VOJNE BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio 5 T Oglasi v tem lista so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOL. XXVIII.—LETO XXVIII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), JANUARY 19, 1945 ■ŠTEVILKA (NUMBER) 16 Kralj Peter mora nehati s slepomišenjem--Churchill %}eča vojska vdrla preko meje nemške Slezije 11151 ZAVZELI 2,000 KRAJEV NA POLJSKEM; BRESLAU JE V NEVARNOSTI, PRAVIJO NACIJI Razsrjeni Hitler obljubil vojno'do i zadnjega moža IZ ^ Beif petek, 19. jan. — Danes zgodaj je bilo Ško ^^^.P^^GGano, da so sovjetske čete prekoračile nem-^ Šleziji, medtem ko je Berlin malo prej pri-# 25q ' mogočne ruske sile pridrle na šlezijsko mejo ! oiilj južnovzhodno od Berlina. Berlin formacije v 3(j druge je tudi priznal, da so* zapadu, in dospeli pred vrata PoRini '®3si ofenzivi kar iih I drugega' največjega me- napravile Poljske, in v masi napredo- ' lik 1 ^^®dovina sk^ vrazpad^ioceiuwYj-lvaK postojanke, ki se naba-w linije aezvso Poljsko, kjerUf^" samo 13 milj od spodnje ' teku zadnjih 24 ur prodrj^""'^"'' Neko poročilo berlinskega radija, katero se je č u 1 o danes zgodaj zjutraj, pravi, da so i se Nemci umaknili iz Krakova. se nahaia Jo I Prodiranje proti šleziji Moskva je uradno naznanila leso'^-r ur prodr-| le ^ Pi"oti zapadu in zavze-! ■Vasi mest, trgov in Pori Se nahajaja pred vrati Lodza 'očilo vciio 17 Mricii^T J, I iviUaKva je uiauiiu riazudniia. ta On, . ^ Moskve pravi, da _ ... , ®°vjetska artilprii. iv, i zavzetje Szarleyke, 12 milj od g:, artilerija in zrač- ' so vdrli v obronke Kra Velike trdnjave na jugo-1 jo. šlezijske meje in štiri milje severno od Cestohove, ampak ni potrdila berlinskega poročila, da so sovjetske sile prekoračile me- ^estifež Življenja ameriških Slovencev 4 7" Od dne 21. de-W p J® pogrešan na za-Jbašniu fronti Gilbert B. '^^^ega -Antona Zbašnika, /"I j n i k a Ameriške I '^^evno j® prejel toza-i - Witientr?"" "ojiega de-; '' *.2 n'" A Poiek c/ —U»irl je Frank Podpeči let in doma iz k ftirtve^^ Wubljani. Našli so jhttju. ^ "Njegovem stano-)tva samski, član dru-1 I /Mk dr^v SNPJ in soustanov- i ■>«^a t''- ^«2 SNPJ v Sha- j i Sestri' zapušča' iT '^ter y starem kraju pa P® 1^,. ® se živi. , ^la&oia p 2» ®lvočan •' — Družina Joe g, "^Jnega obveščena od [/rWbert^ ki pogrešan njen sin piti prot^^V^ na zapadni ih^marn ^^"^cem. V armadi preko morja Ai -cembra^!"'"ss, Wyo.~Dne 23. . ^<^et Od J? tukaj naglo umrl, ler. ene kapi, Loiys Tau- I Al' 1 Lo^ig Colo. — Druži-)ie9 0^ ^ %an je bila obve-)VefT bojigg urada, da je pogndan Ti ^ ' kjer ■ Dolenc. V ar kje;; --------- a I in bil"^^ brata, je Vs^ "T ^?krat pre- ive^ Y ' družina je pri Dne 8. 1 . 69 let Matt Zadnik, vasi Lu ja- p«K - V4iitr*i HJT- JI „ (^4 ^je prj >-;• .^"ma iz vasi Lu-Ikjebu'La&Gah. ]3o.| -jp ^a pljučnico. V i . 1901 in • *Gca ^ y ter ABZ. Tukaj ' brata v štiri hče- ^'J^^ata na ®^®landu, druge- ^y, Minn ^ ^®"nsylvaniji. 'O vi® bil Pri yT] 8. januar-' n ^®®hel B ubit Jo- U PM&o ne. 3 P ' ko je električ- ni motor, katerega je-vozil, strmoglavil 35 čevljev globoko po nasipu. Tukaj zapušča dva brata in sestro, v Utahu pa drugo sestro. — Štefan Strucel se je moral podvreči operaciji radi slepiča v bolnišnici Shipman. Duluth, Minn. — V bolnišnici Miller Memorial je 8. januarja umrl Joseph Germ, star 68 let in rojen v Jugoslaviji. V Rauchu, Minn .i zapušča sestro, poročeno Godec. Clairton, Pa. — Dne 9. januarja je umrl Mike Čebašek, Dne 26. novembra pa je umrla Mary Marovič. — Družina Joseph Smrkolj je bila obveščena, da je njen sin pogrešan na i Pacifiku. Služil je pri mornarici od leta 1941. V tem času je bil enkrat na dopustu mesec dni. Ambridge, Pa. — Na zapadni fronti v Evropi je bil 4. decembra ubit Pfc. Henry Ho-chevar, star 19 let. K vojakom je šel septembra meseca 1943, preko morja pa lanskega oktobra. Zapušča mater, brata in tri sestre. MOSKVA, 17. januarja. Polk. J a n o s Voros, ki je sedaj o-brambni minister v provizorič-ni vladi osvobojenega dela Madžarske, je danes opisal svoj o-bisk pri Hitlerju prošlega septembra, ko si je Ogrska zaman prizadevala umakniti se iz vojne. Voros je naslikal Hitlerja kot "blaznega" moža, ki je prisegal, da fee bo Nemčija borila "do zadnjega moža in do zadnje kaplje krvi." Voros poroča, da ko je bil priveden pred Hitlerja, ki se je takrat nahajal v mestu Breslau, je slednji takoj začel divjati in govoril skozi dve uri skoro brez prestanka. Firer je tekom svojega divjanja med drugim rekel; "Danes sedimo vsi v enem čolnu, ki gre skozi vihar. Tisti, ki skoči iz njega, bodisi posameznik ali narod, bo gotovo u-tonil. Čoln se. bo morda prevrnil. Ampak bržkone bo dospel varno na obrežje. Nemčijo bom branil do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi." Voros pravi, da je bil admiral Horthy takoj potem, ko mu je povedal, da bo naznanil na radiju, da bo Ogrska prosila za mir, aretiran cd nacijskih čet, ki je bil s svojo ženo, sinaho in njeno malo hčerko odveden nekam v Nemčijo. Voros pravi, da so Nemci v prizadevanju, da bi Madžarsko obdržali v vojni na strani naci-jev, postrelili mnogo madžarskih vodilnih ljudi. Amerikanci in Angleži potiskajo Nemce nazaj 6 PLESNA VESELICA V KORIST POMOŽNE AKCIJE Društvo "Blejsko jezero" št. 27 SDZ, ki ni že dalj časa ime-jo priredbe, se je odločilo prirediti v nedeljo, dne 21. januarja, veliko plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., katere čisti dobiček je namenjen v pomoč trpečemu slovenskemu narodu v stari domovini. Za ples bo igrala izvrstna godba, glede okrep-čil pa se je veselični odbor dobro pripravil, da bo sleherni posetnik zadovoljivo postrežen. PARIZ, 18. januarja. — Brit-ska druga armada, katero podpira ameriška težka artilerija, je danes vrgla Nemce dve milji in pol daleč nazaj in zavzela štiri trge. Zavezniška ofenziva na zapadni nemški meji se je danes znatno poostrila. Ob istem času je ameriška tretja armada pričela z novim napadom v severni Luksembur-ški in udarila preko reke Sure na sedem, milj dolgi liniji, obenem pa so ameriške čete pričele z močnimi operacijami v hribovitem terenu, izguba katerega bi za Nemce pomenila, da morajo zapustili ostali del Belgije, ki ga imajo še v oblasti. Borba proti Manili LUZON, 19. januarja. — Gl. stan gen. MacArthurja je danes naznanil, da so Amerikanci v svoji prvi resnični bitki z Japonci, odkar se je začela invazija Luzona, sovražne sile odločilno porazili in so s tem odprli pot za ofenzivo proti Manili. ZADUŠNICA V soboto ob 6:30 uri zjutraj se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnega John Miklič, ob drugi obletnici njegove smrti. SRNJAKOVA VEČERJA Jutri večer se bo v gostilni John in Louise Flaišman, 6400 St. Clair Ave., serviralo fino srnjakovo večerjo. Igrala bo tudi fina godba. Priporočata se z-i, obisk. PROTI-STAVKOVNA PREDLOGA PRED OHUSKO ZBORNICO COLUMBUS, O. — Jack Easton, republikanski državni poslanec iz Willoughby, je predložil zakonski načrt, glasom katerega bi se stavkarje pri kateremkoli javno-napravnem podjetju, dokler traja vojna, kriminalno prosekutiralo. Easton, ki služi svoj peti termin v državni zakonodaji, je izjavil, da ako je zaželjiv,o, da so javno - napravne korporacije podvržene državni regulaciji, tedaj je tudi treba gledati, da ni nobenega vmešavanja v njihovem poslovanju. 