OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHUU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL, XXXn. — LETO XXXH.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 29, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 233
NOVI GROBOVI
PRANK ZAVIRŠEK
V	Glenville bolnišnici je na-gloma preminil Frank Zaviršek iz 1217 E. 60 St., ki je v nedeljo zvečer zbolel za srčni napad. Star je bil 62 let, p. d. Domja-nov, doma od Krško vasi, fara Krka pri Stični, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Zadnjih 31 let je delal pri Cleveland Transit Co. Bil je član društva Lipa št. 129 SNPJ.
Tukaj zapušča hčer Mrs. An-Fortune, zeta Joseph Fortune, nečaka John Zupane in dve vnukinji Bernadette in Anne Marie. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 Uri in nato na pokopališče Calvary.
v
FRANK UDOVIC
V	nedeljo je preminil Frank Udovič, star 75 let, stanujoč na 994 E. 63 St. Doma je bil od sv. Trojice, kjer zapušča soprogo in dva sinova.
Tukaj zapušča dva bratranca: Joseph in John Gradišar. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9:30 uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. in nato na Whitehaven pokopališče.
*
ANDREW LIKAR
Včeraj je preminil na svojem domu Andrew Likar, star 66 let, stanujoč na 3444 Kimmel Rd. Bolehal je dalj časa. Doma je bil ^ Otlice pri Ajdovščini. Bil je član društva št. 406 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočo sopro-So Mary, rojeno Chesnik, tri •otroke: Andrew ml., Mrs. Mary ^olba in Frank ter vnuke Shir-Grace in Keith Elmer Likar, ^ogreb se vrši v četrtek zjutraj 9. uri iz Joseph Holan pogrebnega zavoda, 5316 Fleet ■^ve., v cerkev sv. Janeza Nepo-^uka ob 9.30 uri ter na pokopališče Calvary.
AMERIŠKI DELEGAT ZAHTEVA OD ZN, NAJ PODPREJO POLITIKO
rr
ODPRTIH VRAT" ZA KITAJSKO
Kitajski nacionalisti, ki so dobili milijarde dolarjev od Amerike^ sedaj streljajo na ameriške trgovske ladje
LAKE SUCCESS, N. Y, 28. nov.—Ameriški delegat Philip C. Jessup je danes zahteval od organizacije Združenih narodov, naj proglasi politiko "odprtih vrat" in vmešavanja" v odnosu na Kitajsko.
Jessup je v imenu Zedinjenih
ne-
^bravnava proti ^Homasu se je začela
Washington, 28. nov.—Da-
se j/e začela obravnava pro-kongresniku J. Parnell Thom-*8%, bivšemu predsedniku ne-^nieriškega odbora, ki je obto-da je osleparil vlado za pla-"uradnic," ki sploh niso dela-^ za vlado.-
Obravnava proti Thomasu je "ila že večkrat preloženo.
Vile rojenice
V nedeljo so se zglasile vile ^•^jenice pri Mr. in Mrs. Joe Ku-20171 Goller Ave., in jima ^^stile v spomin krepkega fant-^■prvorojenca. Tehtal je de-funtov in tri unče. Mladi oče °di Kusar's Stockade na Vine J- in E. 340 St. v Eastlake. Ma-in dete se nahajata v Glen-V ''6 bolnišnici ter se dobro po-^^ita. Čestitamo!
držav, Mehike, Pakistana in Filipinov predložil Političnemu odboru Združenih narodov skupno resolucijo, ki vsebuje štiri točke. Anglija pa je gladko zavrgla sodelovanje pri tej resoluciji, s katero Zedinjene države upajo, da bodo od nove komunistične vlade izsilili priznanje sporazumov, ki so bili sklenjeni s Ci-angkajšekovo vlado.
Kot zgleda, so kitajski nacionalisti obsojeni tudi v organizaciji Združenih narodov, kjer jih bodo kmalu zamenjali delegatje nove ljudske republike. Države članice organizacije večinoma ne kažejo nobene volje, da bi podprle očitno zgubljeno stvar kitajskih nacionalistov, ki so hoteli, da bi se organizacija vmešavala v civilno vojno na Kitajskem in obsodila Sovjetsko zvezo.
Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je ponovno bojkotiral diskusije glede Kitajske. Ko je govoril ameriški delegat, sploh ni bil navzoč.
V resoluciji, ki jo je prečital Jessup, so poudarjene določbe čarterja Združenih narodov, ki govorijo o suverenosti in nedotakljivosti posameznih članic. Vse države članice pa so z resolucijo pozvane:
Da spoštujejo politično neodvisnost Kitajske in se v odnoša-jih s Kitajsko držijo principov Čarterja Z. N.;
Da spoštujejo pravico kitajskega ljudstva tako sedaj kot v bodočnosti, da lahko svobodno izvoli svoje politične ustanove in ohrani vlado, ki bi ne bila odvisna od zunanje kontrole;
Da spoštujejo obstoječe sporazume s Kitajsko;
Da se vzdržijo poskusov, da se na Kitajskem polastijo sfere vpliva ali pa ustanovijo vlade, ki bi se nahajale pod kontrolo zunanjih sil.
Ameriški delegat je izjavil, da ta resolucija ni bila predložena z namenom, da bi odstranila vse težave v zvezi s Kitajsko.
"Mislim, da ni nobenega dvoma, da te štiri točke predstavljajo zadeve, o katerih skupščina lahko poda svoje stališče in da takšna izjava ne bo zastonj."
Novo stališče Zedinjenih držav v odnosu na Kitajsko pa verjetno ne bo vpoštevano. Zedinjene države so odprto podpirale Ciangkajšeka in nacionaliste, katerim so pošiljale orožje in vojaške svetovalce. Nova vlada, ustanovljena v Peipingu, ki zastopa večji del kitajskega ljudstva, je že večkrat obtožila Zedinjene države, da se vmešavajo v kitajske zadeve.
Hi
Nacionalisti streljajo na ameriške ladje
WASHINGTON, 28. nov.—Državni oddelek je danes naznanil, da so nacionalistične bojne lad-
je streljale na ameriško trgovsko ladjo "Sir John Franklin" in jo dvanajstkrat zadele.
Poročilo je bilo poslano direktno z napadene ladje. Med ostalim so z ladje sporočili, da ni bil ranjen noben član posadke.
Kitajski komunisti v predmestju Čungkinga
ČUNGKING, 28. nov.—Kitajski nacionalisti so danes priznali, da so sile Ljudske osvobodilne (komunistične) armade vdrle v predmestje začasne nacionalistične prestolnice Čungking. Nacionalistični diktator Ciang-kajšek, za katerega je bilo po-ročano, da bo vodil obrambo mesta, je že včeraj zbežal iz Cung-kinga.
Komunistične izvidnice so že zgodaj zjutraj prišle v manjše mesto 12 milj od Cungkinga. V sami začasni prestolnici pa je zavladala panika. Na tisoče nacionalistov je skušalo zbežati iz mesta, toda so kmalu spoznali, da so obkroženi z vseh strani.
Z izgubo Cungkinga, katerega padec se vsak čas pričakuje, bo po splošnem mnenju opazovalcev končana civilna vojna na Kitajskem. Zadnja bitka bo verjetno za otok Formozo, ki ga je Ciangkajšek spremenil v svojo osebno trdnjavo.
1,270 NOVIH BEGUNCEV DOSPELO V AMERIKO
WASHINGTON, 27. nov.— Mednarodna organizacija za begunce je danes naznanila, da bo ladja "General Ballou" pripeljala v ponedeljek 1,270 beguncev. Večinoma so to delavski strokovnjaki iz dežel vzhodne Evrope.
Vladni uradniki so odslavljani večinoma zaradi komunizma
WASHINGTON, 28. nov. — Predstavnik Trumanovega Lo-jalnostnega preiskovalnega urada je danes izjavil, da je bilo 123 vladnih uslužbencev odslov-1 jenih iz služb zaradi zvez s ko munizmom. Pristavil je, da je bilo zelo malo uradnikov odslov-1 jenih zaradi tega, ker so fašisti in bundovci.
"Večinoma mi lovimo člane komunistične stranke," je rekel predstavnik.
Čeprav se je dejansko odslovilo iz služb 123 uslužbencev, so mnogi podali sami ostavke pred-no so se začele preiskave ali pa ko so preiskave bile še v teku. Lojalnostni odbor je izvršil pregled aktivnosti in političnih pripadnosti za 10,359 uradnikov, 1,366 pa jih je podalo ostavko pred samo preiskavo, nadaljnih 848 pa v teku preiskave.
ŠESTA OBLETNICA USTANOVITVE FLR JUGOSLAVIJE
V Jugoslaviji danes praznujejo šesto obletnico Druge ga zasedanja AVNOJa (Anti-fašističnega v i ječ a Jugoslavije), na katerem so bili postavljeni temelji Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Pred šestimi leti, 29. novembra leta 1943, so se v bosanskem mestu Jajcu zbrali ljudski predstavniki iz vseh krajev Jugoslavije. Kljub vojni vihri so potovali iz najbolj oddaljenih krajev — iz Srbije, Makedonije, Črne Gore, Vojvodine, Slavonije, Hrvaške, Slovenije, Dalmacije, Istre in Slovenskega Primorja. Na tem drugem zasedanju AVNOJa so delegatje kot najvišji zakonodajni organ Jugoslavije odobrili sledeče sklepe:
1. Uzakonitev ljudske oblasti, ki je nastala in se razvijala med narodnoosvobodilno borbo kot edina in nepreklicna najvišja oblast. 2. Nova Jugoslavija je zvezna država, ki jo tvorijo njeni narodi: Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci in Makedonci. 3. Obsoja ^ reakcija doma in v tujini, kralju pa se prepoveduje po-vratek v Jugoslavijo.
