Posamezni fzvo'd 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
letnik ii.
DUNAJ, V PETEK 25. IV. 1947
..OSVOBODILNA FRONTA JE BILA TER BO OgTALA PROSTOVOLJNA ZVEZA NAJBOLJŠIH SINOV IN HČERA SLOVENSKEGA NARODA. E. Kardelj *
NAJ ŽIVI OSVOBODILNA FRONTA ZA SLOVENSKO KOROŠKO!
ŠTEV. 24 (52)
Maršal Tito o Slovenski Koroški in o jugoslovanskih razšeljencih
Predsednik vlade FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, je sprejel te dni v navzočnosti pomočnika ministra za zunanje zadeve dr. Vladimirja Velebita dopisnika londonskega lista »News Chronicle« g. Kennetha Sayersa. G. Sayers, ki se je v Jugoslaviji mudil dalje časa in razume jezik, je postavil med razgovorom maršalu Titu nekaj vprašanj.
Dopisnik »Nevvs Chronicla« Sayers je vprašal maršala Tita tudi, kaj misli o Slovenski Koroški. Pri tem je g. Sa-Vers omenil govorice, ki jih širijo nekateri reakcionarni krogi, češ da Ju-golavija najbrž ne bo dobila Koroške in da bi bilo zato najbolje, če bi sc koroški Slovenci preselili v Jugoslavijo.
Na to je maršal Tito odgovoril naslednje:
»Na to ne moremo pristati. Slovenci na Koroškem.niso tisti ljudje, ki so zakrivili vojno. Nasprotno, oni so tisti element, ki je bil na strani zaveznikov, in bila bi največja krivica, če bi se kaj takega napravilo. To se ne bi razlikovalo od tega, kar je napravil Hitler, ko je te ljudi razseljeval. To bi bil prav takšen ukrep, ki ga po mojem mnenju ne bi mogel odobriti noben pošten človek na svetu. Koroški Slovenci niso nobeni razseljenci, da bi se njihovo vprašanje reševalo s pomočjo prese-ijevanja. Zato vam lahko v smislu °nega, kar sem že rekel v svojem ekspozeju v Ljudski skupščini, povem, da vprašanje Koroške za nas ni reše-
no: naši niso samo ljudje, temveč tudi pokrajine, ker so bile skozi stoletja naše. Razen,tega pa bi poizkus izselje-vanja pomenil v resnici ono, kar je delal Hitler, poleg tega pa bi nam s takšnim poizkusom prizadejali na-^atjnjo veliko krivico. To vprašanje hna za nas tudi še drug pomen. Tam snio bili napadeni in zato imamo tudi strateške vzroke kot osnovo za to 8v°jo zahtevo. To je za nas veliko vPrašanje, ker meja tam zgoraj ni sa-*no avstrijska, temveč tudi nemška. Avstrijci bodo vedno ostali Nemci in **aJ bi bile okolnosti kakršne koli, go-°v° bi se udeležili. vojne,, ki bi jo en»ci nekega dne znova pričeli. V vojni je dala ta mala država . ’ °0-000 vojakov, med njimi najboljše ln elitn» alpinske čete za Hitlerjevo
»nJs^0, Izmed teh jih je padlo 8°0.000.«
vprašanje »Ali nam lahko kaj .?Yeste o jugoslovanskih razseljen-lT-(< je maršal Tito odgovoril: politika naše vlade je, da se po v (\ZI^osti čim več naših beguncev vrne Ve jZav°* Določen del se je že vrnil, dar pa zadevamo pri reševanju te-
vPrašanja na velike težave, So-»
Jugoslavija hoče popraviti zgodovinsko krivico, storjeno Slovencem
in Hrvatom
JUGOSLOVANSKE ZAHTEVE PRED SVETOM ZUNANJIH MINISTROV — SOVJETSKA ZVEZA SMATRA JUGOSLOVANSKE ZAHTEVE ZA POPOLNOMA UPRAVIČENE
vražnim elementom iz te emigracije gredo anglo - ameriški vojaški organi posebno pa roko. Razseljencem ne dovoljujejo svobodnega odločanja in svobodnega izražanja želje, da bi se vrnili v svojo državo. Prav tako je težko in tudi prepovedano, da bi naši ljudje tja prišli. Medtem pa izvajajo lažno propagando v taboriščih, da bodo baje vsi tisti, ki se vračajo, preganjani. To pa ni res. Vsi oni, ki nimajo svojih rok umazanih s krvjo, šo bili amnestirani in se jim ni treba
ničesar bati, ko se bodo vrnili. Tisti pa, ki imajo na svoji vesti težke in krvave zločine, morajo odgovarjati. To so tisti, ki so ubijali s svojo roko, ki so ropali, medtem ko spadajo tisti, ki so se borili proti nam s puško v roki na fronti, pod amnestijo ter se ne bo proti njim ničesar ukrenilo. Pod amnestijo spodajo tudi tisti, ki fff) bili v službi civilnih oblasti pod okupatorjem. Z eno besedo, vsi tisti, ki so bili iz nevednosti ali pa iz drugih vzrokov in celo iz prepričanja proti nam ter so pobegnili, niso pa zakrivili krvavih .zločinov, ne spadajo pred sodišče, marveč pod amnestijo.
Izpustili smo, kakor je znano, na tisoče ljudi, ki so zagrešili mnogo več, kakor pa tisti, ki so v inozemstvu. Sedaj jih zelo veliko izpuščamo iz zaporov. Vsak dan izpuščamo ljudi, ki so prestali manj kakor dve tretjini kazni, ali pa se jim kazen popolnoma oprošča. Ni v našem interesu, da pridržujemo tistega, o katerem vemo, da je bil zapeljan. Ne vodimo nobene maščevalne politike, temveč politiko, ki jo smatramo, da je v interesu države in ljudstva.
Prepričan sem, da bi se takoj vrnilo domov več kot 90 % naših emigrantov, ki so bili le zapeljani, če ne bi bilo te lažne propagande in če bi jim lahko prikazali resnično stanje v državi. Resnico pa pred njimi skrivajo in jim podajajo laži ter tam na meji celo plenijo naše časopise, da bi ti ljudje ne videli pozivov za vrnitev domov.«
Na seji sveta zunanjih ministrov dne 17. t. m. je šef jugoslovanske delegacije E. Kardelj ponovno obrazložil stališče Jugoslavije do vzpostavitve neodvisne in demokratične Avstrije. Z neovrgljivimi argumenti je podprl zahtevo Jugoslavije po priključitvi Slovenske Koroške in obmejnega roba Štajerske ter po zaščiti narodnostnih pravic gradiščanskim Hrvatom. Njegov govor prinašamo v celoti na drugem mestu.
Prav tako je jugoslovanski zunanji minister S. Simič ponovil jugoslovansko zahtevo po reparacijah v višini 150 milijonov dolarjev, ki bi jih morala plačati Avstrija, da bi vsaj delno poravnala ogromno škodo, ki jo je na strani Nemčije prizadejala jugoslovanskim narodom.
Na seji 20. t. m. je zunanji minister Sovjetske zveze V. Molotov podprl zahteve Jugoslavije in dejal med drugim:
Ker je bila prejšnjo nedeljo v Do-brli vasi prepovedana spominska prireditev ob obletnici preseljevanja, so se slovenski prešel j^nci v nedeljo, 20. t. m., zbrali v dvorani narodnega doma, okrašeni z zelenjem in jugoslovanskimi zastavicami. Najprej je pozdravil navzoče v imenu preseljencev tov. Gril, ki je govoril o preseljevanju in trpljenju naših ljudi pred 5 leti. Poudaril je, da je bilo s preseljevanjem dovršeno germanizatorsko delo, ki je trajalo že leta pred in po plebiscitu za popolno uničenje koroških Slovencev. V imenu slovenske mladine na Koroškem je spregovorila Anica Šporn-Vida. Podčrtala je, da je bilo tudi mnogo mladincev in mladink v pre-seljeništvu žrtev fašističnega nasilja. Mladina Slovenske Koroške je takoj spoznala namene fašizma in sc je zato odločno uvrstila v vrste borcev proti fašizmu in prav zato se tudi danes tako odločno bori proti tistirp, ki ji kratijo njene pravice in ovirajo njeno borbo za priključitev k Jugoslaviji.
Nato je spregovoril tqv. Wutte v ijnenu internirancev # v taboriščih
»Jugoslovanski predlogi predvidevajo neznatne teritorialne spremembe, po drugi strani pa je svet ministrov dobil številne podatke, ki popolnoma jasno izpričujejo, da žive na tem ozemlju predvsem slovenski prebivalci, ki imajo sedaj svojo lastno državo, ki je del Jugoslavije. Popolnoma naravno je, da hoče popraviti Jugoslavija zgodovinsko krivico, storjeno Slovencem in Hrvatom, ki so bili stoletja podvrženi nasilni germanizaciji. Jugoslavija je navedla tudi važne gospodarske razloge, ki podpirajo njeno teritorialno zahtevo.
Sovjetska vlada je prepričana, da so jugoslovanske zahteve dobro utemeljene. Napačno bi bilo, če bi se pridružili mnenju avstrijkega ministra Gruberja, ki je v celoti zavrnil jugoslovanske zahteve. Sovjetska delegacija je mnenja, da naj namestniki proučijo jugoslovanske predloge in predložijo svoja priporočila svetu zunanjih ministrov.«
smrti, ki je prestal 3 leta trpljenja v koncentracijskem taborišču. Spomnil se je trpljenja in nečloveškega dogajanja v koncentracijskih taboriščih in poudaril veliko razočaranje vseh političnih preganjancev ob koncu vojne. Dejal je »Koroški izseljepci in interniranci smo že prvi dan prihoda na svojo zemljo doživeli bridko razočaranje. Svetovali so nam, naj se preselimo k sorodnikom ali kamorkoli, da bo vlada ta čas lahko rešila vprašanje nemških priseljencev iz Kanalske doline in Kočevarjev, ki jih je Hitler naselil na naših domovih.
Temu razočaranju so sledila še mnoga. Slovenske žrtve fašizma ostajajo brez pomoči ali so celo izpostavljene preganjanju in šikaniranju. Zato se borimo in se bomo borili naprej za priključitev, da si zagotovimo svobodno življenje na tej zemlji, za katero smo že toliko pretrpeli in ki je in mora ostati samo naša.«
Naslednji govornik je pdudaril borbo koroških Slovencev za dokončno zavarovanje pravic in obstoja slovenskega ljudstva na Koroškem. Dotak-
S svojo krvjo so potrdili slovenski značaj Slovenske Koroške
Kulturne prireditve v Dobrli vasi in Svečah - mogočne manifestacije za priključitev Slov. Koroške k Jugoslaviji
nil sc jc tudi krivične prepovedi ma-nifastacij za priključitev in izjavil:
»Vemo, da mora končno zavladati svoboda po vsem svetu. Ni je sile, ki bi mogla to preprečiti. Zato ne bomo prenehali govoriti o priključitvi, ne bomo samo govorili še naprej o priključitvi, ampak se bomo borili tako dolgo, da ne bomo priključeni.«
S prireditve v Dobrli vasi je bil poslan konferenci sveta zunanjih ministrov v Moskvi telegram s sledečo vsebino:
»Konferenci sveta zunanjih ministrov v Moskvi.
Najodločnejše protestiramo proti neresničnim izjavam avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja o stanju na Koroškem. Samo občine Železna Kapla, Št. Vid, Globasnica in Žita-ra vas so dale nad 400 partizanov, 200 internirancev in več kot 500 izseljencev; v borbi je padlo nad 350 borcev, ki so se borili za priključitev k Jugoslaviji. To dovolj jasno dokazuje slovenski značaj Koroške. Šole na Koroškem danes kot tudi prejšnje čase predstavljajo centre germanizacije
slovenske mladine. Zahtevamo svobodo, zahtevamo priključitev k novi Jugoslaviji.«
Šefu jugoslovanske delegacije v Moskvi E. Kardelju pa je mladina poslala sledečo resolucijo:
»Mladina velikovškega okraja protestira proti izjavi avstrijskega zunanjega ministra Gruberja. Šole na Koroškem so bile v saintgermainski Avstriji, kakor tudi v nacistični Ostmarki in so še danes centri ponemčevanja. Mladina je v borbi prot* fašizmu dajala svojo kri za osvoboditev Slovenske Koroške, zato hočemo k Titovi Jugoslaviji.«
Partizani velikovškega okraja pa so poslali šefu jugoslovanske delegacije E. Kardelju naslednji telegram:
»V odgovor na izjavo avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja o po litičnem stanju na Koroškem:
Nad 300 naših najboljših tovarišev — padlih partizanov velikovškega okraja — je s svoji krvjo pred vsem svetom potrdilo slovenski značaj okraja. S svojimi grobovi so začrtali mejnike združene Slovenije v Jugoslaviji. Partizani Velikovšega okraja.«
Einspielerjeva proslava v Svečah
V nedeljo je bila v Svečah spominska proslava, posvečena Andreju Einspielerju. Na proslavi je govoril predsednik SPZ dr. Joško Tischler, pevski zbor iz Sveč jc zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi, igralska skupina prosvetnega društva »Kočna« pa je uprizorila partizansko igro Blaža Sin* gerja »Naša pot«.
Dr. Joško Tischler je orisal v svojem govoru velikega koroškega Slovenca, ki je že 1. 1878 izgovoril: »Slovenci, ostanite zvesti slovenskemu jeziku! Ostanite Slovenci do smrti!« Med drugim je nadaljeval: »Seme, ki ga je sejal Andrej Einspieler, je rodilo sadove, ki so se prenesli iz roda v rod. Kljub nasilnemu plebiscitu je koroško ljudstvo vedno znova glasovalo z besedo, dejanji in trpljenjem in dokazovalo, da je del slovenskega naroda. Glasovali so slovenski partizani s puško v roki na Svinški planini, na Osojskih Turah, ob Zilji In Dravi, gla-
sovali so slovenski trpini po ječah in koncentracijskih taboriščih, glasovali so vsi in vsak dan, ko so dajali pomoč partizanskim borcem, glasovali so slovenski izseljenci in z njimi domovina, ki jim je pošiljala pomoč v izgnanstvo.«
Navzoči so z velikim zanimanjem spremljali partizansko igro »Naša pot«. Od prizora do prizora je ljudstvo sledilo svojemu lastnemu življenju in spoznavalo v njem svoja lastna dejanja, svoje 'trpljenje in gorje ter svojo borbo. Kot odraz teh čustev jc po končani prireditvi odkorakala mladina v strnjenih vrstah pred šolo, ki že nad pol stoletja germanizira in odtujuje sveško mladino svojemu narodu. Na njo so pritrdili slovenski napis »Ljudska šola«, v znak, da mora v bodoče postati ta osnovna vzgojna ustanova steber slovenske kulture in ne sme več biti orodje uničevalcev narodnega življenja.
Razprava o avstrijski mirovni
pogodbi
Svet zunanjih ministrov je zadnje dni razpravljal o vzpostavitvi demokratične in neodvisne Avstrije. V ta namen je povabil delegacijo FLRJ, da je podala svoje stališče glede pogodbe z Avstrijo. Zaslišana je bila tudi avstrijska delegacija, ki je razložila stališče avstrijske vlade do pogodbe z Avstrijo. Šef avstrijske delegacije, zunanji minister Gruber, je skušal omajati izjave, ki jih je podala dan prej jugoslovanska delegacija, o Slovenski Koroški in o .ijrugih vprašanjih. Da bi dokazal svoje trditve, se je skliceval na spomenico avstrijske vlade. Ker vidno ni bil sposoben, da bi resno zanikal podatke o etnični sestavi prebivalstva Slovenske Koroške, je izjavil: „Ne bi bilo pametno naslanjati se na etnični izvor, ko gre za prebivalstvo, ki ga sestavljajo tako različni nacionalni elementi, kakršen je primer v Avstriji. Pravilna pot bi bila, da se ugotovi, h kateremu narodu in kulturi se prištevajo avstrijski prebivalci. Na tej podlagi slone avstrijski podatki."
. Nadalje je avstrijski minister trdil, da „na Koroškem ni strnjenih slovenskih naselij in da je njihovo skupno število sorazmerno majhno." Da bi potrdil svoje besede, se je skliceval na to, da so bili na Slovenskem Koroškem „v dveh letih po osvoboditvi zaman vsi poskusi, da bi se kršila zakon in red in da bi ustvarili nesoglasja,” čeprav je znano, da se zakon in red na Slovenskem Koroškem vzdržujeta z nasiljem proti slovenskemu prebivalstvu, ki zahteva priključitev svojih področij k Jugoslaviji.
Prav tako je Gruber nasprotoval repara-cijskim zahtevam jugoslovanske vlade.
Ko je končal svojo izjavo, mu je postavil Molotov dve vprašanji. Molotov je omenil, da so člani sveta zunanjih ministrov prejeli podatke o etničnem značaju prebivalstva Slovenske Koroške, ki jih je dala jugoslovanska delegacija, in dejal:
„Iz teh podatkov, ki se tičejo razdobja od srede 19. do začetka 20. stoletja, vidimo, da je na Slovenskem Koroškem do začetka 20. stoletja slovensko prebivalstvo prevladovalo nad nemškim, Ali avstrijska vlada te podatke osporava? Ali meni, da so številke, ki jih je navedla jugoslovanska delegacija, utemeljene ali ne?"
Nadalje je Molotov vprašal: „Ali avstrijska vlada osporava podatke, ki dokazujejo, da so na vsem ozemlju Slovenske Koroške — z zelo majhnimi izjemami — še sedaj tako imenovane dvojezične šole, v katerih ne predavajo samo v nemškem, ampak tudi v jjlovenskem jeziku?"
Gruber so je izogibal neposrednega odgovora na ta vprašanja in se je skliceval na pomanjkanje točnih statističnih podatkov. Nato se je dotaknil šolskega pouka na Slovenskem Koroškem in priznal, da so bile v njej dolga leta in da so še sedaj ..dvojezične" šole, v katerih se slovenski otroci uče v materinščini in nemščini. Dejal je, da je po osvoboditvi avstrijska vlada izdala o tem posebno odredbo, ki govori o nujnosti, da se v ..dvojezičnih" področjih organizira obvezen pouk v dveh jezikih za vse učence. Ta sistem je uveden v več ko sto šolah, je dejal Gruber.
Na ta način so ostala Gruberju postavljena vprašanja brez neposrednega odgovora.
Na naslednjih sestankih so zunanji ministri nadaljevali svoje razgovore o načrtu pogodbe z Avstrijo. Ministri so obravnavali in potrdili vse člene osnutka pogodbe, o katerih so že opolnomočenci dosegli sporazum. Poleg teh čleiiov so zunanji ministri razpravljali o vseh vprašanjih avstrijske pogodbe, glede katerih se dosedaj niso sporazumeli. Tako so se sporazumeli o vprašanju državljanstva in bivanja Nemcev v Avstriji, o zagotovitvi demokratske ureditve, o povratku avstrijskih . vojnih ujetnikov, o odhodu zasedbenih sil, o raz-
Deset let Komunistične partije Slovenije
Pred desetimi leti, v noči od 17. na 18. april 1937. je bil v samotni kmečki hiši na strmem pobočju planine nad Zagorjem v globoki ilegali ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Njena ustanovitev ni bila le mejnik v razvoju slovenskega delavskega gibanja, marveč je bila hkrati tudi mejnik v zgodovini slovenskega naroda'sploh. Bila je izraz težnje najnaprednejših slovenskih in jugoslovanskih družbenih sil, vtelešenje zamisli maršala Tita, da se ustvarijo organizacijske oblike, ki bodo globlje, resničnejše odražala dejansko vlogo teh sil v življenju jugoslovanskih narodov. Komunistična partija Slovenije je izšla iz Komunistične partije Jugoslavije in je ostala njen sestavni del.
Ker je šlo za slovenski narod, ki je bil po imperialistčni vojni 1914/18 državno razkosan na tri dele, znova oropan političnih pravic in narodnostno zatiran, je nacionalno vprašanje ostalo v ospredju vse problematike slovenskega narodnega življenja. Slovenski delavski razred je dobil naj-častnejšo vlogo v odločilnem boju slovenskega naroda za njegovo svobodo in enakopravnost. Življenjska sposobnost KP Slovenije se je pokazala v tragičnih dneh kapitulacije in okupacije Jugoslavije. Partija je bila v stanu zgladiti nezaupanje med posameznimi političnimi strujami in med pristaši raznih nazorov, bila je v stanu združiti pod svojim vodstvom vse zdrave sile slovenskega naroda. Njej se ima slovenski narod zahvaliti za nastanek Osvobodilne fronte, za ves veličastni razvoj osvobodilnega gibanja in za osvoboditev slovenskega naroda izpod tujih in domačih zatiralcev.
I. kongres KP Slovenije je izdal proglas slovenskemu narodu, ki ga je končal z besedami: Naj živi sloga slovenskega ljudstva! Naj živi bratstvo narodov Jugoslavije v boju za svobodo!
KP Slovenije lahko s ponosom zre na svoje delo. Uresničila je slogo slovenskega ljudstva, odločilno pripomogla k bratstvu jugoslovanskih narodov, danes pa gradi socializem v svobodni državi delovnega ljudstva — Jugoslaviji.
Naj živi Komunistična partija Slovenije!
■mnsMHBuinaHss
seljenih osebah in drugih spornih vprašanjih.
Sporazumeli se niso o bodočih avstrijskih mejah, o reparacijah in o vprašanju nemške imovine v Avstriji.
Delegacija Sovjetske zveze podpira pravične zahteve vlade FLRJ in smatra, da mora svet zunanjih ministrov ugoditi- željam Slovenske Koroške po priključitvi k novi Jugoslaviji. Ostale tri delegacije so mnenja, da je plebiscit iz leta 1920 odločil pripadnost Slovenske Koroške.
Kar so tiče reparacij so se velike sile na konferenci v Potsdamu odpovedale avstrijskim reparacijam. Temu sklepu se je pozneje pridružila tudi Francija. Male zavezniške države pa se tem reparacijam niso odpovedale. Zaradi tega smatra sovjet-
ska delegacija, da so jugoslovanske zahteve po reparacijah osnovane.
Sovjetska zveza ne zahteva od Avstrije nobenih reparacij. Zahteva pa, da bo nemška imovina v Avstriji predana zaveznikom na račun nemških reparacij. Ameriška, angleška in francoska delegacija nikakor nočejo priznati upravičenih zahtev Sovjetske zveze po nemški imovini v vzhodni Avstriji. Molotov je jasno očrtal stališče Sovjetske zveze. Sovjetska zveza ne zahteva avstrijske imovine, ki so si jo Nemci šiloma prilastili. Z druge strani pa je popolnoma neupravičeno, da skušajo velik del nemške imovine odtegniti od reparacij in na ta način zmanjšati pravice Sovjetske zveze, ki jih je dobila po sklepih Potsdamske konference.
Stalin sprejel Kardelja
Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze generalisim Stalin je sprejel podpredsednika vlade FLRJ Edvarda Kardelja. Sprejemu so prisostvovali zunanji minister SZ Molotov, jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič in jugoslovanski poslanik v Moskvi Popovič.
«i
SOVJETSKA ZVEZA 'JE NAJBOLJ MIROLJUBNA DEŽELA SVETA
v,
Bivši podpredsednik ZDA Henry VValla-ce je v svojem govoru v Oslu označil Sovjetsko zvezo kot najbolj miroljubno deželo sveta. Izjavil je, da večina članov ameriškega kongresa s tem, da podpira protikomunistično politiko predsednika Trumana, ne izpolnjuje volje povprečnega Ameri-kanca.
„Vsi želimo mir, toda še bolj kot mi želi to Sovjetska zveza," je dejal VVallace. Nato je poudaril nevarnost, ki bi nastala, če bi hotple nekatere sile iz Organizacije Združenih narodov napraviti orodje za svoje imperialistične namene.
POLITIČNE
Hrani
Italijanska narodna skupščina je izdala zakon, s katerim je odpravljena smrtna kazen.
Ameriško vojno sodišče je obsodilo bivšega general-feldmaršala Milcha na dosmrtno ječo.
Arabski tisk poroča, da imajo ameriške petrolejske družbe 41 odstotkov vseh delnic na Srednjem vzhodu.
Zapadne zasedbene oblasti premeščajo ..razseljene osebe" v zapadna zasedbena področja Nemčije. Na ameriškem in britanskem področju je danes 827.000 razseljenih oseb, dočim jih je bilo lani 453.000.
Bivšemu podpredsedniku ZDA Wallace-u
je 111 angleških poslancev izročilo spomenico, v kateri soglašajo z njegovo politiko za ohranitev svetovnega miru.
Brazilski tisk poroča o krizi, ki preti brazilski industriji, ker je tržišče prepolno dumping izdelkov ameriške industrije. Obstoja nevarnost, da se bo število brezposelnih samo v tekstilni industriji države San Paulo dvignilo na 200.000.
Dopisnik „New York Post", ki so ga
Francove oblasti izgnale iz Španije, piše, da je Francova Španija največja jetnišnica na svetu? 25 milijonov ljudi živi kot v zaporu.	| i;
V	Texas City-u (ZDA) je prišlo do silovite eksplozije v kemičnih tovarnah, pri kateri je zgubilo življenje več kot 1000 oseb.
Iraški poslanci zahtevajo revizijo anglo-iraške pogodbe iz leta 1930. Po tej pogodbi je bilo Angliji dovoljeno, da gradi v Iraku letališča.
Praško ljudsko sodišče je obsodilo na 20 let ječe bivšega predsednika češkoslovaške vlade Rudolfa Berana in bivšega vojnega ministra generala Sirowyja zaradi sodelovanja z Nemci.
Pri volitvah v britanskem zasedbenem področju Nemčije je Komunistična partija povečala število mandatov na 36.
Predsednik ZDA Truman je izjavil, da so ameriška ptfdjetja v letu 1946 povečala sVoje dobičke v primerjavi z letom 1945 za 33 odstotkov. V prvem četrtletju tega leta pa so dosegla še večje dobičke.
V	Južni Koreji so ameriške omasti zaprle 2076 vidnih predstavnikov korejskih antifašističnih organizacij.
Opozorilo bralcem
današnja Številka obsega zaradi PRAZNIKA OSVOBODILNE FRONTE 16 STRANI. — PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE ZA PRVI MAJ.
POVEJTE VSEM, DA SMO UMIRALI ZATO, DA BI ZGRADILI SREČO, IN SVOBODO VSEM KOROŠKIM SLOVENCEM!
13 OBGLAVLJENIM ŽRTVAM V SPOMIN
29. aprila bodo minila štiri leta, kar so nacistični rablji obglavili 13 naših prvih norcev za osvoboditev Slovenske Koroške. 13 naših najboljših in najzavednejših iz nkolice Železne Kaple, iz Sel in Borovelj Je darovalo svoje življenje na žrtvenik domovine, da bi slovenski narod na Koroškem zaživel v svobodi in sam odločal o svoji usodi. Vsi tovariši od najstarejšega Franca Gregoriča, pa do Micke Olipove in 17-letnega Hanzija Oražeja so bili zavestni b«rci za pravice svojega naroda. Borili so se zanje, dokler so bili na svobodi, pa vse do zadnjega trenutka, v pričakovanju smrtne obsodbe. Kakor so bili neustrašeni v osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali bodisi kot kurirji ali obveščevalci partizanskih edinic ali pa so zbirali partizanske prostovoljce in jih oskrbovali s hrano, tako tudi v celovških zaporih pod najhuj-šim nasiljem in mučenjem niso klonili, ampak so nosili v sebi s polno zavestjo uporniški duh. Njihova predanost visokim ciljem osvoboditve jim je dafala tako neizčrpne moči, da so še v zadnjih trenutkih
pred odhodom na dunajsko morišče dajali poguma vsem lisiim, ki so čakali na krvavo sodbo zločinca Freislerja.
Naši tovariši so trdno verovali v uspeh borbe in v zmago pravice, za katero so zavestno doprinesli največjo žrtev. Vsi, ki smo skupno z njimi preživljali najtežje ure, smo jih poznali kot junake, ki nikdar niso prenehali braniti pravic svojega zatiranega naroda, tudi ne za ceno življena. Njihova borba za lepše in svobodno življenje slovenskega naroda ni veljala ciljem tistih, ki bi si danes radi prisvojili njihovo žrtev, ki pa brezobzirno teptajo ideale, za katere so ti junaki žrtvovali svoje življenje. Se v zadnjih urah so izpričali svojo vero v novo Jugoslavijo s pesmijo o naši zvezdi, ki, oznanjuje prihod nove dobe. Poslovilne besede Tavčmanovega Jurija pa so nam postale oporoka, ki nas obvezuje, dokler je ne bomo izpolnili: ..Tovariši, kadar boste živeli svobodno v novi Jugoslaviji, povejte vsem, da smo umirali zato, da bi pomagali zgradili srečo in svobodo vsem Slovencem na Koroškem!"
*
Protest proti teptanju demokratičnih pravic
Štiridnevna gladovna stavka slovenskih
antifašistov
Kot protest proti krivičnim obsodbam angleških vojaških sodišč, proti kratenju osnovnih demokratičnih pravic koroškim Slovencem in proti zatiranju narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem Koroškem, so slovenski antifašisti, ki so bili obsojeni pred britanskim vojaškim sodiščem v Velikovcu, 12. aprila opolnoči stopili v štiridnevno gladovno stavko.
13. aprila so o svojem sklepu obvestili s pismom britansko civilno upravo in Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, v katerem navajajo naslednje razloge;
1. Z gladovno stavko protestirajo proti naraščajočemu nasilju nad koroškimi Slovenci. Zapori so polni slovenskih antifašistov, ki jih obsojajo razna sodišča, medtem ko Maier-
Kaibitsch kot največji koroški vojni zločinec, ki je kriv fašističnega nasilja nad Slovenci in izseljevanja slovenskih družin, še ni bil postavljen pred sodišče in ne kaznovan.
2.	Peta obletnica množičnega izseljevanja jih spominja na nova nasilja.
3.	Zahtevajo, da se krivične obsodbe zaradi nošenja slovenskih zavezniških zastav prekličejo.
Protestu zaprtih slovenskih antifašistov, ki so mu dali izraza z gladovno stavko, se pridružuje vse slovensko ljudstvo, ki v neštetih resolucijah zahteva, da odgovorne oblasti prenehajo z nasilji nad koroškimi Slb-venci, in s to zahtevo povezuje svojo željo po združitvi z matičnim narodom v FLRJ.
Primeren odgovor na trditve dr. Gruberja v Moskvi
Sovjetski zunanji minister Molotov je na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi zastavil avstrijskemu ministru Gruberju vprašanje, če avstrijska vlada prizna, da na Koroškem ni slovenskih šol. Dr. Gruber je odgovoril, da ima večina občin dvojezične šole, kjer se ne glede na materinščino otrok ob-yezno poučujeta slovenski in nemški jezik. Dr. Gruber je dodal, da je predsednik SPZ na Koroškem dr. Joško 'Tischler sam izjavil, da je taka rešitev
ttajboljša.