5 vojakov, ki so kradli gasolin, obsojenih na smrt ZAVEZNIKI SO ZA SPORAZUM MED ŠUBAŠIČEM IN TITOM Kratke vesti VELIKO POMANJKANJE KURIVA \ PARIZU PARIZ, 17. januarja. — V Parizu je nastalo veliko pomanjkanje kuriva. Snoči se je tekom predstave v gledališču' "Filies Bergere" vsled mraza o-nesvestilo šest plesalk. Temperatura je bila okrog 20 stopinj. MORII CA BRITSKŽKJA KOMISARJA OBSOJENA KAIRO, 18. januarja. — Na smrt sta bila danes obsojena dva mlada žida, Eliahu Hakim in Eliahu Bet-Tsouri, ki sta u-morila lorda Moyne, britskega komisarja za Srednji zapad, katerega sta držala odgovornim za dejstvo, da je Britanija ukinila neomejeno naseljevanje Židov v Palestino. WALLACE DOBI NOVO KABINETNO POZICIJO WASHINGTON, 18. januarja. Predsednik Roosevelt je danes dal razumeti, da se bo organiziral nov department zvezne vlade za federalno financo, na katero mesto bo imenovan bivši podpredsednik Wallace, ki bo nasledil Jesse Jonesu kot trgovinski tajnik. PARIZ, 18. januarja. — Polk. Clarence Brand, štabni vojaški sodnik, _je danes naznanil, da ja bilo pet ameriških vojakov, ki so kradli gasolin in ga prodajali na francoski črni borzi, obsojenih na smrt. To so prve smrtne obsodbe v zvezi z odkritjem velikih tatvin gasolina, cigaret in drugih potrebščin v Franciji. Petorica je bila formalno obtožena dezer taci je in zarote za krajo armadnega gasolina. Polk. Brand ni hotel objaviti imen obsojenih vojakov. Ostali člani tatinske tolpe bodo sojeni ta teden, medtem ko so ar-madne oblasti poostrile pogon, da se zajame ostale člane tolpe. Eden izmed obsojenih mož je imel dvoje apartmentov in več priležnic. Brand je izjavil, da so piiza-deti delali v skupinah, sestoje-ih iz 10 do 12 mož, in da so rabili armadne tovorne avtomobile, ko so dezertirali. Na ar-madnih gasolinskih postajah so vzeli armadni truck z 360- g^e-ni gasolina, nato se vrnili v Pariz, kjer so ga prodajali na črni borzi, kjer so dobili zanj do $16,000. Rekel je, da ni mogoče dognati, koliko gasoHna je bilo u-kradenega na ta način, da pa dvomi, da, je količina bila tolika, da bi bil vsled tega prizadet vojni napor. Predno bodo smrtne obsodbe končnoveljavne, pridejo še pred posebno vojaško komisijo, zadnjo besedo o njih pa bo imel gen. Eisenhower. Ako se ho Peter obotavljal, bo ostal na cedilu, izjavlja britski premier. Italija ne bo sedela pri mirovni mizi LONDON, 18. januarja. — Ministrski predsednik Chui chill je imel danes pred parlamentom obširen govor, v katerem je odprto nastopil proti jugoslovanskemu kralju Petru, zlil mrzel curek vode na nade, ki jih je utegnila imeti Italija, da bo zastopana pri mirovni mizi ter obnovil napad na levičarske stranke v Grčiji, o katerih je rfekel, da so skušali v Grčiji upostaviti "trockisti-čni režim" z masnim pokol jem svoje opozicije. v svojem obširnem pregledu \ vojne situacije, je Churchill po svetil precej časa jugoslovan- nato pa je pristavil, da Italija ne more pričakovati, da bo se- dela pri mirovni mizi kot za- skeiTiu pobžaju. IPreniier je re-1 driiava. kel, da mora Peter nehati s svo- i jim slepomišenjem, ker drugače j Zavezniki ne potrebujejo Italije bo ostal na cedilu. | Španije Kralj Peter ima par dni, da se "Mi nimamo nobene politične premisli j konjbinacije v Evropi ali kje j drugje, glasom katere bi potre-Kakor znano, je kralj Peter | bovali Italijo kot partnerja," je pred tednom dni nenadoma na-;-izjavil Churchill, nato pa je znanil, da ne priznava sporazu-1 pristavil: ma za upostavitev regentstva v: "Mi Italije nič bolj ne potre-Jugoslaviji, ki sta ga sklenila j bujemo kot Španije, kajti mi ni-maršal Tito in ministrski pred- j mamo nobenih načrtov, vsled sednik Ivan šubašič, ki ima vo-' katerih bi potrebovali podpora diti vlado, dokler ne bo imelo takih sil." ljudstvo prilike pri svobodnih Churchill je ijekel, da ima volitvah glasovati za republiko, Britanija eno načelo glede o-ali monarhijo. Churchill je da-; svobojenih in satehtskih naro-nes izjavil, da ima Peter par dni do v, ki so se pravočasno skesa-časa, da se premisli. .1'' si je izposodil besede A- ' brahama Linkolna ter izjavil: Ako bi se zgodilo, da bi se "Mi smo za vlado ljudstva, kralj Peter še vedno ne mogel po ljudstvu in za ljudstvo, ki je odločiti," je rekel britski premi-1 organizirana na temelju svo-er, /'bomo šli enostavno dalj6,, bodnih in splošnih volitev — kakor da je on pristal na regent-1 volitev s tajnim glasovanjem dki sporazum." , i^ brez vsakega ustrahovanja. To pomeni, da bodo zavezni-1 To je naš program za Jugosla- Razstava poljskega podtalnega gibanja AMERIŠKO VOJAŠTVO V LONDONU v glavnem poslopju cleve-landske javne knjižnice se je odprla razstava, ki podaja sliko podtalnega gibanja na Poljskem tekom nemške okupacije. Poleg knjig o poljski zgodovini v angleškem in poljskem jeziku so razstavljeni številni časopisi in letaki, ki so produkt poljskega podtalnega gibanja. Na otvoritvi razstave v torek zvečer je govoril Heliodor Sztark, poljski konzul v New Yorku, ki je izjavil, da Poljaki ne Bodo nikdar odnehali z bojem za svobodo ter trdil, da i-ma poljska vlada v Londonu polno podporo ljudstva na Poljskem. Rekel je, da so v podtalnem gibanju zastopane vse štiri poglavitne poljske stranke: socialisti, kmetje, nacijonalisti in krščanska demokratska delavska stranka. ki vsilili regentstvo v Jugoslaviji, kakor sta se sporazumela Tito in šubašič, pa če je kralju všeč ali ne. Churchill in Stalin sta se sporazumela Churchill je rekel, da sta se vijo in Grčijo." Meščanska policija v Londonu dobro pazi na ameriške vojake, ki se zgubijo po londonskih ulicah. Zgornja slika kaže, kako se večje število vojakov s pomočjo ameriške vojaške straže, zopet privede v njih garnizije. DELNIŠKA SEJA SDD V nedeljo, dne 21. januarja se vrši letna delniška seja Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Pričetek bo ob 3. uri popoldne. Direktorij vabi vse delničarje in delničarke, da se seje udeležijo. SLOVENKA UMORJENA HOBOKEN, N. J. — 8. januarja zvečer je bila tukaj ustreljena v svoji gostilni Cecilija Vladič, roj. Likar. Do tragedije je prišlo, ker je nekemu stal-on in premier Stalin sporazume-1 nemu gostu, po imenu Sigurd la glede enotne politike v Jugo-; Nielsen odklonila pijačo. Nato-slaviji, ko sta se sčstala na zad- ■ čila mu, jo je dvakrat, tretjič nji konferenci v Moskvi, ki se je Iodklonila, ker je bil pijan, vršila proti koncu minulega le-: nakar je potegnil revolver iz žeta, ampak je zanikal, da se je na ' f ^ ustrelil. Stara je bila dotični konferenci govorilo o ka-' in doma iz Domžal. Mo-kih teritorijalnih razdelitvah ali I "^^a so prijeli. Zapušča moža povojnih aferah vpliva. ^rata v Ridgewoodu, N. Y. Rekel je, da sta on in Stalin prišla do zaključka, da je sporazum med Titom