Z gornjimi sklepi je za vedno bil odpravljen stari državni ustroj bivše kraljevine Jugoslavije. Na tem zasedanju se je rodila nova Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Truman je napovedal sveto vojno Rusiji, je izjavil Wallace
Komunizem je bil potreben v Rusiji in na Kilajskem, da zruši feudalne vlade
BOSTON, 28. nov. — Bivši podpredsednik Zedinjenih držav in voditelj Progresivne stranke Henry A. Wallace je danes izjavil, da je predsednik Truman "napovedal sveto vojno brez-verni Rusiji."
Wallace je omenil nedavni Trumanov govor, ko je predsednik rekel, da demokracije podpirajo moralne postave, medtem ko teh postav komunizem nima.
"Tako dolgo, dokler bo Truman imel takšne ideje, Rusija ne more skleniti nobenega osnovnega sporazuma z Zedinje-nimi državami," je med ostalim rekel Wallace.
Bivši podpredsednik je govoril na sestanku Non-Sectarian Community Church of Boston. Pohvalil je tudi zmago kitajskih komunistov, ki da prinaša veliko dobrega podrejenim in izkoriščanim ljudstvom. V zvezi s tem je rekel:
"Komunizem je bil potreben v Rusiji in Kitajski, da bi zrušil stare feudalne vladavine, ki so bile polne korupiranih navad."
sovjeti bodo izdelali film o robesonu
MOSKVA, 28. nov. — Sovjet ski časopisi so danes naznanili, da je Anatolij Surov napisal see narijo za novi sovjetski film, v katerem bo prikazano življenje in borba znanega ameriškega zamorskega baritona Paula Robe-sona.
Zedinjene države lahko imajo sedaj zelo dobre odnošaje s Titom, pravi bivši ameriški ambasador v Beogradu
SOVJETSKI TISK SMEŠI CHURCILLOVO HČERKO
MOSKVA, 28. nov. — Časopis "Sovjetska umetnost" je danes objavil članek, s katerim smeši hčerko bivšega angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki je po poklicu gledališka igralka. Časopis pravi, da je značilno, kako ameriški tisk molči o umetniški zmožnosti Sarah Churchill, namesto tega pa le poudarja, da zasluži $1,000 na teden.
"Plače se očitno smatra za najmočnejši dokaz zmožnosti, s katerim se želi storiti učinek na tisk in javnost," pravi "Sovjetska umetnost."
Dobrodelni koncert
V sredo, 30. novembra se vrši koncertna priredba v Severance dvorani v korist Mary-mount bolnišnice, ki je bila otvorjena v septembru. Nastopila bo 25-letna Lilly Windson iz Harthorne, N. Y., ki se je lansko leto nahajala na koncertni turi po Evropi. To bo njen prvi javni nastop v koncertni priredbi v Ameriki.
Žalostna vest
Ko se je poznani John Pru-dich iz Willoughby, O., nahajal na obisku pri svoji hčeri Mrs. Pauline Fletcher v Arcadia, Cal., je prejel telegramsko sporočilo, da je umrla 8. nov. njegova sestra Tončka Porenta v Brooklyn, N. Y. Pokojnica je bila stara 57 let in v Ameriki se je nahajala 41 let. Doma je bila iz Rakeka na Notranjskem. Pokojnica zapušča soproga Franka, hčere Molly, Ann in Claro, brata Johna v Willoughby, O., sestrično v Hostetter, Pa., bratranca John Ivančič v Lorainu, O., ter veliko sorodnikov tukaj v Ameriki in starem kraju. Sin John je padel v zadnji vojni. — Bodi pokojnici ohranjen blag spomin!
upori v angleški koloniji
LONDON, 28. noV. — Angleško imperijo zopet ogrožajo upori v njeni največji koloniji Nigeriji. Že 10 dni divjajo nemiri domačinov, ki zahtevajo neodvisnost.
Minister za kolonije Arthur Creeck je v parlamentu izjavil, da je položaj v najvažnejših strateških predelih kolonije "pod kontrolo." Kljub temu pa so angleška letala pripravljena, da nastopijo proti upornikom. Kot je izjavil Creeck, bo proti upornikom poslana policija in vojaštvo, ki ga Anglija drži v Gibraltaru.
Nemiri so se začeli s stavko premogarjev, ki zahtevajo zvišane plače. Stavka pa se je razvila v močno gibanje za neodvisnost. Domačini so postali posebno razkačeni, ko je angleška policija postrelila 21 Afričanov.
Guverner Nigerije je v soboto objavil stanje nujnosti, uvedel strogo cenzuro in dal policiji posebna pooblastila, da lahko nastopi proti upornim domačinom.
NEW YORK, 28. nov.—Bivši ameriški ambasador v Jugoslaviji, Cavendish Cannon je danes izjavil, da se vsled tekočega trenja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo lahko obdrži prav dobre odnošaje med Zedinjenimi državami in Titovo vlado.
Cannon, ki se je vrnil v Ameriko z italijansko ladjo "Vulca-nia," je povedal, da je spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo "tako pristen, kot le more biti."
Po njegovih izjavah je maršal Tito dal "najhujši udarec Krem-Ijinu."
Bivši ameriški ambasador je podal ostavko na svojem položaju vsled pešajočega zdravja.
"Pogum premijerja maršala Tita, ki se je dvignil proti Rusiji, je strahovit udarec sovje-tom," je rekel Cannon.
Cannona je na položaju ambasadorja zamenjal bivši pomožni državni tajnik George V.
Allen, za katerega pravijo, da je eden od najbolj zmožnih ameriških diplomatov.
Bivši ambasador je časnikarjem povedal, da je Titov režim "prav tako komunističen kot je bil pred sporom z Rusijo." Pristavil je, da v Jugoslaviji ni nobenih znakov trenj ali pa iraz-kola, kar pa se tiče osebne varnosti Tita, niso storjeni nobeni posebno vidni in strožji ukrepi.
"Tekoče trenje med Jugoslavijo in Rusijo je postavilo zadeve v takšno stanje, da mi lahko v bodočnosti imamo zelo strpne odnošaje z Jugoslavijo," je rekel bivši ambasador.
Kar se tiče verskega vprašanja v Jugoslaviji, je Cannon izjavil, da ne želi govoriti ^yevec o tem, da pa pričakuje, da bodo v Jugoslaviji bolj spoštovali civilne svobodščine.
Maršala Tita je Cannon označil za človeka "močnega značaja," ki ni samo navadni teoretik in katerega da ljudstvo spoštuje, radi "njegove predrznosti."
Cannon bo jutri odpotoval v Washington, kjer bo vladnim uradnikom podal poročilo o Jugoslaviji.
Slovenski film v Barberlonu
Jutri, v sredo 30. novembra in v četrtek 1. decembra se bo kazalo dva slovenska filma "Na svoji zemlji" in "Izgradnja" v modernem gledališču West Theater v Barbertonu. To gledališče je slovensko podjetje ter se nahaja na Rt. 5, 21 St. Filme se bo pričelo izvajati v sredo popoldne ob 1. uri in do polnoči, v četrtek pa od 5.45 popoldne do polnoči. Javnost od blizu in daleč je prijazno vabljena na udeležbo.
Obisk mlekarne
Sporoča se vsem članicam Progresivnih Slovenk, ki se na meravajo udeleži]ti obiska velike moderne mlekarne Telling Belle Vernon, da gotovo pridejo v četrtek zjutraj ob 11. uri v SDD, odkoder se skupno podajo. Izlet prireja krožek št. 1 Prog. Slovenk, toda vabljene so članice tudi od drugih podružnic, da se pridružijo. Za podrobnosti pokličite Mrs. Evo Coff, IVanhoe 3176.
Ruski državljani postavljeni pred sodnijo v Sarajevu
BEOGRAD, 28. nov. — Jugoslovanska vlada je danes naznanila, da se bo v Sarajevu kmalu začela obravnava proti četvorici sovjetskih državljanov. Ti državljani se nahajajo v skupini 31 sovjetskih državljanov, ki so zaprti v jugoslovanskih ječah.
Z obravnavo bo verjetno prišlo do novih napadov dežel Ko-minforme na jugoslovansko vlado. Vsled aretacije sovjetskih državljanov j e • jugoslovanska vlada prejela že par protestnih sovjetskih not.
