St. 34. Poštnina pavSattrans. teto 01. Ialiaja th-ssiIs: iSe-fcrtek. ftgsroignina: 'celoletno ............. .""." . . K 25-— olletno.................. 13-— osamezna številka.............. l-— • S I-irmest, pomagaj si sama, in stroje staUšoe v dipisa/H-S. UK»ES,"5r3a£Si"5rciJ si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: . male oglase ................K !•— uradne razglasa............... 1'50 reklame................... 2'— Uredntitvo in upravnJStvo lista I® v LJubSiani na Kongresnem trgu Sft. 9 (nasproti dvorca). Seja uačslništva SKS. rbo dne 6. septembra 1.1. ob 8. uri v prostorih strankinega tajništva v Ljubljani. Spored običajni. Seja izvrševal, odbora SES. «bo dne 6. septembra 1.1. ob C. uri po-!,poldne v dvorani ,,Mestnega doma" ky Ljubljani,'na Krekovem trgu. Spored: ; ti.) Poročilo načelništva. .■ "»S.), Poročilo tajništva. - /3.), Poročilo gospodarsk. odseka. 4.) Predrazgovor radi ustanovnega občnega zbora „Ekonoina"__~" , o.) Razno. , /K seji izvršeralnega odbora naj odpošlje vsak krajevni in okrajni od-Sbor vsaj po enega odposlanca. Ude-Hežnilči morajo imeti legitimacija svojega odbora, da so pooblaščeni za *zastopanje na tej seji izvrševalnega odbora. Brez legitimacijo vstop ni 'dovoljen. , , Jakob Kusar 1. r., ' načelnik SKS. .k 0 vojni nevarnosti. • . '"Zadnje čase se vznemirja naša javen ost z f<)jno nevarnostjo. Preje so je govorilo o italijanski fronti, sedaj pa se govori o romunski. Naša država se smatra po Srbiji za zaveznico antante. Antantne države se bore proti Rusiji kot sovjetski republiki. (Rusija se vkljub odporu celega sveta f'kot taka. urejuje in ima danes največjo in najzanesljivejšo vojsko-Premagala je vse notranje sovražnike in danes že razprostira svoje delo izvun države. Poljska, ki se je, nakujskana po antanti, začela vojskovati proti -Rusiji, je danes od iste ^premagana, uničena. Na vrsto prihaja Eumunija. — Znano je, kakšno vlogo igra Eumunija od 1.1912. dalje. j Ko so junaški balkanski Slovani i bili trde boje s Turki ter reševali krščansko rajo izpod turškega jarma, so Eumuni držali križem roke. Ko so Slovani pregnali Turke, takrat pa so jim Bumuni padli v hrbet ter jim vzeli DoHudžo. V svetovni vojski so tudi čakali odločitve brez boja, še le prisiljeni so vstopili v vojsko ter si osvojili slovansko Besarabijo. Ob preobratu, ko je imela Jugoslavija krog in krog sovražnike, nam je Eumunija odtrgala del Banata. In danes, ko ji bije ura obračuna za samogoltne grehe — danes naj bi jo Jugoslavija rešila ter se bojevala proti Kusom! — Za takšno zločinsko delo si posebno prizadeva Francija. Poleg vsega hoče se nam še dati Italijo v pomoč za boj proti Eusiji. Kaj Italijani kot vojaki znajo, to vemo. Mi naj bi bili v prvih vrstah za strelsko jarke, Italijani pa ■ bi zajiami rezali nove kose od naše države. Neumljivo nam je, da se dobe v naši državi ljudje, ki odobravajo ta zločinski načrt ■ . • Zakaj se poteguje Francija za ta načrt? Francija je bila močna v zvezi mogočne Eusije. Danes te Eusijo ni več. Obstoja pa nevarnost zveze Nemcev z Eusijo. Če bi se tej- zvezi pridružile še ostale slovanske države; Češka, Poljska, Jugoslavija, to bi bila groza za Francijo, Italijo in ostale zapadne države. Eadi tega toliko prizadevanja teh antantnih držav, da delajo zdražbo in vojske med nami, da bi se mi sami uničili in oslabili. Ta družba antantnih držav, v ospredju Francija, deluje poleg teh zdražb še na drugem načrtu: Kar je prej razdirala, danes zopet zida. Hoče zopet ustvariti staro Avstrijo, ki naj bi bila jez med Nemčijo in Eusijo, kakor je sklepati iz časopisov. Antanta ima v Ma-žarski mogočno z asi om bo. S pomočjo aristokracije, grofov in baronov ter duhovščino sestavlja močno vojsko za obnovitev Avstrije, ki je v zvezi z zarotniki vseh bivših avstrijskih dežel. Mi smo trdno prepričani, da se ti načrti ne bodo izpolnili. Znali bi povzročiti nova krvoprelitja nedolžnih ljudi, uspehi pa ne morejo biti trajni. •*■' Ljudske mase, t. j. kmet in delavec no bosta nosila več svojih glav na prodaj za interese gosposke kapitalistične kaste. Glasen odmev ljudske duše se jo čul na kmetijskem kongresu v Beogradu, da je tudi kmet človek, ki se hoče boriti le za svoja prava, v svoji državi, ne za interese kapitalističnih gosposkih slojev izven države. Izdalo se je geslo: Preko nas kmetov, to je volje naroda nikake vojske! — Proti nepremišljenim vojskam bodemo stali združeni kmetje solidarni z združenim delavstvom. _' -■■•->;- -__ Kmetje, začnite gledati in misliti! ii. Kako nas kmete odirajo. Nad poldrugo leto smo že ujedi-njeni v lastni, neodvisni državi, pa še vedno nimamo urejenih razmer, seveda po zaslugi one samozvane du-hovske in posvetno gospode?, ki jo vzela vso oblast „v imenu naroda" v roko. Kaj nam je prinesla vsa ta doba ® No ene razveseljive vesti, ampak sama razočaranja, samo žalost. Čc človek opazujo gospodarstvo vladajočih strank, mora priti do prepričanja, da so se ti ljudje zakleli,' da bodo državno in ljudsko premoženje uničili. Gospodarijo z državnim in ljudskim premoŽenjem še slabše kot najzanikrnejsi gospodar. Nam pa v pokritje neznosnih izdatkov nalagajo čim dalje hujša bremena. Pomislite le, ljudje božji, kako. se je cd prevrata podražilo vse to, kar ima državna uprava v rokah. Nikjer na vsem svetu se niso podražile n. pr. železnica, pošta, tobak itd. tako kot pri nas. Pa še vedno ni zado&ti-V sredi meseca avgusta se jo podražila zopet železnica za 100 odstotkov. Kam to pelje? Marsikateri nevod-než bo rekel: kdor se vozi z železnico, naj plača. Pa pri tem ne pomisli, da zadene to p odra ženj o tudi njega, čeprav se nikdar z železnico ne vozi. Vozi pa se z njo trgovce, ki prevaža po njej svoje blago, ki ga potem za toliko podraži in končno plača vso to draginjo zopet tisti, ki blago v štacuni kupuje, t. j. pred ysem kmet in delavec. Delavec za- hteva, če no more izhajati višjo dnino. A kaj naj zahteva kmet? Gospoda že zato skrbi in po svojih listih vedno trobi, da cene kmetijskih pridelkov vedno padajo. Zakaj, bomo še ]x>vedali na koncu. Kako je vlada oskubila pred vsem nevednega kmeta pri zamenjanju denarja, ve vsak. Ker je dobro vedela, da ima kmet največ gotovega denarja doma spravljenega, medtem ko ga trgovec in bogataš nalagata v blagu in podjetjih, je odredila vlada oddajo ene petine vso gotovino. Če in kdaj bomo ta denar nazaj dobili, ne vemo, na vsak način izgubimo pa najmanj obresti. Potem so nam vzeli tudi tri četrtine denarja, ker smo morali dati za dinar — kar štiri krone- No, zdaj nam pa obetajo zopet, da bomo morali plačati vso davke v dinarjih, pa še s 150% poviškom, to se pravi mesto vsakih 10 kron bomo po novem plačali kar 100 kron davka. Pa kaj naj poreče m o k temu, kako je naša klerikalna deželna vlada povišala draginjo. Spomladi je sklicala posvetovanje, kako naj se odpravi draginja. Kakor pa je naš list že pisal, so draginjo le povečali, kajti sklenili so, da si smejo trgovci kar 100 odstotkov dobička zara-čuniti, dasi so se mnogi doslej zadovoljevali z 20 odstotki dobička. Usnje, ki jo bilo pri naš dosti ceneje kot na Hrvatskem, so dovolili, usnjarjem prodajati po hrvaških ce-nah. Najbrž zato, ker ima ljubljanski vojni bogataš in klerikalni dobrotnik Pollak se premalo denarja, V najnovejšem času so dovolili klerikalci podraženje premoga, menda iz same krščanske ljubo/, vt do trboveljskih židov, kar za 70 odstotkov. Bo že ljudstvo plačalo, samo da ima kdo drugi še svoj profit zraven. Tudi ta podražitev bo kmeta zadela, kajti tovarnar in obrtnik potrebujeta premog in bodeta morala podražiti svoje izdelke. Ali ni to grozno? Nasproti pa tlači vsa združena klerikalna, noklerikalna in scciali-. stična gospoda ceno kmetijskih pridelkov večino navzdol. Najbolj vne-bovpiioe slučaj je slučaj izvozne carine, ki nam jo je naprtila Protic-Koroščeva vlada. Pomislite, ljudje božji, kaj so odredili. Vsik, kdor bi pri nas kupil 