,V odgovor na to izjavo avstrijskega zunanjega ministra je 19. aprila predsednik SPZ dr. Joško Tischlcr poslal Naslednje brzojavke:
sefu jugoslovanske delegacije E. KARDELJU,
MOSKVA.
Kot predsednik SPZ protestiram pr°ti izjavi dr. Gruberja. Izigravanje minimalne zahteve v pogledu Šolstva je dovedlo do ostrega protesta . 2 pri avstrijskem prosvetnem mi-nmtru dne 4. 8. 1946. Ugotavljam, da je ®°*a tudi danes središče germanizacije slovenske mladine. Še nadalje posujejo slovenske otroke nacisti in ulksdeutschcrji, medtem ko slovenje učitelje onemogočajo; slovenskih jijjdh pripomočkov vlada do danes ni Zc*ala. To ugotovitev potrjuje tudi od-”°yor deželnega šolskega sveta za Ko-jjosko jn Odgovor avstrijskega pro-, etnega ministrstva. Moj izstop iz °roške vlade pa je najboljši protest v,r?li nadaljevanju krivic nad koroni Slovenci.
ZUNANJEMU MINISTRU SOVJETSKE ZVEZE V. MOLOTOVU,
MOSKVA.
Na osnovi izjave predstavnika Avstrije dr. Gruberja v Moskvi ugotavljam, da Slovenska unija na Koroškem ne obstoja. Avstrija še danes nadaljuje svojo politiko germanizacije. Današnje šole na Slovenskem Koroškem so še vedno centrale germanizacije slovenske mladine. Učitelji so pretežno nacisti, Volksdeutscherji ali preseljene osebe iz Jugoslavije. SPZ kot najvišji kulturni organ za Slovensko Koroško je 4. 8. 1946 vložila zaradi neznosnih razmer v šolstvu protest. Koroške šolske oblasti in avstrijsko ministrstvo so s svojim odgovorom naše ugotovitve le še podkrepili.
PROTESTNA BRZOJAVKA POKRAJINSKEGA ODBORA OF
Prav tako je v odgovor na izjave avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Moskvi POOF za Slovensko Koroško poslal v Moskvo šefu jugoslovanske delegacije E. Kardelju in zunanjemu ministru Sovjetske zveze V. Molotovu brzojavko z naslednjo vsebino:
»Protestiramo proti izjavi dr. Gruberja. Še nacisti so priznavali slovenski značaj Koroške. To je slovenski narod na Koroškem potrdil z neštetimi dokumenti in izjavami, predvsem pa z izselitvijo 2300 slovenskih kmetov, z izgonom vse inteligence in duhovščine, s priporom nad 2000 KZ-lerjev in preganjancev. Slovensko ljudstvo na Koroškem pa je izpoveda-
Za kulisami koroške šolske politike
Na Koroškem vzgajajo učitelji mladino tako, da je šola postala središče germanizacije Slovencev. To dejstvo so Slovenci spoznali že pred sedemdesetimi leti, za časa Andreja Einspielerja. Proti temu so se v dobi monarhije borili France Grafenauer in njegovi sodelavci. Po 1. 1920. sc je stanje v šolstvu še poslabšalo, četudi Nemci vsako germanizacijo, celo poskus germanizacije zanikajo. To so trdili tudi avstrijski zastopniki v Londonu in isto trdijo danes v Moskvi. Sovjetski predstavniki so edini, ki so spoznali dejanski položaj; ker je zanje že sam izid plebiscita zadosten dokaz za gerinaniziranje Slovenske Koroške.
Avgusta meseca 1946. se je Slovenska prosvetna zveza pritožila pri ministrstvu za prosveto na Dunaju, ker krajevne šolske oblasti niso izvajale odredbe o šolstvu, izdane 3. XI. 1945. 1.
Ministrstvo je s tem v zvezi zahtevalo in dobilo od deželnega šolskega sveta poročilo, iz katerega prinašamo nekatera značilna mesta:
»Del prebivalcev mešanega ozemlja-med njimi je večina nacistov, skuša z raznimi dejanji onemogočiti dvojezični pouk. Tako so n. pr. v občini »Galiciji vprizorili šolsko stavko, ki je trajala samo teden dni. Deželrfa vlada je iz številnih občin dobila dopise, v katerih se podpisniki upirajo dvojezičnemu pouku. Ugotovljeno je bilo, da vse te poskuse podpirajo bivši nacisti, ki so na važnih gospodarskih položajih. Koroška deželna vlada ni ugodila tem zahtevam in je še naprej izvajala šolsko odredbo. •
Nasprotniki mislijo, da bo izvajanje odredbe sloveniziralo mešano ozemlje. Ta misel ne izvira samo iz časa nacizma, marveč je že starejšega datuma. Na Koroško jo je prineslo nemško nacionalno gibanje. Že od 1.1892 delujejo na Koroškem proti dvojezičnim šolam. To delovanje so razvili Siidmar-ka, nemško šolsko društvo, nemško-nacionalna telovadna in pevska društva, za časa nacizma pa so ga prevzeli in še pojačali obmejni deželni urad in koroški »Hcimatbund« pod vodstvom Maier-Kaibitscha.
Na dvojezičnih šolah uči približno 290 učiteljev. Od teh ima učiteljski izpit za nemški in slovenski jezik 33, zrelostni izpit za nemški in slovenski jezik 73, za nemški jezik s poznavanjem slovenskega jezika brez izpita 71, za nemški jezik brez znanja slovenskega jezika 103 učitelji. (Kakšno je znanje slovenščine pri učiteljih, ki imajo izpit, kažejo primeri v Libučah in Tinjah, kjer so ti učitelji dokazali, da nimajo pojma niti o spreganju niti o sklanjatvi. (Op. uredništva.)
Manjši del učiteljev odklanja dvojezični pouk. Od leta 1890. vodijo v mešanem ozemlju politiko narodne nespravljivosti. Žal so za to zelo često zlorabljali tudi učitelje. Že na učiteljiščih so jih nemška dijaška društva vzgojila v duhu narodne nestrpnosti do Slovencev. Učenci z dvojezičnega ozemja so bili pod takim pritiskom, da sc niso upali izjaviti, da je njihov materinski jezik slovenščina. Iz tega tudi izvira, da se je prijavljanje za slovenske tečaje zmanjševalo iz leta v leto tako, da je bil ta tečaj med prvo svetovno vojno ukinjen. Od 1. 1890. je zaradi tega, ker so se starši slovenskih otrok izjavljali za Nemce, nazadovalo število dvojezičnih šol. V dobi fašizma je bil ta tip šol ukinjen. Uspeh take šolske politike je bil, da otroci koroških Sloven-
lo v oboroženi borbi, v kateri je sodelovalo nad 3000 koroških partizanov, da je živ del slovenskega naroda in hoče biti z njim združeno v FLRJ.
Obsodbe, prepoved slovenskih zastav, prepoved slovenskih napisov, prepoved zborovanj, razpust Zveze slovenskih izseljencev, Društva^koroških partizanov, Društva političnih obsojencev in preganjancev, prepoved govorjenja o priključitvi so današnji dokazi za resničnost naših ugotovitev.«
cev niso obvladali niti svojega materinega jezika niti nemščine.
Šolski nadzorniki, posebno začasni inšpektor za dvojezične šole, se trudijo, da bi s predavanji ustvarili med učitelji znosno ozračje. V tem pogledu pa na drugih uradnih mestih ne najdejo dovolj razumevanja. Tako so n. pr. nekateri učitelji in učiteljice, ki jih dogodki niso prav nič izučili, po nalogu državne policije opazovali delo inšpektorja za dvojezične šole in o tem popolnoma *napačno poročali.
Da dvojezični pouk ni zadovoljiv na vseh šolah, je točno. To pa zaradi tega, ker je samo nekaj učnih moči jezikovno in metodično tako izobraženih, da lahko brez pritožbe učijo v dveh jezikih. Ostali se morajo na to stalno pripravljati, za kar jim pa spet manjka odgovarjajočih metodičnih in jezikovnih pripomočkov. Poleg tega pa je tu že omenjeni odpor enega dela učiteljev do dvojezičnega pouka.«
SABOTIRANJE ŠOLSKE UREDBE
Toliko o poročilu, ki ga je minisr-stvo za prosveto dobilo od deželnega šolskega sveta. K temu bomo navedli samo dva dokaza, kako koroke oblasti »skrbijo« za slovenske učitelje:
Nadučitelj Aichholzer Franc je bil od 1. 1904. v koroški šolski službi. Med 1920. in 1934. je bil brez službe, od 1925. do 1938. pa je poučeval v čisto nemških šolah. 1938. leta je bil razrešen in upokojen, 1939. bil zaprt in prepeljan v koncentracijsko taborišče Buchenvvald, iz katerega se je vrni poleti 1940. in bil nato do zloma Nemčije brez službe. Po 25 letih, to je v jeseni 1945., je dobil Slovenec, nadučitelj Aichholzer službo v slovenski šoli v Ločah. Nacionalsocialisti na važnih gospodarskih položajih (tako pravi poročilo deželnega šolskega sveta) so pričeli rovariti proti Aich-holzerju in so dosegli, da so ga oblasti ponovno razrešile službe. Po izjavah bivšega deželnega glavarja Piescha je Aichholzer sodeloval na slovenskih zborovanjih. Zdi se, da je v avstrijski demokraciji to za Slovence prepovedano. 7. maja je koroška deželna vlada, po ostrih pritožbah pri britanski vojaški vladi, imenovanega spet sprejela v službo. To je značilen primer, ki kaže, kako avstrijske šolske oblasti na Koroškem ravnajo s tako »iskanimi« slovenskimi učitelji, in to še celo s takimi, ki so bili v koncentracijskem taborišču.
Drugi primer ni nič manj značilen: Okrajni šolski svet v Velikovcu je poslal deželnemu šolskemu svetu v Celovcu spis št. 1128/46, v katerem pravi:	»Prosimo, da učitelja Janeza
Korena iz Št. Petra na Vašinjah premestite v nemški kraj. Vzrok: opozorilo okrajnega glavarstva v Velikovcu, da je Korenovo politično zadržanje za občino Št. Peter na Vašinjah popolnoma nesprejemljivo. Okrajni glavar je pred približno dvema tednoma zaprosil okrajnega šolskega nadzornika, da bi za Korena izposloval premestitev.«
Zahteva, da premestijo slovenskega učitelja v nemški okraj v času, ko slovenskih učiteljev tako primanjkuje, kaže dovolj jasno, kakšne razmere vladajo v deželi..
V zvezi s temi žalostnimi razmerami v koroškem šolstvu je KP Avstrije vložila v koroškem deželnem zboru interpelacijo, zaradi katere se je potem 4. marca 1947. 1. sestal šolski odbor koroškega deželnega zbora. Na tej seji v nasprotju s poročilom ministrstvu za prosveto niso prav nič omenili, kaj je povzročilo take razmere. Hkrati so poskušali dokazati, kako se oblasti trudijo, da bi šolstvo preusmerile. Značilno je, da je bil nadučitelj Kordesch, ki je odgovoren za šolsko stavko v Galiciji, sicer za nekaj mesecev razrešen službe, jeseni 1946 pa imenovan za vodjo dvojezične šole v Kotmari vasi.
Poročilo, ki ga je poslal deželni svet ministrstvu za prosveto je zelo značilno za razmere v koroškem šolstvu in potrjuje vse pritožbe koroških Slovencev o germanizatoričnem delovanju koroških učiteljev in šoL
PRAPOR SLOV. KOROŠKE SE SVETI SKOZI TEMO NOČI TA NAPIS GA KRASI:
ZMAGATI ALI UMRETI!

1 no*! i fl::
\ 2£VHicH ;
Proglas Slovenske prosvetne zveze
za prvi maj
Koroški Slovenci in Slovenke, slovenska mladina!
S svojo osvobodilno borbo smo se, prekaljeni v trpljenju, uvrstili v svetovno demokratično fronto proti imperializmu in fašizmu. Med nami ni več ponižnih hlapcev in tlačanov. Osvobodilna borba je skovala značaj današnjega slovenskega človeka na koroškem. Neizprosna je torej naša zahteva po pravici in svobodi. Zmaga nad oboroženim fašizmom nam daje oporo v borbi za izkoreninjenje ostankov hlapčevstva in mračnjaštva.
V	tem duhu praznuje Slovenska prosvetna zveza letošnji 1. maj, praznik borbe za pravico, za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, za bratstvo in napredek, praznik delovnih množic sveta.
Z dragoceno krvjo neštetih žrtev smo si priborili pravico do priključi tve k matičnemu narodu in novi Jugoslaviji, obenem pa smo si pridobili spoznanje, da je potrebna enotnost vseh izkoriščanih in tlačenih, delavcev, kmetov in ljudske inteligence. Naše žrtve so doprinos k enotnosti vseh svobodoljubnih množic sveta. Samo z enakopravnostjo vseh narodov bo človeštvo doseglo pravičen mir, resnično demokracijo in napredek.
Pod zastavo svobode in demokracije korakamo z vsemi svobodoljubnimi silami sveta v lepšo bodočnost. 1, maj je obenem praznik naše vstajajoče svobode v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
KOROŠKI SLOVENCI!
V	borbo za svoboden narodnostni in kulturni razvoj, ki je možen edino le v priključitvi k FLRJ!
V	borbo proti imperializmu in nasilju novega fašizma ob strani delovnih in naprednih sil vsega sveta!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA.
Odhod pevcev iz Slov. Koroške v Jugoslavijo
Združeni pevski zbor Slovenske Koroške odhaja v ponedeljek 28. t. m. na povabilo Enotnih sindikatov Slovenije na pevsko turnejo v Jugoslavijo. Želimo vsem našim pevcem, da bi bratom v svobodni domovini dostojno predstavili našo pevsko kulturo, ki je mogoče ena najmočnejših čustvenih vezi, ki nas nerazdružljivo povozujejo z narodno celoto!
ZAKAJ NE SODIJO NA KOROŠKEM VOJNIH ZLOČINCEV?
Še pred nedavnim so bili avstrijski listi polni poročil o tem, da je bil Maier-Kai-bitsch, ki je odgovoren za izseljevanje koroških Slovencev, prepeljan v celovške za-ppre in da bo konec tega meseca postavljen pred sodišče.
April se nagiba k svojemu koncu, toda o ‘kakem procesu proti Maier-Kaibitschu še ni nobenih znakov. Pač pa prihajajo s Koroške poročila, da se ponovno oživlja njegov ..Heimatbund", ki je prejel lepo zveneče ime ,Bund der heimattreuen Siidkarnt-ner'. V resnici se v tej organizaciji tako imenovanih ..domovini zvestih” elementov zbirajo pripadniki velenemške miselnosti, bivši nacistični in Hitlerjevi oficirji. Kljub temu, da je vse to odgovornim ljudem dobro znano, organizacija lahko javno deluje
in uživa oporo deželnega tiska in deželnih oblasti.
Prav nič bi se ne čudili, če bi se g. Maier-Kaibitsch namesto pred sodiščem znašel zopet kot poslevodeči sekretar obnovljenega „Heimatbunda". Očividno smatra koroška deželna vlada, da ni več potrebna niti komedija, kakršno so uprizarjali na Dunaju s procesom proti nastičnemu priganjaču — zunanjemu ministru v Schusch* niggovi vladi, Schmidtu.
NOVI PRIMERI NASILJA NAD KOROŠKIMI SLOVENCI
Dne 18. aprila zvečer je bil v Slovenjem Plajberku sestanek članstva OF, ki je bil predhodno prijavljen avstrijskim organom in dovoljen. Sredi sestanka pa je navzoče obkolila avstrijska policija in skupina angleških vojakov, oboroženih z brzostrelka-
mi. Trije policisti in štirje angleški vojaki so vdrli v lokal z naperjenimi brzostrelkami in začeli šikanirati ljudi. Avstrijska policija je aretirala govornika Blaža Singerja, tajnika Kmečke zveze za Slovensko Koroško, nakar so angleški vojaki strgali sliko maršala Tita in zahtevali takojšen razhod udeležencev. Na vratih so odhajajoče preiskavah in jim pri tem grozili. Blaža Singerja so odvedli na postajo FSS v Borovljah, kjer je bil zadržan do 10. ure naslednjega dne.
Dne 17. t. m. je bil protestni sestanek OF občine Globasnica. Tudi ta sestanek je bil predhodno prijavljen in odobren. 2e pred pričetkom zborovanja je prišla na lice mesta žandarmerija in organ FSS, ki, je na vsak način hotel prisostvovati sestanku. Šele na odločno zahtevo prisotnih članov OF, da se mora najprej izkazati s pismenim nalogom, je zapustil sestanek. Sestanek, na katerem je ljudstvo izrazilo ogorčenje nad avstrijskimi in britanskimi oblastmi v odnosu do koroških Slovencev, je potekel popolnoma mirno. Ko so se udeleženci vračali domov, je skupino, ki se je vračala v bližnjo vas Podjuno, zajela avstrijska policija na motorjih ter jo po nalogu FSS aretirala. Vsi aretiranci, med njimi" je bil tudi organizacijski sekretar POOF-a Franc Primožič — Marko, so bili poslani na žandarmerijsko postajo v Globasnici, kjer so jih zasliševali pozno v noč, tako da je zadnji zapustil postajo šele ob 3. uri zjutraj.
Dogodki v Slovenjem Plajberku in v Globasnici ponovno kažejo, kakšnih metod se poslužujejo organi britanskih in avstrijskih oblasti, da bi preplašili ljudstvo in zavrli osvobodilno borbo koroških Slovencev.
IfNAŠA POT” V KOTMARI VASI
Na prireditvi slovenskega prosvetnega društva ..Gorjanci” v nedeljo 20. t. m. v Kotmari vasi je vladalo zelo živahno razpoloženje. Na sporedu je bila igra iz življenja in trpljenja slovenskih partizanov na Koroškem „Naša pot”. V imenu Slovenske prosvetne zveze je spregovoril uvodne besede dr. Mirt Zwitter. Primerjal je borbo koroških partizanov, kakor je prikazana v igri, z zgodovinsko borbo koroških Slovencev za narodne pravice. Iz skromnih začetkov je vodila pot prvoboriteljev za svobodo naroda k splošnemu narodnemu gibanju in do zmage nad oboroženim fašizmom. Tudi danes se na široki podlagi enotne fronte vsega slovenskega naroda na Koroškem borimo proti krivicam in nasilju novovsta-jajočega fašizma. Ta enotnost in širina našega gibanja nam je porok, da bomo tudi zmagali. Zato nas od te naše poti ne bo odvrnil nihče. Borili se bomo proti slehernemu poskusu ponovnega zatiranja in preganjanja našega ljudstva. Vemo, da samo pot borbe vodi k zmagi.
* GLAS IZ SEL
Zelo malo vam poročamo o delu v naši .občini, toda kljub temu ne spimo. Zavedamo se, da stojimo v odločilnem razdobju naše borbe, ko se na moskovski konferenci odloča usoda Slovenske Koroške. Dne 9. aprila smo imeli spet mladinski sestanek, katerega se je udeležilo tudi nekaj članov OF iz Zgornjega in Srednjega kota. Pomenili smo se o zunanje- in notranjepolitičnem položaju. Na sestanku je prišlo do izrazov splošnega ogorčenja, ki ga čuti mladina. in sploh antifašistično prebivalstvo naše občine zaradi tega, ker vlačijo v zapore najvidnejše predstavnike OF zato, ker so nosili pri manifestacijah slovensko, to je zavezniško zastavo. Soglasno smo sprejeli resolucijo na Medzavezniški svet za Avstrijo na Dunaj. Pomenili smo se o tem, kaj je še treba napraviti v zadnjih dneh dvomesečnega tekmovanja. Že meseca februarja smo pribili slovenske napise in kažipote po naši vasi. S tem smo pokazali javnosti, da Pieschovih izjav ne trpimo samo na papirju. Pred kratkim so v slovenski vasi, v sosednjih Bajtišah opazili, da je dala mladina svoji vasi slovensko lice. V Selah—Kotu je mladina ustanovila stenski časopis in ga izobesila kar na prostem, tako da lahko vsakdo bere vse izjave. Orožniki se za stenčas zelo zanimajo in venomer sprašujejo, kdo ga je izobesil.
PRIREDITVE V NEDELJO 27. APRILA
Št Jakob v Rožu: Ob 15. uri v telovadnici poslovilni koncert združenega pevskega zbora Slovenske Koroške pred odhodom na pevsko turnejo po Jugoslaviji.
Loga vas: Miting z igro ..Razfrganci”.
B r n c a : Igralci iz Malošč gostujejo z igro „Mati".
Št. J a n ž v Rožu: Igra „Za pravdo :n srce".
G1 i n j e : Igra „Naša pot".
Ž i t a r a vas: Igra „Naša pot”.
St. Rupert pri Velikovcu: Prosvetna prireditev v šoli.
PROSLAVE 1. MAJA
Velikovec: Ob 10. uri v lokalu KPOe.
Sinča vas: Ob 10. uri v dvorani kina.
2 e 1. K a p 1 a : Ob 11. uri povorka iz kina.
Pliberk: Ob 9. uri v dvorani kina.
Borovlje: Ob 10. uri v dvorani kina.
Loga vas: Ob 15. uri.
St. Jakob v Rožu : Ob 14.30 na prostem
Podklo?ter: Ob 14. uri.
—' ^
Koroška
*--a—i
V BORBI
-*---a----a----a—a-----*—*-
Ulčar Jože — Mirko:
Naša naloga
Ko sem hodil v drugi ali tretji razred meščanske šole, smo se neke sobote naj-predrznejši domenili, da bomo šli v nedeljo na Golico. Golica nas je vabila, ker je zha-na po svojih ključavnicah (narcisah), katerih je prav v zgodnjem poletju, kot je bilo takrat, na pretek.‘Poleg tega pa je z Golice lep razgled po naših ponosnih Julijskih alpah, katerih velikani mogočno rastejo proti nebu. Pa še nekaj! Z Golice se lepo vidi na Koroško, mi smo se pa prav tedaj v šoli učili o Koroški, o njenih pri-rodnih lepotah, o‘Gosposvetskem prestolu, o knežjem kamnu, o slovenskih knezih, ki so jih svobodno volili koroški kmetje, o plebiscitu, s katerim so nam sramotno vzeli našo Koroško, o germanskem nasilju, ki ga izvajajo Avstrijci nad Slovenci. Hoteli smo se torej na lastne oči prepričati o tem, in ker na Golico ni bilo daleč, smo se v nedeljo podali na pot.
Ker smo zgodnje jutro zakasnili, nam je vroče ppletno sonce neusmiljeno žgalo na
prepotena telesa. Cim bolj smo se bližali vrhu, tem bolj smo postajali radovedni. Ko smo končno upehani prispeli na vrh, nas je mehko pobožal osvežujoč vetrič, pred očmi pa se nam je razgrnila tista dežela, o kateri smo govorili v šoli.
Bil je zares prelep pogled. Čisto pod seboj smo zagledali Dravo, ki se je srebrno svetlikala v soncu. Ob njej smo videli skromne slovenske vasice, katerih hiše so se boječe stiskale druga k drugi, kot bi se nekoga bale. Tam na levi je mogočna gora — to bo Dobrač. Pod njim smo v megli opazili obrise mesta — Beljak. Desno odtod smo videli srebrno liso, ki se je raztezala v nedogled; to je bilo Vrbsko jezero. In tam na koncu nekje mora biti Celovec in dalje proti severu Gospa sveta, knežji kamen ... Hm, in vse to je slovensko? Zakaj nam potem ne dajo, če je naše?
V naših na pol otroških dušah se je zbudila mržnja proti tujcem, ki so nas oropali za našo zemljo. „Kako čeden red je na
tem svetu," se je nekdo začudil, ,zato pa je tako slabo. Avstrijci so kar na vsem lepem gospodarji nad deželo, kjer živi nad
120.000	Slovencev. Čudno, čudno!”
Tako nekako smo modrovali, ko smo gledali na našo Koroško in uživali v hladnem vetru. Se opazili nismo, da so tudi drugi izletniki obiskali Golico. Iz naše zamišljenosti in modrovanja nas je predramil mož, ki nas je menda poslušal, in dejal:
„Le mirno, fantje, le mirno! Zaradi vaše jeze Koroška ne bo nikdar svobodna. Še celo nam je spodletelo, ko smo jo dvajsetega leta osvobajali z orožjem. Prekleto vroče je bilo včasih, ko smo se tolkli, pa smo zmeraj rekli, nič zato, sanio da bo Koroška svobodna. No, potem pa je bil tisti plebiscit, pa so nas ogoljufali za našo zemljo in za kri, ki smo jo tam prelili. Rečem vam, prišel bo še čas, ko bo treba zgrabiti za puške in osvoboditi Celovec, Beljak, Gospo sveto... Da, fantje, to bo pa vaša naloga, ko dorastete!"
Neznanec je vzdihnil, kakor da mu je težko pri srcu, in je odšel. Brez besed smo gledali na Koroško, v ušesih pa so nam ostale besede: „T o b o v a š a n a 1 o g a I"
„Pst, pst! Pavel, ali sl ti?" je vprašal kurir Jelen jeseni 1943, ko je prišel na javko s prvim koroškim kurir jem.
..Hudiča, kje pa hodiš tako dolgo?” se je razjezil Pavel, spravil pištolo in previdno zlezel izza grma.
„Saj nisem jaz kriv, vojsko sem ti pripeljal," ga je tolažil Jelen. Stopil je nekaj korakov nazaj in nas poklical. Utrujeno smo se dvignili in sledili njegovemu pozivu. Bili smo težko obloženi z orožjem, muni-cijo in literaturo, poleg tega pa smo prišli iz Cerknega preko Črnega vrha pod Bogatinom, čez Jelovico, Pokljuko, Mežakljo in Savo, preko Sv. Križa nad Jesenicami, končno do Pavla, ki je imel neposredno zvezo s koroškim aktivistom Matijo Verdnikom — Tomažem.
Vso to pot smo z enodnevnim počitkom prehodili v štirih dneh. Ko smo prilezli do Pavla, nas je nezaupljivo pogledal in vprašal po tobaku. Ko si je zvil cigareto, j® postal zgovornejši in nam povedal, da imamo do cilja še štiri ure, če bomo dobro stopili. Kar strah nas je postalo, ko srn® slišali govoriti o štirih urah, kajti če je kurir tako povedal, jih je bilo prav gotovo šest ali pa še več. Ker je imel Pavel mudo, nas je priganjal, da smo se takoj odpravili na pot. Poslovili smo se od Je' lena, mu naročili pozdrave za jeseniške te-renče, ki so nam dali hrane, in krenili z® Pavlom.	(Dalje)
Priključitev Slov. Koroške k Jugoslaviji bi bila v korist miru in dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo
Govor šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja pred Svetom
zunanjih ministrov v Moskvi
17. aprila je imel šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj pred Svetom zunanjih ministrov naslednji govor:
»Gospodje ministri! Jugoslavija je neposredno in bolj kakor katera koli druga zavezniška država prizadeta v vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo. Avstrija je soseda Jugoslavije in z njenega ozemlja je bil v zadnjih treh do štirih desetletjih dvakrat izveden oboroženi nemško - avstrijski naPad na našo državo. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila Avstrija vedno predstra-ža nemških osvajalcev, ki so usmerili svoj »Drang nach Osten' preko jugoslovanskih dežel. Z vojnimi osvajanji in tako imenovano „mirno” germanizacijo so si avstrijski oblastniki vztrajno prizadevali, da bi čimbolj razširil nemško območje v globino jugoslovanskega etničnega ozemlja.
Zaradi tega ni niti malo slučajno, če je v drugi svetovni vojni Hitler določil Avstriji posebno poslanstvo glede Jugoslavije in je našel najboljše izvrševalce za svoje načrte podjarmljevanja Balkana prav v Avstriji. Sam avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Gruber je izjavil, da je v nemških oboroženih silah sodelovalo 800.000 avstrijskih vojakov. Leta 1943 je bilo v Hitlerjevi vojski nad 80 generalov — Avstrijcev. Avstrijci so bili v nemški vojski na položajih, za katere se je zahtevalo popolno zaupanje. Bombardiranje Beograda
6.	aprila 1941 je vodil Avstrijec — generalni polkovnik Lolir, ki je pozneje postal Vrhovni komandant nemške vojske na ju-Sovzliodu. Število avstrijskih divizij, ki so Se borile proti Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije, je obsegalo približno tretjino nemških oboroženih sil v Jugoslaviji sploh. Številne komandne položaje nemške vojske V Jugoslaviji so zavzemali avstrijski generali, kakor na primer bivši minister v Schuschniggovi vladi Glaise von Horsten-Uu, generalni polkovnik Lothar Rendulitsch, Seneral Adalberf Lontschar itd. Gestapovski in okupacijski aparati v Jugoslaviji so Se v glavnem rekrutirali iz Avstrijcev. Kot Primer bom naštel samo generala Meissner-Ju in Kamerhoferja, gauleiterja Rainerja, Heberreiterja itd.
Pokolj prebivalstva v Kragujevcu dne 22. °ktobra leta 1941, ko je bilo v enem dnevu Ustreljenih 7.000 ljudi, je organiziral avstrijski gestapovec Rudolf Berg.
Glavni nemški organizatorji kvizlinških režimov v Beogradu in Zagrebu so bili Av-s*rljci, Neubacher, Kronholtz itd. Del Slo-venije je bil formalno anektiran in postaven pod upravo d\leh avstrijskih pokrajin. Tudi v tem predelu s 700.000 prebivalci, kjer le bilo ustreljenih nad 3000 talcev ter na-silno izseljenih 80.000 Slovencev, so sestavljali uradniški aparat, policijo in orož-ništvo skoro sami Avstrijci. Med 4433 nemškimi vojnimi zločinci, ki jih je registri-r*ki naša državna komisija za ugotavljanje v°inih zločinov, je 2062 Avstrijcev. Iz Jugoslavije so odpeljali v Avstrijo cele to-Vflme in delavnice, industrijske surovine, Prevozna sredstva, živino in drugo premogle. Avstrija sc je torej obogatila na ra-Un ropanja v Jugoslaviji.
Ko navajamo vsa ta dejstva, ne delamo le9a iz sovraštva proti avstrijskemu naro-niti z namenom, da bi ves ta narod iz-euačilt z onimi Avstrijci, ki so počenjali * °člne po Jugoslaviji, toda očitno je, da PkJra Avstrija za svojo udeležbo v vojni 0S‘U svoj delež odgovornosti. V nasprot-**em primeru bi prišli v absurden položaj, a bi se Avstrija za svojo udeležbo v vojni strani Hitlerja ekonomsko in politično a9rajala, medtem ko naj bi žrtve fašistič-e napadalnosti same nosile posledice voj-opustošenja.