V Jugoslaviji se je pred vojno nahajalo kakšnih 12,000 Rusov, ki so za $asa revolucije zbežali pred boljšfeviki. To so bili tako-zvani belogardisti. Nekateri so v drugi svetovni vojni sodelovali z okupatorjem, toda 6,000 jih je ostalo v Jugoslaviji in ko je sovjetska Rdeča armada gri-šla v Jugoslavijo, so zaprosili za sovjetsko državljanstvo. Jugoslovanska vlada trdi, da so sedanji sovjetski državljani bili kolaboratorji in vohuni.
ŠTIRJE RUMUNCI OBSOJENI NA SMRT
BUKAREŠTA, 27. nov.—Štirje Rumunci, med njimi eden član generalštaba, so danes bili obsojeni na smrt, dvanajst pa na zaporne kazni, ker so se soglasno z obtožnico ukvarjali z vohunstvom za Zedinjene države.
Svarilo
Rojak Anton Logar opozarja, da bodite previdni, če se vam pridruži kakšen tujec, ki trdi, da ima pri sebi veliko denarja, katerega je podedoval po svojemu pokojnemu bratu v Californiji, nato pa vpraša za nasvet glede dobre banke, v katero bi vložil svoj denar.
Tak slučaj se je prošli teden pripetil Logarju, ko je zjutraj šel na delo v Republic Construction Co. na E. 53 St. in Hamilton Ave. Moški ga je ustavil malo pred osmo uro,. Star je bil okrog 62 let in njemu se je pridružil kmalu šA drugi moški, star okrog 55 let. Prvi se zelo rad joka in hVali, koliko ima denarja. Je suhe postave, visok okrog pet čevljev, drugi ima majhne brke. Logar jima je rekel, da so i vse banke dobre, toda pripravljena sta bila plačati mu $10, da bi šel namesto na delo, ž njima na banko. Iz kakšnega vzroka sta hotela Logarja spraviti s seboj, namesto, da bi šel na delo, ne vemo, gotovo pa je, da njiju načrti niso bili nič kaj prida. V takem slučaju je najbolje, da se vsiljivca izroči policiji.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-a»o r^znaSalcu in po poSti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
ENAKOPRAVNOST
For Six Months—(Za šest meiecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
F.^r Canada. Kurope and Other Foreign Countries-(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
f or One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)____
.$10.00 _ 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
OBOROŽEVANJE ZAPADNE EVROPE
Kongres je določil $1,000,000,000 za obroževanje dežel tako zvanega Atlantskega vojaškega pakta. Mnogi senatorji in kongresniki so sploh bili proti takšnemu vojaškemu paktu, ki bi prej prispeval vojni kot pa stvari miru, kot je že večkrat opozoril republikanski senator Robert Taft.
Atlantski pakt je bil sklenjen se predno je predsednik Truman uradno naznanil novico o atomski eksploziji v Sovjetski zvezi. S tem naznanilom so bile zmešane štrene celotni vojaški strategiji. Reakcionarni francoski general, De Gaulle, ki želi postati vojaški diktator Francije, je tudi rekel, da je sedaj takšen pakt in na splošno načrt za oboroževanje zapadne Evrope, brez vsake koriste. Kljub takšnim kritikam, da kritik onih, ki sklenitev Atlanskega vojaškega pakta smatrajo za direktno agresivno dejanje sploh ne omenjamo, pa se še vedno z mrzlično naglico deluje na oboroževanju zapadno-evropskih držav. Nekateri kritiki pravijo, da je v obrambeni blok zapadno-evropskih držav vključena tudi fašistična Španija in zapadna Nemčija. Sodeč po številnih kongresnih odborih, vojaških misijah in posameznikih, ki zadnje čase potujejo po Španiji, je to mogoče.
V Parizu se je začela konferenca vojaških voditeljev dežel Atlantskega pakta. Ameriški obrambeni tajnik Louis Johnson se skupaj z gen. Omarom Bradleyem nahaja v Nemčiji. Na konferenci bodo vojaški voditelji začrtali skupno strategijo za vojno s Sovjetsko zvezo. Ker je postavljen pogoj, da morajo Zedinjene države najprej odobriti ta vojaški načrt, če posamezne dežele želijo dobiti tanke, letale, strojnice in municijo, je upravičeno domnevati, da bodo načrt z$ "obrambo EVrope in miru na svetu," ustvarili ameriški vojaški voditelji.
2e brez teh vojaških posvetovanj se je v zunanjem svetu vstvarilo vtis, da Zedinjene države rožljajo z orožjem, Dosti so k temu prispevale izjave onih. kongresnikov in uradnikov, ki so kar odprto zagovarjali, da se začne na sovjetska mesta metati atomske bombe. Tudi ameriško časopisje in revije, ki se neutrudljivo pečajo z vprašanjem "atomskega napada na Sovjesko zvezo" in objavljajo vojno-hujskajoče članke, imajo precej zaslug, da v svetu Zedinjene države niso smatrane za mogočng silo, ki bi si resnično prizadevale, da bi se ohranilo mir na svetu. To neradi priznamo, toda dejstva so takšna.
"Vojaško pomoč zapadno-evropskim državam zagovarjajo nekateri naši voditelji, čes da je potrebna, da se ustavi "sovjetsko vojaško agresijo." Toda, kakor je to rekel sam Taft, ki nikakor ni progresivec ali pa "sopotnik," So vjetska zveza sploh ne namerava napasti z vojaško silo druge dežele. Zadnji teden je to mnenje potrdil tudi znani pisatelj in ekonom James P. Warburg, ki je v New Yorku ob priliki debat o vojaški pomoči rekel, da bi taksna vojaška pomoč "prej izzvala kot pa preprečila agresijo." War-burgh je pristavil, da čeprav Rusija po njegovem mnenju predstavlja- "grožnjo svobodi in varnosti Evrope," je ta grožnja v prvi vrsti politična, "vojaško pa je le drugo razredna." To mnenje izražajo oni nasprotniki Sovjetske zveze, ki trdijo, da Sovjetska zveza deluje potom intrig, politične infiltracije in ščuvanja na revolte. Toda tudi to mnenje je zgrešeno, kajti revolte so mogoče le v onih deželah, kjer ljudstvo ni zadovoljno s svojim ekonomskim in socialnim položajem. Najbolj očiten primer je Kitajska, kjer je ljudstvo .pod vodstvoni komunistov brez vsake pomoči Sovjetske zveze strmoglavilo korumpirani Ciangkaj-šekov režim, čeprav so Zedinjene ^ržave podprle nacionaliste s štirikrat večjo vsoto denarja, kot pa jo nameravajo vložiti v "obrambo zapadne Evrope."
Z vojaškimi programi, oboroževanjem in odprtimi vojnimi pripravami se prav sigurno ne prispeva stvari miru, posebno če ni nobenih dokazov, da nasprotna stran res pripravlja agresijo. Strinjamo se z mnenjem senatorja Tafta, da bi oboroževanje zapadne Evrope prej povzročilo vojno kot pa jo preprečilo. Nikakor ne verujemo, da si ljudstva sveta, posebno ona ljudstva, ki so kajcor evropska in azijska šla skozi vse strahote zadnje vojne, želijo nove vojne. Z rožljanjem z orožjem, ki je sedaj v teku v Parizu, SG stvari rriiru ne koristi.
UREDNIKOVA POSTA
Za Mladinski pevski zbor
Kresna noč, ko kres gori in vse čarobno oživi, ko mnogim prej govora ni na kresno noč ga zadobi.
Kdo še ni slišal kakšne pravljice o čarih kresne noči? Dvomim pa, da je kdo že prisostvoval tem čarom.
Ta prilika se vam bo nudila v nedeljo 11. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Mladinski zbor bo poleg petja podal tudi igrico "Kresna noč." Tam boste videli fante in dekleta, ki bodo razigrano prepevali pri ognju. Potem bodo pa začeli skakati čez ogenj in tista, ki bo najdlje skočila, se bo najprej omožila in najboljšega fanta dobila. Seveda vsi in vse bi najrajši najdlje skočili in najboljše vdobili, kar povzroči med njimi nekoliko prepira. Če se pa zgodi nesreča, da kdo pade, bo moral pa še eno leto čakati na ženitev.
Mamice, ob tem prizoru, vam bo spomin lahko pohitel nazaj v mlada leta, ko ste tudi ve na svoj način skušale ugotoviti, da kakega fanta boste dobile in kdaj se boste poročile. Seveda to velja tudi za nas moške, toda ne radi priznamo. Ob zaključku pogasijo ogenj in odidejo med petjem. Gozd postane miren, tih in prazen, le v daljavi bije 11. ura v zvoniku, kakor večno lepa Prešernova "Luna sije; klad-vo bije, trudne pozne ure že/' Ob takem prizoru človeka objame neka čudna slutnja, da pričakuje z vso napetostjo svojega duha, nekaj tajnega, nekaj čarobnega. In res. Počasi se zaslišijo glasovi raznih živali, kresnice preletavajo, krasna vila se prikaže in poje s sladkim glasom, kakor srebrne strune.
Ostudne čarovnice pridrvijo jahajoč na svojih metlah ter plešejo odvratni ples in vreščijo svoje nevšečne pesmi, da je groza človeka. Med divjim plesom odbite s položaja. Pride skopuh, ki mu je denar vse na svetu in S' praprotno vejico v roki išče zaklad, če ga bo našel, ne vem.