100 kg (to je jrene 100 litrov) vina, bi moral plačati 400 kron carine, cd 300 kg .sadja SO kron, od žganja '2000 krou (to je kakih 30 krou od litra), od krompirja 40 kron, od sočivja 40 kron, od čebule'200 krcn. Medtem ko so I se vsled ostrega protesta vinogradi,r-jev postavko na vino in sadje že ! znižale, jo ostalo pri drugih predmetih te pri starem. Tako mora plačati kupec pri izvozu za glavo živine 1000 frankov, to je m. j manj CC00 kron, od prašiča M>0 kron itd. Kupce, ki mora na meji toliko plačati, samoobsebi umevno ne more plačati kmetu živino tako, kot to zahteva današnja splošna draginja vseh njegovih potrebščin. Zato pada in mora padati cena živine. In ta naredba je izšla v času, ko je bil clr. Korošec ministrski podpredsednik in „Zve-zar" Eoškar, štajerski kmet, kmetijski minister. In taki ljudje se potem še upajo trditi, da delajo za kmeta in najdejo še neumne kmete, ki jim delajo v „Knietskih zvezah" tlako, ki jih volijo za to, da jih potem s takimi naredbami tlačijo. Ali ne vidite, zaslepljenci, da pljujete v lastno skledo, če pomagate takim ljudem in gosposkim strankam do politične moči in do vpliva na državno gospodarstvo \ Gospodje Korošec in komp., kje je izvršitev obljubljene agrarne reforme? Doma v Sloveniji govorite zanjo, da „farbate" kmeta, v Beogradu delate pa proti njej z vso močjo in se bratite in družite z njenimi najhujšimi nasprotniki. Ali se to ne pravi ljudi ,.:farbati'' in slepariti? Kje je izvedba davka iz vojnih dobičkov? Kje ste vi patentirani ljudski prijatelji? Ali se vam morda smilijo milijonarji, proti katerim v vašem socialističnem ,,Večernem listu" in .,Domoljubu" radi zabavljate, samo da eipljete delavcem in kmetom pesek v oči. Človek- pač ne more biti na vse strani tako lep kot se vi delate in zato morate uganjati •hinavstvo. Upamo pa, da ga ne boste dolgo uganjali. Tudi vaš najgoreč-nejsi pristaš, tudi najbolj omejen ,,Zvezar" mora končno izpregledata, kam ga vodi vaša hir.avščina ter vam mora in vam bo pokazal hrbet..Združeni kmetje bomo pa si svoje postave uredili potem tako, kakor bo nam prav in če bo gospodi všeč ali ne. Potem bomo šele rekli: Srečna Jugoslavija! Gospodom K. S. okrog „S!av. Gospodarja" v odgovor." Članek „Kmot. Lista" v št. 2D pod naslovom „Kmetska Zveza-, ujeli'-, ministri in kmet" je urednike „Slov. Gosp." in njih pbmagače spravil v tako besnost, da kriče kot obsedeni in vpijejo kot cigani, katere se zasači pri tatvini. Če jim stokrat dokažeš hudobijo, bedo stokrat kričali, da so nedolžni. V onemogli jezi so izlili ves zaklad psovk v svoj dopis „Slov. Gosp." v št. 30 in butnili ob podpisanega z cčividno sum-njo, da je pisec zgoraj navedenega članka v' „Kmet. Listu". No, za enkrat ste se vkljub vaši vsevednosti zmotili. Pa nič za to — sprejeto! Trditve dotičnega članka „Kmet. Lista"*, s katerimi opisuje delovanje „vzor" ministrov „Kmetske zveza" Korcš?a, Jankoviča in Roška* j a — podpišem z obema rokama in poudarjam: Nezaslišano naredbo o carini na vse kmetske in samo kmetske izvozne pridelke, (vino, sadje, živino itd.), prepoved, otežkočenje oz. one-mogoeeuje izvoza istih, naredbo, s katero se je ubilo našo kmetijstvo, da stoji že danes naš kmet cb robu propada, ker je cena vsem kmetijskim pridelkom padla do polovice (vsem drugim pa dnevno raste) — to naredbo so skovali v ministrski seji v Beogradu dne 16. aprila 1920, ko so zastopali celo Slovenijo in v njenem imenu odločevali sami in edini vaši trije ministri: KoroScc, Janko vič in Boškar. To smrtonosno naredbo so nam kmetom v Slovenijo prinesli ti tri jo ministri in nihče drug. Noben drug odločujoč Slovenec, noben demokrat in noben socij * Zaradi pomanjkanja, prostora zakasnelo. Uredništvo." ni bil zraven. In ko so prišle deputa-cije naše stranke in vinarskega odseka s protestom proti carini v Beograd, jim je rekel dr. Korošec: ,.Da bi bili prej prišli! Mi nismo bili o vinorejskih razmerah informirani. Saj bi bili lahko to (carino) ukinili, ker Srbi nam gredo v vsem na roko." Krasno! Poslanci in ministri „Kmetske Zveze" niso podučeni in ne poznajo razmer naših vinorejeev! In ni li s tem dovolj jasno priznal sam dr. Korošec, da bi bili lahko preprečili to naredbo, če bi bili hoteli — ker Srbi j im gredo povsem na roko? Pač lepo spričevalo sposobnosti vrhovneg poglavarja ,, Kmetske Zveze"! Na vinarstvo se pač razumejo vaši ministri, kadar pojo pri kozarcih: ..Pij ga bračo, pij ga brado — hopsasa"! A „Gospodarjevi" uredniki se upajo iz tako usodepolnih in resnih stvari kot je ta naredba, ki je življenskega pomena za naše kmetijstvo, še norce briti in natvezati svojim bralcem, da je carina že dav, no po zaslugi „Kmetske Zveze" odpravljena! Se li res ne sramujete tako nesramno lagati? Carina se ja le znižala vsled piitiska iz vse državo — kjer lv. Z. ni bilo zraven — za malenkostno svoto. Ostale pa so t^e druge ovire te naredbo tako, da se danes ne more vina in sadja izvažati niti 100 kg, — izvoz živine je še vedno prepovedan aii \>aj omejen itd. Sicer pa čemu sedaj s tako vnemo zagovarjati vaše ministre, saj je sam g. Goleč trdil minulo jesen v Brežicah proti meni o Rcškarju, da ja lenuh, kateri dela in gre na shod le, če so mu plača 100 kren. (Takrat ste mislili, da je Reška r že pri nas.). To in enako sodbo o Eoškarju sem tiste čase slišal tudi od več drugih vaših vodilnih oseb. Gospodje, ali res menite, da so'naši ali vaši kmet j a danes v 20. stoletju ts ko zabiti, da -sa , bodo zadovoljili z vašimi surovimi' frazami in psovkami, katere namesit« v vaših listih, da bi s tem odvrnili pozornost od stvari ? Ne, — slovenski kmet, pa magari tudi „zvezara, vam. ne verjame več kar slepo na komando. Saj vendar ve vsak otrok, da,' č<3 bi se drznil ,.Kmetijski list" po krivem vaše preblagorodne ministre takih stvari obdolžiti, da so tisti trenutek pokonci vsi vaši advokati od Maribora do Soluna in „hudobnež" l i žo davno sedel v zaporu. Če je torej vse to laž — pa tožite, vi angelci nedolžni ! Gospodje Zvezarji! Nič lieemersko ne zavijajte — z dokazi pridite! Do-kažite, da niso bili imenovani trija ministri pri dotični usodepolni seji dne 10. aprila t. 1. — in mi bomo dokazali, da so bili tam. Dokažite, da so glasovali proti carini — mi bomO> dokazali nasprotno. Dokažite, da ta nadebudna trojica .ni podpisala t« naredbe — mi bomo dokazali, da so podpisani na odloku vsi trije itd. Gospodje! Ne samo samostojnokmet-sko ljudstvo — ampak tudi vaše,,zvezano" bo v najkrajšem času začutilo gorje, katerega ste mu priredili z vašim vzornim gospodarstvom v Beogradu. Poglejte naše vinarstvo! Cena je padla za 50%. Ko pride novi pridelek, bo padla še bolj. Izvažati sd vsled vaše „modre" naredbe ne more. Doma v državi &e porabi le ena tretjina. Kedo bo kupil vino? Živina j a Prtetojptfte k »Elconom«", razpečevalnici gospodarskih in gozdarzkih pridelkov in potrebščin! DRŽAVNA V v UUBLj' s '.Sgubila na ceni istotako polovico. ČPoglejte si naše sejme! Kot nekdaj iso zopet prenapolnjeni. Živinorejci Siprosijo in ponujajo, ne kupi niliee, 'tudi ne po polovični ceni. Krme ni, ;'a izvažati se ne sme živine — tako so ■odločili ti „kmetski prijatelji" dne ;16. aprila t. 1. Kajše n.aj doma lakote ipogine! In sadje! Jabolka se prodajajo doma po 3 krone za kg. To je po tpredvojni valuti po S krajcarje kg. Q?red vojno si prodal 5—7 1 vina, ali "5 kg mesa (žive teže), ali 12—15 kg jabolk in si za izkupiček kupil eno -srajco ali delavno hlače ali klobuk itd. Zdaj moraš dati nad 20 1 vina ali 15—20 kg mesa ali 100 kg jabolk, da si kupiš isto. Tako primerjate lahko vse, kar pridela kmet. Pred vojno jc ;pel tu in taui po kmetijah boben — 'sedaj pri teh so desetkrat slabših razmerah pa bo ropotal pbvsod in neprestano, ker ti vrli naši zastopniki v Beogradu žc poldrugo leto vlečejo mastne plače, se prerekajo, kdo bo minister — gospodarstvo krasne in bogato našo države pa propada. 