Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 7. julija 1934 Stev. 151 Letft VIII, rXV, MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 izhaja razen nedeije in praznikov vaak dan ur' / Velja meseSno prejemar* v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni raSun št. 11.409 JUTRA 99 Odnoiali med Francijo in Anglijo K obisku Barthouja v Londona Priznati moramo, da so bili vsi francoski zunanji ministri v zadnjem desetletju zelo aktivni, vendar presega aktivnost sedanjega šefa urada na Ouai d’Or-sayu g. Louisa B a r t li o u j a vse dosedanje. On je bil tisti, ki je dokončno pokopal zloglasni pakt štirih velesil, on ie preprečil likvidacijo razorožitvene kon ference ter spravil resno na površje vprašanje varnostnih garancij, on je pripravil vstop sovjetske Rusije v aktivno evropsko politiko širokih koncepcij, obiskal Varšavo, Prago, Bukarešto in Beograd ter poizkusi sedaj še v Londonu najti izhod iz zapletenih odnošajev med Parizom in Londonom. Ta londonski obisk francoskega zunanjega ministra g. Barthouja predstavlja zato za evropsko politiko zelo važen dogodek, v sedanjem trenutku gotovo najvažnejšega, ker od tega, kakšen bo njegov uspeli ali neuspeh, bo več ali mani odvisen ves potek mednarodnih dogodkov najbližje bodočnosti, lahko pa tudi še poznejše. Med Francijo in Anglijo so obstojali nekoč neprijateljski odnošaji, ir. kdor pozna zgodovino, pozna tudi vojne, ki so se v preteklosti bojevale med obema velesilama ob Rokavskem prelivu. Toda pozne;c so se pota Londona in Pariza strnila v skupno široko cesto velike evropske in svetovne politike, ki je vodila v ravni smeri tudi skozi težke preizkušnje svetovne vojne. Francija je imela v Anglija najmočnejšo -zaveznico, 'Anglija na enako v Franciji. Šele kaotični zaplet 'iai* zadnjih let, na katere so vplivali najbolj usodno razni fašizmi in drugi ekstremizmi v Italiji. Nemčiji itd., so An-glijo zonet oddaljili od Francije. Največ krivde za to nosi morda sedaj na dopustu sc mudeči ministrski predsednik M a c d o n a 1 d. ki je izšel iz vrst angleške delavske stranke, torej iz gibanja brez tradicije v veliki mednarodni politiki. Kakor vsi marksisti, je hodil (udi Macdonald nerazumljiva pota brez jasnili smernic. Vse to ie pripeljalo od-nošaje med Anglijo in Fiancijo do neprestano se ponavljajočih nesoglasij in je v prvi vrsti zakrivilo, da je sedanji položaj v Evropi tak, kakršen pač je. Da* jalo je možnost Mussoliniju za njegove ekstravagance in Nemčiji za politiko izzivanja in nepopustljivosti. Sedaj, ko prihaja g. Barthou v London. Macdo-nalda ni več, in prav resno se zatrjuje, da se s svojega bolezenskega dopusta v Kanadi ne bo več vrnil na svoje dosedanje mesto. Ta okolnost bi utegnila nekoliko ugodneje vplivati na potek pogajanj g. Bar- thouja z angleškimi državniki, dasi je na drugi strani dobro znano, da je tudi angleški zunanji minister sir Simon zelo blizu smernicam Macdonalda. Toda drugačnega mnenja so nekateri drugi člani vlade, zlasti pa tisti generali, ki so skupaj s francoskimi vodili zavezniške čete v svetovni vojni. V teh vez krvi še ni zamrla. Kakor opažamo razdvojenost v mišljenju londonske vlade, jo opažamo tudi v angleški j a v n osti in njenih glasilih. Med tem ko odklanjajo nekateri listi vsako tesnejše zavezništvo med Londonom in Parizom, zlasti pa vojaško zvezo in s tem garancijo za varnost Fran cije, se drugi za to zavezništvo, vojaški pakt in garancije zavzemajo. Vendar pa moramo ugotoviti, da motivi tudi pri zagovornikih zveze niso vselej isti ne docela isti, kakor so francoski. Nekateri smatrajo potrebo po tej zvezi v tern, da se z njo Francija odmakne od politike načrtov s — sovjetsko Rusijo! Pa tudi stališče do Nemčije tam ni enotno, dasi so zadnji krvavi dogodki močno vplivali na angleško javno mnenje in ohladili simpatije za Berlin. O Bartlioujevi misiji v Londonu se zato mnogo piše na obeh straneh, in to z najrazličnejšimi, često docela nasprotujočimi si težnjami. V angleških uradnih krogih so spričo tega čutili potrebo izjaviti, da Barthoujev obisk n i m a namena razpravljati o teh velikih vprašanjih in tudi v Parizu so dejali uradno, da sc bodo reševale ob tej priliki le druge zadeve, katerih je veliko, ki tudi zanimajo prav tako 'Anglijo kot Francijo. Te izjave pa nas vendar ne smejo preslepiti! Če se morda tudi res ne bo reševalo direktno vprašanje obnovitve nekdanjega, zlasti tudi vojaškega zavezništva med Londonom in Parizom, se bo o njem prav gotovo vsaj govorilo, a tudi to še ni znano, če ne bo morda šc v zadnjem momentu zmagala v Londonu struja, ki se ne strinja z Macdonaldovo trmoglavostjo. Prerokovati seveda ne moremo ničesar, dasi bi iskreno želeli, da bi Anglija opustila svojo dosedanjo Evropi škodljivo zunanjo politiko in se vrnila na ravna pota preteklosti. A mimo tega je res tudi še veliko drugih zadev, o katerih je potrebno, da se francoski zunanji minister pogovori in posvetuje z angleškimi državniki. Fna teh zadev je tudi pomorska razorožitev, odnosno uravnoteženje oborožitve, druga so gospodarske težnje, tretja ie delovanje Društva narodov itd. itd. In že spora-zum v teli nekaterih zadevali bo pome-nil vsaj malo razbistritev položaja! -r. llgibania o Papenu - Novi begunci iz Nemčije Člani Herrenkluba aretirani - Pred novimi personalizmi spremembami BERLIN, 7. julija. Čeprav je Papcnjrenkluba«. Menijo tudi; da bo odstopil oficielno še vedno podkancelar, vendar i državni minister Seldte. Na njegovo nima več svojega urada, ker prostore predelujejo in jih bodo preuredili za glavni stan novega šefa štaba napadalnih oddelkov Lutzeja. Papen še vedno biva v Berlinu in se giblje povsem svobodno, vendar se pripravlja na pot |v tujino. Zlasti je potrt, ker so umrli njegovi sodelavci tako žalostne smrti. Trdijo, da bo Papen zahteval preiskalo in kaznovanje izvršiteljev umorov. Še vedno namreč poročajo imena na !novo ubitih, vendar pa ie težko kontro lirati te vesti, ker se je mnogim posrečilo pobegniti. Največ pripadnikov napadalnih oddelkov je pobegnilo na Poljsko, česar poljske oblasti ne taje. Dobro informirani krogi trde, da je dala policija upepeliti trupla vseh ubitih, ne oziraje se na njihovo versko pripadnost. Pepel trupel so sicer shranili, toda ni znano kje. Med umorjenimi je bil tudi vodja bavarskih narodnih socialisto v dr. G laser, dočim je bivši namestnik jeklenih čelad Diister berg bil aretiran skupno z 42 najuglednejšimi člani takozvanega »Her- Zveza med Anflliio in Franciio angleški USTI o predmetu barthoujevih RAZGOVOROV o PRILIKI OBISKA V LONDONU. da že sklenila ustvariti pogoje za diplomatsko in vojaško sodelovanje s Francijo, ki naj zagotovi mir in red v Evropi ter zabriše neuspehe raz-orožitvenc konference. S to pogodbo bi bila Anglija zavarovana pred napadi iz Evrope, v primeri napadov s strani tretjega na Francijo, Belgijo in Nizozemsko, bi pa poslala na celino še večje število čct_JtajW£_J^J9j_4. LONDON. 7. julija. »Daily Herald« niše obširno o bližajočem se sestanku Barthouja z rngleškiini državniki v Londonu in naglasa njegovo važnost. Namen sestanka ic. pogovoriti se o vseh velikih aktualnih vprašanjih. Važ nosi obiska se naglaša tudi v komunikeju. List pravi, da potrjuje ta komunike v celoti informacije, da se bo ob tej priliki razpravljalo o okrepitvi Prijateljskega razmerja med Anglijo in Francijo. Nobenega dvoma ni, da se bodo z generalom Weygandoni zapo« četi razgovori z Barthoujcm nadaljevali in najbrže tudi t uspehom zaključili'. Kolikor se izve, je angleška vla- LETALSKA NESREČA. LONDON, 7. julija. Iz aerodroma Up-per javljajo, da sc je tam zgodaj zjutraj ponesrečilo letalo za bombardiranje novega tipa. Pri tem so bili štiri člani posadke mrtvi, ostali pa težko ranjeni. mesto bo imenovan kot minister in kot voditelj »Jeklenih čelad« general Lettow. Policija v Berlinu in v Mona-kovem je prepovedala vse telefonske razgovore s tujino v tujih jezikih. Tudi se še vedno širijo vesti, da dr. Schacht ne bo umaknil svoje ostavke na mesto predsednika Državne banke in da bo njegov namestnik dr. Fried. To bi namreč pomenilo katastrofo za nemško marko, ker uživa dr. Schacht veliko zaupanje zlasti v tujini in je prav temu