Nato začnejo prihajati živali srna, srnjak, zajka, zajec, sova, čuk, petelin, kokoš itd. Živali po-sedejo po trati in začnejo svoje letno zborovanje na kresno noč, ker samo na to noč jim je dan dar govora. Ko se bo čitalo iz knjige resnice, boste videli, kako velika krivica se godi živalim. Pritožujejo se na levo in desno proti krivičnim ljudem in njihove pritožbe so upravičene.
Petelin toži, kako so mu ubili še deviško njegovo lepo hčerko piško. Zajka pa pravi; "Ljudje pri pameti, dovolj že stari, so mi snedli sinčka v obari, in vsi' drugi tako naprej.
Ob koncu zborovanja proti belemu jutru se prikaže zopet vila, jih pozdravi in tolaži njihova žalostna srca, ki so polna pekočih ran, da bo tudi zanje enkrat ^napočil pravice dan.
To je kratek opis igrice, katera je delo John Steblaja za 15-letnico Mladinskega zbora. Kdor bo hotel podrobno videti in slišati ter uživati v polni meri zadovoljstva, bo moral biti tam.
Torej, se vidimo v nedeljo popoldne 11. decembra v Slo-' venskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Jack Tomšič.
šivanke do kuhalnice, v vsakih barvah, tudi dišave okusnih dobrin, od piškotov, potic, krofov do ogromnih pogač.
Pred dvema letoma sem bila srečna te velike pogače, ustrašila sem se, kako jo bom vzela domov. Seveda čez čas smo kar tam rešili uganko in jo razre-zali. Spekla jo je pa Ančka Er-štetova.
Tudi letos so obljubile te naše članice toliko teh dobrot, da boste mislili, da je sam sveti večer z Miklavžom.
Ročna dela, čipke pri posteljni n ali namiznih pritiklin vas pa zares očara. Kakšni so ti prsti, da pričarajo na blago vse te umetnine?
Da, imamo "artiste" med nami, a .jih premalo upoštevamo; vedno so nam na razpolago, a se jih v premnogih slučajih izognemo.
Vdajte se vsaj malo in poslušajte klic, ki vas vabi. Ne bo vam žal. Spomlad in poletje nas razveseli v naravi. Za jesen in zimo smo pa preskrbljeni v naših narodnih hramih. Naši so, hoteli smo jih imeti, sedaj ne glejmo samo na zidove zunaj znotraj so mnogo lepši, obširne lepe dvorane, čiste, svetle in na ravno vabljive.
Tam se vršijo vsako nedeljo izborni pevski koncerti, igre godbe, po umetniškem in domačem okusu, za vsakega nekaj.
Da bi bila mladina od nas poučena o vseh lepotah, ki se vr šijo od leta .do leta za temi zidovi, bi ne bila dvorana polna samo ob zvokih domače polke in valčkov, temveč tudi domačih pesmi in dramatičnih predstav.
Upam tudi, da bi bili stariši veseli, če bi vedeli, kje se otro ci nahajajo. Tam je lepota, tam je umetnost, tam je družabnost in tam je bodočnost; to mi bo priznal, kdor poseča vse to. Pridite k našim nedeljskim prireditvam, ne bo vam žal.
V soboto 3. decembra od če trte ure naprej nas pa razveseli te, in si oglejte, kaj vse premo rejo naše marljive članice Progresivne Slovenke. Vrnile vam bomo veseljem ob enaki ali boljši predstavi.
Na razstavi in bazarju bo naša glavna tajnica Josie Zakraj-šek imela razstavljene lepe in pomenljive slike, prinešene iz Jugoslavije.
Za vse bolane članice nam bo žal, ker se ne morejo udeležiti. Mislili bomo na vas in vas pogrešale. Želimo vam skorajšne ga zdravja in vfis pričakujemo na prihodnjih sejah.
Vas pa, dragi obiskovalci, pri čakujemo s smehom na obrazu. Dobrodošli pri Progresivnih!
Ivana Schiffrer, članica
Prispevki pri podr. šl. 48 Sansa
Cleveland, Ohio.—James Ko-žel je nabral med delavci v tovarni Fisher Body $22 v spomin pokojne Frances Wolf, katero vsoto je izročil za zdravila. V isti namen so darovali tudi sledeči po $5: družina F. Dacar, družina J. Marinko (izročil J. Durn), družina A. Jankovich, družina Frank Makarovič (izročil A. Jankovich) in Fred Ces-nik. $3 je darovala družina Kumar.
Mrs. Mary Poznik darovala $3 v spomin pokojne Frances Grum (izročil J. Durn). Vsem prispevateljem iskrena hvala.
Andrew Bozich, tajnik št. 48 SANSa
MARŠAL IIOKOSOVSKI | šal Konstantin Rokosovski je O OBRAMBI POUSKJ]	; daner; izjavil, da se bodo poljske
VARŠAVA, 27. nov. — Bivši j armad") % odličnimi sovjetskimi sovjetski maršal in sedanji | armadami skupaj borile za obrambni minister Poljske mar-' obrambo zapadnih poljskih mej.
Razstava in bazar
V soboto 3. decembra bo razstava in bazar krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Vsako leto v jeseni že več let in z vsakim letom bolj zanimivo in lepo. Dvorana št. 3 v novem poslopju se spremeni v krasen vrt, prav zares da tako izgleda. Po mizah prelepa ročna dela, od
Letna seja in domača zabava
Cleveland, Ohio.—V nedeljo, dne 4. decembra se vrši glavna letna seja društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ. Seja se prične točno ob 1. uri v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. Dolžnost vseh članov in članic je, da se udeleže te seje, ker bodo volitve uradnikov za prihodnje leto. Zato prosimo vse, da se gotovo udeležite.
Po seji bomo imeli domačo zabavo. Igral bo Frank Mramor. Za jesti in piti bo tudi dovolj, ob 4. uri popoldne pa pride skozi dimnik naš Miklavž. Na hrbtu bo imel veliko vrečo, v kateri bo prinesel nekaj za pridne otroke. Torej, člani in članice, ne pozabite priti in pripeljite tudi svoje otroke.
Zvečer se vrši ples, za katerega bo igral poznani Al Štrukel orkester. Prav luštno bo za vse, torej ne pozabite, priditi vsi člani in članice, prijatelji in znanci. Na svidenje v nedeljo, 4. decembra.
John Leskovec.
STARI DOMOVINI
(Piše JOE DOVGAN)
Bazar ročnih del v S. N. Domu
V soboto 3. decembra priredi krožek št. 2 Prog. Slovenk bazar ženskih ročnih del, ki bodo predstavila pisano izbero vsako vrstnih potrebščin za hišno uporabo. Ker je božična oziroma Miklavževa sezona tik pred durmi in z njo običaj prijateljskega obdarovanja — se nudi tu ugodna prilika naši javnosti, da si nabavi krasna in trpežna darila trajne vrednosti po zmerni ceni.
Naše marljive članice so našL le in nakvačkale lepe prevleke za blazine, prtiče, brisače, robčke, predpasnike in še vse polno raznovrstnih hišnih okraskov. S svojim delom bo zastopana tudi znana strokovnjakinja Gu-sti Frančeškinova iz Green-woodu, Wisconsin, in kdorkoli je že videl njene izdelke, je .priznal, da so mojstrovina.
Zato pa pripravljalni odbor prijazno vabi naše prijatelje od blizu in daleč, da obišče naš semenj; pridite tudi fantje in možje, ker naše izkušene prodajalke vam bodo pomagale izbrati darilo za vašo izvoljenko po vaši želji in okusu z garancijo za obojestransko zadovolj-nost.
Na razpolago bodo tudi dobra okrepčila. Torej se vidimo v soboto večer v SND soba št. 1.
Odbor krožka št. 2 P.S.
Pevski zbor Triglav
Cleveland, Ohio. — Opozarja se vse pevce in podporne člane zbora "Triglav", da bo letna seja dne 3. decembra po pevskih vajah, in sicer zvečer ob 9. uri. Dolžnost vseh je, da ste navzoči, ker ta seja bo važna.
Dolžnost vseh rojakov tu na zapadni strani pa je, da postanete podporni člani in skupno delujemo v korist tega našega zbora. Sedaj imate priliko, da se priglasite kot nov podporni član, ali pa pridite ob sobotah zvečer, ko je tajnica navzoča, če vam je slovenska pesem pri srcu, se gotovo ne odrečete našemu vabilu. Pridite v Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Želim vsem članom .in članicam vesel božič ter zdravo in napredno novo leto, temu listu pa hvala za vse delo z mojimi dopisi.
Anna Jesen ko, poročevalka.
Zahvala Gospodinjskega, kluba
Euclid, Ohio.—Moja dolžnost je, da se zahvalim vsem našim starim znancem in prijateljem, ki so tako rekoč eni in isti na naših veselicah pri Gospodinjskemu klubu Slov. društvenega doma na Recher Ave.