Mnenje, da Avstrija ni odgovorna za šn?*° l,deležbo v vojni, ker je bila s prej-l'm anšlusom nasilno podrejena Nemčiji, fe more vzdržati kritike. Celotni notranji avZv°i Avstrije pred anšlusom jasno kaže stiijsko povezanost s fašistično osjo tudi PolhianŠlusom- Ges,° znaneSa avstrijskega bin' ČnC>Sa voditelja Seipla ..Nobene kom-Ve acile brez Nemčije!" je bilo značilno za s razvoj Avstrije. Toda tudi sam anšlus
ni bil izveden brez odgovornosti in udeležbe vodilnih političnih sil Avstrije. Pri tem ne mislim samo na odgovornost Schusch-niggovega režima. V tem pogledu je značilna na primer izjava, ki jo je dal predsednik avstrijske republike dr. Karel Ren-ner 1938. leta, ko je Hitler v Avstriji izvajal plebiscit za anšlus. Dr. Karl Renner je takrat dejal: „Na to dejstvo gledam kot na resnično zadoščenje za ponižanje v letih 1918 in 1919, za Saint Germain in Versailles. Zanikati bi moral vso svojo preteklost kot prvoboritelja za pravice samoodločbe narodov in kot nemško-avstrijskega državnika, ako ne bi z veselim srcem pozdravil tega velikega dejanja — ponovne združitve nemškega naroda. Razdobje 20-letnega blodenja avstrijskega naroda je sedaj končano. Vračam se k izhodiščni točki, k svoji slovesni izjavi od 20. novembra. Sicer ni-
mam nobenega naročila, da bi govoril v imenu svojih pristašev, vendar lahko izjavim: kot socialni demokrat in s tem kot prvoboritelj za pravice samoodločbe narodov, kot prvi kancelar nemško - avstrijske republike in kol bivši predsednik mirovne delegacije v Saint Germainu, — bom glasoval „da".
Takih primerov bi lahko navedli mnogo. Vlada FLRJ smatra, da vprašanja miru z Avstrijo v današnjih pogojih in po vseh dosedanjih izkušnjah ni mogoče ločiti od vprašanja miru z Nemčijo. Ako res obstoja stremljenje, da se Nemčiji zaprejo vsa pota imperialistične ekspanzije, potem je treba zapreti tudi njena avstrijska vrata, ona vrata, skozi katera je nemški imperializem izvajal svoj pritisk na Balkan. Toda to bomo dosegli samo tedaj, če bo Avstrija postala resnično neodvisna, miroljubna in demokratična država in če se bo odrekla stari vlogi v službi velikonemškega imperializma, toda ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji.
Jugoslovanska delegacija stoji že drugič pred tem Svetom z zahtevo, da se Jugoslaviji priključi del slovenskega ozemlja, ki je bilo doslej pod tujim gospostvom. So ljudje v zavezniških državah, ki jih to vznemirja in ki imenujejo jugoslovanske zahteve nacionalizem, imperializem, ekspanzionizem in podobno, toda mnenja smo, da bi taki ljudje pokazali mnogo več demokratičnosti in miroljubnosti, če bi jih vznemirjala samo krivica, ne pa zahteva, da bi se krivica popravila. V jugoslovanskih zahtevah nasproti Avstriji — in podobno je bilo tudi z našimi zahtevami na sproti Italiji — se zrcali težka zgodovina majhnega naroda, ki je bil stoletja zatiran, ki se je moral stoletja boriti za svoje življenje in ki je moral plačati vsak korak k nacionalni svobodi z vztrajno borbo in s krvavimi žrtvami. Zaradi tega jugoslovanske teritorialne zahteve nasproti Avstriji niso nove, ampak so po svojem bistvu toliko stare, kolikor je stara borba jugoslovanskih narodov za svojo neodvisnost, kolikor je stara borba slovenskega naroda za osvoboditev in zedinjenje. Toda vprašanje Slov. Koroške ni samo naše vprašanje.
Tudi zavezniške države, ki so pod gesli demokracije in svobode razbile napad fašističnih osvajalcev, so dolžne in obvezane, da omogočijo temu narodu, da se dokončno osvobodi izpod nemškoavstrijskega jarma. Glejte, zaradi tega jugoslovanska delegacija z vso odločnostjo postavlja pred la spoštovani Svet in. pred vsem svetom svoje zahteve, naj se Slovenska Koroška osvobodi izpod nemško-avstrijskega jarma in priključi LR Sloveniji v okviru jugoslovanske federacije.
Koroška je bifa v preteklosti zibelka in središče prve slovenske države Karantanije, Koroška je dala prve kulturne spomenike slovenskega naroda ter je bila ena izmed prvih in najvažnejših središč slovenske književnosti. Po dolgotrajni germanizaciji, ki ji je uspelo raznaroditi severnejše predele tega ozemlja, je postala današnja Slovenska Koroška obmejna dežela, na katero so se vrgli moderni germanizatorji z vsemi silami in vsemi sredstvi, da bi germanizirali tudi njo. Toda ona je ostala tudi do danes slovenska.
Prvo uradno ljudsko štetje po etnični pripadnosti leta 1846 je ugotovilo na tem ozemlju 90 odstotkov slovenskega prebivalstva, v absolutnih številkah 133.000 Slovencev proti 10.000 Nemcev. Z načrtnim dovajanjem nemškega elementa in nasilnim raznarodovanjem prebivalstva se je v zadnjih stoletjih v neki meri povečala manjšina tujega prebivalstva, in sicer v glavnem mestu Celovcu in ostalih mestih, medtem ko je vaško prebivalstvo tudi danes etnično strnjeno slovensko.
Po naravnem razvoju prebivalstva, upoštevajoč emigracijo in germanizacijo, je bilo leta 1910 med 145.000 koroškimi prebivalci 107.000 Slovencev; prav tolikšno število je bilo ugotovljeno tudi po slovenskem narodnostnem katastni iz istega leta.
Do številke preko 100.000 Slovencev prihajamo tudi po podatkih o jeziku, ki se ga je posluževala cerkev na Koroškem .
Slovenska Koroška se razprostira v dolžini 120 km ob dosedanji jugoslovanski meji. Dejansko gre torej za popravo meje. Slovenska Koroška je geografsko odprta proti jugovzhodu in sestavlja s sosednimi slovenskimi pokrajinami enotno nacionalno in ekonomsko področje. Njena ločitev od ostale Slovenije po prvi svetovni vojni je škodljivo vplivala na njeno gospodarstvo, zlasti na njeno industrijo.
Izreden ekonomski pomen za Jugoslavijo ima vprašanje električnega gospodarstva na Dravi. To vprašanje je za nas tako važno, da bi ga rad posebej podčrtal. Avstrija se je leta 1926 Jugoslaviji zavezala, da brez njenega privoljenja ne bo izmenjavala vodnega režima na Dravi ali gradila kakršnih koli objektov v porečju Drave. Nacistična Nemčija se na to obveznost ni ozirala, ampak je med vojno zgradila v Slovenski Koroški v Žvabeku in Labudu dve hidrocen-trali, medtem ko je en del vode iz gornjega toka reke Drave napeljala v reko Sal-zach. S tem je bila zadana ogromna škoda hidrocentralam na Dravi v Jugoslaviji, ki so zaradi tega, na primer pozimi leta 1945, večkrat lahko izkoriščale samo 2 odstotka svoje zmogljivosti, to se pravi, da so na mesec izgubljale okrog 1 milijona KW ur. To velikansko in nepopravljivo škodo mora trpeti električna proizvodnja Jugoslavije zaradi tega, ker je področje Drave razbito med dve državi.
Slovenska Koroška je torej tako etnično kakor ekonomsko povezana z Jugoslavijo.
Dejstva so tako jasna, da dvomim, — dovolite mi, da to odkrito izrazim, —- da bi oni, ki dokazujejo nasprotno, sploh res verjeli, kar dokazujejo.
Kar se fiče avstrijske uradne argumentacije, dovolite, da se poslužim primerjanja z znano pripovedko, kakor je to stori! neki novinar v našem tisku. Ta pripovedka pravi, da je neka žena obtožila svojo sosedo, da ji je vrnila izposojeni lonec, ki je bil cel, preluknjan. Soseda se je branila takole: 1. izposodila si nisem nobenega lonca, 2. lonec sem ji vrnita popolnoma cel, in 3. lonec je bil že preluknjan, ko mi ga
je posodila." Približno take logike se drži tudi avstrijska uradna argumentacija. Ta argumentacija pravi, 1. da Slovencev v Avstriji sploh ni, razen nekaj malih izjem, 2. trdi, da uživajo Slovenci v Avstriji vse mogoče nacionalne pravice in 3. da Slovenci v Avstriji sploh ne želijo, da bi imeli nacionalne pravice in dh bi bili Slovenci. Toda če Slovencev na Koroškem ni, ali če Slovenci zares hočejo biti Avstrijci, je nerazumljivo, zakaj je potrebno tako nasilje, kakršnega izvajajo danes avstrijska vlada in okupacijska oblastva proti Slovencem na Koroškem. V tej pokrajini so bili danes podvzeti vsi ukrepi, da bi se onemogočilo svobodno izražanje volje Slovencev po priključitvi njihove dežele k FLRJ, čeprav sta tudi britanska in ameriška vlada uradno, to se pravi, s svojimi noiami vladi FLRJ 12. oziroma 15. maja 1945 in 27. novembra 1945 izjavili, da smatrata vprašanje avstrijskih mej za odprto.
Za Slovensko Koroško, za edino pokrajino v Avstriji, v kateri se je ljudstvo med vojno z orožjem borilo rta strani zaveznikov, je bil ustvarjen posebni režim, ki je koroškim Slovencem vzel vse demokratične pravice. Ustvarjen je bil posebni pas zaporne cone, ki zajema največji del slovenskega ozemlja. Z izgovorom, da se Koroška hermetično zapre proti Jugoslaviji, so hoteli dejansko popolnoma zadušiti borbo koroških Slovencev za svobodo, za priključitev k Jugoslaviji.
Kljub temu se koroški Slovenci borijo še nadalje in izkoristijo vsako priložnost in vsako možnost, da izrazijo svojo voljo po priključitvi k FLRJ. V svoji resoluciji, ki so jo podpisali skoro vsi slovenski katoliški duhovniki na Koroškem ter jo poslali Svetu ministrov za zunanje zadeve, Ti duhovniki na primer izjavljajo:
..Visokemu predstavništvu velikih sil in vsej svobodoljubni svetovni javnosti podajamo svojo prošnjo, podkrepljeno s krvjo padlih in ubitih bratov in sester: združite nas z matičnim slovenskim narodom v Jugoslaviji!”
Ta stavek je stalen motiv resolucij, ki prihajajo iz vseh vasi in mest Slovenske Koroške, z brezštevilnih zborovanj, konferenc in demonstracij. In res je povsem razumljivo, da so se okupacijska oblastva odkrito postavila na stran avstrijskih zatiralcev in proti volji prebivalstva, ki predstavlja večino.
Da bi preprečile izražanje volje slovenskega prebivalstva, so' okupacijske oblasti pred nekaj dnevi prepovedala vse množične sestanke, nošenje in razobešanje slovenskih in jugoslovanskih zastav ter napisov in vsako manifestacijo za priključitev Koroške k Jugoslaviji* da, celo odpošiljanje brzojavk in resolucij svetu ministrov za zunanje zadeve. Pripeljane so bile nove čete, okrepljene so bile vse posadke in vse policijske enote v Slovenski Koroški. Mno-žičrte aretacije in pretepanja so postala sedaj še številnejša.
Glejte, v kakšnih okoliščinah izražajo koroški Slovenci svojo voljo, da se priključijo k Jugoslaviji.
Toda koroški Slovenci so dali tudi v zadnji vojni najmočnejše pričevanje, ki bi ga lahko dali v dokaz svojega obstoja in svo-le volje, da živijo v svobodi. Tako pričevanje so dali koroški Slovenci s svojo vstajo v času, ko je bilo videti, da je zmaga zaveznikov še daleč, s svojo vztrajno oboroženo osvobodilno borbo od leta 1942 do konca vojne. Partizanski odredi koroških Slovencev so zadali Nemcem težke izgube: več ko 800 padlih, v celoti okrog 10.000 onesposobljenih za borbo. Partizani so imeli naslednje izgube: 1080 mrtvih, 710 ranjenih 317 ujetih in pogrešanih.
Pomen njihove borbe se vidi tudi v tem, ker je bila pri njih dolgo časa tudi britanska vojaška misija. Zares težka in mučna preizkušnja za koroške Slovence bi bila, če bi jih sedaj zapustili tisti zavezniki, ki so jih med vojno pozivali, naj se borijo in jim obljubljali osvoboditev izpod nemškega jarma.
Priljubljena teza nasprotnikov priključit-
ve Slovaške Koroške k Jugoslaviji je tako imenovani plebiscit iz leta 1920. Toda ta plebiscit po obliki in načinu, kakor je bil organiziran, dejansko ni imel naloge,' da bi pravilno rešil koroško vprašuje, ampak da bi zagotovi! način, po katerem bi Koroška gotovo pripadla k Avstriji. Plebiscit je bil izveden na ozemlju, ki je bilo — obenem z ostalo Slovenijo — več stoletij stalno pod avstro-nemško oblastjo. Kljub temu, da so vsi momenti — vsa zatiranja in nasilja v teku zgodovine, elementi zaostalosti in nizke, zavesti, vpliv višje cerkvene hierarhije, ki je bila nemška, čustva strahu in podrejenosti, ki so ostala kot ostanek preteklosti itd. — favorizirali Avstrijo, je bila izdelana še posebna plebiscitna geometrija, ki naj bi zagotovila tak izid ple-bisciia, ki bi bil uspešen za Avstrijo.
Na zahtevo Italije je bila vnaprej izločena iz plebiscitfte’ cene in izročena Avstriji Ziljska dolina, ki bi lahko zaradi svoje močne nacionalne zavesti bistveno vplivala na izid plebiscita v korist Jugoslavije. Ta odločitev je bila Italiji potrebna iz strateških razlogov, ker del Ziljske doline veže Italijo in Avstrijo.
Prav tako sta bila izločena iz plebiscitne čone in izročena Jugoslaviji dela Koroške — Mežiška dolina in del Dravske doline, da bi se na ta način zmanjšalo število ?lovencev v plebiscitni coni.
Ostanek ozemlja je bil zaokrožen tako, da je plebiscitna cona A ostala brez vsakega večjega mesta, ki bi pomenilo za vaško prebivalstvo ekonomsko središče in na katero bi bilo navezano. S tem je bil izveden na kmete posebno močan pritisk in je izzval med njimi strah za ekonomski obstoj.
Naravno je, da je morala dati taka nepravilna geometrija tedaj protijugoslovanski rezultat. K temu bi lahko dodali še mnogo drugih dejstev, ki dokazujejo, da plebiscit iz 1. 1920 ni mogel biti izraz resnične volje prebivalstva in objektivnih etničnih odnosov na Koroškem. Vendar pa je treba k vsemu temu dodati, da je pro-avstrijska večina v plebiscitu znašala samo okrog 6000 glasov.
Kaže se pa, da tudi sami nasprotniki jugoslovanskih zahtev v zavezniških državah ne smatrajo- plebiscita za zadovoljiv objektiven kriterij, kar najbolje dokazuje to, da ni nihče izmed njih predlagal, naj bi se fiokrajina južno od Drave priznala Jugoslaviji, Čeprav je imel ta del Koroške v plebiscitu večino za Jugoslavijo.
Naslednja priljubljena teza nasprotnikov priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji Je tako imenovana ..nedeljivost" Koroške, toda dejstvo je, da Slovenska Koroška za Avstrijo v ekonomskem pogledu pomeni zelo malo, medtem ko je na drugi strani njena gospodarska povezanost z Jugoslavijo očitna. Zagovorniki te teze prav •tako radi naglasa jo, da so Karavanke velika prirodna zapreka za priključitev Koroške k Sloveniji. Toda t*žko Je doumeti, da bi oni, ki to trditev postavljajo, res tudi verjeli v njeno resnost. Vzhodni del Slovenske Koroške tvori na primer skupno z jugoslovansko Dravsko doiino očividno neločljivo ekonomsko celoto, pa tudi Karavank tamkaj ni več, ampak je teren na pbeh straneh meje povezan z dolinami, pa vendar ni nihče izmed nasprotnikov jugoslovanskih zahtev predlagal, da bi se ta del, ki je ekonomsko, geografsko in etnično tako neločljivo povezan s Slovenijo, izročil Jugoslaviji. To torej niso oni argumenti, ki bi vodili del naših zaveznikov k temu, da se protivijo jugoslovanskim zahtevam.
V ostalem moramo, kadar gre za to, da so Karavanke zapreka za priključitev Slovenske Koroške k Sloveniji, pripomniti, da današnji avstrijski zagovorniki tega argumenta niso bili vedno tega mnenja. Isti ljudje, ki danes branijo to tezo, so leta 1941 z navdušenjem pozdravili hitlerjev^to priključitev večine Slovenije. Cela slovenska pokrajina je bila priključena Koroški in meja Hiilerjeve Koroške je do konca vojne potekala skozi predmestja Ljubljane, glavnega mesta Slovenije.
Taka sta torej duh in logika avstrijske argumentacije: kadar se del Slovenije priključuje k nemški Koroški, takrat Karavanke niso ovira, kadar pa naj bi se Slovenska Koroška priključila k svoji LR Sloveniji, k svoji nacionalni matici, takrat postanejo Karavanke ovira.
Vse dokazovanje nasprotnikov jugoslo vanskih zahtev sestoji torej iz konstrukcij, ki so v enaki meri neosnovane in neprepričljive. To velja tako glede Slovenske Koroške kakor glede obmejnih predelov Radgone, Lučan in Sobote na Štajerskem, ki so po večini naseljeni s slovenskim prebivalstvom in ki so v geografskem in eko-
nomskem pogledu imperativno usmerjeni k Jugoslaviji. Radgona je bila na primer v prvem osnutku mirovne pogodbe z Avstrijo leta 1919 že priznana Jugoslaviji ter je bila šele kot koncesija takratni italijanski delegaciji izročena Avstriji. Radgonski trikot pomeni nenaraven klin v ozemlje Jugoslavije, medtem ko je večina prebivalstva slovenska. To pokrajinsko mestece je bilo odtrgano od svojega jugoslovanskega zaledja in priključeno k državi, ki ji nima kaj služiti. Naravna posledica je bila, da je njegovo prebivalstvo upadlo od 1910 do 1939 za okrog 30 odstotkov.
Posebno vprašanje so nacionalne In demokratične pravice Gradiščanskih Hrvatov, znatne skupine jugoslovanskega prebivalstva, ki šteje skupno 70.000 ljudi, ki pa niso v neposrednem teritorialnem stiku z Jugoslavijo. Gradiščanski Hrvati so res sicer ohranili neko majhno število svojih verskih osnovnih šol, vendar so se morali stalno boriti za najosnovnejše manjšinske pravice. Zato zahteva vlada FLRJ, naj se v pogodbi zagotovijo pravieg Gradiščanskih Hrvatov v obliki posebnega avtonomnega statuta. Skupno je torej danes v Avstriji okrog 200.000 Jugoslovanov. Ako bi ugodili teritorialni zahtevi, ki jo je postavila jugoslovanska vlada, bi ostalo v Avstriji še več kot 70.000 Jugoslovanov, medtem ko bi prišlo v meje Jugoslavije okrog
60.000	Avstrijcev, to se pravi, manjše število, kakor bi ostalo Jugoslovanov v Avstriji. S tem bi se rešilo mučno sporno vprašanje v Srednji Evropi v korist miru In dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Po drugi strani pa bi to, če bi pustili Slovensko Koroško v avstrijskih rokah, pomenilo, da bi pustili ostankom avstrijskega in nemškega nacizma novo upanje na obračun, bi pomenilo podpiranje pangermanističnega imperialističnega stremljenja, bi pomenilo zaviranje
resnične demokratizacije Avstrije. To bi nadalje tudi pomenilo, da se priznajo rezultati nasilnega pritiska germanizalorske-ga sistema, namreč sistema zlorabljanja vseh obiik javne uprave in življenja za to, da bi se fizično iztrebil neki narod in da bi se skalila, zmanjšala in uničila njegova nacionalna zavest v korist osvajalca.
Poleg pravilne rešitve teritorialnega in drugih vprašanj, o katerih sem govoril, in poleg pravilne rešitve raznih gospodarskih vprašanj, — o čemer bo govoril za menoj minister Simič — moram poudarili še nekaj dejstev.
Zgodovina Avstrije med prvo in drugo svetovno vojno dokazuje na nedvoumen način, da je usoda Avstrije kot demokratične in neodvisne, države povezana z njenim razmerjem proti sosedom v Podonavju. One sile, ki so te odnose kalile, so bile hkrati tudi sile, ki so ogražale in ob koncu upropastile avstrijsko demokracijo in avstrijsko neodvisnost ter postavile Avstrijo v službo italijanskega in nemškega imperializma. Avstrijska udeležba v drugi svetovni vojni ni bila že vnaprej določena šele z anšlusom leta 1938, ampak že v prvih letih po prvi svetovni vojni, ko jo je italijanski imperializem začel zavestno graditi kot svoje oporišče v Srednji Evropi. Vzpostavitev neodvisne Avstrije bi morala pomeniti vzpostavitev take Avstrije, ki bi ne biia oporišče nikogar, ki ne bi več mogla postati orodje nemškega niti katerega koli drugega imperializma in ki bi bila sposobna živeti v prijateljstvu z Jugoslavijo in drugimi podonavskimi državami.
Da bi se to doseglo, je potrebno vnesti v pogodbo vrsto določb, ki bi s svojo točnostjo zagotovile zlasti naslednje:
1. Prepovedati je treba ne samo anšlus z Nemčijo v vsaki obliki, ampak tudi vsako delavnost ali propagando s tem namenom.
Podvzeti je treba ukrepe za preprečenje ponovnega nemškega političnega in ekonomskega vpliva, zlasti pa je treba onemogočiti, da bi Avstrija zopet postala središče pangermanske propagande in sovražne agitacije proti svojim sosedom.
2.	V svojih bodočih mednarodnih političnih in ekonomskih zvezah ne sme delati Avstrija nobenega razlikovanja v razmerju proti posameznim članom Združenih narodov.
3.	Avstrija mora biti razorožena, kolikor to dopuščajo notranje potrebe. Obmejni pas proti Jugoslaviji mora biti v globini najmanj 20 km popolnoma demilitariziran. * 4. Preprečili je treba naseljevanje Nemcev iz rajha ali tako imenovanih volks-deutscherjev iz drugih dežel, kakor tudi razveljaviti dosedanje naturalizacije te vrste.
5.	Pogodba mora vsebovati tudi točne določbe o repatriaciji tako imenovanih razseljenih oseb v njihove dežele, oziroma o njihovi takojšnji in popolni odstranitvi & Avstrije.
6.	Avstrija mora izročiti vse vojne zločince in izdajalce onemu narodu, ki je bil žrtev njihovih zločinov oziroma izdajstva.
7.	Pogodba mora prepovedati ustanavljanje nacističnih ali katerih koli drugih fašističnih organizacij ter določati ukrepe za odstranjevanje fašističnih in nacističnih ostankov v državni upravi.
8.	Pogodba mora zagotoviti, da bodo državljani Avstrije uživali vse demokratične pravice.
Jugoslovanska delegacija bo podrobneje formulirala le predloge pismeno.
Globoko smo prepričani, da so te zahteve ne samo v korist splošne stvari miru, ampak tudi v korist dobrih sosedskih odnosov med FLRJ in Avstrijo v bodočnosti, kakor tudi v korist samemu avstrijskemu narodu.'
(TANJUG)
Zunanji minister FLRJ S. Simič pred Svetom zunanjih ministrov;
Reparadjske zahteve Jugoslavije so samo majhen del
velikanske škode, ki jo je povzročita Avstrija
Ko je podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj končal svoj govor, je minister za zunanje zadeve FLRJ S t a n o j e Simič podal pred Svetom zunanjih ministrov izjavo, iz katere posnemamo:
..Jugoslovanska delegacija je že v posebni spomenici opozorila na velikansko škodo, ki jo je povzročila Avstrija Jugoslaviji z napadom in okupacijo. Jugoslovanska vlada je kljub velikanski škodi, ki jo je prizadela Avstrija s svojo udeležbo v vojni na strani Nemčije Jugoslaviji, določila višino svojih reparacijskih terjatev na 150 milijonov dolarjev.
Ta vsota ne temelji na višini dejanske škode, ki jo je povzročila Avstrija v vojni proti Jugoslaviji. Pri določanju te vsote je jugoslovanska vlada upoštevala vse ozire, da te reparacije ne bi ovirale gospodarskega obstoja obnovljene Avstrije. Na drugi strani je očitno, da je ta vsota sorazmerno veliko nižja od zneska reparacij, ki jih na temelju mirovne pogodbe plačajo ostale satelitske države.
Zlasti moram poudariti, da je Izmed vseh držav, ki so sodelovale v vojni proti Jugoslaviji, Avstrija imela od lega napada in okupacije delov Jugoslavije največje ko-ristL
Gospodarsko izkoriščanje Jugoslavije se je izvajalo po načrtih, ki so bili izdelani
v Avstriji že pred napadom na Jugoslavijo. Kakor hitro je bila Jugoslavija zasedena, so poslale podružnice avstrijskih bank, na primer Wiener Bankverein, zavarovalnice, razne gospodarske agencije in centrale monopolistična središča, ki so prevzela od domačega gospodarstva v vsej Jugoslaviji glavne posle v svoje roke in se spremenile v organe okupacijskih oblastev.
Iz vsega tega očividno izhaja pravica Jugoslavije na reparacije od Avstrije. Na žalost zahteva jugoslovanskih narodov, da bi Avstrija sodelovala v minimalni meri pri povračilu ogromne škode, ki jim jo je povzročila med vojno, ni deležna razumevanja pri nekaterih naših zaveznikih. Takega stališča ni mogoče z ničemer opravičiti. Jugoslovanski narodi smatrajo, da ni mogoče oprostiti odgovornosti in obveznosti za plačilo škode države, ki je v takem obsegu in tako aktivno sodelovala v vojni na strani Hitlerja, kot Je bil to primer Avstrije. Mislim, da Svet ministrov ne more prezreti dejstva, da so primeri, kjer
je odgovornost satelitov za napadalno vojno in prizadejano škodo zavezniškim državam veliko manjša, kakor je odgovornost Avstrije. Mislim na primer Bolgarije. Bolgarski fašisti so sodelovali v vojni na strani Hitlerja v veliko manjšem obsegu kot Avstrijci. Pozneje je Bolgarija aktivno sodelovala v borbi na strani Združenih narodov in to z veliko večjimi silami in z mnogo večjimi izgubami, kakor na strani sil osi.
Nasprotno pa je Avstrija ostala do konca na Hitlerjevi strani. O udeležbi Avstrije pri odporniškem gibanju v vojni na strani antihltlerjevske koalicije sploh ne more biti govora.
Ako primerjamo ekonomske možnosti Bolgarije in Avstrije, vidimo, da je izvozna zmogljivost Bolgarije 6—7-krat manjša od Izvozne zmogljivosti Avstrije. Kljub temu pa mora Bolgarija plačati reparacije v višini 70 milijonov dolarjev, medtem ko bi nekateri naši zavezniki radi Avstrijo v celoti oprostili te obveznosti.
Da bi razumeli, kako se je Avstrija obogatila med vojno na račun Jugoslavije, mislim, da moram osvetlili reparacijske terjatve Jugoslavije še z ene strani. Kolikor nam je znano, se v osnutku pogodbe z Avstrijo določa obveznost, da vrne vse stvari, ki so bile odnešene iz zavezniških držav in ki so sedaj v Avstriji. Jugoslavija Je globoko prizadeta na tem, da bi bile te obveznosti čim točneje In čim natančneje določene v pogodbi. Kot smo omenili, so ekonomsko ropanje v Jugoslaviji izvajali predvsem Avstrijci. Oni so pripravili načrte za to ropanje. Večina naropanih predmetov je bila poslana v Avstrijo in je tamkaj še danes.
Prav tako važno pa je tudi dejstvo, da je bilo g»ed vojno odpeljano v Avstrijo ogromno predmetov, ki jih Jugoslavija ne bo nikoli več dobila nazaj in katerih vrednost je prešla v gospodarstvo Avstrije in jo brez moralne podlage obogatila. Avstrijska oblaslva so takoj po okupaciji začela na priključenem delu Slovenije demontirati slovensko industrijo.
Toda to se ni dogajalo le v Sloveniji. Pri vsem ozemlju Jugoslavije so v času vse okupacije sistematično demontirali in prenašali v Avstrijo naše najmodernejše tekstilne tovarne, jugoslovansko vojaško Industrijo in druga podjetja. Okupacijska ob-
lastva so ali ukazovala, da se stroji kratko in malo prenesejo, ali pa so ukazovala, da se stroji prepeljejo v Avstrijo na naslov ..posojila". Tako so bili stroji prepeljani v razne tovarne v Avstriji in jih v glavnem ni mogoče več identificirati.
Neizpodbitne podatke imamo, da so bile odpeljane v Avstrijo naprave,-stroji in orodje iz 252 jugoslovanskih industrijskih podjetij. Po naših izkušnjah obstojajo take subjektivne in objektivne okoliščine, da ne bo mogoče niti polovico vseh predmetov Identificirati in vrniti v Jugoslavijo, kai pomeni, da se bo avstrijsko gospodarstvo obogatilo s stroji na račun Jugoslavije.
Ob umiku ob koncu vojne je bilo odpeljanih v Avstrijo zelo veliko naših prevoznih sredstev, ki so tuiti ostala v Avstriji-
Avstrijske tvrdke, in sicer tako one, ki so že obstojale, kakor tudi one, ki so bile na novo ustanovljene po okupaciji Jugoslavije zaradi izkoriščanja jugoslovanskih surovin (n. pr. „Magnezit" na Dunaju itd.), so Izvozile v Avstrijo velike količine surovin, ki so jih dobivale izključno prisilno na podlagi odredb okupacijskih oblastev in navadnega ropanja. Te surovine so bile porabljene v avstrijskem gospodarstvu in Avstrija jih nc more vrniti. Prav tako j« dobilo avstrijsko gospodarstvo na desetti' soče vagonov lesa, svinčene, cinkove, mah' ganove, antimonove in kromove rude, cinka in svinca, bakrene rude in bakra, piri*3 in tako dalje.
Ogromno postavko našega premoženja, ki je bilo odpeljano v Avstrijo, predstavlja življenjske potrebščine. To je poslavka. ki jo sploh ne moremo zahtevati v vrnitev.