pripisovati, da je nemška marka ohranila svojo vrednost. Širijo se pa tudi vesti, da dr. Schacht ni demisloniral samo zaradi zadnjih krvavih dogodkov v Nemčiji, marveč tudi zaradi tega, ker je nemška vlada odklonila ameriške pogoje za novo po sojiio, za katero se je potegoval dr. Luther. Dr. Schacht in dr. Luther sta v neprijetnem položaju, ker sta že izjavila v Washingtonu, da bodo ameriški pogoji sprejeti in sc prav zaradi tega dr. Luther ne bo več vrnil na svoje poslansko mesto v Washingtonu Mussolinijevo povabilo Barthouiu DE CHAMBRUN PRI BARTHOUJU. MED PARIZOM IN RIMOM SE MORA POLOŽAJ ŠE RAZČISTITI. PARIZ, 7. julija. Tu se širijo vesti, da je francoski poslanik v Rimu de Chambrun izročil Barthouiu Mussolinijevo povabilo, naj pride čiinpreje v Rim. Včerajšnji »Matin« poroča v tej zvezi o sestanku Barthouja in francoskega poslanika v Rimu de Chambru-na ter pravi med drugim, da je vzbudil ta sestanek največje zanimanje zaradi tega, ker je prišel na dnevni red šele potem, ko je že Barthou obiskal Balkan, toda še pred pogajanji, ki jih bo vodil Barthou v Londonu z angleškimi državniki. Nadalje piše »Le Matin« o pomenu včerajšnjega sestanka in naglaša, da je sestanek bolj privatnega značaja, ker je poslanik de Cham brun nastopil svoj redni dopust in se bo ob tej priliki oženil s princeso Lu-cierto Muratovo. Politični krogi menijo, da je poslanik de Chambrun sporočil na sestanku le Mussolinijeve želje, da bi se čimpreje sestali. V ostalem pa prevladuje mnenje, da se Barthou ne bo sestal preje z Mussolinijem, dokler ne bo pripravljeno vse potrebno za njun sestanek, ki bo po Bartliouje-vem mišljenju šele takrat rodil povoli-ne uspehe. Zmaga trbovellskih rudarjev LJUBLJANA, 7. julija. Pod predsedstvom ministra za gozdove in rud nike g. dr. Ulmauskega so bila včeraj popoldne in zvečer dolga posvetovanja z zastopniki TPD in rudarjev iz Trbovelj. Okoli polnoči je bil dosežen sporazum v tem smislu, da bo TPD preklicala znižanje mezd in ostale redukcije. Minister pa je obvezno obljubil, da bodo naše železnice kupile pri TPD več premoga kakor doslej, tako. da bodo rudarji delali lahko dva dni v mesecu več. Minister je danes odpotoval v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, da se na kraju pouči o položaju. Zakon o mestih sprejet BEOGRAD, 7. julija. Včeraj je narodna skupščina razgovarjala ves dan o zakonu o mestnih občinah. Govorila je dolga vrsta poslancev večine in opozicije, nakar je bilo izvedeno glasovanje. Za zakon je glasovalo 190 poslancev, a proti samo trije. Nekateri členi so bili več ali manj spremenje ni. Glede mestnih uslužbencev je bi- lo določeno, da se tisti, ki nimajo potrebne kvalifikacije, lahko odpuste, ako nimajo že deset let službe, sicer pa ne. Uslužbenci, ki so bili že stalni, a še nimajo deset let službe, dobe v primeru odpusta odpravnino, ki znaša, ako imajo najmanj pet let efektivne službe, višino enoletnih prejemkov, če pa imajo manj kakot pet let službe, višino polletnih prejemkov. Danes fc pa skupščina ponovno razpravljala o zakonu o izvenspornem postopanju, ki ji ga je vrnil senat s svojimi spremembami. PRIMORCI IZPUŠČENI. TRSI, 7. julija. Nedavno v Idriji in dtugod aretirani Slovenci, so bili te dni večinoma zopet izpuščeni, ne da bi izvedeli, česar so bili osumljeni. Med drugimi je bil izpuščen tudi jugoslovanski državljan Ivan Fortič, bivši lastnik idrijske elektrarne, dobil pa je nalog, da mora y 10 dneh zapustiti Italijo. ŠVICARSKI ODGOVOR NEMČIJI. BERN, 7. julija. Švicarska vlada je kot odgovor na prejx>ved uvoza nekaterih švicarskih dnevnikov v Nemčijo, prepovedala uvoz nemških dnevnikov Volki-sdrer Beobachter«, »Der Angriff« in »Die Bdrsenzeitung« v Švico. Dnevne vesti Tragična smrt izletnika Na drugem mestu poročamo o XII. kongresu jugoslovanskih strojevodij kraljevine Jugoslavije, ki je bil v Mariboru in obenem, da so si udeleženci kongresa ogledali danes dopoldne falsko elektrarno. \ ečja skupina se jih je podala danes zjutraj na Falo. Vsi so bili dobro razpoloženi in je njihovo razpoloženje podžigal še ugoden konec njihovega kongresa. Zato gotovo nihče ni slutil, da katerega izmed njih čaka na Fali žalostna smrt. Z velikim zanimanjem so si vsi ogledovali mogočne naprave elektrarne in strmeli nad čudovitim padcem vode. Ko se je pa podal od zapornic po strmih stopnicah k turbinam njihov tovariš, 47-letni strojevodja ljubljanske kurilnice Jože Mecilov-šek. sc je na najnižji stopnici, ki je bila spolzka, spodrsnil, kriknil in padel v vodo. Ostali tovariši so le še slišali njegov krik in videli, kako je izginil v deročih valovih. Vsaka pomoč je pa bila izključena. Mecilovšek se ni več pojavil na površini. Vkljub prizadevanju, njegovega trupla doslej še niso mogli najti. Iz poštne službe. Premeščeni so: Karl Krulej iz Oornje Radgone v Ljubljano, Frančiška Vesenjakova iz Murske Sobote v Maribor, Anica Kokoljeva \z Petrove v Maribor; Alojzij Stine iz Maribora v Novo mesto, Cirila Veliovčeva iz Novega mesta v Mežo. Avgust Kramberger iz Maribora k Sv. Lenartu v Slov. goricah in Stanko Ceglar od Sv. Lenarta v Slov. goricah v Maribor. Promenadni koncert. Jutri, v nedeljo 8. r. m. dopoldne priredi železničarska godba »Drava« promenadni koncert v mestnem parku. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Šahovski mojster Vasja Pirc v Splitu. V sredo II. t. m. nastopi v Splitu proti splitskim šahistom naš šahovski mojster g. Vasja Pirc. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priporoča svojemu članstvu, da se v čim večjem številu udeleži proslave 30. letnice pevskega društva Ruše. Zobozdravnik dr. SEDAJ H. ne ordimra do 23. VII. 1934 Onemogli obrtnik. Izučil sem se ohrt-niške stroke. Moj poklic in moje hrepenenje po napredku me je peljalo že skozi tri panoge, to je obrtna, trgovska in industrijska. V industrijski panogi pa me je dohitela neizprosna, kruta in neopravičena svetovna vojna, ki me je iztrgala iz moje stroke in odvzela vse nadc, ki sem jih imel. Vrnil sem se po svetovni vojni zopet k svoji stroki, vendar pa mojih fizičnih moči zaradi prestanih muk in trpljenja ni bilo več. V svetovni vojni sem postal nesposoben in dobil v roko beraško palico. Slovensko obrtno društvo je prvo, ki se me je„ oziroma se nas je usmililo in nam hoče izboljšati naš nad vse žalostni položaj. Zato srčna hvala vsem tistim, ki mi hočejo pomagati, posebno pa Slovenskemu obrtnemu društvu v Mariboru. Onemogli obrtnik. Huda nesreča motociklista. Ko sc je peljal v četrtek popoldne na svojem motornem kolesu 32Ietni na Pobrežju stanujoči kamnosek Herman Rozman proti Slovenski Bistrici, je tik pred Puklovo gostilno z vso silo zavozil v mestni traktor. Nesrečo je povzročil hud prah, kise .G v gostih oblakih dvigal za vozečim traktorjem, tako, da ga Rozman ni opazil pred seboj. Sunek je bil močan in ie Rozman padel s kolesa ter obležal nezavesten mi tleh z zevajočo rano na čelu. O nesreči so bili takoj obveščeni recšval-ci. ki so mu nudili prvo pomoč in ga takoj pripeljali v mariborsko bolnišnico. Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Jutri v nedeljo koncert v gostilni Mras, Studenci. Dramski studio ZKD pripravlja dramski teačj pod vodstvom režiserja pedagoga g. V. Skrbinška. Interesenti naj se pismeno prijavijo do ponedeljka 9. t. m. ali pa ustno v nedeljo 8. od 10.