Globoko zahvalo naj sprejmejo naši pevci pri zboru "Slovan" za tako lepo udeležbo in njihovo lepo petje. Z veseljem sem sprejela poročilo članice Augustine Zupančič, ki mi je poročala, da je prejela lepo božično darilo za naš klub, namreč $10 od Antona Baraga za nabavo kuhinjskih potrebščin, ki nam je obenem čestital za marljivo delo. Torej, srčna hvala,
(Nadaljevanje)
V	gostilno je medtem prišel ameriški častnik in se vsedel k moji mizi. Vprašal sem ga, koliko časa je v Trstu. Odgovoril mi je, da od zadnjega aprila in da se mu ne dopade. Naročil si je konjak in ko sem mu rekel, da je precej drago, mi je potrdil, rekoč, da so pravi cigani; vsaki-krat računajo drugače. Vprašal .me je, odkod prihajam in ko sem mu povedal, sem pristavil, če lahko grem po mestu. Ko mi je zagotovil, da se ni treba ničesar bati, sem stopil ven.
Gledal sem in se čudil, kje so vsi tisti ljudje, ki so tukaj pred' več kot 20 leti kar mrgoleli v Žardmu. Ob nedeljah je pred postajo bilo toliko ljudi, najsibo ob 8. zvečer ali pa o polnoči. Sedaj pa je vse tiho. Nekaj starih ljudi je ležalo po klopeh. Najamem si vozilo in se odpravim obiskat nekdanje prijatelje. Časa sem imel šest ur. Ko pridem k hiši enega teh prijateljev, mi ljudje odgovorijo, da ga ni več tu. Tako je bilo pri drugemu, tretjemu . . . Nobeden ni vedel pojasniti, kje so.
Žalostno in mrtvo je življenje v Trstu, kar načuditi se nisem mogel. Ko sem šoferja vprašal za pojasnila, mi je odgovoril, 'da se slabo dela, draginja pa je velika. Dekla zasluži na mesec 4,000 lir, kar je približno $5.50, delavec 20,000 do 29,000 lir.
Šel sem nazaj na postajo. Bilo je blizu polnoči, na postaji pa vse tiho. Le včasih je prišel kakšen človek, pogledal pa zopet odšel. Skoraj, da te je strah, posebno na takšni postaji kot je v Trstu. Šel sem si kupit listek in ko sem vprašal do St. Petra, mi je uradnik odgovoril, da mi lahko da samo do Opčine.
V	vlaku sem dobil dosti ljudi, ki so potovali v Jugoslavijo. Bila sta med njimi neki mož z ženo, ki sta potovala v Zagreb. Predstavili smo se. Bila sta mi prišla kot nalašč, da mi dasta korajžo, kajti postajal sem nervozen. Spomnil sem se tiste pesmi: "Kam se ti, fantič, v nevarnost podajaš . . .?"
Prišla je policija, nam pobrala potne liste. Mene pa je eden vprašal, kje da imam izkaznico o denarju. Povedal sem mu, da mi nobeden ni dal, da bi izpolnil kakšno polo in da so mi v Tržiču naročili, da moram ostati na postaji in tako sem tildi storil.
Stražnik mi je odgovoril, da se gotovo lažem in da me lahko spravi z vlaka. Takrat pa mi je zavrela kranjska kri:
"Kaj pa bi vi naredili, če bi bili na mojem mestu in vas nobeden ne vpraša in vam da potrebne reči, da bi jih izpolnili?"
Zabrusil sem mu, da so mi v Angliji in Franciji dali vse listine za izpolnit, ko pa sem prišel v Italijo, mi tega nobeden ni dal. Rekel sem, da ne vem, kakšne postave imajo.
To ga je malo pomirilo. Rekel je, da se mu čudno vidi, no da pa me bo pustil naprej. Tako smo prišli do Opčin, kjer se je vlak ustavil. Moj sopotnik, ki je menda večkrat potoval tod, mi je rekel, naj kar pogledam skozi okno, kako bodo ti tržaški Napo-litanci poskakali z vlaka, ker se bojijo srečanja % Jugoslovani. Sedaj bomo potovali do Sežane, kjer pravijo, da se nahaja tista
"zelezna zavesa," ki je pa jaz nisem opazil.
Pri Sežani je vstopil mož v uniformi.
"Prosim, potne liste," je dejal. Kar milo se mi je storilo, ko sem slišal slovensko govorico. Počutil sem se bolj domače. Tu so končno ljudje, s katerimi se bom pogovoril v materinem jeziku. Ko pride do mene, me pogleda in reče:
"Vi ste gotovo Amerikanec."
Potrdil sem. Rekel je, da mi bo takoj prinesel potni list nazaj. Za njim je prišel drugi, ki je govoril bolj po kastavsko. Vprašal me je, če imam kaj prtljage, nakar odprem kovček. Malo pogleda in mu sam povem, da imam precej cigaret in ga vprašam, če lahko to nesem naprej. Ko mi je odgovoril, da jih lahko obdržim, sem mu ponudil en zavoj, pa se je takoj opravičil, da jih ne more kaditi, ker da so zanj ameriške cigarete premočne. Ponudil mi je svoje:
"Izvolite. Boste videli, kakšne so naše. Mi smo vaše že kadili, vi pa naših gotovo še ne."
Vzel sem cigareto, ki se mi je takoj dopadla. Nato me je vprašal;
"Kaj pa imate tu zavito v papir?"
Mislil sem si, da je boljše, da mu takoj povem, da imam fotografski aparat in filme.
Vprašal me je, če sem kakšen poročevalec, ko pa sem odgovoril, da ne, je poklical vojaka in mu rekel, naj me pelje k cari-narju. Prišli smo v urad, kjer je vojak pojasnil, kaj je.
Carinar me je vprašal, kaj mislim slikati in ko sem povedal, da svojce in pijatelje, sem pristavil, da bi rad prijavil aparat. Šel sem k drugi pisalni mizi, kjer je uradnik zapisal številko aparata v potni list.
Uradnik je nekaj časa gledal potni list, potem pa mene in me vprašal;
"Kaj ste vi iz Šembije? Pa ne, da bi Vi bili Krnevcov Jože? Lej ga no, nikoli Te ne bi poznal. Jaz sem Marinčič iz Ilirske Bistrice."
Res sem bil presenečen. Komaj sem stopil na jugoslovansko ozemlje, sem že srečal starega znanca in prijatelja.
Šel sem nazaj po filme. Carinar me vpraša, če bom šel v Ljubljano, ker da bi bilo najboljše, če bi tam dobil nekakšno pobotnico ali izkaznico. Zaprosil sem ga, če bi on oddal, jaz pa bi plačal stroške. Pristal je in mi rekel, da ne bo dosti, kvečjemu 15 do 20 dinarjev. Tedaj sem se šele spomnil, da nimam dinarjev. Javil sem, koliko imam dolarjev in ko sem jih nekaj zamenjal za dinarje, mi je carina^ zaželel srečno pot.
(Dalje prihodnjič)
Zastopniki 'Enakopravnosti

Za St. clairsko okroij*!
. JOHN RENKO 1016 E. 7Gth Št.
, UT 1-6888 ★
Zb collinwoodsko in auclid"'"' okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Mr. Anton Baraga, tudi mo žene pri Gospodinjskem klubu vam želimo veliko uspeha.
Zahvaljujem se tudi Andy Ogrinu za pomoč pri godbi, kakor tudi vsem delavkam za pomoč piT delu, ter vsem posetni-kom, ker ako bi ne bilo vas, bi bilo bolj slabo za blagajno Go-podinjskega kluba.
Mary Medvešek.
Za newburško okroij«'
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
:':xA
?• novembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ODARWINU
(Nadaljevanje)
^ v "Nastanku vrst", poseb-Pa v "Izvoru človeka" ome-* I^arwin še tretji način selek-J^> namreč spolni izbor. Naj-icnejši, najbolje oboroženi, za ° najbolj značilni samci 130 prednost pri parenju, ker premagajo svoje tekmece •bivajo večjo naklonjenost Ker potomci podedujejo ^osti svojih staršev, se s 'zboljšuje vrsta.
govori o vzrokih razvoja spreminjanja vrst, se ustav-t>arwin pri primerih naglih variacij. Darwin trdi, oarava ne dela skokov", '®č se počasi razvija; obe-niora priznati, da nepre-. zadeva ob take nagle Wftiembe, ki jim pa ne prizna-j Pomena za razvoj vrste. Ven-znanost dokazala, da so ' take nove lastnosti, ki se '^doina pojavijo, lahko ded-"la torej tudi narava pozna .°'^cije in ne le počasno evo-Kopičenje nevidnih ko-sprememb povzroči ne. kakovostno spremembo, potemtakem nujna in v z zakoni razvoja, čeprav ^ opazimo njenih vzrokov in zdi slučajna.
,^rwin ni le teoretiziral, am-
Harvi
^ J® Vsako svojo trditev pod-Kp P^^aktičnimi dokazi. Zato jub prvotnemu odporu zma-teorija o razvoju zive narave.