Glavni del jugoslovanskega prisilnega izvoza življenjskih potrebščin, ki so bUe zbrane med vojno z rekvizicijaml ali s° bile zaplenjene v jugoslovanskih sklad*' ščih v začetku okupacije, je odšel v A* * * * v' strijo, kjer sta te potrebščine v prvi vrst sprejemali „Europiiische Getreidehandel* gesellschaft" in „Siidoslirucht- und Leben** mittel Gesellschaft” na Dunaju. Med oW pačijo so bile z jugoslovanskega ozemit3 prisilno odpeljane v Avstrijo ogromne k° ličirie živine in drobnice, to je predmet. ki jih ni mogoče vrniti.
Takoj po okupaciji leta 1941 so avstrH ska oblastva v Sloveniji začela z depor*3j cijo, zapiranjem in interniranjem več
Nadaljevanje na 7. strani pod č'r*°'
OB ŠESTLETNICI OSVOBODILNE FRONTE
27. aprila 1941 so zastopniki Komunistične partije Slovenije, demokratičnega krila Sokolov, krščanskih socialistov ter predstavniki slovenske kulture določili osnovni program Osvobodilne fronte slovenskega naroda in začrtali naloge, ki so bile potrebne za izpolnitev programa.
Po neslavnem polomu stare Jugoslavije, njene korumpirane oblasti in po razbitju s petokolonaši, vohuni in izdajalci preprežene jugoslovanske vojske so tuji okupatorji na videz z lahkoto uresničili svoje glavne načrte. Z oboroženo silo so pregazili ozemlje Jugoslavije in njenih narodov ter ga med seboj razdelili. Vse je tedaj kazalo, da bo slovenski narod hlapčevsko končal svojo hlapčevsko zgodovino. Nemški, madžarski in italijanski fašisti so si razdelili njegovo ozemlje n ga obsodili na smrt, ker je pač stal na Potu njihovim zatiralskim naklepom.
Vsak okupator se je na svoj način lotil uničevanja slovenskega naboda. Nemci so pričeli takoj iztrebljati Slovence s surovo silo. Madžari so poskušali doseči svoj namen z uporabljanjem fevdalnega terorja. Italijani pa so hoteli s hinavstvom in fašistično politiko prisiliti slovenski narod, da bi samega sebe uničeval in zasužnjeval. Domači izdajalci in oblastniki iz stare Jugoslavije so tekmovali v tem, kdo se bo fašističnim okupatorjem pokazal bolj uslužnega. Zdelo sc je, da bo slovenski narod mirno legel v grob, ki so mu ga namenili fašistični okupatorji, in da ga bodo domači izdajalci pomagali zakopati.
Zgodilo pa se je drugače. Svobodoljubne težnje slovenskega naroda, sovraštvo do fašističnih okupatorjev je bilo močnejše kot vsa oborožena moč nemškega, italijanskega in madžarskega fašizma. Slovenski narod se je uprl. Osvobodilna fronta je začela in organizirala njegov odpor, njegovo borbo za osvoboditev. Odločitev slovenskega naroda za oboroženo borbo proti do zob oboroženemu okupatorju nikakor ni bila slučajna. V času naraščajoče fašistične nevarnosti je večina slovenskega naroda kljub kapitulantski in izdajalski politiki vladajočih klik v stari Jugoslaviji spoznala, da se je nasilnemu fašističnemu napadu, ki bo sledil, treba upreti z vsem junaštvom, ker bo samo na ta način
80.000	Slovencev, ki so Jim odvzela vse njihovo premoženje, vštevši tudi blago po skladiščih — iz 3273 trgovskih obratov —, zlasti pa ves poljedelski inventar in celotno hišno opremo. To premoženje so že leta l941 delno pošiljali v Avstrijo, delno pa dajali Avstrijcem, ki so se leta 1941. prostovoljno naselili v Jugoslaviji, da bi pod-Pdi okupacijo in germanizacijo. Ob koncu v°jne so Avstrijci na umiku odvlekli s se-b°j velik del tega naropanega premoženja v Avstrijo. Toda dokazi, da je bilo to premoženje odpeljano v Avstrijo, ne zadostujejo za to, da bi dosegli njegovo vrnitev.
Aiednost samo tega dela našega oropanega premoženja, za katerega je dokazano, d« je bilo prepeljano v Avstrijo — za kakega pa ni upanja, da bi ga dobili nazaj znaša 7 milijard 954 milijonov dinarjev a,l okrog 170 milijonov dolarjev po vrednoti iz 'leta 1938. Toda v Avstrijo je bilo °dpeljano veliko več imovine. Vsa ta imo-vUra je preskrbovala in preskrbuje deloma ludi še danes avstrijsko gospodarstvo.
Vse to dokazuje, da ima Jugoslavija pra-vlco zahtevati ne samo natančne in stroge Pfedpise o obveznosti Avstrije, da povrne Pren>oženje, marveč da tudi zahteva repa-raclie. Vsota, ki jo zahteva Jugoslavija na tačun reparacij, je celo manjša od vredno-stl Ustih dobrin, ki so bile odpeljane iz Ju-Soslavije v Avstrijo. Ta vsota je nižja od vfednosti tistega, s čimer se je Avstrija ”bo9atiia na račun Jugoslavije. Delegacija Jugoslavije mora poleg te zahteve po eParacijah in povrnitvi dobrin tudi podčr-ath da je Avstrija dolžna brezpogojno po-fnitl Jugoslaviji celotni železniški in plov-1 pa*k, brez ozira na kakšen način je pri-
mogoče zagotoviti slovenskemu narodu življenje, obstanek in svobodo. Izraz tega spoznanja je bila diferenciacija v vseh svetovno-nazorskih in političnih slovenskih skupinah. Ta diferenciacija pomeni dejansko ločitev zdravih elementov od izdajalcev, ka-pitulantov, skratka od ljudi, ki so staro Jugoslavijo hoteli brez boja predati zdaj enemu zdaj drugemu imperializmu, nazadnje pa Hitlerju in njegovim fašističnim zaveznikom. Ta razvoj je
lja ogromno vojaško silo, ki je bila pijana od stalnih zmag. Takozvani pametni ljudje so odsvetovali oborožen odpor kot preuranjen in poskušali strokovnjaško dokazovati in dokazati, da pomeni oborožena borba proti okupatorju samomor slovenskega naroda.
Slovenski narod je imel takrat na izbiro dvoje: ali si z Osvobodilno fronto priboriti svobodo ali pa sc odločiti za prostovoljno smrt. O tem, da so mu okupatorji namenili takojšnjo
Seja IOOF na Rogu med osvobodilno borno
>4$ I
tJU
ustvaril vse potrebne pogoje za ustanovitev Osvobodilne fronte.
Osnovni program Osvobodilne fronte bi se dal združiti v glavnem v tri programatične točke: 1. brezkompromisna borba proti okupatorju, 2. enotnost in združitev slovenskega naroda in 3. prepričanje v vstajenje nove Jugoslavije.
Začetek oborožene borbe je bil zelo težak. Slovenski narod je bil neoborožen, organizirana jugoslovanska vojska je bila razbita, večina oficirjev stare vojske ni hotela sodelovati v organiziranju oboroženega boja, fašistični okupatorji pa so nagnetli na sorazmerno najhen del slovenskega ozem-
šel v Avstrijo. Vsaka drugačna odločba bi pomenila, da se je Avstrija med vojno obogatila z voznim in plovnim parkom na račun Jugoslavije in da obdrži tisto, kar bi morala po temeljnih mednarodnih predpisih prometnega prava vrniti.
V vrsto dobrin, katerim je treba poleg obveznosti do povrnitve dodati še obveznost nadomestitve, spadajo kulturne dobrine. Avstrija je odgovorna za velik del kulturne škode, ki jo je pretrpela Jugoslavija v minuli vojni. Dunajski državni arhiv je ne samo uničeval kulturne vrednosti, temveč tudi organiziral ropanje, odpeljevanje najdragocenejših dokumentov iz kulturnopolitične zgodovine Jugoslavije. Posebni odposlanec tega dunajskega središča pan-germanslte politike dr. Robert Sanke je bil med okupacijo ..pooblaščenec" okupacijske uprave za arhive in knjižnice. S seboj je pripeljal cel aparat strokovnjakov. Dunajski državni arhiv je tako kakor leta 1916. odnesel tudi med okupacijo iz Beograda najvažnejše dele jugoslovanskih arhivov in knjižnic. To ropanje, ki je imelo za cilj, da se dunajski arhiv znova spremeni v pan-germanski propagandni arzenal, ni bilo omejeno le na ropanje s pomočjo upravnih ukrepov, marveč se je vršilo celo s pomočjo vojnih zločinov.
Najboljšo sliko takšnih metod nam prikazuje tale primer: dr. Sanke je odkril, da je del jugoslovanskega državnega arhiva v okolici Čačka v Srbiji. Ker je bil ves njegov trud, da bi odkril ta arhiv, brezuspešen, so dunajski znanstveniki ukazali, naj se zberejo vsi kmetje iz vast Viljuše. Od kmetov so zahtevali, naj pokažejo, kje je
smrt, ni bilo mogoče niti najmanj dvomiti. Zakaj okupatorji takrat niso skrivali zločinskih namenov. Tudi tako imenovani pametni ljudje, ki so se mimogrede povedano rekrutirali v glavnem iz pripadnikov vladajočih klik stare Jugoslavije, so to dobro vedeli. Vendar so se bali bolj lastnega ljudstva, ki bi si z orožjem v roki priborilo svobodo, kot pa narodne smrti lastnega naroda.
Kljub vsem takim pomislekom je bila junaška narodnoosvobodilna borba, ki jo je začel slovenski narod pod vodstvom Osvobodilne fronte, uspešna in zmagovita. Slovenski narod si je priboril orožje iz okupatorjevih
arhiv. Ukazano-je bilo, naj ustrelijo vsak dan po dva taica, dokler ne bodo kmetje povedali, kje je skrit arhiv. Sele po streljanju prvih talcev so našli jugoslovanski arhiv ter ga odnesli v dunajski državni arhiv. Pristojni voditelji so potem, ko so odkrili arhiv ter ga odposlali v Avstrijo, predlagali, naj bi bile tiste osebe, ki so izvršile ta vojni zločin, odlikovane za »izredno spretnost" in »nenavadno prizadevanje" ,ki so ga ob tej priliki pokazale. Mislim, da tega ni potrebno še komentirati.
Iz navedenega je jasno, da je potrebno Avstrijo s pogodbo obvezati, da Jugoslaviji vrne vse odpeljane kulturne dobrine.
Jugoslovanska delegacija mora opozoriti Svet ministrov, da je nujno potrebno, da se vključijo v pogodbo z Avstrijo določbe, ki bodo Avstrijo obvezale, da mora Jugoslaviji izročiti tudi ves avstrijski arhiv in listine, ki se nanašajo na delovanje nemških oziroma avstrijskih oblasti v Jugoslaviji med vojno. Avstrijske oblasti so med vojno neposredno upravljale dele Jugoslavije. Ves arhiv in listine, ki se nanašajo na njo, so ostale pri avstrijski upravi. Na noben način ne sme ta arhiv ostati v Avstriji, temveč se mora vrniti Jugoslaviji, ker ji je nujno potreben.
Prav tako naj Avstrija izpolni vse obveznosti v duhu saint-germainske pogodbe in dunajske konference z dne 26. junija 1932 glede avstrijskih arhivov in listin do razpada Avstro-Ogrske. Avstrija je po 1. 1933 izkoristila tedanje razmere v Evropi ter je prenehala izvrševati svoje obveznosti Iz teh pogodb. Zato je potrebno, da se te obveznosti znova potrdijo.
rak, njegovo osvobodilno vojsko in partizanske odrede so po veliki večini organizirali preprosti ljudje iz ljud-< stva, delavci in kmetje, brez večje pomoči vojaških strokovnjakov. Osvobodilna borba je zajela vse dele Slovenije, zajela obenem slovensko prebivalstvo Koroške.
Kljub ogromni vojaški premoči okupatorja je številčna moč, organiziranost in udarnost narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov v Sloveniji stalno naraščala. Vzrok velikih uspehov in zmag Osvobodilne fronte je v njeni množični zasidranosti in pravilni politični liniji. Osvobodilna fronta se je vedno borila za največjo možno enotnost slovenskega naroda. Borba za enotnost slovenskega naroda je šla v dve smeri, navzven, v zbiranje najširših ljudskih množic okoli Osvobodilne fronte, in navznoter, v poglabljanje notranje enotnosti Osvobodilne fronte.
Osvobodilna fronta je takoj v začetku pozvala vse poštene Slovence v borbo proti okupatorju. Jasno je bilo od vsega začetka, da majhna skupinica vladajoče klike v stari Jugoslaviji ne bo šla po poti osvobodilne borbe, da bo šla zaradi svoje pokvarjenosti vedno globlje po poti izdajalstva. To se je v resnici tudi zgodilo. Ljudje, ki so pripravljali gospodarsko in politično zlom stare Jugoslavije, so poskušali na rajrazličnejše načine preprečevati osvobodilno borbo slovenskega naroda in so se kaj kmalu odkrito spečali z okupatorjem ter postali njegovi poslušni hlapci in krvniki slovenskega naroda.
Razumljvo je, da Osvobodilna fronta nikdar ni pojmovala enotnosti tako, da bi bili v njo vključeni tudi izdajalci. Enotnost, ki jo je skovala Osvobodilna fronta, je bila enotnost slovenskega naroda, ki se je boril proti okupatorju. Izdajalci so po nalogu in v korist fašističnega okupatorja poskušali organizirati bratomorno vojno, organizirali so izdajalske belogardistične, plavogardističnc vojaške formacije. Zvezali so se z okupatorji ter z reakcionarji in imperialisti po vsem svetu, ki so jim bili pripravljeni pomagati pri uničevanju lastnega naroda. Enoten slovenski narod jih je v oboroženi borbi in politično pod vodstvom Osvobodilne fronte premagal in popolnoma razkrinkal.
Ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte slovenskega naroda so se v glavnem udeležile tri politične skupine. Pozneje se je Osvobodilni fronti pridružilo še osemnajst političnih in svetovno-nazorskih skupin. Sovražniki slovenskega naroda so vedno upali,
V soglasju s sporazumom o nemških reparacijah, ki je bil sklenjen v Parizu, se lahko vsaka vlada, ki ima pravico do reparacij, odreče svojim reparacijskim zahtev-vam v celoti ali delno, vendar pa mora ta odpoved biti edino v korist ostalih držav, ki imajo pravico do reparacij. Pod takšnimi pogoji se lahko vsaka država odreče svojemu delu reparacij. Ne more pa se nobena država odreči reparacij v imenu neke druge države.
Jugoslavija se ne more odreči niti svojemu delu reparacij, niti svojemu deležu v določenih reparacijah. Ce bi z Avstrijo drugače ravnali, bi to v stvari pomenilo, da naj Avstrija sprejme reparacije zaradi vloge, ki jo je odigrala v vojni proti zavezniškim državam. Lahko razumemo nagibe in namere, ki jih navajajo določene sile, da se odrečejo nemškim dobroimetjem v Avstriji. To je njihova pravica, ki deloma izvira, kar je verjetno, iz nekaterih prednosti in ugodnosti, ki so jih uživale in še uživajo v Avstriji.
Medtem pa je položaj opustošene Jugoslavije, ki do sedaj še ni prejela nobenih pomembnejših vrednosti na račun reparacij, povsem drugačen. Svojim zahtevam se ne bo odrekla. Jugoslovanska delegacija upa, da bo Svet ministrov za zunanje zadeve ocenil njeno obrazloženo stališče o pogodbi z Avstrijo in da bo sprejel jugoslovanske pravične zahteve. Jugoslovansko vlado so vodili pri razlaganju in formuliranju teh zahtev interesi miru In želja, da se z likvidacijo vojne likvidirajo tudi pogoji, ki so jo podpirali v tem delu Evrope."
da bo ta mnogoličnost Osvobodilne fronte vzrok za njeno notranje razbitje in s tem za preprečenje ali vsaj zmanjšanje moči osvobodilne borbe, luji okupatorji,, domači izdajalci in reakcionarji sploh so se trudili, da bi s političnimi intrigami razbili Osvobodilno fronto od znotraj. Ni se jim posrečilo. Osvobodilna fronta ni vzdržala samo teh intrigantskih poskusov, temveč je zmagovito izšla iz boja s številčno in tehnično daleč nad-močnim fašističnim okupatorjem.
Osvobodilna fronta ni bila nikdar koalicija strank ali skupin, ki bi se združile za dosego konkretnega političnega cilja, Osvobodilna fronta je bila mnogo več: bila je organizirana borbena volja slovenskega naroda, organizirana težnja slovenskega naroda po svobodi. Osvobodilna fronta je bila voditeljica slovenskega naroda v borbi proti okupatorjem in domačim izdajalcem, v borbi za osvoboditev. Osvobodilna fronta se je zaradi tega notranje samo poglabljala. Iz skupinske Osvobodilne fronte je nastala enotna Osvobodilna fronta, ker je kot taka najbolj odgovarjala potrebam narodnoosvobodilnega boja. Hrbtenica enotne Osvobodilne fronte je bila in je Komunistična partija, to ne mogoče zaradi oblastiželjnosti, ampak zaradi tega, ker je znala vedno, tudi v najtežjih časih, pokazati pravilno linijo borbe in jo znala s svojimi kadri disciplinirano in junaško izvesti. Zasluga Komunistične partije je, da je dosegla Osvobodilna fronta popolno zmago, da sc je enotnost Osvobodilne fronte poglabljala in da so ji sledile najširše ljudske množice slovenskega naroda.
Okupatorji so razkosali Jugoslavijo, nekaj so je podvrgli neposredno svoji oblasti, ponekod pa so si oblast delili z domačimi izdajalci in preko njih vladali. Okupatorji so se zakleli, da bodo za vedno razbili Jugoslavijo. Zato so z vsemi sredstvi razpihovali medsebojno sovraštvo jugoslovanskih narodov. Pavelič je hujskal Hrvate na Srbe, Nedič je hujskal proti Hrvatom, slovenski izdajalci so dolžili za stanje v stari Jugoslaviji zopet Srbe itd. Nemci in ustaši so organizirali pokolje sto tisočev Srbov, da bi s tem zadali smrtni udarec Jugoslaviji. Perspektive za zopetno vzpostavitev Jugoslavije so bile takrat temne.
Osvobodilna fronta je postavila v svoj program takoj v začetku borbo za novo Jugoslavijo. Osvobodilno fronto je pri tem vodilo prepričanje, da bodo z vzpostavitvijo resnično ljudske, demokratične Jugoslavije prenehali vsi vzroki, ki so privedli do poloma stare Jugoslavije. Osvobodilna fronta je to storila v zavesti, da bo borba slovenskega naroda edino takrat uspešna, ako se bo boril skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi proti tujim okupatorjem in proti domačim izdajalcem. Osvobodilna borba slovenskega naroda je bila od vsega začetka del boja jugoslovanskih narodov, z ustanovitvijo narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in AVNOJ-a se je kmalu zlila v organizacijsko celoto in v skupen boj ostalih jugoslovanskih narodov.
Legendarnih zmag jugoslovanskih partizanov bi si ne bilo mogoče misliti brez enotne borbe pod enotnim vodstvom. Vodja in organizator narodnoosvobodilnega gibanja jugoslo-slovanskih narodov je maršal Tito. Njegovo ime je povezano z vsemi zmagami jugoslovanskih narodov v vojni proti fašizmu. Z geslom bratstva in enotnosti, z borbo proti domačim izdajalcem in z zmago nad fašizmom so jugoslovanski narodi ustvarili novo Jugoslavijo, za katero se je Osvobodilna fronta borila od vsega početka.
Z osvobodilno borbo so si slovenski narod in ostali jugoslovanski narodi priborili predvsem dvoje velikih izkustev in spoznanj: Borba proti okupatorju in domačim izdajalcem ter boj za ljudsko oblast sta nedeljiva. — Borba za narodno osvoboditev bi bila samo fraza, če bi ne bila obenem borba za gospodarsko osamosvojitev in za socialno svobodo.
Stari državni aparat se je izkazal po
svoji obliki in vsebini kot protiljudski, kot poslušno orodje v rokah vladajočih klik za zatiranje ljudstva. Zaradi tega je bilo že v času borbe potrebno izgraditi temelje resnične ljudske oblasti, ki so pripomogli k uspešnosti osvobodilnega boja. Osnova te ljudske oblasti so bili narodnoosvobodilni odbori, ki so sčasoma prirasli do forumov nove demokracije in v organe ljudske volje ter ustvarili pogoje za zgraditev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Ljudska oblast v Jugoslaviji bi bila kratkotrajna ali pa samo formalna, če ne bi postalo ljudstvo gospodar mate-rijalnih virov, proizvajalnih sredstev, svoje zemlje in tako določalo smer svojemu gospodarstvu. Takoj po osvoboditvi je Osvobodilna fronta slovenskega naroda in Ljudska fronta Jugoslavije proglasila širok program go-
Nacistično nasilje v najrazličnejših oblikah, zlasti preseljevanje zavednih slovenskih koroških ljudi, je vpliv.alo na Slovence povsem drugače kakor so mislili Nemci. Medtem ko so Nemci, kakor je .jasno razvidno iz Maier-Kai-bitschevega govora, mislili, da je s propadom stare Jugoslavije za vselej odstranjena nevarnost za južno Koroško, so Slovenci mislili ravno obratno, da se je z nemškim napadom na Jugoslavijo spet odprlo koroško vprašanje. Lahko rečemo, da so koroški Slovenci prav v tistih mesecih, ko je Maier-Kaibitsch izbruhal najbolj strupeno sovraštvo do Slovencev, začeli prijemati za puške, da se rešijo nacističnega in nemškega jarma. Pod vodstvom Osvobodilne fronte je borbena aktivnost slovenskih partizanov prav takrat začela podirati narejene pregrade, ki so jih postavili Nemci preko živega slovenskega narodnega telesa, in začela tudi Korošce vključevati v borbeno enotnost vsega slovenskega naroda.
ZAČETKI OSVOBODILNE FRONTE NA KOROŠKEM
Prvi začetki Osvobodilne fronte na Koroškem so nastali v goratem območju vzhodnih Karavank. Kotline in doline okoli Železne Kaple so postale izhodišče osvobodilnega gibanja na Koroškem. Sele, Korte, Obirsko, Lobnik, Lepena, Bela in Železna Kapla so kraji, kjer se je Osvobodilna fronta na Koroškem najbolj zasidrala. Organizacije OF so se začele na Slovenskem Koroškem presenetljivo hitro razvijati. Avgusta meseca leta 1942 segajo njihove zveze že od Železne Kaple do Celovca in še dalje proti zapadu. Takrat so pričeli stopati prvi koroški fantje v partizane.
Prve partizanske puške na Slovenskem Koroškem so počile v septembru 1942, ko je neka partizanska skupina napadla mobilizirano nemško kolono pri Kortah. V tem napadu so partizani pobili 80 sovražnikov in jim uničili 3 kamione. Vzhodno od železne Kaple sc je pojavila druga partizanska skupina, ki se je na odseku Raduhe, Koprivne in Pece borila proti enotam SA.	,
Septembra 1942 so partizani prodrli že vse do Drave. Tako so zanetili plamen oborožene borbe proti nacifašiz-mu tudi na ozemlja predvojnega nemškega rajha. Kljub temu, da je bil na Slovenskem Koroškem za osvobodilno gibanje najtežavnejši položaj, se je OF naglo razvijala. Osvobodilna fronta je sprostila zatrte in zatirane borbene sile koroških SloVencev, katerih borba proti nacizmu je bila že od vsega početka sestavni del slovenskega in jugoslovanskega narodno osvobodilnega boja. Koroški Slovenci so bili edini nosilci borbe proti nacizmu na vsem ozemlju Avstrije, slovensko narodno osvobodilno gibanje pa edina protifašistična sila.
Vse to nacističnim oblastnikom ni ostalo prikrito, saj so na lastni ko/J občutili udarce partizanskih pesti. Poskusili so v kali zadušiti partizansko gibanje. Proti partizanom, ki so operi-
spodarske izgradnje, obnove, agrarne reforme. Letos pa se bori Ljudska fronta Jugoslavije in njen sestavni del — Osvobodilna fronta Slovenije — za izvedbo petletnega načrta, za izvedbo načrta industrializacije in elektrifikacije, ki bo ustvaril delovnim ljudem Slovenije in Jugoslavije pogoje za srečnejšo bodočnost. Gospodar zemlje, tovarn in vseh gospodarskih dobrin je danes v Jugoslaviji v ogromni večini ljudstvo, možnost socialnega izkoriščanja je zmanjšana na minimum. Jugoslavija in njen sestavni del — Ljudska republika Slovenija je danes dežela, kjer vlada delovno ljudstvo, katere gospodarska in politična moč narašča vsak dan na vznotraj in navzven, je država, ki je v resnici svobodna.
Med cilji, ki si jih je zastavila Osvobodilna fronta, je združitev vsega slo-
rali okoli Železne Kaple, so septembra 1942 poslali 13. SS-Regiment, dele 137., 138. in 139. Gebirgsjagerregi-menta ter še druge neregistrirane enote, ki so se v tem času na področju Velikovca in Celovca obnavljale in izpopolnjevale. Hkrati s kazensko ekspedicijo pa so gestapovci v Selah na Obirskcm in v okolici Železne Kaple aretirali 57 Slovencev. Od teh so jih 13 obglavili, ostale pa obsodili na dolgoletno ječo.
Vest o tem zločinu je globoko odjeknila po vsej Koroški. V Celovcu so sc pojavili na ciklostil razmnoženi letaki, na katerih je bila narisana obešena ženska, spodaj pa je bilo napisano: »Tudi ženske morijo. Takšna je pravica v tretjem rajhu. Tovariši, v boj proti nacizmu!«
Kljub težkim posledicam aretacij in zločina v Selah, kljub »energičnemu« in »eksemplaričnemu« postopku fašističnih zločincev, so se v zimi 1942-43 začele organizacije OF močno in hitro razvijati. Najprej je uspelo ustvariti zvezo med organizacijami na skrajnem vzhodu in med OF organizacijami, ki so po aretacijah ostale v Selah in r.a Obirskem in ki so se nanovo porajale okoli Apač in Šmarjete. Uspelo je ustvariti nove zveze s Celovcem. Hkrati pa je bilo ustvarjeno prvo večje vodstvo OF na Slovenskem Koroškem: okrožni odbor OF za Podjuno.
PRVI SLOVENSKI KOROŠKI PARTIZANSKI BATALJON
Partizanske čete so čez zimo znatno narasle. Sestavljene so bile večinoma iz slovenskih fantov, ki so morali ob največjih nevarnostih in zaprekah tvegati beg iz nemških vojašnic globoko iz Nemčije. Te je izvežbal Stane-France Rozman, ki je v marcu 1943 prišel na Koroško in vodil čete v napad na Mežico ter hkrati formiral iz partizanskih edinic na Koroškem prvi slovenski koroški partizanski bataljon. Prva naloga bataljona je bila, da si z akcijami pribori orožje. Sicer je marsikdo prinesel iz nem. vojske orožje s seboj, toda še vee jih je prihajalo brez.orožja. Zato so čete šle predvsem v take akcije, kjer so mogle dobiti orožje. Konec julija 1943 je bil ta bataljon odpoklican na Štajersko. Četa, ki je ostala na Koroškem, je po enem mesecu spet narasla na bataljon.
Organizacije OF so se medtem neprenehoma širile in prodrle preko Drave. Že poleti 1943 so bile prve OF organizacije v okolici Tinj. Partizansko gibanje se je razvijalo tudi na zapadu v Rožu, to se pravi, pred vrati Celovca, v neposredni bližini najpomembnejšega prometnega središča tega dela Avstrije — Beljaka. Že aprila 1943. so partizani napadli Bistrico v Rožu. Pri tem so hudo poškodovali tovarno letalskih delov, uničili žago in nekaj drugih važnejših gospodarskih in prometnih naprav. Pri tem so osvobodili 50 ruskih ujetnikov.
V tem delu Koroške so se pojavile prve organizacije OF že februarja 1943. Vodil jih je Matija Verdnik-To-
venskega naroda v okviru Ljudske republike Slovenije. Ta cilj še ni popolnoma dosežen. Del Primorske in Slovenska Koroška še nista svobodni. Osvobodilna fronta vodi slovenski narod v tej borbi za dokončno združitev in osvoboditev. Tudi v tej borbi je Osvobodilni fronti in z njo slovenskemu narodu na Koroškem in Primorskem zagotovilo uspeha pravičnost, odločnost in nepopustljivost, prav tako dejstvo, da so za njo najširše množice jugoslovanskih narodov in vse demokratične in napredne sile sveta. Fašizem se vkljub svoji obo-roženosti, organiziranosti in nasilnosti ni mogel ustavljati osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov in 'protifašističnih sil. Imperialistično nasilje ne bo moglo vzdržati pred močjo pravice, močjo ljudskih množic, močjo pro-tiimperialistične, napredne borbe.
maž iz Bistrice v Rožu. Njemu se je takoj pridružilo nekaj fantov iz okolice. V maju je bilo v Rožu že 20—30 vaških odborov OF. Po uspelem napadu na Bistrico se je začelo gibanje že hitreje razvijati. Vzpostavljene so bile trdne zveze s Celovcem, kjer so bili ustanovljeni prvi ilegalni OF odbori; aretacije na rast gibanja niso imele nobenega vpliva. OF je rasla. Oktobra 1942 je bil formiran okrožni odbor OF za Rož in Celovec. Hkrati je Glavni štab Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije s posebno odredbo formiral za Slovensko Koroško dva partizanska odreda, in sicer Vzhodnokoroški in Zapadnoko-roški odred.
Ta bujni razvoj je pomenil veliko nevarnost za fašistične oblastnike. Naraščanje partizanske aktivnosti je ogrožalo vse komunikacije na Koroškem, ki so bile najvažnejše zveze rajha z Balkanom in Italijo. Na to nevarnost je naciste opozoril partizanski napad na postajo Otič pri Dravogradu. Pri napadu je bilo uničenih 6 lokomotiv, 2 skladišči elektromotorjev in vse prometne naprave, tako da je bila proga Dravograd-Celdvec mesec dni neuporabna.
Nemški oblastniki so pripravljali medtem ofenzivo. Najprej so poskušali vtihotapiti vohune in izzivati, da bi izsledili organizacije OF. Kasneje so pričeli uvažati belo- in plavogardi-stične agitatorje, da bi zavajali in omajali ljudstvo, širili paniko in krhali enotnost OF. Ofenziva, pri kateri so Nemci uporabili veliko število čet, pa je bila brez uspeha. Partizanske edini-ce so izšle iz borb brez večjih izgub in začele protiofenzivo. Napadle so Sele, uničile postojanko na Obirju, pregnale patrulje, ki so se gibale po bolj oddaljenih krajih in tako potisnile okupatorja v defenzivo.
V tej nemški ofenzivi, ki je bila prvi večji nastop proti partizanom na Koroškem, so nacisti v onemoglem besu odložili dotedanjo masko navidezne »korektnosti« in pričeli požigati slovenske hiše. Pobijali so popolnoma nedolžne ljudi ali jih pošiljali v internacijo. Gestapovski teror je divjal po vsej deželi.
