza vd. Gergolet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Rom-janu in na ronškem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.30, Attilia Mercurio vd. Vitali blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. ^ Zapustila nas je Basilka Soban vd. Antoni stara 84 let Žalostno vest sporočajo hčerka in sinova z družinami, brat in ostalo sorodstvo. Pogreb bo danes, 11. decembra ob 13. uri v župnijski cerkvi v Jamljah. Jamlje, 11. decembra 2012 Pogrebno podjetje Preschern 2 4 Torek, 11. decembra 2012 KULTURA / LIKOVNA UMETNOST - V tržaškem Kulturnem domu do 11. januarja Prostor v očeh članov društva Kons Kakšna je vloga prostora v sodobnem času? - Na ogled dela 12 umetnikov Razstava dvanajstih umetnikov Društva za umetnost Kons v prostorih Kulturnega doma v Trstu izkazuje vitalnost likovne ustvarjalnosti in problemsko obravnava tematiko prostora iz različnih zornih kotov. Izhodišče razmišljanja in soočanja upošteva tako individualno kot družbeno dimenzijo te razsežnosti; tudi tema letošnjega bienala arhitekture nagovarja common ground, skupni bivanjski prostor. Gre dejansko za geografsko določljiv pojem, ki pa ima neskončen potencial. Vodilna misel sodelujočih se osredotoča prvenstveno na temo prostora umetnosti, tako vloge kot tudi možnosti, da se manifestira. Prostor nas obdaja, vanj stopimo, ga doživljamo, spreminjamo. Likovni ustvarjalci so na različne načine prikazovali svoj odnos do prostora od povsem simboličnih ploskih prikazov, mimo renesančnih matematičnih parametrov, ki dovoljujejo realistični prikaz, vse do iluzionističnega poveličevanja prostorske razsežnosti in ključnega zasuka v dobi avantgarde, ko je Picasso prvi s pogledom iz različnih zornih kotov opozarjal na intelektualno razsežnost ustvarjalnega procesa. Kaj pa naš čas, s svojo kompleksnostjo? Odpira nam vse možnosti na 360 stopinj in presega virtualni, večdimenzionalni prostor! Tisti prostor, ki se je v prazgodovini postopoma polnil, da bi človeku nudil varnost in zavetje, v našem času s svojo prenasičenostjo ponovno utesnjuje človeka, kot nas opozarja rojak, teoretik estetike in družbenih fenomenov Gil-lo Dorfles. Nekateri tržaški umetniki so se s problemom prostora soočali predvsem preko uglaševanja z duhom kraja. Že pred nekaj leti se je Rado Jagodic na zanimivi razstavi Topolimes spraševal, katere so dejansko meje v prostoru in zaslutil aktualnost problemov, ki jih je tudi v globaliza-cijskem sistemu sprožilo podiranje meja. Sodelujoči umetniki se bistveno razlikujejo po temperamentu in pogledih, znajdemo se pred oblikovno in vsebinsko različnimi deli, vezni člen je poudarek na avtonomiji ustvarjalnega procesa, ki ohranja svojo vitalnost, čeprav je nakazanih problemov veliko. Andrej Furlan predstavlja diptih fotografij iz ciklusa Interior landscapes, notranje krajine. Gre za portrete, kjer je por-tretiranec postavljen v fiktiven naravni prostor znotraj stanovanjske realnosti. Na prvi fotografiji to še ni razvidno, zavede nas manjši izsek ozadja, šele ko nam objektiv ponuja pogled širše zajetega prostora se nam prikaže realna podoba portreti-ranca na njegovem domu, pred stensko tapeto z natisnjenim gozdom. Matjaž Hmeljak poustvarja naravno okolje z večplastnim prikazom računalniško zasnovane podobe in fotografije. Travnik s suhim listjem in oblaki dobijo tako spremenjeno podobo, ki hrani v sebi hvalnico naravi in njeni mogočnosti. Robi Jakomin razmišlja o prostoru, ki lahko nudi človeku zaledje, lahko pa zaradi razkroja sistema postane prava kletka. Njegova fotografija pa ponuja vidik lesenih igračk, s katerimi lahko postavimo idealno ureditev bivanjskega prostora. Dunja Jogan preko svojih ilustracij, črno-belih gibkih risb, obravnava spreminjanje prostora posameznika v stiku z drugim. Pogled izhaja iz izkušenj na področju grafičnega oblikovanja in vizualne komunikacije