•f.r
<,&•>	& iji ft ...j
4&	^ss«»W"	'%	iv- g f	m .?
&	$ p	% %	f |
r t;	v.y-	•*	?:•	V5	*•:	g	«	SA	-v A'
N\\	.'?■■'	%	'%	% \?	iv iS	£.“■:?>	;>	-/ gf
if '•■•;. '-V; Vi- '■?: \U—,*K	;Š	 /!#	& ,v‘. v	.•%'*’	.£*	yt-f	jr-i	'.
Adk % % % % '&***	*»**»'	W.:% # #	/vw^--
.-V* {v.. *V/#
rws %.% '**■“	4/
Jkjss «**■	.	'"""
riOn^T v S L I E O N O Cf N A	»*--	*-•
 r UWJ	-	ŠTEVIL	K	A	i>OcX<X>-
&$&,	ST.	O	LET.2.	I VhsJAri
____
/»^AJ/'. O	*...:	v***,	j/’	'	.-••••.	*:**»	‘t	.....	*;	•;	    ...».. 1 **•*•’"•:!_
,’A:'T:£■	H f* H Ll : / ... \ lisi /,. -'' ii U i % «*l	*wS
• v
-S®	i! In]Kv/ lyJv::’QIni Up)
C^jijj PRINTED UIH) PUPLISHED (EDITOR):REV.B. EOEEIC **	.	Jfc5'J&©toria_Str. _IAY^PJY_Z _iiiS .W. _
KRISTUS JE VSTAL - ALELUJA \ I
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SLOVENCE?! SIROM AVSTRALIJE
ZELE "M I S L I"
"M I S L r'
» ■ I •	'	»
Stran 2 <
DUHOVNA OBNOVA
POSTU:
Postni čas je pomlad v cerkvenem letu.Kako primerno je v Evropi prva pomlad prirode povezana s postnim časom.Sonce sije gorke je, like zadnji sneg, izvablja zadnje zaspance v naravo med mlado zelenje in cvetje v sončnom poboč ju .Kmet je orjejo in o& rbujejo pomladno setev.V gredah'Qb hiSah, po travnikih, delajo žene in dekleta. Otroci so paz&bili sneg, ' smuči in led, predani so novim igrani v svetom pomladnem vzduSju. ''.V;:-'
V	cerkvi so zastrti blesteči oltar1 ji in svetniki s postnim prtom* le podobe Kristusovega trpljonja in križevega pota poglabljajo v dufeah vernikov sočutje s trpečim Gospodom, o katerem govori pasijon in postni pridigar.Spovednice nimajo *asa, da bi so zaprašilo, obhajilne mize niso zastonj pogrnjene:Kdorkoli se čuti katoliškega kristjana, hoč^ s Kristusom obhajati zadnjo večerjo, zavžiti Rofenje Telo, biti eno s Kristusom, imeti v sebi vočno življenje.
Tiha, pasi jonska,črna nedelja zagrne znamenje odreSonja,da bo tem svetlejše sijalo veliki petek : i!0 sveti križ,živ-1 j on ja luč, o sveti križ,nebo Ski ključ1. Ponižno to častimo, zvestobo obljubimo’.11
Ni zolcnja ne evotja na oltarjih.Cve tno nedoljo otroci napolnijo cerkov z ml adim evotjom in zelenjem in Se nekaj ja bolk, oranž, fig,rožičuV je skritih vmes. Toda to prajtolne in butare bo otrofeko navduSen jo po blagoslovu hitro odneslo do mov za srečo v hifii in družini, pri živini' in na polju.
Sole ob bok jem grobu bodo med skalami stražami in svečami pravcati cvetlični vrtovi, in velikonočni oltarji bodo Vstalega obdajali z vsem nežnim krasom mlado priBodo in očiščenih, pomlajenih vernih src.''Kristus jo vsta 1, aleluja In pri procesihi vstajenja ter v cerkvi bo donela pesem zvonov, orgel, src:"Vesel prepevaj, o kristjan, vstajanja tvojega j o d an I "
Tako je bilo, ko jo nam in domovini So "mirno plavala je življenja barka.;I Tako jo Korofekem in na Gori Ski h obronkih
So	aandane s .Tako bo zasijala za postom, pasijonom in velikim petkom velikonočna slava vsoj domovini, ki s trpečim Jobom verujo: ''Vem,da moj OdrcSenik živi .On mi bo dodelil poslednji dan trpljenja in od roSonjo, vstajenje
In naS postni, vi domovini, v Avs loto, isto ccrkvon isto zapovedi, ist v s em i katoliikimi s mo os aml j en i, ob jo smo iacd brati.L cerkveni skupnosti
velikonočni čas sr no-traliji ?Iato cerkveno
o	skrivnosti in obrede e praznike imamo tu z la? i s t j an i. Pr a v nič n i --itran poti3n jeni, brat
o	kdor 30 sam odmakne in družabnemu življon
ju, se osamljen cmeri ko trmast otrok.Sove, na zunaj je marsikaj drugače.Najplodnejše cerkveno čase kot advent in post obhajamo na primer v poletni vročini in zato so tudi družabne navado bolj svobodno poletju primerne.Tu mislimo na zabave, letovanje, kopanje, potovanje, počitnice, po naSo ‘!holidaysli. Priroda je vsa v cvetju, v bogati žetvi z žlahtnim sadjem; pa tudi s suSo in vročino priroda ne skopari.A vsa priroda je božja, njegova volja je v prirodnih zakoni h. Globi je gledana nas tudi ta priroda navaja in podpira v duhovnom življenju po navodilih Cjrkve, zlasti v postu.
Visoko sonce,poletna vročina l Ali ni Kristus v Evharistiji nafee duhovno eonco, ki razsvetljuje, grejo»razvname v na3 življenje milosti božje ?In nekaj vročine za pokoro lAli ne morajo v domovini prenaSa-ti hudoga mraza pozimi in dosti noprijetneje votrovo spomladi?^ bogato juino sadje, kako nam olajSava post pritr-gan ja in post od mesa ob petkih. Ali ni pasijon, žalostni rožni venec, križev pot za nas opomin, naj doprinaSamo bogate, žlahtne sadove čodnostnega živ 1 j en ja, zlasti ljubezni do Boga do bližnjega ?
Le povrbun človek se opravičuje "Tu ju vse drugače, jezika no razumem, vse mi je tujo •.. 5,Pa se s takim praznim besodičonjom ogno nedeljsko maSo,spovednico, obhajilno mizo...In tako zamudi čas milosti ‘.Priroda ju v prokipajoči krasoti, v dufei pa je ledena zima brezbrižnosti. ‘'Dufea krSčanska, s^daj so potrudi, zlatega časa nikar ne zamudi ii(
Za sveto spoved so pripravi z izpraševanjem vesti in obžalovanjem grohov,kot si vajen iz
Stran 3.