NASTANEK PRVEGA POKRAJINSKEGA ODBORA OF
Vso zimo 1943-44 so bili Nemci v popolni defenzivi, tako da je nastalo v vzhodnem delu Koroške pravo osvobojeno ozemlje. Na to osvobojeno ozemlje so se prebili kurirji iz Za-padnokoroškega odreda, ki so v oktobru odšli iz Roža iskat zveze z vzhodom. Zveza med vzhodom in zap»' dom je bila vzpostavljena. Organizirana je bila kurirska linija, ki je teklj1 od Železne Kaple preko Obirja, Apao> mimo Borovelj tik ob Dravi do podj nožja Golice, kjer je imel sedež okrožni obdor OF za Rož in Celovec-Tako je bila rešena ena najvažnejši*1 nalog, osvobodilno gibanje na Koroškem ni bilo več razbito na vzhod i*1 zapad, ampak je postalo enotno. P°' vezano in je obsegalo večji del Slo*
Slovenska Koroška v boju za svobodo
^‘ej Bor:
SVOBODA
Se vedno nas budi naš klic: Zberimo zatiranci se z vseh vetrov svetal Kdaj zemlja, koder danes krvavimo, naša spet? Ko boš povsod doma!
Ko nam ne bo več rezala gospoda n® kmha ne meja ne naših glav!
K° ti črepinje več ne bo razklal aibče, če boš zašepetal: Svoboda.
^emo, svoboda je prečuden sad,
M U ne pade v roke sam z drevesa. V vrhove strme, ki vihar jih stresa, sam moraš ponj, če rad ali nerad.
Samo po cestah, ki jim tlak Je kri naših žil, dosežemo svoj cilj. Svoboda žito je, ki zazori k ene same njive — iz gomil.
""'"'•IMIIHtlHtM,
jenske Koroške. Zdaj se je formiral ,^ai Pokrajinski odbor OF za Korono je bil velik uspeh. Slovenska Ko-?ska jc zmagaja v prvi nemški ofen-*lviv- zmagala politično in vojaško. V a čas spada tudi AVNOJ-ska kam-na Slovenskem Koroškem. V Mitičnem življenju Slovenske Ko-‘J°8ke je bil to v času okupacije naj-..cčji dogodek. Po vsej Koroški so bile jjgalne konference, v bolj oddaljenih . rajih pa tudi javni mitingi, kjer se Je ljudstvo seznanjalo s sklepi II. zaganja AVNOJa, ki so položili ten\p-novi Jugoslaviji. Samo v Rožu je i'1° 20 takšnih konferenc. Ta uspešna Kampanja koroškihSlovencev ni samo s?znanila z novo Jugoslavijo, ampak p1 je tudi po dolgih letih popolne od-/jSanosti od njihove domovine spet pjučila v politično dogajanje na oni Strani Karavank.
Eden izmed prvih ukrepov Nemcev P? teh porazih, ki so jih doživeli v bor-p? Proti slovenskemu osvobodilnemu "^anju, je bil ta, da so področje juž-p od Drave proglasili za operacijsko Področje, da so še povečali in pomno-‘j ' postojanke in dajali slovenskim j.Pustnikom iz nemške vojske dovo-Mje za potovanje samo do Celovca. v ^er je bilo področje južno od Dra-e> zlasti na zapadu, zelo neugodno ^a Partizanske edinicc in za vzdrže-atlje zvez, je Pokrajinski odbor skle-da je treba čimprej priti preko rave_ v marcu 1944 je ena četa Za-adnokoroškega odreda v bližini Bo-J^Mj prekoračila Dravo in že 27. i arca napadla in likvidirala postojan-v Bilčovsu. Uspehi partizanske če-ve severni strani Drave so dali no poleta tamkajšnjim organizacijah’ P°scbcj pa še v Celovcu in Bcl-ku. Medtem so zelo hitro naraščale Lazanske edinice na vzhodu in na u Ja j nem zapadu na Zilji, kjer je bil rJauovljen že aprila meseca odbor b za Zilje in Beljak.
Popolnoma v skladu z razvojem, j.°cjo m udarnostjo partizanskih edi-kj Pa Slovenskem Koroškem jc bilo, J; le Glavni štab Narodno osvobodil-v_ \’9jsEc in Partizanskih odredov Slo-ah-V0 ^ormiral z odredbo z dne 24. PHla 1944 jeta enotno vojaško post h Vo za vso Slovensko Koroško: a“ koroške grupe odredov.
Doba grupe koroških
ODREDOV
Pajaca °d maja do oktobra 1944 je hov aVnejša do’ja slovenskih partiza-r0t, na Koroškem. V tej dobi so ko-2ai i s^ovenske partizanske edinice °Zc Vse slovensko narodnostno ^Vin-i in prodrle daleč na zapad, na V s planino, severno od Celovca, cc,eveme predele Lftbudske doline in Sod°..na avstrijsko ozemlje. V to dobo hSo-19 Pajvečji borbeni podvigi in todj i koroških partizanov in hkrati Ta največji razmah organizacij Oh. bile azvoj je šel celo tako daleč, da so bligiJ nekaterih vaseh v neposredni °SVr.u "°rovelj izvedene že volitve v hjjodilne odbore.
vea lesen 1944 in pred zimo je slojem ? Partizanska vojska na Koro-kot sestavni del Narodno osvo-d0v i vojskc in Partizanskih odre-Ju8oslavije obsegala s svojimi vo-
jaškimi formacijami vso Slovensko Koroško. Isto velja tudi za politično organizacijo OF. Sovražniku ni uspelo, da bi pregnal partizane s Koroškega. Partizani so vztrajali kljub temu, da so morali prav do kapitulacije Nemčije še vedno uporabljati zgolj partizansko taktiko. Koroška ni poznala brigad, poznala je le partizanske odrede. Teren je bil na' Koroškem popolnoma neprikladen za brigade. Zato je bilo treba imeti le manjše in gibčne edinice. Ker je Slov. Koroška izrazito tranzitno ozemlje in ker sta tekli po tem jjzemlju dve glavni zvezi z Italijo in Balkanom, so partizani mnogo naporov vložili v sabotažne akcije. Zaradi sabotaž, akcij se je zmogljivost proge Celovec- Dravograd znižala za četrtino. Ceste preko Ljubelja in preko Jezerskega so bile stalno pod partizanskim ognjem. Za čuvanje teh komunikacij so morali Nemci uporabiti ogromno število vojaštva. Partizanske sabotažne akcije so segle celo na progo Beljak-Špital, visoko na sever od Celovca do Gradca.
Sovražniku ni uspelo, da bi s provokacijami in uvoženimi belo- in plavo-gardističnimi agitatorji zmedel koroške Slovence in razbil OF. Trdnost OF na Slovenskem Koroškem je še posebno utrdila izjava maršala' Tita o jugoslovanskih narodnih mejah. Vest o tej izjavi se je prenesla na Koroško v jeseni 1944 in je šla od vasi do vasi, od človeka do človeka. Po vseh koncih in krajih so bila ilegalna zborovanja, ki so z njih pošiljali zavedni koroški Slovenci resolucije maršalu Titu. Na resolucije so se podpisovali ljudje s pravimi imeni, kljub temu, da je bila nevarnost, da padejo te resolucije v sovražnikove roke in bi se potem sovražnik kruto maščeval nad njimi. Ko je šlo za pripadnost Slovenske Koroške, so ljudje pozabili na strah. Velika zborovanja so bila v neposredni bližini, pol ure stran od najnevarnejših nemških postojank. Val zborovanj in konferenc je sedaj podobno kot ob AVNOJski kampanji zajci vse predele Slovenske Ko-roške.
Izjava maršala Tita je najprej do kraja onemogočila vse tiste špekulante, ki so koroškemu ljudstvu govorili, naj se ne udeležuje borbe, ker bo preveč žrtev. Med zastopniki politike čakanja in sredinci jc nastala ostra ločitev. Vsi pošteni koroški Slovenci so se odločili za Tita.
ZIMA 1944/1945
Tak je bil približno vojaški politični položaj na Slovenskem Koroškem pred zimo 1944/45. Tk zima pa je bila najhujša preizkušnja za slovenske partizane na Koroškem. Sneg je zapadel v višjih legah tudi do dva metra visoko. Partizani niso mogli do svojih zakopanih rezerv orožja, municije in druge vojaške opreme. Tudi kurirske zveze so bile izredno slabe. Zaradi nemških zased je na kurirski liniji Železna Kapla—Sele—Podklošter v tej zimi padlo 5(f kurirjev. Ilegalni politični delavci so sc zelo težko gibali. V tej zimi je popadalo preko 40 političnih aktivistov na Koroškem, skoraj samih najstarejših partizanov. Ostali so se obdržali s tem, da so jih ljudje skrivali po hišah in skednjih, brisali sledove za njimi in jim sploh nudili največjo pomoč. Brez te vsestranske pomoči bi padlo še več najboljšega političnega naraščaja na Slovenskem Koroškem.
Medtem jc pripravljal sovražnik splošno ofenzivo. Vse priprave in potek ofenzive dokazujejo, da jc hotel sovražnik v tej zimi partizane popolnoma uničiti, ne pa morda samo zajeziti njihovega delovanja. Osvobodilnemu gibanju je bil sicer s to ofenzivo zadan občuten udarec, zlasti na severni strani Drave. Vendar je imel sovražnik neprimerno večje izgube v ljudeh in materialu. Poglavitnega namena svoje ofenzive pa ni dosegel. Partizani so na Koroškem vztrajali in ostali povsod, kjer so bili že pred ofenzivo.
Nov polet partizanskega gibanja se je začel na pomlad 1945. Partizanske edinice, ki so v ofenzivi utrpele izgube na moštvu, so Se hitro izpopolnile
z novimi prostovoljci. V tem času so Nemci pričeli organizirati enote »Volkssturma«. Toda ta zadnji poskus je na Slovenskem Koroškem popolno-noma spodletel. Velik del čet Volkssturma na Slovenskem Koroškem je z orožjem vred prešel k partizanom.
Po zlomu hitlerjevske Nemčije so slovenski partizani za nekaj tednov zasedli del Slovenske Koroške in ga osvobodili* tisočletnega nemškega jarma. Kljub še vedno močnim nemškim silam in kljub kopičenju najrazličnejših kvizlinških enot, ki so bežale iz Jugoslavije, so se mogli veseliti slave zmagovalcev nad Nemci in osvoboditeljev rodnih koroških bratov. Popolne zasedbe vsega slovenskega ozemlja na Koroškem pa niso mogli doseči, ker so prej od jugozahodne strani iz Italije in Kanalske doline prišle zavezniške enote. Njim je bilo po sporazumu med velikimi tremi določeno, da ob zlomu Nemčije okupirajo Avstrijo v starih republiških mejah. Zato je mogla biti partizanska zasedba v takratnem položaju samo začasna. Dne 21. maja so se po ukazu jugoslov. vojaškega poveljstva začeli slovenski partizani umikati iz krajev, ki so jih napojili s svojo srčno krvjo. V nekaj dneh so se umaknili do stare jugoslo-vansko-avstrijske meje, ne da bi se Jugoslavija odpovedala svojim zahtevam po osvoboditvi in priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Boj koroških Slovencev za svobodo in zedinjenje z vsemi rodnimi brati, boj za popravo vseh krivic, ki so jih storili Slovencem v zadnjih sto letih, je bistvo vsega boja za rešitev koroškega vprašanja. Nemci so ga v neštetih knjigah že zapečatili in pokopali Zunanjemu svetu so ga zlobno in lažnivo prikrivali, doma pa so Slovence zatirali, jih potujčevali, v protinaci-stični vojni pa ubijali in preseljevali na veliko. Toda s tem, da so Slovence preganjali, ni bil problem rešen, in s tem, da so ga v knjigah omalovaževali, ni bil neaktualen. Prav s tem, da so o njem tako ali tako nenehno govorili in o njem pisali debele knjige, so sami neprenehoma dokazovali, da problem v resnici ni rešen. Še več.
Vprašanje je raslo in preraslo nemško moč. V protinacistični vojni so nastopili tudi na Koroškem partizani, ki jih ni bilo mogoče ukrotiti. Oni so zmagali in z njimi je zmagalo slovensko ljudstvo na Koroškem. Rešitev koroškega vprašanja v slovenskem smislu pomeni zato zmago pravice, zmago vesti.
(Po Dušanu Pirjevcu-Ahacu, polkovniku Narodno osvobodilne vojske in koroškem partizanu.)
Črtomir:
Iz sužnosti narod naš vstaja!
To pesem je napisal Jože Serajnik, kmet iz Svaten, in jo izročil partizanom med narodnoosvobodilno bprbo leta 1944. Bila je natisnjena v partizanski tehniki in uporabljena kot letak.
Na sredi Celovca kip čuden stoji in nemški se zmaj imenuje — že tisoč let našemu ljudstvu grozi, nad rajo slovensko kraljuje.
Stoletja že žre našega naroda cvet, otroke nam naše požira — nikdar nima dosti in — znova spet žrelo požrešno odpira.
Pa dnevi so šteti tej divji zveri, premagana njena bo sila, ne bo več pila slovenske krvi, v njej sama se bo utopila!
Pod sivo Peco vstaja Matjaž, dvignil bo našo zastavo — zajahal bo vranca in dvignil meč, strl zverini bo glavo!
Iz sužnosti Zala vrnila se bo, objela spet ženina Mirka —
Slovenska Koroška združila se bo pod varstvom junaka Tital
O, bratje, svobode prihaja dan, na vzhodu se zarja poraja!
Pregnan bo odtod vsak fašist in tiran,
IZ SUŽNOSTI NAROD NAS VSTAJA!

MlUJ,	’
‘M&šs .W;
fjc y


> V ■*<, ?<• ■ ■
fl| mmmm
m BORm
■*. j
r
p
* >	^	'''	pPSt?*
.pm
m
Wm
,1, ‘U
I
Ufi? -■ '* 4
M’ v *

i iSU
> M
■
iv.*i
Slovenski tisk v narodnoosvobodilni borbi na Korošker-
France Vičan:
Pravljica o svobodi
Pa še taka nepotrebna pravljica, bo kdo rekel. Toda, navsezadnje, nikomur ne bo škodilo, če jo sliši. Zdi se mi, da so njene neme črke prišle iz dežele Resničnosti.
Živel je — seveda pred davnimi časi — mogočen vladar Tiran. Njegov poklic je bil, da je vladal. Priznati se mora, da je svoj poklic opravljal z dostojanstveno strogostjo. Bil je vladar mnogih plemen in narodov. Mogočnost njegove države je vzbujala spoštovanje daleč naokrog. Na njegovem 'dvoru so bile zbrane najodličnejše dame — Prevara, Laž, Krivica in še mnogo drugih. Tiranovi ministri so bili sami stari plemenitaši: predsednik vlade je bil n. pr. grof Rop, minister za vojsko pa general Profit. Najodličnejše plemstvo v deželi je spadalo v rodbino Bogatin. To plemstvo je imelo v rokah vso oblast; v njegovih rokah je bila zemlja, tovarne jn vsa rudna bogastva.
V Tiranovem carstvu pa je živelo tudi ljudstvo. Carstvo je imelo staro, častitljivo ustavo, po kateri je ljudstvo smelo delati. To je bila nekakšna zapisana pravica, ki so jo neštevilni orožniki, policisti in ovaduhi skrbno čuvali. Kdor ni pripadal plemstvu, se ni smel izogniti delu. Vse je moralo garati za blagorodno rodbino Bogatin in za drugo nižje plemstvo. Ustava Tiranovega carstva pa je imela samo to pomanjkljivost, da je ljudstvu zagotavljala dolžnost do dela brez pravice do življenja. To pomanjkljivost je prvi javno obsodil sin trpečega ljudstva — Borec. Kar sredi Tiranove prestolnice je imel velik govor pred množico. (Povedati je treba, da je tedaj še vladala »demokracija«). In v svojem govoru je postavil nezaslišano zahtevo: zahteval je, da postane novi vladar nepoznana dekla — Pravica. To jc vsekakor dišalo po uporu.
Nepopisno je bilo razburjenje na dvoru. Mogočni Tiran ni mogel ne jesti, ne spati. Vlada je imela dolge, utrudljive seje. Na koncu je izdala poročilo, v katerem je bilo rečeno, da po uradnih ugotovitvah v Tiranovem carstvu ni nobenega bitja z imenom kravica in da takega bitja tudi ni v državah,, ki imajo s Tiranovim carstvom prijateljske pogodbe. Vlada je nato izdala še potrebne ukrepe, da bi preprečila nemire. Za sinom trpečega ljudstva Borcem je poslala policijsko tiralico.
Borca je vlada kratkomalo proglasila za izdajalca. Ljudstvo je strme bralo plakate, kjer je bila beseda »izdajalec« natiskana z ogromnimi črkami. Bolj pogumni so pričeli glasno mrmrati. V oddaljenih pokrajinah so nastali celo delavski nemiri, tako da je moral Tiran poslati nekaj polkov, da bi delali red in mir. Toda tudi glavno mesto je bilo nenavadno nemirno. Lepega dne ni bilo nobenega delavca več na delo. Tovarniški dimniki niso več pehali svojega dima proti modremu nebu. Skratka, nekaj je viselo v zraku.
Borec pa 'je medtem hodil od hiše do hiše in govoril ljudem. Govoril jim je čudno lepe stvari. Pripovedoval jim je o Pravici, ki edina sme vladati delovnemu ljudstvu. Čeprav ga je iskala vsa Tiranova policija, vsi zasebni detektivski uradi in je rodbina Bogatin obljubila koš zlatnikov tistemu, ki ga ujame, jc bil Borec v vsej deželi popolnoma varen. Ljudje so mu gostoljubno nudili kruha in zatočišča. Z odprtimi srci so poslušali njegove besede in čim dalje več pesti se je preteče dvigalo proti Tiranovemu gradu.
Neki dan je bilo vse prostrano Tira-’ novo carstvo nenadoma posejano z letaki. Na letakih je bil proglas Borca .vsemu delovnemu ljudstvu, da bo pripeljal v deželo svojo nevesto Svobodo in da bo po njenem prihodu prevzela vlado Pravica, Tiran pa bo vržen s prestola. Ta proglas jc med ljudstvom sprožil neskončno veselje. Tiranovega dvora, plemstva in zlasti blagorodne rodbine Bogatin se je polastil silen
strah. Vlada je zasedala ves dan in vso noč. Nazadnje je sklenila, da je treba na vsak način preprečiti prihod Svobode v deželo. V ta namen so vse meje hermetično zaprli, Tiranovi polki pa so zasedli mejo okrog in okrog države, tako da bi se niti miška ne mogla vtihotapiti v Tiranovo carstvo.
Vsak dan so kaj novega prepovedali. Prvi dan je izšla prepoved manifestacij za Svobodo. Kdor bi javno izražal svojo naklonjenost ali celo ljubezen do Svobode, bo kaznovan po vojaškem zakonu. Naslednji dan je policija izvohala, da nosijo ljudje posebne znake, ki predstavljajo Svobodo. Takoj je bilo prepovedano nošenje
Slovenski koroški partizani na pohodu
Tiran in njegovi pajdaši so zdaj pokazali vso svojo moč. Po vseh cestah so križarile patrulje, pregledovale ljudem osebne izkaznice in potna dovoljenja. Vso državo so razdelili na več con in za vsako cono je moral policijski komisariat izdati posebno dovoljenje. Kraje, kjer so si ljudje posebno želeli prihoda Svobode, so proglasili za zaporne cone, za katere je bilo treba dovoljenje Tirana samega. Vlada je izdala velikanske vsote denarja za tiskanje velikih plakatov.
teh znakov in s strogimi kaznimi so zagrozili tistim, ki bi te prepovedi ne upoštevali. Tretji dan so izobesili plakat, kjer je stalo: Pozor! Misliti je prepovedano! Vojaška sodišča so imela ogromno dela. Kljub strogim, prepovedim sc je namreč zelo mnogo ljudi pregrešilo proti Tiranovim ukazom. Ljudstvo je še nadalje prirejalo manifestacije Svobodi in nosilo njene znake. Največ pa jih je bilo obsojenih zato, ker so kljub najstrožji prepovedi mislili.
Leto ali kaj je trajalo obsedno stan; je. Tedaj so se zbrali vsi velikas* Tiranovega carstva, da bi ukrenili nc' kaj takšnega, kar bi ljudstvo pomil'*® in ga pripravilo do tega, da ne bi veC pričakovalo Svobode in Pravice. O0‘ lični dami Prevari je tedaj prišlo n® misel, naj bi dala vlada ljudstvu neka) obljub. Tiran je na to pristal in v®e tiskarne / državi so noč in dan tisk8/ same obljube. Tisoč in tisoč ton naj' lepšega barvastega papirja je šlo sanj0 za tiskanje najrazličnejših obljub. 1° potem so uradniki raztresali te obljub po vsej državi. Priznati je treba, da ®° bile vse obljube lepe. Tiran je namieC ljudstvu zagotovil, da je popolne"8® enakopravno; in da bo dobilo še iPaf' sikaj, seveda pod pogojem, da nap0-sled preneha pričakovati Svobodo.
Odkar so ljudje pričakovali Svob°" do, so se posmihali vsem prepoved"8’ Obljub, ki jih je ležalo vse polno /® cestah, ni nihče pogledal. Vse je 8®' kalo, kdaj se vrne Borec in da zna' menje za upor.
Neki dan pa je bilo že vsem dovoli' Ljudstvo in vojska sta bila lačna i® vojaki niso hoteli več stražiti meje' Ljudstvo je pričelo trgati Tiranov® plakate in nenadoma se je raznesf1 glas, da je Borec že prekoračil m°J0 in da vodi s seboj dolgo pričakovan0 Svobodo. V časopisih je vladala prav3 anarhija. Eni so še objavljali Tira"/ ve proglase, naj ljudstvo obdrži red i® mir in naj ne naseda hujskačem, dr"?1 pa so brali, že samo liste, ki jih je dajal Borec. Po ulicah so korakali ob/ roženi delavci, nastajala je nova voj' ska, ki se ji je po begu Tiranovih o*1' cirjev pridružila tudi redna vojsk®' Vse jc šlo tako hitro, da so časopisi novice v nekaj urah zastarele. In v kaj dneh je uradno glasilo nekdanji Tiranovega carstva prineslo na pfV strani vest z rdečimi črkami: Svobod® je v deželi! V glavnem mestu pa le vihralo na tisoče in tisoče zastav, ki/® pozdravljale vladarico čisto novedr/®j ve — Pravico. Kaj bi še naprej pravl!
Saj vsakdo ve, da je v takšni dežel1’ kjer sta doma Pravica in Svobod®' srečno življenje.
Tako gradijo in delajo v državi, kjer vlad#
delovno ljudstvo
Jugoslovanski narodi so 1941. Iet.a stopili v borbo proti zavojavelcem z zavestjo, da borba za popolno narodno osvoboditev pomeni tudi boj za osvoboditev od domačih in tujih izkoriščevalcev. Delovno ljudstvo se je zavedalo, da bo nova državna ureditev prvi korak k osvoboditvi od izkorišče-vanja.
Narodnoosvobodilni odbori, ki so se ustanavljali na osvobojenem ozemlju, so bili prva, osnovna oblika nove ljudske države. Ta oblika se je razvijala, oblast se je predajala predstavnikom ljudstva in iz vojne je izšla nova Jugoslavija, ki je izgubila vse tisto, kar je bilo značilno za staro čfržavno upravo. V Jugoslaviji ni prišlo samo do spremembe vlade ali 'režima. Izvršena je bila globoka, temeljita sprememba v nosilcu državne oblasti. Oblast je prevzelo v svoje roke delovno ljudstvo. To je prva in glavna pridobitev narodno osvobodilne borbe.
Značaj oblasti in značaj gospodarstva pa sta čvrsto povezana med seboj. Zaradi tega se je s spremembo oblasti spremenil tudi značaj jugoslovanskega gospodarstva. Spo-redno z oblastjo delovnega ljudstva je ra-stlo tudi novo gospodarstvo. Državni sektor gospodarstva, ki so ga prej upravljali' kapitalisti, je prišel pod upravo delovnega ljudstva in je postal v polnem smislu besede občeljudska imovina. Tudi zadružništvo se je preosoovalo in si postavilo nove temelje. Znebilo se je vpliva denarnih mogotcev in veleposestnikov in se naslonilo na državni, to je na sektor občeljudske imovine. Poleg teh dveh sektorjev gospodarstva je ostal še privatni sektor. Privatni sektor se razvija pod normalnimi pogoji s tem, da je pod nadzorstvom države, ki ga po možnosti vključuje v načrtno gospodarstvo.
Se ena pridobitev narodno osvobodilne borbe je uresničena v novi Jugoslaviji. To je bratstvo jugoslovanskih narodov. Svojo samovlado so prejšnji režimi opirali na vr-
hove poedinih narodov, narodom samim pa niso dali nobenih • pravic. Nasprotno, skušali so med njimi povzročiti trenja, da bi si tako olajšali svoje protiljudsko vladanje. V skupni bofbi proti fašizmu pa so jugoslovanski narodi dobili vse svoje pravice, utrdili medsebojno povezanost in dokazali, da hočejo živeti v skupni državi v bratstvu in enotnosti.
To so glavne pridobitve, s katerimi je izšla iz vojne nova Jugoslavija. Samo taka, korenito spremenjena Jugoslavija je bila v stanu, da je takoj po osvoboditvi začela popravljati škodo, ki sta jo povzročila okupator in vojna, ter grehe,* ki jih je zapustila preteklost.
OBNOVA INDUSTRIJE IN RUDARSTVA
Žalostno je bilo stanje, ki je vladalo v Jugoslaviji ob njeni osvoboditvi. Država je bila opustošena, industrija uničena ali poškodovana, promet prekinjen, kmetijstvo obubožano in oropano. Vsepovsod so se kazale posledice okupatorjeve strahovlade in vojne.
Velik naloge so bile pred jugoslovanskim ljudstvom.
Predvsem se je morala obnoviti industrija. Od nje je bilo odvisno vse drugo, obnova vsega gospodarstva in prometa, oskrbovanje gospodarstva z osnovnimi sredstvi za proizvodnjo, oskrbovanje ljudstva z izdelki za potrošnjo. Škoda, ki jo je okupator povzročil v industriji, je bila ogromna. Samo vrednost uničenih ali poškodovanih industrijskih naprav, objektov in strojev je znašala več ko 6 milijard dinarjev. Vrednost odpeljanih ali uničenih surovin in polizdelkov pa je presegla 16 milijard dinarjev.
Jugoslovansko ljudstvo se ni ustrašilo težav. S čudovitim delovnim zagonom se je lotilo obnove in že v nekaj mesecih po osvoboditvi doseglo velike uspehe. Konec leta 1945 je obratovala skoraj vsa jugoslo-
vanska industrija. V letu 1946 pa so nek8' tere industrijske panoge že prekorači predvojno proizvodnjo. Uspehi, ki jih jugoslovanska industrija dosegla v tem tu, so najbolje izraženi v številkah. Ta* je na primer tekstilna industrija presej proizvodnjo iz leta 1945 za 50 odstotke^ pri tem prihranila v potrošenem materi8 ^ 32 odstotkov in zmanjšala proizvaja* stroške za 42 odstotkov. S temi uspehi J tudi prekoračila predvojno proizvod8^ Podobne uspehe so dosegle tudi druge P noge industrije.
Pred vojno je imela Jugoslavija 188 p/, mogovnikov, ki so proizvajali okoli pol & lijona ton premoga na mesec. Okupator med vojno v premogovnikih ropal jug°s ^ vansko bogastvo rude, ne da bi pri. * y skrbel za obnovo rudniških strojev in
zlomu je zapustil rudnike ul® , z vodo, z razbitimi naprav8 ^ 65 odstotkov rudnikov je bilo po voj8*
prav. Ob ne, zalite
nerabnem stanju. Škoda je znašala Pre.
.k"
f
pet in pol milijard dinarjev. Vendar je goslovansko ljudstvo obnovilo v najkr^ šem času 80 odstotkov rudnikov. Ob8° ^ se je pričela v rudnikih, ki dajejo najve ,, proizvodnjo, da je bilo tako zadoščeno 8 nujnejšim potrebam. V letu 1946 je Pr {0, vodnja' rjavega premoga prekoračila P , izvodnjo leta 1945 za 177 odstotkov, /1^ ga premoga za 367 odstotkov in lig8’18 ^ 175 odstotkov. V tem letu je bil Pre v Jugoslaviji že v prosti prodaji.
OBNOVA PROMETA
jil'
Prav tako hitro kakor industrijo darstvo je jugoslovansko ljudstvo ob" tudi promet. Okupator je pri svojem _
neusmiljeno uničeval železnice, ceste. ^ stove. Od 10.723 km predvojne žele®8 mreže je uničil 6.140 km. Od 86.70 m ®$jl ne dolžine železniških mostov je 51.500 m. Vse to je bilo treba v n8-!^. šem času obnoviti, da se je lahko v®P
zveza med industrijo in rudarstvom in Poljedelstvom. Da industrija lahko dela, Potrebuje surovine, gorivo in tržišče za svoje izdelke. Vse to lahko nudijo druge Sospodarske stroke, predvsem kmetijstvo.
Zaradi tega so pričeli vzporedno z obno-Vo industrije in rudarstva obnavljati vse Prometne zveze, zlasti železniško mrežo. V etu 1945 so bile obnovljene glavne pro-Ptetne žile. V letu 1946 pa je bila obnova Prometa v glavnem že končana, saj so obnovili 92 odstotkov uničene železniške mre-2e in preko 80 odstotkov porušenih mostov.
RAZVOJ KMETIJSTVA
Tudi kmetijstvu, ki je eden glavnih čini-eljev v načrtni obnovi celotnega gospo-arstva, je ljudska oblast posvetila veliko Pozornost. Kmalu po osvoboditvi je pričela Popravljati škodo, ki jo je zapustil okupa-lor. in napake, ki so jih v kmečkem gospodarstvu zagrešili prejšnji protiljudski re-zimi.
Jugoslavija je pretežno agrarna država, v kateri se 95 odstotkov kmetov preživlja 2 lastnim delom. Od tega števila jih je PPolo 85 odstotkov samo do 5 ha zemlje, ri tem pa je stara Jugoslavija dovoljevala, ua so imeli veleposestniki ogromna poseda, od katerih je eno samo obsegalo več zemlje kakor nekaj sto malih kmetij. Ljudska oblast je popravila to krivico in izveva agrarno reformo. Z agrarno reformo so Razdelili 1,075.000 ha rodovitne zemlje med
46.000	agrarnih interesentov in 65.000 ko-°nistov, ki so se iz pasivnih krajev nase-1 * na rodovitnih ravninah Vojvodine in Ufžavna posestva. Agrarna reforma, ki je prejšnji režimi niso izvedli v 23 letih, je 'la končana v prvi polovici preteklega 'ata.