^^alje so se znanstveniki in cerkveni krogi upi-,j'trditvi, da je tudi človek na-na ta način. Še da-^ ^'išimo mnogokrat ugovore: Pa ne priznam, da bi se iz opice." Poglejmo ob Še, kako je s tem. Kako jj^Šli naravoslovci na misel, ^ je, kakor vsa ostala nara-^^^zvijal tudi človek, o kate-^0 bili tako dolgo prepri-' da je čisto posebno bitje? opazovali in preučevali ži-1^' morali opaziti mnogo L^'^'^osti med njimi in člove-1^; Kljub razlikam, ki so po-- različnih življenskih raz-
mer, so zasledili veliko podobnosti v zgradbi okostja, v posameznih organih in njihovega delovanja. Dognali so celo, da imajo človeku podobne opice, orangutan, šimpanz in gorila, iste krvne skupine kakor človek. Tem ugotovitvam pa so se pridružila še odkritja, ki so popolnoma potrdila domnevo o živalskem poreklu človeka. Znanstveniki so v zemeljskih plasteh različnih starosti našli ostanke človeških prednikov, ki se zelo približujejo danes živečim antropomorfnim opicam. Seveda pa bi bilo popolnoma napačno trditi, da se je človek razvil na pr. iz orangutanga ali šimpanza. Ti ostanki dokazujejo le, da imajo človek in njemu podobne velike opice nekje v davnini skupnega prednika. Dolgo se je človek razvijal vzporedno z opicami; Nad ostale živali se je pričel dvigati tedaj, ko je uporabil prvo orodje. Izdelovanje sredstev za proizvodnjo življenskih potrebščin je omogoči-stavnejših organizmov v višje in bolj komplicirane je Darwin tolmačil tudi s tekmovanjem v naravi, z bojem za obstanek. "Pomislimo" — je pisal — "da se vsa živa bitja, celo slon, množijo tako hitro, da v nekaj sto-tisoč letih vsa prvršina zemlje ne bi zadostovala niti za potomstvo ene same vrste. Toda med živalmi, ki se rodijo vsako lo velikanski razvoj človeškega duha, ki dviga človeka nad vse živali in ga postavlja v izjemen položaj v naravi.
Ni bil Darwin prvi, ki je razmišljal o nastanku vrst, ni bil prvi, ki je verjel v živalski izvor človeka; toda bil je prvi, ki je znanstveno in prepričevalno dokazal pravilnost teorije o evoluciji in s tem položil temelje novemu, pospešenemu in uspeš-
nemu delu na tem področju. In v tem je njegov pomen za moderno znanost.
Obzornik
OBSODBA ZLOČINCEV, KI SO OKRADLI "GRADIŠ"
Značilen primer kraje ljudskega premoženja, ki se je posrečil zaradi premajhne budnosti vodstva in uslužbencev, je bil v mezdnem oddelku gradbenega podjetja "Gradiš" pri Litostroju. Šef mezdnega oddelka Rasto Cvetko je s falsificira-hjem plačilnih pol in denarnih vrečic ukradel podjetju 1,190,-131 din. Pri tem stamu pomagala njegova žena Ivana in bivši šef mezdnega oddelka Vinko Sliš.
Rasto Cvetko je bil meseca avgusta 1947 sprejet v službo pri gradbenem podjetju, kjer je bil njegov znanec Cinko Sliš šef mezdnega oddelka. Sliš je prej
sam kradel denar iz denarnih vrečic in Cvetko, ki je to opazil, se je z njim združil in potem sta na veliko kradla oba. Sliš je bil v začetku letošnjega leta pre-meščen" v Medvode. Cvetko pa je zasedel njegovo mesto ter začel sam ponarejevati plačilne pole in denarne vrečice, pri čemer mu je pomagala žena Ivana, ki je bila tudi nameščenka podjetja. V petih mesecih sta zakonca prigoljufala nad 918,-000 din ter ta denar zapravila.
Ko je Cvetko opazil, da so mu na sledi, je skušal s svojo ženo pobegniti. Pri begu mu je pomagal svak Izidor Vochel. Po nekaj dneh pa so varnostni organi vse tri zajeli. Obsojani so bili Rasto Cvetko na 18, njegova žena na 8, Vinko Sliš na 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Izidor Vochel pa na 6 mesecev poboljševalnega dela. Javni tožilec se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni.

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN
1146 East 61st St.
OBLAKA
HE 2730
Tekom časa.
Žuff® zobozdravnik Dr. J. V.
. nahaja na St. Clair iL'in E. 62 St., je okrog 25 zobozdravnikov " 1»
prakticiralo $5 dočim se
v tej in se
^	svi dr. Župnik
nahaja na svojem
> vam je nemogoče priti ° ^ vašim zobozdravni-Vam bo Dr. Župnik iz--J morebitna popravila hJ . delu in ga nadomestil - yitti. Vam ni treba imeti
'»k

nega dogovora, naslov je
vJ. V. ŽUPNIK
ST. CLAIR AVE. E. 62nd St.; vhod mamo

na E. 62 St.
le odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
v
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je
36^48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicottOriS



EAT THE SEED
• ••ancl you lose the harvest!
The money you have today can be the seed that grows into dreams come true. Eaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddles —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 in ten short years.
Dean W. I. Myers of Cornell University,
says: "A financial reserve in U.S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. Nothing meets these tvm requirements as well as United States Savings Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an offical U. S. Treasury advertisement — jjrepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
OCA POMLAD
^Nadaljevanje)
je zima, prvi januarski po.božiču sta Ra-"•ju, Katica šla k zapisova-je imela mnogo oprav-^•kor jih imajo matere ved-stvareh. Samo za to drugega ni videla / Ka.tica odhaja, to ji je
■^ov ''o
^ovoij opravka
f " * " -------
He- (^!^ov so čakali do po-
se je bilo pripraviti.
Magdičevih niso name-W J. ^^praviti nič posebnega, ŽOfg zdaj to še ni bilo mo-^^War dekle tako spet ne hiše, čeprav niso bo-
gati. Zato pa so Radohovi nameravali napraviti majhno gostijo. Pri njih se ne bo nihče več ženil in če se gospodar ženi, se že spodobi kakšna gostija. Zaklali so prašička prav za ta namen. Kupili so večji sod vina, da ne bo nihče ničesar govoril in da se bosta zakonca vsaj malo spominjala tega dne.
Magdičevi pa so kupili samo nekaj litrov vina, tako za silo, za zajtrk, ko pojde nevesta od hiše. Tudi nekaj mesa so prinesli iz mesta in zaklali nekaj kokoši. Tako sta sklenila mati in Ana. Te sta vodili vso stvar. Tako gostijo, kakor so drugod
gostije, pa napravijo kasneje, ko se poročijo starejši, Matija in Marko. Tedaj bo že treba.
"Pohištvo ji moraš napraviti," je naročila mati očetu takoj po zapisovanju, da se ne bi zakasnilo.
"Pohištvo?" je ponovil.
"Tak, posteljo spravi on, kakor je že navada, omaro pa moramo dati mi. Tako je povsod."
Nič ni rekel; to je pomenilo, da bo napravil.
In res se je spravil na delo. Lepo pohištvo ji napravim, si je dejal, tako, da ga bodo vsi gledali in ga bo tudi sama vesela. Da ne bo mislila, da sem samo hudoben.
Sklenil pa je, da ji bo tudi posteljo napravil. Naj ima vsaj nekaj. "Še več ji dam, kot je navada. Mene navade ne brigajo, a denar, ki bi ga izdala za posteljo, naj uporabita kje drugje. Saj vem, da nimajo pri hiši ^štene postelje." A tega, da bo
delal tudi posteljo, ni povedal nikomur. Naj bodo nekoliko presenečeni. Celo nekaj stolov je napravil, tako, iz dobre volje.
Ko pa je bilo pohištvo izgo-tovljeno, ni delal ničesar vse do poroke. Pohajkoval je. To se je pri njem prvič zgodilo, da je zašel iz delavnice brez posla. Celo v gostilno je stopil, od koder se je kasno vračal, in kdor ga je videl, je posumil, da je nekoliko vinjen.
Toda vselej se je zapli v svojo delavnico in tiste dni je spal v njej, da ne bi bil v napotje, in da ne bi kdo njega motil, ko je imel toliko misliti.
Tisto jutro torej, ko je Katica imela iti k poroki, je prišla prej k njemu. Posloviti se je morala.
Bila je v beli, lepo zašiti obleki. Okoli pasu je imela bel, svilen trak. Lase je imela močno nakodrane, gladko počesane, nekoliko na stran, in na laseh.
visoko nad pelom, je bil bel venec, ki ji je padal na hrbet.
Oče je sedel na delovni mizi in zvonil z nogami. Katica je vstopila in obstala pri durih.
Gledal je njen obraz, ki je bil okrogel, gladek kakor zrelo jabolko, nekoliko bled, morda samo ta dan in rahlo rožno pobarvali na licih. Oči so bile črne, živahne, danes nekoliko rdeče od obilnega joka. V telo je bila drobna, še otrok, in ohlapna obleka ji je zakrivila še tiste majhne, ftedorasle prsi, ki jih je že imela in ki so sicer izstopile, kadar je imela tesnejšo obleko. Roke je spustila ob sebi, drobne, okrogle, a gladke.
"Zbogom, očka," je rekla tiho in stopila proti njemu.
"Tak že greš," je rekel in še vedno zvonil z nogami.
"Da, čas bo," je odvrnila. "Da ne bi zamudili."