—11. ure v prostorih Zveze kulturnih društev, Cankarjeva ul. 1. Izlet z avtocarom v Maria Zeli. »Put-nik« priredi v sredo 11. trn. in v četrtek 12. trn. izlet v Maria Zeli. Odhod 11. tm. ob 5. uri od hotela »Orel«, povratek 12. tm. ob približno 22. uri. Cena vožnje z avstrijskim vizumom 210 Din. Za ceneno oskrbo in prenočevanje je preskrbljeno. Prijave do ponedeljka ob 10. uri pr »Put niku«, Maribor, tel. int. 21-22. Kaj ste le tako nervozni!? p 1J TE IM žilno tol pa boste zdravi in veseti ! Sezona tombol je v Mariboru sicer pri kraju, kar je z ozirom na poletno vročino vse hvale vredno. Pač pa bo naša okolica pokazala dne 15. julija, da se tombole še mnogo prijetneje vršijo lahko v senci košatega Studenškega gozda. Tam bo namreč studenška gasilska četa ob najboljši jedači in pijači priredila svojo letošnjo tombolo. Ta namerava prekositi vse dosedanje. Pet lepih tombol in mnogo drugih dobitkov bo osrečilo vesele posetnike studenškega gozda. Tudi godba bo na mestu, da bo sreča še večja. Opozarjamo vse Studenčane in druge prijatelje sreče, zlasti pa Mariborčane, da vrnejo obisk ob priliki studenške tombole in se poslužijo lepih dobitkov. Prodaja tablic je v polnem teku in sicer pri vseh (gasilcih studenške gasilske čete. Združenje obrtnikov v Mariboru je sklenilo na svoji upravni seji 6. julija 19.34 povabiti vse svoje člane, da se udeležijo dobrodelne prireditve, k ijo priredi Slovensko obrtno društvo v prid onemoglim obrtnikom dne 8. julija 1934' ob 16. uri na letnem telovadišču Sokolskega društva v Magdalenskem predmestju. — Odbor Združenja obrtnikov v Mariboru. Prvi promenadni koncert mariborske mestne godbe. Zelja, da se v našem mestu osnuje mariborska mestna godba, se je uresničila. V četrtek zvečer se nam je v mestnem parku, predstavil orkester na godala, ki nas je po svoji sestavi in izvajanju naravnost prijetno presenetil. Okusno sestavljen program, iz katerega moramo posebej omeniti efektno overturo iz »Viljema Tela«, krasni melodični inter-mezzo iz »Xcnijc« našega nepozabnega skladatelja Parme in obsežno fantazijo »Jugoslovanski biseri«, ki jo je orkester pod taktirko svojega idealnega in temperamentnega dirigenta izvajal tako precizno in umetniško dovršeno, da je navzoče občinstvo vse točke sporeda odobravalo in nagradilo z burnim in dolgotrajnim aplavzom. Dobili smo torej tako zaželjeni in potrebni orkester, ki mu stoje ob strani prominentne osebe naše mariborske javnosti in pričakujemo, da ga bosta podprla tudi naša glasbo ljubeča publika ter naš uvidevni občinski svet. S pomočjo nas vseh bo postal orkester, kakršnega si želi Maribor, postal ho temelj mariborski filharmoniji, sestavni dcT našega Narodnega gledališča ter vreden reprezentant instrumentalne glasbe v Mu riboru. Sv. Martin pri Vurbergu. Jutri v nedeljo 8. julija 19,34 v gostilni Kostanjšek vrtni koncert z raznimi zabavami. Ljubitelji fine pojedine in dobre kapljice vljudno vabljeni! Hermes, enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje vsak dan. Zahtevaj te prospekte! Jutri vsi na proslavo dvajsetletnice Pevskega društva Ruše ki bo ob 15. uri v Sokolskem domu. iz Ruš bodo vozili avtobusi do 23, ure --- Vsi v Ruš : ■' ■ ' - -------------------------- Radost na zcaku m soiacu vam dale Fred sohičcniem morate svoje telo drgniti z Nivca kremo ali Nivea oljem. S tem zmanjšate nevarnoss solnčaricc a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože NIVEA na poročila, valčki v reproducirani glas ’• V ponedeljek 9. trn.: Ob 12.15: orke-balalajk v reproducirani glasbi; 12.45: P°ročila; 13.00: čas, reproducirane hrn-rnn ^0r,ačnice: 18.00: '»Alkoholne in al Sn« sadne pijače« (gdč. Tra-“ ; Janičarji«. II (Rudolf Do- r /a radi°-orkester; 19.30: zdrav niška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.00: sonatnii večer. izvajata K. Trost (violina ,n Henbert Svetel (klavir); 21.00: narodne v ženskem tercetu; 21.30: radio-orkester: 2-.00: čas, poročila, lahka glas- Obmejni Maribor se skoro ni zavedel, da je imel v gosteh dva dni delegate ju-goslovenskih strojevodij in ladijskih strojnikov rečne plovbe iz vse države, ki so imeli pretekli četrtek in petek svoj XII. kongres v dvorani Delavske zbornice. Kongresa se je udeležilo nad 100 delegatov podružnic in oblastnih odborov Zdru ženja strojevodij Jugoslavije, večje število delegatov ladijskih strojnikov rečne plovbe s svojim predsednikom Mihnija-kom na čelu, navzoča pa sta bila tudi zastopnik generalne direkcije načelnik inž. Fine in šef mariborske kurilnice inž. Vidic. Kongres je otvoril v četrtek zjutraj ob 9. predsednik centralne uprave združenja Drago Jovanovič iz Beograda. Preden je podal svoje predsedniško poročilo, so zborovalci na njegov predlog poslali vdanostno brzojavko našemu kralju in kraljeviču Tomislavu, pozdravne brzo javke pa ministru n. r. dr. Albertu Kramerju, prometnemu ministru in generalnemu direktorju državnih železnic. Tajniško poročilo je podal centralni tajnik Sava Dimitrijevič, blagajniško centralni blagajnik Rudolf Vodišek, v imenu nadzornega odbora pa je predlagal razrešni-co celotni centralni upravi predsednik nadzornega odbora Ljubomir Miloševič. Iz poročil posameznih funkcionarjev centralne uprave je bilo Tazvidno intenzivno delovanje v vseh smereh, zlasti pa za zboljšanje gmotnega položaja Jugoslovan skih železniških strojevodij. Pri volitvah centralne uprave je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom Dragom Jovanovičem na čelu. Sledila je nato razprava o pismenih predlogih raznih podružnic in oblastnih odborov. ki ie bila zaključena v četrtek popoldne, z njo vted pa tudi dnevni red prvega dneva kongresa. Glavni in najvažnejši del dnevnega reda pa se je pričel v petek zjutraj ob 9. Predsednik Jovanovič je v jedrnatih besedah obrazložil težko stališče naših strojevodij in naglasil nujnost spremembe zakona glede na gmotni položaj in prekategorizacijo strojevodij, ki so z novimi zakonskimi določbami moralno in finančno hudo prizadeti. Tudi je sporočil, da je na dnevnem redu sprejem kluba brodarskih strojnikov rečne plovbe v Zdru- ženju strojevodij kraljevine Jugoslavije. Dal je najprvo omenjeni predlog za sprejem na glasovanje in so bili po daljši in zelo živahni debati sprejeti ladijski strojniki soglasno v združenje in bo tvoril nji hov klub. 6. oblastno upravo v združenju. S tem pa se je tudi povečala armada naših uničevalcev črnega diamanta, ki je štela doslej 2400 članov, za nad 200 novih članov. Skupno se bodo odslej borili naši strojevodje in ladijski strojniki za zbolj šanje svojih interesov ter delili gorje, ki jim ga je naložila današnja doba v odgovorni in težavni službi na njihova ramena. Debata o resoluciji je trajala nato ves dopoldne. Sprejetih je bilo soglasno 24 obsežnih točk resolucije, ki jo bo centralna uprava predložila prometnemu ministru in o tem obvestila tudi predsednika vlade s posebno prošnjo za ugodno rešitev. Popoldne se je pričelo zborovanje ob 14. uri in so bile na dnevnem redu razno terosti ter spremembe pravil združenja. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bo vsakoletni kongres centralne uprave vršil v maju in da morajo z ozirom na to sklicati posamezne oblastne uprave svoje letne občne zbore že v zimskih mesecih. Iz živahne debate je bilo posneti, da merodajni činitelji polagajo premalo pažnje odgovornemu stanu naših strojevodij, ki so prav za prav temelj in steber našega prometa, ki mu vsa naša javnost, kakor tudi država sama, izroča v varstvo milijonsko premoženje za prevoz ter življenje lastnih, kakor tudi tujih državljanov. Celoten potek kongresa je pokazal, da predstavljajo naši strojevodje disciplinira no enoto in da so popolnoma solidarni v boju za svoje interese ter zaslužijo, da jim merodajni činitelji posvetijo ob trenutkih. ko jim režejo kruh. vso pažnjo. Zaključen pa je bil kongres v trdni veri v boljšo bodočnost in v ljubezni do drage domovine Jugoslavije. Danes pa so se dopoldne odpeljali ude-ležnici kongresa na Falo, kjer so si ogledali tamkajšnjo elektrarno, popoldne pa se bodo vrnili in si ogledali še nekatere zanimivosti obmejnega Maribora. Z večernim vlakom se bodo podali na svoje domove ter smo prepričani, da bodo odnesli najlepše vtise iz našega obmejnega mesta. £f&6a'ie užitek kot pomladanski dan, Kjerkoli si PROIZVOD; „UNION" ZAGREB. Soprt Poljska hazenska reprezentanca na potu skozi Maribor. Z včerajšnjim praškim brzovlakom je potovala skozi Maribor poljska hazenska reprezentanca, ki bo jutri, v nedeljo 8. t. m. v Zagrebu nastopila proti hazenski reprezentanci Jugosla vije. Na kolodvoru je poljsko ekipo pozdravil v imenu mariborskih spoTtnikov tajnik Olimpijskega odbora v Mariboru in poverjenik JLAS g. Evgen Bergant in ji izročil šopek cvetja. Sestanek predstavnikov mariborskega nogometa. V četrte!: 12. t. m. bo v Mariboru sestanek predstavnikov nogometnih klubov s članom uprave JNS g. dr. Lapajnetom iz Ljubljane, na katerem sc bo razpravljalo o situaciji v nogometne1” športu. Konferenca predstavnikov mariborskih nogometnih klubov. Drevi ob 1S.30 bo pri »Orlu« konferenca predstavnikov SK Železničarja. ISSK Maribora in SK Rapida. Sestanka naj se sigurno udeležijo tudi gg. Filipančič. Fišer in Franki. Odpovedana nogometna tekma. Za jutri določena kvalifikacijska tekma SK Svoboda:SK Dobrna se ne bo vršila, ker mora jutri SK Dobrna nastopiti proti SK Hrastniku. Vozovnice v abonmaju. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic se \i-premeni tarifa za prevoz potnikov prtljage in ekspresnega blaga, in sicer odstavek. ki govori o stalnih vozovnicah v abonmaju za vse proge. Po tej i/.pre-membi bo stala od 1. avgusta t. I. dal ie stalna naročninska vozovnica za vse proge državnih železnic 4000 Din v 1. raz redu. 3325 Din v II. razredu in 1900 Din v III. razredu, za 3 mesece 10.000 Din v I. razredu, 8315 Din v II. razredu 4750 Din III. razredu, za 6 mesecev 18.000 Din v I. razredu. 14.965 Din v II. razredu in 8550 Din v III. razredu, za 12 mesecev 32.000 Din v I. razredu, 25.000 Din v II. razredu in 15.200 Din v III. razredu. Ta izprememba pa ne vetja za naročninske vozovnice, izdane po določbah, ki so bile v veljavi do 1. avgusta t. 1. Kulturne vesti Return to Carniola Ob najnovejij knjigi LOUISA ADAMIČA ' s: kThe Native’ s Return«. By Louis Ada-n,!č- (Gollancz. I2s, 6d net.) Louis Ada-naš ameriški pisatelj, ki piše v angleščini s precejšnjim priznanjem na obeh at1Klosaških celinah, je živel lani več me-sccev v svoj! rojstni vasi Blfltu na Kranj-s?5ni- v Ljubljani in drugod po Jugosla-v'ji in napisal o tem novo knjigo pod najdenim naslovom »The Nativc’s Return« ' rnitev v rojstno domovino.) Dela sicer . nimamo in o njem doslej naši listi še Jlso poročali, zato posnemamo te podat-p po oceni, ki je izšla dne 17. junija v °ndonskem dnevniku »The Observer« *'’°d peresa Basila de Selincourta. Kritik imenuje knjigo »delightful sto-* ■ zabavno storijo, in omenja celo mno-j't: Podrobnosti, citirajoč nekatere stav-ve ali pa pripovedujoč njihovo vsebino. Ameriki je »The Nativc' s Return« izšla j Ve,‘ki nakladi in se naglo prodaja, kar dokaz, da ima naš Adamič že svoje či-’atc'ie in ie tudi s tem najnovejšim delom /budi| zanimanje. Po raznih znakih skle b'*ni0- da je Američanom Adamič potnem v Prvi vrsti zaradi tega. ker jim na niiho 'ahki i in vmes zabavni način pri- deh e 0 n)im popolnoma neznanih lju-to J" krajih. Kranjska. Jugoslavija, vse ekw *ln P^ko Atlantskega oceana tako stj» v0, kakor je nam kakšen Afgani- 7 ali Siam. damič je tu popisal svojo lansko vr-tfcr V v r°istno domovino, bivanje v njej Vse drobne in večje dogodivščine v tek u mesecev odmora in študija. Ocenje- valec, ki priznava v omenjenem smislu vrednost dela, očita avtorju samo dvoje, da je preveč obširen in da dela sklepe, ki zaradi prenaglega gledanja morda niso docela dognani. Tp se zdi po objavljeni vsebini in izpiskih tudi precej točno. Naj-več se giblje doma v rojstni vasi, med svojimi sorodniki, sosedi in vaščani, potem med Slovenci na Kranjskem in naposled po vsej Jugoslaviji, dotikajoč se vprašanj pokrajine običajev, gospodarstva, socialnega položaja, kulture, politike itd. Krtizira vse mogoče in celo Ivana Meštroviča. a le kot človeka, očitajoč mu meščansko reakcionarstvo, da-si pravi sicer, da je največji živeči kipar vsega sveta. Marsikaj je pa tud: prikrojenega čisto po »ameriško«. Za nas utegne biti knjiga zanimiva zlasti zaradi načina gledanja tega našega morda edinega stoodstotnega Atnerikanca na naše kraje, ljudi in probleme. Na drugi strani je pa njen pomen za nas v tem, da seznanja z nami anglosaški svet Amerike. S knjigo »The Native s Return« se Anglosaks seznanja ne samo s Slovenijo in Jugoslavijo (četudi gledamo morda nekoliko preveč subjektivno :n tuje), ampak tudi s sto drobnimi stvarmi, našimi Janezi, Mihi, sirotami (to besedo rab: Adamič tudi v angleški knjigi v slovenskem izvirniku, kakor dalje imena ljudi in krajev), Blaton, Ljubljano. Zagorjem in drugimi vasmi, trgi ter mesti. Njegov: sicer ne direktni, a s sanjami sugerirani nasveti so pa često naivni. Zavedlo ga je tu njegovo preveliko ogrevanje za levi marksizem. Ob tej priliki se mi vsiljuje sama po sebi potreba, reči o Louisu Adamiču, ne na podlagi tega dela, ki k nam ni prišlo in morda nikoli ne bo, ampak kot vtis o vsem, kar je že prej napisal, vsaj dvoje, tTOje objektivnih besed: V Ameriki se je uveljavil v nekem miselnem krogu pretežno zaradi eksotike motivov (»eksotike« v smislu Američanov), njegovo delo pa je več ali manj čista, dasi Često zelo zanimivo pisana reportaža, ki preizkušnje časa ne bo prestala neokrnjeno. Zato ne vem, zakaj bi morali ob Louisu Adamiču v nič devati svoje slovstvo, kakor se je hotelo o priliki njegovega obiska v rojstni domovini? Smo Slovenci in Evropci, zato čisto drug in drugačen svet ko Američani v Združenih državah. Ce bi zato posnemali Američana Adamiča, bi nehali biti to. kar smo. A — ostanimo le doma in pri domačem, ker samo to je naše! Če bi bili gledali spočetka tako, pravde o Adamiču ne bi bilo in izostalo bi bilo vse veliko razburjenje, cepljenje in ! prerekanje, ki je iz tega nastalo v naši ! mali dolini šentflorjanski. Daleč od nas j so Anglosaksi, a še dlje je Amerika... Monumenta artis slovenicae. Umetnost j na zgodovina se *e pri nas Slovencih v j zadnjih desetletjih, zlasti pa po vojni raz- ; vila do nepričakovanih višin. Dobili smo ; celo vrsto odličnih umetnostnih zgodovinarjev, na katerih delo smo lahko ponosni pred mnogo večjimi narodi. Naj omenimo tu samo »Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi«, ki jo piše univ. proi. dr. Izidor Cankar in izdaja že nekaj let Slovenska Matica v Ljubljani. Sedaj se nam pa obeta nič manj obsežna :n skoraj grandiozno zasuovana zgodovina likovne umetnosti pri nas na Slovenskem. Izdala jo bo pod naslovom »Monumenta artis slovenicae« na novo osnovana ljubljanska »Akademska založba«, prireja je pa kustos dr. Fr. Stele. Izšla bo v 36. zaporednih mesečnih snopičih, katerih vsak bo obsegal 4 strani teksta v slovenskem in francoskem jeziku in 8 tabel slik na najfinejšem papirju v formatu 34x24 cm. Celotno delo bo obsegalo torej 432 strani in vsa najvažnejša dela v Sloveniji od naselitve Slovencev do sodobnega realizma (okrog 1. 1870). Gradivo bo razdeljeno v štiri zvezke, dva bosta posvečena slikarstvu (12+9 snopičev), eden stavbarstvu (S snopičev) in eden kiparstvu (7 snopičev). Od Valvasorjeve »Slave Vojvodine Kranj ske«) prav gotovo ne pomnimo za Slovence tako važnega dela, kakor bodo ta »Monumenta artis slovenicae«. Naročniki bodo delo lahko odplačevali v mesečnih obrokih. Knjige Akademske založbe. Poleg velikega dela »Monumenta artis slovenicae« bo izdajala Akademska založba v Ljubija ni tudi »Akademsko biblioteko«. V načrtu prvega leta so knjige: dr. Anton Slodnjak »Pregled slovenske književnosti«, dr. Fran Ramovš »Kratka zgodovina slovenskega jezika« in dr. Metod Dolenc »Pravna zgodovina Slovencev«. Vse tri knjige bodo obsegale okoli 1000 strani in se bodo tudi lahko odplačevale v obrokih. — Morda nam bo ta založba dala kdaj tudi velik zemljepisni atlas, ki bi ga zelo potrebovali. izhajal bi lahko v snopičih, kakor bodo »Monumenta«. Pomen kreditnih zadrug v gospodarskem pogledu in v našem nacionalnem življenju Iz govora dr. Jančiča na zadružni proslavi ' Ideologi zadružništva so uvideli veliki pomen varčevanja in so zato postavili to načelo na prvo mesto svojega programa. Možje, ki so udejstvili idejo zadružništva, so posvetili ideji varčevanja poseben dan v letu, 31. oktober. To je dan štednje, ki se slavi po vsem svetu, kjer žive zadrugarji. Tega dne se vrše predavanja in proslave v prilog varčevanja. Varčevanje reši posameznika iri mu zagotovi bodočnost. Omogoča pomoč bližnjemu, vsemu stanu pa pripomore do spoštovanja. Kreditno zadružništvo je pri nas bojevalo težke boje zaradi političnih in gospodarskih neprilik. Naši narodni in politični voditelji so v dobi nacionalnih bojev uvideli, da se bodo mogli uspešno braniti zoper premožnega narodnega nasprotnika, da bodo vzdržali in obvarovali bitnost Slovencev le, če bodo gospodarsko osamosvojili malega človeka. In tako sta pričela brata dr. Jože in Mihael Vošnjak širiti med slovenskim ljudstvom idejo zadružništva