in je bogat na sporočilnosti. Zvonimir Kalc se neposredno sooča s prostorom: njegova instalacija zgovorno postavlja gledalca pred dejstvo, da je umetnost tista, ki podira meje v prostoru z uporabo različnih materialov betona, železa, lesa. Tudi njegove slike zgovorno opozarjajo, da je v zvezi z umetnostjo veliko besed, malo otipljivih dejstev. Viljem Lavrenčič se posveča predvsem arhitekturni in urbani fotografiji, v raziskovanju človeka in vsakdanjega življenja. Z analogno črno-belo tehniko in pinhol kamero je posnel štiri poglede na zapuščene arhitektonske objekte z zazidanimi vrati in okni ter zgradbo v bivši norišnici in zapuščeni hotel pri Obelisku. Vstop in sam pogled v prostor je onemogočen, kar vzbuja tesnobo in nelagodje. Klavdija Marušič nas vabi v svoj akvarelni prostor intimnih občutkov, ki ga doživlja umetnica kot kraj burje in kamna. Triptih postavlja pomen občutenja in emocionalnega podoživljanja prostora. Živa Pahor nas s svojo instalacijo opozarja po eni strani na problem reda in nereda, saj so v šestih škatlah dobile svoj prostor najrazličnejše stvari, le slikarski pribor je ostal izven njemu specifično določenega prostora. To lahko pomeni po eni strani, da nima umetnost svojega prostora, po drugi pa nakazuje svobodo in dejstvo, da ni prostorsko omejena. Razstava je postavljena v foajeju tržaškega Kulturnega doma kroma Deziderij Švara presega prostor slikarskega polja s simbolično prikazanimi oblaki, ki nakazujejo duhovno dimenzijo, preseganje v večdimenzionalni prostor, ki ni vezan le na fizično otipljivost. Franko Vecchiet nakazuje preko svojega slikarskega objekta prehod iz dvodimenzionalnega slikarskega polja v konkreten prostor preko reliefnosti. Andrea Verdelago v svojem slikarskem triptihu minimalistično in zgovorno prikazuje, kako zunanji prostor razjeda osrednjo obliko kvadrata. Ivan Žerjal konceptualno ponuja večplastno berljiv likovni projekt, ki na mi-nimalističen način prodira do bistva problema. Fragmentarnost našega časa preusmerja konkreten problem odnosa do prostora, tako znotraj dela samega kot tudi v odnosu do zunanjega prostora, v problem vidnosti in nevidnosti. Fizična plat podobe presega tako v problem dosegljivosti vsebinskega sporočila. Cilindrično razporejene pokončne letve imajo na notranji strani pritrjene dekolaže, ki so delno vidni le iz vmesnih rež. Problematika prostora odpira več eksistencialnih problemov, vedrina likovnih rešitev, interpretativna poetika, prodiranje v bistvo človekovega biti nakazujejo v moči ustvarjalnega procesa izjemen potencial, ki je lahko širši družbi v veliko oporo. Otvoritveni večer sta s svojim glasbenim nastopom popestrila Tomaž Nedoh in Marko Čepak. Razstava bo na ogled do 11. januarja med odprtjem blagajne SSG in prireditvami. Jasna Merku TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO Violinist Augustin Adelich s svojo stradivarko navdušil z izvedbo Pianist Charles Owen je bil izredno tenkočuten spremljevalec Augustin Adelich je navdušil z virtuozno izvedbo Osemindvajsetletni violinist Augustin Adelich se je rodil v Italiji, starši so Nemci, šolal pa se je v najpre-stižnejši ameriški glasbeni ustanovi, sloviti newyorški Julliard School. Odlične pogoje je mladi umetnik polno izkoristil in si že nabral vrsto priznanj, poleg tega pa ima tudi srečo, da lahko igra na dragocenem instrumentu, ki ga je Antonio Stradivari izdelal l.1723. Za tržaško Koncertno društvo je z angleškim pianistom Charlesom Owenom pripravil zelo lep program, ki se je odprl s Schubertovo Sonatino v D-Duru op.137 št. 1 D384. Violinist je takoj razodel intimno sozvočje s skladateljem, čigar poezija ne išče virtuoznega blišča, ampak zna izražati čustveno toplino z razmeroma preprostimi sredstvi. Pianist Charles Owen je zelo tankočuten spremljevalec, ki je sledil najmanjšim namigom solista ter dopolnil