OTROŠKIH dni.In kjer niMafe doma*e ga spovednika; se spovej v angleš čini; saj ti bo duhovnik pomagal. Pri prejemanju zakramentov in v v erskem udejstvovanju te podpira mi lost sv. birme, da irnafe le dobro vol jo.Izgovor glede jezika jo. jalov
V	trgovini, v restavraciji, v slu žbi, v družbi, v kinu ne zabavafe v .gladki .anglefečini j v cerkvi, pa praviš, so ti zdi vse tuje .Isti Bog, isto Ro fen je Telo, isti oltar, ista sv. maža, isti latinski cerk veni jezik, isti svotniki, isti o-bredi...Le z.molitvenikom in rofc-nim vencem in pobožnim srcem pridi v cerkev, pa bok povsod na svetu v božji hifei nafeel največ ji kos domovine.Poznam gani j ive pr imore, da so celo starcjfei ljudje, ki le za silo lomijo anglofečino, dobro spovedujejo, molitve pa opravljajo v svojem jeziku,Globoko mo presune ko v rastrosenih selifečih v gofefca vi, v pragozduj na želoznifekih postajah v pufedavi srečujemvernike, tudi raztreseno ud o na Sega naroda, ki tožijo, da nimajo c er tore ,n o nedeljsko mafce.Mnogi po mestih, v bližini cerkva, pa so tako brezbri žni.Tu nam avstralski katoliki in duhovniki po pravici delajo očitke. Torej ved versko zvestobe in cerkvenega življenja da se bomo o-6 itn o razločevali od onih, ki vero nimajo in so pona&ajo z brezbož-nost jo’
Nako velikonočno obhajilo ne bo le priprava za praznik vstajenja, tem več tudi za veličastni evharistič ni kongres, ki ga bomo avstralski katoliki obhajali drugi povoliko-nočni teden v Sydneyu.Mnogi sto bili kot otroci, mnogi kot fantje in dekleta na veličastnem evhari stičnem kongresu v Ljubljani lota 1935 in ste so navzeli navdufeene ljubezni do Jezusa v presveti Evharistiji.Tudi sam rad prebiram go
v	or o in gledam sliko v prelepi kon grešni spominski knjigi.EVharisti čni kongres v Sydncyu so bo obhajal kot srebrni jubilej tukaj Snega sve tovnega evharističnega kongresa leta^ 1928 in kot trikrat zlati jubilej prvo sv. mafee, ki jo bila darovana na avstralskem kontinentu leta 1803.Pridite zlasti za 18. in 19. april,ko bo v soboto prav nafea slovesna služba božja in v nedeljo vifeek kongresa.Kaj mogočno zaori v nafeih srcih in v Avstraliji nafe slavospev:“Kristus, kraljuj, Kristus zmaguj, v Hostiji sveti nam gospoduj V
Dragi Rojaki l Vam V3em Sirom Avstralija želim blagoslovljene, zdrave, vesele velikonočne prazni ke in so radujem v nadi,da so bom 3 prav mnogimi srečal v Syeneyu ob kongresnih dneh.Tam bomo ob Srcu evharističnega Dobrega Pastirja vsi onodufeni v veri in ljubezni.
Vdani Vam
Dr.Ivan Mikula,
45 Moran Str .
BOULDER, 1,A.
IZZa "ZELEZNE ZAVESE1' SE SMEJEJO
V	vshodnoevropskih deželah poznajo dve vrsti političnega humor ja j legalnega in ilegalnega,ali boljo; tistega duhovno brezpomembnega, ki ga vodi država, tor tistega Sopete jočoga, toda pristnega,ki izvira iz dufee naroda.Tukaj nekoliko primerov:
Nek razlafeften polski kmet so postavi pred vladno palačo v Varba-
vi	ter si vtakne v usta prgiSčo slame,ki jo prično z vso vnemo fcvo čiti.Nek minister to vidi,ga pokara ter mu naposled podari 50 zlotov.Isto stori tudi zunanji minister .Naposled pa pride sam državni glavar,ki mu pa namesto miloščino da brco in ga nahruli rekoč : :iI'Iorec , kaj bofe pa pozimi jedel, ko pa fee na pomlad žre 6 slamo1.
Nek Madžar so po daljfci odsotnosti vrne v svoje rodno mesto Budapcst ter tam povprafeuje za Piranc J ožo-fovim trgom.Nek miličnik pri tora ostrmi: "Ti najbržo mislife Stalinov trg? Stari Mad žar pa jasne jo ; “Mislim pač trg med Zofijino in Ktofa novo coato."Miličnik postaja nestrpen tor jezno odgovori; “Dragi prijatelj, to sta ulici Zukova in Rdečo armad en .Popotniku so pri tom razjasni lice ,nato napravi nekoliko korakov proti Donavi - plusk -skoči v vodo."Zakaj si hofceh vzoti življenje, tovarife?i!riu zavpijo miličnik.Pa mu odvrne oni iz valov; "Kaki samomori Le nad vso som srečen da morem ponovno videti svojo mamico Volgo.
"MISLI “ so edini slovenski list v Avstraliji.N jih namen je povezati raztresene ude nafeega naroda in jih
o	hran j at i d omovin i Sl oven i ji .Na j ne bi bilo nikogar, ki ne bi podpiral teh naporov in naSega lista v novi domovini iJ1
R A
PAUL { JOHN :
MAHY :
PAUL :
MaRY : PAUL :
SAY IT
PAUL
IvLiRY
PAUL
MARY
JOHN
JOHN : Paul ; JOHN :
Paul :
J OffiT : KARY j
PAUL :
MARY : PAUL : MAHU :
PAUL : f.iA RY : PhUL : fc*xRY i
JOHN : MaRY :
Str an 4 .
P. J 0 PROG RAM M S "POR NS7/ AUSTRaLIANS"
Very 5asy Le 3son Sat ,'~ltli,April ,53
I am not a penny fo^ the tc3 ephono 8,. Are you?
(Laughing - Smejoft) No . I	am	not i	And Mary is not	a	ponny.
I'm John and you are Paul	and	Mary	is Lary - not a	penny.
Never mind , Paul^. I have - t//opence .. „threepence ..four. .there .
I have si:c pennies, Paul.
I have six pennies. I have a	girl-fr iend .. You have	a	bicycle. .
John have a car . ...
No, no, no IJohn has a car,,..we sayjHe has , she has.lt has... John has a car...I have a bicycle. It has a beli...