Poleg teh ukrepov, ki so popravili kri-vice prejšnjih let, nova Jugoslavija z vso lUbeznijo celi rane, ki jih je kmečkemu gospodarstvu prizadejal okupator.
Zlasti veliko škodo je utrpela živinoreja. 'Jkupator je uničeval živino ali jo pa pri ''•Uiku odpeljal s seboj. Tako je na primer °sna in Hercegovina izgubila v vojni 60 Otlstotkov konj, 45 odstotkov goved, 65 od-sl°tkov ovc in 59 odstotkov svinj. Ljudski Vlasti pa je uspelo, da je v letu 1946 uvo-**'a v to pokrajino 212.135 glav razne ži-prav tako je tudi v vseh ostalih re-?"blikah z uvozom in z raznimi ukrepi sku-a a dvigniti število živine na predvojno
Vlžin0.
yeliko pomoč pri obnovi kmetijstva nu-,jo na novo ustanovljene strojno-kmetij-..6 postaje. Zaradi pomanjkanja vprežne l'vihe in kmetijskih strojev je ljudska obal ustanovila te postaje, ki nudijo kmetu j.s° Pomoč pri obdelavi zemlje in posprav-J4fliu pridelkov. Leta 1944, torej še za j,*sa narodnoosvobodilne borbe, je bila v 0veniji ustanovljena prva strojno-kmetij-v.,a Postaja. Danes orje po poljih Jugosla-1® več ko 4000 traktorjev; od tega šte-1 9 so dale kmetijsko-strojne postaje 3000
^ktorjev.
s ^utijske zadruge, državna vzorna po-tjeslva, obdelovalne zadruge, strojno-kme-vJS*Ce postaje, veterinarske ambulante — » e to so ustanove, ki pomagajo pri na-n> obnovi kmetijstva Jugoslavije in po-stopU-ej° dvi9 poljedelstva na novo, višjo
NOVOGRADNJE
54m90slovansko ^udstvo Pa se n* omej^°
Sp ° na obnovo v vojni porušenega go-Po ,slva- Leto 1945 je bilo v glavnem ^eiSV°^eno sam0 obnovi. Leta 1946 pa je Čel°Vn° ljudstvo vzporedno z obnovo zaje ° graditi tudi novogradnje. V tern letu *av9radbena delavnost v vsej Jugoslaviji <HijZGla velik razmah. V Sloveniji so zgrnil j®*' pa dograjujejo električne centrale v°d hariborakem otoku, v Žirovnici, Med-varn ' tovarno usnja, tekstilne tovarne, to-ste 0 aluminija, strojne tovarne, nove čete 's tastove itd. Nove industrijske objek-hijj ° z9radili v Bosni in Hercegovini, Sr-bjja . akedoniji, Hrvaški in Črni gori. Sr-kaito 0 z9radila trikrat več cest in mostov Jug0r.v najboljšem gradbenem letu v stari obj0]lav'jl- Makedonija je poleg drugih Vausk°V z9ra<lila 145 novih šol. Jugoslo-cih g a mladina je zgradila v šestih mese-ie na. km dolgo progo Brčko—Banoviči, ki topi JpG^a delovna storitev v povojni Evin 12 f^la so se dela na 390 km dolgi ^•4gr .J1* široki avtomobilski cesti Beograd-y Gb itd.
la C* polet jugoslovanskega ljudstva v0gra ayi vse te uspehe v obnovi in no-
ajah, zvišal proizvodnjo ter znižaval
proizvajalne stroške. Zaradi takšnega delovnega poleta in popolnoma novega ljudskega značaja gospodarstva je lahko nova Jugoslavija že sedaj postavila svoj prvi petletni plan industrializacije in elektrifikacije države.
JUGOSLAVIJA BO ZGRADILA MOČNO INDUSTRIJO
Jugoslavija ima velika naravna bogastva, ki ležijo neizkoriščana v zemlji. Jugoslovanska industrija je bila preslabotna, da bi lahko izkoriščala vsa ta bogastva. Predvsem ni težke industrije in zaradi tega tudi zmogljivost srednje in lahke industrije ni bila v soglasju s prirodnimi bogastvi zemlje.
Industrija stare Jugoslavije je bila v rokah kapitalistov, od tega več kot polovica v rokah tujcev. Cenena delovna moč, zaščitne carine, uvoz dragih industrijskih izdelkov, vse to je kapitalistom dalo dovolj dobička, da niso želeli, da bi se Jugoslavija industrializirala.
Nova Jugoslavija, kjer sta industrija in rudarstvo občeljudSka last, pa bo ukinila to protislovje med bogatimi prirodnimi zakladi in slabim industrijskim razvojem Jugoslavije. Jugoslavija ne bo več ceneno izvažala boksita, bakra, svinca, cinka, drago pa uvažala izdelke iz teh kovin. Ne bo več izvažala surove goveje kože, uvažala pa usnje. Ne bo več izvažala moke, uvažala pa iz nje izdelane testenine.
Jugoslavija bo zgradila lastno močno in-
dustrijo, ki bo v stanu, da bo zadostila vsem potrebam jugoslovanskega ljudstva.
Z izgradnjo električnih central bo izrabljena silna energija jugoslovanskih voda. Ta energija bo elektrificirala jugoslovansko državo, gnala bo stroje, ki bodo predelovali prirodne zaklade v predmete, ki jih ljudstvo {Jotrebuje.
S tem se bo dvignila gospodarska zmogljivost 'Jugoslavije, okrepila njena neodvisnost in razvil se bo nov družbeni ustroj, ki bo odstranil izkoriščanje človeka po človeku.	v
Da pa bo prvi gospodarski plan Jugoslavije uspel, je porok ljudstvo. Ljudstvo ima v rokah oblast in sredstva za proizvodnjo. Z istim delovnim poletom, s katerim so delovne množice v tako kratkem času dosegle take uspehe v obnovi, so pričele izvajati tudi gospodarski plan.
DELOVNI POLET JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA
Zakaj je v Jugoslaviji tak d^ovni polet? Zakaj je Jugoslavija v tako kratkem času o<4 osvoboditve dosegla take uspehe v obnovi in izgradnji?
Jugoslovansko ljudstvo se v polni meri zaveda, da je današnja Jugoslavija res njegova država in ne več ječa jugoslovanskih narodov.
V stari Jugoslaviji je delavec izdelal povprečno za 80 do 90 tisoč dinarjev blaga na leto. Njegova povprečna mezda pa je
bila 7.200 do 8.400 dinarjev na leto. S tako mezdo je lahko kril največ polovico vseh svojih potreb. V novi Jugoslaviji zasluži na primer povprečen rudar - kopač 6.000, dober kopač pa 9.000 dinarjev na meseci
V prejšnji Jugoslaviji je bil davčni vijak zelo trd. Kmet je moral več ko polovico izkupička za svoje pridelke oddati državi za davke. Tudi on ni mogel kriti svojih osebnih potreb ali si nabaviti novih strojev in orodja. Slovenski kmet je plačal v stari Jugoslaviji 90 milijonov dinarjev davka na leto. Leta 1946 je slovenski kmet plačal 20 milijonov davka. Če primerjamo vrednost prejšnjega dinarja z današnjim v razmerju 2:1, vidimo, da jugoslovanski kmet plača danes devekrat manj davkov, kakor jih je plačeval v stari državi.
Ljudska oblast n£ skrbi samo za gospodarski dvig države, marveč skrbi prav tako za kulturo in prosveto, zdravstvo, socialno zaščito itd. Jugoslavija ima danes 2500 šol več, kakor jih je imela pred yojno 1. 1939. Pred vojno je bilo na primer v Črni gori 7 bolnišnic s 350 posteljami, danes jih je 13 s 1400 posteljami. Za zdravstvo in socialno zaščito predvideva letošnji jugoslovanski proračun 14 odstotkov vseh izdatkov.
Prav zaradi vsega tega gradi delovno ljudstvo s takšnim delovnim poletom svojo domovino. Zaveda se, da se ima za vse to zahvaliti svoji popolni narodni in socialni osvoboditvi.
Četrt stoletja borbe koroških Slovencev za narodne pravice
Po plebiscitu je za koroške Slovence nastopilo novo razdobje borbe za njihov obstanek. Nemško nasilje se je tedaj stopnjevalo do neznosnosti. O narodni enakopravnosti ni bilo govora. Prva leta po plebiscitu so morali vsi zavedni Slovenci računati s tem, da jih bo ob priliki napadla sfanatizirana drhal in jih pretepla samo zato, ker so ostali zvesti svojemu narodu. Za vse Slovence, ki so bili kakor koli materialno odvisni od države, na Koroškem ni bilo več prostora. Tako je morala dejansko skoro vsa slovenska inteligenca zapustiti Koroško. Ostalo je nekaj najpogumnejših, ki so bili pripravljeni kljubovati vsakemu pomanjkanju, in velik del slovenske duhovščine. Zato je tudi razumljivo, da sta med vidnimi Slovenci po plebiscitu poleg zdravnika dr. Petka tudi imeni dveh duhovnikov: župnika Poljanca in župnika Starca.
Ni bil lahek položaj vodilnih koroških Slovencev v prvih letih po glasovanju. Nemška Avstrija dejansko ni izpolnila nobene svoje obljube, niti obveznosti, ki jih je dala koroškim Slovencem. Ponemčevanje se je nadaljevalo po načrtu in s podvojeno silo. Koroški ..Heimatdienst", poznejši „Heimatbund” je pod vodstvom Mai-er-Kaibitscha in njegovih pomagačev postal narodno ponemčevalno središče Koroške, ki je uživalo podporo vseh strank in režimov ter navsezadnje posegalo po čisto zločinskih sredstvih z edinim namenom, da doseže končni cilj — iztrebljanje koroških Slovencev, za kar naj bi po besedah deželnega glavarja dr. Lemischa zadoščala doba ene same generacije.
Pod vodstvom (,Heimatdiensta” je bila organizirana cela vrsta napadov na zavedne Slovence. Ko pa so prišli napadalci pred sodišče, so bili oproščeni, ker so bili „hai-mattreu", medtem ko so bili napadenci kaznovani.
Nobeno slovensko zborovanje ali prireditev v prvih letih po plebiscitu ni bilo nemoteno. Razbijale so jih posebej organizirane tolpe nemških šovinistov, ki so jih vodili uradniki ali celo župani. Orožniki proti napadalcem, ki so bili organizirani v ..Heimatbundu" ali ..Heimatdienstu'', niso nikdar nastopali.
Brez pokojnine je bilo pri beljaški železniški direkciji odpuščenih 27 slovenskih železničarjev, v boroveljskih jeklarnah pa cela vrsta slovenskih delavcev. Tudi celovški škof je prestavil več slovenskih duhovnikov in na nekatere slovenske župnije postavil Nemce iz rajha, ki niso znali slovensko. Slovencem so jemali koncesije za gostilne ali protipravno zaplenili prostore prosvetnega društva.
Odpravljeno je bilo vsako uradovanje v
slovenščini, ne v deželni in ne v državni službi na Koroškem po letu 1920 ni bil nastavljen noben slovenski uradnik, medtem ko so stari po plebiscitu izgubili službo. To velja tudi za železnico in pošto. Celo cestarje in raznašalce pošte so odslovili.
Nemci sami priznavajo, da se je slovenski položaj po plebiscitu vidno poslabšal. Učitelji so navajali slovenske otroke celo k temu, da bi sramotili svoj lastni narod. Zasebne slovenske šole so bile prepovedane, češ, da bodo vzgajale državi nevarne elemente.
Na učiteljišču v Celovcu ni bil sprejet noben Slovenec, za katerega bi ne vedeli z vso gotovostjo, da bo po končanem študiju zagovarjal vsenemško smer. Vsi učitelji v mešanem delu dežele so bili aktivno udeleženi pri germanizaciji. Leta 1934 so se določbe o utrakvističnih šolah upoštevale le še na sedmih šolah od 78-ih. Povsod drugod so pouk slovenščine skoraj v celoti odpravili. Na 30 utrakvističnih šolah po uradnih podatkih ni bilo nobenega učitelja, ki bi znal slovensko.
Leta 1921 so koroški Slovenci obnovili svojo politično, prosvetno in gospodarsko organizacijo. Kljub vsemu gospodarskemu in socialnemu pritisku so pri prvih volitvah dobili blizu 10.000 glasov in dva poslanca v deželnem zboru.
Apostoli velikonemške miselnosti so vse Slovence, ki so se neustrašeno postavili v bran za svoje narodne pravice, proglasili za nepomirljive iredentiste. Kot iredento so napadali vse slovenske gospodarske in kulturne organizacije, slovenske igre in glasbene prireditve, skratka vse, kar je kazalo na to, da je Koroška slovenska dežela.
Kako načrtna je bila zlaganost koroških germanizatorjev, je prišlo najbolj do izraza pri pogajanjih za tako imenovano kulturno avtonomijo, ki so si jo zamislili kot propagandno sredstvo za izsiljevanje političnih koncesij za nemško manjšino v Jugoslaviji. Čeprav so bile zahteve koroških Slovencev minimalne, kar Nemci sami priznavajo, je velikonemška stranka aprila leta 1930 odklonila vsako nadaljevanje pogajanj.
Leta 1934 so koroški Slovenci po svojih tedanjih predstavnikih ponovno pričeli po-gajanjp, da bi se vsaj za silo uredile neznosne kulturne in šolske razmere na Koroškem. Vendar so predstavniki klerofaši-ktičnega režima upoštevali samo mnenje velikonemško usmerjenega , ..Heitmatbun-da” in so zavlačevali vsak dogovor tako dolgo, dokler z anšlusom zanje ni bil več potreben.
Koroški'šovinisti so bili prepričani, da je
z nacizmom prišel čas, ko lahko odvržejo vsako krinko in se mirno posvetijo uničevanju slovenskega življa na Koroškem. Ker pa so si bili svesti svojih nadaljnjih roparskih načrtov, so hoteli Slovensko Koroško najprej spremeniti v izhodišče pele kolone, ki naj bi s svojim delovanjem pripravljala pot nemškemu napadu na Jugoslavijo. Samo tako si je mogoče razlagati prehodno toleriranje skromnega kulturnega izživljanja koroških Slovencev.
V svojem nenasitnem pohlepu so nacistični napadalci vdrli v Jugoslavijo in premagali ter zasužnjili izdane jugoslovanske narode, ki jih je njihovo protiljudsko vodstvo sramotno pustilo na cedilu. Tedaj se je pričela Kalvarija vsega slovenskega naroda. Po vseh slovenskih pokrajinah so nacisti uporabljali iste zločinske metode in enaka sredstva za uničevanje slovenskih ljudi. Čez noč naj bi naš narod na Koroškem prenehal govoriti svoj materni jezik, ki se je kljub načrtnemu zatiranju ohranil od rodu do rodu. Kričeči plakati s kljukastim križem so grozeče svarili: ,,Karntner, sprich deutschl", hkrati pa dokazovali neovrgljivo resnico, da tod prebiva slovenski rod.
Nacistični roparji so plenili in požigali slovenske knjige in uničevali ostalo kulturno zapuščino. Kriki tisočev nasilno preseljenih družin naših bratov južno od Karavank so se v pretresljivi harmoniji zlivali z jokom koroških mater in otrok, ki so jih pregnali od domačega ognjišča. Kletev očetov in mladeničev, zaprtih in mučenih po zaporih Gorenjske, Štajerske, Primorske in Dolenjske se je združevala s stiskanjem pesti ob Zilji in Dravi kot mogočen skupen klic po maščevanju.
Fašistične zveri pri svojih zločinstvih niso delale nobene razlike med koroškimi in drugimi Slovenci. Umetno vrinjena razmejitev je s tem padla in odstranili so jo prav tisti, ki so jo prej nasilno ustvarili in utrjevali. Skupno trpljenje nas je zbližalo in zedinilo za vselej. Stopnjevani pritisk krvavega Hitlerjevega nasilja je vzdramil zdrave sile našega naroda na Koroškem, ki so se odzvale pozivu Osvobodilne fronte slovenskega naroda in naslanjajoč se na ostale jugoslovanske nerode začele boj na življenje in smrt z velikonemškimi fašisti, boj za svojo ohranitev in za osvoboditev. Osvobodilna fronta je združila ves slovenski narod in ga vodila v boj za demokratične pravice in za pravičnejši družbeni red. Skupno gorje in skupna borba za osvoboditev je koroškim Slovencem vžgala v duše znamenje, da bomo mogli doseči zadoščenje za vse krivice edino le z združitvijo s slovenskim narodom v novi ljudski republiki Jugoslaviji.
Tako smo tekmovali za priključitev k Jugoslaviji
Prav je, da pregledamo uspehe, ki smo jih dosegli v dvomesečnem tekmovanju za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Na vseh področjih smo podvojili svoje delo, strnili svoje sile in stopnjevali borbenost. Že zgo‘dovina narodno osvobodilne borbe je dokazala, da mali narodi lahko z uspehom vodijo boj za svojo osvoboditev proti neštevilncmu in najbolj brezobzirnemu sovražniku, če stopijo v nepremagljivo fronto svobodoljubnih narodov. Brez tega ni mogoč uspešen boj proti fašizmu.
V narodno osvobodilni borbi je doživel svoj preporod ves slovenski narod, ne glede na vsiljene meje. Tudi koroški Slovenci smo stopili v fronto svobode in dokazali kot edini znotraj velikonemškega rajha, da smo politično zreli in da nočemo biti več drobiž za poravnavanje imperialističnih računov. Pot oborožene osvobodilne borbe je prebudila v nas nove sile. Te sile so tista trdna osnova, na kateri nadaljujemo danes boj za dokončno osvoboditev, da uresničimo izročila naših borcev partizanov.
Prav tako kot v tistih časih, ko je nacistični bes povzročil množično izseljevanje, preganjanje in načrtno uničevanje našega ljudstva na Koroškem, tako je tudi sedaj dvignila svoj prapor Osvobodilna fronta. Pred dvema mesecema je poklicala vse slovensko ljudstvo k tekmovanju. To tekmovanje ni bilo nič drugega kot nada-
ljevanje naše oborožene borbe, kajti obe obliki sta imeli za svoj poglavitni in končni namen: priključitev k Titovi Jugoslaviji.
Koroški Slovenci so se v množicah odzvali pozivu svoje preizkušene politične voditeljice. Bil je to množičen odziv, bil je nova manifestacija borbene odločnosti naših vasi in središč. V sleherno vas ob jezikovni meji, na zapadu in na vzhodu ter severno in južno od Drave, povsod je tekmovanje za priključitev prineslo novo življenje/Pri tem ne smemo pozabiti, da se je pričelo tekmovanje v času, ko je bila vsa dežela pokrita z debelim snegom in ko v vsej deželi ni bilo skoraj nobenega prometa, kar je tako značilno za razvoj obnove v sedanji Avstriji. Kljub tem težavam so pričele tekmovati med seboj vse narodne in množične organizacije, vsi okrajni, občinski in krajevni odbori Osvobodilne fronte.
Tekmovati je pričelo tudi glasilo koroških Slovencev »Slovenski vestnik«, ki je pričel izhajati dvakrat namesto enkrat na teden. Njegovo pogostejše izhajanje je po eni strani poudarilo važnost tega tekmovanja, na drugi strani pa je list stopnjeval svojo borbenost ter zlasti z doslednim in brezkompromisnim pisanjem veliko pripomogel k temu, da je združil vse zdrave sile slovenskega naroda na Koroškem.
Tekmovanje je razgibalo Slovensko Koroško
Za uvod v tekmovanje so bile povsod okrajne konference, ki so pripravile načrte. Zunanji znak politične razgibanosti, ki jo je tekmovanje takoj v začetku povzročilo, so bile velike množične proslave, posvečene spominu padlih borcev partizanov in velikim možem. Te proslave so bile množične, vseljudske manifestacije. Najsi je bila njihova oblika kulturni miting ali posmrtna počastitev padlih, osnova vseh proslav je bila ena: rasla je iz hotenja in neomajne volje koroških Slovencev, da dosežejo priključitev v Titovi Jugoslaviji. V Brnci je bila proslova MajarjaZiljskega, v Št. Jakobu počastitev padlih borcev; bil je koncert posvečen kmečkemu pesniku Drabosnjaku; v Velikovcu je bila proslava pajvečjega slovenskega pesnika Prešerna, v Pliberku pa_ kulturni miting na čast pisatelju Prežihovemu Vorancu; v Dobrli vasi je bila Kute-jeva proslava, v Železni KajMi pa pri-reditev posvečena komandantu I. koroškega bataljona Francu Tavčmanu-Lenartu. Te prireditve niso bile edine. Vse pa so zaorale nove brazde v dnevnem političnem življenju.
Tisoči so manifestirali, razkrinkava-
li laži in korenine novega fašizma. V tej borbi so bili razkrinkani mnogi Hitlerjevi sodelavci na Koroškem. Enega od njih, deželnega glavarja, je pravkar pretekla doba že odnesla. Ostali pa še vedno delajo po navodilih svojega nekdanjega gaulajterja, ki zdaj čaka na sodbo narodov Jugosla-vije.	,	,	.
Hkrati z velikimi prireditvami, ki so jim denašnje oblasti postavljale najraznovrstnejše ovire, je Slovenska Koroška vsestransko tekmovala za notranjo utrditev svoje organizacije OF. S tem v zvezi so bila prizadevanja za vsestransko izopopolnitev znanja naših aktivistov in za ustvaritev široke ljudske prosvete. V skupnem delu množičnih organizacij,-Zveze mladine, Slovenske prosvetne zveze, Antifašistične fronte žena, sc je dnevno v podrobnem delu ustvarjalo množično prosvetno gibanje. Začetna oblika tega dela so bili bralni večeri »Slovenskega vestnika« in »Mlade Koroške«. Velik napredek je bil dosežen z jezikovnimi tečaji. Prirejeni so bili tudi tečaji, ki so obravnavali gospodarska, politična in prosvetna vprašanja današnje dobe.


Seja Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v Celovcu
mm
W '
t -m <
Polet mladine in pionirjev
Pri tem moramo poudariti, da so tečaji v precejšnji meri zajeli tudi naše najmlajše, naše pionirje, ki se niso ustrašili groženj sedanjih avstrijskih varnostnih organov. Mnogi organi so namreč smatrali in še sratrajo, da služijo demokraciji, če hodijo od staršev do otrok ter jih z raznimi zasliševanji strašijo. To sc je n. pr. pripetilo v šentjakobski občini.
Kakor so naši najmlajši v svojih pionirskih skupinah tekmovali s svojimi posebnimi pionirskimi dnevi, tako je tudi vsa mladinska organizacija in hkrati z njo vse slovensko ljudstvo manifestiralo na viden način svojo narodno zavest. Postavljanje slovenskih napisnih tabel in kažipotov je manifestacija proti tistim krivicam, ki jih je zagrešila v sloven. deželi dolgoletna germanizacija. Ta nedolžna in slehernemu količkaj kulturnemu človeku samo po sebi umevna zahteva po slovenskih napisih je odkrila in potrdila našo ugotovitev, da je na Slovenskem Koroškem izredno veliko nevarnih nacističnih elementov, ki v svojem šovinizmu ne poznajo nobenih meja.
Kljub uradnim zagotovilom svetovni javnosti o vseh pravicah, ki jih baje uživajo koroški Slovenci, kljub stalnim svečanim izjavam o nepristra-nosti avstrijskih oblasti, je ta nedolžna in za demokracijo osnovna zahteva slovenskega ljudstva po dvojezičnih napisih naletela na sovražen odziv pri nacistih, pri varnostnih organih, pri lokalnih avstrijskih in naposled še pri britanskih okupacijskih oblasteh. Najprej so nacisti ob podpori varnostnih organov odstraPjevali slovenske napise, nato so avstrijske krajevne oblasti slovenske napise uradno odklonile in končno so okupacijske oblasti postavljanje slovenskih napisnih tabel in kažipotov označile kot kaznivo dejanje.
Poleg že omenjenih množičnih organizacij se je zelo povečala dejavnost Kmečke zveze, ki je razen več zborovanj priredila še strokovne tečaje. Splošno razgibanost kažejo poročila o tekmovanju, samostojno tekmovalno glasilo velikovškega okraja in mladinski stenski časopisi po vseli okrajih. Seveda bi bilo napačno, če bi poudarjali samo, koliko smo pridobi-
li novih članov za Osvobodilno fr°iv to, koliko je bilo sestankov, tečaje'1’ prosvetnih prireditev, stenskih čas°' pisov, mladinskih udarniških ur, pj0" nirskih prireditev ter sestankov mH' dine, OF in AFŽ! Vendar lahko ufi* tovimo, da je vsa raznovrstna dej*'' nost naših arganizacij v splošnem leP
Dr. Franc Petek,
predsednik Pokrajinskega odbora Osvob°' dilne fronte za Slovensko Koroško
doprinos k skupni borbi za osvobod1' tev in, kar zadeva število samo, de' sporen dokaz našega narodnega Pr£' bujenja in moč slovenskega ljudstv na Koroškem.
Kot mejnik v našem tekmovanj11 lahko postavimo plenum Ošvobod'*' ne fronte, naš odločni in enotni Pa.r^ ment, najvišji organ slovenskega lju®' stva na Koroškem. Plenum Osvob0' dilne fronte je položil nove temelje 2* našo dosledno borbo v sedanjem ra^' dobju. Kljub zakletim sovražniko1’1 našega naroda, kljub nacističnim slepljencem in raznim »WurfkomnulI1‘ dam« in kljub reakcionarnemu tisk11’ ki z raznim* klevetami hujska vzpodbuja k nasilju nad Slovenci. } tekmovanje v svojem prvem razdobj doseglo častne in razveseljive uspe*16’
Za svobodo besede
V drugi polovici našega tekmovanja smo morali hkrati pričeti borbo za osnovne človeške pravice — za svobodo govora in zborovanja. Pričeti smo morali borbo Za simbol naših vojnih naporov proti fašizmu — za našo narodno zastavo. Ne čudimo sc, če naša zastava ne ugaja ljudem, ki so obremenjeni z nacistično preteklostjo. Z žalostjo pa moramo ugotoviti, da prav v sedanjem razdobju naše osvobodilne borbe naši bivši zavezniki niso hoteli biti naši zavezniki. Britansko vojaško sodišče je obsodilo naše prvoborce — partizane, ker so nosili protifašistično zastavo. Kljub prepovedim in zaporom in novim žrivam pa kaže naše tekmovanje nadaljnje uspehe.
Splošen val ogorčenih protestov, ki je segel v najoddaljcnejšo slovensko vas na Koroškem, kaže. rastoči in neuklonljivi odpor koroških Slovencev proti kakršnemu koli novemu zatiranju. Tekmovanje se nadaljuje. Bila so velika zborovanja izseljencev. Z neštetih sestankov pošilja ljudstvo resolucije in brzojavke ter protestna pisma na merodajne forume, ki so po načelih Atlantske listine odgovorni za zaščito slovenskega ljudstva in za njegovo osvoboditev. Gladovna stavka naših obsojenih tovarišev v ječah pa trka na vest Evrope in vsega sveta.
in za našo zastavo
Kot obračun tekmovanja lahko tovimo: mobilizirali smo vnovič no' sile, razkrili smo korenine reakcije 1 fašizma ter stopili v strnjeno frofl za tiste temeljne demokratične praV ce, za katere se padali slovenski kot ški partizani in za katere se bo sl venski narod na Koroškem boril a zmage.	—8°' * v
Pota, ki smo jih izhodili in preizkU^
v teku osvobodilne borbe, ostanejo ,l1 nadalje naša pola. Samo ona nas privedejo in nas bodo privedla k cilju’ smo sl ga ppstavili, lo je k osvobodi ^ in združitvi vsega slovenskega naroda okviru Federativne ljudske republik® ** goslavije.	E. Kardelj
Osvobodilna fronta je dala slovenske11^
narodu silo, kakršne še nikdar v Prete^
j d&'
losti ni imel! Osvobodilna fronta mu Jc
.je'
la to moč zaradi tega, ker je združila gove sile in zaradi tega, ker je globoko rookratična, globoko ljudska, globoko bodoljubna in napredna v svoji vsebini.	E. Kardelj
__ O CT
DR. FRANCI Z W IT TER:
v. 9odovina,koroških Slovencev je zgodo-nna^ naroda na večni mrtvi straži 'proti ®niškemu imperializmu. Na najbolj izpo-Uk)V^en* *°čk‘ se le na* nar°d tisoč let ne-onljivo upiral nemškim kleščam, ki so 0?, tiskale iz obsežnih meja na čedalje , Je ozemlje. V slavni dobi puntov so se ^ “roški kmetje brez strahu odzvali klicu °bode in šli v borbo za staro pravdo pro-tujim izkoriščevalcem, da bi si sami kro-.. Usodo. Kmečke upore so sicer udušili, ^ 1 0stali so kmetje — svobodnjaki, ki jim ru9i narodi nimajo para.
0 koroški bukovniki so nadaljevali v°bodilno borbo našega ljudstva, ne si-. r z orožjem, a s krepitvijo narodne za-in dviganjem ljudske prosvete ter ga 0 Povezovali v vseslovensko narodno in Jndsko skupnost. Najmočnejši med njimi, s 11 d rej Šuster Drabosnjak je s v°jimi igrami v ..koroški Šprahi" postal sk4Vi revoIuci°nar in °“e slovenskega ljud-^ga gledališča na Koroškem. Preprost ho * se je v času, ko je nemštvo že načrt-2ačelo prodirati v naše ozemlje, temu e|hškemu valu uprl in s svojimi „rajmi" ^ ®e9a preprostega človeka povedel v bor-0 Proti potujčevanju in načrtnemu uniče-^u- Zato so ga zasledovali in preganjali.
°h ni okleval, temveč je ostal zvest v°ji borbi, da je celo Oton Župančič za-j , *a^ o njem: „Ne morem si pomagati — I oi se z Drabosnjakom še rad srečal... 2 “ Pašega duha je to... Mučil se je z ^v'jenjem, boril se s pesmijo ... dva ver-Sv Sem našel med množino slabih, silna v v ?.'* Preprostosti, dva verza, kakor bi za-4 ‘i dve skali. Dve vrsti, tako elementarni' kakor so jih pisali samo še stari svetovalski preroki. V ti dve vrsti je zgnetel °i in svojih rojakov gnev:
•.Vi
da
'n° pije moj sovražnik noj gre prate jest btam pa glih tui doro (dobro) ano doro viest."
y .teh dveh verzih je Drabosnjak velik.
je izražena tragika, ne samo njego-nu°Sebna. temveč vsega slovenskega Ko-
otana."
c.
ia h6 80 PreProst* bukovniki ustvarjali svo-^ ela ie v koroškem narečju, so v istem p SU na Koroškem nastopili možje, ki so g. a9ali pn graditvi skupnega slovenske-SjoP|SD)enega jezika. PoGutsmanovih b i le začel svoje delo Urban Jar-*ik ^0t Pesnik- Pisatelj, prirodoslovec, je-Jio°S?°Vec in zgodovinar je ta ljudski du-posvetil vse svoje življenje verski, shr in gospodarski izobrazbi našega ljudje 4' Zgodovinsko in znanstveno razgledan SlV°Vezan z vsem slovenskim in slovan-svetom je stal Jarnik z obema noga-ve aa kor°ški zemlji in poznal potrebe slo-4lcega ljudstva. Poglobil se je v njegovo g6r °vino ih spoznal vzroke napredovanja r^bhizacije v nezadostni izobrazbi v na-Zato0ln ^ez‘ku in v gospodarski zaostalosti.