in šubašičem na I splošno moder, in da je program, I važna seja odbora, ki je bil napravljen, najboljši, ki: aktivno udeležil kam- ae ga je moglo napraviti glede P^"]« ^a zbiranje "desetič" v bližnje bodočnosti Jugoslavije. ; ®klad za pobijanje otroške pa- ' ralize. Kampanja je v teku od Trpek napad na grške levičarje; 14 jo 31. januarja. Churchill je v svojem govoru^ je znano, so se Slovenci trpko napadkl grške levičarje-l"^T^°^«to dobro izkazali z četnikeELASinnjihpolitičniM^P^^^^^.Pl^T/^"^^'"^' „ .,, , . . , namen, m pričakuje se, da se bo organ EAM—ter izjavil, da nei ^ ^ , , , J . , ^ • tudi nocoj napravilo ' načrte za veriame, da bo kdaj katera za-. , , ^ I uspešno kampanjo med nami. vezniska oblast priznala kot ko- ,7 u- ^ ^ ■ . ./ , . i Vabi se vsakogar, ki se zanima SEJA V URADU SDZ Nocoj, 19. januarja, ob 7:30 Od štiri do pet tonov gasolina se porabi na letalu, da se vrže eno tono bomb na Berlin. lege komunistične voditelje, ki 90 prinesli Atenam in Grčiji to-: liko mizerije. ! Premier je rekel, da je na-; stop angleške vojske v zadnjem j trenotku prekrižal zaroto, ki jej imela za svoj cilj upostavitev "trockističnega režima", ki je nameraval izvesti "totalitarno likvidacijo vse opozicije." Churchill je rekel, da bodo zavezniške armade vsak čas izgnale Nemce iz severne Italije, za pomoč v pobijanju' te strašne bolezni, da se nocoj udeleži seje. Milejše vreme Vremenski urad obeta, da bomo imeli v Clevelandu več dni milega vremena, tekom katerega se bosta sneg in led, ki pokriva ceste, polagoma stajal, tako, da ne bo nobene nevarnosti za povoden j. STRAN 2. ' ENAKOPRAVNOST 19. januarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" 4 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JDGOBLAV PRINTING AND FUBLISHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-12 Issued Evei^ Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po po6tl Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)________________________________16.50 For Hsif Year — (Za pol leta)_________________________________________3.50 For 3 Months — (Za • mesece) _________________________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _:____ For Half Year — (Za pol leta)___ For 3 Month# — iZm B meeece)_____ ..$7,50 _ 1.00 _ a.25 For Europe, Boutb uid Other Foreign Countries: (Za Evropo, Juiuo Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto)______________________$8.00 For Half Year - (Za pol leta) ----------------------------------------------------------------4.50 Entered a# Second Class Matter April 26th, 1918 at the PoA Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3id, 1879, 104 GENERAL GEORGE S. PATTON Poveljnik zmagovite tretje ameriške armade, katera se sedaj bori na nemški zemlji, George S. Patton, je najbrž eden od današnjih generalov, ki vzbuja največ pozornosti v javnosti ozir. v javnih razpravah. Visoko je čislan kot dober taktičar in poveljnik, ki zna voditi svoje moštvo k zmagam. Obenem pa je bil že ostro kritiziran in obsojan zaradi njegovega precej strogega in grobega postopanja s svojim moštvom. Nobenega dvoma ni, da je Patton izreden vojaški-vodja, ki je sposoben izvajati velike vojaške bojne načrte, kot je dozdaj že dokazal. General Patton ne zgubi glave v nobeni situaciji in niti pod najhujšim ognjem bitke, pač pa zasleduje svoj cilj z nenavadno zbranostjo duha. Po drugi strani pa je poznan kot temperamenten človek, ki ga navadna iigalenkost razpali in vrže s tira brez posebnega vzroka ali izzivanja. Patton je rojen voditelj. Izza svojih mladih let je že kazal voditeljske sposobnosti, ko je prednjačil v šolskih športnih tekmah. Patton je sin bogatih staršev in je bil rojen leta 1885 v San Gabrielu, v državi Californiji, kjer je imel njegov oče obsežno zemljišče (rančo). Svoje prve šole je dovršil v Pasadeni v Californiji. Ko se je odločil za vojaški poklic, je vstopil v Virginia Military Institute, pozneje pa je pohajal v West Point Military Academy. V času, ko je bil v vojaški akademiji v West Pointu se je odlikoval v žogometnem športu. Pozneje je dosegel v športu take lepe uspehe, da je nastopil leta 1912 v Olimpijadi v Stockholmu. Bil je tudi prvovrsten strelec, ter je odnesel mnogo nagrad v različnih tekmah, kot v plavanju, jahanju, itd. Šport pa ga ni motil v njegovem glavnem cilju, da postane izvrsten vojaški voditelj. Tekom svojih študij v West Pointu je bil imenovan za razrednega pobočnika, kar spada med najvišja piiznanja za dijake, ki še niso dovršili svojih študij. Po dovršenih študijah, je bil mladi Patton poslan v Francijo, kjer se je učil v bojevanju na . meče. Pozneje je izdelal posebne vrste sabljo za ameriško konjenico. Leta 1915 se je udeležil mehiške ekspe-dicije in je sam ujel znanega notoričnega bandita. Danes je Patton poznan kot tančni izvedenec, v bojevanju s tanki. Njegovo tozadevno znanje izvira že iz prve svetovne vojne. Leta 1917 je šel v Francijo kot član štaba general Pershinga, in je bil dodeljen službi, ki je imela nalogo študirati uporabo tankov v vojskovanju. Ko so bili tanki prvič rabljeni v zadnji svetovni vojni, je imel priliko videti, kako so se izkazali v akciji pri Cambraiju, kjer so Angleži vrgli v boj večje število tankov. Patton je spisal pozneje več knjig na tančne manevre. "Armada brez tankov," je dejal, "je kakor rak brez klešč." Kasneje mu je bila izročena v nadzorstvo ameriška tančna skupina. Poveljeval je tančni brigadi pri Saint Mihielu, ter je bil odlikovan za "izredno hrabrost, hladnokrvnost, energijo in inteligenco." Tekom bqjev j,ri Meuse Argonne je bil ranjen ter je bil odlikovan z redom škrlatnega srca. V dobi miru je Patton nadaljeval svoje študije v konjeniški taktiki, toda njegovo glavno zanimanje je bi-.'o v tankovnem bojevanju. Poleg študiranja na različnih vojaških akademijah v tej deželi, je bil tudi nastavljen v vojaškem uradu v Washingtonu za dobo štirih let, in dve leti je bil na Havajskih otokih. V sedanji vojni, se je Patton povzdignil do mesta poveljujočega častnika Druge oklopne divizije, v Fort Benninr Georgia. Prideljeni sta mu bili tudi prva in druga divizija v Indio, Californija, kjer je organiziral vežbalno središče za bojevanje v puščavi. V redko naseljenem, goiatem kraju, ki je obsegal kakih 180 milj, ]e vežbal svoje čete, pod najtršimi okolščinami. Vojaki so dobivali tekom manevrov racije predpisane za te vrste bojevanje. Spali so na prostem poleg svojih tankov in general Patton je z n" mi delil vse težkoče trdega vežbanja. Kmalu zatem se je zvedelo, da je bil udeležen v invaziji Severne Afrike, pod poveljstvom generala Eisenhower ja. Ladja, na kateri se je vozil, je bila potopljena toda on je bil rešen. Njegova divizija je zasedla Moroko. Ko so Nemci prodrli skozi Kasserine Gap v Tuniziji, meseca februarja 1943, je Patton prevzel komando ameriškega 2. zbora in pozneje se je pridružil angleški 8. armadi v pogonu na Nemce. Koder je teren odpovedal za tančno akcijo, mu je priskočil na pomoč infanterijski general Owen Bradley. Zatem