muziciranje z elegantnim dotikom. Sonata št. 3, ki jo je Leoš Janaček spisal l.1914, je bila nedvomno osrednja zanimivost koncerta, tako zaradi EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012 Za zaključek EPK v Mariboru pripravili zelo pester konec tedna Evropska prestolnica kulture (EPK), ki jo je poleg portugalskega Guimaraesa letos gostil Maribor s partnerskimi mesti, se končuje. Uradno se bo zaključila v soboto zvečer, ves konec tedna pa bo v Mariboru pestro dogajanje na različnih prizoriščih, s čimer želijo nadaljevati zgodbo o EPK kot "mozaiku" malih in velikih zgodb. V okviru EPK so v Mariboru in partnerskih mestih izpeljali več kot 5400 dogodkov, ki jih je obiskalo dva milijona ljudi. Po ocenah programskega vodje zavoda Maribor 2012 Mitje Čandra so pripravili bogat program, s katerim so želeli promovirati predvsem dve vrednoti. To sta medsebojno sodelovanje in dialog ter kreativnost kot potencial našega časa. Na tak način so si zamislili tudi zaključni vikend EPK. "Želimo še enkrat ustvariti prebujeno mesto. Pokazati, da si ljudje želijo kulture in kreativnosti, zato bodo zaživele najrazličnejše lokacije. Predstavili se bodo številni ustvarjalci z različnih področij. Verjamemo, da bo prav ta vikend pokazal, kakšen je lahko model prihodnosti našega mesta, prihodnosti, ki temelji na kreativnosti, dialogu in solidarnosti," je povedal Čander. Za razpršeno dogajanje po mestu so se odločili raje kot za množično prireditev ne le iz varnostnih razlogov - v petek je namreč v Mariboru napovedan nov protest proti lokalnim oblastem -, ampak tudi ker bi po besedah Čandra radi ponovno pokazali na "mozaičnost" EPK. Zaključno dogajanje se bo pričelo v petek dopoldne in za- ključilo v nedeljo popoldne, zajemalo pa bo koncerte, literarne dogodke, lutkovno predstavo, modni performans, šahovski turnir, razstave, filmske projekcije in delavnice. Med drugim bo v petek v Koloseju Maribor premiera dokumentarnega filma o pisatelju Dragu Jančarju, v soboto popoldne bodo na Trgu Leona Štuklja brezplačno delili 13. knjigo projekta Dvanajst, ponovno pa bodo z glasbenimi nastopi tudi oživeli odri, ki so čez poletje v okviru EPK delovali po mestu. Uradna predaja naziva prihodnjima EPK Marseille in Ko-šice bo v soboto ob 19. uri v Narodnem domu Maribor. Prireditev je zrežiral Matej Filipčič, ki je pripravil že januarsko otvoritveno slovesnost, dogajanje pa bo povezoval komik Tadej Toš. Tudi ta dogodek bo odprtega tipa, brez uradnih govorcev, saj želijo zaključiti EPK predvsem z zahvalo meščanom in vsem, ki so sodelovali pri projektu, je pojasnila generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer. Dogajanje v Mariboru bo pestro ves teden, saj se bodo vsak dan vrstile predstavitve že opravljenega v okviru EPK. Vsem osnovnošolcem iz Maribora in partnerskih mest bodo podarili lonček z zrnom ajde in tako mladi generaciji kot nosilcem bodočega razvoja simbolno predali seme kulturnega razcveta. Naslednji teden bodo sledile zaključne prireditve v partnerskih mestih, do konca leta pa bo na ogled vrsta že odprtih razstav in nekaterih drugih dogodkov. Podroben program dogodkov je na www.maribor2012.eu. originalnega navdiha kot zaradi interpretacije, ki je drhteče izpostavila lepoto in globino Janačkove umetnosti: poduhovljena preobrazba ljudskih tem, prosto pretakanje idej, ki so deloma črpale svoje zametke iz opere Katja Ka-banova, vse to v okviru, ki ne zanika klasične forme, temveč jo prilagaja izpovedni nuji. Da je Adelich interpret, čigar odlike slonijo tudi na vrhunski vir-tuoznosti, je dokazal v izvedbi Ysayje-ve Sonate št.6 v E-Duru op.27: skladbo, ki zaključi šesterico sonat za violino solo po Bachovem vzorcu, je violinist podal temperamentno in suvereno, v drugem delu pa smo najprej poslušali Brahmsovo Sonato št.1 v G-Duru op.78; tako violinist kot pianist sta se z