"O," je dejal, "še prezgodaj je zate. Imela bi še vsaj štiri leta
časa. Še prezgodaj bo. Mnogo prezgodaj."
Nekaj je mencala, potlej pa stopila k njemu, kakor so ji bile ženske rekle, posegla s svojimi drobnimi rokami po njegovem hrapavem obrazu, ki je vedno bil kakor ježeva koža, ker se ni mogel sčista obriti, se stegnila k njemu in zopet dahnila;
"Zbogom," nato ga je poljubila na obe lici.
To je mirno dopustil. Stala je tik njega. Položil ji je svojo roko na ramo. Gledal ji je v obraz.
"Zdaj, Katica," je rekel, "bi bil zate najlepši čas, čas za igranje. Življenje ni lahko in preveč »ga je odmerjenega za človeka. Trideset, štirideset let in morda še več, o, to je dovolj tudi za močne in tudi za tiste, ki so imeli dosti mladosti."
Ona pa je spet bušila v jok, a zdaj je samo kolcala. In to njeno kolcanje mu je vzelo besedo. Ničesar več ni imel povedati.
"Tak no, pa pojdi, ako že mora biti," je dejal naposled.
"Pridite popoldne tja," je še dahnila med jokom. Pogledala ga je. Bilo je to njuno poslednje srečanje s pogledi, s pogledi, kakor se srečujejo starši in otroci. Poslej bo drugače.
"Pridem," je obljubil tiho.
Šla je, malce nerodno in ropotajoč, ker ni bila vajena čevljev. Soba je bila zopet prazna. Samo zunaj je bil še velik ropot, kričanje in govorjenje. Naposled pa so zvončki na vozovih zapeli: Katica je sedla na voz. In potem je nekdo na vrtu ustrelil z možnarjem, da se je hiša stresla. Samo ropot dveh vozov je še nekaj časa prihajal v hišo: peljali so se.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite ledno sve&e dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
29. novembra 1949'
MIROSLAV KRLEŽA:
BITKA PRI BISTRICI LESNI
(Nadaljevanje)
Ker so gledali na stvari in merili dogodke s tem merilom, se naši ljudje, naravno, niso kdo ve koliko razburjali zaradi tako imenovane vojne.
"Hm — ja! Vojna!"
"Eh, moj Bog! Vojna! Kaj pa hočemo ? Oni, ki tiščijo v to vojno, že vedo, kaj hočejo!"
"To je stvar gosposke, ta njihova vojna!"
Zgodilo se je in sprožil se je glas, da je temu ali onemu odgriznilo nogo, pa, bogme, tudi glavo; ženske so začele dišati po judiformu in slišati je bilo, da so nekateri odšli v zeleni kader (ta pa striže, bolj bogatine kot kmete, ta zeleni kader, pa bo že kako, kar bo!).
"Bilo je, da ni bilo vojne, pa bo snet tako, da je ne bo!"
"Ženske so se, pri moji veri, izpridile, toda tudi moški po vojaščinah in bolnišnicah niso boljši!"
"Vsakemu svoje! Kdor preživi, bo videl! Vse pride, kadar je čas! Vsaka stvar ob svojem ča-
su!
v
Začelo se je idilično. Ubogim težakom in živinorejcem, ki so vse življenje spali po hlevih in se gnetli z rogato živino, se je življenje v asfaltiranem mestu (kjer si je jo pločniki kakor ogledala, kadar dežuje) na prvi mah zazdelo laže od onega obupnega in črnega garanja in bilo jim je, kakor da so—za hip—izplavali iz vsega tega neznosnega. Slišali so praviti o čudni deželi Koromandiji, kjer ti lete v usta pečene race in piške, po livadah se pasejo prašiči in odoj-ki na ražnju, z drevja pa visijo srebrne ure in verižice, mestno življenje se jim je v tistih prvih dneh zazdelo kakor takšna Koromandija. Povsod same pre-kajevalnice s prekajenim mesom! Povsod same krače in re-brca in rdeča slanina debelih svinj, smrtne rane so lepo zapečene z mastnimi črnimi sajami, skozi krvave luknje pa so prodrli žeblji in' visijo polnjena čreva in se cedijo nagnite klobase, dišijo ocvirki v porcelanastih skledah, opletenih z žico, da ne razpadejo. Samo suho meso!
They Keep 'em Flying

BPB-MA-e07
Within o few minutes after thete U. S. Air Fore* mechanic« moke any neeei-sory repairs to this plane, o pilot may be streaking across the sky at hundreds of miles on hour, confident in the top-notch performance of his aircraft. It is on the flight line that young airmen put to practical use the technical knowledge gained in Air Force schools which ore among the best equipped in the world.
Death Rides The Roads
... L.I



Sudden Death
11	I
Truck Terror Time
ONE TRUCK DEATH EVERY S9 MINUTES
ONE TRUCK ACaOENT EVERY OTHER MINITI
Brake Failure


The 912,000 new trucks on the highways this year, swelling: that
industry's registered total to nearly 8,000,000, po6e an important new factor in the nation's highway headache, which includes trmled road costs, crumbling pavements and mounting driving hazards. One phase of this problem — the overloading of heavy trucks — is being tackled in a IZ-state conference called for Dec. 5 by Gov. Lausche of Ohio. The over-all problem is reflected in the American Automobile Association statement, in its 1949 platform, that "extensive tests have shown that large percentages of trucks are seriously deficient in braking effectiveness," and in the National Safety Council's figures of 8,800 truck deaths and 2.600.000 truck accidents for 1948.^
Mesto, polno prekajenega mesa! Gnjati visijo kakor zastave! In na mesarskih izveškili odse-čene glave belih odojkov, okrog cerkve razparana teleta, bele rjuhe v vetru vse lepo polite z dišečo svežo krvjo, krvave mesarske roke odtisnjene na rjuhah, povsod same odlične briv-nice, ki dišijo po najfinejšem milu, in brivske sklede nihajo ter cvilijo in škripljejo v vetru, da je veselje. A kdo prešteje vse znamenite krčme in izveske s finolajn namazanimi barvami, sami črni mački in kanonirji, možače, pa spet beh mački in ogoljeni piščanci s polomljenimi sklepi in koleni, nabodeni na peterorožne vilice, pa velike ča-še penečega se piva in v oknih mastne palačinke in krofi in pogače, in vse to diši, vse to prepeva. Kako sijajno mora biti tu v nedeljo popoldne, ko imaš v žepu vso mezdo in zvrneš še slice slivovke in pelinkovca, se osladiš s srcem iz lecta ter zali-ješ vse z vinom in brizganci, zraven še dekleta in tamburico in harmoniko, da se vsa krčma trese, ženska nedrja so topla, da se zagrizeš" vanje in na vnetem nebu začutiš slani znoj ženskega telesa in sokrvico, nagoto, in plešeš kakor krvavi pust, napil si se imenitno, povsod sama dekleta, služkinje, oškroblje-na spodnja krila, rdeči trakovi, gola črna blatna kolena in stegna, tresenje, tamburice, berde, du-du, du-du, digu-digu-dajca, juh-hu-hu, juh-juh, ijuh-hu-hu.
Tudi gospod rezervni desetnik Pesek Mato in domobranci Tr-dak Vid, Blažek Franjo, Lobo-rec Štef, Lovrek Štef, Pecak Im. bro in Križ Matija so začeli to reč vojskovanja tako idilično, s tresenjem v nedeljo popoldne: toda stvar je narasla v peklenske strahote in naši junaki so prepotovali z železnico in peš mnogo stotin in stotin kilometrov in mnogo so se natarnali po bolnišnicah in po zaporih in spoznali mnogo resnic do tistega nedeljskega jutra, ko jim je bilo usojeno, da drug za drugim padejo pri Bistrici Lesni v naskoku na koto tri sto trinajst.
Tistega jutra je bil Trdak Vid izmed vseh najbolj otožen. Sanjalo se mu je bilo o njegovih otrocih, tedaj pa se je spomnil praznote, tiste strašne praznote, v katero se je bil zagledal ni tega pet dni, pa ga je nekaj stisnilo v grlu, da ni mogel niti svoje črne kave popiti, ampak jo je izlU v blato. Prav nekako pred svojim odhodom v mesto, v vojašnico, je bil pokopal ženo, v hiši pa sta ostala dva otroka, starejši deček sedem, mlajši pa štirileten. Bil je sprt s svojo in ženino žlahto in vse dotlej, dokler ni prišla brzojavka zaradi odhoda, je mnogo, mnogo noči preječal na smrdljivi slamnjači, kako in kaj naj reši to stvar s svojimi otroki? Tisto zadnjo noč se mu je zablisnila misel, da pojde na presvetlo vlado, go ri na Markov trg, pred samega svetlega bana, da potoži banu, kaj bo z njegovimi otroki, ko odide na fronto, in naj svetli ban nekaj ukrene v tej njegovi stvari. Tako je naš Trdak Vid obšel mnogo vrat na Markovem trgu in na marsikatera je zaman potrkal; ni vedel, ali naj obdrži kapo na glavi in pozdravi kakor pravi vojak, ali naj se prikloni s kapo v roki kakor pravi možak in kmet, kadar prosi za svojo pravico? Pa je torej ponekod salutiral gologlav, da so se mu smejali; drugod so ga vrgli ven, češ, da je prava svinja, ker stopa v uradne prostore pokrit, "morda zato, da se mu uši na glavi ne prehladijo." Tako se je na tem mestu svojem križevem potu po onih neskončnih hodnikih in sobah nameril na človeka, ki je imel brezčutne oči, nad glavo pa mu je plamenela rumena plinska svetilka, glasno migljaje; v sobi je bilo polmračno.