je bil Patton dodeljen vežbanju čet za invazijo Sicilije. Nadzoroval je izkrcanje čet 7. armade, ter nosi priznanje, da je pripomogel do izvedenja hitre in popolne invazije Sicilije. V novembru leta 1943 je bil zapleten v zadevi, ki je povzročila mnogo komentiranja in kritike po časopisju. V dveh slučajih je oklofutal vojake, ki so trpeli na živčnem pretresenju in so bili v vojaški bolnišnici v Italiji. Dva vojaška armadna lista sta ga zelo ostro prijela. Vest je dosegla tudi Zedinjene države in ameriško ljudstvo je dvignilo veliko prahu vsled zadeve, ter mu očitalo, da se obnaša in postopa docela nedemokratično. Pod pritiskom general Eisenhowerja, je končno general Patton javno obžaloval svoj postopek napram prizadetim vojakom. Senatni odbor za vojaške zadeve je odložil priporočilo za njegovo povišanje, ko je predsednik Roosevelt predložirnjegovo ime v to svrho. Odtlej pa do letošnjega poletja ni bilo mnogo čuti o njem. Po prvem izkrcanju v Franciji, je javnost izvedela, da je bila tretja armada, ki je zavzela večji del Normandije in briljantno udarila preko Francije, pod poveljstvom generala Patto-na. Senat je tedaj nemudoma potrdil njegovo povišanje v generalnega majorja. Danes se general Patton odlikuje v bitkah za poraz Nemčije. Njegova armada je uspešno prebila Hitlerjevo evropsko trdnjavo ter zavzela mesto in trdnjavo Metz. Patton ima poveljujoči nastop in zgled, ter sliči tipičnemu vojaškemu častniku. Po postavi je visok, plečat in fizično močna osebnost. Ima modre oči in svetle lase. V disciplini je zelo oster, toda nikdar ne vpraša ali zahteva od podrejenih mož in častnikov tega, kar bi sam ne mogel izvesti. Videli so ga že, ko je s svojimi vojaki rinil tank iz blata. Patton verjame v vojaške manevre, združene s hi-' trim udarom, kajti on pravi, da gol patrijotizem v bitki ne zadostuje. "S patrijoti," pravi Patton, "pozicijo lahko braniš, ne moreš pa pozicije z njimi zavzeti. In jaz nisem zainteresiran v obrambo — moj moto je: Udar in naprej!" Iz Zgodovine časnikarstva . Invazija Normandije i." Zgornja slika kaže kako so ameriški vojaki, s polno opremo za napad, pristali ob Normandijski obali v Franciji. Izgube pri invaziji so bile nepričakovano majhne, in ojačenja se je pošiljalo neprenehoma. V zgodovini se včasih zgodijo nove reči čisto brez hrupa in skrivaj. Včasih ostanejo stare oblike, v njih pa so skriti tihi triuijifi napredka: tako so prve tiskane knjige bile za nagel pogled še čisto kakor srednjeveški rokopisi, prvi železniški vagoni so bili podobni vegastim poštnim kočijam, prvi avtomobili ekvipažam. V naturi in v ži-^jenju je pač tako: tisto^ kar je, bi rado zmerom bilo, in vča-s i h je treba starih krink, da zmaga kaj novega. S tem pa seveda še ni rečeno, da se nikoli nič ne zgodi nana-gloma in nepričakovano. Tako se je na primer rimski samo-vladar Gaj Julij Cezar nekaj desetletij pred Kristom nekega lepega dne domislil, da ustanovi časnik; dotlej je bila v Rimu navada, objavljati samo debate v senatu (nekak državni svet) in sicer z lesenimi tablicami, prevlečenimi z mavcem, ki so jih razstavljali na javnih prostorih. Cezar pa je zbral trop sužnjev, ki so dan na dan spi-sovali in v neštetih izvodih razmnoževali rimski dnevnik — Acta diurnia — prvi dnevnik, ki ve zgodovina o njem. V tem listu je bilo vse, kar dandanes razumemo pod dnevnim časnikom: vojna poročila, poročila o javnih prireditvah in zabavah (t.rkuških igrah itd.), družabne in literarne novice in proste žurnalistične race. List se js kmalu razšiiil čez ves tedaj I znani svet (južni del Evrope, nekaj Azije in Afrike) in je eksistiral tja do preseljevanja narodov (torej okrog pol tisočletja). Pozneje se je za kratek čas pojavil list še enkrat na vzhodnorimskem dvoru v Bi-zancu. Ohrapil se ni noben izvod tega prvega časnika, rimski zgodovinarji pa so mnogo črpali in citirali iz njega. I V tem oziru so torej Kitajci ' precej bolj pozni. Njihov list I King-pao (Vesti iz glavnega I mesta) je začel izhajati šele v : letu 911 našega koledarja, prav ! redno pa šele leta 1351; pet sto I let pozneje je list postal dnev-I nik in dandanes so vsi njegovi I uredniki — šest po številu — I stalno člani akademije znano-I sti. I Pri Netncih so se prve, pred-I podobe časnika pojavile na kon-i cu srednjega veka. Bogati tr-I govci, ki so vršili obsežno korespondenco, so svojim pismom navadno prilagali vesti o obče zanimivih dogodkih in so te li-3te začenjali: Von neuer Zeit-ung vveis ich zu melden ... ali podobno (neue Zeitung — novica, odtod Zeitung — časnik). Trgovci so bili na teh novicah močno zainteresirani, po njih so zvedeli o daljnih trgih, o kuponih in prodajnih možnostih in so jih radi izmenjavali med sabo. Od časa do časa so jih zbirali, urejali in skupno priob-čevali in tako je iz teh novic nastal skromen začetek periodičnega časnika. Razven trgovine je pač najbolj močna gonilna sila časniš-kega razvoja — žeja po senzacijah. Tako so razburkani časi po odkritju Amerike —^reformacija, protireformacija — u-veljavili novo obliko časnika — letak. Tedaj se je vsak dan zgodilo kaj nepričakovanega, kaj groznega in ljudje so zapisova-vi, prepisovali, pošiljali okrog in ti letaki so imeli naslove kakor: Ena resnična zgodba — E-na čudežna in pretresljiva zgodba' — kakor so kričeči še dandanes naslovi rubrik v meščanskih dnevnikih. Prvi list v Benetkah — kolikor je znano — je izhajal za časa beneško - turške vojne sredi šestnajstega stoletja; bil je pisan z roko, izhajal je enkrat na mesec in potem so ga na javnih trgih brali ljudem; kdor je hotel' poslušati, je moral plačati eno gazeto (mal beneški novec). Kmalu nato se je na nekem francoskem letaku beseda gazette pojavila v pomenu novica, dandanes je to francoska beseda za č a s n i k in od Francozov so jo prevzeli tudi Rusi. V sedemnajstem stoletju je potem konec rokopisnega časnikarstva ; rokopis so pregnale tiskarne in vlade. Vlade so namreč na roko pisane liste težko dosezale s svOjo cenzuro. Mi si seveda časnike ne moremo predstavljati brez tiska. In prav o tem, kako je iz starega pisanega časnika nastal moderni tiskani, redno izhajajoči dnevnik, nimamo sporočil. Prav nič ne vemo, kdo, kdaj ' in kje je prvi storil veliki korak, To vemo, da je bilo že koncem petnajstega stoletja tisoč tiskarn po Evropi in da so jih po večini ustanavljali nemški i tiskarji. Najstarejši tiskan čas-I nik, ki se je ohranil, je Stras-I burger Zeitung iz leta 1609; j vendar se zdi, da je to samo po-i znejši letni'k lista, ki je začel izhajati že dokaj prej. | Kmalu nato je — kakor ve-j mo —Nizozemec Abraham Ver-! I hoeven redno izdajal svoj list J ; ki je obsegal včasih do šest-1 j najst strani in je bil ilustriran. Na Dunaju so leta 1620 izhajali že kar trije listi. Odtod pa je bila še dolga pot do tistega dne v letu 1814, ko je Times prvikrat izšel iz kraljeve brzotis-karne v Londonu; ta tiskarna je zmogla tedaj že 1100 odtisov na uro, dočim so jih dotedaj u-porabljenane ročne tiskarne ko-; maj 450. Petdeset let pozneje i je bil