užitkom pogreznila v bogato stapljanje melodij in harmonij, razpeta med romantiko in otožnostjo Brahmsovega značaja, ki je skladbo odel v melanholične barve, nadgradil pa z nenehnim brstenjem tematskih celic. Miren, spokojen zaključek sta umetnika podala nežno in toplo, nato pa zasukala glasbeno pripoved v povsem drugačno smer: sicer je tudi Brahms ljubil cigansko glasbo ter jo večkrat lepo vpletel v svoje skladbe, brez vsakršnih zadržkov pa je to storil Pablo De Sarasate, veliki španski vir-tuoz, ki je občinstvo navduševal z neposredno in vročično igro. Zigeunerweisen op.20 so zelo zahteven izziv za vsakega virtuoza in Augustin Adelich je dokazal, da so mu težave prej užitek kot ovira: najprej strastne melodije, nato vžgan ritmični potek, ki je violinista skorajda spravil v ples, so popolnoma navdušili občinstvo v gledališču Rossetti, ki je oba interpreta nagradilo z dolgimi aplavzi in vzkliki. Za dodatek je violinist izbral ljubko salonsko glasbo, Kreislerjev Liebesleid, ki je elegantno zaključil žlahten koncert. Sledil bo daljši premor za božične in novoletne počitnice, prvi koncert l.2013 pa bo oblikovala sijajna ruska violinistka Viktoria Mullova: predsednik društva Nello Gonzini ter umetniški tajnik Giovanni Baldini sta zraven voščil zvestim članom posredovala razveseljivo novico, da je društvo dobilo novega podpornika-Banko Generali, ki bo članom nudila posebne pogoje, zahvala pa je šla tudi skladu Ca-sali in skladu CrT (Tržaške hranilnice), ki omogočajo velikemu številu mladih brezplačen obisk koncertov. Katja Kralj BOŽIČNE UGODNOSTI Centro Pelletterie ulica Lamarmora 14 - blizu tržaškega sejmišča CARRARO SKRINJICI1] popust 30% usnjene torbice -30% ODPRTO OD 3.30 DO 19.00 ODPRTO VSE NEDELJE V DECEMBRU OD 10.00 DO 19.00 26 Torek, 11. decembra 2012 ITALIJA, SVET / RIM - Vladna kriza in Barlusconijev nastop pahnila Italijo v veliko negotovost Po Montijevem odstopu glavobol Italije na borzah RIM - Medtem ko odhajajoči italijanski premier Mario Monti še ni jasno povedal, ali bo kandidiral za premiera prihodnje vlade ali ne, so trgi včeraj že povedali, da njegov odstop ocenjujejo negativno.Montijev napovedani odstop in vnovična kandidatura dolgoletnega italijanskega pre-mierja Silvia Berlusconija za premiera prihodnje vlade namreč vzbujata strah, da bo Italija stopila z reformne poti in odpravila kakšno od doslej sprejetih reform. Nekdanji evropski komisar je namreč vodenje italijanske vlade prevzel pred enim letom, ko je na mednarodnih finančnih trgih vladalo izjemno nezaupanje v državo. S številnimi varčevalnimi ukrepi in sprejetjem strukturnih reform je Monti uspel državne finance stabilizirati. Monti je v včerajšnjem pogovoru za časnik La Repubblica dejal, da se o svoji morebitni politični karieri še ni odločil, da pa je zelo zaskrbljen nad trenutnimi razmerami in nad prihodnostjo države. Dejal je tudi, da ni imel druge izbire, kot napovedati odstop in da se o tem ni posvetoval z no- PALESTINCI Za obnovitev mirovnih pogovorov RAMALA - Palestinci želijo obnoviti mirovne pogovore z Izraelom s ciljem v šestih mesecih doseči rešitev vseh vprašanj glede končnega statusa nove palestinske države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je izjavil palestinski pogajalec Sajeb Erekat, je bila s pridobitvijo statusa države nečlanice v ZN dosežena »nova faza«.Kot je za radio Glas Palestine dan po nedeljskem zasedanju ministrov Arabske lige v katarski Dohi povedal Erekat, se je po sprejetju resolucije v Generalni skupščini ZN zagotovo pričela nova faza. Zgodovinsko glasovanje 29. novembra, s katerim so Palestinci v ZN dobili status države nečlanice opazovalke, je po njegovem arabski svet prepričalo, da je treba dosedanji mirovni proces in njegove udeležence, vključno s t.i. bližnjevzhodno četverico, ponovno premisliti. Poseben odbor bo do konca decembra