Sat. Alt h april, 1953
'VITH PAUL:
Tv/o halfpennies are on penny. (Id)
Tv/o pennios are twopence . (2d)
Threo pennies are threopence . (3d)
A shilling and thrce pennies are on and three.(l/3)
Pive shillings and eight pennios are five and eight. (5/8)
I havo a shilling, two pennies and a halfponny...
You have one and tv/opence halfpcnny. (l/2^)
Sat.,l£th April, 1953.
'Vherc is Olga ?
She1 s milking the cov/s, Paul.
No ». Not Olga 1
Yc3, Pavii..3hc milks the cov/s every day.
She's milking the cows nov/: she's in the cov/shed...
She milks the cows every day.
Easy le s s on
'S at., 141 h Apr i 1, 19 53 .
I mu st men d the door. Will you give mo a hand, Paul?
7111 I. . v/hat ?
7/111 you give me a hand? No, not your left hand and not your right hand I mean: .Vili you help me ?
'.Vili you give mo a hand ?.. .Will you help mo ? I’ll romcmbcr that. H1 m 17/111 you give me a hand ?...
Yes, 1*11 give you a hand.
Sat.,llth April, 1953.
”/o m st make a fowlhouse. Hov/ can wo mako a f ov/lhouso ,Mary?
Havo you any iron? Have you any timber ?
I	think I havo some piccos of wood ovor hore. Yos-here,s some v/o od .
Oh yes, that v/ill do. That's cnough, now have you any old boxos? '.That for ?
To mako plače s for the fov/ls to lay the eggs i
Oh, of course 1 Yos, 11 ve some boxcs. I think I havo tv/o
that vvill bo quite good.
Now - have you any nails?
No, I haven't any.
Havo you any screv/s ?
No, I haven!t any screws - wait a minute - I havo somo scrov/s, but not many.
Havo you any chickon wiro ?
No, I havon!t any • A must buy some..
Stran _5.
VKLJUB VSEMU GLAVE ' POKONCU I J !
Mnogokrat se slifei od nafeih ljudi v begunstvu,da izgubljajo vero v bodočnost in zaupanje v lastne noči in sposobnosti in da se raje predajajo mehkužnim sanjarijam in prijetnim željam, kot pa da bi vzeli lastno usodo in usodo vsega begunstva tako kot jejtrdo in neusmiljeno, toda nikoli brezupno.
- in tako naprej.Na neS teto načinov se poizkus
Se vsakokrat, ko sem imel priliko govoriti s takimi maloduSnimi ljudmi,se je izkazalo, da vsa njihova malodušnost &mo izmakniti trdi govo v kolikor ni bil vzrok kakSna težka o-sebna tragedija - sloni na nepoznanju nagega položaja kot skupnost in nafeih osebnih dolžnosti in možnosti, ki jih kot begunci imamo.In pa na tistem pojavu ki je stalni spremljevalec življenja po taboriSiih: namreč,da se vsak dogodek doma in pa v svetu takoj raztolmači ta -ko,da nam najbolje pri ja.Po navadi se prida Se malo lastnih hel ja in vsa ta mefeanica se proda potem napre j kot čista resnica.Kmalu je celo taborišče v stanju veselega pričakovanja In vshičenja,dokler .se čez nekaj časa, ko se pobožne želje n e uresničijo spet ce&ega taborišča poloti obup in brezbrižnost, dokler ga naslednji podobni dogodek ne postavi ponovno na noge.Razumijivo je, da se v enoličnosti in brezupnosti taborišča vsi oklepajo vsake bilke, ki daje nekoliko upanja.Toda sedaj nismo več v taboriSdu.Avstralija nam je dala dovolj možnosti, da se spet navadimo misliti in preši jati z lastno glavo, vkljub vsemu, lahko odločamo svobodno o lastni usodi.
Seveda presojati osebne razmere in možnosti, je čisto nekaj drugega, kot pa oceniti položaj celotne emigracije.In vendar jih je toliko med nami, ki jim je to ime "begunec" seglo tako globoko v duSo, da se ga Se danes ne more otresti, da bi tako lahko pričel živeti svobodno in aktivno osebno življenje in ki jim ta negotovost o usodi vsega begunstva jemlje zaupanje v lastne moči in jih ovira pri osebnih odločitvah;skratka - greni po ne potrebnem živi jen je.In tako jim teko leta, zapravljena v neodločnosti in omahovanju, jBolna zamujenih prilik in neizrab
1	jenih možnosti. In rezultat?Iz pogumnih življenja polnih in odločnih ljudi, ki so v trenutku na jte ž jo preizkuSnje znali ja sno presoditi in se odločno ter p o žr tvora lno boriti, so postali omahl j ivo i, ki se že v naprej boje vsake osebne odločitve j nekateri so brezbrižni in žive iz dneva v dan,nekateri se hočejo popolnoma odtrgati od lastne preteklosti in žive v pričakovanju neke nejasne bodočnostijne-kateri spet žive le ob spominih na vse nlepe stare čase" in sanjajo samo o tistem trenutku,ko jih bo neka skrivnostna roka sprajtfijLa nazaj v predvojno Slovenijo
rici dejstev.Sevoda,saj smo vsi samo ljudje in vsak od nas ima trenutke malodušnosti,trenutke no tranjega miru in odločnosti.In človeSko življenje ni tudi v najbolj ■ urejenih razmerah brez osebnostnih pretresov in d pr ememb v ži vi j en sk ih nazorih.Toda v urejenih razmerah jo življenje v skupnosti, ki vsakemu pomaga in olajSa to prehode iz otroSke dobe v mladost, iz mladosti v zrolost, iz zrelosti v smrt,Toda v tujini o ta ki skupnosti, ki blagodejno vpliva na živi jen jo posameznika s kor o ni mogoče govor iti .Več in oma smo tu b^ez družine, brez mladostnih prijateljev, brez sovaščanov, brez so sedov, ki so nas poznali, ko smo bili Se otroci, brez učiteljev,ki so nam usmerjali prve korake v živi jen je ,bre z dufenih pastirjev, ki so nas vodili v duhovnem živi jen ju-vsak jo tu čisto na svoje. Kar imamo mi Slovenci skupnos ti v omigraci ji, je samo skupnost brezdom cev, ki jih je slučaj privedel na isti reSilni čoln in od katerih 3i v-• sak želi drugačno usode, kot pa jo doživljamo danes, In vi^1 jub temu - ni nam .
treba obupati in so pr e dajati malodušnosti,če so zavedamo te resnice ;da biti begunec, pomeni življenje pod čisto določenimi pogoji, ki jih mi sami ne moremo spremeniti in to velja za sedanjost kot tudi za prihodnjost.