in ustanavljati kreditne zadruge, naše slovenske posojilnice. Isto pot je nadaljeval veliki zadružni pobornik dr. Janez Ev. Krek. Nesporno je dejstvo, da se moramo zahvaliti prav našemu zadružništvu, da je svetovna zgodovina začrtala nove državne meje tako, da je rešena vsaj večina Slovencev. Nikdo ne dvomi, da bi bila večina naših staršev in dedov nacionalno zasužnjena, če bi jih ne bilo rešilo zadružništvo. Slično usodo, kakor Slovenci za svoj narodni, so doživljali državni uslužbenci po prevratu za svoj gospodarski obstoj. Zaradi popolnega prevrata v gospodarstvu so začeli gospodarsko propadati. Državni uslužbenec pa, ki je gospodarsko odvisen, ne more vršiti svojih nalog kakor to zahteva interes države iu na-loda. To so uvideli tudi državni uslužbenci in državniki ter s pomočjo vladinih odredb ustanovili Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Izgleda, da so nastale nabavljalne zadruge brez kreditnih zadrug in da so bile te ustanovljene mnogo let pozneje, torej niso bile tako važne kot konzumne zadruge. Zgodovina naših nabavljalnih zadrug pa uči, da temu ni tako. Najprej se je zbral s prisilnimi odtegljaji od prejemkov drž. uslužbencev potrebni kapital, in s tem kapitalom so pričele poslovati nabavljalne zadruge. Torej najprej so zadrugarji ustanovili na ta način kreditne zadruge, zbrali z varčevanjem potrebni kapital, in s tem denarjem pričeli ustanavljati razne konzumne zadruge. Vsiljuje se vprašanje, kako dobiti denar? Na tujo pomoč se ne smemo zanašati, sami si moramo dobiti potrebna sredstva. Delati je pač treba po načelu: Vsi za enega, eden za vse! Mnogo je državnih usluž- bencev, in če bi vsak vložil vsak mesec v kreditno zadrugo recimo 20 Din in bi se zavezal, da tega denarja ne bo ■dvignil prej, ko bo upokojen ali odpuščen, bi se nabrali visoki zneski. Mnogi državni uslužbenci morajo čakati po več mesecev na svoje pokojnine in so brez vsakih sredstev. S popolnoma: drugimi občutki bi čakali na svojo upokojitev, če bi,ves čas službe nalagali majhne prispevke za dobo, ko bodo upokojeni. S kreditnim zadružništvom bo pomaga-no ne samo zadružnikom, temveč sploš-nesti, in zadružništvo bo postalo odločilen faktor ne samo, ko bo šlo za usodo članov, ampak tudi za blagor sploš-nosti. In to je najvišji cilj zadružništva! Občinska seja na Pobrežju Reševanje skupnih zadev z mestom - Prošnje za prešolanje dela razvanjskega šolskega okoliša občine Hoče v šolski okoliš Tezno - zavrnjena V torek 3. t. m. se je vršila pod predsedstvom župana g. Volka občinska seja z obširnim dnevnim redom, ki je trajala nepretrgoma skoraj pet ur. Po preči-tanju in odobritvi zapisnika je sledilo poročilo g. župana. Pohvalil je uvidevnost stanovalcev v Špesovem selu, ki so prostovoljno prispevali precejšen znesek za popravilo ceste iz Nasipne ulice v Špe-sovo selo. Sokolskemu društvu se pla-čanje občinske trošarine za točenje alkoholnih pijač ob priliki okrožnega zleta oprosti. Precej nevolje je povzročilo poročilo glede parcelacije v Špesovem selu. Parcelacijski načrti so bili predloženi mestnemu gradbenemu uradu v Mariboru, ki zahteva kanalizacijo. Občinski odbor pa je mnenja in vztraja pri tem, da je kanalizacija tamkaj nepotrebna, kakor tudi kažejo terenske prilike. Poteklo je že precej časa, a gradbeni urad mestne občine ne da odgovora. Tudi glede pogojev za škropljenje Aleksandrove ceste do pokopališča, katerega dobroto bi pač uživali tudi meščani, mestna občina sploh ni odgovorila, dasi je že poteklo mesec dni. Za gradnjo mostu pa ni potrebnega kredita. G. župan je dobil ustmeni nalog, da se informira, koliko bi prispevale posamezne tovarne. Mnenja pa je, da take informacije ne spadajo samo le v njegov delokrog. Posestnik Šlambcrger je zaradi bolezni odložil mesto občinskega odbornika. Na njegovo mesto je bil vpoklican šolski upravitelj g. Klemenčič, ki*bo predsedoval kmetijskemu odseku. V šolskem odboru meščanskih šol v Mariboru pa bo zastopal občino Pobrežje občinski odbornik g. Luknar. Zupan jc nadalje poročal o korakih za odstranitev skladišča odpadkov v bližini Špesovega sela. ki povzroča nevzdržljiv smrad in goji mrčes, ker ne ustreza predpisom. Komisijski ogled se bo-vršil na kraiu. ker se' že dosedaj dosti stale vašega denarja iti lastnika branita odstraniti skladišče. Sledilo jc poročilo odsekov. Za gradbeni odsek je poročal g. župan. Stavbe- no gibanje je skoraj na mrtvi točki. V drugem četrtletju - so se zgradile le tri majhne Iiišice in nekaj gospodarskih poslopij. Za cestni odsek poroča g. Kaš-man. Cesta, ki vodi iz Lovske ulice skozi gozd na Tezno, se bo primerno popravila in razširila. Predviden je nakup gramoznice na Teznem. _ Predsednik personalnega odseka g. Žohar je poročal o osnutku glede nastavitve občinskih uslužbencev. Po vsestran ski živahni debati se zadeva vrne odseku ponovno v pretres. Za finančni odsek ie poročal g. Luknar. Prečital je odločbo banske uprave, s katero je zavrnjeno prešolanje dela iz upravne občine Hoče v šolski okoliš Tezno. Višina prispevka, katerega naj bi prispevala občina Hoče krajevnemu šolskemu odboru na Teznem, vsekakor ni previsoka, ker bi bilo otrok iz šolskega okoliša Razvanje za dva razreda in bi se šola na Teznem zopet morala razširiti. G. Žunko je predlagal po odobritvi socialnega odseka nekatere podpore. V domovinsko zvezo je bil sprejet Oton Brečko, zagotovilo pa je dobil Vilko Gadi. Predlog za preimenovanje nekaterih ulic je bil z nekaterimi spremembami, ki sta jih stavila občinska odbornika Luknar in Žohar, soglasno sprejet. Tako dobijo tudi v veliki prometni občini Pobrežje med drugimi svoje ulice zaslužni mariborski nacionalni in (kulturni delavci: dr. Rosina, dr. Verstovšek in dr. Medved. Tudi naš koroški junak Malgaj je ovekovečen s svojo ulico. — Prošnja Antonije Postrežinove za gostilniško obrt se odkloni, ker ni krajevne potrebe. Nakup zemljišča za občinsko hišo sc začasno odloži, za nakup gramoznice na Teznem pa se izvoli poseben odsek, ki bo poročal o pogajanjih na prihodnji seji. Predlog za kategoriziranje •občinskih cest je bil sprejet, kakor ga je izdelal cestni odsek. Seja je potekla zelo živahno in je dokazala veliko zanimanje odbornikov za gospodarski napredek občine. Psdsslralte ProtiSuberkHlaino fis® Sokolstvo Sokol Tezno. Ponovno prosimo vs bratska in druga nacionalna društva, & se udeležijo jutri v nedeljo domače? društvenega nastopa na lastnem letne« telovadišču pri šoli. Sodeluje podcastfli ška šola in vojaška godba. Mariborčan pridite podprite delo našega mladega |rl štva. Začetek ob 15. uri. Zdravo! Sokol Maribor II. Pobrežje. Zbirališč vseh članov in članic za skupni odhod nastopu Sokola Tezno bo v nedeljo 13.30 uri na letnem telovadišču na P( brežju. Udeležba obvezna! Zdravo. Sokolsko društvo Rače, priredi v n* dl jo 8. t. m. ob 15. uri javni nastop. Po^ vamo Sokolska društva iz mesta in oko lice, kakor tudi prijatelje sokolstva, da s udeleži nastopa tega mladega in agilneS društva, ki s svojim neumornim delot zasluži, da si ogledamo njegove uspeli; Ptuj Orožniška vest. I< ptujski orožniški če! premeščeni kapetan II. klase Josip Bf valdi jc prisepl v Pitij in prevzel posl* poveljnika čete. Ciril in Metodov kres. V sredo 4. t.lf' so Ptujčani slovesno obhajali Ciril in Me' todov dan. Na Panoramskem hribu *( zakurili ogromen kres, ki je mogočno ra1 .svetljeval Dravsko polje in oznanjal, k*' ko Ptujčani visoko cenijo in spoštnjei1 tradicijo teh dveh slovanskih apostolov Okrog kresa se je zbrala ogromna mvn žica ljudstva, ki je pozno v noč vztrajali in se divila temu mogočnemu kresu Mestna godba jc svirala prav lepe izbrali« skladbe, ki so se razlegale daleč >13 okrog. Nezgoda. Ana Veršičeva. 