pripravil akcijski načrt, nato pa bodo predstavniki Palestincev obiskali pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN - Veliko Britanijo, Francijo, Rusijo, Kitajsko in ZDA - in preverili, »ali obstaja možnost za mirovni proces in na katerih načelih bi moral potekati. Neposredna mirovna pogajanja med Palestinci in Izraelom so nazadnje stekla septembra 2010, a so po nekaj tednih propadla zaradi spora glede gradnje novih judovskih naselij - Palestinci zahtevajo zamrznitev gradnje pred začetkom pogajanj, Izrael pa na postavljanje pogojev vnaprej ne pristaja. Erekat je tudi navedel tri pogoje za vrnitev za pogajalsko mizo - cilj mora biti umik Izraela na meje izpred vojne leta 1967, tudi v Jeruzalemu; pogajanja naj se obnovijo na točki, kjer so se prekinila, in ne na začetku, kot to zahteva Izrael; in da se določi šestmesečni časovni načrt za rešitev vseh vprašanj glede končnega statusa palestinske države. Obenem Palestinci vztrajajo, da ustavitev sporne judovske gradnje na zasedenih palestinskih ozemljih in izpustitev palestinskih zapornikov narekujejo že podpisani sporazumi ter nista zgolj njihova predpogoja za obnovo mirovnih pogajanj. (STA) beno politično opcijo, ampak se je odločil samostojno. »Dobro sem vedel, kaj moram storiti,« je dejal Monti. Dodal je še, da se je za napoved odstopa v petek odločil zato, da na trgih ne bi povzročil panike. Berlusconi, ki je že intenzivno vstopil v predvolilno kampanjo, je Montijeve ukrepe v minulem letu dni ostro kritiziral, češ da so ti državo pripeljali v recesijo. Zaradi teh in podobnih kritik pred meseci na račun poostrenega boja proti utajevalcem davkov in zviševanja davčnega primeža niso redka opozorila, da bi Berlusconi ob morebitni zmagi izničil doslej sprejete ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Izjemno kritičen je bil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Dejal je, da vrnitev Berlusco-nija v politiko predstavlja grožnjo stabilnosti Italije, ki ima mnoge probleme prav zaradi politik, ki jih je v minulem desetletju kot premier sprejemal Berlusconi. Dodal je še, da je vnovičen vstop Berlusconija v politiko tesno povezan z njegovimi osebnimi in- Italijanska vladna kriza je v ospredju zanimanja tujega tiska v Evropi in svetu ansa terese, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Osrednji indeks milanske borze je ob jutranjem začetku trgovanja upadel za 2,3 odstotka, pribitki itali- janskih obveznic pa so se v primerjavi z vrednostmi nemških referenčnih obveznic povzpeli prek 350 bazičnih točk oziroma okoli 30 bazičnih točk nad petkovo zaključno vrednostjo. OSLO - Ob udeležbi najvišjih predstavnikov EU in številnih držav Evropski Uniji včeraj slovesno podelili Nobelovo nagrado za mir Nagrado so prejeli predsedniki Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, Jose Manuel Barroso, Herman Van Rompuy in Martin Schulz. ansa OSLO/STOCKHOLM - V Oslu so včeraj podelili Nobelovo nagrado za mir, ki jo je letos prejela Evropska unija za vlogo pri preoblikovanju Evrope »iz celine vojn v celino miru«. Velikega simbolnega pomena je tudi dejstvo, da so na slovesno podelitev včeraj prišli tudi voditelji večine držav članic EU. Van Rompuy je k udeležbi sicer pozval vse šefe držav in vlad, a udeležbo jih je do sredine minulega tedna po poročanju agencije APA potrdilo 18. Predsednik norveškega Nobelovega odbora Thorbjoern Jagland je EU na podelitvi pozval, »naj gre kljub krizi naprej. Nagrado so prejeli predsedniki Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, Jose Manuel Barroso, Herman Van Rompuy in Martin Schulz, navzočih pa je bilo tudi okoli 20 voditeljev članic unije, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. »Ohraniti doseženo in izboljšati ustvarjeno, da bi lahko rešili probleme, ki danes ogrožajo evropsko skupnost, je edini način za rešitev težav, ki jih sproža finančna kriza,« je dejal Jagland, preden je prestižno nagrado izročil Barrosu, Van Rompuy-ju in Schulzu. Barroso je ob prejemu dejal: »Danes je eden od najvidnejših sim- bolov naše enotnosti v naših rokah. To je evro, skupna evropska valuta, ki jo bomo branili.