S temi nespremenljivimi pogoji mora vsak v svojem osebnem življenju računati
S bran S.
in jih sprejeti in na njih graditi svojo lastno bodočnost ali pa da, usoda begunca ne pozna usmilj en ja - ali pa se bomo pogrezali v omahljivosti, nejanosti in zagrenjenosti vedno globlje v brezbriž nost in brezupnost - skratka, v d uhovno in moralno propast.Smo radi tega bežali ? - je res upravi4 eno vprafeanje.Gotovo ne, bo vsakdo dejal. In vkljub temu jih je mnogo,ki so danes na tej poti.
Pa kateri so ti nespremenljivi po goji in dejstva, s katerimi mora vsak izmed nas račun ati.Oglejmo si jih vsaj bežno:
1.Vsak je tu na svoje in dolžnost vsakega je, da se navadi sam odlo dati o lastnih razmerah.Kaj in kd
0 smo bili doma, ne igra nikake v loge .
2.Tujina nam lahko da samo najpr imitivnejSe osnove življenja v sk upno "ti.
3. Sim pn osti Slovencev v Emir raci ji tako rekoč ni in 4o se hočemo nasloniti drug na drugega,si mora mo skupnost feele ustvariti.
4.Čakati na spremembe v svetovnem položaju in' odlagati zaradi tega osebne odločitve je brezsmiselno in lca£e napačno razumevanje lojal nosti in navezanosti na domačo grudo.
5. Na* povratek domov ne zavisi 3amo od svetovnega položaja.Samo kot organizirana skupnost imamo re^no možnost povratka.
6. Ne pozabimo, da je večina Slovencev doma in ne v emigraciji in da bodo ti odločali, kako in kaj, in da oni trpe več kakor pa mi in zaradi tega ne bodo posebno mehko čutni do nas, čc se vrnemo kot du hovno in telesne razvaline.
7; Kakor se spreminjamo mi v tuji ni, tako se spreminjajo ljudje in razmere doma.Preče j sprememb, ki jih je canafenji režim vpeljal,bo ostalo, kor so se ljudje nanje pr ivadili.
S. Nafei doma pričakujejo od nas, da naSe bivanje v tujini no bo brez koristi za skupnost.To so pr avi, da sc moramo učiti in si pri svojiti vse koristno, kar-nam živ
1 jen je v različnih deželah lahko nudi.
9.Kaša dolžnost nasproti našim do ina in proti samim sebi je,da se ohranimo moralno in telesno zdravi in duhovno gibčni in aktivni.
lO.lJaša edina možnost, da se kot skupnosti in kot p o edinci ohranimo duhovno zdravi in sposobni loži v aktivnem in odločnem osebnem življenju brez starih predsodkov, ki so tu brez podlage in v naSem stremi jen ju, da si ustvarimo z v s trajnim in požrtvovalnim delom lastno slovensko duhovno skupno/t , kot Slovenci in ne kot pripadniki te ali one stranke v emigraciji.
Prccej trdo povedan o.Kaj hočete, življenje begunca je trdo in se maščuje za vsako sentimentalnost, nerealistično naziranje in odloči tev.
Notranjski Janez.
NAT URAL IZ AT I ON FTGUR33 SH0‘.7 IIICRSASS
In the past two vears nearly 3500 new 3Qttler.s. from.Eurppo ha ve be-come Australian Citizen s.
The figure s for the second half of last year show an inereasing number orf new settlers now applving for Australian citizenship.
The first migrants to Australia und er the displacod porsons' scheme ar-rived in 1947.That means that next year they will be eligible to apply to become Australian citizens.
It is estimated that during 1953 ne arly 4000 of the se early arrivals will be able to seek naturalization .
In 1954 about 11000 new Australians from Surope v/ill be eligible to bocome full Australians.
After £ou have beon in Australia for one year you may make "Declarat ion of Intention” to become an Australian citizen.You can do this any time you like after “being in this eoun try for one yoar but you should do it before the end of your third year in Australia,
There must be a period of at least two years between your doclaration of intention and your application to become an Australian Citizen.
Ali applications should be made to Gommonwealth Ivligration Officer in your ovm State .
Stran J7_.
Josip Jurčič:
KOZLOVSKA SODBA V in meni: '!Ta bodo odprl plot S jaz pojdem na vrt. "Ko dojde Sl amorezec blike, zamahne in ob tisti uri bi bil ubogega Lise a potolkel,da ni zdajci sam samcat Luke k Drenulja,ki je Lisca s strahom in skrbjo iskal,pri skočil,Slamorezca za roko zgra bil in tako govoril:''Stojte , mirujte,prizanesite, zlega ne delajte, oj, Slamorezec IKozel moj nedolžni nič hudega ne mi sli .Nikar ga ne pobijajte.”
Pač bi bil očanec Slamorezec v tisti minuti pretepel Drenu ljo, da ni bil ta močnejfei.Ta ko pa mu je bridko zagrozil in dejalj"Molči,Drenulja in kozel tvoj hudobni.Tokil te bodem na veliko pravdo pri mestnem so-difcču."
"Ni vam krivice.Kar hofeete,sto rite.''pravi Drenulja, prime ko zla Lisca za brado in ga trikrat pri p ali z gorjačo.
"Hudobna volja je v svetom pi snu prepovedana kakor hudobno de jan je.Pomnita to ti in tvoj kozel'."reče Slamorezec.
II.
Tako se je red iztekla. Se st dni in kost noči potem pa so sedeli mestni očetje, kupon iz Vi6 nje gore, svetovalci, vsi sta refcine in vsi veljaki zbrani. Imeli so sodbo pred seboj,voli ko pravdo kozlovsko.
Tožnik je bil Andraž Slamorezec Kot to konec je bil navzoč: prvič Luke kev kozel Lisec s svojo bra dojdrugič gospodar njegov in odvetnik Luke k Drenulja sam. In mnogo, preirjnogo Višnjanov je bilo zbran ih. Pri kli so poslukat kako bo tekla imenitna kozlovska pravda.