2si-kdo se ne zmeni za to, kvečjemu le takrat, če jih zbude socinlni demokrati eli komunisti z grožnjo, da jih potegnejo od molzne krave. Takrat sc zbude ti vaši ,,rešitelji", da zadajo kak nov udarec kmetu v podobi carine, maksimalnih cen, prepovedi izvoza, središnje zadrugo itd. Pride pa še gospod železniški minister (— ga li poznate? —) z zvijanjem za 300 % in 300 % železniških tarifov! Kako se hodo zopet, sme-ijali dunajske zid je, ko bodo še enkrat več milijonov našega denarja priklopili k svojim dobičkom pri Južni železnici. In naš kmet. — ki boš zopet vse to moral plačati — molči, Če hočeš biti Bogu dopadljiv! V Beo_" gradu gre za tvojo dušo — telo tvoje spa jc ničemurno — naj se pokori. Kje jjoš vzel denar, da boš oblekel svojo ['družino, plačal davke, nakupil pogrebno orodje, galico, sol itd. itd.? (Kaj to vse briga to visoke gospode? j,Oni so zasigurani z ministrskimi pentljami. Pa naj še reče kak „prokleti isamostojnež", da nismo srečni slovenski kmetje, ki nič no delamo, samo v ! senci sedimo, pa se nam tako i zborna 'bodočnost odpira pod vlado teh vaših :visokih gospodov, ki vladajo v imenu '.Boga! Saj je rekel bivši ministrski predsednik: „Ako hočejo Slovenci, da ■jim vlada Bog — pa jim naj vlada!" !Ali se ti ljudje predstavljajo v Beogradu za naše slovenske Bogove? Premalo imam prostora, da bi navajal vse naše propadajoče kmetsko-gospodarske razmere, s katerimi drči-mo brzovozno v propad pod komando vaših ,,modrih" ministrov. Ta prepad ni več daleč in tudi oni vaši „zvcza-ni", ki še danes spe — se bodo takrat zbudili in grozen bo obračun oslepar-0enega ljudstva z njegovimi ,,muči-Jtelji". Še dve leti naj nam vladate vi, pa se bo ves naš kmetski živel j v tej krasni in bogati državi zadušil v lastni masti. Ka vaše napade v „Slovenskem Gospodarju" na mojo osebo vam podrobno ne odgovarjam, ker ste mi prema-lenkost.ni. Pri nas se no gre za osebe — ampak za stvar in korist kmetskega stanu. Proti stvari sami — proti potrebi organiziranja kmetskega ljudstva — nimate seveda ničesar, oziroma ne upate si nastopiti, ker bi vas prehitro spoznali vaši „zvezani". Zato ete se vrgli na osebe, misleč: „uniči-,mo pastirje in ovce se bodo razkropile ter pribežale v naš brlog". Pa mo-itito se! Tudi če bi uničili mene, stopilo bo na moje mesto sto drugih. Pa ničvse ne veselite! Dokler bo živ moj duh, me ne boste uničili — pa tudi če iizpraznete vse vaše predalo umazanih psovk, obrekovanja in laži. Uničili me niso prejšnji mogotci Brežiški, lci so me zapirali; uničili me niso razni j Jančarji, Sorni in drugi, ki so se za-ikleli med vojno, da me ubijejo; uni-i Čili me ne boste tudi vi, ki ste zavrgli 'duhovniški poklič in se udinjali pri i„Slovenskem Gospodarju", da tam i menda iz same ljubezni do bližnjega, | iz vaše globoke verske morale mečete | blato in smrad po nas kmetavzarjih. Slenda izvršujete s tem osmo božjo ■zapoved? Klonim se samo Bogu, iz-fdajalcem njegovim nikdar! Pravite, '-'da delam pri „Samostojni" le iz želje i po dobičku. Dokažite, podleži, da sem v svojem življenju zahteval ali prejel i le en vinar za svoje javno delo, bo-' 'diši pri tisočih prošenj med vojno, s i katerimi smo vlačili z resnico in zvi-; jačo iz vojne pasti tudi one, ki danes Kmetje," vedite, da „Kmetska zveza" m vaša, ker ustanovili so jo gospodje za sebe! C. Dirka: rnasm bljujejo po nas, bodisi pri mojem žu-panovanju, politiki in drugje! Kadar se boste vi toliko žrtvovali za druge svoje sodeželane, kot sem se po skromnih močeh podpisani, potem ste storili dovolj. Delal nisem za plačilo, ampak iz prirojene strasti in upora proti krivicam in stiskalcem ljudstva. Z nevarnostjo svoje svobode in življenja sem kljuboval med vojno avstrijskim izsesovalcem, se boril proti vojaškim rekviriranjem, rešil v jeseni leta 1017. brežiški okraj pred rekvi-zicijo 400 vagonov krompirja vkljub temu, da je slavni inšpektor Balz pri-lirul dvakrat z vojaki in žandarji iz Gradca na moj dom in mi obetal aretacijo, železje, vislice itd. itd. In vi ste takrat l jubimkali z n jimi, navduševali in slepili ljudstvo za vojno, zfl rekviziti]o, vojno posojilo itd. Kaš trpin, naš jugoslovanski kmet vstaja. Strgal jc verige suženjstva in zeleni prapor se dviga. Poglejte naše trume v Hrvatski, Srbiji, Bosni. "Dalmaciji in pri nas! Ki jc sile, ki bi nam odvzela svobodo kmetskega stanu vkljub posameznim izda j i ca m - ki vam še slepo slede, ne zavedajoč se, da kopljejo grob sebi in kmetske-mu stanu. Vso take si bo zgodovina kmetskega gibanja v naši državi dobro zapisala med Judeže — izdajalce lastnega stanu. — Kazume se, da je strah pred tem mogočnim valom kmetskih žuljavih rok za vladujočo gospodo upravičen. Potuhnjeni in zviti frakar ne bo več vladal trpinom. Zato pa ne bo trpela vera, katero vi tako zasramujeto, brijete novce iz Boga in skrunito njegove svetinje. Zc kot otrok sem slišal prerokovanje: „Vera jo prišla po duhovnikov in po njih bo propadla!" In to prerokovanje vi danes izpolnnjujete! Pa če vržete z duhovniškim poklicem in ver-; »khn prepričanjem iz svojega srca tudi vso poštenost in moralnost vaših gosposkih lajikov — naš kmet vam ne bo sledil. On bo ostal veren zaupajoč v Kjegovo moč in kraljestvo, Id ni od tega svc.ia. In v te j veri bo vztrajal in zmagal. i Globoko, dne S. avgusta 1920. Ivan TJ rele. " Kmetski praznik na Bledu! ■ Dne 8. septembra pohitimo vsi kmetje in kmetico na Bled. Na merodajne oblasti smo sc obrnili za 'posebni vlah in za polovično vožn jo v istem, kakor tudi v vseh rednih vlakih južne in državne železnice, ki bodo vozili dne 7., 8., in O. septembra v Ljubljano in na Bled ter nazaj. JJdeležniki bodo morali plačati na državni železnici celo vožnjo do Ljubljane, odnosno do Bleda, nazaj pa se bodo z našimi legitimacijami vozili brezplačno. Oni, hi se bodo vozili po južni železnici, pa bodo takoj dobili polovične vozne listke za tja in nazaj, ko se bodo izkazali z našimi legitimacijami. Ko bodo vozne ugodnosti od oblasti dovoljene, bomo priglašenccm poslali legitimacije potom naših krajevnih odborov. Kdor želi iti na Bled po znižani ceni, naj sc oglasi pri naših krajevnih organizacijah. Te pa naj priglasila skupno vpošljejo našemu tajništvu do 30. avgusta 1.1. Priglasite se povsod iz cele Slovenije, in sicer pravočasno, da ne bo zadnji dan zmešnjav. ' ' Pridite kolikor mogoče v narodnih nošah. .... _ , Ta dan nas poselijo tudi bratje Hrvati in Srbi! 5.) z mralokrvnimi živalmi, enovprežno z »bagerlom; dvakrat okoli; G.) s toplokrvnimi živalmi kmetske raba, enovprežno, dvakrat okoli; voz „zapravljivček"; 7.) z mrzlokrvnimi živalmi, dvovprežno, z Iojtrskim vozom, na katerem je skupina narodnih noš, dvakrat okoli. (Gledati je, da ao konji dobro sparjeni.) Vozniki (moški ali ženske), morajo biti v narodnih nošah! Zmagovalcem pri vsaki točki 5. do 7. se bodo priznale nagrade, in sicer vsaka prva nagrada v znesku 1000 kron, druga nagrada v znesku £00 kron. Konji, ki dirkajo nad 100 motrov v skokih, so od tekme izključijo! Nagrade se razdelijo po končani dirki. Navodilo: Tekmovalci se zbirajo v ozadju dirkališča v „Zaki" in se po vsaki dokončani poti vsako posamezno točke zopet vrnejo tja nazaj. Tekmovalci priglasijo svojo udeležbo pismeno ali ustmeno najpozneje do 1. septembra tovarišu Anton-u Vovk-u na Bledu št. 91 iu morajo navesti, pri katerih točkah bodo tekmovali. Cene proetox*om za gledalce: sedež na tribuni 20 kron, vsi drugi prostori po 4 krone. Naši pristaši imajo isvzemoi n% tribuno prost vstop. Izkažejo se z „Vzprejemnim lictom", ki so ga Od krajevnega odbora prejeli ob vstopu v našo stranko. Tisti, ki želijo sedež na tribuni, naj si ga kupijo pravočasno. Ti sedeži so bodo lahko naročali že prej. Ejc, to bomo javili v prihodnji številki našega lista. Reditelji bodo imeli na levem rokavu zelen trak. Njihovim določilom ca jo radi čim boljšega reda brezpogojno pokoriti. , Pose&ni vlak. Njega odhod iz Ljubljane in prihod na