« Van Rompuy pa je dodal, da je ponosen, da je Evropejec. Jagland je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dele svojega nagovora simbolično izrekel v več jezikih, s čimer je želel ponazoriti raznolikost EU. Poleg medalje in diplome prinaša Nobelova nagrada za mir še osem milijonov švedskih kron ali 930.000 evrov, ki jih bo EU namenila projektom za pomoč otrokom, žrtvam vojn in konfliktov. Medaljo in diplomo bodo hranili v evropskih institucijah. Norveški odbor je 12. oktobra sporočil, da bo šla letos Nobelova nagrada za mir v roke EU zaradi njenega prispevka k miru miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi. V Stockholmu so popoldne podelili še ostale Nobelove nagrade - za kemijo Američanoma Robertu Lefkowitzu in Brianu Kobilki, za fiziko Francozu Sergeu Harocheu in Američanu Davidu Winelandu, za medicino Britancu Johnu Gurdonu in Japoncu Šinji Jamanaki, za ekonomijo Američanoma Alvinu Rot-hu in Lloydu Shapleyinu, za književnost pa kitajskemu pisatelju Mo Yanu. MADŽARSKA Študenti na ulicah proti šolski reformi BUDIMPEŠTA - Študenti v več madžarskih mestih so sinoči protestirali proti reformi visokega šolstva, ki jo je prejšnji teden sprejel parlament v Budimpešti. Reforma med drugim predvideva uvedbo šolnin in znižanje štipendij. Protestnega sprevoda proti parlamentu v Budimpešti se je sinoči udeležilo okoli 800 študentov, čez dan pa so v madžarski prestolnici potekali protesti na univerzah in v vladnih poslopjih. O protestih so poročali tudi iz mest Debrecen, Pecs, Szeged in Sopron. Nova zakonodaja zmanjšuje število mest na univerzah, ki jih subvencionira država. Uvaja tudi sistem šolnin in posojil za študij. S prihodnjim študijskim letom bodo morali študenti plačevati do 325 tisoč forintov (okoli 1150 evrov) šolnine za semester. Vlada poudarja, da bodo s študentskimi posojili zmanjšali osip študentov, študentske organizacije pa svarijo, da bo uvedba šolnin drastično zmanjšala vpis na univerze. Vse več konfliktov za vodo in hrano WASHINGTON - Ameriški Nacionalni svet za obveščevalne dejavnosti v poročilu »Globalni trendi 2030« napoveduje, da bo v naslednjih dveh desetletjih po svetu krepko zraslo število prebivalcev v mestih, zaradi česar lahko pride do pogostejših konfliktov za vodo in hrano. V mestih bosta do leta 2030 živeli dve tretjini vseh ljudi na svetu. Poročilo pravi, da bo v najboljšem primeru tako porasel delež srednjega razreda in bodo ljudje živeli v boljših razmerah, povezani z novo tehnologijo in z večjim dostopom do zdravstva. V najslabšem primeru pa bo rast prebivalstva prinesla s seboj vse več spopadov za omejene vire, na čelu s pitno vodo in hrano. To grozi predvsem Bližnjemu vzhodu in Afriki. Takšne nestabilnosti lahko potem pripeljejo do svetovnega gospodarskega kolapsa. Poročilo, ki ga objavlja tiskovna agencija AP, pomeni sicer le ugibanja ameriških obveščevalnih agencij, ki napovedujejo prihodnost na podlagi trenutnih gibanj. Poročilo je namenjeno kongresnikom in Beli hiši, če pa bo pri sprejemanju političnih odločitev kaj veljalo, pa je kot vedno pod velikim vprašajem. Na fakulteti v Indiji prepovedali dekletom nošenje kavbojk NEW DELHI - Vodstvo fakultete na severu Indije je študentkam prepovedalo nošenje kavbojk in majic, kar je sprožilo glasno negodovanje, so včeraj poročali indijski mediji. Fakulteta za ženske Adarsh v okrožju Bhiwa-ni je pred kratkim kaznovala štiri študentke s 100 rupijami oz. s približno dvema evroma denarne kazni, ker niso spoštovale pravilnika glede oblačil. »Zahodnjaška oblačila, kot so kavbojke in kratke