In vstal je v tem zboru viknj-anskih modri jahov, starefein in sodnikov Pavle Zaropota j ,prvi sodnik in župan tega starega me sta.Svetlo jo pogledal po zb rani mnokici, trikrat zacmakal z usti in povzdignil glas neka ko takole:
"Cernu smo se zbrali dancs?To vas vprafeam,Vifinjani, zaslom-
VI	S.; JI GORI (nadaljevanje) ba in podpora slavnemu nafeemu me-stufMorebiti se nismo zbrali zavoljo Drenuljevega kozla Lisca in zaradi Slauorezčevega vrta?Ta hudobna zver je namreč, zapeljana po svoji meseni poželivosti, po pregrešni lakoti in požrešnosti, po lenobi in nemarnosti svojega gospodarja Lukeka Drenul je ,bila namenjena, da bi vso zolje, vso repo, korenje, česen in čebulo na vrtu Andraka Slamorezca po smukala, po jedla,potrla in pokrla.Kajne , ViSnjani, da smo od nekdaj bogaboječi in pravični ?'*
11	Smo, smo," odgovarja viSnjansko
1	jud s tv o.
"(De smo bogaboječi, poslufeajmo,kar veleva Bog.Deveta in deseta zapoved veleva, da ne smemo ničesar po keleti, kar ni nafeo,ampak jo nafee ga bliknjega.Bog prepoveduje vse hudobno mi sli. Ge mišLim komu siesti zelje ali buče, volja pri Bogu to liko, kakor bi jih res snedel.Dre nul jev kozel je pa pokolel svojoga bližnjega blago*Pregrofcno jo glo dal čez plot.Obsodimo ga toro j na smrt i:i
In vso ljudstvo zagrni; "Ob o simo ga'.'
"Luko k’Drenul ja pak,"govori vok ji sodnik dal je, "ni nit kriv toga^Njo ga ni bilo doma in,kar je fee voč, Luke k je dober ponočni čuva j.Dajmo mu samo pet gorkih palic po podplatih, pa nič voč,"
"Pot palici" kriče Viinjani.
Ko se vihar polo ko, vik ji sodnik Zaropotaj sede /Vstane pa sivobra-di starešina luknjal in govori tako "Ko sem jaz So v sami srajci in braz hlač tekal okoli,tačas jo bilo v Vi fen ji gori drugače,Kaj sem hotel reči ? Tačas ho nism<5' imeli studenca z deskami kritega in son ce je' gorke j o sijalo kakor zdaj. Tačas smo imeli hitre j So nogo in boljko oči.Pa kaj sem hotel reči? Res,Lukek Drenulja ni nič boljSi od svojega kozla.Le ubijmo ga.Bode vsaj drugo pot vedol kozla dobro privezati doma, da ne bo mogel poskakati, kako bi so delala kvara."
Andrak Slamorezec jo od veselja poskočil, ko je zaslišal to besedo sivuga stare kine Eukn jala.Ali gospodar Gobekelj zmaje z glavo.
(Dalje prihodnjič)
 ............ *.................‘Stran	'€.................................
SPOMENICA KATOLIŠKIH ŠKOFOV ž	Z	V	O N	0_ VI
Katoliški škofje Jugoslavijo 30 po svoji	Bin	-	bim,	biia	-	bim*.
konferenci lansko leto poslali skupno sp	Jaz dan zvonim,
omenico oblastem, v katerem opisujejo st	na okna vsa trkam,
anje katoliške cerkve in katoličanov v	zaspance budim,
sedanji Jugoslaviji.Kekaj ugotovitev, ki budim - bim - bim ’. jih spomenica mod drugimi navaja :
Dam - bam, bam - bam l Škofje ugotavlja jo,da v Jugoslaviji ni	Jaz sonca vam dam,
verske svobode,Svoboda ve3ti in veroispo	en pehar za polje,
vedi, katera je z?, jam* en a v členu 25 .u-	en pehar	za hram
stave, je v praksi omejena le na delno	ga dam -	bam - bam
svobodo verskih obredov, kor dejansko
znači zanikanje pravo verske svobode.Mho	Bom	-	bom,	bom	-	bom >.
ge cerkve so, dasi so umetniške tvorbe,	Kje tvoj	jo dom?
cerkvi odvzete in spremenjene v necerk-	-Kdor pot	si izgrošil,
vono namene,Spomenica med drugimi omenja	jaz vodil to bom
corkev sv. Jožefa v Ljubljani, kjer se	na dom - bom - bom i
nahaja filmski studio,Križevniško cerkev
v Ljubljani, ki je .bila katoličanom od v z_  _______ C ton Zupančič.
eta in dana starokatolikom,corkev na Ptu'JskT“gor"i~ je spremenjena v muzoj.Državno oblasti nc dajo dovoljenja za graditev novih katolifc kih cerkva, zelo težko je colo dobiti dovoljenjo za popravilo starih.
Matične knjigo so odvzete cerkvi in jih vodi dr kava.Starc matične knjige Se vedno niso vrnjene, čeprav je rok za vrnitev že potekel. Organi UDBo zahtevajo od organistov in pevovodij, da puste cerkveno službo.Procesi je so skoro povsod zabranjono ali pa vsaj otežkočono. Posebno so to kavo s slovestnostmi novih maš,novomafenikom celo odvzemajo darove, ki jim jih je poklonilo verno ljudstvo.
Svoboda pridigovanja je ogrožena.Duhovnike kličejo k oblastem že zaradi citatov svetogd pisma.Duhovnikom ni dovoljeno odgovarjati na protiversko propagand d) .Mi jim dovoljeno poučevanje verouka ne samo v šoli in župni šču,mnogokrat colo v cerkvi, zlasti, kadar je blizu 'prvo sv. obhajilo ali birma.
Corkev in njone ustanovo so podvrženo neusmiljenim davkom.V slučaju neizterljivosti 30 pleni "inventar župni jakih domov. V mnogih slučajih je bil zaplonjon ves denar mašnih intenci j (L jubl jana ", Brezje, Ptujska gora).Mnogim cerkvam ne dovolijo pobirati cerkveno miloščino, katero verniki prostovoljno dajej o.Stolna cerkev v Ljubljani jo morala plačati lOOOOdin denarno kazni, ker jo njen zakristjan vzel z oltarja 10 din, ki ga je tam pustil nekisornik.V Sloveniji in dru god so'onemogoča prejon&njo darov iz inozemstva .V iieko je pri spola večja pošiljka rabljeno obleke ter mleko in jajca v prahu kot dar ameriških katoličanov za duhovnike, rodovnike in seneniško gojence,
To je bilo treba vrniti, kor so državni organi zahtevali 6mil j .car ino.
Zapiranje duhovnikov so nadaljuje.V zaporih se nahaja preko 200 duhovnikov .Skoro ni duhovnika, ki ne bi bil vsaj nekaj časa zaprt.Mod zaprtimi so nahaja tudi Mostarski škof $ulo .Do jan ski napadi na duhov-niko niso nobena osaiiiljenost.V zadnjih sedmih lotih jo bilo iz zasedo ubitih 30 duhovnikov.Krivcev v večini slučajov niso našli.Višek jo pomenil napad na škofa Vovka v Novem mestu.