Bled ter njega Bleda bomo še javili. Vsekakor se bo skrbelo za dobre zveze z drugimi vlaki. "T otilicd Spored kmetijskega praznika na Bledu...... Dne 8. septembra t. 1. bomo praznovali kmotski praznik na Bledu. Spored bo ta-le: 1.) dopoldne ob 10. uri sv. maša na blejskem otoku, potom oglod Bleda, vožnja po jezeru i. t. d.; 2.) popoldne ob 2. uri slavnostni sprevod skupin iz kmetskega življenja v „ZakoK na tekmovalni in veselični prostor. Slavnostne skupine (na vozeh) so zbirajo in uredijo do 2. uro od Jeklarja do Blejskoga doma na Bledu, nato odhod v „Zako". Drugi udeležniki praznika pričakajo slavnostni sprevod v „Zaki". Za najlepšo in najoriginalnejšo skupino je razpisana posebna, blejska nagrada v znesku 1500 K; 3.) javen manifestacijski shod, na katerem bodo govorili kmotski govorniki; 4.) ob 4. uri popoldne začetek tekme narodnih noš in skupin ter konjska in vozovna dirka. (Spored to prireditve je priobčen posebc); 5.) po končani dirki začetek kmetske veselice s prosto zabavo in krasno razsvetljenim plesiščem. (Za plesišče morajo plesalci plačati enkratno vstopnino v zneska 12 kron, plesalko imajo vstop prost.) Na veselici bo preskrbljeno za razna okrepčila, vendar pa si prinesite jedi tudi s seboj, ker naval bo velik. Svirala bo godba dravske divizije, i ) Kmetje šn kmetice, dne 8- septembra vsi na Bled, ta prekrasni foiser naše zemlje! Vsi vi, mladi fantje in dekleta, morate ta dan potegniti za vrv „ZV©na žeija" V kapeli Matere Božje na blejskem otoku! Spored za tekme narodnih noš in za konjsko ter vozovno dirko. i A. Tekma: 1.) za najlepšo in najpravilnejšo vnanjost živali (konji in kobilo); tekmeci v narodnih nošah; jahajo ali vozijo enkrat okoli v koraku, drngič v diru; 2.) za najlepšo opremo (eno-ali dvovprežni težki voz); tekmeci v na rodnih nošah; vozi se enkrat okoli do polovice poti v korakn, ostalo v diru; 3.) za najlepšo narodno nošo; tekmeci ohsh spolov na konjih ali na vozeh; enkrat okoli, korakoma; 4.) za najlepšo skupino narodnih noš (možki in ženske skupaj); enkrat okoli na vozovih, in sicer korakoma. Zmagovalcem pri vsaki točki 1. do 4. se bodo priznale po štiri nagrade, in sicer vsaka prva v znesku po 400 K, druga po 300 K, tretja po 200 K in četrta po 100 K. B. Po končan! točki odmor, v katerem bo man! ...,• festacljski govor! Strankine vesti. (Povečan naš list.) Brez reklame iu podražitve so prejeli naročniki danes „ Kmetijski List" v izredno povečani obliki. Xova oblika obsega več lisica kot qa jc bilo doslej s )rri-logo vred,, t. j. na šestih straneh stara oblike. Seveda boJ: vfled povečanja tudi stroški večji, vendar ss naročnina ne zviša. Pač pa ponovno prosimo vse, posebno premožnejše pristaše, naj so spominjajo našega tiskovnega sklada! (Ustanovni občni zbor „Ekono-ma") ix> v torek dne 7. septembra t. 1. v Ljubljani. Oas in prostor bo objavljen v pri-ji številki našega lista. Dotlej brž vplačajte delnice. Delnico so po 200 kron. Vplačate jih lahko tudi več! Obrestujejo se po 7c. ■ . (Od borov a s.eja vseh krajevnih odborov,) »padajočih pod delokrog celjskega tajništva iS K S bo dne 5. avgust a ob osmih dopoldne v Celju v hotelu „pri Kroni"'. Ker se bode razpravljalo o pred-stoječih občinskih -volitvah in se bode volil okrajni odbor za celo okrožje in ker se bodo obravnavale tudi razne druge zelo važne strankine zadeve, prosimo vse krajevne odbore celjskega okrožja, da pošljejo na sejo če no vee, vsaj po enega odposlanca. Tajništvo SKS. Celje. (Za strankin sklad) se je nabralo pri odborovi seji krajevnih odborov celjskega okrožja 2SO kron. Iskrena hvala! Posnemajte! (Govorniški tečaj.) Ponovno po-zivljemo vse tiste možke in ženske, ki čutijo v sebi govorniško zmožnost, da so javijo v naš govorniški tečaj. Pouk jo brezplačen. Tečaj bo trajal približno en teden. Potne in prehranjevalne stroške bo stranka po-■mila. Istotako bodo izšolani govorniki dobili povrnjene vse stroške pri poznejših nastopih na naših javnih shodih. Posebno pozivljemo 'tudi invalide, da se prijavijo v ta tečaj ! Mariborsko tajništvo SKS. opozarja vse krajevne odbore svojega področja (okraji Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Št. Lenart, Slovenska Bistrica, Marenberk) ter one v Prek-murju, naj mu naznanijo takoj imena načelnika, podnačelnika in tajnika ter število ostalih odbornikov. ciplino podrobno op:šejo in javijo strankinemu naČelstvu v Ljubljani. Zlasti je brezpogojno javiti v vseli takih slučajih, č<> se pregreši kak po--ssmeznik zaradi dokazane samopaš-ne&ti, nestanovitnosti, dobičkaželjno-sti itd. še r/o t o v. j 3 pa jc to storiti, čc sa pregreši kak zaitpnKk, član kakega našega odbora in sploh kak funkcionar, ki uživa, zaupanje stranke... Tovariši, vedite, da ima naša SKS. najlepšo bodočnost in da njena moč od dne do dne rasle! Vsa stranki, škodljiva pregreha vsakogar sa vpisujejo strankini pisarni v posebno knjigo, io pa zato, da. vemo ločili ljuliko od pšenice. Kdor je zapisan v tej knjigi, jc za vso bodočnost izključen iz naše družbe. cclo pa cd upravljanja zaupnih poslov. Vendar pa je vsakemu spozabljen-cu omogočeno, da prosi strankino načelstvo, naj se njegova zadeva preišče pred strankinim razsodiščem, pri katerem sodišču mu stranka postavi tožnika ter določi nepristranskega zagovornika iz vrst pristasesv SKS. Ako se tak toženec pred tem sodiščem popolnoma opere vse svoje krivde, si more po posebnem izreku razsodišča zopet pridobiti zaupanje stranke, ako krivda ni bila tako huda in tako dalnkoseina. da sa mu je ve bi moglo (zaradi zablode in podobnega) izpregledati in ako pregreha ni povzročila posebno težkih in škodljivih posledic. Tovariši, bodimo čuječi! Nasvetu je vsa mogoče, zato nc prizanašajte nobeni pregrehi! S tem bosta krepiti značajnosl, se-ba in svojo lastno stanovsko stranko pa boste obvarovali pred razočaranji, izdajstvi ter pred škofa in to zlasti ob časih volitev. _ . : Glejte, pazite in poročajte! Vsaka malomarnost in popustljivost naj izgine! Stranka je še mlada in njeno vodstvo ne more poznati vseh ljudi. Zato je vsak posameznik dolžan, da. čuva strankine in s tem seveda svoje lastne koristi! i Zaupanje tistemu, ki ga zasluži! Poročila pošiljajte na vodstvo SKS. v Ljubljani, Kongresni trg 9. Pazite! — Važno za vse! V zadnjem času se dogaja, da naši politični nasprotniki z obljubami, podkupovanjem ali pa z grožnjami skušajo odvračali, naše pristaše od naše stranke in jih pridobiti za vstop v svoje organizacije aK pa vsaj v to, da bi jim naša stvari izdajali. ■.. Zato opozarjamo vse našte pristaše in vse naše organizacije, naj dobro pazijo in vsak slučaj pregrehe naših pristašev z ozirom na stranko, zlasti pa še nezvestobo, izdajstvo, zločin nad stranko ali pa nad njenim programom," njenimi načeli, njeno dis- Velik kmetski shod j (tabor) ' ' Samostojne kmetijske stranke bo v nedeljo dne 22. avgusta ob U. uri dopoldne na Planini pri Kozjem. Popoldne bo W ljudska veselica "VI Govorilo se bode o našem zunanjem in notranjem političnem položaju kakor tudi o gospodarskih vprašanjih. Kmetje, ta dan bo naš dan! Pridite vsi, možje in žene, fantje in dekleta! Čisti dobiček dobi naš tiskovni sklad. V boj za Staro pravdo! Tajništvo SKS. t Celju. ---- Ne pozabiti na naš tiskovni, sklad I "l.....*1 t/>,/„.. i-.— -■•--<-. ■■.