majice, privlačijo moške in so razlog, da je veliko študentk spolno nadlegovanih,« je dejala deka-nica fakultete Alaka Sharma in dodala, da morajo dekleta v šolo prihajati v tradicionalnih indijskih oblačilih. Študentke so ostro kritizirale nov pravilnik, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Takšna pravila so bizarna in nesprejemljiva. Vlada bi morala posredovati proti vodstvu fakultete,« je povedala predsednica indijske Nacionalne komisije za ženske Ma-mata Sharma. ■ zlato ■ (999,99 %%) za kg _ ■ 42.540,07 € +178,94 sod nafte (159 litrov) 107,22 $ +0,19 evro 1,2930 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. decembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 10.12. 6.12. ameriški dolar 1,2930 1,3072 japonski jen 106,23 107,66 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,245 25,195 danska krona 7,4591 7,4592 britanski funt 0,80440 0,81135 madžarski forint 283,51 283,48 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6963 poljski zlot 4,1235 4,1340 romunski lev 4,5375 4,518 švedska krona 8,6336 8,6294 švicarski frank 1,2068 1,2114 norveška krona 7,3250 7,3360 hrvaška kuna 7,5263 7,5320 ruski rubel 39,7440 40,332 turška lira 2,3167 2,3388 avstralski dolar 1,2318 1,2456 braziljski real 2,6877 2,7199 kanadski dolar 1,2761 1,2961 kitajski juan 8,0684 8,1439 indijska rupija 70,4750 70,7690 južnoafriški rand 11,2365 11,4205 / RADIO IN TV SPORED Torek, 11. decembra 2012 27 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Marko Pe-jatovic 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik V^ Rai Due V" Rai Tre 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Rescue special operations 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Casa da gioco (dram., ZDA, '55) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger ( roM cRrj r^L L ULI IMüSAMLI RAI I c. v jy; > r 21.10 Film: L'ultimo samurai (akc., ZDA, '03, i. T. Cruise) 20.25 Dnevnik Agenparl 12.50 Aktualno: Salus Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.05, 19.30 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 Trieste in di-retta 20.00 Happy Hour 20.30 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport Jr Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.10 Kratki igr. film: Deček s kačo in grad iz peska 11.25 Nad.: Totalna razprodaja 12.00 Poročila 12.05 Ars 36012.20 Umetnost igre 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.50 18.30 Risanke 16.15 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dok. film: Slovenci onkraj Atlantika 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Normani - Možje s severa Canale 5 Jt Slovenija 2 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Don Matteo 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: Intelligence - Servizi e segreti (akc., It., '09) 23.30 Dnevnik: Tg5 - Speciale Cuori in vendita 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Mia and Me 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 22.40 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 23.05 Dnevnik 20.55 Nogomet: Roma - Atalanta, Tim Cup 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 15.50 Nan.: No ordinary family 17.40 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella pra-teria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: I migliori Volo della nostra vita (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. decembra 2012) Vodoravno: Ana Karenina, Meli, radika-lizem, Erik, T.S., Salonit Anhovo, Ital, god, toksin, čopič, I. B., Meco, ja, Čop, natje, Orest, mrk, aki, NBA, rtina, Mira-mar, Alava, mi, Aar, omot, ud, led, Ananke, dominikanec, naskok, A. N., E. V., jama, Acapulco, teza, Libanonec, Mito, Vieri, Ani, oljčica, Integrali, rak, SAE, kor, Arco, Rod; na sliki: Matija Čop. 21.10 Film: Santa Clause e nei guai (kom., ZDA, '06)23.00 Film: Pluto Nash (zf, ZDA, '02, i. E. Murphy) La 7 LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Saving Hope 23.55 Aktualno: Omnibus Notte 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.20 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.15 Aritmija 14.50 Kviz: Moja Slovenija 16.30 Dok. serija: City Folk 17.00 Mostovi - Hidak 17.35 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 18.05 Glasnik 18.30 Slovenski vodni krog 19.00 Dok. odd.: Zvok Hollywooda 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja 21.00 Glasb. odd.: Muzikajeto 21.35 Film: Preprosto o ljubezni 23.15 Brane Rončel - Izza odra (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 12.30, 15.30, 17.25 Poročila 8.25 15.15, 18.35, 19.25 Beseda vo-lilcev 9.35 Tedenski pregled 11.10 Tednik 12.00 17.50, 19.40 Kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 16.15 Satirično oko 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Kaj o protestih menijo poslanci? 21.30 Žerišče 21.45 Kronika 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Iz arhiva po vaših željah 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Fle-go 20.45 Nautilus 21.15 Glasb. odd.: Boben 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Zgodovina ZDA 0.05 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.3510.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostra-ni 17.00 Tv prodajno okno 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Bodimo zdravi! 20.15 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 6.55 Risane in otr. Serije 8.0017.55 Dok. serija: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.45 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 Misli zdravo 12.05 Nad.: Human Target 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 14.20 Dok. serija: Prenovimo kopalnico 14.50 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Mentalist 23.25 Nan.: Obdarjen A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Izbruh (katastrof., ZDA, '95) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: The Art of War 2: Betrayal (akc., Kan., '08) 21.55 Film: Zabava 2 (kom., ZDA) 23.45 Film: Nevarna odprava (zf, ZDA/Kan., '09) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris De-vetak in Tamara Stanese; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Charles Dickens: Božična pesem v prozi - 2. nad.; 18.00 Goriška gledanja, pripravlja Aldo Rupel; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS -Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 11 Petek, 14. decembra 2012 TRST / Luna vzide ob 5.06 in zatone ob 14.47 PLIMOVANJE Danes: ob 2.06 najnižje -19 cm, ob 8.09 najvišje 58 cm, ob 15.04 najnižje -68 cm, ob 21.40 najvišje 30 cm. Jutri: ob 2.51 najnižje -16 cm, ob 8.51 najvišje 57 cm, ob 15.45 najnižje -70 cm, ob 22.28 najvišje 30 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....50 Piancavallo............40 Vogel..................55 Forni di Sopra.........35 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............30 Krvavec................75 Trbiž...................30 Cerkno................15 Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 Mariborsko Pohorje . .25 Podklošter............60 Civetta.................90 Bad Kleinkirchheim . . .30 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo jasno do delno oblačno, v četrtek pa bo po nižinah in ob obali prisotna nizka oblačnost. Hladneje bo tudi čez dan. V sredo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo lahko večji del dneva megleno. V četrtek bo sprva precej jasno z zelo mrzlim jutrom, čez dan pa se bo oblačnost od zahoda povečala. Ponekod bo začel pihati jugozahodni veter. Akcija v Manufakturi MODA ZA VSO DRUŽINO - konFekcija, spodnje perilo, hišni tekstil (Tlanufaktura|5o kjer je dober nakup pravilo | let manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si