>hT '
Se je posvetil predvsem izobrazbi
gj 'ne in ljudstva. S svojim delom je vpli-,, tudi na mladi rod in navdušil za nadelo predvsem svojega ožjega rojaki - ■ -	,
~ t
'“dn
URESNIČUJE OPOROKO
NAJVECJIH KOROŠ.KIH DUHOV
miru”. Majarja je krški škof Lindmansky na zahtevo velikonemških krogov prestavil iz Celovca na oddaljene Višarje. A tudi tam ni utihnil in ko je postal župnik Gorjanski, se je pri njem zbirala vsa slovenska dijaška mladina in obiskovali so ga znani možje iz vsega slovanskega sveta. Potoval je v Moskvo in se razgledal tudi po ostalem slovanskem svetu, da je lahko iz lastnega prepričanja dne 9. septembra 1. 1856 odgovoril cesarju Francu Jožefu v Smoho-jui na vprašanje: Je li tukaj veliko Slovencev? ..Veličanstvo! Od tukaj proti vzhodu so samo Slovenci!”
Ko je star in oslepel živel v Pragi v pregnanstvu le še svojim načrtom za jezikovno in politično zedinjenje vseh Slovanov, mu je na Koroškem sledil veliki organizator Andrej Einspieler. Zvest svojemu velikemu učitelju Majarju je zagovarjal tudi on ..zedinjeno Slovenijo”. Kot praktičen politik se je opiral na zgodovinsko pravo ter Zahteval federacijo Av-stro-ogrske monarhije, ker je v Notranji Avstriji videl vsaj delno uresničenje zedinjene Slovenije. Z ustanovitvijo Mohorjeve družbe sta Einspieler in Janežič v Celovcu ustvarila kulturno središče slovenskega naroda, kjer je bilo v teku let natisnjenih 19 milijonov slovenskih knjig. Bil pa je za časa Einspielerja tudi politično središče za vse one napredne sile, ki se niso strinjale s kratkovidnim in ozkim programom Bleiweisovega kroga. Okrog Einspielerjevega ..Slovenca” so se zbirali vsi vseslovensko usmerjeni ljudje, njegov
„Mir” pa je postal glasilo Slovenske Koroške do leta 1920.
„Mir” je pozneje vodil dosledno borbo za pravice slovenskega ljudstva in postal glasilo našega najmočnejšega moža zadnjih desetletij, kmeta iz Brda, ljudskega poslanca Franceta Grafenauerja. V svoji kmečki pristnosti se je uprl nadutemu nemštvu in z iskreno predanostjo potegnil za seboj ves narod, kar se je posebno, pokazalo o priliki Majske deklaracije. Ni bilo politika, ki bi bil tolikokrat govoril med svojim ljudstvom in ki bi bil tak poštenjak, kakor je bil ta preprosti ziljski kmet. Niso ga oplašili učenjaki niti ministri, kot lev je branil pravice svojega ljudstva z besedo v parlamentu in na shodih, z razkrinkavanjem nemških namer v časopisih in knjigah. Tudi njegova zahteva je bila ,.zedinjena Slovenija” — zahteva, ki se vleče kot osnovna rdeča nit skozi vse politično prizadevanje Slovencev že od leta 1848. Žal ta politična zahteva koroških Slovencev v ostali Sloveniji ni našla vedno tiste opore, ki je bila potrebna za izrabo množičnega razpoloženja našega ljudstva. Tako so v prvi vrsti leta 1918 neljudski voditelji zamudili priložnost. Namesto da bi ljudstvo povedli v nerazdružljivo, močno narodno skupnost, ki bi lahko kljubovala slehernemu nasilju, so ga prepustili partikularizmu, ki ga je bil vcepljal nemški .imperializem, ter tako pod krinko samoodločbe narodov zaigrali usodo ne samo koroških Slovencev, ampak Slovencev sploh. Diplomatom so prepustili, da bi delili pravico. Tako je
nastal plebiscit leta 1920, ki ni bil nič drugega kot potrdilo stoletne nasilne germanizacije. Tedaj ni odločal slovenski narod, temveč koroški partikularizem, sad nemškega imperializma.
Tako je prišlo do razkroja slovenske narodne zavesti, kar je nujno vodilo v tiste usodne dni, ko se narod, razcepljen in razdeljen, ni mogel ubraniti istočasnemu navalu nemškega in italijanskega fašizma. V tem najhujšem času je, prevzela vodstvo slovenske politike Osvobodilna fronta. Osvobodilna fronta je v najtežjih dneh rešila slovenski narod pogina s tem, da se je naslonila na zdrave sile slovenskega naroda in jih povedla v revolucionarni boj proti tujemu nasilju. S tem je izvedla resnično demokratičen plebiscit, v katerem je odločal ves slovenski narod.
Tudi daneš je reševanje našega narodnega vprašanja v rokah Osvobodilne fronte. Njena zgodovina je porok dokončne zmage. To pa zato, ker je že v času borbe resnično združila ves slovenski narod brez razlike svetovnih nazorov,, ker je že v času borbe združila vse slovensko ozemlje in na njem vzpostavila lastno suvereno ljudsko oblast: ker se je naslonila na veliki slovanski svet, ki v današnjem mednarodnem položaju edini lahko zagotovi našemu ljudstvu svobodno življenje na tem izpostavljenem koščku slovanske zemlje.
Veliki svet danes ne bo mogel mimo naše osvobodilne borbe, še prav posebno zaradi tega, ker je naša borba povezana z naprednimi silami v svetu. Te se danes borijo za pravice ponižanih in zatiranih proti vsem tistim, ki ponovno poskušajo s silo ohraniti svoje prednostne. gospodarske in politične položaje,
Tako danes Osvobodilna fronta uresničuje našemu narodu to, kar so mu oznanjali vsi naši veliki možje, od ljudskega bukov-nika, kmeta Drabosnjaka, preko znanstvenika Jarnika, vseslbvana Majarja-Ziljskega in organizatorja Einspielerja pa do našega velikega ljudskega poslanca, kmeta Franceta Grafenauerja.
Borba slovanskih narodov za mir in demokracijo
Druga svetovna vojna je bila osvobodilna vojna in udeležba ljudskih množic v njej je morala povzročiti globoke spremembe, ne samo v njihovi zavesti, ampak tudi v načinu življenja. Ta vojna je morala neizbežno ustvarjati in spravljati na površino napredne organizirane sile narodov. Ona jih je tudi ustvarila in v celi vrsti dežel so te sile stopile na čelo ljudstva. Slovanski narodi spadajo zaradi velike udeležbe v vojni, radi demokratičnih gibanj, ki obstojajo pri njih in zaradi podpore, ki jim jo daje Sovjetska zaveza, v vrsto tistih narodov, ki lahko v polni meri izkoristijo zmago svobodoljubnega človeštva nad silami fašizma, nad nemškim imperializmom in njegovimi zavezniki.
Razlika med današnjimi in onimi v
V vsem tem pa je bistvo borbe slovanskih narodov za vzajemno sodelovanje, bistvo borbe slovanskih narodov za mir in demokracijo.
Slovanski narodi so se pričeli v tej vojni in neposredno pred njo zbliževati na novi osnovi. Svoje pravo bratstvo so uresničili šele v tej vojni, čeprav so njihove vzajemne vezi stare že več stoletij.
Postavlja se vprašanje: Kakšna je razlika med današnjimi vezmi slovanskih narodov in onimi v preteklosti? Kaj žene slovanske narode k prijateljskemu sodelovanju, bratstvu in enotnosti? V čem je ta novi moment, ta nova osnova v sodelovanju slovanskih narodov?
vezmi slovanskih narodov preteklosti
a t i j o Majarja-Ziljskega. e,v° Se je leta 1848 slovenski narod začel a*I svoje skupne usode, je bil Matija o c,1 med Prvimi, ki je zahteval ..zedinje-j k ‘“venijo”. Le preradi gledamo Majer-an0t fantasta, ki je sanjal o skupnem slo-WGC1 ieziku v skupni slovanski državi, kj- r ie bil Matija Majar-Zilj-;i, p0vsem realen človek, revolucionar, j6n. z vso vnemo posegel v politično živ-40 k k°r°ških Slovencev. Tako ga vidijo,. ljudskega tribuna, ki nastopa na r4n£Vanju proti velikonemški zamisli v r tske9a parlamenta, kot govornika ih ljudskih taborih, kjer se zavze-JoVo Pravice slovenskega naroda, kot za-'“ako^a sl°venskega jezika, za katerega rnihist raVnost se bo^ v neštetih vlogah na V®ask V° in na urade, kot branilca slo-°3a ljudstva proti plačanim krajev-v sW?°tcem — županom, ki so že tedaj P010Ž i nemške gospode izkoriščali svoj le<ja: J Za teptanje našega človeka. In že kvJ a°živimo, da nastopita deželna in cer-°blast skupno proti temu ..rušilcu
O resničnem trajnem sodelovanju slovanskih narodov v preteklosti je težko govoriti. Prvič zaradi tega, ker ti narodi niso bili medsebojno enakopravni, in drugič, ker so bile v posameznih slovanskih državah vladajoče skupine, ki so pretežno in skoraj povsod skrbele le za svoje ozkosrčne interese, zapostavljale pa ljudske in nacionalne interese. Sodelovanje slovanskih narodov v preteklosti, kadar je do tega prišlo, je imelo začasni značaj, saj je nastalo samo takrat, kadar so se ujemali interesi vladajočih skupin v posameznih slovanskih državah, ali trenutni interesi vladajoče skupine v posamezni državi z bojem nekega zatiranega slovanskega nvo-da ali, kadar so se interesi vladajočih skupin v posameznih slovanskih državah ob redkih zgodovinskih okolno-stih ujemali tudi z interesi ljudstva, in končno, kadar je prišlo do sodelovanja med samimi narodi, to je med naprednimi predstavniki teh narodov. Toda kljub temu je bila pri slovanskih narodih že od zdavnaj velika težnja po bratstvu in sodelovanju, težnja, ki ima korenine predvsem v zatiranju in podrejenosti slovanskih na-
rodov. To jih je vleklo k medsebojnemu sodelovanju, ki se je v preteklosti izražalo /edno in predvsem v duhovnih in kulturnih stikih. Te stike so često navezovali tudi brez volje vladajočih vrhov. Navezovali so jih napredni ljudje in napredna gibanja. Končno,
.	. ...	_I__ J .	In rrvcinl oiran 10
sodelovanja ruski carizem, orožnik v Evropi, ne pa ti narodi sami.
Povsem drugačen je položaj z današnjim sodelovanjem med slovanskimi narodi.
Če je bil v preteklosti, posebno v XIX. stoletju, ruski carizem ena glavnih ovir, da ni prišlo do resničnega bratskega sodelovanja, je odstranila Oktobrska revolucija v našem času ne le to oviro, ampak je tudi ustvarila vse pogoje takega sodelovanja. Oktobrska revolucija je napravila v našem času iz Rusije trdnjavo in nado naprednih teženj vsega človeštva. Po zmagi Oktobrske revolucije je bila dana slovanskim narodom možnost, da so našli v svojem boju za neodvisnost in svoboden notranji razvoj dejansko in nesebično podporo velikega bratskega ruskega naroda in vlade ZSSR. Sodelovanje slovanskih narodov se razvija danes v okviru osvobodil, idej Lenina in Stalina, idej, ki so se rodile na ruskih tleh in so last vsega človeštva. V tem je veličina tega sodelovanja, v tem je poroštvo, da bo rodilo to sodelovanje enake plodove za vse slovanske narode in bo koristno za vse narode.
Sodobni razvoj ima neke posebno-
»sasrtiTSiSss
tstssn arsa-s ssJHaftSS-
rizma in v senci reakcionarne samo- njihovih deželah m k doslednemu no vlade. Vedno ie pretila v preteklosti ju za mir v svetu, nevarnost, da bo pobral plodove tega
Zatiranje slovanskih narodov v preteklosti
Slovanske narode so najbolj zatirali odkrito prizadevali, da bi usmerile ♦ ’	i- i; , Fvrnni ker so to nemški imperializem proti vzodu, pro-
^ in NeS?oSnaUr.ean »lov«,-'	"c £*£
teh dežel v Evropi predvsem na račun slovanskih dežel, ki so se bolj trdno kakor druge odločile za notranjo demokratizacijo in za pravičen mir v svetu.
Ali lahko slovanski narodi, ki imajo za seboj dolgotrajne zgodovinske iz-
kušnje in strašne izkušnje te vojne, mirno gledajo na vse to? Razume se, da ne. Zato je postalo njihovo vsestransko medsebojno sodelovanje danes življenjska potreba in zgodovinska nujnost.
Današnja solidarnost slovanskih narodov
Po Oktobrski revoluciji so bili glavna ovira za sodelovanje slovanskih narodov reakcionarni režimi v ostalih državah. Nosilci teh režimov so vodili sovražno politiko do Sovjetske zveze. Sovražili so velike pridobitve ruskega naroda in pripravljeni so bili skleniti zveze tudi s črnim vragom, samo da bi preprečili zmago in razvoj resnične demokracije v svojih deželah. Naši slovanski narodi so morali drago plačati tako politiko! Med vojno in neposredno po vojni so slovanski narodi, ki so si pridobili izkušnje v preteklosti, zlasti pa v tej vojni, odstranili iz ‘svoj-ih domov mnoge ovire takega sodelovanja, odstranili režime, katerih politika je izpodkopavala njihovo neodvisnost. Danes so v vseh teh državah odstranjene temeljne ovire za popolno medsebojno sodelovanje.
Zato moramo kot značilno potezo današnjega sodelovanja med slovanskimi narodi vzeti to, da gre za sodelovanje svobodnih demokratičnih držav, za sodelovanje, ki ne gre za ciljem, da bi spravilo ta ali oni slovanski narod pod vpliv drugega slovanskega naroda, ampak za vzajemno pomoč v primeru nevarnosti in vsestran-
Slovanska vzajemnost - najmočnejša opora miru in neodvisnosti narodov
Sodelovanje in boj slovanskih narodov in držav podpirata in krepita boj za neodvisnost drugih narodov in držav. Sodelovanje slovanskih narodov nima namena, da bi vtopili v »slovanskem morju« kak narod ali kako državo, ampak ima poleg drugih tudi ta namen, da podpre borbo drugih narodov za narodno in državno neodvisnost. Če ne bi bilo tako, se to sodelovanje ne bi moglo imenovati napredno in demokratično.
Zato je boj slovanskih narodov za medsebojno sodelovanje prav za prav eden najmočnejših stebrov svetovnega boja za mir in demokracijo. Ne moremo si danes zamisliti ohranitve miru v Evropi, pa tudi ne v svetu brez aktivne vloge slovanskih držav. $>e več, slovanski narodi, njihovo sodelovanje, njihova enotnost, sloga in napredek so danes najkrepkejša opora miru in neodvisnost narodov.
Slovanski narodi se bojujejo v svojih deželah za demokracijo, ker hoče-ja napredovati in biti svobodni v vsakem oziru. Brez močne in dosledne demokracije bi postali prav tako kot v zadnji vojni plen imperialistov ali pa drobiž za njihovo medsebojno obračunavanje. Slovanski narodi stopajo v tako fazo zgodovinskega razvoja, ko bo vsak narod dovolj močan, da bo očistil svojo hišo izmečkov, ki bi ga radi zapeljali na pot suženjstva in pokornosti imperializmu. Slovanski narodi so siti temne preteklosti in
hočejo živeti srečno in svobodno. V tem se skriva smisel in bistvo današnjega sodelovanja slovanskih narodov.
Mar bi res narodi lahko bili brez skrbi, da se nemški imperializem ne bo obnovil, če ne bi na mestu stare Poljske stala nova demokratična Poljska? Poljsko-sovjetsko sodelovanje, ki je postalo možno zaradi notranjih sprememb v Poljski, je poroštvo miru na vzhodu Evrope in zato tudi poroštvo proti raznim vrstam kombinacij, ki bi hotele obnoviti nemški imperializem in usmeriti njegovo napadalnost proti vzhodu. Češkoslovaška republika, ki postavlja danes na nov temelj svoje gospodarske odnose in krepi odnos s slovanskimi državami, je resna ovira za obnovo napadalnosti v srednji Evropi. Kaj bi bilo s sodelovanjem Južnih Slovanov z drugimi slovanskimi narodi, če ne bi bili narodi Jugoslavije pod Titovim vodstvom uresničili bratstva in edinstva in zrušili stare Jugoslavije? Bratstvo Južnih Slovanov, tako med njimi samimi kakor tudi bratstvo med njimi in drugimi Slovani, ne bi moglo biti popolno, če sc ne bi bila' Koburška Bolgarija prerodila v domovinsko — frontovsko. Kaj pa bi šele bilo s slovanskimi narodi, kaj bi bilo s človeštvom, če ne bi bilo Sovjetske zveze in če bi na njenem mestu, na mestu socialistične Rusije, stala carska Rusija?
Stvar Slovanov je danes stvar vsega naprednega
človeštva
Slovanski narodi s SZ na čelu stopajo kot prvi v borbi za mir in demokracijo. S pomočjo SZ so raztrgali verige imperializma, tako tujega kakor svojega lastnega. Njihov boj, ki Ije raztrgal verige imperializma, ima ogromen mednarodni pomen. Ta boj odstranjuje mnoge zapreke, ki so na potu svobodnemu razvoju narodov, ta boj bistveno spreminja razmerje sil med demokracijo in imperializmom na svetu.
Borba slovanskih narodov za mir in "demokracijo bo uspešna kljub velikanskim težavam, ki jim jih povzročajo reakcionarne sile iz inozemstva. Slovanskih narodov nc more nobena sila več ustaviti na njihovi poti k srečnemu življenju svobodnih in neodvisnih narodov. Slovanske narode vodi močna Sovjetska zveza, s katere usodo so slovanski narodi zvezali svojo
usodo v najtežji in najusodnejši vojni človeške zgodovine.
Nevarnost, ki še vedno obstoja za miren in neoviran razvoj slovanskih narodov, jih bo samo vzpodbujala, da še bolj čvrsto strnejo svoje vrste, da izmenjajo-svoje kulturne in materialne dobrine, da okrepc svoj boj za mir in demokracijo, da vztrajajo do konca na poti, ki so si jo izbrali, do končne zmage njihove pravične stvari, do popolnega zavarovanja njihove neodvisnosti in svobodnega razvoja. Ta enotnost je hkrati najresnejše poroštvo za mir v svetu, najtrdnejša opora vsem narodom v njihovem boju za demokracijo in neodvisnost.
Stvar Slovanov je danes stvar vsega naprednega človeštva. Njihova stvar je pravična in bo zmagala.
(Iz govora Milovana Djilasa na Slovanskem kongresu v Beogradu.)
K današnjemu položaju v Avstriji
sko medsebojno zbliževanje med narodi, ki imajo mnogo skupnih potez v jeziku in običajih in katerim je zgodovina zadajala podobne težave in postavila pred nje podobne naloge.
V preteklosti so se bali drugi narodi sodelovanja slovanskih držav in narodov. Drugi narodi so občutili tako-zvani panslavizem kot nevarnost za svoj svobodni razvoj. V tem oziru so imeli prav. Popolnoma drugačna stvar pa je današnja solidarnost in sodelovanje slovanskih držav in narodov. Današnje sodelovanje slovanskih narodov se je rodilo v vojni, ki je bila vojna celokupnega naprednega človeštva proti fašizmu. To sodelovanje uresničujejo dežele, ki imajo tako demokratično ureditev, ki je po svojem bistvu nasprotna vsakemu tlačenju, pa tudi tlačenju drugih narodov; to sodelovanje se razvija pod vodstvom velike socialistične dežele ZSSR in je prepojeno z občimi človečanskimi idejami Lenina in Stalina. Vsi tisti, ki skušajo naslikati sodelovanje Slovanov kot nevarnost za kateri koli drugi narod, so navadni goljufi in želijo s to kleveto dejansko prikriti svoje imperialistične namene.
Svoj neposredni vzrok ima sedanji politični položaj v Avstriji v zadržanju Avstrije in Avstrijcev v zadnji vojni proti naci-fašizmu. Večina evropskih narodov je več ali manj sodelovala v oboroženi borbi proti nacifašizmu in s to borbo ustvarila pogoje za demokratičen razvoj svojih dežel. Demokratični razvoj v deželah je po zlomu nemškega fašizma prav za prav odvisen od moči sodelovanja lastnega ljudstva v antifašistični borbi. Povsod so se s fašističnimi okupatorji veZhli najreakcionarnejši vrhovi reakcije, poraz nacifašizma je bil povsod njihov poraz. Bil je tem temeljitejši, čim močneje je pomagalo lastno ljudstvo premagati fašizem. V nekaterih deželah in državah Evrope je narodnoosvobodilna borba popolnoma izpodkopala temelje reakciji in ustvarila pogoje za neoviran demokratski razvoj, ali pa vsaj bistveno ojačala napredne sile, ki so vodile in sodelovale v protifašistični borbi.
Avstrija ni dala nobenega omemb? vrednega odpora ob času anšlusa. Avstrijci so se vso vojno do konca zvesto borili v Hitlerjevih vrstah in v glavnem računali na Hitlerjevo zmago, ©borožena, protifašistična borba je tako malenkostna, da se je skoraj ne izplača omenjati. V nekoliko večjem številu so sodelovali Avstrijci v borbi proti nacizmu v bataljonih, ki so bili organizirani s pomočjo in pod vplivom jugoslovanskega narodno osvobodilnega gibanja. Vendar številka nekaj sto borcev v obeh avstrijskih bataljonih, ki sta se borila v okviru Jugoslovanske armade, jasno pove, da v Avstriji ni mogoče govoriti o masovnem razmahu protifašistične borbe. Zlom Hitlerjeve vojske so Avstrijci pričakovali kot vojaki na nemških frontah ali pa kot delavci v nemški vojni industriji in vojnem stroju. Zelja po miru, ki je v zadnjem letu vojne zajela nekoliko širše množice Avstrijcev, nima in ni imela politične osnove, ampak je bila samo posledica vojne utrujenosti in ugotovitve, da nemški nacisti vojne najbrž ne bodo dobili. Med vojno proti fašizmu torej ni bilo mogoče opaziti v Avstriji niti prave proti-. fašistične borbe, niti masovnega protifašističnega razpoloženja. Nosilci avstrijske politične in gospodarske reakcije so ostali zaradi tega politično neporaženi in so ohranili tudi po zlomu nemškega fašizma oblast trdno v svojih rokah.
Te stvari ugotavljamo ne zato, ker bi hoteli podcenjevati protifašistične borce in posamezne pojave protifašistične borbe v Avstriji. Zavedamo se dobro, da so ti posamezni pojavi protifašističnega boja izraz velikega junaštva. Želeli bi, da bi zajelo protifašistično gibanje širše množice v Avstriji kot jih je, ker bi potem marsikakšno vprašanje, ki je danes zelo težavno, na primer vprašanje odnosa Avstrije do narodnoosvobodilnega gibanja koroških Slovencev, bilo enostavno in bi sploh ne bilo več vprašanje. Dejstvo pa je na žalost, da so se danes zaradi nemasovnosti in neborbe-nosti avstrijskega protifašističnega gibanja reakcionarne sile tako močno utrdile na oblasti kot menda v nobeni deželi Evrope.
AVSTRIJSKA REAKCIJA POMAGA
UREJEVATI POSTOJANKE TUJEGA
,	IMPERIALIZMA
Zaradi tega je bila Avstrija lahek plen za načrte mednarodnega imperializma in finančnega kapitala, ki je začel takoj po zlomu nacizma iskati svoje postojanke po
osvobojenih deželah Evrope. V ostalih želah nudijo napredne in demokratične : načrtom mednarodnega imperializma 310 čan odpor. Imperializem in finančni hap tal je skoraj v vseh deželah Evrope PrlS, ljen uporabljati metode gospodarskega j političnega pritiska in nasilja. Avstrija sedanja oblast v Avstriji je podprla vanje gospodarskih in političnih postoj311 finančnega kapitala in imperializma v A' striji in ga pozdravila kot dobrodelno 3 cijo. Zapadni finančni kapital si je brC* večjega boja in hrupa osvojil v A vsi™ komandne pozicije v gospodarstvu.
Zunanji odraz tega zmagovitega prodi13 nja zapadnega finančnega kapitala v Av striji so obiski tako imenovanih ameriš^1, in angleških gospodarskih .strokovnjak0’^ ki si po tedne in mesece ogledujejo 3' strijske gospodarske in industrijske napr3 ve in ki jih avstrijski ministri in goSP^ darstveniki prisrčno sprejemajo. Zanifl11* je predvsem ugotovitev, da so ti gospod3 ski .strokovnjaki' predstavniki zapadn0^ monopolističnega kapitala, da niso strok0< njaki za gospodarstvo, ampak eksperti * prodiranje finančnega kapitala in da s° P narodnosti po veliki večini Amerikanci-
Prava vloga teh .rešiteljev’ avstrijski gospodarstva se je pokazala v aferi ok1^ Zistersdorfa. Nikjer drugje ni bilo do5'1 tako jasno dokazano kot v Zistersdorf11' kakšnimi špekulacijami in na kak način dosegajo predstavniki zapadneg3 . nančnega kapitala svoje namene v Avstr ji. Splošno znano dejstvo je, da so zap3< kapitalisti prodali Zistersdorf hitlerjeV1 Nemčiji z velikimi dobički takrat, ko računali na Hitlerjevo zmago. Danes 23 htevajo Zistersdorf brezplačno nazaj in ^ čejo pri njem tako drugič zaslužiti. SoVj1 ska vlada * je pred časom predlagala A striji ustanovitev skupne družbe za gksp1 atacijo avstrijske nafte, pri kateri bi bl* vsaka država udeležena s 50 odstotki ^ pitala. Avstrijska vlada je ponudbo odk ( nila z izgovorom, da je Zistersdorf pd*r norna avstrijski.
Pred kratkim pa so bila v časopisju javljena dejstva, ki kažejo, za kakšne »3 strijske interese" se je borila avstri)3 vlada. Avstrijski ministri so podprli ^ ninske zahteve ameriških in kanads*l|| družb v Zistersdorfu ter postali ap°5° špekulacij zapadnega finančnega kapit3| kar pomeni, da se avstrijski ministri vito borijo za to, da pride Zistersdorf b ( kakršne koli odškodnine avstrijski VL vsaj 95-odstotno v roke amer. kapital*- . stersdorf je eden izmed primerov, kak°
dejansko sedanja avstrijska oblast v polni odvisnosti od zapadnega finanč® kapitala.	i
AVSTRIJSKE REAKCIONARNE STRA1^ POSLUŠNO ORODJE TUJEGA KAPICA1
Gospodarska odvisnost ima za svoj0 sledico politično odvisnost. Sedanje ^ strijske reakcionarne stranke so dejap5j poslušno orodje v rokah zapadnega fi°a ( nega kapitala, so zvest izvrševalec nj®’.
vih reakcionarnih in protidemokra1-*- ^ ciljev. Trditev, na katero dostikrat na v-mo v avstrijskih časopisih, da imajo ,, strijci samo ,,Schattenregierung' in ,čc^ tenparlament”, je popolnoma točna- ,j, strijska vlada in ogromna večina aVS skega parlamenta je dejansko samo *e
političnih mahinacij in volje medna!1
. v m.'*
m'

ppl

Predilnica v tovarni Inteks v Kranju
Perialistov. Preprosti in naivni ljudje vl-
sie namreC samo senco, ne vidijo pa tl-9a> ki jo povzroča.
in^p6 avstr‘jski reakcionarni stranki OeVP lik • se v svoj* politiki bistveno ne raz-j, Ujela> Podobnost taktike, propagandnih
Dih *n	avstriJskih reakcionar-
ja strank je včasih tako velika, da posta-je smešna. Razlika med obema strankama v zunanji firmi in pa v medsebojnih pre-^®rijah, ki se včasih pojavijo. Te prekla-JQ so vedno nebistvenega značaja, v bi-
^v®nih vprašanjih vodita eakcionarni stranki
obe avstrijski enotno politiko. Ne
, laeravamo raziskovati razrednega ozadja ea avstrijskih reakcionarnih strank, niti ^9otayljati, kateri kapital stoji za njima. beJ°r^ to^na domneva, da ima glavno sedo v avstrijskem gospodarstvu in se-jja zaradi tega tudi v politiki predvsem ^aančni kapital ene izmed zapadnih držav.
Prevladovanje in moč finančnega ka-1 ala ene države je našlo odraza v več 1 manj enotni zunanji in notranji politiki eb avstrijskih reakcionarnih strank. ^°sebej bi se ustavili pri ugotovitvi, da sirijska socialna demokracija doživlja °J logični in sramotni polom. Preteklost sirijske socialne demokracije je prepoji19 s hrupnimi frazami o interesih delav-efja razreda. Avstrija je ena izmed de-' kjer so dobro uspevali socialistični eologi, ki so na zelo eleganten in učen j Cln v polpretekli dobi poskušali z drugo mrnacionalo razbiti enotnost delavskega azreda. Takrat so ti ideologi imeli usta ^°ma fl'az o delavskih koristih, bili so de-Vski in napredni od peta do glave.
^anes je v tem oziru nekoliko drugače. Odstvo avstrijske socialistične stranke, j °vni dedič avstrijske socialdemokracija Vedno bolj pozablja uporabljati v svoji ^aevni politiki fraze o delavskih koristih. ori"“ socialistično časopisje zagovarja
;°Hlno uit,
»Uto
erese poljskih šlahčlčev ln veleposest-
. -v, angleških lordov tn kapitalistov, po-, tl x jugoslovanskih fašistov in vojnih ®fincev, mednarodnega imperializma, z ^ 0 besedo, z vsem ognjem propagandistič-Zgovornosti zagovarja vse, samo tega k6' kar je v resnici napredno in delavsko. ®lo SPOe, predvsem njenega vodstva, je . ib°ijji dokaz, kam pripeljejo lažnive 2e in na videz demokratična gesla.