- .....1 ~ '•^'•UiA^cirfSfJ*., Kmetje, vsi v »Samostojno kmetijsko stranko", ki so jo ustanovili kmetje za sel Dopisi. p'r(Z Dolenjskega.) Semanji dan v (•Novem mestu. — Počasi gonijo prodajalci živino skozi mesto na sej mileče. Zanjma me, kako bo z današnjo [ikupčijo, zato krenem še jaz tjakaj. [»Malo je kupcev, nič živahnosti in vrvenja kot nekdaj v predvojnih časih. Tu pa tam stoji skupina mozaikov, zatopljenih v pogovore, malomarno se ozirajo. . . Bližam se tej, i bližam sa oni skupini, a povsod slišim je godrnjanje, nevoljo m tožbe, irazmotrivanje, kritiziranje inšibanje '^dandanašnjih. težavnih, čimdalje ne-|znosnejših razmer. „Vroče je danes, jvroče, tovariš!" pravi eden možak Sirugemu. .,Da, da"', odvrne drugi. — KMari bi bili doma, prav nič me ne imika, da bi kaj kupil. Kaj pa bomo •z živino, ko nam bo vso drugo košnjo fcsuša vzela." •— „Imaš prav", pritrdi •mu prvi — „pa ne samo otavo, tudi j"drugim pridelkom postaja usodna. •Kaj bo za naš borni, črni kruhek?" '— Grem dalje. Tu stojita prod svojimi voliči dva prodajalca in se raz-jjrovarjata. „Ti, nič ne bo danes s pro-ajo, gnati bomo motali vole nazaj, li kaj bo s krmo, ah, kar misliti ne smem." — ,, Slabo, slabo kaže lo-»tos, prav zares"' — pravi drugi. — L,Krme ne bo, cene živini vsled tega jipadajo, a druge cene pa se še vedno 'dvigajo. Ne vem, kako bomo izhajali. [Prav nič ni čudno, da zopet vse sili -in tišči v Ameriko . . ." Pomaknem »se zopet dalje. .Tu pripoveduje neka tkmetica svojemu možu, kako je kupovala v prodajalni oblačilno blago. ,,Ne jnoreš si misliti, kako visoke icene ima tukaj blago. Nobene vladne odredbe o znižanju cen se ne opaža. itVsak po svoji vol ji grabi in dere, ka_ kor se mu zdi. Pravijo, da je v Ljubljani že vse veliko ceneje, tukaj pa ni, da bi si človek kaj kupil."' — •Jilož jo žalostno gleda, pomembno ■kima z glavo in pravi: ,,Da, da, še ;nagi in bosi bomo morali biti, kakor se kaže. Stresne me, pomaknem se najprej. Tu se nekemu prodajalcu približa mešetar in ga ogovori: „No, tka j nisi še prodal? Kako pa to, saj imaš lepe vole. Daj mi za eno „fajfo" itobaka, pa ti bom jaz pripeljal kupca." —• Nagovorjeni odvrne: ,,Prijatelj, takoj bi ti ga dal, da ga imam, ali moja tobačna vrečica je ziniraj prazna. Vsaki mesec ga dobim 011 „pakeljc", pa naj si pomagam z,njim kaj, če si morem." — Mešetar odvrne: ,,'Ze vidim, da ne bo nič z nama. jiTo me jezi, 5e tobaka moramo stradati. Meščanom morejo dajati }x> "(štiri „pakeljce" in še več mesečno, za nas kmete pa ostaja samo po eden. KPr.. postava taka." Nasmehnem ,«a in postopim spet dalje. Tu stoji ■gruča zavednih tovnrišev-sotrpinov, ki živahno razpravljajo o „uaših" i vsega priznanja in ,,hvalevrednih" ! narodni h predstavnikih, o njih pogubni in kvarni politiki, ter njihovi „skrbi" za kmetsko ljudstvo. Kmeti-ekistan jim je tako na srcu, da naših sinov niti v času najnujnejših poljskih del ne poskušajo oprostiti voj viške službe,.. po drugi strani pa ga stiskajo z raznimi davki, nakladami in plačili kot v „preši", da pokajo | siromaku vse kosti... Neznosno mi postane , obrnem se in potrt odhajam .proti domu. Neveseli vtisi z dana-> šujega sejma, temne slutnjo in ne-i jasna bodočnost moj figa lanetskega stanu, vse to je vstajalo pred mojimi duševnimi očmi. Državne in občinske dolgove in plačila, nezmerno dav-'-ke in pristojbine, draginjo, visoke plače-in druga bremena, sem začutil ;Bedaj bolj kot kedaj na svojih kmet-skih ramalu „Ah, ubogi kmet, kaj .,vse še bo gospoda pri vladi naložila nate I" Zato pa, čuvaj se, združi se, dokler ne bo prepozno! fAgr—aš. (Z Blok.) "Naravnost kulturen škandal je, da izgleda komaj prod vojsko sezidana ljudska šola kot kaka podrtija. Vsled zaspanosti in brezbrižnosti Bločanov se tudi merodajna mesta prav nič ne brigajo za to dragoceno poslopje. Iz zdravstvenega stališča bi se moralo naravnost zabra-niti, da hodijo ot1 cci v tako šolo, kjer ni niti eno stranišče v redu, kjer teč« nesnaga na hodnik in smrad okužuje vso šolo. Šolsko poslopje je tudi sicer zelo nesolidno delo Italijana Mareschie in njegovega druga, tukajšnjega mizarja in trgovcai Ivana Ugenika. Krajni šolski svet, v katerem j« tudi JJsenik, pa spi spanje pravičnega in ga menda niti pri sejali, ki se vrše v šoli, smrad ne zdrami. Bločani smo strašansko potrpežljivi in gledamo to žc nekaj let, toda vsakega potrpljenja je tudi enkrat konec. Krajni šolski svet naj se zdrami in naj poskrbi, da bo šola pred začetkom šolskega leta 1921. v redu, če ne, se bomo drugače razgo-varjali. - (Iz Brusnic pri Novem mestu.) V nedeljo dne 3. .t. m. smo imeli pri nas občni zbor podružnice ,,Kmetijske družbo" v Ljubljani. Na dnevnem redu občil, zbora je bila volitev štirih delegatov zn, družbeni glavni občni zbor. Naš g. župnik je imel ves teden pred volitvijo izredno veliko posla. Hodil je od hiše do hiše, agi-tiral in nosil glasovnice, da se nam je že iz srca smilil. Obžalujemo, da mu to vse ni nič .koristilo. Naš gospod župnik je s tem pogorel. Izvoljeni so bili za delegate "štirje zavedni mOžje naše samostojno stranke. Še nekaj imamo na srcu, kar hočemo tudi tu povedati. Pristaš in samostojne! skozinskoz je šel i^ti dan k spovedi. Ta dan je pomagal g, župniku g. kanonik Porenta pri spove-dovanju. Na tega gospoda je omenjeni možak tudi po sreči naletel. Najprvo ga je vrpašal, je li samo-stojnež. Kot možak je kajpak priznal. Nato iuu jo Stavil spovednik' vprašanje, je li naročen tudi na j,Kmetijski List". Vprašanec je seveda pritrdil, povedal dalje, da bere tudi ./Domoljuba" ter pripomnil, da ne najde v ,,Kmetijskem Listu" nobene krivice, (i. kanonik je rekel: ,,Ne morem vam nič pomagati! Hvaljen Jezus! " in okence zaprl.'Vprašamo g. kanonika, ali je spovednica inkvizitorska natezalnica? Zavedni,' kmetje, vztrajajte kot ste do sedaj! V boj za Staro Pravdo! (Zavedna pri šošianju.) Kdo drla nemire? Zavodna je prijazen hribovski kraj. Kmetje so pečamo z živino, obdelujemo polje, a naš glavni dohodek nam jo les. Živimo mirno, v zastopnosti med seboj. V novejšem času pa smo dobili za župnika znanega Iložinana, kateremu pa miroljubnost njegovih žnpljanov nikakor ne gre v glavo. Takoj po njegovem prihodu nas je začel deliti v liberalce in v klerikalce, hiijskal soseda proti sosedu in tudi v družine jo jel sejati prepire. Prejšnjega župana.se jo hotel na vsak način i znebiti, hotel je imeti za župana človeka, ki'bi igral slamnatega moža, pravi župan pa bi bil on sam. Ko se mu je vsled naše nerazsodnosti ta zvijača posrečila, se je takoj postavil za tajnika, ter radi te službe opustil ob nedeljah popoldansko božjo službo. Prva njegova zasluga za občino je bila, eta je dal sebe in profesorja dr. Vorstovška imenovati za častna občana. Občina se je pod njegovim slamnatim županom zadolžila do grla, ceste so v talcem stanu, da ima vsak kmet po svojih gozdih lepše. Gorje pa ti, če si so tema dvema pašama kaj zameril ! Takoj imaš kazensko razpredelnico od. okrajnega glavarstva na vratu. Takrat se začne dirindaj, skače od hiše do hiše, lovi priče, grozi jim s kaznijo, samo da dosežo obsodbo. Kmetje videč, da je tako enostransko občinsko gospodarstvo po-gubonosno, smo se združili ter si ustanovili krajevni odbor „Samostoj-ne kmetijske stranke". Sedaj pa zopet po nas! Ti uboga prizniči, kdo bi si mislil, ko smo te stavili, da bodo z isto nedeljo za nedeljo letele na nas psovke ter se nas bo žalilo in za-sramovalo.. Pisec teh vrstie sem dal zadnje zrno pšenice za bemjo, samo da imam mir pred župnikom, a sam pa sem si kupil koruzo, katero jo tukajšnji kraj. odbor razdeljeval. V zalivalo pa nas zmerja s prižnice za koruznika. — Gospoda nas boste že naučili, da no bomo več tako neumni. Silijo nam še razne cvetke iz tega pašalika v pero, pa naj nam bode še za drugi krat prihranjeno. Gospod župnik, za danes Vam naj velja pregovor: „Kdor seje vetep, ta žanje vihar". Samoslojtii kmetje. (Iz Maribora.) 