Organi državnih oblasti ignorirajo Corkev in njeno prod st avniko. Katoliški opiskopat jo od leta 19&5 predložil najmanj 6 dokumentarnih spomenic, toda na nobeno ni prejol odgovora.
Ob zaključim pravijo škofjoiMine zahtevamo n oben ih privilogijev.Mi bomo zadovoljni, ako so nam prizna in da to, kar nam po božjem in naravnom pravu pripada.Mi pri tem no mislimo samo na svobodo kulta, ampak na colo vrsto svobod, katero so vklučujojo v pojem svobodo vere in vesti.To so: svoboda verskega šolstva,katoliškega tiska, verskih organizacij, svobodna razpolaga z mater i jalnimi sred stvi, katerih ho pričakujemo od državo - dal jih bo narod,ki v Cerkov voruje in jo ljubi.	(Die	Furcho)
Stran 3. OLJK A
Rastla je nafeem vrtu .N e vem, kdaj sem jo prvikrat zapazil.Bila je ma-
lo,	zanikrno drevesce, bolj podobno grmovju kot drevesu.
Bilo je neke s pomlad i:brez skrbno sem skakal po cvetočem vrtu.Drevesa so že nastavljala prve cvetove .To prebujanje pomladi in razkošje barv ki jih je stvarnik posejal povrtu, je vzbudilo mojo pozornost.
Otroci so že od nekdaj obdarjeni z željo po raziskovanju in brska n ju po nepoznanem.Tako se mi je zgodilo, da sem se znaSel pred oljčnim grmičkom.Njegovo zelenje se mi je zdelo velikansko od kri tje.Le kako, da je grm tako zelen a ni nikjer nobenega cveta?Zav-zet nad tem odkritjem, sera odlom il vejico in hitel z odkritjem k materi.Resno me je opozorila,da je to drevesce dragoceno in da j e bolje, da ved ne lomim vejic, kar tja v en dan, kot je reki a. Bil je to vtis,ki je zbodel ali ne iz ginil in menda prav zaradi materinega rosnega opozorila.
Prišel je cvetni teden.Povsod si videl skrbno priprave otrok za c votno nedeljo.Pripravijali so bu tare, da jih poneso k blagoslovu. Ni mi fee bilo znano,da od veliči ne in okrasitve butare zavisi hi Sna čast in družinski ponos.Bili smo že sredi tedna, ko pravi oče: Kaj pa ti, ali ne boS ni* skupaj spravil .Nared il sem prav čuden obraz,tako da je oče takoj uganil da o zadevi nimam pojmain mi je lepo razložil,kje dobiti lepe Si be za butaro, kje zelen je,kako povezati skupaj, da se ne prelomi, če je butara predolga .Na kon cu pa me je peljal k oljkinemu grmiču in sam začel trgati vejice in s tako razsipnostjo, da sem nislil, da bo oskubil ves grm.
Pri tem pa jo razlagal: oljka jo znamenje miru, sam Bog jo je posvetil,ko je poslal po golobu vejico zelene oljke do Noeta in mu tako naznanil, da je konec po vodnji.S tem je postala oljka tudi znamenje življenja, ker je vedno zelena.
Neviht sem se vedno bal.Ce sem bH sam doma, sem se stisnil v kot, zakril oči in zatisnil u4esa,da ne bi videl bliska in ne slišal gr orna .Kad ar sni o bili pa vsi d oma, se je vsem zresnil obraz ob pora jajoči se nevihti .Hati je navadno ukazala prinesti posvečeno
oljko,ki jo bila zataknjena v hiši nad vrati,Se od cvetne nedel je.Poboža o je pristopila k ognjiSdu in zažgala oljko,da bi Bog prinesel pornirjonje v razbesnelo naravo.
Ob vsaki veliki noči mi pride v spomin zelena oljka tam na naSorn vrtu in toplo mi jo pri srcu.
PKO
PIRHI
Pirhov smo otroci čakali skoro z isto nestrpnostjo, kakor velikonočnega kolača ali potice.Ko je mati pripravljala barvo in pristavljala ponev z vodo za obarvanje jajc, smo otroci skriti za vsemi vogali skriti,kukali na ognjišče in tako opazovali slovesno de janjo. Mi smo seveda vedeli,da naše posta vanje po kuhinji,izmislili smo si vse mogoče potreb o, pomeni le napoto že itak dovolj zaposleni materi. Zanimivo je,da ko je prišlo do barvanja pirhov smo pozabili celo na oblizovanje pr s tov, ki smo jih mimogrede, vkljub skrbnim materin očem vtikali v sladke dobroto,ki so bilo tako razkošno nastavljene samo v tem času leta.
Mati jo že vodno naprej določila š tevilo pirhov,ki jih bo vsak dobil. Vsak je bil drugače obarvan .Vodno pa jo bil mod njimi od en, na katero ga jo s težko roko napisalajVesola aleluja ali vesela velika noč ali Gospod je vstal in podobno.Ta nam je bil najbolj pri srcu in 3mo ga odločili od ostalih in ga namenili za večen spomin,dokler nas ni skuš njava ali potreba prisilila,da ano ga porabili kakor vse druge, četudi s težkom srcem.
Tisto loto s6m imel sedemnajst pir hov.Od tolikega bogastva nisem vo del,kam bi so dal in kako bi čim-prej raztrobil svojo moč v zalogi pirhov.Lo stroga prepoved matere, da se na dan samo veliko noči no
Stran 10.
ne sme iti nikamor, me je drkala 'doma. Pa fes takrat,4e som le mogel sem preko dvorišda vpil za sosedovim Petrom s prav prešernim glasom,4o ima on tudi toliko pirhov kot jaz.On je iz previdnosti molčal.
Na velikonočni ponedeljok,včasih ke do poldne,popoldne pa prav gotovo, se je začelo vesolje,ki so se ga udeleževali stari in mladi .Na sosedovem travniku se nas je zbrala večja drukba.Starejši fan tje so so podali na sekanje pirhov,rala j
Si	pa smo se zabavali s pirhi na isti način kot s frnikulami.Dobro nam je šL u kilo dvoje grabelj,ki so skupaj zloke no tvorile nekak breg in se je prav dob r o.dalo valjati pirha .Da se jih je pri tem dosti pobilo, je jasno.
okrog neki
Sredi popoldne	je	prišel	na
fant z vasi in	se	bahal,	da ima	tako
trd pirh,da se	mA nič ne	zgodi,	fcotu-
di ga vrko v zrak	in ko	prileti	na tla
se ne razbije.Pred našimi začudenimi očmi in obrazi je to svojo trditev tudi dokazal.Kor sem bil vedno za vsako stvar takoj navdušen,som še jaz poiz-
kusil svojo srečo.Vsak poizkus se seveda kalostno končal z razbitim hom.
pir
Kazen za mojo baharijo je bila ko tu. Moja zaloga pirhov jo izglodala kakor bojno polje po bit ki.Mati jo na vso to lo pripomnila:Lo kdo bo soda j vse tc pirhe pojedel.