ta list ^skan že v rotacijskem stroju. — Prvi sloven-, ski list so bile Ljubljanske No-: vice (Lublanske Novize), ki jih je Vodnik začel izdajati leta 1797. Že okrog leta 1600 se je čas-; nikarstvo uveljavilo kot poklic. O tem, po kakšnih čudnih ovinkih so včasih ljudje prihajali j do žurnalistične karijere' je zgovoren zlasti življenjepisi francoskega zdravnika Teobra-i I sta Renaudota. Richelieu ga jO' leta 1264 povabil v Pariz in ga! je postavil za vrhovnega vodja; socialnega skrbstva v kraljevi-! ni. Tedaj je bila v Franciji velika brezposelnost in Renaudoti je ustanovil posredovalnico za' delo, ki je postala'torišče prav živahnega prometa; Renaudot je bil v zvezi z vsemi deli Francije in z inozemstvom, od vsehJ strani je prejemal vse mogoče i vesti in to ga je navedlo, da jih je začel smotreno zbirati in razmnoževati. In tako je nekega dne (leta 1631) izšla prva številka njegovega tednika, ki ga je pozneje nazval Gazette de France in ki je bil več kot poldrugo stoletje oficijelni organ francoske vlade. Razvoj časnikarstva je zdaj pač že tako daleč, da pišejo ljudje knjige in razprave o njega teorijah in zgodovini. V bist-v u, v družabnem poslanstva žurnalizma pa se ni veliko premaknilo od tedaj, ko so rimski sužnji pisali prve izvode Acta diurnia. Tisk je v oblasti močnih in bogatih, skoraj vseeno je, kakšen človek je časnikar,, ves žurnalizem je služba njim. Malo, prav malo tiska je v rokah ljudi, ki se bi jejo zoper hudo tega sveta. V svobodni družbi pa bo služil samo enemu namenu: pouku, prosveti vseh ljudi. Urednikova pošta Iz zapadne strani Cleveland, Ohio. — Tukaj na naši strani imamo osem slovenskih društev, ki so delničarji Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. in iz katerih obstoja Klub zapadnih slovenskih društev in Ženski odsek kluba zapadnih Slovenk, ki je že mnogo dobrega pripomogel v korist Doma. Ženski klub je še vedno pripravljen pomagati naprej. V imenu direktorjev se jim za dobro delo lepo zahvaljuje spodaj podpisani. Kakor vsako leto, tqdi letos imamo delniško sejo, dne 28. januarja, ob 2:30 popoldne. Vabljena so vsa društva, da pošljejo svoje zastopnike na to delničarsko sejo. Gotovo pa se naj vsi posamezni delničarji udeležijo, ker bo volitev odbora in direktorjev za leto 1945, ter imamo za rešiti več važnih stvari zar\' korist Doma, kakor tudi Kluba, za prihodnje leto. Citali se bodo letni računi, da bo lahko vsakemu znano, kako obstoji Dom ob koncu leta 1944. Charles Zakelj, tajnik Doma. v minulem letu lep napredek, W j gre zahvala vsem onim, ki so| | narodno ustanovo finančno ^ | moralno podpirali. Priznanjsj 7 n s j< B t\ zahvala gre delničarjem, ^6 škim društvom in prijatelj' narodne ustanove za vsestr^^I sko podporo in narodno zavest Poročilo tudi izkazuje, vsi stranski dolgovi ob zak']"^ ku leta 1944 plačani in kar korporacija dolguje, je vknj® pri Slovenski dobrodelni zA?, katera se je v tekočem lefu sMgj za $5,000 znižala poleg dolgov, ki jih je korporacija P čala v minulem letu. Lansko' nj to je bilo po korporaciji d\ skega doma odplačanega ^ dc $13,800 dolga. Razumljivo,' tri je ta vsota plačana iz del"^ dobička 1943 in delnega doW^ p 1944. Naš ves dolg poleg pei :el ške glavnice znaša ob zaftij- i, leta 1944 samo $22,715.22 štiri leta dobro poprimeffl"! tudi ta dolg izplačan. Dragi delničarji, delničarK ' delniška društva. Ob tej P'f ' ] čutim v sebi dolžnost, ne s^vi da Vas toplo vabim na deln'rel sejo, ampak kot predsednik^ ( nove v imenu direktorija ram, da letno zborovanje P''® tite in daste veselje in voljan dela tistim, ki se zanimajo predek ustanove. Vsak dir^.^ rij, katerega izvoli delniška se počuti močan, če mu j^i verilnica izročena z števM ^ glasovi oddanih na letnem rovanju. ^ , Že več zaporednih let se letna zborovanja., SlovenS^lgj. doma v najlepši harmoniji- ^ jej večkrat traja to zborovanji )j( dve in nikdar več kakor P^^p, ure. Razumeti je, da zborovanje, ni nobena žrte . aM ^ az^r i G zajed jala: •laz ti nimam ničesar riti pj. • . . ničesar ' Si gj prav imaš— do- ai^ ikt"' 0(1 kot'""] '^■stal, omam- glavi- dobil udarec 01 ;ib tef ti, 0 > v :dk ,re2 1 oi kat' etl®' in izbral. cesar ti je tre- je in se mu izvi- JG ni izkušal 7^ zevati. ?*bHsa da (o češ, da jih to ni prav nič izne-nadilo. Mladi mož, ki se je podpisoval sedaj pod svoje podlistke D. de Cantel, pod dnevne vesti Duroy, in pod politične članke katere je začel priobčevati od časa do časa, du Roy, je preživel polovico dni pri svoji zaročenki, ki je občevala z njim po sestersko; a v to prijaznost se je mešalo tudi nekaj resnične, čeprav pritajevane ljubezni, neko hrepenenje, ki ga je skrivala, kakor kaj slabega. Ukrenila je bila, naj se vrši poroka popolnoma na tihem; samo pred pričami, in da se odpeljeta še tisti večer v Rouen. Drugi dan pojdeta k žurnalistovim staršem in pri njih ostaneta par dni. Duroy se je bil trudil, da bi jo bil odvrnil od tega načrta, a ker se mu ni obneslo, se je naposled udal. In tako je prišel deseti maj; novi parček je smatral cerkveni obred za r^epotreben, ker nista nikogar povabila, zato sta se oglasila samo na županstvu, se vrnila domov, pospravila svoje reči v kovčege in se odpeljala ob šestih zvečjer s Saint-La-zarskega kolodvora z vlakom proti Normandiji. Komaj če sta spregovorila dvajset besed do trenotka, ko sta sedela sama v železniškem vozu. Kakor hitro se je vlak premaknil, sta se spogledala in se začela smejati, da bi prikrila nekakšno zadrego, ki je nista hotela pokazati. Vlak je drčal počasi mimo dolgega batignollskega kolodvora, iJotem je hitel po razdra-pani ravnini, ki sega od utrdb do Sene. Duroy in njegova žena sta spregovorila sedaj pa sedaj par nepotrebnih besed pa se obrnila zopet proti oknu. Na asnierskem mostu sta se razveselila, ko sta videla reRo pokrito s čolni, ribarji in veslači. Solnce, močno majnikovo solnce je sipalo svoje poševne žarke na ladje na pokojni reki, ki- je bila kakor nepremična, brez derečine in brez vrtincev. lovlJe ^treznU je . . "^ "A, kaj, bodisi! mi prizorov. Ta- ae __ 1» velik So i^odvaHl od srca, začutil svobodnega -iG bil svo-^'okoboi-K in začel 'Gstf)), P^'oli steni, suval Usnl'lf' }' "Gkaki pija-'G bil bovi moči, kakor (o jrjj z »sodo. "j^]j gospa Fore- J^^yi'elle-'M ^ povedali gospe bi^ iljf) :a ni! Kako lepo, drčati po vodi o solnčnem zahodu!" Potem sta umolknila, kot bi se ne upala nadaljevati teh izlivov o svojem prejšnjem življenju, in ostala sta tiho, nemara že vživaje otožno poezijo spominov. Duroy, sedeč svoji ženi nasproti, je prijel njeno roko in jo je narahlo poljubil. "Kadar bova zopet doma," je dejal, "pojdeva včasih v Cha-tou obedovat." Zamrmrala je: "Toliko bova imela opraviti!" — s tonom, ki naj bi bil značil: "Prijetnostim se bo treba odreči dolžnostim na ljubo." še vedno jo je držal za roko, in vznemirjen je premišljeval, kak'prehod bi našel za ljubkovanje. Pred neizkušenostjo mlade deklice ne bi bil tako v zadregi; a živahna in prebrisana izvedenost, ki jo je slutil v Ma-deleni, mu je hodila navzkriž, da