'Zebot — pogorel. Hvala bogu, g. Zebot ni pogorel na svoji hiši, marveč s svojo tožbo. Z g. Zebotom je pogorelo tudi pfecej časti SLS. Vsa krivda tega ix>go-retja pa leži v tem, da so klerikalci (na čelu jim Zebot in -Krajnc) prišli dne 1. decembra m. 1. na sliod naše SKS., Id ga-.je sklical tajnik Znu-derl pri Sv. Petru niže Maribora, razgrajat. Kakor cestni lopovi, ki ne poznajo nobene olike in dostojnosti, so se s silo polastili govorniškega mesta. Nasilni ui^dnik Zebot jo na zahtevo čč. duhovščine skočil na oder ter celo poldrugo uro bruhal ogenj strupeno jezo na vladne organe. Bili so takrat na vladi demo-kratje in socialisti. Ker pa poznajo gospodje klerikalci svojega bližnjega le v pristaših lastne politične organizacije SLS., ne pa tudi v osebi vsakega nasprotnika, zato je hotel Zebot celokupno vlado,' zlasti pa dr. Žerjava kar v žlici vodo utopiti. Poleg vsega tega pa mu je šlo še po glavi, dejansko napadli Znuderla in ga po-kako bi naščuval poslušalce, da bi sadili na zrak. Izmislil si je predmet o kolkovanju bankovcev. Orisal je to zadevo tako-lc: Poglejmo si to liberalnof-socialistačno ministrstvo v Beogradu in vlado v Ljubljani, ki ji predseduje liberalni dr. Žerjav. Kako postopajo ti ljudje z našim kmetom? Teh 20 odstotkov denarja, ki nam jili pri kolkovanju odtegujejo, nima ni-kakega drugega pomena, kakor da si vladni gospodje napolnijo svoje žepe. Pri teii besedah je Zebot sunil zobema rokama v svoje žepe ter s tem posebno poudarjal: Tako guli vlada ubogo ljudstvo. Pri tem šouvanju ljudstva napram vladi in njenim odredbam je Znuderl svojemu nasprotniku zažugal, da se bo za.te besede zagovarjal. Ker pa je Zebot hotel izzvati boj do skrajnosti, zato je kričal: Vidite, tako vlado podpirajo ti liemčurskol i b er a 1 n i :]iicsto]n.eži"! Na te besede so nekateri slepogluhei SLS. besno kričali : „Vun ž njimi!" Ker pa Znuderl dobro pozna običaj klerikalizma, namreč, da zvečajo klerikalci svoje umazane pregrehe vedno na svoje nasprotnike, jo Zebo-tove inkriminirane besode koj po shodu ugotovil, zapisnik prečita! in ga Hal še potim tovarišem podpisati, nato pa poslal vlogo na deželno vlado v Ljubljani. Ta vlada je zahtevala, da .okrajno glavarstvo v Mariboru vso zadevo še enkrat preišče, pri čemer se je Zebot čutil nekako opranega. Ali ker je ostala stvar nejasna, se jo hotel g. Žebot pri sodišču popolnoma oprati s tem, da je tožil Znuderla in sotovariše zaradi obrekovanja. Dno 20. julija t. 1. se je Zebotu nudila prilika, da bi se otre-»cl eno izmed tridesetih obravnav. Pri tem se je zaslišalo obojestransko po osem prič. Klerikalci imajo prod sodiščem navadno slab spomin, ka.r se je pokazalo skoro pri v srh obravnavah. To se je pojavilo tudi to pot, ker so niti dva duhovna (kaplan Krcuh in župnik Krajnc) nista mogla spomniti, da bi njiju tovariš govoril kaj slabega. G. Krajnc jo bil celo tako predrzen, da jo pod prisego hotel oprati Zebota s tem, da je trdil svoj govor za govor Žebota na do-tičnem shodu. Tudi je pod prisego zatrjeval, da so bili .,Samostojneži" povsod krivi, če se je kak shod motil. Znuderlove priče so nastopile dokaz resnice ter pokazalo celo figuro, ki jo je govornik Zebot zagrešil, ko je pokazal z rokama, kako spravlja vladna gospoda denar v žep. Temu nasproti je g. Zebot dal sam sebi izpričevalo, da ima sploh to lepo navado, da med govorom drži roke v žepih itd. Sodišče je smatralo po pričah Znuderla in tovarišev kot do kazano, čosar so Zebota obdolžili. Dokaz resnice jo bil doprinešen, Znuderl z obtoženimi tovariši oproščen, a Zebot jo sramotno pogorel. ' Fr©tasts2i shod priredi naša etranka dne 5. septembra (nedelja) ob treh popoldne na Ježici-Sto-žice pri „Hu3keia carju" radi tržnih cen in tržnih razmer ^ v Ljubljani. • Kmetje, brez razlike strankarske pripadnosti, vabimo vas, da se tega shoda vsi udeležita v čim najobilnejšem številu. Gre za naše živi j enake interese. Nihče ne ostani doma! Le sami si bomo mogli kaj opomoči! Pripeljite e seboj soseda in sosedo! -;'■■; Gre se za odpravo šikan, s katerimi nas obklada razna gospoda. Še enkrat, pridite vsi! >'"/ • Posebnih vabil se ne;bo., razpošiljalo. • -^r"- ••• Kmet, pomagaj si sam Pokrajinske vesti. (Poziv) kmetovalcem ljubljanske okolice! Skupni gospodarski odbor SKS in KZ opozarja vse kmetovalce, ki prodajajo živila, na to, da niso nobeno ]x>staviio določene cene za kmetijske pridelke in da mestni yaagi-strat v Ljubljani po svojih stražnikih neopravičeno na trgu cene stavi. Trgovina je prosta in dokler .nasilno postopanje ne preneha, naj kmetovalci ne silijo preveč s svojimi pridelki na trg. Prepričani smo, čim več je pridelkov na. trgu, tem oblast-neje nastopajo stražniki in drugi tržni organi. Imenovani imajo skrbeti za red, nikakor pa niso upravičeni nastavljati cen. (Pojasnilo.) Pred kratkim se je vršila skupna seja gospodarskega "odbora, ki sestoji iz članov SKS in KZ v svrho ureditve neznosnih razmer na ljubljanskem trgu glede kmet-kih pridelkov. Ker pa se ni moglo ukreniti prave poti, je poslala naša stranka zastopnika na mestni magistrat k prehranjevalnemu uradu, da se o zadevi dogovorijo. Zahtevalo so je: Ker je prosta trgovina, zahtevamo tudi kmetje prosto prodajo na trgu in »e iie povdvržemo, da Li našim pridelkom razni tržni organi in stražniki nastavljali cene. Službujoči uradnik je izjavil, da je odlok za nastavljanje cen še vedno v veljavi. (Seveda samo za kmeta.) Vendar pa se je glede krompirja doseglo, da se lepo in zdravo blago lahko prodaja cd 1"S0 do 2 K za kg. Kmetje in kmetice! Ako se vam pripeti slučaj, da vas ustavi stražnik bodisi na cesti ali trgu, ne razbur jajte se, lepo mirno in. dostojno zahtevajte, da gre z vami na mestni nu gisfrat k prehranjevalnemu uradu in tam se 1» cela zadeva lepo in mirno poravnala. Naloga gospodarskega odbora pa je, da se tržne cene kmetijskim pridelkom pravično uredijo, akoravno se voditelji „Kmetske zveze" temu proti-vijo, dasiravno je nekaj članov ,,Kinoteke zvezo"' za to, da se vsaj na gospodarskem polju zedinimo, ker smo skozi tržne cene vsi enako prizadeti. Ivesnične so stare besedo: Nihče no more dvema gospodoma služiti. Kmetje, 'po njih delih .jrk-boste počasi spoznali! /"', j{Mrf. (Kmetijski minister,) srbski radikale« dr. Velizar Jankovič, je eden tistih najhujših pristnih demagogov, katerim se imamo, v prvi vrsti zahvaliti, da je še danes, skoraj dvo leti po ujedinjcnfu, naša država neurejena, da draginja, nered in nezadovoljnost v Jugoslaviji čim dalje bolj rastejo, samo zato, da delajo gotovi gospodje politične in bančne kupčije. Zaradi njegovega delovanja in njegovih neprijaznih osebnih lastnosti je ta pajdaš in zaveznik dr. Korošca 5e celo pri Srbih skrajno nepriljubljen in ga venomer napadajo pred vsem listi srbske kmetijske stranke. Tega moža si je gospod dr. Korošec izbiral, da ga pripel j o kot ukročenega srbske--ga lova naJJaiikalni.,orlovski" tabor v Maribor. Pravoslavni srbski lev se je pa pokazal hvaležnega in je slavil avstrcfilskega Orla ter ga je celo pozval, da ta ,bojni t:o dr. Korošca" razprostre svoje poroti preko Srbije. Samo ob sebi umevno je, da so ga zbrani Orli in Orlice —kakor piše ,,Domol jub"— navdušeno pozdravljali. Mi sicer ne vemo. kaj poreko k temu pozivu bratje Srbi, gotovo pa je, da jo dr. Velizar — kakor ga zo-vejo srbski kmetje — velik kameleon in da vsled te lastnosti prav posebno ,pašo" k svojim klerikalnim prija- r, q« «1 TI teljern. Čudimo pa se, zakaj ni doktor Velizar, ki je na Orlovskem taboru celo dvakrat govoril, poeetil tudi zborovanje „Kmetske zveze", ki jo bila istočasno zbr-.na v Mariboru. Ali je imel morda gospod, minister za kmetijstvo za to premalo poguma? Kakor nam poroča isti ..Domoljub"' (št. 31), ga menda tudi „Kmetska zveza" že dobro pozna. Vsaj piše ta list v poročilu o zborovanju „Kmet-ske zveze za kranjski okraj" dobesedno: „Obžalovalo se je, da se ne more dobivati več železa v kompenzacijo za naše kmetijske pridelke in do, Icme-UjsJci minister povsod ustreza le bankam." KZ- v Kranju je po našem mnenju tega bogataša in ^prijatelja bosanskih begov in srbskih.bank,dobro pogodila; bojimo se'pa, „kaj poreko k temu gospodje"; ko se je KZ tako daleč spozabila, da je brez njih dovoljenja po svojem:;obscdila? zavez-, in prijatelja klerikalcev in drja.23 Korafca. Vsaj vendar KZ morajo ubogati ,,gospode", ne? ££ (Verižniški urad.) Ljubljana ima I poleg vseli mogočih birokrntičnih na-^ i prav še svojo coklo posebne vrste—'3 verižniški urad. Ta provzroča večne'1 ] nemire in razburjenja zadn ji čas sa- j mo prodajalcem kmetskiii :pritlelkov.'2l Kar kmet rabi, za to se ne briga, po | čem kupuje. Zahtevamo odpravo teg nepotrebne birokratične cokle ter po- ; polnoma svobodno trgovino s kmet-5| skimi pridelki. Dfr.es je že oni čas, ^ •da si blago samo pobija cene. Če bo- 4 ste z vsemi mogočimi napravami :*Kf kanirali kmeta, boste s tem ovirali'? dovoz živil. Kar se trgovine tiče, itak f ne sme nihče brez koncesi je trgovati, -ti Kdor pa ima koncesijo, je podr'' davčno kontrolo. Ta ga že vedno zavije, če je kje kaj zaslužil. Torej proč z verižniškiin uradom, ki one-čašča-naše ljudi ter jim provzroča sitnosti in zamude! Ako vam no'*"' bodo naši spomini zlepa veljali; znali w-si. bomo pomagati drug?.