Odpel je Vid Trdak temu človeku svojo tožbico, starček z bi^ezčutnimi, steklenimi očmi ga
je pa poslušal, gledal preko njega v zrak in polnil tulce Riz-Abadie s srednje-finim tobakom Be-Ha ter stavil cigarete drugo za drugo v škatlo, ki je bila do malega polna.
"D&! Prav je, kum! Vse to sem že slišal, moj dragi! Da! A karti naj vam jaz spravim vaše otroke? Tukaj nimamo prostora za vaše otroke! Tu vam moremo napraviti zapisnik! Tako je, dragi kum!"
"Pa! Prosim jih, gospod! A kaj mi bo zapisnik? Ne vem, kam bi z deco!"
"Koliko pa imate grunta?"
"Dva orala!"
"In hišo?"
"In hišo!"
"No, pa zakaj ne bi otroci ostali doma?"
"Da, gospod! Bog z njimi! Toda sederti let je starejšemu! Kako more ostati sam?"
"Vidite, kum, dobih boste mesečno podporo! Pa dajte komu na vasi to podporo!"
"Kaj pa je ta usrana podpora? Komu je mar zanjo!"
"Žlahti jo dajte! Saj imate kaj žlahte?"
"Imam, imam, a bolje bi bilo, da je nimam! To vam je vražja žlahta! Bog daj, da bi jo voda odnesla! Petkrat bi me že bila trava prerasla, če bi bilo tako, kakor mi moja žlahta poželi. Brazde so mi preorali, hišo porušili, kaj bi moji otroci pri takšni žlahti?",
"Da! Pa kaj vam moremo mi, kum? Otrok principielno ne mo-rao vzeti v mesto! Ako jih vzamemo, se vam bodo izpridili. Proletarizirali se vam bodo otroci! Berači vam bodo postali, razumete?"
"Da. Ali jaz morda nisem berač, gospod?"
Naj vam otroka ostaneta doma na kmetiji! Vidite, kum, naš narod že tako propada! Kaj pa bo z nami, ako zapustiino našo zemljo, ako se proletarizira-mo! ? Otroci vam bodo postali
mestni potepuhi, kum!"
"A kam naj jih dam jaz? Jaz jih moram torej podaviti, da ne crknejo!"
"Kum! Dajte jih k dobrim ljudem!"
"Ah, prosim jih, kje pa so ti dobri ljudje?"
"Verujte mi, kum, vašim otrokom v korist, nima pomena, da jih vlačimo v mesto! V korist vaših otrok je, da ostanejo na zemlji!"
"A kje neki, kje neki bosta, za pet ran Kristovih? Kje bosta ostala," je zavpil Trdak Vid obupno v smrdljivi sobi na Markovem trgu in na jok mu je šlo, tako ga je stisnilo v prsih. — Za božjo voljo! Jutri odrine na fronto! Kako da temu-le tukaj ni jasno, da odrine jutri na fronto?
"Se bo že nekaj našlo, kum! Napisali bomo lep dopis na občino!"
"Notar je tat in lopov!"
"Pisali bomo župniku!"
"Ah, prosim jih! Naš gospod", je zamahnil z roko Trdak Vid.
"Bomo pa vsem pisali! Vsem, kum! Na okraj in na županstvo! Urgirali bomo, naj vam zvišajo podporo! Zdaj bodo itak sploh povišali podpore. Evo! Zdajle bomo pa lepo sestavili zapisnik z vami, kum, in vse bo dobro!"
Ko je tam gori na vladi podpisoval tisti zapisnik, se jfe Vidu Trdaku oglasila neprijetna misel, da je ta zapisnik laž in da tam prav za prav ni nobene deželne vlade,, ne svetlega bana, ne ničesar, ampak samo takle kratkoviden človek, ki polni cigaretne tulčke in jih sklada drugega k drugemu v škatlo. O tem je že marsikaj mislil, da so ti zapisniki, uradi in listine prevara in laž za reveže in za kmete, a vse do tistega trenutka se mu to tako dokončno in neopo-rekljivo jasno še nikoli ni pokazalo. Vse je sama praznota in nikogar, samo v neki pol raz-
STAKICH FURNITURE CO. prodaja počitek Prodajamo GOODMAN'S WHITE DOVE MODROCE IN BOX SPRINGS (vzmeU) za vašo udobnost—počitek—zdravje Cene samo $39.50—$49.50—$59,50 STAKICH FURNITURE CO. Kvaliteta po zmerni ceni—Lahki pogoji 16305 Waterloo Rd.—IV 8288	James D. Stokich
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI PRERANE SMRT NAŠE PREDRAGE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, MATERE, STARE MATERE IN SESTRE

IVANKE RENKO
Blagopokojnica je zatisnila svoje mile oči za vedno dne 29. novembra 1947 leta.
Hladna Te zemlja že leti dve krije,
mirno in sladko v grobu zdaj spiš,
konec je zdaj Tvojih muk in trpljenja.
Luna in zvezdice svetijo na samoten grob,
kjer spava naša ljuba soproga in mati,
katero smo tako ljubili, a je nismo mogli rešiti.
'Ni ure ne dneva, da bi ne bila v naših mislih.
Naše oči Te zaman iščejo. Tebe od nikoder ni, a duh Tvoj bo živel do konca naših dni!
Počivaj v miru—snivaj sladko, nam predraga,
enkrat skupaj se bomo združili takrat veselo bo snidenje za vekomaj I
ŽALUJOČI OSTALI:
JOHN RENKO, soprog ALBINA MRŠINA, hči,
FRANK in PAUL, sinova 6 vnukov, 4 sestre in dva brata ter več drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 29. novembra 1949.
svetleni, mračni temni sobi sedi mož s steklenimi očmi in polni cigarete Riz-Abadie.
Vštric Trdaka Vida je stopal v drugem paru Loborec Štef, stari frontaš, a rana na desni rami ga je pekla pod jermenjem telečnjaka in manlihernice. Zastonj je bil preložil puško z desne rame na levo; zareza ga je grizla in ovirala pri'vsakem koraku.
Zaganjal se je bil štef Loborec po grapah in v naskokih sem in tja ter padel ranjen v stegno; ko je v bolnišnici okreval, so ga zopet pognali na fronto, kjer je obolel za tifusom, dolgo umiral pa ni umrl, ampak ga je vrglo v rekonva-lescentni oddelek; že je bil določen za šesttedenski dopust, ko je v bolnišnico planila izredna komisija in njega ter še sedem in trideset drugih zapodila v vojašnico k bataljonu. Loborec Štef ni bil oženjen niti dva meseca, ko so ga bili odtrgali od žene in teh šest tednov dopusta si je lastil kot "svojo sveto pravico", ki mu je nobena oblast ni smela vzeti, pa so mu vendar vzeli to "sveto pravico". Ogorčen zaradi tega je zapadel tihi apatiji in mu za prav nič več ni bilo mar. Prej je rade vo-
lje čistil čevlje podčastnikom # kadar so ga pošiljali v kantinOi je stekel tja in nazaj; zdaj je užaljen vse pregodrnjal, so ga morali pognati in brcniti z nogo v zadnjico, da je stekel na povelje.
(Dalje prilioanjič)_____
NAPRODAJ JE
Norge ledenica, 7 kub. čevlj^V' v zelo dobrem stanju; dinette se' s mizo, ki se raztegne, in štin^i stoli. Svetel hrastov les. Cen^ $40. V prav dobrem stanju. P"* kličite PO 2783.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom ^ naklonjenost za vsakovrstno ^ varovalnino,
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOV^ ako jih oddasie v popravil« _** .j sljivemu čevljarju, ki vedno prvovrstno delo.
Frank Marzlikd^
16131 ST. CLAIR AVE.___
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO UD. .
(jihtcauses masi'
•femilij ai^mnts?




Is it Junior's report card? Father's unannounced dinner guests? Mother's Club activities?
Oddly enough, these are not the causes of most family arguments!
Sociologists tell us, 'Tempers are shortest and arguments longest when the subject is money—or the lack of
That's why the head of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan. F®"" peace and harmony in the home, as well as that important feeling of security!
And what could be a safer, surer, more automatic savings plan than this?
Buy U. S. Savings Bonds on Ae automatic Savings Plan. Or...
If you're not on a payroll, ask your bank about th* Bond-A-Mondi Plan.
Remember—every $3 you put into U. S. Savings Boodf today win be worth $4 in 10 year*.
Automafio sauin^ is sure saving —
U.S.Sauin^s Bonds
enakopravnost
prtifMuvcf
TW# M ma oilMmt U. S. Tnmaury AdrtrtiB^meni"^ , . g under mušpicma of Treaaury Department and Adverti9inB