Akcija zavira denacifikacijo
s. ,a° izmed najvažnejših vprašanj v Av-j. Jjf je vprašanje denacifikacije. Obe av-‘Jski reakcionarni stranki sta složni v h V*ranju in preprečevanju denacifikacije. h j c*onarni nameni mednarodnega impe-le ***ma teže v vseh deželah Evrope za cj. ’ ‘fa kolikor mogoče preprečujejo dena-•»sd Cl^0, Naclstl 1,1 faSistl pomenijo za *a ,n®rotfne imperialiste preizkušeni kader p b°rbo proti naprednim težnjam ln na-edn‘«n gibanjem.
^ enacifikacija ustvarja povsod pogoje pr eaiokratizacijo, za pojačanje moči na-gibanj. V tem smislu je danes de-j^^kacijn v Avstriji več kot potrebna.
odstraniti veleneraško miselnost, * •*! pogoje za resnično avstrijsko ne-
te'*Sa°st tn demokratičen razvoj pomeni, PoleMlto obračunati z nacisti in preganjati ^ ®Ve oživljajočega se novega fašizma.
9tldni sestav obeh avstrijskih reakcio-strank in oblastvenih organov je aac° ^rePfeten z nacisti ali pa s podporniki k lzma, da je sam po sebi najjasnejši do-se v novi Avstriji v bistvu ni ni-ar sPremenilo, da imamo opraviti prav S(i prav s kontinuiteto oblasti reakcije, ki Isjj^^fjuje od Schuschnigga preko Hit-le j Vil1 časov do danes. Danes je razlika nekoi da ima današn,ja oblast v Avstriji llC° deinokraUčnejši zunanji videz, ^ r 9a je imela v prejšnjih, časih, str;. ,akor ni mogoče trditi, da sta obe avbo . : * reakcionarni stranki enotni od vrha Por fkpaža se vedno bolj naraščajoč od-taak ^sk*h množic Avstrije proti politiki ljn,j^l0narnih strank. Razumljivo je, da ki u v° Pe more biti zadovoljno s politiko, bjft, _ VarJa stanje ekonomskega propada-odvisnosti, brezposelnosti in He9a kapitalu vse možnosti nebrzdano 'Stenja. Vendar pa to nezadovolj-°tg4rii0slei Pl dobilo jasnega zunanjega, ^lran°ga izraza in zaradi tega ostaja j e^jfh političnih efektov.
Naprednih demokratičnih p SIL
strije^119 '*Pija Komunistične partije Av-^Pe kpija borbe za široke, demokra-ba z4 DrraVi-Ce avs!rijskega ljudstva, je bor-9vice delovnih ljudi, je borba proti
zasužnjevanju in izkoriščanju s strani tujega in domačega finančnega kapitala. Akcija Komunistične partije Avstrije prebuja demokratično in napredno vsebino avstrijskega ljudstva in postaja vedno bolj pomemben politični faktor. Napredne sile v Avstriji se morajo boriti zaradi nezrelosti in politične nevzgojenosti avstrijskega ljudstva z velikimi težavami.
V avstrijskem narodu so ostale globoke usedline imperialistične ln velenemške miselnosti, ki so jo vcepljali v njega Hitler ln vsi njegovi pangermanističnt predhodniki. Borba proti tej amperlalistični miselnosti, ki je še v avstrijskem ljudstvu, Je po našem mnenju eden izmed osnovnih pogojev demokratizacije Avstrije. Napačno je mirno preiti preko usedlin imperialistične in velenemške miselnosti in se borili za omejene politične ali gospodarske cilje. Imperialistična miselnost je v svojih ko-
reninah skrajno reakcionaren pojav in pravi demokratični napredek ni mogoč brez odstranitve te miselnosti.
Ob tem vprašanju ni mogoče biti nevtralen. Napredno gibanje, ki je do vprašanja imperialistične miselnosti nevtralno, samo izpodkopuje tla svojemu delu. To velja posebno še danes, ko mednarodni imperializem prehaja zopet v napad in zaradi svojih notranjih nasprotij uporablja metode nasilja proti demokratičnim gibanjem. Biti nevtralen do imperialistične miselnosti v avstrijskem ljudstvu, se pravi ustvarjati mednarodnemu imperializmu v Avstriji pogoje za trajnejše uspehe. Borba proti imperializmu, borba za napredek in demokracijo je nedeljiva.
Ob vprašanju odnosa do narodnoosvobodilnega gibanja koroških Slovencev je važno predvsem dejstvo, na kateri strani frontne linije v borbi med naprednimi in im-
perialističnimi silami stoje napredne sile v Avstriji. Borba koroških Slovencev je del borbe naprednih sil vsega sveta proti imperializmu, za mir, za koristi prave demokracije in napredka. Nedeljiva je borba za napredek, za mir, borba proti načrtom mednarodnega finančnega kapitala in njegovega političnega izraza Imperializma, ne pa Koroška.
Napredne sile v Avstriji imajo pred seboj še težavno borbo. Uspešnost'njihovega boja je poleg vseh objektivnih momentov odvisna od pravilnega stališča do načelnih političnih vprašanj. Vsi, ki želijo zmago silam napredka, želijo hkrati uspeh avstrijskim naprednim silam in njihovo tesno naslonitev na napredna gibanja vsega sveta. To je perspektiva, ki avstrijsko napredno gibanje poleg lastne discipliniranosti, množičnosti in poglobljenosti borbe približuje zmagi nad avstrijsko reakcijo.
MILE:
IN VENDAR SO ZMAGALI
..Napadli so Bilčovs, nekaj orožnikov je mrtvih, drugi razoroženi, zaplenili so vse orožjel"
To vest so si mrzlično prišepetavali marca 1944 po Gurah. V Celovcu so zvonili telefoni. Vedno hladnokrvni gospod gau-lajter Rainer nervozno zahteva takojšen nastop policije in vojaštva. Čistokrvni „Hr-vat" Kaibitsch danes izjemoma vihra mimo uradnikov naravnost v svojo pisarno in sprejema samo najzaupnejše sodelavce uradov za ..preseljevanje", za ..utrjevanje nemštva". Gestapovci se še bolj preteče vlačijo po celovških ulicah. Preprosti „par-tajevčki" javno izražajo svoje ogorčenje nad predrznostjo teh banditov; iz oči v oči pa se vprašujoče spogledujejo: „So wasl Hans! Ali si slišal? So le pridrli čez Dravo, Titovi banditil"
Kmetje po Gurah pa se skrivnostno smehljajo. Miklavžev oče, ki ima kmetijo ob gozdu, ob večeru namigne domači dekli: „Čas bol” In dekle se s polnim jerbasom zgubi za hlevom v gozd. Stari Miklavc pa zgrbljen, čudno poživljen odkolovrati v klet in nastavi tokovca. „Ce se bodo oglasili zvečer..mrmra v brado, ko leze po vegastih stopnicah.
Vojak z železnim križcem na prsih surovo nahruli na boroveljskem mostu dekle, ki hoče preko mosta v Borovlje in ji prebrska torbico. Dekle se navidezno razburja in mu predrzno zabrusi v obraz: „Kaj vas je pičilo danes? V Celovcu je tudi vse na nogah. Saj me vendar poznate, Tratnikova iz Dol. Mislite, da skrivam bandite pod ki klo?" Vojaki nekaj časa jeznoritijo okoli nje, nato jo spuste čez most. Onkraj mostu se dekle nasmeji in oddahne; za ovinkom zavije preko travnikov proti bajti Smreč-nikovega ,,holcarja”. ,,Od Cehlovke prihajam," nagovori dekle Smrečnika. „Tu je pismo za one v hosti,” nadaljuje, ko vidi, da stari živahno prikima. Dekle izvleče iz nedrja pismo in obenem že bruhne iz nje: ..Včeraj so jih naklestili v Bilčovsu!"
Visoko nad Bilčovsem, kjer se je lepo videlo na Celovec, so v kajži na planini sedeli v poznih večernih urah Mirko in njegovi. Stara Čehlovka jim je kuhala čaj in se skrbno ozirala po obrazih, da bi uganila, kaj bi fantje še želeli.
..Prebili smo led. Drava ni več nepremagljiva!” je s svojim mirnim, skoraj šaljivim glasom dejal Mirko.
„Prva naša četa je čez Dravo, napada in tolče postojanke. Nacijem leze strah v kosti. Našim raste greben. Četa mobilizira.. Se na Svinjo se bo treba vzgnezditi. Potem bo šlo!"
Fantje so se zastrmeli v čaj; vsakdo je vedel, da je pred njim še trda, dolga borba, preden bodo klonili naduti koroški hitler-jevci, preden bo tudi ta košček zemlje slovenske zadihal svobodno in se rešil krvavih, zločinskih krempljev. Se so pred njimi dolge noči brez spanja, nenadni spopadi, gestapovske zasede; padali bodo tovariši, ranjeni bodo stiskali zobe, Drava bo goltala najpožrtvovalnejše.
„Trda bo še, tale borba za našo Koroško," je pogrkujoče iztisnil Mirko s svojim basom.
„Ampak iti mora," je dejal Feliks, ki je uganil njegove misli.
„Moramo! Vzdržati moramo in ugnati sovražnika!" Ta misel se je zajedla v možga-
ne tem prvim, ki so prišli čez Dravo, v srcu je spremljala borce prve partizanske čete na Gurah, vodila je pozneje tiste na Svinji, Korici, ob Osojskem jezeru in na Gospe- sveti.
*
Maja meseca so drveli kamioni iz Celovca, Velikovca in Beljaka proti Guram. Trinajsti SS-ovski policijski regiment, različni gorski regimenti, orožništvo in geslapo prodirajo iz vseh smeri v vasi in gozdove. Drava je zastražena, da ne more uiti niti miš. Nacistični soldati morajo izrezati gnojni tur, ki ga povžročajo slovenski partizani v nedrih vedno Hitlerju zveste Koroške.
Rainer niti malo ne dvomi v svoje nepremagljive ..kljukaste viteze". Veliki zem-ljevidar nove Evrope Kaibitsch znova vneto začrtuje ..Slovensko Koroško'^ v Ukrajini. Celovški gestapovci si brusijo kremplje in čakajo novih žrtev. Partajevcem igra srce ob pogledu na zmagovite vojščake. Nemškim kolonistom na slovenskih domovih se vali neprijeten kamen od srca.
Četica slovenskih partizanov na Gurah, ki je v nekaj tednih narasla v četo, s skrbjo opazuje goličave gurskih hribčkov. Komandir Mivšak je star partizanski taktik, ne zmedejo ga „hura" kriki napadajočih krdel. Sedaj velja: ali bo ostal partizan na slovenski zemlji severno od Drave ali pa ga bo nacist strl in vrgel v Dravo.
Spopadi in borba po vseh Gurah. Nato je nastopila strahotna tišina. Hitlerjevci prodirajo v obroču, ga zožujejo vedno bolj, sedaj... sedaj se bo vnela končna borba.
Četa slovenskih partizanov pa je že izven obroča, preko ceste, ki vodi iz Borovelj v Celovec. Na tisti strani Gur jo sprejmejo slovenske vasi, jo hranijo in skrivajo v senikih. Ko se bližajo nacistični oddelki vasi, četa krene v drugo vas, kjer jo slovenski kmetje znova vžamejo v varstvo. Po ofenzivi pa četa ob belem dnevu vkoraka v Radiše z zastavo, ki so jo izdelale slovenska dekleta na Gurah!
Nacistična ofenziva se je izjalovila, le mrtveci in nasilje nad slovenskim prebivalstvom še spominjajo nanjo. Ostale so tudi nmoge nove postojanke, s katerimi je začela boj zmagovita četa gurskih partizanov. *
V temni jesenski noči je krmaril na plohu čez Dravo Korošec Franc. Pobegnil je iz nemške vojske in sedaj je na poti proti Peci, da tam stopi v partizansko vojsko. Franc je drvaril prej po podjunskih in svinških hostah. Navajen je trdega življenja. Ko je tako na pol plaval na pol bro-daril čez Dravo, je mislil samo na eno: Kako bi prišel do Podjune, do Pece in do partizanov. Kako bi mogel vedeti, da so ti že na Gurah, celo že na Svinski planini.
Mesec. pozneje se vije temna črta postav, sklonjenih pod bremeni, od Drave proti Svinji. Na čelu skrivnostne kače oprezno stopa Franc, partizanski kurir. Be-linova četa je v tej septembrski noči pre-veslala Dravo in sedaj jo vodi Franc po njemu dobro znanih stezah v svoje gozdove na Svinji. Tam že uspešno klesti sovraga Bojeva četa.
te je za njimi nevarna Drava. — Ob njej je dosedaj padlo že mnogo kurirjev, cele desetine partizanov so v junašekm boju dale svoje življenje. Belin s svojimi je uspel. — V nenehnih pohodih se čpta za-
ganja v območje varnejših gozdov Svinje. Nad Djekšami vendarle trčijo utrujeni borci na sovražno patruljo. Prvo srečanje na severni strani Drave. Pet sovražnih vojakov je padlo, ostali so jo odnesli z desetimi ranjenci. Belin deli zaplenjene puške. Nato naprej. Po Svinji poka; Bojeva četa ve, da je prišla nova četa partizanov, a ne najdejo se še. Na nočnem pohodu se pa srečajo.
,,Kdo tam?"
Slovenski poziv, na severni strani Drave, na Svinški planini. Borci nestrpno in napeto strmijo v temo in prisluškujejo.
..Slovenski partizani! Bojeva četal” krikne iz teme.
Borci si v hipu stiskajo roke.
Potem se je začelo še z večjim pogumom. Na Brajtriglu, pri Poliingu, po vseh predelih obširne Svinje, do Kneže, Vrbe in skoraj do Drave so padali presenečeni nacisti. Štirideset sovražnikov je padlo v zelo kratkem času in prenhalo vihteti svoje hitlerjevsko orožje. Z vsakim dnem je raslo število padlih fašistov, rasel pa je tudi' pogum slovenskega ljudstva na teh najsevernejših predelih slovenske zemlje.
*
Meseca oktobra je bila temna vrsta, ki se je bližala Dravi, še daljša, skoraj nepregledna. Zlovešče so se svetlikale cevi „šarcev" in „brenov", brzostrelke so tipale v temo, na mnogih krajih dolge kače. Mirkov bataljon prodira na Svinjo. Bataljon se s ,čolnbm v noči prevrže čez Dravo. S kompasom in karto išče pot proti gorovju. Cez travnike in polja, pokrita s snegom, se vije črna kača in tipa v temo pred seboj. Male praske s sovražniki mimogrede in že so na Svinji.
Skoraj istočasno hiti proti Svinji četa iz •Gur. Tam so medtem formirali iz prvotne četice že kar tri nove, toliko novih borcev je prišlo. Prišli so dopustniki, mobilizirali so nove Korošce, rešili vojne ujetnike. Ena četa je že odšla proti Osojam, druga se prebija sedaj na Svinjo. Med potjo napade Št. Lipš, Mostiče in druge postojanke. Zopet jo vodi preudarni Mivšek, njemu ob strani zopet komisar Iztok. Deset padlih sovražnikov in štirideset zaplenjenih pušk je rezultat tega bojnega pohoda.
Prve dni novembra so vse čete na Brajtriglu na Svinški planini. Postrojem so borci Mirkovega bataljona, Belinovi in Bojevi borci ter četa iz Gur. Prvi bataljon slovenske partizanske vojske na severni strani Drave je formiran. Koroški partizani so zmagali v tej tako trdi borbi za Dravo, za najsevernejši del slovenske zemlje, zmagali v borbi za Slovensko Koroško. Postrojem borci bataljona se tega v polni meri zavedajo. In sedaj velja vztrajati, uničevati sovražnika in prestati zimo, zadnjo zimo v tem boju.
Zadnjo in najhujšo zimo! V njej so popadali najboljši, popadale cele desetine. Padel je tudi zvesti Franc, ki je takrat tako požrtvovalno preplaval Dravo, da bi se odzval klicu svobode.
Vendar, slovenski partizani so vztrajali! Na pomlad so že padale postojanke. In ko se je začela rušiti zločinska nacistična stavba, zgrajena na kosteh, krvi in trpljenju, tedaj je tudi ta najsevernejši bataljon slovenske partizanske vojske planil v dolino in mesta.
Stran 16
Ameriški novinar o svobodi tiska v ZDA
O svobodi tiska mnogo govore in pišejo. 1 ako se je tudi ameriški novica1, George Marion lotil tega vprašanja in napisal brošuro »Svobodni tisk«..
Poborniki ameriške ' demokracije smatrajo, da je »svoboda tiska«, ki jo imajo ^ ZDA, največja pridobitev sedanjega časa in vzorec za ves svget.
George Marion je izkušen ameriški novinar, ki je sodeloval pri mnogih ameriških listih, potoval po Evropi, Severni Afriki in Indiji \n bil med državljansko vojno v Španiji frontni dopisnik.
Dobro ve, kako se pišejo ameriški listi. Kaj pravi on o svobodi tiska v ZDA?
»Prav nobenega dvoma ni«, piše, »da ustava Združenih držav Amerike formalno zagotavlja vsakomur pravico, da lahko izdaja v naši deželi liste.«
J oda to poroštvo je čisto pogojnega značaja, pravi Marion. Avtor navaja obširno gradivo, ki dokazuje, da 99,9 odstotka Američanov ne more niti misliti na to, da bi lahko uživali svobodo tiska, ker jim je pot do časopisov trdno zaprta. Izdajanje časopisov je vezano z velikimi denarnimi izdatki in to je privedlo do tega, da lahko delajo na tem področju samo ljudje, ki imajo po več milijonov dolarjev kapitala.
»Če nihče ne more postati lastnik lista razen 1300 milijarderjev, čigavo mnenje izraža tisk?!« Po njegovem mnenju je edini možni odgovor: »Mnenje svojih gospodarjev. Ameriška svoboda tiska — je svoboda za milijonarje.«
Marionova brošura se norčuje iz legende, ki so jo ustvarili voditelji ameriškega tiska, češ da njihovi listi izražajo to, kar mislijo široke množice.
Tako je nedavno, ko so delavci v Ameriki zahtevali ureditev plač, tisk zbiral vse podatke, ki so govorili proti delavcem, zamolčal pa klevete kapitalistov, ki so hoteli zvišati cene. Časopisje, pravi Marion, je veliko trgovsko podjetje in zato so nazori lastnikov listov nazori velikih dobičkarjev.
Po podatkih, objavljenih v brošuri, so v 25 največjih ameriških mestih vsi listi last treh podjetnikov, Samo v 8 % ameriških mest so se ohranili časopisi, ki vsaj na videz konkurirajo med seboj. Dejansko, pravi Marion, se urejujejo čašopisi v glavnih štabih bank in industrije. Toliko opevana »svoboda tiska« v Ameriki je postala izključna last velikih dobičkarjev.
To je privedlo do tega,, da so »vsi pri časopisih zaposleni, od kurirja do glavnega urednika, najeti delavci, ki so plačani, da pišejo to, kar njihovi
gospodarji mislijo. Vsak pošten poročevalec ali dopisnik, pa naj bodo njegovi nameni še tako dobri, je že od začetka obsojen na neuspeh. Že sama oblika poročil, ki jih zahtevajo od njega in ki mu jih dovoljuje pošiljati, nasprotuje resnici.«
Posebno nevarno je po Marionovem mnenju to, da je prišel ameriški tisk ravno zaradi tega, ker je v rokah velikih kapitalistov, »pod vpliv najbolj reakcionarnega krila dobičkarjev«.
Avtor misli na tri največje ameriške časopisne truste, ki obvladajo polovico vsega tiska ZDA in vse poročevalske agencije.
Prav te agencije pa pošiljajo vsem ameriškim časopisom gradivo, ki zagovarja nevarne težnje po svetovnem gospostvu ZDA.
Taka je v resnici »svoboda tiska« v ZDA, kadar ne govori o njej zastopnik enega izmed 1300 lastnikov listov, temveč ameriški novinar, ki je na lastni koži okusil vse sladkosti te ?>svo-bode«.
IljaEhrenburg
Kako se zabava Amerika
Amcrikanci imajo radi klube: vsak trogovec, pa tudi srednji inteligent mora biti član kakega kluba, če hoče, da ga bodo upoštevali. Razen tega je klub tudi sredstvo za izboljšanje »bu-sinessa«-dobrega kupa ali prodaje. Vsak teden prirejajo klubi poslovne zajtrke; enkrat na leto prirejajo bankete, na katere prihajajo člani*kluba s svojimi soprogami. Imajo klube »Levov«, »Jelenov«, »Optimistov« in mnogih drugih.
Opisati hočem zajtrk kluba »Levov« v nekem južnem mestu. Zbrali so se srednji spoštovani trgovci; vsak je imel na prsih papirnato ploščico z oznako, kje in s čim trguje. Predsednik je udaril po mizi in hrabro zakričal: »Zdravo, levi!« Trgovci so istočasno vstali in se štirikrat zadrli: »U! D! U! U!« Ostrmel sem. Objasnili so mi, da posnemajo rjovenje leva. Nato je predsednik predstavil zbranim dva nova člana kluba: »To.sta naša nova leva. Povejte, Jack, kako se želite imenovati v naši sredi?« Žalostni trgovec je odgovoril: »Srečnež.« Drugi, plešasti, je^izbral ime »Hitri«. Predsednik je objavil, da prisostvuje zajtrku gost-prcdavatelj, profesor ekonomije, ki bo »Levom« govoril o zablodah Washing-tona. Profesor je izvedel strašno obtožbo: \Vashington, to je Bela hiša, ščiti zadruge in na ta način tolče privatno iniciativo. Na ta način nas hoče privesti do evropskega barbarstva, to je socializma! »Levi« so razburjeno zarjoveli.
V Ameriki je tristo petdeset klubov »Optimistov«. V nekaterih mestih se vsak teden krohotajo, kakor »Levi« rjovejo. Vprašal sem nekega »Optimista« iz Detroita, na kakšen način pride do izraza optimizem članov kluba. Odgovoril mi je: »Poskušamo vedno gledati na bodočnost, razen tega pa dajemo denar za vzgojo ene sirote.« »Zveza klubov Optimistov« je ne^-davno organizirala »Optimistični te-
den«. »Optimisti«’ pa tudi njihovi znanci pesimisti so dobili karto, na kateri je natiskana filozofija optimizma (po formuliciji mistra Lewso-na). Med zapovedmi optimizma najdeš tudi tole: »Do tujih uspehov imejte i§ti odnos kakor do svojih lastnih«, »Posredujte znanje svojim prijateljem, da bodo tudi oni nekaj pomenili«, »Pozabite na nevšečnosti preteklosti in mislite zgolj na bodočnost«.
So tudi takšni klubi, ki imajo posebno ime, n. pr. klub »Ljubiteljev koz iz doline San Fernando«. Kokar je znano, je bilo o priliki raziskovanja atomske bombe na Bikinih ubitih nekaj koz. Člani kluba so odločili v znak žalosti izobesiti zastavo na pol droga in prirediti žalno svečanost. Kaj hočemo, vsak se zabava na svoj način; toda kulturni nivo se ne meri samo po njegovih tehničnih uspehih, ampak tudi po njegovih zabavah.
Tujska legija
Neki francoski dnevnik je prinesel pred kratkim naslednjo vest. »Fran--coska Indokina je danes eno redkih mest na zemlji, kjer čuješ na ves glas prepevati nacistično pesem Horst-Wessel-Lied.«
Francoski novinar, ki je to vest objavil, je naletel v Indokini na vojaka pripadnika tujske legije. Ta vojak mu je takoj povedal, da je Nemec, da je bil vso vojno mornar v Kriegsmari-ni, da je bil nato ujet. Iz ujetništva se je prijavil za francosko tujsko legijo, kamor je bil takoj sprejet.
»Kaj je dosti Nemcev v fujski legiji?«
»Da, v moji četi jih je okrog 80 odstotkov. Ostali so Poljaki, ki nočejo domov. V četi govorimo nemško, zapovedujejo nam bivši podoficirji Wehrmachta. Komanda je nemška.«
»Pa je med vami dosti pripad"1-kov nacističnih organizacij?« ,, »Skoraj vsi. So v večini sami ml""1. Poznajo le en poklic: vojaški. Ne ze' lijo si drugega, kot da bi ga lahko "s' daljevali.«	.
»Kaj pravite o dogodkih v EvroP'-6 »Računamo, da bodo zavezniki redili Nemčijo zopet močno!«
»Kaj pa Francija?«	v ,
»Za njo se ne zanimamo...*8' upate, da bo prišlo do tretje svetov" vojne?«
»Zakaj?«	_ .*
»Zato, ker sc toliko govori o njei; Mnogi so med nami čisto pripravlj""' da se zopet spopadejo z Rusi.«
In tako dalje...
Francoski dopisnik trdi, da je raZŽ0, vor popolnoma resničen.
□□■DIMIC]______________________,
SE SPOMINJAM OJ
O
25. 4. 1945 so se združile enote Rdeče 81 made v srcu Nemčije z ameriškimi četami.
27. 4. 1941 je bila na pobudo Komunisti""8 partije ustanovljena Osvobo"^ na fronta Slovenije, ki je P°v8 dla ljudstvo v svobodo.
27. 4. 1895 je bil rojen Marij Kogoj, s^3 datelj, oče slovenske glasb""6 moderne.
je bil rojen v Ljubljani zg°" vinar Ivan Vajkard Valvazor-je bilo na Dunaju obglavlje"*f 13 slovenskih antifašistov iz 5e' Železne Kaple in Borovelj, so enote IX. korpusa zavzele P0-ložaje okrog Trsta, je bil rojen v Mengšu pisat" Janez Trdina.
so v noči od‘29. vdrle enote korpusa v Trst, zavzele Op^1" in nadaljevale poulične borba so enote IX. korpusa zavzele F Žič, očistile Gorico ter zač" prodirati v Furlanijo.
»h
1.5. 1945 so prišle enote IX. korpusa 13.30 uri v stik z angleško armado, ki je prihajala iz je, ko je bilo vse področje
28.	4. 1651
29.	4. 1943
29. 4. 1945 «
29.	4. 1830
30.	4. 1945
1.5. 1945

venskega Primorja osvoboj""0 1.5. 1946 so pričeli graditi mladinsko Pt0 go Brčko—Banoviči.
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik 1‘G, dr. Matko Schamitzl, Wien XVI, OttakG| gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Zwitter. — Uredništvo in uprava: Wiea Waaggasse 6/11. Telefon B 21-5-50. — družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), 'G kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: ..Glob11^ Zeitungs- Druck- und Verlagganstalt G-b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5.
1				1 1
		• i		III	lil	III	Ul	III 1	PREŽIHOV VORANC:- DUNAJ-
j	JUL	jj	HfcJ	li m m m m m
I	mm	mam eaie		11«
Sezuli so mu čevlje in razrezali podplate, toda našli niso ničesar. Tega sojetnika so potem izročili hitlcrjevccm v Nemčijo. Pozneje sem zvedel, da so mu v zaporih polomili vse ude. Bil je eden prvih piloov prejšne Nemčije in v tesni zvezi s takratnim komandantom aviacije Milchom, predhodnikom fašista Goringa. Bil je prvi, ki se je s padalom spustil iz višine 8000 metrov in je ta svoj skok tudi opisal v časopisih-
Na sodišču je zopet mrgolelo nacistov. Bilo jih je v zaporu več kakor pa antifašistov. In \ priznati morim, da je bilo med njimi vsaj polovica delavcev. Po vstaji »Schutzbun-da« so hitlerjanci napeli vse sile, da
bi pridobili razočarano delavstvo na svojo stran. In imeli so uspeh. Uprizarjali so razne teroristične in dema-goške akcije, ki so vlekle. Nekoč so se celice napolnile z bradatimi- možmi Hitlerjanci so napravili po »Ringu« demonstracijo raznih bradatih mož. Nad 5000 polnih brad so spravili na cesto, katere je nato dunajska policija lovila in tlačila v zapore, Tudi ves sodnijski aparat je bil prepreden s hitlerjevskimi celicami Sodniki, člani Hitlerjeve stranke, so zasliševali zaprte hitlerjance. Vse skupaj je bilo že komediji podobno.
Črna dunajska reakcija se je vidno razkrajala pred našimi očmi in iz nje je bohotno rastel hitlerizem. Nekoliko
pozneje je bila usoda Avstrije zapečatena.
Jetniški pazniki so bili večinoma na naši strani. Bili so bivši socialni demokrati, ki so le zaradi kruha ostali v službi. Nekoč so spravili Kidriča v nadstropje pod menoj, tudi njegova celica je bila ravno pod mojo. V celicah smo imeli angleška stranišča, ki so bila vertikalno povezana od vrha do tal skozi nadstropja. Če smo iz njih izplaknili vodo, smo sc lahko pogovarjali iz pritličja v tretje nadstropje. Zvečer po večerji, ko so se pazniki odstranili, je bila ura pogovorov med nadstropji. Nekoč sva sc ravno pogovarjala s Kidričem. Jaz sem tičal s celo glavo v školjki in vpil navzdol, ker se je tisti večer nekoliko slabo slišalo. Nenadoma se odpro vrata. Ker imam precej debelo glavo, je nisem mogel pravočasno izdreti iz tega našega telefona. Paznik me je zalotil.
»Sodrug, ne tako glasno, da te sliši vsa hiša«, mi je dejal in zopet zaprl viata.
V celici sem smel pisati. Napisal sem skoraj ves »Doberdob«, a ko sem končal, so mi ga vzeli v cenzuro, kakor se rekli. Ko so me naposlel izpustili, mi rokopisa niso vrnili, ker so ga baje nekam založili. Ko sem potem prišel v Pariz, sem poslal pismo dunajski policijski direkciji. Takrat ji je
stal na čelu dr. Skubl, koroški Sl® ^ nec iz Pliberka, a velik nemčur, v bil do leta 1918 policijski direktni Ljubljani in je znan po svoji takr^ dejavnosti proti Slovencem. V t|s{G pismu sem navedel primer veliki portugalskega pesnika Camoens"'^ so ga v šestnajstem stoletju na ^ ladji v Indijskem oceanu zalotili lP j)j
nezijski divjaki. Ti divjaki so zad" j|j in požrli vso ladijsko posadko, Pu‘ ji pa so živega Camoensa, ki se legitimiral s svežnjem rokopisov ~ jih pesmi. Kopijo tega pisma se«1 ^ slal dunajski vladi, rektorja ^ najske univerze in avstrijske«111, jjjn slaništvu v Parizu z grožnjo, ba p.jV po preteku 14 dni to pismo objavf(j. časopisu. Medtem ko prej mojcg" kopisa nikjer ni bilo najti, sem ga jj$ po desetih dneh dobil nazaj. Su515^ va vlada se je takrat še morala.^ rati na take stvari, ker ic bil
na	---- —-
mednarodni položaj zelo trhel- jj
Na deželnem sodišču mi niso ^po napraviti procesa, zato so _ s<y dobrem letu dni predali okrajen\. ^ dišču v 2. okraj, kjer so me zar
dovoljenega prekoračenja avstv-jj/gf meje obsodili na pet dni zapora-^ kazen presedel že nad °^H
sem
desetkrat, so me izpustili, izgnali iz Avstrije.
r>iJeC)