če. Ve-.lite, 1 da bomo štrajkr.li. A ne, da bi r.oH delali, marveč da vam ne bomo vozili1! živil v mesta. Danes smo za to že dovolj organizirani. Kmeta i}e 'boste več zaničevali in se. z njim norčevali. (Dr. Korošce. — ko:in:n!s£.) Minister dr. Koroiec je prorrlasil rr'-.? in' svojo ,,Slovensko ljudsko stranko" za komunistično, ko je izjavil, da privoli v agrarno lefomo to js razdelitev graščinskih veleposc-stev, le. tedaj ako privolijo demokratje, da se raz-dele tudi vse tovarne, banke in velike hišo med delavce. Tnko so napravili rustki boljseviki, ki jih Iir.čo dok-' ,tor Korošec posnemati. Kaj poreko k temu razna klerikalna velika piodjot-ja kakor Katoliška tiskan:«, Zadruž-' na zveza, Ljudska posojilnica, tovarna Polak i. dr. ? (Nove kanjevke v Fclhovesa gradcu.) Pišejo nam: Včasih so sadje pokupovale revne ženske, da so si z nadaljnjo razprodajo zaslužile: kak greš. Zadnjič s« jo dražbalo sa-: d jo iz občinskega vrta. Prišlo jo ne-. kaj revnih ljudi, toda odšli so praz-š ni. Sadje sta namreč drago zdrs;,babi naš „mož postave" in naš kaplan, da ga pokukata v žganje. Sicer tudi g. i kaplanu privoščimo kapljico žganji, toda kadar pride zop t k nam g. Ka-j lan iz Ljubljane pridigo v..t zoper ql-; koliol, naj se loti najprej g. kaplana,'; da bo skril z alkoholom napolnjene steklenice. (Iz Št. Euperta nad ?) nam poročajo, da imajo v župnišču kuharico in stre/ojko, ki obrekujete naš ?,Kmctijskj list" in kmetska dekleta, okoli župr.išča pa je toliko nesnage, da mora ubogi organ is!' pometati župnijsko in cerkveno dvoriSSa-^i Ženski, metlo in grabijo v roke, a-jezik za zobmi.! ~ {Za pogorelce v Pre - 'rgu) je da-;, roval krajevni odbor SKS. v Oerk-v niči 400 kron, za kar mu izrekamo., presrčno hvalo. (Velika železniška ncsrrSa) se je.r zgodila pri Pesnici nad i ;r:':oro>n. . Mrtve so tri osebe (sy )]ovo( 10,1 Je bile, stražmojster Seemann in otrok brzo- ' javnega mojstra Pavlina). Močnor ranjene so štiri osebe. (Umrl) je dne 28. m. m. ra svojem domu v Studenicali pri Poljča-J nah g. Fr. Košir,' nadučirelj v ' •;-' nah pri Sv. Jurju ob Taboru. Po% kojni je bil vzoren učitelj, ki ja."-žrtvoval ves svoj prosti čas za na-..' predek kmetijstva, posebno je po-' vzdignil sadjerejo v celem okraj;:..' V šoli je bil mož na svojem mestu,-«; da ga ni samo mladina iskreno 1 ju-.' bila, temuč tudi ljudstvo ga je imelo; rado in ga spoštovalo, kakor še nobenega njegoviii prednikov. Ko so je.. ustanovila naša SKS, je navdušeno; j govoril kmetom: ,,Možje, to je vaš-',;.: te stranke se oklenite, vse druge niso1 j za vas!" Z veseljem jo prevzel taj-si ništvo krajevnega odbora ter.se. lcotj kmetski sin. čutil popolnoma našega., i Njegovo rano smrt ima na vesti-j nemškutarsko klerikalni ovaduh na j Vranskem. Vsled njegovega ovadu-r; štva so po izbruhu svetovne vojne-j pokojnega Koširja v verige vklenje-.j-nega kot roparskega zločinca gnali,-; v graške ^apore, kjer so ga mučili.. več mesecev.. Siccr se je končno iz-"., kazala njegova nedolžnost, toda bilo ,1 je že prepozno. Vrnil se je sicer \ Gradca, toda ne več nekdanji zdravi'' in veseli Košir. Potrt na duši in te-1 lesu je začel vidno hirati, dokler ga .. ni ,zadavila zavratna smrt. Dragi V H T Širite ob vsaki priliki misel ujedinjenja siovenskega kmeta: M otaj .sfCBitiefeveg K^ntm H Obrtni stan bo samo takrat dovolj rnočara, kadar bo trdno združen. 'France! Doživel si svobodno Jugd-telavijo, za katero si trpel in umrl, [nisi pa dočakal, da bi videl kmeta-ftrpina prostegaI.Tudi podlemu ova- feuhu na Vranskem se jo izpolnila rkrvava želja. Tam pod zelenim Bo-tcem ima svojo žrtev, čisto kot zlato ■solnce, ki odseva na izdajalčevo črno :dušo. — Pokojnemu Koširju pa 'ohranimo najblažji spomin vsi, ki fsmo &-a poznali. Sli SHOfl 1)0 dne 22. avgusta 1.1. ob treh. popoldne 'pri Devici Mariji v Polju na prostora g. Iv. Benčine, p. d. Avra. Po taboru sprevod v Kašelj, kjer se vrši pri tov. Gradu ob vsakem vremenu velika vrtna veselica. Čisti dobiček dobi strankin tiskovni sklad. Pridite vsi zavedni kmetje, vse žene in vsa dekleta po možnosti v narodnih nošah Politične vesti. .. r(Mova vlada.) Ob sklepu lista je 7došla iz Beograda vest (ako se ne bo zopet preklicala!), da se je nova vlada sestavila ter so tudi novi ministri že zapriseženi. Ministri ostanejo stari, le namesto Protita je prišel dr, Musicki, namesto Davidoviča pa 'Draškovič kot minister zunanjih del. — Predsednik parlamenta bo radi-kalec Vukčevič, podpredsednika postaneta Ribar in Ribnikar (Slovenec). (Nova deželna vlada) se sastavi te dni. Notranje poverjeaištvo prevzame vseueiliščni piofeeor dr. Pita■ |mic, poverjen.štvo za socialno --oli-Aiko dr. 'Ravnikar, pravosodstvo pa ■dr. Žerjav, druga poverjeništva jia ostanejo v rokah SLS. Že razpisane 'občinske volitve sc- odgode, ker se občinski volilni red še predela. (Za ljudsko glasovanje) v zase-fdenem Primorju se je v italijanskem jiparlamentu potegovalo o9 socialistov j&zmed 156 socialističnih poslancev, f&eveda je vsled tega njihov, predlog jlpropadel. (Italija še nima pravice do Pri-tnorja.) Italijanska zbornica je sklenila, da se južna Tirolska združi z 'Italijo. Pri tej priliki so vladne stranke zahtevale, naj se obenem izreče tudi priklopitev Primorske in iTrsta z Italijo. Ministrski predsednik in minister zunanjih zadev pa sta pojasnila, da usoda Primorskega se ni rešena, da Italija v tem ozemlju nima niti pravico za samostojno vladanje. (Za begunce) iz Primorja, Istre in Dalmacije bo minister za socialno skrbstvo osnoval poseben oddelek, da jim priskrbi delo in zaslužek. (Turške mirovne pogodbe ne podpišemo.) Ker bi morala naša država prevzeti del turških dolgov, so zastopniki naša kraljevino odrekli podpis. (Profesor dr. Cvijič), predsednik naše plebiscitne komisije na Koroškem, je odstopil. Namesto njega jo imenovan bivši poslanik v Londonu J. Jovanovič. (Kdo naj doseže sporazum) med Italijani in Jugoslovani? Italijanski general Graziani, ki je redka prikazen ireznomislečega Italijana, je izjavil: »Vsakdo jc sovražnik italijanskega naroda, kdor gašiuva proti Jugoslovanom, s katerimi moramo veti v prijatel jstvu kot složni sosedje• Edino češkoslovaška republika, oziroma njen prszident Mftsaryk, more izvršiti spravo in poravnavo med cbc. ma sosedama." — Menda -se res nekaj takega že pripravlja, ker češki iainistrski predsednik Tusar je imel prejšnji teden važno posvetovanje i italijanskim ministrom••.Sforžoi; (Dr. Eeneš,) češkoslovaški mini ster zunanjih dei, je prišel za štiri dni v Beograd na važno posvetovanje. Med potom tja se jc ustavil tudi Mariboru. (Kuski pogoji) za mir s Poljsko so sledeči: 1. Poljska armada se mora zmanjšati na 50.000 vojakov. 2. Mejo Poljske se morajo urediti tako, kakor jih je določil vrhovni svet. 3. Vse tovarne, ki izdelujejo vojni ma-terial, se morajo razrušiti. 