50-letna že na posestnika iz Grajene, je padla s šked nja tako nesrečno, da si je nevarno P°' škodovala desno nogo in jej bodo m° rali najbrže zaradi komplicirane frakture nogo odrezati. Policijska vest. Policija je aretirala š£ komaj 18-lefno šiviljo M. O. iz Maribor3, ker sc je klatila po Ptuju in se vdaja'** nemoralnemu življenju. Dekle so izroči sodišču, kjer dobi 'plačilo. Velik požar. Predpreteklo noč le zažtij relo nebo nad vaszo Strgojnico, obči' na Cirkovci, Izbruhnil je požar v gosp«' darskem poslopju posestnice Marije Kf|' sinčeve in se z naglico razširil na gospo' darska poslopja Ivana Beraniča in E‘j' zabetc Baumanove. Vsem trem posestni' kom so zgorela gospodarska poslopja tal, med tem tudi vsa krma in gospodar sko orodje. Nevarnost je pretila tudi sO' sednim poslopjem in sc je zahvaliti le ga' silcem iz Šikol, Cirkovec in Dragouie vasi—Mihovec, da ni postala vsa vas Žf' tev požara. Škoda znaša pri Mariji Kla' sinčevi 40.000 Din, pri Beraniču 30.00" Din in pri Baumanovi 35.000 Din, skupna škoda presega 100.000 Din in je krita c deloma z zavarovalnino. Na kak način jc Pika: Diplomski izpiti, nabiralna akcija in moja smola Te dni sem čital v listih o zaključku šolskega leta na srednjih šolah in o diplomskih izpitih. Ob tej priliki sem se spomnil na »dogodek«, ki se mi je »pripetil- pred nekaj leti. Na državnem ženskem učiteljišču so zaključili izpite. Trdi so bili zadnji tedni. Po dolgih letih neprestanega učenja jc končno srečno prestan strogi izpit in razdeljene so težko pričakovane diplome. Kaj pa sedaj? Na namestitev bo treba čakati dolgo, pa tudi sicer je več mesecev prostosti. Tudi je treba misliti na oddih! Treba jc združiti prijetno s koristnim. Listi tujskoprometne ustanove in Jadranske straže vedno delajo propagando za naše morje. Tudi v šoli je bilo »razpravljanja Halo, tukaj N. N., ali jc tai” gospod N. N.?« »O, živijo! Klanjam se gospodična!* . »Prosim gospod, ne delajte neutnP0^1, da me iščete in povprašujete po' »Prosim gospodična, stvar je dolž...« Za menoj pi treba hoditi in me is^a' ti!« »Prosim, gospodična, saj,..« »Gospod, mene ni treba spravljati v lieprilike s starši in me sploh iskati »Toda .gospodična ...« »Nič! Z Bogom!« Pri telefonu ni bilo več glasu... , To se jc zgodilo pred leti v zaŽct c svetovne krize in čez nekaj dni sn’° •*; s trgovci, ki so obljubili prispeva*’ z3 izlet kandidatinj, odpeljali na Pohorje-: C£*nj nastal, še ni ugotovljeno. Priponi-■n.nir da je pri Beraniču v kratkih Presledkih gorelo že štirikrat, pri Klasin-Čevi pa že dvakrat. Kina. \ soboto 7. t. m. in v nedeljo 8. bil., obakrat ob i0.30, sc predvaja vele-filhi Za domovino«. Herojski boj male* 1 Sa naroda za svobodo. Medtedenske predstave v juliju in avgustu odpadejo. Piu; k- živinski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 3. t. m. je bil. kar se tiče dogonn. izredno dobro založen in tudi kupčija je bila prav dobra. Prignali so 1% konjev. -\-0 krav in telic in 177 bikov in volov, skrpaj 090 glav živine: od teh so prodab 3,-fi glav, torej 49% prignane živme Lene za kg žive teže so bile sledeče: voli prve vrste 3.50—4 Din, voli dnue vrste 3—3.50 Din in tretje, vrste - 3 Din; biki 2.50—4 Din; telice 3—4.50 Dni: krave prve vrste 3—4 Din, druge vrste 2.50—3 Din, tretje vrste 2—2.50 Din: konji so se prodajali po kakovosti, in sicer za k!an.ie 300—1000 Din, plemen* ski pa od 1000—3503 Din. Svinjski sejem v sredo 4. t. m. je bil razmeroma dobro zalpžen, kupčija pa je bila nekoliko slabša. Prignali so 265 ščetinarjev, od teh jih je bilo prodanih 98. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7, prolen-ki 5- 5 Din. mrtve teže 9 Din: prasci stari S 10 tednov so se prodajali po kakovosti. in sicer od 75—150 Din eden. f— Prihodnji konjski in goveji .sejem bo 17 t. m., svinjski sejem pa 11. t. m. Slovenske Konnce CiriNMetodov kres je žgala tukajšnja Podružnica CMD s sodelovanjem Sokoljega društva na Lavričevem vrhu 4. julija zvečer ob prisotnosti velikega Stebla tržanov. Domači pevci so zapeli nekaj domoljubnih pesmi. dr. Mejak pa je imel kratek nagovor o pomenu kresa. Zažareli so kresovi na raznih vrhovih Pohorja in na Boču. Po kresu je bil prijateljski sestanek v Narodnem domu. Srokofsko društvo Loče je pokazalo na svojem lil. javnem nastopu v nedeljo 1. julija t. 1. na šolskem dvorišču prav lep uspeli in znaten napredek društvenega delovanja. Sodelovala je domača godba, nrišli so številni gostje, zlasti iz Konjic m Poljčan. Po nastopu se je vršila na-|c’dna veselica. Uspeh nastopa je tudi v sn’otnem oziru zelo zadovoljiv. °kolsk2ga nastopa v Poljčanah 8. t. ni se udeležijo tudi člani in članica iz Konjic, odhod s kolesi ob 13. uri, oziroma z vlakom ob 16. uri. Osebna vest. Občinska uprava je spre-JC.a ,zil. kasnega delovodjo na tukajšnji občini g. Josipa Mohorka iz Maribora, ^|iJi^J^^Ž£.nastopil. Gospodarske vesti Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja davkoplačevalce, da je zapadel v plačilo 3. četrtletni obrok zgradarine, pridobnlne. reiitnine, družbenega davka, davka na neoženjenc osebe in na posolvni promet ter Vojniče dne prvi polletni o- brok zemlja rine pa bo zapadel v plačilo S. avgusta. Prizadete davčne obvezance opozarja davčna uprava, naj te obroke pravočasno poravnajo v Jastnem interesu. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet pa morajo predložiti pri ja ve in plačati odgovarjajoči davek za 1 'igo četrtletje najkasneje do 30. julija. Popusti na nemških železnicah. Glavni zastopnik »Reichsbalmzentrale« za netilki potniški promet v Beogradu sporoča, ^ so nemške deželne železnice sklenile Povišati popust na železnicah za tujce in ^."'lee iz tujine od 25 na 60%. Ta popust 60/» vel ia za dobo od 10. julija do 31. ' ktobra, pod pogojem, da traja bivanji v Nemčiji najmanj 7 dni. Karte za znižano ceno veljajo dva meseca. Prepovedan izvoz orehovega lesa. Mi-"'" trski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 13. zakonskega »jedloga o splošni carinski tarifi prepo- vedal izvoz orehovih debel, razen tistih, ki so primerna za sečo in ki jih je kot take označil pristojni kmetijski referent sporazumno z gozdarskim referentom. Seja sveta industrijskih zbornic. V Beogradu je bila v nedeljo seja sveta industrijskih zbornic, na kateri so bili ustanovljeni stalni odbori. Na dnevnem redu je bilo vprašanje socialne zakonodaje. Posebni odbor bo proučil efekt socialne zakonodaje za delodajalce in delavce, potem bodo pa storjeni na. merodajnem mestu potrebni koraki. Obširna debata se je razvila o kartelih, ki se o njih zadnje čase mnogo razpravlja. Svet je odobril delo komisije v tem vprašanju, ki je zavzela stališče, da se zakonodajnim potom uredi ustanavljanje kartelov, kakor tudi kontrola nad njihovim poslovanjem, ker bo s tem ohranjen ugled narodnega gospodarstva. Razpravljalo se je tudi o akciji »Svoji k svojim« ter o reviziji obrtnega zakona. Kongres trgovcev s sadjem. Poročali smo že, da bo v času od 14. do 16. julija v Mariboru kongres trgovcev in izvozni-čarjev sadja iz vse naše države. Prišli pa bodo na kongres tudi trgovci s tujih tržišč. V soboto 14. julija bo sprejem gostov in razne predkonference, na Mariborskem otoku pa bo pozdravni večer. V nedeljo 15. julija se bo pričel kongres ob 9. uri dopoldne v veliki unionski dvorani. V ponedeljek 16. julija pa bodo priredili udeleženci izlete v sadonosne kraje mariborske okolice. Za poglobitev trgovinskih stikov z Bolgarijo. 'Fe dni smo v našem listu poročali o trgovinski pogodbi med kraljevino .Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je stopila v veljavo 1. julija t. m. Podčrtali smo. da pred videva pogodba klavzulo naivečiih ugodnosti, kar pomeni, da se bodo od 1. t. m. pri uvozu jugoslovanskega blaga v Bolgarijo in obratno uporabljale najnižje carinske postavke. Poleg tega izpreminja ta pogodba carinsko tarifo kr. Bolgarije v toliko, da je uvoz hmelja in superfos-fata iz Jugoslavije v Bolgarijo prost uvozne carine. Za uvoz naslednjega blaga v Bolgarijo so se pa določile ugodnostne carine, in sicer: za žvepleno kislino 3 zl. leve. aceton 60. kalcijev acetat 40, gips 1, mlinske kamne 1. bruse 1, peči in radiatorje 10, ročne kovane žeblje 10 in kuhinjsko posodo 120. Želeti bi bilo. da bi naši interesenti posvetili trgovinskim stikom z Bolgarijo čimveč pozornosti in v čimvečji meri izkoristili ugodnosti nove pogodbe. Izvozniki, ki iščejo v Bolgariji zastopnike, naj se obrnejo na sofijsko zbornico, ki ima za te namene poseben oddelek. Naslov je: Trgovsko-Industrial-na Karam. Sofija. Pavšalna trošarinska taksa za maj in junij. Davčna uprava za mesto Maribor je obvestila Združenje gostilničarjev v Mariboru, da morajo po rešenju finančnega ministrstva pobirati vse davčne uprave pavšalno trošarinsko takso za maj in junij t. 1„ neglede na to, da je izšla uredba o pobiranju banovinske trošarine, ki je stopila prav za prav že 20. maja t, 1. v veljavo. Finančno ministrstvo tolmači to Pobiranje trošarinske takse po točki 4. člena 72. zakona o državni trošarini, ki se je stvarno pobirala za dva odnosno 3 mesece naprej. Tukajšnja davčna uprava morala na podlagi zakona o trošarini razposlati položni-Pavšalno trošarinsko takso Uplivi hormonskih injekcij Eksperimenti Steinachovega učenca Eksperimenti znanega dunajskega po- miajevalca prof. Steinacha so pokazali pri živalih, ki so jim že v mladosti izrezali klicne žleze, ne samo izrazito zaostajanje telesnega razvoja, temveč tudi duševno in spolno zaostalost. Takšne živali imajo, kakor pravi ljudski rek, ribjo kri v žilah. Ponovna vcepitev kličnih žlež pa je sposobna obuditi nerazvite znake dozorelosti in obnoviti normalno duševno stanje. Še danes nam ni znano, kako more navadila kemična snov, seksualni hormon, vplivati tako silno na erotizacijo možganov. Toda dejstvo kot takšno obstoji in je sposobno vplivati celo na smer nagonskega življenja in na njegovo moč. Samci, ki so jim vsadili ženske spolne žleze, postanejo n. pr. po svojih nagonih popolnoma ženski, kažejo materinske instinkte in dojijo celo tudi mladiče. Samice z moškimi spolnimi žlezami v telesu čutijo spet popolnoma moško in celo pravi sanici jih ne smatrajo več za samice, Kakor znano, se je kemikom že pred časom posrečilo, da so pridobili učinkovite ženske spolne žleze v čisti, močno koncentrirani obliki. Kar zmore vsa žleza, zmore tudi koncentrirani hormonski preparat in še bolje, kajti z njim je mogoče tako rekoč poljubno vplivati na intenziteto spolnih nagonov in znakov. V tej smeri so se gibali zadnji poskusi Steinachovega učenca dr. Kuna. Po injekciji spolnega hormona je večina poskusnih živali že po 48 u rali pokazala spremembe v nagonskem življenju. Tako brzina. kakor trajanje takšnih učin- kov. sta odvisna od množine in vrste vbrizganega hormonskega preparata. Najbolj učinkovitega se je pokazal hormonski preparat v oljnati obliki. Ena sama injekcija 10.000 učinkovitih enot vsebujočega preparata je sprožila do 65 dni trajajoči vpliv na nagonsko življenje. Seveda se ne dajo. taki izsledki brez nadaljnjega uporabiti pri človeku. tod • dr. Kun jih je skušal praktično izkoristiti tndi tu, predvsem za zatiranje znane ženske neobčutljivosti (frigiditete). Kakor poroča sam v nekem članku, so že dosedaj začeti poizkusi v to smer pokazali upoštevanja vredne uspehe. Zrcalo za šoferje. Na nevarnem križišču VI. okraja v Parizu so postavili na dva droga velikansko zrcalo, da šofer lahko v niem vidi avtomobil, ki prihaja iz druge ulice. Oh slovesu. Mož, ki je bil potnik, sc je odpravljal na daljše potovanje in ko se je poslovil od svoje žene. ga je ljubeznjivo vprašala: »Urban, mi boš ostal zvest?, Mož ji jo odgovoril: »Ljuba ženka, vedi, da - : cm prerok.« V šoli. »Jaz nisem kričal.« »Ti nisi kričal.« »On ni kričal.« »Jurček ponovi.t »Nihče ni kričal, gospod učitelj -rr-.- .. j bi bila državni ce za lna* in HO' Upoštevaje v absce gostilničarjev, pa je davčna uprava razpošiljala položnice vsak mesec. Zaradi tega opozarja združenje vse gostilničarje, da jim bo davčna uprava prihodnje dni poslala položnice na plačilo pavšalne trošarinske takse, in sicer za čas od 21 do 31. maja in za ves Umij! Ker pa je davčna uprava od 20. maja dalje že pobrala za bansko upravo odmerjeno bansko trošarino, naj vsak posamezni gostilničar pri prvem plačilu banske trošarine odbije^polovico predpisanega iznosa na položnici, kar mu bo tudi davčna uprava brez nadaljnjega priznala. Psihografolog Karmah v Mariboru. Obiske sprejema v hotelu , ZAMORO. Ostane v Mariboru do 10, tuliia, Na dopise odgovarja! m 1119 Vali teli m n VEKA • Maribor Za nove ZHVESE vedno lepa izbira Detaijffi tkanin na razpolago. Dajemo strokovne na svete brezplačno. Izdelava se izvrši v našem lastnem ateljeju po naj nižji ceni. tlEM Lokal LOK Al pripraven, za obrt. oddam j. seskega ul. 22. vsako nrjli) avsnista. Ko-2ŽV0 LLP LOKAL na ulico, dvoriščni nrostor .m delavnico ali skladišče iu stanovanje oddam v najem. Slivenska ul.’ 26/1. 27.:,; LOKAL s skladiščem ter stanovanjc s sobo in kuhinjo oddam n avgustom W4 na Končki cesti 21. Maribor. Vprašati dopoldne. Slomškov trs ! II. I vrata 5. 27-S2 Kupujte svoje ?»©► 5refoš«š «e rniri naših mserentiib s —s umniKTc-r.«?: Pohištvo! iz mizarstva_ ie poceni, lepe oblike in ustreza jj vsem zahtevam in spalne sobe v vseh ceicah. jj kuhinjske opreme. | ..WEI1T fflarihr. Hlaksaniirgva i Stanovanjske Moderne .■i REVIGAL proti kožnim boleznim Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zaikonom zaščiteno k on. št 8-107-9-1 ( izdelovalec: Lekarnar BRANISLAV MONDiNl Slovenska Bistrica (dravska mm Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 193-1. POSOJILNO H. Z.10. P. MARIBOR. N7IR0DNI DOi USTANOVLJENA LETA 1882 Stanj« hranilnih vlog 80 milijonov dinariav Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantnejK SOB V Mariboru, 'dne 7. VIT- 1934. 'aWWSBK :«5W« MARIJ SKALAN: 98 Roman iz prazgodovine človeštva. »Kaj ie to? Podzemska pošast? Glas Osirisa, vladarja mrtvih? Ali mračnega šakala Anubisa? Ga je priklicala čarovnica Arikdinila?« Zamolklo tulenje se je spremenilo v votlo bobnenje in stene podzemskega hodnika so zatrepetale. Nefteti so se zamajala tla pod nogami, opotekla se je in le s težavo vzdržala pokoncu, da ni padla. »Joj!« je kriknila v grozi. »To je srd vladarja mrtvih...« Vreščeč je bežala k izhodu v pritličje palače ljubimk, dvigajoč bakljo nad glavo, da bi se ji bili kmalu vneli razpuščeni črni lasje. Bobnenje je udarjalo za njo, zemlja je dalje trepetala. Tla so se zibala tudi v palači, stene so škripale, vznemirjala sc je vsa okolica. »Sem blazna? Sanjam?« se je vprašala iavoritka in planila k zapovedniku evnuhov. ki je sam ves vznemirjen stal na sredi hodnika in ni vedel, ali naj pobegne ali ostane. »Milost, gospodarica!« je kriknil. »Veliki Ra se je razjezil zaradi naših grehov in stresa tia pod našimi nogami. Potolaži ga!« »Kaj se godi?« je vprašala razburjeno in preplašeno favoritka. »Potres je,« je odgovoril evnuh. »Potres?« »Duhovi podzemlja nas dramijo sredi noči. Besne in terjajo žrtev. Na žrtveni-'ku svetega bika Apisa gori jalov plamen. Zaman ližejo zrak rdeči zublji. Darujte grešnike!« Nefteta ga ni več poslušala. Izročila mu je bakljo in pobegnila v svojo sobo. Po hodnikih so begale nage sužnje in ljubimke, vile roke in vreščale. Palača je drhtela, zidovje je škripalo... Favoritka je padla na ležišče in zavila glavo v blazine, kakor noj, ki ne mara slišati in videti nevarnosti. Misli na Eva-lasto. Arikdinilo, faraona faraonov, na vse in na ves svet so ji izginile v eni sami nemi grozi. Toda tistega, kar je pričakovala, ni bilo. Teške mramornate kocke sc niso porušile, niso popadale druga z druge. Palača je bila zgrajena trdno. Stresljaji so postajali bolj redki in šibkejši in naposled se je zemlja spet umirila Nefteta se je napol dvignila, se zastrmela v noč in potem trudna omahnila nazaj na ležišče. Prestani napori, dvorni in strahovi so ji izčrpali moči, slike zavesti so sc polagoma meglile in izginile nazadnje v črni noči spanca. Dvor in Semisiris sta pozabila na potres. Ko se je sredi dopoldneva prebudila, so se ji naglo vrnili v spomin vsi dogodki prejšnjega dne in noči, a ne več kakor sanjski prividi. Zadovoljno se je pretegnila in se še radovedno vprašala, če so že opazili beg princese iz dežele večernih gora. Nemirno beganje in kričanje, ki ga je slišala zunaj, ji je odgovorilo brez besed. Vedela je vse in ni hotela niti vprašati. Tedaj je planila v sobo njena črnopolta sužnja, padla pred njo na kolena in se s čelom dotekniia tal; »Milost, gospodarica! Ne veš še, kaj se je zgodilo?« »Kaj?« »Princesa iz dežele večernih gora je izginila brez sledu...« »Kdaj?« »Ponoči.« »Jo iščejo?« »Ves dvor je na nogah.« »In je še niso našli?« »Ne.« »Hvala ti, veliki Ra!« je vkliknila favoritka sama pri sebi. »Naj ti postrežem z jedili?« »Prinesi mi jih in pripravi kopelj!