Nič mo pa ni bolj zadelo, kakor novica ki mi je mimogrede priletela na uho, da je bil pirh,ki ga ja fant iz vasi motal v zrak - loson.Dasi mi je šlo na jok, som stisnil zobo in molčal, da si no bi nakopal norčevanja vse vaške otročadi.
_____________________________ FKO________
H 0 L Y - TCEEK
'Ve remombor Palm Sunday best as tho d ay whcn tho priest blosaos the palma befo ro tho Mas s and distributes thern to us. Dur ing tho roading of the Pas ion accor d ing to ST.Hatthov/, we stand holding the palms and join in špirit with tho peoplc, v/ho praised the S on of God on the streots of Jerusalom. Let us be su re to savo our palms and plače the m in our home a as a sacramen tal worthy of our rospoet.
Holy Thursday On Thursday of this week wo commemorate the institut ion of the Body and Blood of Christ. Our Lord had takon His Apo stlos to an upper roou for.the Passover feast and, under the appearanco of a lo af of broad and a cup of wine . Iio gavo them His own flesh and blood.
Although Thursday is not a holyday of ob lig ati on, we should, by ali means,attend the IIoly Sacrifice and roce ive Our Lord in Holy Commu-n ion. Furthermoro , vve shoul mako soveral visits to honor Our Lord in tho Sacr amen t of His Love presont on our alt ar s,
Good Priday On good Er»iday we pay reve renco to tho doath of Our Lord on Calvary.The liturgy of the Ghurch is fillod v/ith lamentations at the doath of Hcr Master.lt is the ono day of the year ewhen the Sacrifice of the Mas s is not offorod .Instead , the Mass of the Presanctified is said; but this is not really a Mass since thoro is no Consecra-t ion .On this day if our j ob will possibly allow it ,v/e should spond the three hours from noon attonding the Tre Ore sorvicos in our parish church.Evon if that is not possiblo, v/o should medita to frequently on this day on tho Passion of Our Bicssod Lord. Aftor ali, it was for our sin s that'Iio diod for us.
Koly Saturday Tho Mass on Holy Saturday soems to bo the longost in tho liturgy.That is bocause twelvo long prophecies aro ro ad in s ing of of the
sing
and
addition to the bles the font, the bles the Paschal Gandle Litany of tho Saints. Aftor that tho Mass proper bog in s. The Gloria is sung the organ plays and the bell3 aro rung.Thus the Ghurch an ticipates tho joy of Easter morning and at noon officially terminatos the season of Lent.
Tlier e af t er, She av/a it s the glorious morning of Hi3 Ro-surrection.
SLOVE N IA B 0 A R D I N'G KOUSE
Vam nudi dobro prenočišče ali stan o vranjo, ka kor t ud i d oma -čo hrano po zmernih cenah.
Za vaš lotni dopust primerno izletniško izhod iš4e.
''Bronto" Gidley Street ST. MARYS - NS7. Avstralija.
Stran 11.
KAJ PA MI ?
Mesto Sydnoy je sredi velikih priprav za evharistični kongre s .Povod kongresu je"petindvajsetlotnica prvega evharističnega kongresa v Av straliji in pa 150 letnica prve sv. mačo darovane na avstralskih tleh. Evharistični kongres naj bi bila mogočna manifestacija verskega katoliškega življenja kakor tudi počafiSenje Evharističnega Kralja.
Pripravljalni odbor evharističnega kongresa hoče pritegniti k tej manifestaciji tudi vse novonasol jence .Obrnilo se je na narodnostne skupine posameznih narodov s probnjo naj nastopijo na kongresu s svojo narodno nofeo,Obenem so prosili, da bi vsaka narodi*ost imela svojo sveto mafeo, pri kateri bi ljudje pristopili k sv.obhajilu.
Narodnostne skupine so povabilo vzele rosno in lahko rečemo, da je kar nastopilo neko tekmovanje, kdo so bo bolje odre zal .Organ izaci ja je v polnem teku,nerodni ponos jim no pripu£č&, da bi malomarno sta li ob" strani in čakali na zadnji teden pred kongresom.Ke sedaj vadijo svoje pevske zbore, čijejo narodne nofie in nabirajo člane za procesijo.
In mi ? Ali se bomo izneverili staremu izreku: kjer sta dva Slovenca, je procesija ? Evharistični pripravljalni odbor nam jo od kazal St .James Church, Poro st Lodge (Tramvaj iz Central proti Glebe Point .Izstopit i je treba na Bridge Rd .Cerkev sama pa stoji levo od te tramvajsko postajo na St. James Ave.)Sveta maša bo 18 aprila ob 10 uri dopoldne. Pred raaSo in med mašo bo prilika za sv. spoved .Pr oce si ja bo 19. aprila v nedeljo ob pol troh popoldne .Co se kdo želi udeležiti procesijo, naj sc takoj javi uredniku MISLI, da mu pobije nadaljna navodila.K vsem svečanostim sto vsi vljudno vabljeni posebno pa k nabi, slovenski službi božji.Na svidenje.
IZ PISEMSKEGA NABIRALNIKA :
BONEGILLA - VIC.Pošiljam Vam naj-prisrčnejfee pozdrave Slovencev v Bonegilli.Nekoliko sc jih je že od selilo, nekoliko jih pa začasno de la pri obiranju sadja v zapadni Victoriji.Misli uporabljam v pro pagandne svrhe .V zadnjem transpor tu sem odkril samo onega Slovenca iz Ljubljane,ki je pa kmalu dobil delo in je odšel iz lagor ja .Bone-gilla so jo močno izpraznila in tudi transporti so postali precej redki.
KO0MB00L00MBA - QLD.Pre.1ol sen ča sopi s in Mohor je ve kn j igo ,ki sno jih s sosedom glasno prečitali in predebatirali.Razur.iljivo je,da smo se pri tem največ spominjali nabih krajev in običajev tam doma.Rad bi zapisal kaj lepega ali otožnega za na ko MISLI, pa kaj naj daje člo vek drugim, če sam nima pravega te melja - ali boljo rečeno, voljo do živi jen ja.Saj v toh gozdovih no živimo nič boljo od živali.Z njihovim čajem in ::bifom!' mora človek požreti vse svoje željo in sanjo in životI kar tja v tri dni broz vsakoga cilja; saj druge izbiro ni.