4. Eusi morajo dobiti prosto pot proti Vzhodnemu morju in do Prusije, (Revolucionarna poljska vlada) se je ustanovila za vse poljsko ozemlje, Ivi so ga zasedli Rusi. Nova vlada je izdala poziv na kmete, naj se vzdignejo proti poljski republiki, čeč 'da je mir mogoč le med socialistično Poljsko in socialistično Rusijo, (Za obrambo Varšave) se delajo z vso naglico velike priprave. Poljska vlada je namreč sklenila, da se mora braniti mesto do zadnjc-ga. Vi>oklica-ni so vsi moški in ženske do 50. leta, da pomagajo utrjevati mesto. Okoli mesta se kopljejo strelski jarki. Vsak zločin proti državi in javni varnosti kaznujejo prekini sodom s smrtjo. (Pogajanja) meti Poljsko in Rusijo so se pričela prejšnji .teden v Minsku. Vkljub pogajanjem pa Rusi nadaljujejo s prodiranjem. Ako se v enein tednu ne sklene premirje, bo prišlo pred Varšavo do velike bitke. Tudi zavezniško države nastopijo v tem slučaju z vso silo proti Rusiji. Angleži bodo s pomočjo francoskih torpedovk blokirali Rusijo na morju, Nemčijo, Dansko, Švedsko in Norveško pa pozovejo zavezniške države, da ne pošiljajo ničesar Rusiji. Angleži 'in Francozi hočejo založili Poljsko z vojnim materialom. Toda po kateri poti? Govori se, da skozi Češkoslovaško. Toda češkoslovaška vlada jo vendar izjavila, da ostane nevtralna! Baje se jeantaritaobrnila na Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo, naj dovolijo prevoz mu-nicije in madžarskih čet za Poljake. Madžarski se je obenem dovolilo, da pomnoži svojo vojsko na pol milijona za pomoč Poljakom. Mi sosedje Madžarov imamo prav resne pomisleke. Kaka nevarnost za nas lahko postane oborožena Madžarska. Antanta pa menda ravno to želi. (Velika napetost) med Anglijo in Francijo je nastala vsled tega, ker je Francija brez vednosti ostalih zaveznikov priznala generala Wrangla za vladarja Južne Rusije. Rusi groze vsled tega Francozom z vojsko. (Italija odobrila) mirovno pogod- (Napad na VcnizeJosa.) Na Francoskem sta dva Grka streljala na grškega ministrskega predsednika Ve nizelosa. Dve ' krogli sta ga zadeli vchdnr nevarnosti za življenje ni Splošno sc dolži bivšega grškega kr? Ija Konstantina, da je napackilca na •jel, ker je VeiVizeies glavna ovira, d ne moro priti kralj zopet na prestol Gospodarstvo. (Predavanja za vinogradnike; Višji vinarski nadzornik g. B. Ska-licky predava o trgatvi ter ravnanju z mostom in vinom v naslednjih krajih: v nedeljo dne 22. avgusta ob pol »v. Križu pri Koli popoldne v 1 x> z Avstrijo. Po dvadnevnih debatah je italijanska zbornica odobrila senžermensko mirovno pogodbo. osmih zjutraj v stanjevici, ob tren popoldne, v ixo-stnnjevici; dne 29. avgusta ob po' osmih zjutraj v Semiču; dne 5. septembra ob pol osmih zjutraj v Les-kovcu pri Krškem, ob treh popoldne na Čatežu cb Savi; dne. 12. septembra ob pol osmih zjutraj v Mirni peči, ob treh popoldne v Trebnjem; dno !!)._ septembra ob pol osmih zjutraj v Št. Rupertu, ob treh popoldne v Mokronogu; dne 2(5. septembra ob osniih zjutraj v Škocijanu, ob treh popoldne v Beli cerkvi. (Žitna borza) se je ustanovila Beogradu. Kupčevala bo z vsemi poljedelskimi pridelki in z izdelki sadja. (Izvažanje sadja in zelenjave) jc dovolil ministrski svet tudi brez ta-kozvane „zdravo valute". Naredim pa ne more stopi ti. v veljavo, ker je minister dr. Korošec s svojimi pristaši noče podpisati. Povsod „kmet ski prijatelj"! (Izvoz krompirja jc prost) dc 1. decembra t. 1. Plačati pa je treba carine 5 dinarjev za 100 kg. (Svoboden izvoz svinj) slavijo je predlagalo trgovinsko ministrstvo ministrskemu svetu. Seveda jo treba plačati carino. (Žitne cen« naraščajo.) V Voj vodini in Sremu so začele žitne cene naraščati, ker je dovoz blaga na žit nem trgu neznaten, povpraševanje lasti za Slovenijo in Dalmacijo pa veliko. Kupci plačajo radi višjo ceno, a prcducenti še odlašajo s prodajo, ker upajo, da bodo cene še naraščale. Zlasti velja to za pšenico, za katero je zanimanje veliko, razpoložljivega blaga pa malo. Zdi se, da je uspeh žetve slabejši, kakor se je pričakovalo. Razmorno z naraščanjem cene pšenici, zvišuje se tudi cona moke. Mlini v. Vojvodini zahtevajo danes za 100 kilogramov zdroba 1200 K, za moko št. 0 1150 K, za moko št 2 1100 K, za moko št. G 1000 K, za otrobe 250 K, vse brez vreče, postavljeno na nakladno postajo. Ni še poteklo mesec dni, ko so je „nularica" lahko dobila-po 800 K. Cena je v tem času narasla skoraj za 50 (Razlika pri cenah.) Kako nastane tolikšna razlika v cenah sadja pri kmetu in na trgu ? V tem oziru bo treba še urejevanja in pouka. Posebno pa bo treba pouka pri nabiranju in pakovanju sadja. Kmet mora res paziti, da sadje, ki je določeno za. prevoz po železnici, pametno in previdno odbira, da oddaja samo zdravo, neranjeno, za trg sposobno sadje; Isto je treba paziti pri paki- ranju ali skladanju v posode za prevoz. Te dni so dvignili ljubljanski časopisi kiik radi draginje, sadja, posebno ,,Jugoslavija" in „ Slovenec". Sadje-na ljubljanski trg je prihajalo • večinoma , iz .Slov. goric, la krajev, ki so, cd železnice oddaljeni. Kar ni bilo-že sla bo,po toči ranjeno, se je še, razbijalo ob prevozu po daljnjih: slabih polih.' Tako je gotova polovica tega. sadja prišla gnilega in pobitega ali zmečkanega (ma. relice in slive) na ljubljanski trg. Poleg stroškov dragih voženj če toliko škode iia blagu, to je povzročalo precejšnjo razliko v cenah od kmeta do koiišumenta. Brez krivde tudi ni večkratna preprodaja na jubljanskem trgu. To pa jc že križ, ier vsaka branjevka ne more kupiti vagonsko pošiljatve, Šc mnogo bode treba reform, ki pa so ne bodo izvedle z verižniškim uradom. (Podraženje železnic — dr. Korošec in „S'«vcneu".) Ni še dovolj, da so se tarifi na železnicah s IG. t, m. podražili za enkratno dosedanjo ceno, hoče minister železnic dr. Korošec že z 20. t. m. novo podražitev za dvakratno ceno pri osebnem in za trikratno ceno pri blagovnem prometu. Višek predrznosti in hinavščine pa jc, da glasilo ministra dr. Korošca, ljubljanski ,,Slovenec", ostro graja to novo podrrvitov ter jo podtika finančnemu ministru dr. Stoui- noviču. Resnica pa je ta: Na ministrski seji jo finančni minister dr, Stojilnotič očital ministru div Korošcu,' da lahkomiselno gospodari z železnicami, ker je brez privoljenja in odobren j a porilbil 480 milijonov kron. Dr. Korošec je odgovoril, da bi moral za kritje svojih primanjkljajev še enkrat zvišati tarife za nadaljnjih 200 in 300 odstotkov. Na pripombo finančnega ministra, da bo noral za tako povišanja prevzeti odgovornost on sam t. j. dr. Korošec, je Korošec takoj pripomnil, da bo že k 20. avgustom izvršil povišanje za B00 in 300 odstotkov. V ostalem pa- s tem novim povišanjem ne bo šlo tako gladko in hitro, ker sklep ministrskega sveta še mora podpisati nilistrstvo, ki jc nanovo sestavljeno. To,je resnica, vse drugo je laž in hi-navščina. Nihče no more cen na železnicah zvišati in znižati, ako v to ne privoli minister saobvačaja, ki je •alibog še vedno dr. Korošec. Zato dito on nosi vso odgovornost. (železniške tarife v dinarjih.) Z nesn "15. t. ni. so začele vse blagajne na Mesnicah nčunati cene v dinarjih. To se je menda odredilo zato, da oi cbčinstvo ne opazilo prevpc dvojnega podraženja. Avstrija kupuje naše dinarje.) Kermorajo Nemci pri nas nakuplje-no ž to plačevati v naši valuti, je našeministrstvo dovolilo Avstriji, da Sne nakupiti do 40 milijonov dinarjev za avstrijske krone. Avstrij-ka ilada pa se je zavezala, da bode avstrijsko tvrdke sprejemalo nazaj ivoje krone kot plačilo za blago, ki a mroče posamezna naša ministrstva. (Mpeljava elektrike) iz elektrarn« na F ali proti Mariboru, Ptuju,' Ijutomeru, Gorenji Radgoni, v ?rek#urje in Varaždin se začne še pred loncem letošnjega leta. (Potniki) v Nemško Avstrijo smejo vzeti s seboj 5000 kron našega denarja. (Izgubljeno.) Dne 14. julija t. IJ dopoldne, je izgubil neki tovariš na;*! hodniku davčnega urada v Ljubljani 13 bankovcev po 400 kron. Znane so' vse osebe, ki so pred njim iu za njimi imele opravka-v dotičnem uradu, zato se prosijo, da sporoče našemu! upravništvu, ako jim. jo kaj znanega. Pošten najditelj naj orsstQi?anfu. . St. 2St. vaSut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Urednik: dipl. agr. A. JamniL yati8nila ,Deliiiška tiskarna, £ Ljubljani