mu je bilo nerodno. Bal se je, da se ji bo zdel neokreten, preplah ali presurov, prepočasen ali prenagel. Sedaj pa sedaj ji je roko lah-' no stisnil, a ona ni odgovorila! temu pozivu. Rekel je: I "Tako čudno se mi zdi, da ste | vi moja žena." Ona, kakor da je presenečena : "Kako to?" "Sam ne vem. čudno se mi zdi. Poljubil bi vas rad, pa mi je vse tako, kakor da nimam pravice." Mirno mu je nastavila lice in poljubil ji ga je, kakor bi ga bil poljubil sestri. Poprijel je besedo: "Prvikrat, ko sem vas videl (saj veste, pri tistem dine ju, ko me je ■Forestier povabil), sem si mislil: "Presneto, če bi našel jaz tako-le ženo." No, in sedaj se je zgodilo. Imam jo." Zamrmrala: "Kako lepo!" — In gledala mu je naravnost v obraz, navihano, z očmi, ki so se neprestano smehljale. Pomislil je: "Premrzel sem. Preštorast. Bolj moram navre-ti." — In prašal je: "Kako ste ,'Se pa seznanili s Forestier-jem?" Odgovorila mu je izzivajoče zlobno: "Ali se pel jeva zato v Rouen, da bova o njem govorila?" Zardel je. "Res sem bebast. Kar zbegali ste me." Razveselila se je: "Jaz? Ali je mogoče? Kako to?" Sedel je bil poleg nje, čisto! tikoma. Kar vzklikne mlada žena: "O, jelen!" Vlak je šol skozi Saint-Ger- igi dogovora, da upravlja vsak I samostojno svoje imetje, in bilo dolgotrajnem ljubkovanju, s.ves rdeč; s temi prevdarjenimi svojimi sršečimi brki po beli j besedami, ga je kar polila; po- koži. I tem pa, ko se je nekoliko pomi-jje preskrbljeno za vse mogoče Stresla se je: "Nehajte no!"jril, je.dejal veselo: Z desnico, ki jo je bil pretak-1 "Dobro, pa počakam, a sedaj nil za njen tilnik, ji je prijel glavo in jo je okrenil proti sebi. Potem se ji je vrgel na usta, kakor skobec na plen. Ona se je branila, ga odrivala od sebe, se izkušala oprostiti. Nazadnje se ji je posrečilo, in ponovila je še enkrat: "Tak nehajte no!" Ni je več poslušal, prižemal jo je k sebi, poljubljal jo s hle-pečimi, drhtečimi ustnicami ter jo je izkušal zvrniti na blazine. Šiloma se mu je izvila in je živahno vstala: "Ah, daj no, Georges, nehajte! Saj vendar nisva več otroka, do Rouena pa res lahko počakava." On je ostal na svojem sedežu, strjena pod vročino in jasno j mainski gozd; in zagledala je lučjo nagibajočega se dneva. Jadrnica sredi reke je razpenjala na obe strani dvoje velikih triogelnih belih jader, da bi ujela tudi najmanjšo sapico; — kakor velikanska ptica, pripravljena za polet. Duroy je zamrmral: "Kako ljuba mi je pariška okolica! Spominjam se pečenih rib, najboljših, kar sem jih kedaj jedel." Ona je odgovorila: "Pa ti čol- bila splašeno srno, ki je planila z enim skokom preko gozdne poti. / Dočim je gledala skozi odprto okno, se je Duroy sklonil preko nje in ji je pritisnil dolg, j zaljubljen poljub na lase na, vratu. ; Nekaj trenotkov se ni gani-, la; potem pa je dvignila gla-; vo: "To me šegače, nehajte." Ali on se ni odmaknil, nego je šel počasi; v razburljivem In I veti al' :lf'''h je v,-]'anj; svoje jasne niirno: "Seve-i ^0 >ovi ica ^ .le ni razlnii-ilo?" sprut-sg ! čisto prav." ^-Gteri sft hitro razgU.sila. ^ gtif'^Pet vnaprej vide- 'Ugi '^0 se smehljali, edt' New Butterfly Tail Airplane pravkar ''%0 kva,tov I ^ock & Rye $2.63 kvart 'rug Co. adoo Rd. With a V tail, or "buttprliy" tail type of only two elements, the latest Bccchcratt plane has been successfully tried out. Tests show excellent control and stability characteristics at all speeds. The only trick in the deal is to let the movable control surface know when to act as rudders and when to function as elevators. je z menoj "že konec, dokler ne prideva tja, ne spregovorim več dvajset besed. In pomislite, da se pel jeva še-le skozi Poissy.". "Bom že jaz govorila," je dejala. In mirno je sedla poleg njega. In govorila je zelo na drobno o vsem, kaj bosta delala, kadar se vrneta. Obdržati bosta morala stanovanje, kjer je bivala s svojim prvim možem; pa saj je podedoval Duroy za Forestier jem tudi mesto in plačo pri "Vie francaise." . Sploh pa je bila uredila že pred poroko s pravo trgovsko sigurnostjo natanko vse denarne razmere njunega zakona. Poročila sta se bila na podla- slučaje: za smrt, ločitev, rojstvo enega ali več otrok. Mladi mož je prinesel štiri tisoč frankov, kakor je trdil, a od to vso- V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti našega nepozabnega sina in brata te si je bil petnajststo izposodil. Drugo si je bil prihranil med letom z ozirom na dogodek. Mlada žena je prinesla štirideset tisoč frankov, ki ji jih je zapustil Forestier, kakor je trdila. A. GEPIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči ZAVESE Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat LOUIS MOZE ki je preminil tako nepričakovane smrti dne 19. jan. 1943. Bridka smrt je nas ločila, ter odvzela Te od nas. Nešteto solz je mati Tvoja že stočila, žalosten vsaki dan je naš. Oče žalosten zdihuje, , Bratove zastonj Te iščejo oči. Le spomini naši mili blagi, na Tvoj hladni grob hite. Hiša naša prej prijazna in vesela, je sedaj osamljena ter zapuščena. Tiha vedno, skoraj prazna, kjer Tebe ljubi dragi ni! ŽTalujoči ostali: ANTON in HELEN MOZE, oče in mati; ANTHONY JR., brat, in številni sorodniki Cleveland, Ohio, dne 19. januarja, 1945. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA IGNAC SLAPNIK ki je za vedno izdihnil svojo blago dušo dne 18. januarja 1944. Leto dni je že minilo, kar Te več med nami ni. vedno pa v življenju našem v duhu z nami ^i povsod. Bok daj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. Žalujoči ostali: FRANCES SLAPNIK soproga, CHARLES, JAMES in LOUIS sinovi. VNUKI IN VNUKINJE. Cleveland, O. 18. jan. 1945 NE ODLAŠAJTE z ureditvijo vašega DOHODNINSKEGA DAVKA INCOME TAX • . ... t Vsem, ki so podvrženi dohodninskemu davku, J se prijazno svetuje, da zadevo istega uredijo, kakor hitro dobijo od svojega delodajalca listek (Form W 2), ki izkazuje zaslužek preteklega leta in v tovarni pridržani davek. Dotični, ki imajo tudi dohodke od svojih posestev in najemnin, je potrebno, da take dohodke vključijo k zaslužku, to je, nato ko so stroški za vzdržavanje posestev pravilno odbiti. Firma AUGUST KOLLANDER ima v vseh zadevah, ki se tičejo dohodninskega davka, več letne izkušnje, se Vam za to delo, ki bode pravilno in točno urejeno, toplo priporoča. Pridite čim prej, kajti kadar je dovolj časa, se vsaki malenkosti lahko posveti več pozornosti, proti koncu je pa navadno naval in je težko vsem tako točno postreči kot bi se želelo. Čas za uredi-tev davka je do 15. marca. Torej za točno in pra- ^ vilno ureditev vašega dohodninskega davka se čim prej obrnite na: V I t ♦ t ♦ t t ♦ August Kollander v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, 6419 St. Clair Ave. Telefon: HEnderson 4148 VABILO NA LETNO SE.IO DELNIČARJEV SLOV. DRUŠTVENEGA DOMA V EUCLID, OHIO l:i se Viši v NEDELJO, 21. JANUARJA Pričetek ob 3. uri popoldne • Vsi delničarji in delničarke so vljudno vabljeni, da se seje udeležijo polnoštevilno. Obenem se prosi vse, da prinesejo seboj dopisnico-vabilo na sejo, katero ?o prejeli, kateia vas upravičuje do udeležbe ]%a zo l. J. L ROTTER, tajnik. Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. Letna delniška seja Vabilo na PLESNO VESELICO ki jo priredi DRUŠTVO "BLEJSKO JEZERO" št. 27 SDZ v NEDELJO, DNE 21. JANUARJA 1945 v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60c. Čisti preostanek je namenjen za takojšnjo pomoč potrebnemu narodu v domovini. Na veliko udeležbo vabi ODBOR. korporacije Slovenskega doma na Holmes Ave. se vrši 21. januarja 1945 točno ob 1. uri popoldne ^ Delničarji in delniška društva so tem potom vabljena na zborovanje. Direktorij S. D. J STRAN 4, ENAKOPRAVNOST 19. januarja, PET LET POZNEJE LOJZE JERANČIČ (Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca) (Nadaljevanje ) — Brez ugovora — po predlogu, stavljenem od ob-Ložitelja, naj se kaznuje po par. 142 k. z. ter po predlogu zasebnih udeležencev, naj se prisodi njenim sorodnikom Din 9446, a njeni materi pa Din 100.000, dne 15. septembra 1. 1924 razsodilo tako: ALOJZIJ JERANČIČ, rojen dne 26. oktobra 1904 v Ljubljani in tja pristojen, rimo-katoliške vere, samski, trgovski praktikant v Ljubljani, Kar-lovška cesta 8, je kriv da je dne 31 marca 1924, v Ljubljani ne sicer v namenu jo usmrtiti, pač pa v drugem sovražnem namenu zoper Fran-čiško Petkovškovo s tem, da jo je z revolverjem ustrelil skozi levo nadleht in skozi prsa in ji prestrelil obe pljuči tam, kjer stopijo vanje glavne žile in je krogla izstopila na desni strani prs, tako ravnal, da je vsled notranje izkrvavitve nastala njena smrt. Zakrivil je s tem hudodelstvo uboja po par. 140. k. z. in se obsodi po par. 142 k. z. z uporabo par. 338. k. p. r. na 4 (štiri) leta težke ječe; dopolnjene z enim zakljenjenjem v temnici, postom in trdim ležiščem na dan 31. marca vsakega leta; Po par. 336. k. p. r. v plačilo zasebnemu udeležencu Din 300, za hrano in stanovanje pokoj-nice za mesec marec 1924, Din 276 pa za pogreb, s svojim višjim zahtevkom pa se zasebni u-deleženec in njena matf'zavračata v smislu par. 336. in 372. k. p. r. na pot civilne pravde; okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani Din 864, Po par. 389. k. p. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ter po tarifni postavki 193. taks. zakona na Din 200 takse. V kazen se mu vračuna zavarovani in preiskovalni zapor v smislu par. 55/2. k. z. od 1. a-prila 1924 ob 10. uri do 16. septembra 1924 ob pol tretji uri. Ko je predsednik čital " . . . se obsodi na 4 leta težke ječe", je nastal po dvorani mogočen hrup. Nisem vedel, ali je to izraz pritrjevanja -javnega mnenja, ali protest. Boril sem se z omotico, ki se mi je približevala v velikih temnih kolobarjih. Jedva sem se vzdržal na nogah, a utemeljevanja in ostalih podrobnosti sodbe nisem čul, da-si sem poslušal predsednika, ki je obkoncu vprašal: "Jerančič! Ali sprejmete kazen?" "Ne!" Zagovornik je prosil tri dni odloga. * Nisem prav vedel, kod in kdaj sva prišla s paznikom v jetniš-nično sprejemno pisarno, šele tu sem se razgledal okoli sebe in opazil na neki mizi svoj klobuk, a v njem denar in ostale drobnarije. Misleč, da bom o-proščen, so pripravili vse to že prej, da bi me brž po razglasitvi razsodbe ižpustili na svobodo. Moj spremljevalec je izročil uradniku neko popisano polo, poiskal ključe in odšla sva skozi železna vrata v razsvetljeni "labirint". Na stopnicah naju je srečal visok, mo-l čan paznik, ki je opravljal noč-| no stražo. I "No, Jerančič, koliko . . ?" j "Štiri leta!" seiji odvrnil in sel ustrašil strašne resnice, ki soj jo morala izgovoriti moja lastna usta. I "E, ma dobro ste jo posušili," se je začudil in napravil kretnjo, kot da mi namerava — čestitati. Prišedši v . celico, sem začel mehanično odlagati obleko in se spravljati v posteljo. Bil sem nepopisno utrujen, bolel me je sleherni ud. Po sencih pa so mi utripale žile, kar mi ni razneslo lobanje! Okno je bilo odprto in noter je pihljal lahen ve tre. S Cigale-tove ulice so se čuli koraki, hiteči po pločniku. "Priče z Vodovodne ceste in tam okoli se vračajo domov," sem si mislil. Ležal sem na hrbtu, strmel v temo, mislil na — nič. Čutil sem, da živci ne morejo prenesti nobenega napora več. V tretjem nadstropju nad menoj, kjer so bile zaprte ženske, je neka jetnica še dolgo potem, ko so se zaprla vrata za menoj, zategnjeno jokala . . . Po sodbi. 16. september Ko sem se prebudil iz kratkega sna, je zazevalo pred menoj vprašanje: Kaj se je zgodilo? Polagoma sem zbral in dou-meval dogodke prejšnjega dne. Obsojen! Spomnil sem se, da nisem sprejel kazni. Ali mi je bilo s tem kaj pomagano? Kaj bo u-krenil zagovornik, kako naj se odločim sam? Če napravimo ničnostno pritožbo, ali bo stol sed-morice razveljavil razsodbo in ^ovolil novo obravnavo? To se pravi z drugimi besedami; ali bo stol sedmorice verjel meni in zavrgel ugotovitve ter razsodbo porotnega sodišča? In kaj pridobim slednjič s tem, če vztrajam pri včerajšnji odklonitvi kazni? Ostati bi moral tako ali tako v zaporu do rešitve pritožbe. Nazadnje naj stol sed morice pritožbo zavrne in potr di sodbo porotnega sodišča! na ta način bi odsedel 3 mesece zastonj, zakaj čakanja na rešitev mi po zakonu no bodo šteli v kazen. A vendar, kako naj trpim nedolžen? Zakaj naj bom v ječi, če nisem zagrešil ničesar? Mar mi niso vsilili dovolj gorja? Kako naj jim dokažem, da mi delajo vnebovpijočo krivico? Saj zagovornik je poizkusil vse, kar je mogel, a ni opravil ničesar! Pa naj dosežem sam več? O, prokleto življenje! Pritisnil sem na gumb ob vratih in poklical pazAika, Ko je" prišel, sem ga prosil, naj poskrbi, da iz pisarne telefonično pokličejo zagovornika. Obljubil mi je in odšel. Pol ure pozneje mi je nekdo šepetal na sprehodu, da je radi mene zgubil stavo. Bil je prepričan, da me izpuste. Od drugega zopet sem čul, da je bil tri dni zaprt pri policiji, ker so ga obdolžili, da mi je posodil samokres. Ne prvega, ne drugega nisem videl še nikoli, zato tem Medal for B-29 Ace novicam nisem posvečal veliko pozornosti. Me tudi zanimale niso, saj zame je obstojalo samo eno dejstvo, ki ga nisem mogel razumeti: da sem obsojen na štiri leta težke ječe. Prišedši v celico sem našel pod odejami "Slovenski narod" s poročilom o poteku porotne obravnave. S studom in brezmejnim ogorčenjem sem bral tendenciozno zavito poročanje in škodoželjne opazke, pisane dd "plemenite" roke. Popoldne sta prišla k meni papo in doktor. Takega srečanja si pač ne želim več v življenju! Potrt do skrajnosti, mi je ubogi papa brez besede segel v roko. Po kratkem posvetovanju z zagovornikom smo sklenili, da nastopim kazen. Papa je obljubil, da bo poskusil vse, kar je v njegovih močeh, da me reši. 17. september Neki paznik me je prišel v celico tolažit, češ, da je poznal v kaznilnici v Gradišči kaznjenca, ki je prebil 56 let težke ječe in odšel nazadnje zdrav na svobodo. Pri tej priliki mi je povedal, da me bodo premestili v kaznilnico. Začel je naštevati razne ugodnosti kaznjencev, ki so lepega vedenja. Predvsem je o-menil skrajšanje kazni v sa-motnem zaporu. Nadlegoval sem ga tako dolgo, da mi je to natančneje razložil. Nazadnje sem vedel,, da bom v kaznilnici lahko skrajšal kazen za več kot eno leto. Ostali bi torej samo še dve leti in pol. Ko so mi pozneje še drugi potrdili resničnost paznikovega pripovedovanja o razmerah v kaznilnici, sem z nekoliko večjimi nadami zrl v bodočnost. 