ADSLAlDE - S.A.Glede Misli sem o-pazil,da mnogi ljudje ne razumejo zakaj niso tiskane in zakaj ni določena naročnina.Nekateri pripominjajo, da je preveč pripovedk in premalo svetovnih novic kakor tudi premalo poduka glodo raznih av s t r al s ki h za kan o v.
Glede velikonočne spovedi sem sli-6al,da bi Se marsikdo bel,če bi spovedoval tak duhovnik, ki ga nikjer drugje ne vidijo kot v spovednici .
MELBOURNE - VIC.Pravkar sem z naj več j im "ve sel je m sprejel drugo bto vilko letošnjih MISLI .Najlepbe se vam zahvaljujem za redno pobil jan je našega lista.Prositi vas moram, da mi oprostite, ker se tako dolgo nisem oglasil.Sem bil preveč obložen z drugimi rečmi, zdaj bom pa z največjim veseljem kaj napisal.
Res, MisLi niso nekak navaden vsakdanji časnik, ne, one so nam dosti več.Znova in znova moram obračati njihove strani* in slediti mislim naših ljudijkoliko vendar povedo tile prijazni listi v lepem domač on jeziku. Kako prijetno je to tu.
Stran 12.
Kdo ne bi bilvesel teh misle&iTT i"ziIvov ki so pravzaprav last nas vseh.Ob teh skromnih tipkanih straneh nafeega lista v Avstraliji vendar čutimo vsi, da stopamo dalje, da gradimo, da se zavedamo, da so fee dnevi pred nami.Lepega dne bodo tudi Misli postalo prav tiskan časopis in imeli bomo tudi SLOVENSKI DOM.Po zdravi jam Vafeo načrtnost in neustrašeno st .Vsi vas bomo po svojih močeh podprli,
MELBOURNE - VIC.:	Zahvaljujem	s	d	Vam	za
po S il j anjV Mi^LI. Z veseljem prebiram li st in vedno te&ko pričakujem novih Številk.
IZ DOMOVINE :
Imeli smo tu na obisku veliko 3tarih Sl ovencev iz Amerike»Nekateri od njih so prifili čisto iz golo radovednosti.Stano vali- so po najbolj kih hotelih, za propr oste ljudi pa se niso dosti brigali.Pri Sli so bolj 3obi v zabavo kot pa trpečim v« pomoč .
Pri nas so jih nc-kaj zaprli,Niso mogli več prenašati priti sla in so seveda v b e sodah dali preveč duSka svojim čustvom. Pri Slo jc to na ušesa priganjačem rofciraa ki jih kar mrgoli in po3 ledice niso iz ostalo,1 zgleda, da danes ne volja več stari izrokjda nekdo sedi na ušesih,amp ak bi bilo mnogo bolje, da sedi na jeziku
Poizvedbe :
Prosil bi, da ni sporočite naslov gospe Ccrne - Unik iz Ljubljane in jo sedaj nekje v Avstraliji, morda ste jo že sre c41i,tako ni piše prijatelj iz Anerike» ki se zanjo zanima,če nimate naslova, bi prosil, da objavite v MISLIH.
Ali kdo ve, kje-se nahaja Franc Zaletel.
V	\vstralijo je prižel 1950. leta.Naslov bi rad izvedel prijatelj iz Avstrije,pa tudi starše.Takole piše njegov prijatelj Ako van je o njen kaj znanega, bi vas
IZ ^P°POT1\TE; TORBE;
Stane in Anica Eernik,Berki ey Kostel l\Sv/ sta dobila hčerko.
Družino Rud.olfa Dežnan je razveselil sin.
Družini Dušana in Aleksandre Lajovic se je rodila hčerka. Družini Alojzija Lovrenčič in Frančiške roj. Eucik se rodil sinče?c Franc Stefan.
Pri krstu sta nu botrovala Iranko Petrič in ga.Mina Donati.
V	družini Gerbec iz Grete so na hitro krstili hčerkico Kelenko, ki je pa knalu po krstu unrla.Pokopali so jo na po.kopališču v Greti.
Družini g.Mirka in Marije Bernik je ur.Tl sin Alojz, star pet let in poljdruži-na stanuje v irilburrr,Adelaide.
24- letno dekle 'iz ^ueenslan-da,ki pogreša slovenske druž be,si želi dopisovati z izobraženi:: Slovencem.V poštev pridejo osebe od 26 - 32 let starosti z znanjem angleščine.Naslov pri uredništvu ” ISLI
RAZSTAVA SLIK:Naš umetnik Stanislav R0P5TEC je razstavil svoje slike-3.narca v 7i.delaide .Zelo nan je žal,da nisno za razstavo vedeli prej šnji mesec,ker bi tako lahko nanjo opozorili 'Slovence, (opc-ned by E.W.HATWARD,Esq. at the Royal S.A. Society of Arts Gallery,North Terace.)
KNJIGE: V zalogi ir.ano še precej jig KOLEDAR - ZBOR NIK,ki tini.
so ga izdali v Argon
prav lopo prosml,da ni sporočite njegov naslov,da bi nu pisal in obvestil donače. SPOVEDOVANJE:Slovenski du
Kje sc nahaja g. Srečko Sušnik, rojen v Ljubljani in je bil tam bančni uradnik, sprašuje prijatelj v Nemčiji.
Edi Schulz iz U.S.A. išče svoje starše (očetovo ine je Anton Schulz),ki so naj bržc nekje v Avstraliji.Ce kdo ve zanje ga lepo prosim, da sporoči uredniku MISLI ali pa na naslov :J. JERENKO, Ronald Str. Injunc, Via Rona, QLD.
Ne pozabi, da vsebina in obseg MISLI za visita od vsakega posameznega Slovonca v Avstraliji.PODPIRAJ EDINI SLOVENSKI LIST V AVSTRALIJI - MISLI-.
hovnik spoveduje v St.Mary1 s Cathedral v spovednici za gl avnin oltarjem na soboto pred prvo nedeljo v nesccu od 4- do 5 uro pop.Tore j samo enkrat na mesec.
Slovenci 1 "Katoliški nisi-joni" so izšli v novi unet-niški in priročni obliki.So izredno bogati po opreni in v sebini in jih bd) vsak,ki nu bodo prišli v roke izredno ve sel.
Naročila sprejena:P.Rudolf PIFKO, 45 Victoria Str.
WAVERLEY, NSvJ. _______________