« »Takoj, gospodarica!« Po zajtrku in kopelji se je favoritka mazilila in oblekla v svojo najlepšo obleko. Jedka razdvojenost prestane noči jo je zapustila; bila je vsa vedra in vesela. »Vse je bila resnica,« si je govorila. »Divjakinjc ni več in je nikoli ne bo. Konec je zapostavljanja in ponižanja. Vra- čajo se prejšnji časi razkošja, vživanja in gospodovanja. Arikdinila ie zares čarovnica. Pomagala mi bo še nadalje. Z njeno pomočjo postanem neomejena vla-. darica dvora, gospodarica Semisirisa in Atlantide.« Vzela je liro in odšla na izprchod v dvorni park. Bil je popolnoma prazen i« zapuščen. Dvor jo imel preveč opravki s pobegom princese Evalastc. da bi bil mogel misliti na izprehode in zabave naj ribniku. Tako je brzela Nefteta čisto sn-. ma po s peskom posutih stezicah skozi ; jesensko pobarvane nasade in dalje proti ribniku. Tam je sedla v čoln, ga od-sunila od brega in pustila, da se je potem sam zibal po ko zrcalo mirni gla--dini. Položila je prste na strune, zabrenkala in zapela; »Bele in zrele ko sadne siginc, grudi so moje, moj dragi; in kakor kače — igrače roke so moje prebele, kadar ovijejo bokov se tvojih, moj ljubi; vroči ko žarki poldneva so moji poljubi, kadar dotaknejo ustnic se tvojih, moj mili...« (Se bo nadaljevalo.) V vsaHo slovensko hišo Mali o Razno MILOSTIVA! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni- P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37. 1651 VINOTOČ NA KALVARIJI (Jahti). Prvovrstno vino, lep sprehod, senčnati prostori. 2774 ,|OS T!CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnicrio podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27 55, izpeljuje dektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-ktirečnih cenah. ZLATO. zlatnike in platino kupuje po rtajvišjib dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-aova ulica 8 2642 KAKOR VSE DRUGO, tako se tudi pecivo in kruh razlikuje v izdelavi. Da boste res zadovoljni s kvaliteto, kupujte v pekarni Čebokli, Glavni trg 9 2770 SPALNICE politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641 NI POTREBNO. da trpite na prebavi in želodčnih te/.kočah. V pekarni Čebokli dobite lahko prebavni prepečenec, ki zanesljivo deluje, tudi »Suhor« in domače ,, kekse, prvovrstne, najceneje ter vedno sveže. Zahtevajte samb tam! 2771 POZOR! Vsi tapetniški izdelki brez-kenkurenčno znižani. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 1933 PRESELITEV! Naznanjam, da sem se preselila iz Melja na Radvanjsko cesto 48, gostilna Lah. sedaj Antonija Babič. Otvoritev v nedeljo, dne 8. t. m. Za dobro vino in jedila je preskrbljeno. Koncert. — Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Antonija Babič. 2784 PREDELAVO ŽIMNIC na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar. Vetrinjska ulica 26. t934 PRESELITEV. Dovoljujem si naznaniti cenj. občinstvu, da sem preselila svoio strojno pletarno iz Slovenske ulice 26 v STOLNO ULICO 5. Vse v mojo stroko spadajoča dela, kakor kopalne kostume, bluze, puloverje, veste itd, delam po meri ter najnižji ceni. Popravila se izvedejo najkulantneje. Se priporoča Hilda Račič. 2773 HALO! HALO! Gostilna »Trst«, nasproti bolnice: v nedeljo popoldne koncert. Dobra kapljica, obilo zabave, ocvrte piske. Sc priporoča gostilničar Lako.Še Henrik. 2786 GOSTILNA »GRMEK« (preje Sluga): vsako nedeijo koncert. Igra Triglav«-Jazz. Iranilne [niižice. drž. vrednostni papirji etc. kupujemo in prodajamo proti takojšnji gotovini po najugodnejših cenah. 2?s2 Naložba kapitala Posojila Bančno kom. zavod **dal Aicksandiova 38 PIJTE ZDRAVILNO VINO! Črnina z otoka Visa. čez ulico cenejše, toči Povodnih, Rotovški trg 8. Istottun dobite dnevno sveže morske ribe, pripravljene na razne načine! ___________2744____________ DOBROIUOČO ~ GOSTILNO prodam v Mariboru. Potreben kapital .30.001) Din. 'Vzamem tudi knjižice. Naslov v upravi lista._________ 2745 SPALNICE kuhinjske opreme, stole, vsakovrstne, kupite najceneje pri E. Novaku, Vetrinjska ul, 7. Koroška c. S. 2750 POZOR! Franc Muster, Aleksandrova cesta .36, Pobrežje, izdeluje cementne grobove, zidovje in cementne i/.uelke. 2Tb') Službo dobi VAJENKO sprejme strojna pletarnh. Tržaška e. ,3. Maribor. Isto-tam se proda poceni pletilni UČENKO za šivanje perila sprejmem evefit. s hrano. Rupnik Slovenska ul. 15. 2743 UČENCA za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Ivan Keibič, Maribor, Meljska cesta 38. 2754 PRAKTIKANTA takoj sprejmemo! Obširne po nudbe pod »Energičen« na upravo lista. 2788 Sobo odda SPREJMEM DVE DIJAKINJI na stanovanje in hrano (soln-čna soba. dobra hrana). Ponudbe pod »Dobro« na upra-vo »Večcrnika . 2658 SOSTANOVALCA sprejmem. Vrbanova ul. 6-1.. desno. 2783 SOBO in kuhinjo, lepo zračno, oddam 1. avgusta. Istotam sc odda tudi manjši lokal. Tezno, Maistrova 1. 2791 LEPO OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama in prostim vhodom oddam. Glavni trg 2/1, vrata 7. 2792 PRAZNO SOBO oddam takoj. Koroška cesta 102/1. 2757 SOBO z eno ali dvema posteljama oddam. Nova hiša, solnčna lega. Stritarjeva ul. 29. 2759 stroj. 2791 DELAVNICA svetle kleti, velike (za tovarno). blizu kolodvora, odda »Rapid«, Gosposka 28. 2SU3 Stanovanje SPREJMEM NATAKARICO-! STANOVANJE Naslov v upravi »Večerni- ■ takoj oddam. Studenci, Črnika«. 27(>3. kaneva ul. 5. 2758 BOLJŠE STANOVANJE velika soba, kuhinja, klet. vrt, vodovod, elektrika v Praprotnikov! ulici 30 oddam. Ciril Kavči, Laporje. 2775 STANOVANJE, dve sobi, kabinet in pritikline oddam takoi. Vrbanova 61. 2777 SPREJMEM GOSPODA kot sostanovalca v sobo s prostim vhodom. Istotam tudi tovarniško delavko na hrano in stanovanje po nizki ceni, ako bi bila v prostem času v pomoč gospodinji. StroUtnajcr jeva 9, pritličje. 2793 LEPO STANOVANJE sobo in kuhinjo, s pritiklinami, oddam. Kralja Petra ce-sta Sl._________________2095 STANOVANJA dve- in trisobna, oddam. Maribor, Smetanova ul. 59. 2740 DVE DVOSOBNI. komfortni, solnčui stanovanji takoj oddam. Naslov v upravi »Večcrnika«. 2768 GLASOV1R dobro ohranjen, poceni pa prodai. Smetanova ul. 20. 2714 DVE POSTELJI in dve omari takoi naprodaj. Koroška 19-1 2779 NOVA HIŠA s 5 staovanji na Teznem za 180.000 Din na prodai. Vprašati v gostilni Pulko, Tezno. 2741 NOVOZGRADD4 soba. kuhinja, hlev. tik mesta, 20.000 Din. — Trgovska Iiiša, 3 lokali. 6 stanovanj, na glavni cesti, 150.000. — Krasno posestvo, 34 oralov, šndo-nosnik, preko 1000 sadnih ure ves, lepa hiša. 2 viničuviji. 200.000 Din, kakor tudi gostilne, trgovine, industrije. »Rapid«, Gosposka 2S. 2801 2800 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam odraslim, mirnim osebam. Pobrežje, Aleksandrova c. 54. 2798 Prodam IW*1 ■»■■HJnaMin Šivalne stroje, kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul- 9-!. 2540 NA TEZNEM. Maistrova ulica 1, ie ugodno naprodai: spalni divan, kuhinjska kredenca, brušeno ogledalo, dve božji oljnati sliki, dve oljnati sliki Ottclo«. šivalni stroj »Kaiser«, velika stoječa svctiljka, ena mala in večja ptičja kletka, zrczljana (Laubsagcrci). 2760 MALO HIŠO z velikim vrtom (vse stavbne parcele) v mestu prodam za 120.00(3 Din. Naslov v upravi. 2802 GOSTILNO % ure iz Maribora, z lepimi prostori, ugodno prodam ali oddam v najem. Naslov v upravi. 2898 MOŠKO KOLO v dobrem stanju, prodam takoj. Taborska ul. 7/1 Kupim KUPIM HIŠO v Mariboru ali bližnji okolici proti gotovini in prevzemu dolga. Ponudbe na upravo li-«ta pod »Do 100.000«. 2778 OSEBNI ALI POLTOVORNI avto, rabljen, lahki, z muoi Porabo bencina, kupim Ponudbe z navedbo znamke in cene ter kratkim opisom na upravo lista pod »Gotovina 2789 Podružnica : CELJE nasproti pošte prej lUZNOSTAJKKSKA HRANILNICA Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Sprejema vloge no knjižice In tekoči račun po naiugodnejšem obr-estovanju Najbolj varna naložba denarja ker jamči za vloge pri tei hranilnici Ora vska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno široko spadajoče posle točno in kulantno zi- 1 'iVrfi 11 i i" :th n. i ■ i * ’ i • * i * izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj« m ,irH«tt<- RA DIVOr r>rnM:, y Minibotlir'Tiska ftuiibuisfca tiskarna d d predstavil/': STANKO DbiF-LA v Mariboru.