18. septembra Ob polenajstih dopoldne so me poklicali v zasliševalno celico. Tam so čakaU papa, teta, predsednik obravnave in tipka-rica. Predsednik je pojasnil, da bi bil vsak poskus za razveljavljen je sodbe brezuspešen, a o odgoditvi nastopa kazni da ni niti govoi-a, dasi bi bil pripravljen papa položiti jamčevino. Sklenili smo torej, da sprejmem kazen. Tozadevni pismeni izjavi 3em dodal opombo, da sem pri umoru Petkovškove nedolžen, a da sprejmem kazen le, ker ne morem z gotovostjo pričakovati, da bi stal sedmorice sodbo razveljavil. Uro pozneje sem bil že preoblečen v kaznjenca. Še tisto u-ro so mi ukinili vse ugodnosti, ki sem jih užival kot preiskovanec. Na črni tablici pri vratih so zbrisali dan prihoda in napisali dan izstopa: 3. IV. 1928. Torej že dva dni pozneje, ker nisem nastopil kazni takoj. Na izrecno prošnjo so me pustili še v isti celici, ker takrat še nisem dosegel dvajsetega leta; sicer bi me bili premestili takoj v tako zvano "mariborsko sobo", kjer so čakali na odhod v kaznilnico. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi KUPIMO Šivalne stroje, električne predmete in ure-budilke AMERICAN APPLIANCE GO. 8209 Superior Ave. GA. 3268 DomaČi mali oglasnik 3at3aS383tX3OOatX36Kata6S838XXX300t3<383»»K3»«X806M6»a6!IS16KX3ai3063OOaO AVTOMOBILSKA POSTREŽBA Ba»1WX1088g3888K«3aaaOtXX36iatKK16K1»tB>.'M«a63838X3tX306Kaoa6MOt3t3t» RE NU AUTO BODY CO. .ELYKIA AUTO REPAIR AND 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 ssnasjcxxscsaassssesnaacKSKKScssssiin GOSTILNA 30t30li3tXXX3»a00t383tK38X3a0ta6»Pt? Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9S59 WELDING Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TKIJKE Superior Body & Paint Co. Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo. Frank Cbelbar 6605 St. Clair Ave. EN. 1633 KG ZAZELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščlt« Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj E. 61st St Garage I Frank Rich, lastnik. 18e priporočamo za popravilo In bar-I vanje vašega avtomobila. Delo točnr In dobro. ^K3S3SSK3K3K3C3KS^3K383K3S3S3fi3S3KSS3K383K365S3K3S9S CVETLIČARNE Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo Slovenska cvetličarna ijfcltrcic Jf lorists i 15302 Waterloo Rd. i iVanhoe 0195 Mr. in Mrs. Joe Sustarsic GOSTILNA 6702 St. Clair Ave. Postrežemo z izvrstno pijačo in oltrepčili lOB RAZNO 301 aoi HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 8866 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:S0 ure zjutraj CARLSON'S HI SPEED SERVICE 905 East 185th St. PREJE STOPAR'S Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. JIM OKORN Slovenski krojač Čistilnica ženskega in moškega oblačila 6906 ST. CLAIR AVE. Se priporočam GAY INN J. Marn in J. Simčič, lastnika 6933 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas. POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih aH fornezlh, zglaslte se pri LEO LADIHA 1336 E. SSth St. HEndenon 7740 WHERE THE FUEL GOES Gen. Henry H. Arnold, commander of the army air forces, makes bedside presentation of the Legion of Merit to Brig. Gen. La verne G Saunders, commander of the 20th bomber command of R-29s. JANSA'S CAFE 1297 B, 55 St, Serviramo najboljše pivo, vi-1 no in žganje ter okusen pregri-! zek. Odprto do 1. ure zjutraj, j Se priporočamo za obisk. j AN ARMY TRANSPORT buros 33,000 gallons of fuel oil a day. Violine, banjo, saksofone klarinete, harmonike, itd., po najnižjih cenah. Še vedno plačamo najvišjo ceno za rabljene harmonike, klavirje in druge godbene inštrumente. Hoedi's Music House 7412 St. Clair Ave. HE 0139 nu/i Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdicott 0718 SAMO 8 DNI 22.-29. jan. NEDELJO POP. The Shipsteads and Johnson Ice Follies Na tisoče je bilo lani zavrnjenih! Vstop, sedaj naprodaj Zv. tekom tedna: $1.90, $2.50, $2.90 sob. in ned. zvečer, ned. pop.: $2.10, $2.90, $3.60 ARENA ali Bond Clothes, 419 Euclid Ave. Avtna zavarovalnina za 5 all 14 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20. Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Ave. FANTJE IN MOŽJE! V naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th SL PrijateFs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom YOU BORROW R) /i det ou% tdv\^ I^ES AND HELPF01TERMS 50 YEARS OF BANKING USEFULNESS ★ 1894-1944 ★ Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja y downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop, do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPGO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS High School ucei* treniramo za izborna stalna dela v Zglasite se pri The Osborn Mfe'i 5401 Hamilton Ave. TE2AKI 10 URNI DNEVNI za Punch Press operatorice Izkušene in za treniranje 5-dnevni delovnik Guarantee Specialty Mfg. Co. E. 96th & N. Y. C. R. R. 2 bloka severno od St. Clair Mali oglasi PRODA SE ČISTO NOV električni 1000-watt grelec za kopalnico. Cena $9.95; single hot plate za $3.49; dvojni hot plate za $10.95. American Appliance Co. 8209 Superior Ave.—GA. 3268 Nov 9x12 Congoleum Rug $2.95 JACK BELKIN 1699 E. 55 St., nasproti Payne §0 Plača od ure in overti®' ^ Morate biti državljf"' ^ / ' American Stove ^ ] 1834 EAST 40th Sf- ^ Hough ali Wade Pai'k^ j Tovarniški PRESS HANDS d MACHINE OPERATC' Delavci za splosM^ le tovarniška del3 v Dobra plača od ui"® ^ je overtime pi J 8 L Steel Barrel'" 8806 Crane Av«' 30 de lil pil En blok južno od ;'Vo Lathe operoto^ Toolmakers v ^ m Tool masii'^ar, Arc welded' Nočno delo ol' Visoka plača od ure P' nusa za nočno de'" SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 THE YOtj" COMPAN IŠČE SE D3 ali D5 licenco, s poslopjem ali brez. Se tudi zamenja zidan bungalow. Zglasite se na 15308 Waterloo Rd., ali pokličite KE. 3536. DELA VSLED OGNJA Ml imamo popolno opremo za prenoviti ali zoradiu kakršnokoli hlio aH poslopje. Ra-devolje nudimo proračun,—Smo Slovenci. MAVEC & CO. GRADBENIKI 17110 Lake Shore Blvd.. IV. 4900 Mr. in Mrs. Frank Kopina 481 EAST 152nd St. Prl nas vam vedno postrežemo z dobrim ŽGANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba. Se priporočamo za naklonjenost KUPITE IN PRIHRANITE PRI Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—i)lin8ke peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj! Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St. Odprto do 8. zvečer ta ati ka, 5500 Walworth ''"O' (2 cesti južno od W. 53 St.) IS ^ ie -rtf DOVOLJENO NAM TI DELAVCE PRI Potrebujemo PARTS STOG 1 M dec Lm K SHIPPING-RECE1VIN<5 in prekladah materijal^ V 'ain Bral Dnevni ali nočni PLAČA OD ^ Tedenska pla^® ' Pc Ve: ®l{la Žn OLIVER col nasledniki THE CLEVELAND CO. 19300 Euclid K'